Spedizfone In abbonamento postal*
|M Poštnina plačana v goto vin'	Hjj|	lili
Slovenski
Štev. 39.
t«kl|atoa pooblat^riika ca oglatevante Italijanskega Ut tujega = UredoiHto la sprava: &opltar|eva fc. Lfnbl)ana Utora Loione fubblicitc Italiaoa & A. Milana	§	Heda/.ione AmmiDistrazione &opitar|eva & Labiana.
Prezzo - Cena Lir (U
V	Ljubljani, v torek, 17. februarja 1042-XX
Leto Vil.
Concesslonarta escIuslTB pet la pobbllctti dl provenienca Italiant ed eatera: Umooe fubblicita Italiana tl tu Milano.
Vo|no poročilo štev. 622:
Velik pomorsko-lstalski uspeh na Sredozemskem morju
Uradno vojno poročilo št. 625 pravi:
Sijajne ospehc so dosegle letalske in pomorske sil' Osi, ki so v skladnem in učinkovitem sodelovanju nastopil'' 7. raznih oporišč v Sredozemlju. Velik angleški ladijski sprevod, sestavljen iz več skupin ter obdan z močnim spremstvom, ki so ga presenetile naše oglednice med poskusi, da bi iz Aleksandrij.' dosegel Malto, je bil večkrat napaden, delno uničen, delno pa prisiljen spremeniti smer.
Med akcijami, 11., 14 in 15. t. m. je bilo skupno potopljenih sedem parnikov,
<“ n rušilec in ena stražna ladja. Poškodovanih je bilo osem parnikov, pet križark in dve torpedovki. Uničeni1 sta dve letali.
Tudi v C i r e n a i k i ^e bilo posebno močno delovanje italijanskega in nemškega letalstva, ki je v nizkih poletih z drznimi napadi_ obstreljevalo s strojnicami mehanizirana vozila, topniška postojanke, zbirališča čet in prizadejalo sovražniku ogromne izgube. Oddelki naših lovskih letal so zapletli v boje veliko letal vrste »Curtis«, sestrelili štiri, mnogo drugih pa zadeli. Eno naše letalo se ni vrnilo.
Italijanske in nemške letalske skupin-' so večkrat z vidnim učinkom bombardirale cilje na Malti. Ko so se letalci vračali, so lahko še v veliki razdalji od otoka opazovali obsežne požare. Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče.
Sovražnik je včeraj brez posledic napadel Tripoli in B^ngazi. številne bombe, ki jih je sovražnik včeraj v zgodnjih jutranjih urah vrgel na Avgusto pri S i r a k n z i in na Floridi o, so hudo pioškodovale nekaj stavb. Med civilnim prebivalstvom je nekaj mrtvih in ranjeni!
lik
Japonski vojni cilji po zasedbi Singapooreja
govor japonskega ministrskega predsednika o načrtih za vzhodno Azijo in za Tiho morje
Toltio, 17. februarja.s. Včerajšnja seja japonske zbornice ie polckla v mogočnem navdušenju. Ko je ministrski predsednik Tojo povedal. da je Singapoore padel, so vsi poslanci planili na noge in bučno ploskali. Pri seji sta bila navzoča italijanski in nemški poslanik ter zastopniki Mandžurije, Kitajske. Romunije in Finske ter Madžarske. Govor so poslanci neprenehoma ustavljali z odobravanjem in navdušenim ploskanjem. Na koncu je vsa zbornica klicala zmagi, cesarju, vojski, mornarici, letalstvu ter bodočnosti Japonske in velike vzhodne Azije.
Predsednik vlade je v svojem govoru de-inl:	.	,
Kakor ic že sporočilo vrhovno poveljstvo, so japonske sile zasedle Singapoore včeraj, dne 15. februaria. Poveljstvo vojske in mornarice bo poročalo podrobnosti o zadnjih bojih. Srečen pa sem, da lahko ob tej priliki povem svoje misli.
Ob začetku vojne so naše sile takoj dale hud udarec jedru angleškega in ameriškega brodovia. V osemnajstih dneh so prisilile Hon-kong, da je odnehal, v nadaljnjih 26 dneh so zasedle Manilo in po 70 so prisilile Singapoore, da se je vdal. Tako so važna oporišča, ki so Angliji in Ameriki služila za oblast nad vzhodno Azijo, padla vsa v roke japonski vojski. Vojaške točke kakor Borneo, Ceiebes in Nova Anglija so vrh tega tudi vse zasedene po naših silah in jedro holandskega brodovja v vzhodni Indiji ie bilo uničeno. Japonska vojska in pa mornarica razvijata zdaj -operacije na tako obširnem ozemlju kakor nima primere v zgodovini človeštva. Vse te sijajne zmage so izključno uspeh hrabrih in odločilnih naporov japonskih čet. S hvaležnostjo v spominjamo padlih ter z največiim zadovoljstvom pozdravljamo vse bojevnike, njihove rodbine in tiste, ki delajo za zmago na notranji fronti.
Cilj vojne za veliko vzhodno Azijo izvira iz velikega vzora, ki je navdihoval utemeljitelja. Ta cilj je trdna uvedba novega reda, ki bo temeljil na moralnih načelih in ki mu bo japonsko cesarstvo jedro. Vsaki pokrajini in vsakemu narodu v veliki vzhodni Aziji bo Japonska dala možnost, da najde svoje mesto. Ti japonski cilii so docela različni od tistih, ki sta jih imeli Amerika in Anglija. Singapoore in druge vojaške točke so jima namreč služile
za napad in oblast nad vzhodno Azijo. Zdaj pa so poslale oporišča za uvedbo novega reda in za obrambo ljudstev v veliki vzhodni Aziji.
V	tem zgodovinskem trenutku hočem še enkrat ponoviti prizadetim pokrajinam in narodom, kakšni so pravi nameni Japonske.
1. Japonske čete napadajo Birmo. Vojaške postojanke tam zapovrstjo padajo v njihove roke. Pravi cilj Japonske v Birmi je uničiti tamošnja angleška vojaška oporišča ter odrezali pot za ameriško in angleško pomoč vladi maršala Cangkaj-ška. Bermanskega ljudstva Japonci nimajo za pravega sovražnika, toda Birma se mora osvoboditi angleške oblasti in Japonska ji bo ponudila svoje sodelovanje in dala Birmo Birmancem.
2. Japonska pričakuje, da bo Indija prišla v svoj pravi položaj, ki je izražen v geslu: >Indija Indijcem!« Japonska se ne bo obotavljala dati indijskim domoljubnim prizadevanjem tudi lastno pomoč. Če bo Indija odpovedala pri svojem poslanstvu ter pozabila na svojo zgodovino in izročila in še dalje ostala Angliji na razpolago, se mora bali, da bo prilika za prerojenje indijskega naroda morda za vedno izgubljena.
3. Holandske vojne sile, ki se upirajo ob sodelovanju z Združenimi državami in Anglijo, bo Japonska do kraja pobila. Če bo pa prebivalstvo v holandski Indiji razumelo naše prave namene ter sodelovalo z nami pri ureditvi velike vzhodne Azije, bomo spoštovali njegove želje in njegova izročila ter ga bomo rešili samosilniške vlade beguncev holandske vlade, ki je samo strašilo v rokah Amerike in Anglije.
4. Avstralija in Nova Zelandija bi se tudi morali izogniti nekoristni vojni s tem, da ne zaupata Združenim državam in Angliji, ki ne zaslužita, da bi drugi narodi bili odvisni od njiju. Ali bodo ljudstva v teh pokrajinah uživala srečo in blagostanje ali ne, je odvisno samo od dejstva, ali bodo njune vlade razumele prave japonske namene in zavzele lojalno ter pravično stališče do Japonske.
5. Z zasedbo Singapooreja se Je podrla ena stran protijaporske obkolitve. Zaradi neubranljivega napredovanja japonskih čet je takoimenovana birmanska cesta na tem, da bo v kratkem prerezana. Posledica za Čangkajškovo vlado bo, da se bo znašla tik pred osamljenjem in brez pomoči. Japonska je trdno namenjena, dati ji končni udarec.
Angleški ministrski predsednik govori o sedanjem vojnem in političnem položaju Anglije
Rim, 17. febr. s. Churchill je radi porazov, ki jih ja imperij doživel zadnje dni, imel govor, ki je z njim poskušal zmanjšati zgodovinski pomen zadnjih mesecev vojne, primerjajoč sedanji položaj s stanjem pred letom dni. Rekel je, da bo zadnji poraz imel tudi hude posledice. Singapoore je padel. Ves Malajski polotok je zaseden po sovražniku. Nove nevarnosti se kopičijo okrog nas in nobena nevarnost iz preteklosti ne tu ne tam se ni zmanjšala. Pred dobrim lelom, jo nadaljeval Churchill, smo bili sami, osamljeni v boju proti Hitlerju in Mussoliniju. Morali smo braniti Egipt, dolino Nila in Sueški prekoo, razen tega pa smo morali dovažati čez Atlantsko morje živež, surovine in strelivo ob neprestani nevarnosti pred nemškimi in italijanskimi letali in podmornicami. Dovažali smo torej stvari, brez katerih ne bi mogli živeti niti nadaljevati vojne. Vse to moramo delati tudi dandanes.
Kakšne so torej danes angleške možnosti, slabše ali boljše od onih v 1. 1941? Kai ie z imperijem in s skupnostjo britanskih narodov? Ali je položaj boljši ali slabši od takrat?^ Velika Britanija ne bi bila sposobna braniti Južnega Tihega oceana In Vzhoda pred japonskim napadom, medtem ko se je bojevala z Nemčijo in Italijo, ki sta se dolga leta pripravljali na vojno, ko se je sama morala vojskovati na severu, v Sredozemskem morju in na Atlantiku. Toda posrečilo se nam je, da smo obdržali glavo nad vodo in ohranili svoje mesto. Posrečilo se nam je nakopičiti potrebne zaloge živil, da smo se ohranili pri življenju in tako mogli nadaljevati voino. Le s skrajnimi napori nam je uspelo obdržati postojanke v dolini Nila in na Srednjem vzhodu. Sredozemsko morje Je zaprto za vse naše prevoze in vse ladje moralo Pluti okrog rta Dobre nade. To nam pove, da lahko naše ladje nared« povprečno le po tri vožnje na leto. Vse, kar smo bili storili, so opravičili naši napadi na sovražnika. Trdo smo se borili v libijski puščavi, kjer bo izbruhnila še nova vrsla !>itk.
Kako bi torej mogli v takšnem položaju, pod udarci in stalnimi grožnjami, poskrbeti za zadostno varnost v Vzhodni Aziji pred navalom železa in ognja, ki ga je v nas sprožila Japonska? Odkrito vam povem, da si nisem mislil, da bi se mogla Japonska udeležiti vojne proti britanskemu imperiju in proti Združenim državam. Nisem si mogel misliti, da bo Japonska zagrešila to napako. Toda sedaj, na današnji večer, Japonci slavijo zmago in njihovo veselje se sliši po vsem svetu. Prizna-kno, da smo bili potolčeni. Tisto, v kar smo bili prepričani, da bo nezavzemljiva trdnjava in varuh ozemelj in otokov Tihega oceana, namreč ameriška vojna mornarica in njena vojska, tisto se je podrlo. V tako odprtino sO se vsule Japonske oborožene sile. Tako v zraku kakor na tleh in na morju so se japonske sile pokazale kot strašne. To dokazuje, da bi tudi v primeru, če bi bili bolje pripravljeni kakor smo bili, ne imeli niti najmanjše možnosti, da bi zadržali japonski naval, ko pa imamo stalno na vratu nacionalnosocialistič-no Nemčijo in fašistično Italijo. Toda >tisti hudi časi« (ki jih je Churchill napovedal v svojem zadnjem govoru v spodnjem domu) še niso prešli in zato se bo treba boriti še dolge mesece, treba bo še trdih bojev in preživeti še hude udarce, trde in hude izgube in še mnogo trpljenja bo prišlo nad angleški narod. Zavoljo tega moramo podvojiti svojo odločnost in še tesneje strniti našo edinost. Drugače bomo naredili največjo neumnost in smrtno napako tako zase kakor tudi za tiste, ki so z nami. Vse, na kar zidamo, bi se podrlo. Ko je povabil britanske narode, naj se še bolj povežejo v skupnost spričo groženj, ki bodo prišle, je Churchill navedel za primer boliševike. o katerih so vsi mislili, da jih bo preplavil nemški vojni stroj, pa so se vendarle znašli in začeli s protiofenzivo. Churchill je nato pozval britanski narod, naj se zave svojih narodnih dolžnosti in nai tako da vladi trdne oprijeme, da se bodo popravile vse nanake vojne in da vojni napori ne bodo zaman.
A kakor sem že večkrat dejal, je stališče Japonske do kitajskega ljudstva tako, da Japonci vidijo v njem brata. Japonska misli urediti veliko vzhodno Azijo ob medsebojni pomoči s kitajskim ljudstvom. Zato je treba odkritosrčno objokovati, da kitajsko ljudstvo slabo vodijo nekateri poglavarji, ki so izgubili pravo pot in mora zaradi tega kitajsko ljudstvo biti v bednih razmerah in to v tem slavnem trenutku, ko že vstaja velika vzhodna Azija.
6. Glede Južne Amerike in drugih nevtralnih držav sem trdno prepričan, da bodo hotele razumeti naše prave namene in da ne bodo zagrešile norosti, da bi hodile v ogenj po kostanj za Združene države in Anglijo.
7. Ob tej priliki z japonskim ljudstvom vred izražam globoko spoštovanje našim zaveznicam za sodelovanje in za dobro voljo, ki so jo pokazale. Povod za globoko hvaležnost nam je dejstvo, da Mandžurija, narodna vlada kitajske republike, Siam in francoska Indokina korakajo z Japonsko proti ustvaritvi skupnega blagostanja v veliki vzhodni Aziji in važno je tudi, da Nemčija in Italija z drugimi zaveznicami zdaj dosezata sijajne zmage v tesnem sodelovanju z Japonsko, za uvedbo novega svetovnega reda in za ureditev novo Evrope. Izražam globoko spoštovanje do njihovih pogumnih naporov in odkritosrčno željo, da bi se njihovi vojni uspehi še pomnožili.
Singapoore je zdaj padel. To pa pomeni, da je šele prvi del boja za veliko vzhodno Azijo končan. Ne smemo moralno popustiti in zmaga ne sme vplivati na naše ljudstvo. Vojno bo treba še vo-jevati. Poslednja zmaga je samo izhodišče za nove boje. Japonska bo še tesneje sodelovala z zaveznicami in razvijala živahne vojaške operaeije, da bo zadala smrtni udarec Združenim državam, Angliji in njunim priveskom. V imenu vsega japonskega naroda izražam zadovoljstvo japonskim četam za veselje nad zmagami in hkratu se v imenu vsega japonskega ljudstva obvezujem, da bomo dosegli svoj vojni cilj ter za njegovo dosego uporabili vse sile naroda, tako da je Nj. Vel. cesar lahko miren.
Duce in maršal Kvaternik pri ogledu letalskih naprav
Rim, 17. febr. 6. Duce in maršal Kvaternik, vrhovni poveljnik vseh hrvaških vojnih sil, sla v spremstvu načelnika glavnega stana generala Cavallera in državnega podtajnika za letalstvo Fougierja, nekje v srednji Italiji obiskala poizkusne naprave kraljevega letalstva. Potem sta pregledala nove vrste letal in poizkusna letala, ki so jih potem pokazali tudi v letu. Maršal Kvaternik je večkrat v zelo toplih besedah izrekel občudovanje za vse, kar je lahko videl.
Zvezni tajniki poročajo Duceju
Rim, 17. febr s. V 6oboto 21. februarja bodt' ob 17 v Beneški palači v navzočnosti državnega vodstva stranke sipet poročali zvezni tajniki. Duce bo sprejel poročilo zveznih tajnikov iz Zadra. Splita, Kotora, Triesteja, Fiume. Pole, Gorizie in Ljubljane.
Hitlerjevo odlikovanje generalu Cavalleru
Rim, 17. februarja, e. Na sedežu italijanskega vrhovnega poveljstva je nemški vojaški odposlanec general von Rintelen včeraj izročil načelniku glavnega stana generalu Cavalleru odlikovanje viteškega reda železnega križa. Odlikovanje mu je podelil Hitler v priznanje za delo v vrhovnem poveljstvu po Ducejevih navodilih in kot načelniku vrhovnega glavnega stana v boju, ki se v popolni vzajemnosti bije na V6eh frontah zlasti pa na Sredozemskem morju in na libijskem bojišču.
Prosvetni minister Bottai v Berlinu
Berlin, 17. febr. s. Prosvetni minister Bottai je te dni imel številne in koristne razgovore z nemškim prosvetnim ministrom Rustom. Razgovori so se nanašali na vedno tesnejše šolsko sodelovanje med obema državama. Ministra Bot-taija je spremljal poslanik Alfieri. Sprejet je bil® tudi pri maršalu Goringu in pri zunanjem ministru von Ribbentropu. Snoči je minister Bottai odipotoval iz Berlina. Na postaji se je od njega poslovil nemški pTosyetni minister ter drugi dostojanstveniki
Glasovi o prijateljstvu med Turčijo in Bolgarijo
Sofija, 17. febr. s. Včeraj je preteklo leto dni od znane turško-bolgarske prijateljske izjave. Bolgarski listi poudarjajo pomen te izjave.
1	oluradno sporočilo za to priliko pravi:
Lani so Bolgari in Turki v trenutku rastoče mednarodne napetosti razčistili svoje odnošaje. Po podpisu izjave je v Bolearij* prišlo do važnih siprememb, toda priključitve niso zadele ob načela glede prijateljstva in dobre soseščine, ki dajejo temelj bolgarsko-turškim odnošajem. Ti odnosa ji so še vedno prijateljski in miroljubni. Bol ga rsko-tn rška izjava z dne 17. februarja 1W1 še vedno učinkuje in živi.
Nemško vojno poročilo:
Nove zmage nad sovjetsko vojsko in letalstvom
V Severni Afriki so krajevni sunki nemških in italijanskih sni dali dober uspeh.
Na Malti 60 polni bombni zadetki nemških bojnih letal naredili občutno škodo na vojaških napravah in skladiščih v pristanišču La Valetti.
V zračnih dvobojih nad Malto in v vzhodni Cirenajki 60 nemška lovska letala sestrelila brez lastne izgube 15 angleških letal.
Pri uspelem predoru naših pomorskih sil skozi Rokavski preliv 60 se dobro udejstvovali tudi mi-
nono6ci in zaščitne ladje pod poveljstvom kapetana bojnega broda Ruggeja.
Rim, 17. febr. 6. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil sporoča:
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je bil del obkoljenih sovjetskih sil uničen. Zajeli smo 800 vojakov in 42 topov. Tudi pri ostalih odsekih je sovražnik utrpel nove hude izgube.
V	boju proti sovjetskim zračnim silam je bilo včeraj uradnih 46 sovražnih letal, mi 6mo izgubili
2	letalu
Vojne naloge Avstralije po padcu
Singapoorefa
Rim, 17. febr. s. Avstralski ministrski predsednik Curtin je govoril o padcu Singapurja in je dejal:
Padec Singapurja je za nas avstralski Dun-kergue. Zdaj se začenja za Avstralijo boj za življenje. Njegov izid ne bo odločil samo o usodi naše države, temveč tudi o usodi ameriških meja in o usodi vseh pokrajin, ki govore
angleško. Nasa naloga ni samo v tem, da sodelujemo v svetovni vojni, temveč moramo braniti svoja obrežja ter spraviti na noge vse naše rezerve brez izjeme. Računati moramo zlasti na nas same, zakaj pomoč, ki prihaja od zunaj, je nezanesljiva in ne moremo nikdar biti prepričani, da bo ta pomoč prišla o pravem času, da bi z njo lahko onemogočili nasprotnikove
Izbiranje namestnika madžarskemu regentu
Budimpešta, 17. febr. s. Kakor je bilo javljeno, je ministrski presednik Bardossy v poslanski zbornici prebral pismo, ki mu ga je poslal kraljevi namestnik Horthy. V pismu pravi: »Let06 bom izpolnil 74. leto starosti in v bližnjih dneh bo 23 let, odkar me je zaupanje madžarskega naroda postavilo na čelo države. Čeprav čutim, da sem še pri polnih telesnih in umskih močeh, mi daje teža let vendarle čutiti breme, izvirajoče iz napornega dela, ki ga kot vodja države opravljam že več ko dvajset let. Ker je zakon o podnamestniku že stopil v veljavo, izražam željo, da bi parlament izvolil podnamestnika. Nočem uporabiti dane mi pravice, da lahko 6am določim podnamestnika. ker želim, da bi 6e pokazala volja zbornice in po njej madžarskega naroda, Id naj si svobodno izbira za <0
| nalogo najbolj pripravno osebo. Zato Vas prosim, gospod mini6tnski predsednik, da bi sklicali narodno skupščino.«
Poslanci so stoje poslušali to sporočilo v znak vdanosti namestniku. Prav tako so s spoštovanjem sprejeli pismo v senatu, ko ga je ministrski predsednik prebral. Prihodnji četrtek 6e bosta 6estali obe zbornici in izvolili podnamestnika, ki ga bo predlagala vlada v soglasju s parlamentarno večino.
Nemški in italijanski poslanik ter predstavniki
držav, ki jih veže trojni pakt, so načelniku generalnega štaba generalu Sugijami čestitali zaradi osvojitve Singapooreja.
Neki angleški rušilec, ki so ga bombe zelo poškodovale, je prispel v Gibraltar, kjer ie izkrcat ' 1mrtvih in 1f> rnnlenrev
trg	\/v n	■	|	■
Zapuščine m druge nesporne zadeve
Najden zaklad v posteljni blazini - Ljubljana brez morfinistov
Ljubljana, 17. februarja.
Lepe knjige in povesti bi lahko človek kot mini reporter napisal o raznih zapuščinah. Okraj-io sodišče ljubljansko ima poseben oddelek I, ki
obravnava in rešuje vse v njegov okoliš spada-;oče zapuščinske in razne druge nesporne zadeve, varstvene in skrbstvene in vodi tudi preklicno postopanje.
Kaj lepo je slišati, kadar na okrajnem sodišču odpro oporoko kakega ljubljanskega bogataša, imenitnika in skromnega milijonarja. Takrat ljudje mnogo govore in šušljajo, pa govorice kmalu utihnejo, ko se začenjajo na sodišču prijavljati razni dediči, sorodniki in zahtevajo svoje deleže. Dostikrat trajajo zapuščinske zadeve po več let, preden sodišče naposled po točnem preudarku prisodi kakemu dediču njegovo dediščino. Procedura je včasih komplicirana, drugače pa zelo enostavna in hitra, posebno v primerih, ko umre kak revež, ki ni zapustij niti liožjaka.
Okrajno sodišče v Ljubljani je v zapuščinskih zadevah, samo odobrujoča, nadzorna in vodilna oblast, ker so drugače za vse zapuščine določeni ljubljanski notarji kot sodni komisarji, da vodijo zapuščinske razprave, razne cenitve in inventure. Najprej sestavijo takozvano »smrtovnico«, v katero vpišejo vse pokojhikove podatke, sorodstvo in v posebnih rubrikah pokojnikovo nepremično in premično premoženje. Pri umrlih revežih kratko zapišejo: »Umrl brez premoženja!« In revežev zapuščinski spis že roma ad acta. Rešen je s potezo peresa. Drugače pa je pri bogatinih. Takrat morajo sestaviti popolno inventuro, popisati in ocenili vse premično in nepremično premoženje. Dostikrat so cenilni zapisniki tako debeli in obširni, kakor rokopis kakega romana, vendar zelo suhoparni.
Primerilo pa se je že pred leti, da je umrla neka starka, ki je živela zelo siromašno. Prejemala je celo od mestne blagajne mesečno podporo. Ko so pregledovali njeno skromno podstrešno idanovanje, so našli v posteljni blazini lep kup bankovcev, srebrnega denarja, tako avstrijske krone, goldinarje, znamenite tolarje Marije Terezije in celo napoleondore. Zaklad je bil vreden do
70.000	din v takratni valuti. Zenska si v življenju ni ničesar dobrega privoščila. Hrana so ji bili: kofetek, krompirček in močnik. Dediči so se veselili, da bodo po stari teti prejeli čedne denarce. Toda oglasila se je mestna občina in zahtevala povračilo vseh mesečnih podpor za vsa leta nazaj. In tako je letin zaklad močno skopnel! Dediči pa so bili spravljeni v veliko nevolja
Lani ob novem letu je okrajno sodišče prevzelo od prejšnjega leta še 308 nerešenih zapuščinskih zadev, na novo pa jih je prišlo 1459. torej je oddelek I lani obravnaval skupno 1767 zapuščinskih zadev. Končanih je bilo lani od teh 1498. Zaradi siromaštva je bilo hitro rešenih 1171 zadev. Zapuščina pa je bila v ‘284 primerih prisojena dedičem, ko je bila poprej plačana predpisana sodna taksa na dediščino. Zanimivo je dalje, da je bilo v 2 primerih premoženje izročeno ‘državnemu zakladu, ker sta umrla zapustnika brez oporoke in dedičev. Tudi predlanskim je sodišče zaznamovalo dva taka primera.
Zaradi posipanja hodnikov je v soboto nek ljubljanski dnevnik priporočal, naj bi mestna ob-tina dala na razpolago pesek posestnikom, ki nimajo 6 čim posuti hodnikov pred 6vojimi hišami. Ta dobro mišljeni nasvet pa gotovo ni potreben, saj vsi hišni posestniki dobro vedo, da lahko dobe na vseh straneh Ljubljane dosti peska za posipanje, prav tako pa tudi vsak hišni posestnik ve, da je po vsem mestu sedaj dosti pepela in premogovih ogorkov za posipanje hodnikov, 6aj 60 pred kratkim vsi dnevniki opozarjali, da mestna elektrarna oddaja ogorke brezplačno. Enako imajo pa preveč uspela in ogorkov tudi vse druge centralne kurjave, ki so še hvaležjie, če jim kdo odpelje ogorke in pepel premoga. Zaradi peska in pepela torej ni izgovorov, ker je posipnega gradiva po vsem mestu več ko dosti brezplačno na razpolago, pač je pa gladkim hodnikom kriva površnost in malomarnost. Zato pa 6pet opozarjamo na strogost predpisov, ki so jo nekateri morali že občutiti, drugi bodo pa še dobili plačilne naloge.
Vsakomur svoje
prinaša
*
Ilustrirani družinski mesečnik
Novele z Izvirnimi slikami, priloga v Imkrotisku.prlka zi v slikali, poto plsl, zanimivosti, moda, uganke, fiab - vse zn 40 li r letno Naročil* snrejema uprava v Ljubija ni, Kopitarjeva C
Na sodišču je organizirano posebno varstvo in skrbstvo nad nedoletnimi otroki, ki so jim pomrli starši, oče ali mati. Posebna pozornost je obrnjena na nezakonske otroke. Od začetka lanskega leta je sodišče prevzelo od prejšnjih let 5746 skrbstvenih in varstvenih zadev, na novo jih je prišlo 428. Generalni varuh, katero funkcijo je zlasti vneto in očetovsko izpolnjeval pokojni predsednik deželnega sodišča g. Albert Levičnik, je imel lani obilo posl«. Njegova statistika nam govori mnoge zanimivosti o sirotah in zapuščeni mladini. Njegova statistika nam govori mnoge zanimivosti o sirotah in zapuščeni mladini. Generalni varuh je Sedaj g. Vidic, upokojeni starešina' okrajnega sodišča
Zanimivo poglavje tvorijo tudi podatki o raznih. preklicih, ko sodišče po daljšem postopanju postavi kuratorja nad osebami, ki so duševno bolne, notorični alkoholiki in drugače neodgovorni, ki ne morejo sami upravljati svojega imetja. Zaradi duševne bolezni je bilo lani popolnoma preklicanih 5 oseb, predlanskim 9. Delno preklicani sta bili 2 osebi. Neka oseba je bila preklicana zaradi zlorabe alkohola iz navade. Lani ni bil noben zapravljivec dejan pod »sodno kuratelo«. Tudi ni bil preklican noben morfinist ali kokainist ali oseba, ki bi zavživala živčne strupe. Ti pojavi so po sodnih zapiskih v Ljubljani zelo redki. V 141 primerih je bilo uvedeno postopanje za pridržanje nevarnih oseb v zavodu. V teh primerih je bilo izrečeno pridržanje za dopustno. V 4 primerih je bilo odklonjeno.
Taka je slika o zapuščinah in drugih nespor-i nih zadevah okrajnega sodišča za lansko leto!
S kakšnimi umetnimi gnojili bomo letos pognojili
Ljubljana, v februarju.
Za kmetovalce je zdaj tudi zelo pereče vprašanje umetnih gnojil, s katerimi se je veliko kmetov že stalno ukvarjalo in tako izboljševalo zemljo in povečalo donosnost pridelka. Razmere so se v tem pogledu precej spremenile. Žalibog dosedaj ni bilo mogoče dobiti vseh gnojil v zaželeni množini, upamo pa, da bodo kmetje tudi tokrat zadovoljni.
Izmed dušičnih gnojil bomo lahko dobili za pomladansko gnojenje amonijev sulfat, ki ga izdelujejo v Italiji v zadostni množini. Prej smo bili navajeni pri nas na apneni dušik, ki ga pa zdaj ni dobiti. Amonijev fosfat je popolnoma enakovreden apnenemu dušiku, v nekaterih pogledih ga pa celo prekaša Učinkuje hitreje kakor apneni dušik, kajti v zemlji se kaj hitro pretvarja v dušično hrano: soliter. Zlasti se obnese gnojenje z amonijevim sulfatom pri krompirju, ovsu in ržL Čeprav je amonijev sulfat kiselkasto gnojilo vendar nekaj kisline tudi zemlji ne škoduje. Pšenico, koruzo, peso ali fižol pa smemo redno gnojiti z amonijevim sulfatom le tedaj, če zemljo tudi redno apnimo. Vedeti pa moramo, da ne smemo obenem gnojiti z amonijevim sulfatom in pa še apniti, kajti apno izganja iz fosfata amonijak. Tudi ni dobro trositi to gnojilo v zemljo, ki ima veliko apna, na površino, ampak ga vedno zavlečemo ali plitvo podorjemo. — Za gnojenje krompirja se je amonijev sulfat celo boljše izkazal kakor pa apneni dušik. Trosimo ga tik pred setvijo in ga plitvo zakrijemo z zemljo. Za 1 ha krompirja računamo 170—250 kg nrno-nijakovega sulfata povrh potrebne količine hlevskega gnoja. Za žito ,pa porabimo tega gnojila za l ha 100—200 kg.
Za kmetovalca je že zdaj skrajni čas. da misli na pomladansko gnojenje in mora čim-prej naročiti gnojila, če jih še ni. To velja razen za amonijev sulfat tudi za superfonsfat, posebno pa za kalijevo sol, ki pride k nam iz Nemčije. Če nismo še poskrbeli za naročila za posamezna gnojila se bo kmetovalcem utegnilo dogoditi, da bodo ostali brez njih.
Pri gnojenju obdelane zemlje in travnikov pa nikakor ne smemo pozabiti na apno. To je zdaj še toliko bolj nujno, ker nimamo več umetnih gnojil, ki imajo v sebi apno. Včasih so kmetje gnojili z apnenim dušikom in Tbo-masovo žlindro. Prvo je dušično, drugo pa fosfatno gnojilo, obe pa vsebujeta okrog polovice aipna. Na ta način je bila zeml ja obenem pognojena tudi z apnom. Za lahke in srednje težke zemlje je tak način gnojenja popolnoma zadostoval. Danes, ko kmetje teh gnojil nimajo, morajo tem bolj misliti na redno gnojenje z apnom, posebno za gnojenje detelje, lucerne in tistih travnikov, ki se radi nagibljejo h kisli reakciji. Razume se, da moramo razen tega vso težko, glinasto ali pa kislo zemljo redno in izdatno apniti, da s tem stalno odstranjujemo njene slabe lastnosti. Apno namreč zemljo ra-lilja in ji jemlje kislino, ki je večini naših kmetijskih rastlin zelo škodljiva. Samo če kmetovalec tako zemljo red no apni, jo ohrani rodovitno in sploh sposobno za obdelovanje. Če razen tega težke zemlje globoko obdelujemo, nam vso skrb za delo vračajo z obilnimi pridelki, kakršnih v lahki peščeni zemlji nikdar ne dosežemo.
Nujboljši čas za apnenje njiv in travnikov je pozna jesen ali pa zima. Na travnike ga trosimo 1 mesec prej, preden se zbude rastline k novi rasti. Apno trosimo na zorane njive, in sicer na tiste, kamor bomo prihodnje leto sejali rastline, ki zahtevajo veliko apna. To so zlasti detelja, ječmen, jara pšenica, lucerna, fižol, pesa in koruza. Ne smemo pa trositi apna, če bo spomladi na tisti njivi krompir, jara rž ali pa oves. Krompirju, rži in ovsu namreč bolj ugaja, če je zemlja malo kisla. Kako pa se da spoznati, da je zemlja'kisla? Zanesljivo se da to ugotovit, če jo damo preiskati posebnemu zavodu za preiskavo zemlje, ki tudi natan
čno ugotovi stoipnjo zakisanosti. Približno pa lahko tudi sami doženemo, čc gledamo bujnost rastlin. Zemlja, ki na njej rastejo kisle trave, ščavje in kislica, je gotovo kisla. Travnik je tudi kisel, čeprav ni na njem kislih trav, če pa trdovratno raste mah, ki ga kljub brananju ne moremo zatreti. Na tako njivo in tak travnik gre apno
Za apnenje zemlje je najboljše žgano apno. Za precej kislo zemljo ga potrebujemo 20—50 stotov za 1 ha. Če je žgano apno zmleto, ga lahko ob mirnem vremenu kur potresemo, če pa je v kosih, ga razvozimo v majhne kupčke, ki jih pokrijemo nekoliko z zemljo, da se apno ugasi in da razpade. Trositi moramo enakomerno, da apnenje čim več zaleže.
■ Apnenje zemlje je skupno z globokim obdelovanjem najvažnejša izboljšava, ki rotli trajne uspehe. Zato na apno nikakor ne smemo pozabiti in se ga poslužujmo čim bolj moremo.
Shvessn sprejem albanskega ministrskega predsednika v Rimu
Rim, 17. febr. s. Albanski ministrski predsednik senator Merlica Kruja je včeraj dopotoval v Rim, kjer bo gost vlade. Vodilnemu zastopniku Albanije je bil prirejen navdušen sprejem z vsemi častmi. Na postaji so ga pozdravili podtajniki iz predsedstva vlade, stranke, zunanjega minisTstva ter načelnik pisarne v uradu za Albanijo, rimski guverner, prefekt, poveljnik vojaške posadke in častna četa karabinjerjev z godbo in zastavo. Med igranjem državnih himen je albanski gost pregledal častni oddelek, nato se pa ob navdušenih manifestacijah zbrane množice odpeljal do stanovanja. Senator Kruja l»o ostal v Rimu do 20. februarja. se bo med drugim poklonil Vladarju, kraljevskim grobovom v Pantheonu, Neznanemu vojaku in grobovom padlih fašistov na Kapitelu.
V znamenju robcev...
Ljubljana, februarja 1942.
Vremenske razlike zadnjih dni so marsikomu naprtile poleg mrzlih nog še nahod, tako da navadno porabimo vse robce, pa nam jih še zmanjkuje. Kiha, kašlja in smrka vsevprek. Pa saj ni čudno, usnje ie drago, podplati so tenki in tako ti mraz kar mimogrede zleze v telo. Včasih so nahod pozdravili z nekaj »frak-lji ta zelenega«, dandanes pa se te božje kapljice ne dobi več. Zato moramo poseči pač po domačih sredstvih, ki so tudi zelena, samo huda ne.
Nahod ie splošno znana bolezen, ki ima svoj vzrok v vnetju nosne sluznice. V začetku izloča ta sluznica sluznato sluz, ki kmalu povodenj in ako je bil nahod posebno hud, postane na koncu še celo gnojna ali krvava. Zaradi vnetja sluznice otečejo in postanejo boleče. Dogodi se celo, da dobi bolnik visoko vročino in mora celo v posteljo.
Domača zdravila, ki se uporabljajo proti nahodu, so zelo uspešna in poleg nahoda pomagajo ozdraviti tudi glavobol. Najhitreje premagamo nahod, če zvečer, preden ležemo spat, spijemo vroč lipov čaj, da se spotimo. Poleg tega imamo še tudi čaje različnih rož, ki jih uporabljamo za izpiranje nosu. Tu pridejo predvsem v poštev naslednji čaji: brusnični, kamilični, gladišnikov in čaj smetlikc.
Namesto izpiranja s čajem sc v zadnjem času precej uveljavlja tudi prašek za nosljanje proti nahodu. Izdelovali so ga iz raznih rastlinskih drog, ki blažilno vplivajo na sluznico. Te praške pa lahko ponaredimo sami brez večjih stroškov.
Prvi prašek za nosljanje priredimo iz naslednjih rastlin ali rastlinskih delov: korenina črnega teloha (rhizoma hellelo-
rus niger)	_	5	g
cvet šmarnice (flores convalarii/	15	g
korenika kopitnika (radix asari europ.)	30 g
korenika vijolice (rhizoma iridis)	50	g
Hrupi prašek: listje be,tonike (folius betonice)	20	g
vrtna rutica (ruta graveotens)	20	g
korenika kopitnika (radix asari europ.)	20 g
majaron (foli majorani)	20	g
korenina črnega teloha (radix lielloborus niger)	20	g
Tretii prašek. mihlični prašek (sapon. medicat. pulv.)	5 g
korenina vijolice (rhiz. iridis)	20	g
fižolova moka (phar. semin. phaseoli)	75 g
Vsako rastlino dobro posušimo in stolče-mo v prah. Nekoliko težavnejc bo zdrobiti korenine, vendarle bo tudi to šlo. Zdrobljene rastline presejemo in po navedenih receptih zmešamo. Cim finejši ie prah, tem boljši je. Praške shranimo v primerne škatlice, da jih lahko nosimo s seboj. Za njuhanje vzamemo ščepec tega prahu. Nahod se poleže že po enem do dveh dnevih.
Za varstvo otrok pred jetiko
Profijeiični dispanzer se še vedno trudi za otroke iz bolnih družin
in iih oddaja v rejo drugam
V	enem naših zadnjih člankov smo navajali delo ljubljanskega protituberkuloznega dispanzerja v boju proti jetiki, namreč delo, ki stremi za tem, da obvaruje mladino, pa tudi odrasle pred oku-ženjem jetike in v drugem primeru šele, da jim nudi tudi zdravljenje. Navesti moramo še bolj podrobno, kaj je ta ustanova storila, da zavaruje posebej še otroke pred jetiko. V prvih desetih letih je dispanzer izoliral skupno 350 otrok. To se pravi, vzel je iz družinskega okolja toliko otrok in jih izročil bolj varnim in zanesljivim rokam in skrbstvu. To so sami taki otroci iz družin, kjer je bolehal V6aj eden, če ne več članov, za odprto ali kako drugo nevarno vrsto jetike. Te otroke dispanzer potem oddaja in sicer dojenčke v razne dečje domove, otroke v predšolski dobi v razna zavetišča in večje zaprte domove, nekatere pa tudi v rejo. Dispanzer se pri tem zaveda, da je socialno skrbstvo v prvi vrsti sredstvo, da se ohrani otroka pred okužitvijo z jetiko.
Dispanzer ima pri tem mnogo težav. Za otroke, ki spadajo v ljubljansko mestno občino, še nekako gre, ker ima mestna občina v 6vojem proračunu postavko za vzdrževanje teh otrok, težav-neje pa je z otroki, ki so pristojni drugam. Dispanzer mora iskati pri tem na vse strani pomoči, tako pri Visokem komisariatu, pri raznih dobrodelnih društvih, kakor pri Vincencijevi in Elizabetni konferenci in tudi pri podeželskih občinah samih, kar pa je zelo težavno, ker so podeželske občine revne in takih sredstev ne zmorejo. Pri tem je treba res občudovati požrtvovalno delo voditelja dispanzerja g. dr. Josipa Prodana in treh zaščitnih sester, ki se trudijo, da olajšajo položaj malih in po jetiki ogroženih bolnikov. Saj pogosto, enako ka-
kor tudi starejši bolniki, nimajo niti obleke, obuvala, perila in drugega nujno potrebnega.
Prej je dispanzer plačeval, oziroma ga je vzdrževanje v zavodih in na reji veljalo za vsakega otroka povprečno 250 din mesečno. Otroci so se tako v domovih, kakor na reji prav lepo razvijali. Sedaj stane vzdrževanje takega ogroženega otroka povprečno 200 lir mesečno. Poleg raznih drugih težav, s katerimi se je pa dispanzer že poprej moral boriti, je nastala še ena: namreč težave s prehrano otrok. Rejnice otrok nič več tako rade ne sprejemajo v rejo, ker namreč tudi na deželi ni na razpolago toliko živil, kolikor bi bilo želeti, zlasti so težave s^iomanjkanjem mleka, ki je za zdravstveni razvoj otroka nujno potrebno. Kljub temu pa dispanzer premaguje te in slične težave in skrbi še nadalje za zdravje naše mladine. Ne samo, da niso sedanji vojni časi prav nič zavrli dela dispanzerja in vse protijetične borbe, temveč je upati, da se bo delo ljubljanskega protijetičnega dispanzerja spričo uvidevnosti oblasti, zlasti Visokega komisariata, še razvilo in znatno izpopolnilo.
15. marca se bosta pomerili madžarska in nemška nogometna reprezentanca v Budimpešti. To bo že 18. njuno srečanje. Madžari se na to tekmo dobro pripravljajo, saj ne morejo pozabiti lanskega velikega poraza v KOlnu, ko so bili poraženi kar s 7:0. V dozdajšnjih 17 srečanjih so se Madžari bolje odrezali, saj so spravili sedem zmag, šest tekem je ostalo neodločenih, razlika v golih pa ni tako velika — 40:35 za Madžare.
s^Earl Derr Biggeri
MIA
“•siiPrs	jr»ei‘kii'tLi"t|e=.krp7«wu	reji.	!eie T,	N.	r»
kar sem jih kdaj srečal. Kako čudovita žena bi utegnila biti za, bi bilo to preutrudljivo spričo dogodkov današnjega dne. »Boljšem jm	j	še	bo,	če	sploh opustim vsako razmišljanje,« je mrmral sam pri
sebi. »Rajši bom opustil sleherni opravek, da bom spet spravil
vsakogar!«
»Tudi ’ jaz ^pam,«P°3eSr je‘obremTe cL/p^ti mladenki. »Vze-|v’red svoje možgane.	Morebiti	pa‘bo	mo japod zavest^	porabila
...............  .	. mite ga in vse, kar je bilo med nami, bodi pozabljeno. Tistih priliko in se vrgla z	uspehom	na ta	primer, ko bom	jaz du-
Chan je presenečeno odprl oči. »Torej ste bili vi tisti, ki	je sedem fUI1tov izgubljene teže pa bom rud dal na razpolago za kovno odsoten.«
zagrešil to svojevrstno dejanje? In pozneje — ko je piš raz- doto t _	Čisto	brezskrben	in	pripravljen, da se bo popolnoma odpočil,
metal ostanke z mize, ste bili spet vi tisti, ki ste del ostankov i Zasmejala se je. »To je pa zares mikavno. Oh, mr. Chan, jaz je zapeljal pred Grand hotel in se obrnil proti vhodu. Veža je skrili?«	.	’6ein res vesela, da smo med seboj V6e račune uredili. Hudo mi bila tedaj popolnoma prazna.
»O ne — vi pozabljate, da tedaj sploh nisem bila v sobi. Pa bilo^ d(j gem vas moraia nalagati..., saj ste neverjetno si- Očitno zadovoljen se je Sam, mladi kitajski vratar, smehljal, četudi bi bila, vendar takg prebrisana ne bi znoja biti. V kn- -ajen e’lovek <	ICharlie je obstal. Slo je še za neko malenkost, glede katere je
Priklonil se je. »Celo moje staro srce poskakuje od veselja ],0jei pobarati Sama. zaradi vaših ljubeznivih besed. Vi mi dajete novega poguma. | »Kako kaj gre?« je vprašal. »Videti je, da se v svoji službi Toda, kaj še vse stoji preti menoj? Bodočnost je zastrta s ko- kar dobro počutiš, ali ne?« Uvod je to imenoval detektiv.
tičnem trenutku mi je moral pač nekdo priskočiti na pomoč. Kdo? Meni sami se niti ne sanja, čeravno sem bila neznancu zelo hvaležna, da je tisto storil.«
Chan je zavzdihnil. »Vi ste mi preiskavo precej zadržali in
preno — in jaz nisem noben Tarneverro, da bi jo mogel skozi
zaradi tega je šlo v nič mnogo predragocenega časa. Občudujem o, oviro videti.« sicer vašo zvesto navezanost na pokojnico...« Obmolknil je. “ Zapustil je oba v senci palme in počasi stopil proti svojemu
^/\	1	1	•	 1	1	—	X_-1»I	1	!u	ka-fon	i/v	tfl	nrPVPVflltl	I	'_1	’	.11
»Dobra služba,« je z radostjo odgovarjal Sam. »Zmerom dobra napitnina.«
 ____________________________________     .	-	.	_____ »Ali poznaš človeka, ki mu pravijo veliki Tarneverro?«
.O, rad bi poznal to žensko! Kakšna ljubezen jo je prevevala!	avtomobilu. Ko je odpeljal izpred hiše, bi se bil kmalu zadel v	»Sijajen gospod. Moj dober prijatelj.«
Nedolžno dekle vleče za nos policijo samo zato, da bi ohranilo	tovorni avtomobil. »Pazi,	idiot!« je sprva zakričal šofer. Ko pa	Charlie ga je pozorno premotril. »Danes zjutraj 6i	ga	na-
njen spomin či6t. Mož, ki sploh kriv ni bil, prosi, da bi ga pri-jje gpoznal člana policije, se je naredil, kakor da bi sploh ne govoril po kitajsko. Kako 6i mogel tako?«
jeli kot morilca, verjetno prav iz istega nagiba.«	|	odprl ust. Cliarlie mu je pomirjevalno pomignil in odpeljal. »jakrat, ko je prišel k nam, mi je povedal, da je dalj časa
»Mislite, da je Robert Fyfe vzel izgubljene fotografije?« je naprej.	,	1	.	.	. 'živci na Kitajskem in da precej dobro pozna kitajščino. Tako
vprašal Bradshavv.	Detektiv	je	zdaj	znova	zabredel	v	negotovost	m	dvome.	gva govorila v kitajščini. Ne govori sicer dobro, pač pa vse od-
Charlie je zmajal z glavo. »Nemogoče. Saj se niti dobro po- Končno se je stvar s smaragdnim prstanom pojasnila, toda še li£n<) razume t javil ni. Toda ne, tako preprosto to ni. Saj sploh ni preprosto.«	zmerom je bil zelo daleč	od cilja. Eno mesto v Julijinem PnP°-	»Kaže pa, da te danes zjutraj ni dobro	razumel?«
Vzdihnil je. »Bojim se, da se bom prej posušil do kože, preden	vedovanju ga je posebno	zanimalo. Bila je slik« Dennyja Maya,	Sam . skomizgnil z rameni. »Ne vem.	Danes zjutraj sem
bom razrešil vso to uganko. In vi...« očitajoče je pogledal mla- katero^ bd ^“^“^^kJo i.otel preprečiti, da bi „go-	tak°	kakor	vselei'	Pogledal	me	smešn°	in	rekel’	da
tovil. nad katero sliko je jokala Skelali Fane. Ali pa morebiti me	večkrat	svojevrstni,« je smeje odgovoril Chan.
ni šlo tu za isti nagib, kakor pri uničevanju slik v časopisih?,	■	...	.	c	„	,.	:	,	.	.	.	.	.
voma je bila na delu v obeh primerih ista oseba, ki je »Silno smešni,« je potrdil Sam. »Navzlic temu dajejo izdat-
denko, »vi edini ste vzrok, da sem izgubil najmanj sedem funtov na svoji teži.«
»Žal mi je,« je zastokala Julija
»Nikar se ne mučite! Moje hčerke mi vedno pripovedujejo, |*rez dv^na .	da	bi prišia slika Dennyja ne napitnine.«
Pre^bll!D_*' Mava pred oči komisarja Chana. Toda, le zakaj?	Charlie je	zdaj odšel skozi vežo na teraso, kjer se je usedel.
** *red °* komkaria
•ud o
Pripravljajo se zakciii za socialno zaščito poljedelskega delavstva
Ljubljana, 17. februarja
Pravim ljudskim delavcem s Slomškom, Krekom, Jegličem na čelu, ki so ljubili žuljave roke, so naši slovenski delovni sloji dolžni zahvalo za svoj gospodarski in kulturni dvig.
Toda to delo še davno ni končano. Pri industrijskem delavstvu smo prišli komaj na pol poti. Pri delu za obrtniške delavce, zlasti za vajence, smo bili komaj na počotku organiziranega dela. Poljedelski delavci pa so doslej živeli svoje borno življenje kar pozabljeni. Nihče se ni brigal zanje, niti delavci iz drugih strok ne. Vse je bila napram tem ljudem odklonilno, sovražno ali vsaj brezbrižno.
Pač je bilo nekaj organizacijskih poizkusov. ki pa niso imeli globljih korenin. Organizatorji niso v resnici iskali poljedelskega delavstva, ampak le svoj ali svoje grupe organizacijski prestiž. Zato so ti poskusi kmalu propadli. Le viničarji na Štajerskem so imeli že 20 let svojo žilavo organizacijo, ki je morala prebroditi neverjetno velike težave. Pa je le žela postopoma vedno nove uspehe.* Poleg te se je zadnja leta skušala uveljaviti še organizacija sezonskih poljedelskih delavcev v Prekmurju. Kazalo je, da bo v teku let postala resen, upoštevan delavski pokret. Obe ti dve organizaciji sta bili v sklopu Zveze združenih delavcev.
Ogromna večina poljedelskih delavcev pa je stala ob strani. V samem delavskem stanu je igrala nekakega izobčenca. V javnem življenju naroda ni ničesar pomenila. Velike sile, ki so bile v teh ljudeh nagromadene, so ostale mrtve, zakopane.
Zato je duhovščina ljubljanske škofije pod predsedstvom svojega škofa na znanem zborovanju dne 6. III. 1940 odločno poudarila, da ie tu treba drugače začeti. Skrajni čas da je, 'fla se tudi za to delavstvo stori, kar je potrebno in pravično. Zlasti naj bodo ti delavci deležni istih socialnih zavarovanj kakor ostali delavci.
Vsa poštena javnost je ta odločni poziv pozdravila. Zlasti pa so bili veseli že organizirani viničarji in poljedelski delavci v sklopu Zveze združenih delavcev. Sedanji časi prinašajo sicer obilico drugih skrbi in težav, toda kljub vsemu ne dopuščajo nobenega odloga, da bi smeli pozabiti na gornji jasni poziv slovenske duhovščine. Treba je kljub vsemu na delo za poljedelskega delavca. Bil je velik greh to vprašanje še v naprej zanemarjati.
V	našem delavskem stanu je stroka poljedelskega delavstva najmočnejša. Sem spadajo hlapci, dekle, dninarji, gozdni delavci, oglarji itd. Vseh skupaj jih ie preko 70.000. K temu moramo prišteli še niihove družinske člane.
Ti delavci so med vsemi najslabše plačani. Niti niso zavarovani za bolezen, za starost in
Izdajanje osebnih izkaznic za Ljubljančane
Ljubljana, februarja.
lzuajanje osebnih legitimacij za moške od 15 do 50 leta je bilo seveda združeno v Ljubljani s težavami, večjimi kakor pa pri podeželskih občinah, toda organizacija mestne občine je tokrat učinkovala brezhibno, v splošno zadovoljstvo številnih prosilcev. Res so morali prosilci včasih čakati po največ pol ure, toda ker so bili disciplinirani moški, ni nikjer prišlo do prepira ali do kakšnega podobnega incidenta. Uradnišlvo mestne občine je šlo prosilcem v kar na j več ji meri na roko in svetovalo marsikomu z nasveti, kako naj sestavi formular. Težave so bile zlasti s fotografijami, toda tudi to oviro so prosilci srečno prebrodili in je bila zlasti hvalevredna odredba o maksimiranju cen fotografijam, ker so bile tako preprečene morebitne špekulacije. V zadregi so bili prosilci, kako naj izpolnijo postavko o telesni višini, toda v vseh uradih so bila postavljena merila in uradniki so sami merili prosilce ter izpolnjevali v formularjih to točko.
Po javnih uradih so nastavi jenci sami organizirali fotografiranje ter skupno izročali starešinam prošnje za legitimacije, enako so po višjih razredih šol profesorji sami za svoje dijake izpolnjevali formularje.
Nekateri, ki so nujno potrebovali legitimacije, so se zatekli na mestni magistrat sam ter tam že dobili prve legitimacije. Takih legitimacij je mestni magistrat izdal dosedaj že okoli 3000, drugi pa, ki se jim ne mudi tako zelo, bodo pač morali nekoliko počakati. Računajo, da bo vseh legitimacij v Ljubljani za moške od 15 do 50 leta izdanih okoli 35.000, v vsej pokrajini pa nad 100.000.
Nove legitimacije so tiskane na lepem, toda mehkem papirju. Lastniki legitimacij jih bodo pač morali dejati v trden karton ali v platnene ali usnjene ovitke, da se bodo legitimacije dalj časa obdržale.
onemoglost. Nezgodno zavarovanje je izvedeno samo za nezgode, ki se zgode pri poljedelskih strojih. Ti delavci so zato v večnem strahu pred ubožnicami in pred beraško palico. Beg z dežele, od kmečke grude je tu le prerazum-liiv in opravičljiv. Samo zboljšanje socialnega položaja more tu postaviti varen jez.
70.000	slovenskih ljudi kliče tako danes po socialni pravičnosti. Danes bolj kakor kdaj koli prej.
To nalogo naj bi izpolnil Oddelek poljedelskih delojemalcev pri Pokrajinski delavski zvezi. Ta sedaj to delavstvo zbira, ga poučuje in zanj pripravlja zakon o socialnem zavarovanju. Osnutek za nezgodno zavarovanje bo v kratkem predložen oblasti v potrditev. Drugi osnutki: za bolezen, za starost in onemoglost, so v delu in bodo uveljavljeni pozneje.
Poljedelski delavec postaja tako enakopraven s tovariši iz industrijske in obrtne stroke. Vstopa v članstvo vseh delavskih socialnih zavodov in v članstvo Pokrajinske delavske zveze. V delavskih ustanovah bo poslej tudi on soodločeval. 70.000 najnižjih ljudi iz naroda se vključuje tako v sistem našega javnega življenja.
Kdor narod zares ljubi, bo tega vesel in bo pri delu pomagal. V resničnem našem narodnem interesu je, da ustvarimo poljedelskim delavcem socialno-zavarovalno zaščito in lepšo bodočnost
Zanimive številke o obveznem pouku italijanščine na Hrvatskem
V	včerajšnji številki »Slovenskega doma« 6mo že poročali, da je bil z novim ministrskim odlokotn uveden tudi po hrvaških srednjih šolah obvezen pouk italijanščine, ne 6amo po poklicnih obrtnih, trgovskih in kmetijskih šolah. Da bo slika nekoliko popolnejša, naj danes dodamo prejšnjemu poročilu še naslednje podrobnosti:
Z novim ministrskim odlokom bodo obvezno poučevali italijanščino na šestih hrvaških realnih gimnazijah, ki jih obiskuje 33.000 dijakov, na trinajstih klasičnih gimnazijah 6 približno 16.000 dijaki; na sedemnajstih učiteljiščih s 3.000 učenci in na 115 meščanskih šolah, ki jih obiskuje približno
20.000	učencev. Skupno se bo od včerajšnjega ponedeljka dalje obvezno učilo italijanskega jezika približno 60.000 hrvaških dijakov, med katere pa niso všteti tisti, ki obiskujejo poklicne trgovske obrtne, mornariške in kmetijske šole	’
Redni promet cestne železnice
Ljubljana, 17. februarja.
Redni promet na cestni železnici 6e prične današnji torek zjutraj. Ob 5.48 peljejo vozovi iz remize in ob 6.30 se začne redni promet na vse 19-15 Pe,iei° zadnji redni vozovi z Ajdovščine na vse strani, ob 19.30 pa zadnji vozovi s končnih postaj vozijo v remizo. Ob 2015 odpeljejo službeni vozovi z Ajdovščine na Vič Rakovnik, v Moste in v šiško, a ob 20.45 se službeni vozovi z Ajdovščine spet vsi vrnejo v remizo.
St. Jernej na Dolenjskem
Huda zima, ki je vladala tudi pri nas, je nekoliko popusti'a. Pobijalo je spet sonce, ki je bilo že skoraj čisto pomladunsko. Ljudje pravijo, da take zime že ni bilo od leta 1929. V naši okolici je zapadlo nad 1 m snega. O Gorjancih pa vedo povedati Javorovčanje, da ga je tam zapadlo čez 2 m Na gorskih pašnikih ali tu košenicah imenovanih so se utrgali veliki plazovi snega in so zdreali v dolino. Tudi potoki so bili vsi zamrznjeni, da so se otroci na njih lahko prav lepo zabavali. Najbolj pa so seveda godrnjali in se jezili mlinarji, ker so morali zapustiti svoje mline in iti za gorko peč ter čakati ljubega sonca, da jim oditopi leti z mlinskega kolesja. Otroci so postali veseli, ker se jim je po dolgem času spet pričela šola. Vsi skupaj si želimo že skorajšnje ipomladj in toplih dni.
Morski prašiček ali budra
V	sobotni številki našega lista smo objavili nekaj besed o reji morskih prašičkov. V ponedeljek pa smo prejeli od nekega prijatelja našega lista dopis, v katerem nam na kratek, in jasen način .pojasnjuje, da se morskemu prašičku pravi po domače budra.
Prijatelj na6 opozarja, da so stari ljudje okrog Slovenske Bistrice rekah morskemu prašičku kar budra. Tudi za ljudi, ki so se redili, so pravili: redi se kakor budra. Gospodu, ki nam je poslal omenjeni dopis, smo zelo hvaležni za njegovo opozorilo. Prav je in lepo, da nadomestimo tuje izpačenke z lepimi domačimi izrazi.
Novice iz Države
Obsežne priprave za proslavo školovskega jubileja sv. Očeta v Italiji._ V V6eh italijanskih škofijah obstaja posebni odbor, ki pripravlja čim slovesnejše in lepše proslave za 25 letnico, ■odkar je bil sedanji papež Pij XII. posvečen za škofa. Glavni odbor v Rimu vodi kardinal Lavi-trano, v odboru pa 60 poleg zastopnikov visokega klera tudi številni laiki. Glavni odbor je brzojavno naznanil sv. Očetu, v kakšnem obsegu misli prirediti proslavo, papež pa je po 6vojem držav* nem tajniku kardinalu Maglioneju odgovoril, da se zahvaljuje za jx>/drave in jim pošilja svoj apostolski blagoslov. Proslave bodo v V6eh krajih 23. maja, za pokritje stroškov bodo pobirali prostovoljne prispevke. Glavni odbor je pregledial tudi dosedanje pripravljalno delo in ga odobril.
Posebne nagrade za iznajditelje. Zadnja leta praznujejo v državi na dan 10. maja tako imenovani »dan tehnike«:, to je dan, v katerem 6e proslavlja napredek in izpopolnjevanje italijanske tehnike in industrije, sedaj pa najbolj vojne industrije. Na ta dan podeljuje zavod za znanstvena raziskavanja _ v Rimu številne visoke nagrade za tiste, ki so izumili kakšno koristno in učinkovito novost, ki se da s pridom uporabiti v vojni. Njihove izume pregleduje in ocenjuje stalni Odbor in potem predloži seznam Duceju, ki podeli nagrade. 2e lani in predlanskim se je prijavilo za to tekmo mnogo tehnikov, za letošnjo pa pravijo, da juh bo še več. Število nagrad ni omejeno, ravna se po številu kompetentov in po kakovosti odnosno pomembnosti izuma.
Nov italijanski poslanik pri Sv. Stolici. Pred tednom dni je umrl dosedanji italijanski poslanik pri Vatikanu Attolico, sedaj pa je bil na njegovo mes o postavljen Rafel Guariglia, 53 let star, po rojstvu iz	Neaplja, ki	je bil že	poslanik v	Parizu,
Londonu,	Petrogradu,	Bruslju	in končno	več let
v zunanjem ministrstvu Leta 1926. je bil imeno-yM “ generalnega ravnatelja v oddelku za Evropo m Bhžnj' vzhod. Pozneje je postal poslanik v Madridu, nato pa je sledila njegova služba v Buenos Ai-resu m nazadnje v Parizu.
Nova	javna dela	v premogovnikih Arsia in
t-arbonia.	Z vehkmu	sredstvi	podpirajo	oblasti
razvoj in povečanje premogovnikov v Arsii v Istri in v Larbomji na Sardiniji. Predlansko leto je bilo za zgraditev potov, higieničnih stanovanj in za razširitev rudnikov odobrenih 50 milijonov lir, ki so bili porabljeni v treh etapah. Sedaj pa javljajo, da je bilo v isti namen odobrenih novih 50 milijonov, ki se bodo porabili v prvi vrsti za premogovnik v Istri, ki je bogat in ga je treba izrabiti do skrajnih možnih meja.
...	med prvimi pridobivalci električne ener-
gij. Program, ki ga je vlada izdelala glede nadaljnjega razvoja vodnoelektričnih naprav, bo Italijo spravil med prve pridobivalce električnega toka na svetu Doslej je bila Italija z letnimi 20 milijardami kilovatnih ur na četrtem mestu na svetu, in sicer za Združenimi državami, ki nosijo prvo mesto, Kanado in Japonsko. Že lani se je Italija Japonski približala skoraj za 1 milijardo kilovatnih ur, če pa bo uresničen program, da mora vsa država pridobiti v 1. 1946. 30 milijard kilovatnih ur, pa se bo Italija vsidrala na drugem mestu takoj za Združenimi državami.
, ...I?r,IRi, p,n,r dvojčkov v družini s 17 otroki, V lusi Mombellija Ernesta iz Brescije sta pred dnevi rodila dvojčka, deček in deklica. To je v družim ze drugo rojstvo dvojčkov. V celem je Mombellijeva. žena rodila do zdaj 1? otrok.
I reclsuivnixci oblasti so obiskali 6rečnc£a očeta in mater in jima zagotovili večjo podporo ion sporočili tudi voščila Duceja. Vsi otroci, starejši kakor tudi novorojenčka so popolnoma zdravi.
Dva delkinn ujet« v pristanišču. Ribiči in lovci na morske zveri so zapazili v pristanišču Viareggia, da sta v ozek kanal zapluli dve morski znali, veliki sovražnici ribičev, dva delfina. Zivau sta se najbrže pognali za trapo ril) in tako zasl iv prostor, ki jima sicer nikoli ne ugaja. Ribiči in lovci so se takoj spravili nad-nju in ju začeli loviti v posebne pasti. Mlajši delfin, ki je bil težak okrog 35 kilogramov, se je kmalu vdal v svojo usodo, dočim se je večji, težak 80 kilogramov, branil na vse kriplje, vendar se svoji usodi ni mogel izogniti.
Pustolovščina 11 letnega dečka, dietni Alfred Stergar, ki je s svojo sestro bival pri družini Petrovčič v Dragoni/zi, jo je nekega dne sklenil ipopihati. Res je pobral vse svoje stvari in odšel. Spotoma se je zglasil pri nekem svojem znancu v Ravni. Ko so pa domači izkušali izvedeti, kam je namenjen in kaj ga je pognalo od doma, je deček umolknil, ob prvi priliki pobral svoje reči in skrivaj odšel. Fant je taval nekaj dni po gozdovih, kajti kraja ni dobro poznal, še manj pa bližnjice skozi gozd, dokler ga nazadnje niso dobili karabinjerji in prijeli. Fantič jim je povedal, da ie bil namenjen na rusko bojišče, da bi tam obiskal vojake in se sam prijavil med vojake. Deček je taval vsega skupa j osem dni, vendar je od svojega izhodnega kraja prišel le nekaj kilometrov. Njegova pustolovščina se je hitro končala, vendar je fantič izjavil, da svojih načrtov ne bo opustil, pač pa bo počakal še nekaj let, da bo dorastel in da bo smel brez ovir stopiti v vrste bojevnikov.	.
Ljubljana
Koledar
Danes, torek, 17. februarja: Frančišek K. Sreda, 18. februarja; Pepelnica.
Obvestita
Nočno službo imajo lekarne: dr. PiccoK, Tyr-ševa cesta 6 mr Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta.
Drugo polovico »Slovenčeve knjižnice« bomo začeli z znamenito povestjo Janeza Jalna »Ovčar Marko«. Natočite se na drugo polovico »Slovenčeve knjižnice« takoj, da boste dobili knjige lahko po 5 lir.
Vi|ul>ljniixlio irlcdaliSče
*	Drama
Torek, 17. febr., ob 17.30: ČloveK, ki je videl smrt. Premiera. Red Premierski.
Sreda, 18. febr., ob 17.30.: Voda. Red Sreda.
Četrtek, 19. febr., ob 17.30: Človek, ki je videl smrt. Red Četrtek.
Opera
Torek, 17. febr., ob 17: Pustui večer pri grofu Orlovskem. Izven.
Sreda, 18. febr, ob 17: Evgenij Onjegin. Red Premierski.
Drevi oh 17.30 bo premiera tridrjansko komedije: »človek, ki je videl smrt«, ki jo je napisal romunski pisatelj Victor Eftimiu, v režiji in inscenaciji inž. arh. Bojana Stupice. Pisatelj duhovito ironizira majhnost provincialcev, njihovo fili-strstvo in njihove smele želje za poletom in pomembnostjo. V mir provincialnega življenja prido potepuh, ki skali s svojim prihodom jx>koj mesteca ter zanese vanj konflikte, nemir, pa tudi srečo in zadovoljstvo. Igrali bodo: Jan, Cesar, VI. Skrbinšek, Raztresen, Gabrijelčičeva in Simčičeva.
Drevi ob 17 bo v Operi prireditev pod naslovom: »Pustni cefer pri grofu Orlovskem«. Uprizorili bodo drugo dejanje iz Straussove operete »Netopir«, ki se godi v vili grofa Orlovskega. V zabavo, ki se vrši v okviru tega večera, je vnesenih nekaj pevskih in plesnih točk, ki jih bodo izvajali naši operni in operetni člani: Kogojeva, Poličeva, Vidalijeva, Franci, Janko, Zupan, Lupša ter Bravničarjeva, Japljeva in baletni zbor. V drugem^ dejanju »Netopirja« sodelujejo:	Rozalinda-
Poličeva, Adela-RibiČeva, Eisenstein-M. Sancin, Frank-Janko, Orlovski-Sladoljev, dr. Falke-B. Sancin, Ida-Japljeva in Melanija-Koširjeva. Pripominjamo, da je ta predstava podobna prireditvi »Večer pri grofu Orlovskem«, ki je bil izvajan z uspehom na Silvestrovo, Ie da bodo nekatere solistično točke zamenjane z drugimi. Dirigent: D. Žebre, režiser: E. Frelih, koreograf: inž. P. polovin.
P. n. abonente reda Premierskega opozarjamo, da bodo imeli v tekočem tednu več premier. Ker so predstave v preteklem tednu za abonmaje odpadle. jih mora gledališče v najkrajšem času nadoknaditi. Glede na to prosi uprava Narodnega gledališča p. n. abonente, naj to upoštevajo.
V	spomin na pobožnost devet, prvih petkov so izšle prelepe slike presvetega Srca Jezusovega, Dobite jih po vseh župnih uradih!
EIAR — Radio Ljubljana
Torek, 17. februarja: 13 Napoved časa in poročila — 13.15 Vojno poročilo — 13.17 Ljubljanski radijski orkester — 14 Poročila — 14.11 Orkester — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.13 Operna glasba — 19.30 Poročila v slovenščini
— 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa in poročila — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov — 20.30 Koncert komornega zbora — 2f Ljubljanski radijski orkester — 21.30 Kmetski trio iz Ljubljane — 22 Koncert klaviri6tke Marte Concillis — 22.45 Poročila.
Sredu, 18. febuarja:	7.30 Poročila v slo-
venščini — 7.45 Pisana glasba — 8.15 Poročila
— 12.15 Duet harmonik Malgaj — 12,40 Koncert kvarteta Lumbar — 13 Napoved časa in poročila — 13.15 Vojno poročilo — 13.17 Orkestralna glasba — 14 Poročila — 14.15 Orkestralna glasba — 14.45 Poročila — 17.15 Koncert klavirista Marijana Lipovška — 17.35 Koncert klavirista Tomassa A lati ja — iO Pouk italijanščine — 19.30 Poročila v slovenščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov — 20.40 Simfonični koncert —	21.40 Koncert oglarja Pavla Rančigaja v cerkvi sv. Petra v Ljubljani — 22.10 Koncert klaviristke Erne Woerz — 22.45 Poročila.
Vinko Lavrič:
Jakobovi sinovi v Egiptu
Povedali smo že, da je bil Egipt v tem času država, ki je hotela osvajati in se širiti; njeni polki 60 stali zdaj globoko n> jugu v Nubiji, zdaj spet v Libiji, cunji in celo ob Eufratu. Radi tega so morali faraoni poskrbeti, da je bil doma mir, ko 60 se oni bili daleč j od doma. Nemirni sosedi ob azijski meji, ki so čestokrat vpadali v Egipt, so bili Semit, prav tako kakor Izraelci, ki 60 prebivali v Gesenu ob imenovan' meji. Kaj lahko bi se nekega dne zgodilo, da 6e oboji zvežejo v »večnem prijateljstvu*, ki bi Egipčanom utegnilo postati tem bolj nevarno, ker 60 Izraelci prav dobro poznali razmere v Egiptu. Ta strah in to 6krb Egipčanov nam sv. pismo opisuje s foto-grafično natančnostjo: »Faraon je rekel 6vojemu ljudstvu: Glejte, ljudstvo Izraelovih sinov je številnejše in močnejše od nas. Dejte, ravnajmo modro z njim, da •e.ne razmnoži in se ob kaki vojski ne
Eridruži našim sovražnikom, da se ne
o	vojskovalo zoper nas in odšlo iz dežele!«
So pa bili takrat v Egiptu tudi hudi dolgotrajni boji za prestol, ki njih posledice vidimo na Mojzesu, kakor po-
roča sv. pismo Poglejmo tc boje, kakor jih poročajo egiptski viri.
Tutmosis I. je imel z legitimno ženo Ahmo6i6, hčer Hatšepsoveto, z drugo ženo Mutnofreto sina Tutmosisa II., in slednjič z nelegitimno ženo Isiso sina Tutmosisa III. Na prvi pogled vidimo, da je bila taka družina kakor nalašč, da se vnamejo boji za prestol.
Leglo vsega zla je bilo, ker si je lastila ženska, namreč Hatšepsovet, postavne pravice za nasledstvo na prestol. Strogi legitimisti 60 ji dali prav in rekli: Po postavi je- Hatšepsovet kraljica; da je zenska, nič ne de. Drugim pa ni šlo in ni šlo v glavo, da bi bila kdaj kraljica v Egiptu ženska. Na Hafšepsovetine nasprotnike se je opiral Tutmosis UL, nezakonski sin Isi6e, in se skušal preriniti za kralja. Podrobnosti tega boja niso znane, znano je le, da so 6e na obeh straneh posluževali sredstev in zvijač, da bi prišli do svojega cilja, pa najsi bo tudi po ovinkih. Taka zvijača je bila, da 6ta 6e Tutmosis in Hatšepsovet poročila, torej polbrat 6 polsestro. Tutmosis je 6 to poroko kaj malo dosegel; Hatšepsovet se je izkazala kot enakovredna partnerica in rekla: »Kraljica sem jazi« Z neko sveto sleparijo se je Tutmo6isu posrečilo, da je prišel korak naprej: o nekem velikem prazniku so nosili okrog podobo Amona. Amon se je ustavil pred pretendentom Tutmosisem in ga je po vseh
gledaliških umetnostih peljal 6večano na oni prostor, kamor je smel iti samo kralj. Kajpak se je bil o tem Tutmosi6 že prej sporazumel z Amonovimi duhovni, saj je bil kot princ 6am tudi duhovnik. Po tem »čudežu*, ki je pač narod močno pretresel, so na dvoru toliko odnehali, da so Tutmosisa, od samega boga izvoljenega, postavili za 6ovlaaarja.
Pa tudi tokrat je dosegel Tutmosis 6voj cilj samo na pol. Čutil je, da ga, če le mogoče, povsod odrivajo, in da se mora, dokler živi kraljevska soproga, odreči svojemu življenjskemu cilju: vreči ob tla Prednjo Azijo, šele po njeni 6mrti je prišla do veljave vsa njegova moč in 6ila in podjetnost.
Tudi od Hatsep60vetine strani se nam je ohranila zvijača, ki naj bi utrdila njeno kraljevsko visočanstvo v narodu: je to na njenem templju naslikan napis, ki naj ponazoruje njeno božje pokoljenje in 6 tem pravico do prestola. Po uradnem egipl6kem izmisleku in v očeh naroda egiptski kralj ni bil sin zemeljskega očeta, temveč pravi 6in sončnega boga ki 6i je za lak namen privzel postavo kralja in se prikazal kraljici. Iz takega božjega sorodstva 60 izvirale potem tudi pravice do prestola. Da je Hatšepsovet resnična hči sončnega boga. hoče narodu dopovedati omenjeni napis.
Napis se glasi (v Izvlečku): »Amon, gospod prestolov obeh dežela, si je privzel podobo njenega soproga, kralja Tut-moedsa (L); orna (kraljeva soproga Ah-
mo6is) je spala v krasoti 6voje palače. Tedaj jo je prebudil prijeten vonj boga (ki se je prikazal v podobi njenega kraljevega soproga), se je nasmehnil njenemu visočanetvu, šel takoj do nje in jo poželel. Prikazal se je v 6Voji božji podobi, ko ie stopil pred njo in 6e ie ona veselila, ko je gledala njegovo lepota Ljubezen do njega ji je prešinila ude, palača je valovila od vonja boga, njegov duh je ves iz Punta (dežela kadila). Kraljica je govorila pred veličanstvom tega boga: Amon, gospod prestolov obeh dežela, moj gospod, kako velika je tvoja moč! Prelepo je gledati tvoje celo, ti združuješ moje veličanstvo s tvojo močjo... Njegovo veličanstvo bog je rekel: Hatšepsovet je torej ime otroku, ki 6em ga položil v tvoje naročje .. Hatšepsovet bo slavno vladala v vse) tej deželi.*
Kdor pozna takratne prepire za prestol, takoj zapazi, kam merijo te besede, posebno konec, da je Amon položil dete v naročje in da je dete poklicano, da slavno vlada v vsem Egiptu. Te besede so nekak 6večan protest zoper vsakega drugega pretendenta, ker pač nihče drugi ni rojen od Amona in poklican do kraljevskega prestola kakor Hatšepsovet.
Jasno je, da so prepiri za prestol hočeš nočeš zajeli tudi Mojzesa ki je bil vzgojen na dvoru. Tudi ce 6e Mojzes ni očitno postavil ne na to ne na ono stran, je vendar na dvoru vsakdo mislil, da je Irajpak na strani svoje rešiteljice in drnce matere.
G
Konec
reenejev
je naslov novemu kriminalnemu romanu, ki bo začel naš list prinašati
ta teden
Zgodba, polna grozotnih skrivnosti, dramatičnih zapletov, nepričakovanih preobratov. Na vsaki strani čaka novo presenečenje, da bralcu zastaja dih in da ga roman neubranljivo veže do konca.
Konec Greenefev
je kriminalni roman, kakrSnega v slovenščini še nismo brali. Nobena, še tako fantastična reklama zanj ni pretirana. 2e zaradi njega se vam splača naročiti najoenejši, najboljši slovenski dnevnik
SLOVENSKI DOM
Žalost m veselje
|J^^jy^Jj^BllsaMoiže^era^^
Andrejčkov 3 o ž e:
Roman v slikah
406.
Ni se bal smrii, foda zdelo se mu je, da bo radža svoje grožnje izpolnil. Pred smrtjo bi bil pa še rad 'videl Aleša... Iz premišljanja ga je vzdramil votel grom, kakor da bi bilo ustrelilo iz topa. Zbudil je kapitana in oba sta poslušala, kaj bi to bilo. Ker je potem vse utihnilo, sta spet legla počivat.
J
'd
407.
Koma) sta dobro zatisnila oči, je spet počilo. Planila sta pokoncu in poslušala. Streli so prihajali od morja. Kapitan je bil zdaj prepričan, da so napadli »Lastovico«. Ko je streljanje pojenjalo, je kapitan dejal, da je kar je. Ali je »Lastovica« zmagala, ali pa jo imajo že Malajci v pesteh.
408.
Do jutra sta se tiščala pri okencu. Od nikoder ni bilo slišati veselega kričanja zmagovitih roparjev, zato sta upala, da se je »Lastovica« srečno rešila, čakala sta samo še, kdaj ju bo radža poklical predse, da bosta poslušala njegove grozeče besede. A to se ni zgodilo.
Curacao in Aruba
Otoka v holandskih Antilih, ki ju je zasedla Amerika
Poročilo, ki je bilo oddano že 11. februarja v Caracasu, pravi:
Severno-ameriška vojska se je danes izkrcala na otokih Curacao in Aruba, v Zahodni Indiji. Z zasedbo dveh večjih otokov v nizozemski Antilih, so Združene ameriške države po zasedbi Guayane podvrgle nova holandska ozemlja v Južni Ameriki. S feni 6e je izredno zmanjšal pomen ostalih štirih holandskih otočičev, Bonaire-a, otoka 6V. Evstahija, Saba in otoka 6V. Martina na južnem koncu.
Na otokih Curacao in Aruba, ki naj tvorita del obrambnega 6istema Panamskega prekopa, bodo zgradili letališča, postavili protiletalske baterije, radijske po6taje in podobne, za vojsko potrebne
naprave. Službo bodo tod opravljali izključno le vojaki iz ameriških Združenih držav.
Vojaštvo in vojaške potrebščine so na Curacao in na Arubo pripeljali z letali in z ladjami
V venezuelskih krogih spravljajo zasedbo omenjenih otokov v zvezo s položajem na Tihem morju. Italijanski listi ponatiekujejo poročilo, ki ga je prinesel argentinski list »El Redactor« in ki pravi dobesedno:
V Zahodni Indiji vlada velika zmešnjava. Roosevelt hoče izkoristiti položaj, ki ga je prinesla vojna, da bi uresničil načrte, ki jih imajo Združene države že več kot eno stoletje v svojem političnem programu.
Mravlje ne žive samo od danes do jutri...
izkazala se je, da niso samo pametne in pridne, pač pa da imajo tudi
velik smisel za organizacijo
Afrika je dežela, kjer je ena najhnjših šib, ki tepe človeka, pa tudi živali, pomanjkanje vode. O tem priča, če kaj drugega ne, vsaj dejstvo, da so številne karavanske poti speljane povsod mimo zelenic, kjer se človek in kamela za nekaj dni 6pet lahko založita z vodo, da sploh moreta pot nadaljevati.
Kadar pa je sila, ni iznajdljiv samo človek, pač pa tudi žival, ki jo je narava prav tako kot Človeka, naučila, da je treba gledati tudi malo naprej in se s potrebnimi stvarmi založiti, kadar so na razpolago. Tako beremo zanimivo poročilo, kako si znajo pomagati afriške mravlje, da ne bi trpele prehude žeje. Pravjio, da jim nikdar ne manjka vode, ker se z njo znajo vselej pravočasno zaloziti. Tudi tedaj, kadar nastopi dolgotrajna suša in sonce temeljito izsuši v&e naokrog, zaloge vode po tamkajšnjih podzemskih mravljiščih ne poidejo. Kako in zakaj?
To uganko je rešil nek nemški učenjak, po imenu dr Naresch. Bil je navzoč, ko so nekje v vroči Afriki kopali vodnjak. Pri tem so naleteli na ozek podzemski hodnik, ki je v premeru meril le nekaj centimetrov in 60 ga očividno izkopale mravlje, saij je vodil do večjega podzemskega mravljišča, drugi konec pa se je nehal približno 20 metrov pod zemljo, kjer se je nabirala podzemska voda.
Po ozkem rovu je kar mrgolelo mravelj, ki so hitele v obe 6meri, od studenca pa spet nazaj k njemu ter oskrbovale v dneh 6uše mravljišče 6 po-
trebnimi količinami vode. Pa ne samo mravljišče, pač pa tudi »vrtec« gob, ki tvorijo glavno hrano tem mravljam. Prenašanje vode iz podzemskega studenca v mravljišče in na tisti gobji »vrtec« ni prenehalo noč in dan. Opazili je pilo celo, da je bilo ponoči zaposlenih 6 tem »prevažanjem« vode več mravelj kot pa podnevi. Vode jim ne primanjkuje nikdar, za kar pa 6e morajo pač zahvaliti samo svoji iznajdljivosti in pridnosti, 6 katero 6e vprav mravlje tako odlikujejo, da je prišla že v pregovor.	,
Mravlja je torej znova pokazala in dokazala 6Voje organizacijske sposobnosti ter velik smisel za to, da si zna pravočasno zagotoviti zadostne zaloge potrebnih stvari, V6aj tako potrebnih, kot je potrebna voda v puščavi. Mravlje 6e torej tudi dobro zavedajo, da ni dovoli, misliti samo od dane na jutri, pač pa, da se je treba s potrebnimi stvarmi zaloziti tako, kot 6e založi pameten človek za zimo seveda, če 6e more. Za vsakega namreč še ne zadostuje, če je samo priden kot mravlja ...
V Rodeziji vedno manj zlata
Iz Rima poročajo: »Financial News« piše, da je vlada južnega dela Rodezije zelo zaskrbljena zaradi čedalje manjše proizodnje zlata v tej britanski koloniji. V prvin desetih mesecih preteklega leta je proizvodnja zlata v Rodezij* padla v pri-| meri z istim razdobjem leta 1940, za celih 29.000
*	unč.
Mater pokopal kar doma, da ne bi bilo preveč stroškov...
Svojevrsten dogodek 6e je pripetil te dni v Kemenesmagasu, majhni madžarski vasi nedaleč od Budimpešte. Zadnjič je brez sledu izginila mati 25 letnega kmeta Štefana Kisa. Orožniki 60 v rvezi s tem skrivnostnim izginotjem prejeli več ovadb in prijav ter so spričo tega uvedli strogo preiskavo. Med drugimi so zaslišali tudi sina pogrešane kmetice. Ko so ga nekoliko trše prijeli, je slednjič priznal, da je njegova mati že pred štirinajstimi dnevi umrla in da jo je dal jx>kopati kar doma, to pa zaTadi tega, da ne bi imel prevelikih pogrebnih stroškov. Orožniki eo se hoteli prepričati, če mož govori resnico. Odšli 60 na njegov dom, dvignili deske na tleh v sobi, kjer je toliko let pokojna kmetica preživela ter na kraju, kjer jim je 6in pokazal, res odkopali njeno truplo, »Varčni« kmet se torej ni lagal in tudi zdravniški ogled trupla je pokazal, da je kmetica umrla naravne smrti. Ker pa takšni samovoljni pogrebi tudi niso dovoljeni, 60 Kisa zaprli in mu bodo pokazali, da le ni dobro če je človek preveč varčen, da ne rečemo lakomen. Ce bi vsak tako storil, kaj pa bodo rekli pogrebni zavodi, ali vsaj tisti, ki »od mrličev žive«.
šestmesečno potovanje iz Francije na Kitajsko
Francoski jezuit o. Bonningue je maja 1940 odpotoval iz Azerbroucka v 6evermi Franciji. Potoval je deloma peš, deloma s kolesom, avtobusom in vlakom ter |e prispel v Rouen. Med potjo je izgubil 6vojo rožno torbico, v kateri je imel brevir in križec. Bilo je v tistih dneh, ko je prebivalstvo bežalo iz Severne Francije, ki jo je zajel vojni vihar, na vse 6trani, kamor je vedelo in znalo.
Nekaj dni pozneje se je omenjeni jezuit vkrcal na ladjo v Marseille in se namenil na Kitajsko v misijone. Namesto pa. da bi se ladja, 6 katero se je vozil, podala proti Sueškemu prekopu in ubrala
najbližjo pot proti Daljnemu Vzhodu, je krenila proti zahodu, skozi Gibraltar, objadrala Rtič dobre nade ter se od tam namenila v Belgijski Kongo, kjer je o. Bonningue ostal tri mesece.
Odtod 60 ga brzojavno
poklicali v Tiencin. Z letalom 6e je potem odpeljal iz Leopoldvillea v Luluabourg, potem pa je preko Rodezije in Trans-
valije prispel v Lorenzo - Marquez v pokrajini Mozambigite, do kamor 6e je vozil deset dni in devet noči z železnico. Cez nekaj tednov je stopil na japonsko ladjo ter se preko Singapura in Manile pripeljal v »deželo vzhajajočega sonca«. Na Japonskem je ostal štiri ali pet dni, nato pa 6topil spet na neko drugo ladjo ter se z njo odpeljal leupaj je trajalo njegovo meče
upoštevamo, v kako viharnih ča6ih je potoval, da je moral na polovico objadrati Afriko, potem potovati preko nje na vzhodno obalo in 6e od tam odpeljat najprej na Japonsko in šele potem na Kitajsko, kamor je bil namenjen Hi misijonarji
Mesto Balik Papang na Borneu so holandske Zete spremenile v pepel, še preden so japonske čete prispele do mesta. Hotelo so s tem zadržati japonsko napredovanje. Uničili so tu3i I>etrolejske čistilnice in naselbino domačinov.
Iz Vichyja poročajo, da je francoski notranji minister Pierre Pucheu 22. februarja odpo* toval v Alger. kjer bo pregledal upravo in preučeval možnosti razširjenja industrijske proizvodnje.
Po hudem vročinskem valn v Arpentini ji je silen ciklon hudo razdejal mesto Bqhija Blanca. Ciklon je trajal 10 minut in je ranil 52 ljudi, škoda je ogromna. Vse brzojavne in telefonske zveze so bile pretrgane. Zato ni bilo mogoče dobiti podrobnih vesti o tej nesreči.
Kokošje štetje v Franciji
Posledica dejstva, da že osem mesecev ne dobiš na trgu nagega jajca
2e 06em mesecev je v Franciji položaj tak, da mora človek imeti že prav precejšnjo srečo, če hoče dobiti kje na trgu kakšno jajce. Pravijo, da so _tisti,, ki rišejo humoristične slike po raznih revijah in časopisih, zaslužili zadnje mesece prav gotovo že na 6to tisoč frankov s svojimi duhovitimi »umotvori« na račun tega 6ilnega pomanjkanja jajc.
Da bi takšnemu nevzdržnemu položaju naredile konec, so oblasti, ki skrbe za prehrano prebivalstva v pokrajini Somme, sklenile na vsem tem področju natančno prešteti vse kokoši, torej nekako kokošje štetje. Izid tega štetja je zdaj tudi že
znan in se iz njega vidi, koliko je v tisti pokrajini takšnih kur, ki bi lahko nanesle V6ako leto vsaj 45 jajc. Na ta način upajo, da bo preskrba z jajci vsaj od marca dalje zagotovljena. Seveda bo treba določiti tudi primemo ceno jajcem, če ne jih bodo tudi v bodoče iedli 6amo tisti ljudje, kot dozdaj, to 6e pravi petlčniki. Pravijo da bodo v primeru, če ta posku6 kokošjega štetja rodi dobre uspehe, prešteli perutnino po vsej Franciji. Zdi se, da »kokošje« štetje ne bo dosti manj koristnejše kot ljudsko štetje.
»Govori o tistih ubogih ljudeh 1 Mogoče je pravi trenntek! Govori o Mariji, »o tem dragem angelčku, o tej ljubki miški, o tej nežni stvarci!« Bilo je navdihnjenje iz p^kla, ne iz nebal Začela je govoriti o njej, Jiotela je povedati, kako je lepa, kako ljubka, kako čudovito nadarjena je. Ona pa, grdoba, jo je s tistim malomarnim obrazom ustavila. »Nehajte, gospa Bi&nconijeva. Vem, da je slabo vzgojena, in drvgače tudi ne mop-> biti.«
Poskusila je udariti drugo struno, povedala je o nesreči gospoda inženirja, da je oslepel na eno oko. Grofica pa je rekla »Kdor ni pošten, gospa Bianconijeva, tega Gospod kaznuje.« Ko je gospa Pepina pogledala Luizo, ji j? bilo žal, da je to šklepetala. Začela jo je božati, se obtoževati zaradi tega, kar je govorila in ji prigovarjala, naj se pomiri. Luiza ji je zatrjevala, ila je čisto mirna, da jo od grofice ne more nič presenetiti. Pe-)>ina jo je nekako hotela poljubiti, šla jr dalje, mrmrajoč sama pri sebi »O ja* sirota!« Nezanesljivo je čutila, da je skuhala veliko godljo.
Luha je vstala, pogledala proti Cressognu ter stisnila pesti. »Vsaj bič!« je pomislila, »vsaj pretepla bi jo!« Misel, da bi jo srečala, stara misel, ki je razburkala nj^no strast že pred štirimi leti, na večer materinega pogreba, misel, ki ji je bila malo prej Sinila v glavo, jo je zdaj zagrabila tako silno, da je že naredila korak navzdol. Toda takoj se je nstavila, ter se vrnila počasi nazaj. Krenila je proti S .Mametti. Vsak trenutek se je ustavljala ter premišljevala. Nagubančila je čelo in stisnila ustnice. Zdelo se je, ko da hoče razvozlati voeel v nitki za tkanino, ki jo skrivoma plete.
V	CasaricU je šla k profesorju ter mu naznanila, da se bo prihodnji dan ob dveh v njeni hiši s^šel z zaročenko. Pri slovesu ga je vprašala, ali ima še Maironijeve listine. Profesor se je začudil nad nepričakovanim vprašanjem in je potrdil ter čakal pojasnila. Lhiza pa je kar odšla. Mudilo se ji je domov, ker Marije ni mogel varovati n'"1 stric, ne Cija ter se ni mogla dosti zanesti na služkinjo, ki ji je odpovedala. Dobila je Marijo samo pred cerkvijo ter zato ozmerjala Veroniko. Potem je šla v sobo in začela pisati Francu.
Pisala je kakih pet minut, ko je zaslišala na oknu sosedne sobice rahlo trkanja. To okno je bilo nad stopnicami, ki so držale ! od cerkvenega prostora do hlevov, od tara pa je bila bližnjica v 1 Albogasio Superiore. Luiza je šla v sobico in zagledala za omrež-I jem rdeči zasopli obraz Pasottijeve, ki ji je dajala znamenje, naj | molči. Vprašala jo je, č? je kdo na obisku. Ko je slišala da ne, je gospa Barbora naglo pogledala navzgor in navzdol, stekla po stopnicah ter vsa trepetajoča stopila v hišo.
Uboga žena! Bila je na prepovedanem ozemlju in je v duhu . povsod videla prikazan srditega Pasottija. Pasotti je bil v Lu-1 ganu. O Gospod, da, v Luganii je bil! Ko je povedala to Luizi, 1 se je začela zvijati in obračati oči. Pasotti je bil v Luganu zaradi jutrišnje pojedine, šel je nakupovat. Kako, Luiza ne ve o pojedini? Ali ne ve, kdo se je bo udeležil. Grofica v?ndar, gospa grofica Maironijeva! Luiza se je zganila.
Pasottijeva je izraz njenih oči napačno razumela. Mislila je, da ji očita, ter je začela jokati. Pokrila si je obraz z rokami, stresala uboga črna kodrčka ter skozi roke pripovedovala, da se jezi, zelo jezi. Rajši bi živela vse leto ob kruhu in vodi, kakor
1	pa povabila grofico na obed! Ta obed je velik križ zanjo: Toliko skrbi, truda za pripravljanje toliko stvari in to strašno Pasotti-jevo zmerjanje. Najhujše pa ji je, da s tem žali Luizo! če bi vsaj ta križ lahko žrtvovala Gospodu! Toda preveč je jezna. Prišla je, da bi potožila svoji dragi Luizi, koliko trpi zaradi tega obeda.
»Odpusti mi, Luiza,« je rekla s tistim hripavim glasom, kakor bi prihajal iz zaprtega klavirja. »Res nisem kriva, prav nič, res ne!«
Sedeli sta skupaj na počivalniku. Pasottijeva je vzela iz žepa velik robec, ter ga pritisnila z eno roko na oči, z drugo pa i- iskala Luizino roko, ne da bi okrenila glavo. Luiza pa je vstala, šla k pisalniku ter napisala na košček papirja: »Ob kateri uri bo prišla grofica? Po kateri poti bo šla?« Pasottijeva je odgovorila, da je obed napovedan za ob pol štirih, da bo grofica stopila iz čolna okoli treh pri Calcineri, kjer jo bo čakal Pasotti s štirimi možmi in s tisto slavno nosilnico, ki je služila v preteklem stoletju nekemu nadškofu iz Milana.
Luiza je vs-* pazljivo poslušala ter molčala. Preden je odšla, je Pasottijeva rekla, da bi bila srečna, če bi mogla poljubiti angelčka Marijo, toda boji se, da ne bi mogla molčati. Zdaj je segla uboga ženo s skoraj pol leve roke v žep ter izvlekla iz njega kovinsko barčico. Prosila je Luizo, naj jo da hčerki namesto n-ke druge stare, razpadle barke, ki noče biti imenovana. Potem je stekla po stopnicah in izginila.
Luiza se je vrnila k pismu, ki ga je bila začela za Franca. Ko je dolgo časa s peresom v roki premišljevala, ga j.- odložila, ne da bi bila napisala besedo. Vzela je notarjeve listine in začela prepisovati.
Pri mizi ni nič govorila. Kosilo je poteklo žalostno tudi zaradi tega, ker je Cija prav neprilično opomnila, da v juhi ni sira ter zato juha gospodarju »•* more tekniti. Gospodar se je razjezil, rekel ji je, da je neumna: če juhi manjka sira, tedaj manjka njej soli. »Saj,« je mrmrala Cija, »samo name se jezite!« Stvar je vzbudila toliko bridkih misli, ki jih ni bilo treba povedati, da ni nihče več govoril. Samo Marija je čez nrkaj minut z modrim obrazkom pripomnila: »Ker nimamo denarja, kaj ne mama, zato ne dajemo »ra v juho?« Mati jo je poljubila in rekla, naj molči. Deklica je molčala, zadovoljna sama 8 seboj.
J	tlaki«*	*	IJiMJmIi	Joto	Kramarič	— lariajatelj tal Sodja — Urednik> Mirko Javornik — Rokopisov ae vračamo — »Slovenski dom« Uhaja nak delavnik ob U
Menila att-oMfre jo f Kr, ta taoMmrtv* M dr — fltadailtva) tapitarjev* allra «/IO - Uprava: Kopitarjeva HM ft, (Jnbljaaa m lelelaa Ue*. imi do	—
Cartcaialaai Na*a au«to>	■