TELEFON: CHelaea 3—3878. NO. 247. — ŠTEV. 247. IŽMm GLAS NARODA * EH^l b^Zaino«€n»»tToc«iotoo l^ooj__U**im*BkJUm*rr Ameriki i i Entered m Second Clan Matter September 21, 1903, it the Port Office a* New York, N. Y., under Act of Ctangr— of March 3, 1870 TELEFON: OHelaea 3—8878 NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 22, 1934. — PONEDELJEK, 22. OKTOBRA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK XLTL UZUNOVIČ BO SESTAVIL NOVO MINISTRSTVO POKOJNI KRALJ ALEKSANDER JE ZAPUSTIL ŽENI IN OTROKOM DESET MILIJONOV DOLARJEV Mir med delom in kapitalom ogrožen NEW YORK JE V NEVARNOSTI PRED JAPONSKO Igor Sikorsky pravi, da morejo japonska letala uničiti New York. — Avasko in HavajskD o-točje je treba zavarova- Washingtoin, D. C., 20. okt. Predsednikova komisija za avijatiko je izvedela, da sovražni napadi z aeroplani morejo uničiti ameriška največja mesta. Newyorski nebotičniki se bodo v desetih minutah zrušili v razvaline in vsi prebivalci mesta bodo pokopani pod zidovjem, ako v prihodnji vojni napade sovražnik Združene države. Do sedaj še neznani aero-I plani bodo letali preblizu "soln-! ca, da bi jih mogli doseči pro-tizračni topovi in bodo metali bombe z naglico strojnih pušk. To je povedal pri svojem zaslišanju zvezni avijatični komisiji graditelj aeroplanov ae-roplanov Igor Sikorsky, ki je j rekel, da bodo nosili aeropla-ni po 100 bomb, težkih po 200 funtov. Sikorsky je rekel, da je izdelal načrt za ae rop lan, ki bo mogel voziti na razdaljo 4et izročen oblastim države j New York in da bo sojen v : Bronxu samo zaradi prejema j odkupnine. j Hauptmanna je zapustil do-, sedanji mir in nervozen koraka po svoji celici. Svoje stražnike vedno izprašuje: "Kdaj se bo pričela obravnav«? Kaj mislite?" ! Toda šerif in trije traperji, • ki Hauptmanna neprestano I straži jo, mu niso dali odgovo-1 ra. Od državnega pravdnika s Wilentza in poveljnika državne policije H. N. Sehwarzkop-ifa imajo strogo naročilo, da se j z jetnikom ne razgovarjajo. j Vznemirjen vsled njihovega j molka je vzkliknil Haupt-I mann: "Bog ve, da sem nedolžen!" j Za njegovo stražo je določenih 11 traperjev in štirje seri-, fovi deputiji, ki ga bodo iz-' menoma stražili dan in noč. I Hauptmannu je bilo vzeto • vse, s čimur bi mogel izvršiti j samomor. Jedila mu bodo do-I našali na papirnatih krožni-jkih. ODVAJALČEV OČE ARETIRAN Nashville, Ky., 19. oktobra. Oče odvajalca Mrs. Stoli, Thomas H. Robinson, je bil aretiran v zvezi z odvedbo Mrs. Alice Stoli. Sodnik Julian Campbell ga je postavil pod jamščino 25 tisoč dolarjev,- FELDMARSAL KLUCK UMRL V početku vojne je sko-r o zavzel Pariz. — Z mojstrskim umikom je preprečil poraz nemške vojske. Berlin, Nemčija, 21. oktobra. — Fel d maršal Aleksander von Kluck poveljnik prve nemške armade v septembru 1914, ki je skoraj zavzel Pariz, pa je po mnenju nemških vojaških kritikov zaradi nervoz-nosti najvišjega nemškega ar-madnega poveljstva moral s svoij inpridiranjem proti Parizu prenehati in izdati ukaz za umikanje, je umrl v starosti 88 let. Ko je bil leta 1915 ranjen v prvih zakopih, je izstopil iz vojaške službe in je živel skoro pozabljen na svojem posestvu. Leta 1915 je tudi padel na bojišču njegov sin Egon von Kluck. Letos spomladi pa je njegova hči Molima von Kluck kot filmska igralka zgorela pri neki predstavi v Franciji. V početku svetovne vojne je bilo von Kluckovo ime mnogo pogostejše imenovano, kot ime kateregakoli nemškega generala. Njegovo umikanje skozi Belgijo in severno Francijo je bilo tako naglo, da ga druge nemške armade niso mogle dohajati. Vsled tega je nastala vrzel med nemško prvo in dru-go armado in tedanji nemški vrhovni poveljnik general von Moltke je moral ukazati umikanje celo nemške vojske. Toda nemški kritiki mu dajejo priznanje, da se je von Kluck izognil porazu, ker je francoska vojaška potegnila v svojo službe vse taksije in avtomobile v Parizu in mu je vrgla nasproti vso svojo silo in pustila Pariz skoro brez vsake armade. Nato je sledil "čudež ob Mar-ni" — kot zatrjujejo nemški vojaški kritiki — in Pariz je bil obvarovan. Von Kluck je vsled tega izgubil svojo slavo, dasi je rešil svojo armado poraza z naglim umikom. O von Kluckoveni prodiranju proti Parizu je zapisal maršal Foch: "Von Kluck je na križu, ki prodira in vsakdo bi mogel reci, da prodira s satansko naglico. Kdor opazuje njegovo prodiranje dan za dnem skozi Belgijo in severno Francijo, se čudi njegovi naglici. Glavni vojaški stan pošilja za njim povelja, pa ga redkokdaj doidejo. Kadar pa dospejo do njega, je njegovo stališče že popolnoma različno od onega, kamor so bila poslana". Francoska "avtomobilska" armada je po hudih bojih prisilila von Klucka, da se je naglo umaknil. Feldmaršal von Kluck je bil rojen 20. maja 1846 v Muen-stru na Westfalskem. L. 1866 se je kot poročnik udeležil, kakor predsed. Hindenburg. avstrijsko-nemške vojne pri Kraljevem Gradcu. V franco-sko-nemški vojni je bil dva- AVTNA INDUSTRIJA JE IZZVALA AMER. DELAVSKO FEDERACIJO WASHINGTON. D. C., 21. oktobra. — Mir, ki ga je skušal ustanoviti predsednik Roosevelt med delom in kapitalom, oziroma med velepodjetniki in strokovnimi organizacijami, je ponovno zelo ogrožen. V avtni industriji in v industriji jekla so se pojavile nove nevarnosti. Nad Detroitom in Pitts-burghom se zbirajo temni o-blaki. Nevarnost stavke se je zopet pojavila. Ameriška Delavska Federacija pravi, da ima pravico govoriti v imenu vsega ameriškega delavstva ter smatra, da so to njeno pravico ogrozili izdelovalci avtomobilov in lastniki jeklarn. Govorice o pretečih stavkah so vedno bolj pogoste. Vladni krogi.si na vse mogoče načine prizadevajo preprečiti krizo. Spor je še bolj poostrilo pismo Alfreda Sloana, predsednika General Motors, v katerem pravi, da bodo uživale kompanijske unije ves ugled in vso veljavo, ne glede na to, da je v kompiuiijskih organizacijah zastopan razmeroma majhen odstotek delavcev. Xadaljni izziv vidi Ameriška Delavska Federacija v trditvi Iron and Steel Instituta, da je 8(> odstotkov jeklarjev naklonjenih kompanijskim linijam. Neki visoki vladni uradnik je rekel danes, da je treba le majhnega migljaja, pa bo izbruhnil štrajk v industriji jekla. LEPOTA VZROK SAMOMORA Beograd, Jugoslavija, 21. oktobra. — Kmetsko dekle Angjelija Nukič iz Kasnika na Hrvatskem je veljala za najlepše dekle svojega okraja, j Nekdo ji je celo rekel, da je najlepše dekle na svetu in Angjelija je verjela in je bila vesela. Nato pa pride nekdo, ki ni vedel za ponos okraja in ki se je vrnil s potovanja, je rekel Angjeliji, da so celo v Zagrebu lepša dekleta kot ona. Zato je Angjelija napisala pismo, v katerem pravi, da ne mara več živeti na svetu, ki ima lepša dekleta kot je sama. Nato pa je šla v hlev, kjer se je obesila. krat ranjen in je bil odlikovan z železnim križcem. Pozneje je bil učitelj na vojaških akademijah v Juelichu in Annabur-gu ter pozneje v Neubreisa-chu. Ko je bil 29. marca 1915 hudo ranjen pri nadziranju prvih zakopov pri Chateu Vauxel, ni mogel več držati poveljstva in je bil v oktobru 1916 na lastno prošnjo vpo-kojen. Zatem je živel večinoma v Berlinu in je napisal knjigo "Pohod na Pariz in bitka ob Marni". # Von Kluck zapušča vdovo in neomoženo hčer Hildegardo. OČE IN ŽENA KRIVA 0DVEDBE Obdolžba odvedbe je bila dvignjena proti Ro-binsonovem očetu in ženi. — Robinson še ni bil prijet. Louisville, Ky., 21. oktobra. Zvezno okrajno sodišče je dvignilo obtožbo proti očetu pravega odvajalca Thomasu H. Hobinsonu, st. in njegovi zent"" Frances Robinson. Odvedena Alice Stoli je bila poklicana pred veliko poroto, ki je po r.jenem zaslišanju takoj obdolžila Robinsonovega očeta in ženo, da sta sokriva odvedbe. Thomas H. Robinson, ml., ki je od vedel Mrs. Stoli in je prejel za njo odkupnino $50,000, še vedno ni prišel v roke pr^ vice ter ga oblasti iščejo po vseh državah. Zvezni državni pravdnik T. J. Sparkcs pravi, da morejo vsi trije biti obsojeni na smrt. Vendar pa je rekel, da bo zahteval samo za Robinsona ml. smrtno kazen, za njegovega o-četa in ženo ga milejšo kazen. Robinson st. je bil stavljen pod jamščino $25,(XX) in se nahaja na svobodi, žena, ki je bila stavljena pod jamščino 50 tisoč dolarjev, pa se nahaja v zaporu, ker ni mogla plačati. Odvajalec Robinson bo sojen p*; Lindberghovi postavi, po kateri ga zadene smrtna kazen, ker je Mrs. Stoli, pred-no jo je odvedcl, udaril po glavi. Mrs. Stoli je že okrevala od rane na glavi in od prestanega strahu in se je smejala, ko je šla po hodniku po zasliševanju preti veliko poroto. I ROP V MESTNI HIŠI. Havana, Kuba, 20. oktobra. Štirje moški s strojnimi puškami so vdrli v mestno hišo v so ustrahovali blagajnika in dva njegova namestnika ter odnesb $157,IKK) v ameriškem de..aijii. Nikdo ni videl roparjev, ko so prišli v mestno hišo. Policisti. ki so stali pred vrati na straži, so bili opozorjeni šele, ko so zaslišali vpitje blagajnika in njegovih pomočnikov. Roparji so pobegnili v velikem avtomobilu, o katerem pa ni mogoče najti nikakega sledu. Naročit« m na OLA8 IfA&ODA, največji slovenski dnernik I Mntfndh drigvab. HEW YORK, MONDAY, OCTOBER 22, 1934 / |i \ \ ITALUA IN NEMČUA / Povratek nemškega poslanika Hassla v Rim, ko se je nekaj tednov inudil v Nemčiji in je imel več razgovorov .»Hitlerjem in zunanjim ministrom Neurathom, je izzval v vseh političnih krogih veliko pozornost, ker so obenem z :ijim prispele iz Nemčije informacije, da je v Berlinu dobil podrobna navodila za obsežiK> diplomatsko akcijo za obnovo prijateljskih odaiošajev med Nemčijo in Italijo, ki o se spričo julijskega narodno-socijalističnega upora v Avstriji znatno skalili. Pašistimii tislc prinaša o akciji za ponovno italijan-sko-nemško zbližanje samo krajša poročila iz Berlina iu Pariza in ugotavlja, da je inicijatim za to izšla iz Berlina, ne pa iz Rinia- Za obnovo političnega prijateljstva med Nemčijo in JtaHjo ima Hastsel nalogo ponuditi Muaftoliniju poleg gotove politične i>og«xlbe tudi kratkoročno jamstvo za ohranitev avstrijske neodvisnosti. Nemčija bi se obvezala za dobo nekaj let, da ne bo usmerjala svoje ekspanzivne politike napram Avstriji, kakor je *to zahtevalo že Mussolinijevo glasilo "Popolo d' lialia", ki je. pogoje za italijansko sodelovanje z Nemčijo preciziralo foakole: Nemčija sme usmeriti svojo ekspanzijo na zapad, na v/Jiod in celo v kolonije, Tki nobeno ceuo pa ne sme imeti Iv'spanziviiih teženj napram Avstriji. Po informacijah, ki jih j« zbral rimski dopisnik londonskega lista "News Chronicle", bo nemški poslanik [assel predlagal Suvieliu, naj se za zboljšanje nemško-; Julijanskih odnošajev sklene med Italijo in Nemčijo 10-'( na prijateljska pogodba, povsem taka, kakršno sta sklenili Poljska in Nemčija- Nemčija bi se s to pogodbo zavzela, da bo 10 let Av--Iriji dala mir in se nikakor ne bo vmešavala v njena notranja vprašanja. Iz teg razloga so tudi narodni socialisti v Avstriji do-»ili iz Nemčije strog ukaz, da morajo opustiti sleherno nasilje in vse demonstracije proti sedanjemu režimu v avstrijski republiki. Glavni vzrok za to nemško akcijo pa tiči v tem, da je emška izoliranost prišla v zadnjem času prav posebno do izraza spričo italijansko-francoskih pogajanj. Ktjub temu pa Nemčija za sekfoj še noče pristati na vwa ona jamstva, ki jih za avstrijsko neodvisnost zahteva italijanska diplomacij. Mussolini noče samo, da se Nemčija docela desinteresira glede Avstrije, marveč zahteva v svrho avstrijske neodvisnosti še druga jamstva tudi glede nemške orientacije v drugih področjih- Zanimivo je, da krožijo s tem v zvezi tudi glasovi, da bo Nemčija poskušala v Ženevi pripraviti teren za svoj povratek v Ligo narodov. Jv . ■ % * Iz Sidvenije* S -»V* ■ THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Važno za potovanje, "Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga M tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V ded naša dolgoletne skuinje Vam tamorema dati najboljša pojasnila in tudi vsa potrebno preskrbeti, da je potovanja udobno iu fctro. Zato se taupno obrnite na nas sa vsa pojasnil. Mi preskrbimo vse, bodih proinje ta povratna dovoljenja, potne liste, vite je in sploh vse, kar je aa potovanje po-Nbtf t najhitrejšem času, in kar je glavno. ta najmanjše Nedriavljani naj na edlaiajo do zadnjega trenutka, Ur prodne ta dobi it Washing tona povratno dovoljenje, EE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. PiHta torej takoj ta brttpMua navodila in maotavlja-' mo Tam, da boste poceni im udobno potoval. SLOVENEC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 2 \b Wept 18th Street Newport,**. Y. Prof. dr. Edo Slajmer — se-. demdesetletnik. i Te dni je dopolnil 70 let eden za zdravstvo slovenskega naroda najbolj zaslužnih članov, starejše generacije, prof. dr.! Edo tšlajmer kirurg svetovne-' ga slovesa. - Dr. Slajmer se je rodil 8. okt. 1864 v rabin. Gimnazijo je dovršil na Reki, medicinske' študije pa na univerzi v Grad-! cu; promoviral je leta 1888. j Deloval je nato kot asistent tri j leta na znani \V*lflerjevi kli-| aiki, na kar je leta 1891 prišel na kirurgični oddelek deželne) bolnišnice v Ljubljani, kjer je. bil eno leto asistent, nato pa) primarij od leta 1892 do 1911., To leto je bil na lastno prošnjo i upokojen ter se je nato posve-' til privatni praksi. Leta 1929 J pa je tudi to opustil ter se pre-' selil v Št. Vid nad Ljubljano,! kjer živa za>iuzeni pokoj. < Prihod dr. Šlajmerja v Ljub-ljiinci, Je bil za slovensko zdravstvo epohalnega pomena, saj je on prinesel s seboj obširno znanje in nadpovprečno .sposobnost; vpeljal je na kirargič-nem oddelku asepso, ki je pr potresu Ta oddelek je bil postavljen in opremljen pot dr. Slajmer jevili načrtih ter je j zakonec prejšnjega stoletja; predstavljal višek na tem polju. Dr. Slajmer je mnogo znan-stevno deloval. Priobčil je o-krog 20 znanstvenih razprav v raznih medicinskih časopisih. Pred svetovno vojno je bil znan kot eden najboljših kirurgov Evrope ter se je posebno proslavil z orginalno operacijo lobanje. Dr. .Slajmer je bil več let predsednik Društva zdravnikov na Kranjskem ter častni in dopisni član raznih inozemskih medicinskih društev. Zavedajoč se njegovih zaslug za zdravstvo in znanost je Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani hotelo prirediti proslavo v njegovo čast. Zalibog se to ni mo^lo izvesti, ker je dr. Slajmer v svoji skromnosti odločno odklonil vsako proslavo. Uboj v Harmici ob Sotli. V zadnjih dneh se mnogo pije |K> vaseh ob Sotli. Največ pijejo mošt, krepčajo pa ga v obilni meri z žganjem in tako ni čuda, da pride cesto med vročekrvnimi fanti do sporov in pretepov. Te dni se je v Harmici brez vsakega povoda med popivajočimi fanti razvil pretep, po katerem je obležal zaboden z nožem skozi hrbet v pljuča kmečki fant Jože Vovk. Naslednji dan je v brežiški bolnišnici podlegel hudim poškodbam. Kot vzrok usodnega spora in pretepa navajajo ne-"ko staro sovraštvo med fanti iz Harmice in Mihalovca zaradi deklet. Orožniki so aretirali Antona Skalarja, o katerem trdijo priče, da je napadel pokojnega Vovka najprej z bajonetom, pozne*je ko so ga bili razorožili, pa z žepnim nožem. nov dinarjev. V nekem samostanu je Karolina Prahova tudi končala svoje življenje, ko je prej samostanu izročila vso gotovino in razne dragocenosti. Beograjski dnevnik je dobil poročila o tej senzacionalni dedščini od rojakov iz Kaira in pozneje tudi podatke od jug. poslaništva, ki je o smrti bogate Slovenke poročalo v domovino zaradi tega, ker je domnevalo, da žive še njeni najožji sorodniki. 44Politika" je objavila življenjepis slovenske "Aleksandrinke' Karoline Prahove, da bi prikazala njeno nenavadno življenjsko zgodbo, takoj po prvem članku pa se je zglasil beograjski branjevec Savo Stevanovič ter sporočil, tla ima za rejenko hčerko brata umrle milijonarke. Branjevec Stevanovič in njegova rejenka Angelina, hči Janeza Praha, živita v najskrom-nejšili razmerah in čaka ta rejenka na primeren delež od milijonov svoje tete. Poročilo so /. velikim zanimanjem čitali tudi hrastniški steklarji ter opozorili topilui-čarja Franca Praha. Ta je potrdil. da je bila pokojna milijonarka njegova teta — sestra njegovega očeta Jožefa, ki je letos umrl na Blanci ob Savi. Topilničar France Prah, pa ni edini sorodnik Karoline Prahove, ki je kot slovenska " Aleksandriuka" po nikdar prej slutečih doživljajih naletela tudi na veliko bogastvo. V koloniji linistniške steklarne živi tudi sestra Franceta Praha, Terezija Gregorjeva* ki mora preživljati hudo bolnega moža in tri mladoletne otroke. Mož je delal prej v steklarni, dolgo časa pa je že bolan in skrbi žena za najskromnejše preživljanje s tem, da ]»obira pri steklarni č repi nje. Terezija Gregorjeva, lojena Prahova pa se je spomnila tudi na sorodnike v svojem rojstnem kraju Blanci. Tam živi še pet. njenih bratov in njena sestra— torej sami nečaki in nečakinje 4 4 Aleksandrinke", ki je, pozabi vsi na svoje najožje sorodstvo, zapustila svoje bogastvo samostanu. Pri Sv. Križu pa živita tudi Janez in Ana, brat in sestra Karoline Prahove. Drugi brat Martin, ki je živel dolga leta v Ameriki, se tudi sedaj vrača v domovino. BOMAN "PRdKLETSTVO LJUBEZNI" je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največjim zanimanjem. $1.50 (2 KNJIGI) V zalogi ga ima. KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. netnu osumljencu vrnila svobodo. Steni je policijska preiskava zaključena brez rezultata. , t/Opisi Peter Zgaga 1 ! Zoper nevralgične bolečine zahtevajte svetovnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Expeller redno prežene bolečine KILLS 0 A I N s Avtobus je ubil družinskega očeta. 8. oktobra ob 9.30 je krenil iz Škofje Loke proti Ž i rem Po-ljanskov avtobus, ki vzdržuje redno potniško zvezo med Ljubljano in Žirmi. Nedaleč od vasi PodpultVrce je stopal po cest i Andrej Perko v družbi Ambrožiča Janka in Novinca Vinka, f-im je trojica začutila za svojim hrbtom avtobus, st a se Ambrožič in Xovinc u-maknila na kraj ceste in tudi 0 Perku se je zdelo, da bo sto-; ril tako. Toda usoda je hotela drugače. Tik pred avtobusom ; jc hotel skočiti Perko čez ce-| sto. Že naslednji hip je bilo po njem. Dasi je šofer takoj poteg nil za zavoro, ni bilo mogoče , avtobusa takoj ustaviti. Avto je pokopal Perka pod seboj. Sprednje kolo je stisnilo Per-kovo glavo ob tla in mu jo nad tilnikom dobesedno zmečkalo, obenem pa mu j«' hud udarec zdrobil spodnjo čeljust. Sicer pa je dobil Perko tudi po ostalem telesu zaradi udarca ob tla lnidc notranje poškodbe. Poslali so sicer po zdravniško pomoč, toda Perko je že izdihnil. Preiskava o smrti Stanka Če-b okli Ju končana. Policij;« j«- aretirala tri osebe iz ljubljanske okolice, ki naj hi bile po ljudskih govoricah z zvezi s smrtjo 18-letnega mehanika Stanka f'eboklijn, čigar truplo so pred dvema letoma po čudnih okoliščinah našli na železniški progi blizu tovarne Saturnu*. Policijska komisija je takrat izjavila, da gre za samomor, ljudski glas pa je izrazil sum, da se je izvršil zločin. Dan prej je namreč umrla mačeha mrtvega fanta, ki je vse svoje premoženje zapustila svojemu ljubimcu, — Stanku pa nič. Ljudski glas je 1 jo najdbi Stankovega razmesarjenega trupla obsodil ljubimca, da je kriv njegove smrti, ker se je bal, da bo prezrti pastorek s sodiščem hotel uveljaviti svoje pravice proti njemu. Pred kratkim se je obči sum proti dediču Čeboklijeve mačehe spet oživil, nakar je policija izvedla aretacijo. l)va izmed osumljencev pa je že jo prvih zaslišanjih zaradi pomanjkanja vsakih dokazov izpustila, nato pa je tudi glav- Cleveland, O. J Po dolgem času se zopet o-glasim. Danes pa hočem omeniti, tla sem prišla v Ameriko 10. 'oktobra pred sedmimi leti. Ob tej priliki se spominjam vseli onih sopotnikov, s katerimi sem tedaj skupno potovala ter jim kličem: Pozdravljeni! Torej pred sedmimi leti se mi je vresničila želja, katero sem nosila v srcu že izza otroških 1 et. V Rovtah nad Logatcem nisem našla pravega obstanka. Želela sem videti več sveta in če mogoče doseči boljšo bodočnost. In rečem laliko, da sem imela tukaj vseskozi prav zadovoljno življenje. Tet-ka depresija res tudi na mene ni pozabila, toda občutno le nisem bila od nje prizadeta. Petru Zgagi sem mislila že večkrat pisati o mojem prvem presenečenju, ki sem ga doživela ob mojem prihodu v Ameriko. Predno sem šla iz starega kraja, mi je marsikdo rekel; "Dekle, le jej žgance, v Ameriki jih ne boš imela. Tam bo le meso vsaki dan". Xo, jaz hi še ne imela toliko zanimanja za te besede, ali ko me stric in teta prideta iskat na kolodvor, me v skrbeh sprašujeta, če nisem morda hudo lačna, da naj le malo pot rpini, ker bomo ravno k južini prišli. In res komaj se vsedem. že {»ostavijo teta na mizo skledo gulaža, zraven pa skledo — žgance v. Hitro sem se zagledala skozi okno, da ne bi kdo opazil mojega presenečenja. Žganci z gidažem so mi šli j »a vseeno v slast. Oh koncu dopisa se prav prisrčno zahvalim littlefallskim rojakom za pozdrave, izročene mi po družini Trepal. Iskren pozdrav vsem čitatc-ljem Glas Naroda, zlasti pa vsem Kovtarjeni po celi Ameriki. Mrs. Marv Avsec. Gledališče-Glasba-Kino Milijoni slovenske "Aleksan drinke". Beograjska 4 4 Poli t ika" je že pred tedni objavila obširno i jo-roeilo, kakor je Slovenka Karolina Prahova, poročena z bogatim Dalmatincem Ivanom Tomičem, pozneje kot vdova, »e enkrat poročena z nekim sleparjem in spet ločena, zaključila svoje življenje z opo-ko, ki je nekim samostanom v Jeruzalemu prisodila velikansko premoženje. Boje znaša ta zapuščina 50 in še več milijo- DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ jugoslavijo v italijo Za « 2-80 .......... Din. 100 Za % 9.35 .......... Ur 100 % 6.35 .........l. Din. 200 $18.25 .................... Lir 200 $ '-50 .......... Din. 300 $44.60 .......... Ur 500 $12.25 .......... Din. 500 $$g.so .......... Lir 1000 <24.25 .......... Din. 1000_$176— .......... Lir 2000 KER 8B CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DpLI Za Izplačilo večjih metkov kot zgoraj navedeno, bodisi t ali Urah dovoljujemo še bolje pogoje. liPUČlLA v ABiERlSKIH DOLARJIH Za isplafll« $ 5.— Morate poslati..........$ 5.75 $10.— " " ..........$10.85 $15— - ......... $16.— 520.— » » ......... $21— 1*0.— " ** $41.25 <50.— " " .......... $51.50 Prejemnik dobi ▼ starem kraja isplačilo v dolarjih. ' SLO VENI^ WBUSHING* COMFANY "Gla. Narod«" MVMIMnni NBWKMK.N.X. ^ ____ OPERA V HIPPODROME. Seznam prireditev za tekori toilfii: V toivk zvečer, oktobra, ob 8.15 Saint-Saens opera v francoščini 'Samson in Dalila\ V sredo z vere r, 24. oktobra, ob s. Moussorgsyjeva opera v ruščini ''Boris (JodounofP. V četrtek zvečer, 25: oktobra ob 8.15 Bi set ova opera v francoščini, "Carmen". V petek zvečer, 2(>. oktobra job 8.30 Verdijeva opera v ita-1 lijanščini, "Rigoletto". V soboto popoldne. 27. oktobra ob 1.45 Wagner jeva opera v nemščini, "Lohengrin". V soboto zvečer, 27. oktobra ob 8.15 Gounodova o|)era v francoščini, "Faust", Poziv! Iidajanje lista je t irij » velikimi atroiki. Mno go jih je, ki bo radi slabih razmer tako prizadeti, da z o nas naprosili* da jib počakamo, saco naj pa oni, katerim Je mogoče, poravnajo na- , ročnino točno. Uprava "O. W < Rojak je imel hudo ženo, ki se je pa nekega lepega dne naveličala in pobegnila od nje- giU To precej ponižno. — Prav rad ti odpustim, kar si me zapustila — je rekel. — Nikdar ti pa ne bom odpustil, ker si se vrnila k meni. Obtožencu se je posrečilo podkupiti enega izmed porotnikov, da bo vplival na svoje tovariše. Želel je, da bi ga spoznali krivim uboja, ne pa u-mora. . Za uboj je le desetletna ječa. Umor je pa treba s smrtjo plačati. Porotniki so se posvetovali deset, dvanajst, petnajst ur. — Dobro vrši svoje delo — si je mislil obtoženec. In ko so se porotniki vrnili v sodno dvorano ter je načel-. nik izjavil, da je obtoženec | kriv uboja, se je obtoženec globoko oddahnil. Ko se je po desetih letih vrnil iz ječe, je najprej obiskal svojega dobrotnika, i K i trdi iu krčeviti. Zdelo se mu je, da j«* tek avtomeluri ta dan nevarnejši, kot sicer. Mo^mV jt* današnji občutek le ostanek od komaj prebolele iu-fluenee. A vendar to ne bo, saj je že povsem okreval in jt- zopet zdrav in krepak. Nekaj je bilo v zraku. Veliki dvonadstropni avtobus prve linije je bobnel ua-vzdolž po glavnem drevoredu, iznad katerega se je svetlikala nebesna modrina. Zavil je v Kriderikovo ulico in bil je nabasano poln, preden je dospel v Lipsko ulico. Težko je grmel po asfaltu, ropotanje motorja jui j«- prehajalo v popotnike, ko mrzlica. gneči stisnjeni drug k drugemu so se zibali iu omahovali po kretnjah avtomobila. Vsi so mislili le na svoj cilj; pisarno, sestanek in druge o-pravke — kakor pač kdo. so hili vdani v iimhIo brez upiranja. Lc neko člov<-če j«* vreščalo, češ, da ^a bodo zmečkali. A tljegow prote-t«* je udll-šil smeh M»|M»tnikov. Nilič c ni mislil na sotVrjii, ki je vendar v tem času imel v 'svojili rokah vseh njih usode. Samo treiiotck nepazljivosti, samo eu zrešeij okret — iu voz bi >e mogel prevrniti, treščiti v ziil. Moral si vedno paziti za las, kajti vsak čas je |»j|<, življenje ljudi v nevarnosti. L-hladnokrvna opreznost in ne- Stinad je z vso silo potegnil zavore, kolesa so zaškripala. Šestdeset }>opotiiikov je popadalo drug čez drugega. Tresk! Zdrobljene šipe so zažveuketa-le. — Samo deset centimetrov pred slc|K-eni je obstala grozna jHjšast. I j j udje so bledi kot zid navalili iz avtobusa. Pritekli so stražniki. Neka dama je padla v nezavest. Nekdo se je ob zdrobljen jem steklu vrezal v roko. Strnad je bil kot izniozga«. Trudno in ubito je odgovarjal nadstražniku, ki se je pri vsem še šalil. Globok vzdih in kmalu je izginila pobitost ter se zopet vrnila zbranost. Kondukter je priskočil iz voza. "Kako se je zgodilo? Človek ni mogel niti slutiti. Še dobro se je izteklo! Vse kaj hujšeg i bi se nam utegnilo pripetiti!" 44 Voz se vzame iz pronio-1a,*' je odredil kontrolor. Popotniki, ki so ostali v vozu, s«» hitro in upognjeno poskakali iz voza. Slepi prosjak sc je naslonil na ograjo in ponujal v nakup vžigalice. Strnad je odpeljal avtobus v delavnico za popravljanje z umirjen i m obrazom. Zdelo se mu je, kol da je kraj njega pri volanu sedela smrt, ki je po njegovem praznoverju sedaj nekomu prizanesla. poročite se na "G L AS NA RODA" »t a j ver ji sl-ovenski dnevnik « Združenih državah. KITAJSKI KAZNJENCI SI ŽELIJO SINOV Sodna oblast v Kantonu je prejela dolgo prošnjo kaznjencev iz kazniluiee Nanšiimg. — Kaznjenci se v prošnji sklicujejo na nauke Konfucija in prosijo v naravnost učeni ceremonial ni obliki oblast, da jim dovoli redne sestanke s svojimi ženami. Prošnja dobesedno pravi: "Tri vrste prekletstva poznamo; najhujša oblika pa je smrt brez potomstva." Nato našteva spomenica niz argumentov, da se pregreši proti občni etiki vsakdo, ki "oropava mater njenega materir; stva". Na koncu prošnje pravijo kaznjenci, da si sami želijo sinov, ki bodo bolj pošteni in boljši člani človeške družbe kakor so sami. VAŽNOST MLEKA ZA ZDRAVJE. Po zatrdilu dr. Thomasa Parrana, newvorskega državnega zdravstvenega komisarja, je mleko kot skoro najbolj popolna hrana, ključ k lepoti telesa, večjim duševnim zmožnost iui in daljšemu življenju. ".Mleko je potrebno v petih j razdobjih "življenja: pred roj-j stvoru, v otroški dobi, puberteti, odraslosti iu starosti". — i Tako trdi dr. Parran, ki je načelnik Buerau of Milk Publicity's Technical Advisory Board-a, — kateri načeluje JfcolMUHM) državni oglaševalni kampanji, čije svrlia j«' pove-Jčati porabo mleka v državi New York. V sredo je govoril na letni konvenciji Rochester and Monroe County Tuberculosis and Health Association v Kochester. J z njegovega govora navajamo naslednje važne odstavke: "Začnimo biologično pri počet ku življenja. Temelj za dobro zdravje mora biti dan o troku, ko se nahaja še v ma-tcriiem telesu. Noseča ženska mora posvečati vso skrb hrani. To je važno zanjo in za o-troka. Otrok mora dobiti primerne kovinske snovi in vitamine. Kalcij in fosfor sta najvažnejša posebno za tvorbo kosti. Od primerne hrane je odvisno stanje otrokovih zob. "Med malimi otroci so slabe kosti (rickets) najbolj običajna bolezen. Ta bolezen se da odpraviti s pitjem mleka in ribjega olja ter z zeliščno hrano. "V dobi pubertete je pitje mleka bistvenega pomena. .Je-tika napada ponavadi tiste mlade ljudi, ki nimajo v sebi dovolj odporne sile, ki jo daje mleko telesu. "V mladeniški ali dekliški dobi je telo izpostavljeno raznim nevarnostim, iu mleko je najboljše orožje v borbi proti njim. "Za vsako gospodinjo naj velja pravilo: — Najmanj ena petina denarja, ki ga izdate za hrano, naj gre za mleko v tej ali oni obliki. "Tudi ko je človek v poznejših letih, ne sme opustiti tega velevažnega hraniva, ki je pravcat "Arir mladosti". *4 Slavni izvedenci za prehrano, med njimi profesor MacCollum dokazujejo, da ljudje onih plemen, ki pijejo mleko, najdalje žive. Med nje spadajo skandinavski narodi, Švicarji in Arabci. "In kar je tudi važno — mleko je cenena hrana. Tn poceni bi bilo, če bi bilo dvakrat tako drago kot je". SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. sr. trdo vesano. Vsebuje 12 po- 4. st. trdo resano. Vsebuje S. po- Testi------------------M 5. sr. trdo Tesano. Vinski brat___ H 0. sv. tfdo Tesano. Vsebuje 10 po- Testl-----------M Povesti in Romani: (Nadaljevanje.) Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote t bojulh pohodov hlrfie-Ka s!ovvn?kera (Milka_____________1.50 Ob 50 letnici Or. Janeza EL Kreto ...iS Onkraj prajcozila--------------------M Odkritje Amerike, trdo vexano_____ mehko veza»a_________________Ji Praprečanove zgodbe_____________SS Pasti in zanki _______________________SB I'ateii Kajetan_________________________l._ rtnfcviuski »t* --------------------M Pravica kladiva_____________________M Ptbirki is Raža (Albrecht)_____SS ParUki zlatar _____________________S5| Prihajat, pove.* *a*lfalee Povesti, iieaml v promt (Baudelaire) trdo vezano________________j Po strani ktefcuk_________M Plat svona---------------« Pri strie«__________M Prrt M JI------------jr Patria, povest ls Irske lonsike d' b»_________________ Jf Po Sarah in Minah______________M Pol litra vipnvra----------------m Poslednji Mehikanec________Si Pravljice H. Majar_______SI PreJtrianl. Pralen In drugi svetniki v emsofknu--------SI Prifedhe Mdice Maje, trda vea V— Ptice selivko, trda ves______.75 Pred nevihto_______________SI Popotniki------------------------M Poznava Boga______ .SI Pifhi---------------S« PovodenJ _________________ja Prafikl jodek ------------------:'------------ ti Priseg* Hurensketa davnrja__SI Pravljiee in pripovedk« (KoAutaik) t. svesek________H 2. svesek____H Prvie nM Indija—>___M M------------ QT«h»'1.Z1.............M Mete hi lds vrtnica, povest « ......SI foi^....."'^"'"jT? ii ... 1 Skozi tirno Indijo _____________________il Sanjska knjiga, mala _________________C« Sanjska knjiga, velika ____________M Sanjska knjiga, (Arabska) ________1J0 Spomini Jugoslovanskega dobro- volje*. 1914—1918 .................. Srrdozimd, trd. ves. --------------------,61 broS. ...________________________..... .40 fitranote vojne-----------------M Štiri smrti, 4. sv__________________S5 Stanley v Afriki ......................|# Spomin znanega potovalen _________LM Stritarjeva Antiiologija, brol ________M Sislo Šesto, povest Is Abrucev_____J*. Sin medvedjega luvea, Potopisni roman ............................... ff Student naj bo, V. sv. ____________JI Sveta Notburga ___________________SI Splsje, msle i*>ve«tl_______________SI Stezosledec........................_SI Sopelt Samolarke_________________ .SI Sveta no«______________________SI Svetlobe in sence_____________12% Slike (lfeSko)______________J§% Spake, humoreska, tvda ves.__BO SHAKESPEARE V A DELA: Maehbet, trdo ves. ______H broSirano ________________________J2% Othelo_________________________71 Sen Kresne no«______.71 Slovenski pisatelji II. z«.: Potresna povest, Moravsko dike, Vojvoda Pero I Perica. Črtico ____________________tN Tigrov! zobje___________— Tik sa 1 rento_________________,71 Tati«, (Bevk), trd. ves.____7» fri indijanske povesti_______M Tunel, soc. roman ..........................ljw Trenutki oddiha_________M Turki pred Dunajem_________Si Tri IcgipdB o razpelu, trd. vea. „J| Tiso« ln ena no«: I. svesek ___________ II. ****** ..mmI.II III. svesek__________Ul S KNJIGE SKUPAJ _S.7I Tisa« in ena ao« (Rape) ves. mala Izdaja ____________ L grabi Jeni milijonar j_____ US$ V kresspljih Inkvizicije _LM V rokotva (Mstl««)____LSI V gorskem sakotju-- ¥ ekiepnjakn okrog svetni L del _J| S.dsi_.__J| 0&A.KUFAT---inJJS e Veliki inkvizitor____________________ 1._ Vera, (Waldova), bros.......35 Vojska n» Salkanu, s slikami_____JBS Vrtnar, (Ra bind rana th Tagore), trdo vezano .7J broSIrano----------------------------.§| Volk spokomik in drage pevestl ...l.-. trdo vezano .......................ml,jj Vojni, mir ali pogaostTo, 1. «r.__S3 V pusti- III. MV9 .............t V£ieuiin Vodnika izbrani spisi Vodnik svojemu narodu_____SI Vodnikova pratika L 1927 ___M Vodnikova pratika 1. 1128__M Vodniki In preporshi_____M Zmisei smrti _____________SI Zadnje dnevi nesrečnega kralja _M Za kruhom, povest________SI Zadnja kmečka vojska__„71 Zadnja pravda, vea_______________7f Zmaj iz Besne______71 Življenje slov. trpina, Ixhranl splst Aielovec, 3. sw skupaj _LM Ziatokopl____________SI Ženini nato Koprnele________49 Zmote in konec gd€. Pavle -__41 Zbirka narodnih pripovedk: I. del----------------i| II. del------------41 Znamenje itlrlh (Doyle) _M Zgodovinske anekdote_______SI Z ognjem in ase«em___L— Zločin in kasen: I. In IL svemk . , . i.— Zgodbe Napoleonovega husnrja__M vezana _________________________—.„, f| Zgodbe zdravnika Mnznika__71 Zlati pantar__*_H ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L sv. Vojnomlr aH pifanilrr _M S. sr. Undo hreidns___SI 3. sv. Vesele povesU 4. sv. Povesti in slike __ff I. zv. Student naj bo. — Ntd vsakdanji krak ............. JI Knjigama "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 416 JAth StFMC New York jm DVE SIROTI PWil^H Spisal A. D. ENNERY 215) Ena .sama beseda 11111 je drhtela na listih: Lniza!-.. K sreči se je pojavila tisti liip pri Lnizi druga glava. In Peter je spoznal njo, ki jo je videl samo enkrat, namree tistega dne, ko sta se bila z Jakobom spoprijela na življenje in smrt.. V oreli se mu je stemnilo. Pogled na to dekle ga je vedno spominjal, kaj je storil. Sram ga je bilo, da ga Henrika vkli. CJotovo poreee Luizi: *4Glej nesrečneža, ki je ubi] svojega brata- Toda Luiza je slišala Petrove kliee; spoznala je njegov glas, ki jo jo voasih tako vzpodbujal k ]M»trpežljivosti, k pogumu. Molčala je- 1'pala je, da se d»o ponovilo naključje, ki je bilo privedlo po njenem mnenju Petra h grofovi palači. In ni se zmotila. Naslednjega dne in potem še nekaj dni je hodil Peter mimo palače. Luizina -domišljija ni počivala. Dekle se je končno utrdilo v prepričanju, da je njen bivši tovariš v nesreči odkril dom, kjer je bila našla zavetišče, in porabil priliko, da bi ji dokazal, da še vo lno misli na njo. Vsak dan je stala Luiza prej pri oknu, boje<" se, da bi ne šel brusač mimo palače, ko bi nje še nemilo pri oknu. In čutila je nepremagljivo bojazen, kadar se je zakasnil. — Kaj ko bi pozabil! — je pomislla, kot da sta imela domenjene sestanke- In to se je ] h »navijalo dan za dnem. ne da bi Henrika volela, da že tako zgodaj stoji pri oknu-Prvič v življenju je skrivala del svojih misli in čuvstev svoji družici. Toda nekega dne jo je izdal njen otožni obraz- Petra ni bilo pod njeno okno. Lniza je nestrpno rakala- Potem je p«> vedala vse svoji prijateljici, ne da bi slutila. nedolžno bitje, da odpira na steza j svoj« sree in da ibo lahko čitati v njeni resnično čuvstvo. ki ga je gojila do Petra. Henrika jo jr molče poslušala- Potem .je pa pomislila, da je njena prva dolžnost Lui-zo potolažiti. — Poizvedeti hočem, — je dejala. — kaj je s fantom, k se po pravici zanimaš zanj. kajti on edini je imel v Frochardovi rodbini usmiljenje s teboj. Toda Luiza ta obljuba ni mogla potolažiti. Slutila je, da je njenega Petra doletela nesreča. XI. Kekli smo že, da je živela Froehardka po angelčkovL smrti samo od Petrovega zaslužka. Svojega brloga ni več zapuščala, -la bi hodila beračit, in vsa obupana je iskala utehe v žganju, ki ji ga je moral Peter prinesti vsak večer. V podlem značaju te babure je bilo za-hlodilo med neštete strast i in grdobije samo eno človeško čuvstvo. Ta stara volkulja je ljubila svojega starejšega sina in njegove smrti ni mogla preboleti. In res bi bila od žalosti umrla, da ni grozna nesreča prestrigla niti njenega burnega življenja- Y pijanisti jo je često napadlo besnenje pijancev in preganjali so jo grozni prividi. Večkrat je znova preživljala vse preteklo življenje in v takih trenutkih se je slišalo, kako govori z nevidnim (bitjem, kakor se je včasih pogovarjala s svojim možem, snujoč z njim nove zločine. Kdor bi bil poslušal njene saniogovore, bi bil slišal čudna odkritja- Froehardki se je v takih trenutkih zdelo,, da vidi usmrtitev svojega moža- In tako je znova preživljala vse podrobnosti te grozne smrti in kričala na krvnika, kot da res stoji pred drhtečim, razmesarjenim telesom svojega moža. Potem so proletele njene bolne misli dolgo vrsto dogodkov; izpremenila je predmet srditega zmerjanja, kakor da je naenkrat zavzela druga slika pred njenimi očmi mesto krvniškega odra na trgu de Greve. — Pela boš. ti kača! — je kričala- — Hočem, da za kruliš, mrlia grda!... Moj angelček raibi denar!... In še koliko ga rabi!... Pela jboš!... Hočem tako! Z iztegnjenimi rokami je grabila po praznini kakor bi praskala in trgala telo uboge Luize, pahnjene v rgene kreinplje. X tej Inu-bi s prikaznimi je dobivala Fro chardka čudne popadke. Nekaj časa je kričala ki razsajala po bajti, potem je naenkrat pograbila steklenico s koščkom sveče v grlu, se odmajala po lesenih stopnicah do podstrešja in nastavila uho na vrata, kakor nekoč, ko je hodila poslušat pridušeno stokanje slepe sirote in naslajati se nad njenimi mukami- Ko sta jo pa napadla spanec in pijanost, je kmalu podlegla, zavalila se je po stopnicah in obležala spodaj na umazanih tleli- Tam jo je največkrat našel Peter zvečer spečo težko spanje pijam-ev. l'jl>ožec je prišel končno tako daleč, da je želel, da bi bilo vsak dan tako; kajti če se slučajno vrnil prej, pro 1 no se ga je balmica dobro nalezla, so ga čakale tako grde psovke in tako srdito zmerjanje, da je moral revež pobegniti na podstrešje, kjer je nekoč preživljala noči uboga Luiza. Toda od dneva, ko je olkril doni, kjer je bila našla Luiza zavetišče, je potrpežljivo prenašal vse, kar je počela pijana mati. Revčku se je zdelo, da lahko zdaj vse prenese; našel jo zadostno nagrado v zavesti, da vidi vsak dan svojo drago Luizo- Povedati moramo še. da se je vračal Peter vsak dan pozneje v svoj brlog, ker se je vedno težko ločil od grofove palače. Končno se je že več dni izprehajal pod oknom olj-oževanega dekleta, k<> se je nekega večera zgolilo nekaj nepričakovanega. Peter je našel starko doma v napadu besno-sti, kakršnega dotlej še ni videl. Froehardka je stala vzravnana v svojih cunjah; v svoji bolni domišljiji je mislila, da jo preganjajo biričj, in posnemajoč kruto borbo z njimi je srdito trgala s sebe cunje, ki je v njih hodila beračiti- V strašnih krčili se je vsa tresla. Zdelo se je, da je razlilo žganje, ki je razjedalo njeno_ telo, po njenih žilah ogenj in da jo vsa kri tako strahovito peče, kot do s<> jo inkvizi-torji polili z raztopljenim svincem. Njen že itak ostudui obraz je bil postal se ostudnejši. Nesrečna starka je besnela sama proti sebi tako strastno, da si je razpraska-la vse telo. Njene oči so bile zalite s krvjo, da bi človek mislil, da vidi pred seboj divjo zver. < ini se je pojavil Peter na pragu, je ho tela planiti nanj. Toda a lelo se je. da so njene noge prikovane k tlom. Opotekla se je iu zagugala, potom jo je pa zaneslo v steno-Pri tem je neprestano tulila in stokala «»tl bolečin. Kaj takega Peter še ni videl. Poskusil je pomagati nesrečnici, ki se mu je v dno duše smilila. lževček je pozabil na vse muke. ki mil jih je prizadejala, in hotel ji je olajšati grozno trpljenje. Toda kaj storiti, »da d»i se pomirila, ko je pa vedno bol j besnela ! Skočil je k nji, lioteč zadržati jo. Froehardka ga je pa zagrabila za roko in potegnila na vso moč za solw>j. Zaman *se je Peter oprijemal mize, ston-nišča, vrvi in celo sten. ki je butal ob nje v divjem plesu. Končno se mu je posrečilo iztrgati se iz starkinega objema. In ne da bi se prav zave-\lal, kaj ga žene, je hotel k doktorju He-hertu- (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli lcnjigo9 ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" "■TT—— Mill I SLUTNJA premična uprtost pogleda pred | se je varovala avtobusne voznike, ki so se oprezno in instinktivno vili skozi gnečo. Strnad je vozil žt» čez Pots-daniski trg. Za hip se je nasmehnil snežiiohelim rokavicam redarja, ki je tam urejal promet Strnad je poznal že skoraj vse prometne redarji*, saj jili je vsak dan nekajkrat srečal in vedel »la je ta dobrodušen in obziren, oni pa strog in prepirljiv. Današnji pa j^ moral biti novinec, morda iz kakeira drniretra dela mesta. Kajti čeprav so bele rokavice predpisane, je bilo vendar smešno, kako jili je držal — ko! zaročenec pred oltarjem. A ta misel je le kot lilisk šinila skozi možgane Strnadii in že je izginila. Ko je Strnad zavil okro«j Vo-livue cerkve — v prav mu je dal re«lar znamenje, i vozil znetli skupaj tak-iji, težki avtobusi pa še tramvaji. Slepec pa je brez pomoči iu ves zmeden tipal okrog sebe s svoj.i palico. A vse le za bežen ti"-1 llotek. I I 9U ODA*1 HEW YORK, MONDAY, OCT OBER 22, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in XT. S. A IZGNANCI ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: L H. 63 — Vedno win morala (»ogledovati obraz Štefana Kolni-ka, ki mi je bil tako znan. In smejal se mi je in me klical Nataša in govoril je z menoj rusko. O, vsi svetniki, kako bo vesela matuška! In vendar sem imela prav, da prinašate matu-«ki veliko srečo. Prinesli ste ji največjo srečo. O. vsi svetniki — sv. Nikolaju bom kupila jxisveeeno svečo, kajti tako sem »rečna, kot matuška, — govori vznemirjena in teka okoli po sobi. V sobi pri materi in sinu je bilo vse tiho. Dolgo ne najdeta primernih besed, vetiito. izgovarjata samo "mati" in 4sin". Pogledujeta se in si božata roke, kot da še vedno ne bi mogla razumeti, da sta se v resnici zopet našla. Slednjič pa se Dimitrij vzravna in jioljubi lase svoje matere. — Zaradi mene si dobila bele lase. mati. — pravi nežno. — Dobila sem jih iz žalosti za tvojo izgubo, moj sin. Bla-goslovlejna naj bo Daniela Falkner, ki mi te je zopet pripeljana nazaj. Kraljevsko ji bom to poplačala. Dimitrij ji poljubi roko in pravi z nasmehom: — Skupno z menoj jo moraš pritisniti na svoje srce, mati. Daniela je postala moja zaročenka, ko sem bil š«» Stefan lvolniko. Njej se imam zahvaliti, da zopet ljubim življenje, katero mi je najprej rešil kmet Kolniko in nato še Danieiin brat. Ljubila sva se, predno sva vedela, kar veva sedaj. Njen brat nama je hotel dati ves svoj težko prisluženi denar, da bi hi mogla napraviti skromni dom. Dva plemenita človeka sta. Božo Falkner in njegova sestra. Moja ljuba mati — moja prva prošnja po tem svidenje je: Vzemi Danielo kot svojo hčer na svoje sree, kajti zaslužila je. Kneginja poljubi sina na oči. v — Pokliči jo. Dimitrij — srečna sem, da ji morem poplačati s svojim najdragocenejšim zakladom, katerega mi je srečna usoda zopet vrnila in katerega bom zopet dvojno dobila, ako ga ji dam. Ni se mi treba šele priučiti, da bi jo ljubila in je tudi ne bi nikdar več pustila od sebe. Dimitrij vstane in gre iz sobe ter pokliče Danielino ime. Daniela naglo pride ter ga pogleda s svojimi svetlimi očmi. Roko ji položi okoli vratu, rekoč: — Poj»Ii. moja ljuba k naši materi. Tn v tesnem objema stopita pred mater, kateri še vedno polže solze veselja iz oči. Z obema rokama ju objame, nato pa sklene njune roke. — Moja ljuba otroka — nebo naj ima z menoj usmiljenje, da se morem še nekaj časa veseliti vajine sreče. — Stregla ti bova, ljuba mati. in zopet boš vesela in močna. Sreča, da si zopet dobila svojega sina, te l»o pomladila in poživila. — pravi Daniela. Tn kneginja ji z nasmehom prikima. 38. poglavje. Čudovito lepe dneve sta preživela oba zaročenca v vili kneginje ob jezeru. Staro Kristino so poklicali iz hotela in so odločili, e in za Danielo, ker se mati od njiju ne more ločiti in mati tudi v zimskem času ne more iti na dolgo pot. Ravnatelj Herder je seveda vstregel njegovi želji ter je obema razveljavil pogodlio glede službe. Daniela jmi piši* svojemu bratu: Moj dragi Božo: »Sedaj se je vse nad vse lepo izpolnilo. Dimitrij ima zojM*t svojo mater in ona svojega sina. Mene je kneginja pritisnila na svoje prsi kot svojo hčer in me več ne pusti o« 1 sebe. Niti misliti si ne moreš, koliko bogastvo ljubezni tiči v tej krasni ženi in kako razkošno ga sip-Ije na svoje otroke. Stara Kristina se |>o tedaj sama vrnila k Tebi da bos zopet imel red. Jaz ostanem tukaj in spomladi 'pridemo vsi v Vratislavo. , . *ilV *'ni tu,H ,,isaIa in ji sP°r<>č'la, da ostanem tukaj. Kolikor svojih stvari potreliujem. mi jih bo poslala. Nase življenje je čudovito lepo v tej krasni okolici, liimi tri jeva mati je polna ginljive hvaležnosti, da sem ji zopet pripeljala sina. Naročila mi je tudi, naj Ti izrazim njeno prisrčno zahvalo, da si takrat Dimitrija rešil iz gorce lnse m si mu podaril svoje prijateljstvo. Pa saj I ji bo se sama vse i»ovedala, kadar pridemo, kako hvaležna T. je za vse, kar si storil za njenega sina. K°**or do ^ločiti, bo najina po- roka okoh Binkosti. Kje bo izvršena, še tudi nismo določil,. Rada vi videla, ako bi obhajali poroko vsi skupaj v \ ratislavi m upam. da bo moja želja odločilna, samo ce jo izrečem, kajti Dimitrij in njegova mati me imata neizmerno rada. Vprašanje je samo. ako bosta vidva. Ti in Kati, tako dolgo hotela počakati. Dimitrij namerava za poletje s svojo materjo in z menoj iti na Angleško na cottage v Kent. Kako se bo še vse obrnilo, še ne vem'; vem samo, da obTakTZm0rn° Sr° I Nefco ie vendarle dobro ukrenilo z nama, kaj ne, drag, brat! Lepo pozdravi Kati, tudi njeno zlato mate; in oeeta Ze zaradi njega bi rada videla, da bi bila naji-na poroka v Vratislavi, da bo mogel biti ponosen na svoje odi,eno sorodstvo. Dimitrijeva mati mu bo te dni pisala m se mu bo zahvalila, da je pripomogel k temu, da je našla svojega sina. Za danes naj zadostuje, dragi brat — Dimitrij stoji pod mojirn oknom in me kliče. Torej iskrene pozdrave in na veselo svidenje! v *__• ~ .. . . Tvoja sestra. . * t*™11 ie Dimitrij pripisal naslednje: __ Dragi Božo: Da more biti svet tako lep, kot se mi sedaj kaže, ne bi bil nikdar mislil. Postal* sem tako bogat —- ne mislim na posvetno bogastvo, temveč na bogastvo ljubezni. Imam svojo Danielo, ki se vedno lepo razcvita, in mojo vsega spoštovanja vredno mater, ki po prvem presenetljivem veselju zopet polagoma postaja bolj živahna ter se veseli sreče svojih otrok. Imam pa tudi Tebe, svojega prijatelja! Dovoli mi, da Ti v duhu stisnem roko in Ti rečeni, da bom skrbel zato, da se bo Danielina želja z ozirom lia poroko izpolnila, ako hočeta Ti in Kati do tedaj čakati. In skrbel bom tudi za to, da bomo vsako leto saj nekaj mesecev skupaj. Ne misli, da bom sedaj živel v lenobi, ker imam delo preveč rad. Toda sedaj moram nekaj časa živeti Siimo za svojo mater. Torej na svidenje spomladi v Vratislavi in do tedaj ostajam z iskrenimi pozdravi Tvoj Dimitrij. Tli o Binkoštih so v liiši ravnatelja Herderja obhajali dvojno ženitovanje. Herder je vztrajal pri tem, da je tudi knez Smolensk i iz njegove hiše odpeljal svojo nevesto pred oltar. Kneginja je tej njegovi želji vstrcghu kajti navdajala jo je iskrena želja, da vsem ljudem deli dobrote, zlasti onim. ki so njenemu sinu napravili kaj dobrega tedaj, ko je bil še Štefan Kolniko. Medtem ko je Daniela pred svojo poroko nekaj časa živela pri Herderjevili, je stanoval Dimitrij s svojo materjo v hotelu ter sta vsak dan prihajaal v Herderjevo vilo. Kneginja in priprosta Herderjeva gospa sta se razumeli kar najboljše; močan materinski čut je bil, ki je obe materi tako zelo vezal. Stari Kristini je kneginja določila letno pokojnino, da ji ni bilo treba oddajati sob v njem, temveč je obdržala sobe na razpolago kncginji, Dimitriju in Danieli kadar bi prišli v Vratislavo. Ženitovanje obeli parov so obhajali z največjim sijaiem. kajti ravnatelj Herder je hotel imeti to čast, da je imel kne-ginjo pri svatovski mizi. Takoj po poroki je kneginja odpotovala na Angleško v svoj cottage ter je tam čakala na svoja otroka, ki sta do že-nitovanjskem potovanju bila namenjena k njej. Tudi Kati in Božo sta po svojem ženi t van jsk eni potovanju hotela ostati nekaj časa v Hedgeliouse. Tn to se tudi vse zgodilo. Oba mlada para. katerima je bilo mogoče brati srečo iz oči, sta videla v lepi vili samo solnčno svetlobo. Kadar so v obilici svoje sreče hodili po vrtu, je sedela knoyiiija na s cvetjem obrobljeni verandi ter je z velikim veseljem gledala na oba mlada, srečna para. In v vsej svoji sreči Daniela in Dimitrij nista pozabila svoje skupne matere. Vedno sta mahala z rokami proti sivolasi, stari gospe, ali pa sta prihajala k njej in ji iz hvaležnosti pol jubila roko. — Ali sta srečna, otroka? — ju tedaj vprašuje z nasmehom. In dva para žarečih oči potrdita s sreče polnim 'Sla". KONEC. Cena DR. KKRNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo KNGLISn SLOVENE READER 8TANE SAMO $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 WEST 18tb STREET NiSVV YORK OIT V SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ti« WEST lith STREET NEW IOKK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LIETOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJE ran w KRALJA SO POKOPALI KAKOR BERAČA 24. oktobra: Washington, Havre Aquitania v Cherta-urff 25. oktobra: Albert liallin v Hamburg 26. oktobra: Beretig;tria v Cherbourg- 27. oktobra: Eli ropa \ Bremen Champlan v Havre Conte di Savoia. v Genoa 31. oktobra: Ueutsiblatid v Hamburg 2. novembra: Majestic v Chebourg 3. novembra: l^aafyette v Havre Gen. vnn Steuben v Hamburb Saturnla v Trst 5. novembra: Hamburg v Hamburg 7. novembra: Manhattan v Havre 9. novembra: Bremen v Bremen AquitaniH v Cherbourg Hex v Genoa 10. novembra: lie de France v Havre Yeendam v Boulogne sur Mer 14. novembra: Sew York. M. C. v Hamburg 16. novembra: Statendam v Boulogne sur M« t Berengaria v Cherbourg 17. novembra: Champlain v Havre 21. novembra: Wiiahington v Havre Albert Ballin v alimburg 23. novembra: Majestic v Cherbourg Conte di Savoia v Genoa 24. novembra: Ta ris v Havre 29. novembra: St. Ixnils, M. H. v Hamburg 30. novembra" Olympic v C ' Evropa v Bremen I. dccembra: 1^-ifayetie v Hati.v 11« x v Genoa 4. decembra: Manhattan v Havre 7. decembra: S; turnia v Trst Il mburg v Hamburg i:>rengaria v Cherbourg 3. d 'eembra: CI ainplain v Havre II. decembra: Gen Von Steuben v llambf r^ 12. decembra: X<\v York v Hamburg 14. decembra: M jestic v Cherbourg Washington v Havre Conte ali Savoia v Genua 15. deecmbra: l*iiris v Havre Bremen v Bremen 19. decembra: Albert Ballin v Hamh.irg 21. decembra: Olympic v Cherbourg 26. decembra: Oeutschlnlid v Hamburg 29 decembra: c lie de France v Havre LETALO BREZ PILOTA spela na letališče brzojavna vest iz utnllie Muengei>dorf: Pravkar j«* pristalo letalo brez krmarja, brez pošk«>dht* v bližini utrdl>e. Krmar .jo po vsej priliki /.<• prej padel i:, ujeira." N*a tovorni avto so naložili vsi« mogočo rezervne de-le in orodje ter zdrveli z vso brzino proti Muengersdorfu. Tu je že raka I a velika množica ljudi in razburjeno komentirala dogodek, ob bližnjem ribii'-ku, pa se je prišleeeni nu kolen v vodi in stikal za domnevanim ponesrečenim krmarjem. Xa travnik i pa je ležal preklicu jeni begunec. Priče so pravile, da se je spustil v lepem drsalnem poletu do tal, ko se mu je motor u-stavil, pa zadel s krilom v ok viru in se postavil na glavo. Propeler .si je malo lialomil, drugače pa ni bilo nič liudega. Razume se, tla so razburjenim ljudem takoj povedali, za kaj gre in zgodba je zbudila mnogo smelia. rez kratke čas je bil l^gunee sj>et v pravi legi in dobil nov propeler. Že omenjeni seržant je sedel vanj in v ponovnem letu odplul na domače letališče. GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to I lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. IV Italijo lista ne po-sil jamo. Y starosti let je umrl in bil pokopan v Cannes na francoski Rivieri Alfonz Bourbon, grof de Caserta, kraj Jeruzalemski. Princ Alfonz, pravnuk solnčnega kralja Louisa XIV. Francoskega, je bil kralj obe!« Sicilij. Toda (iaribaldi ga jo pred 7- leti pregnal iz Napolja. Princ Alfonz se je naselil na Francoskem s priimkom grofa Caserte in ohranil samo častni naslov .Jeruzalemskega kralja, s katerim je bila nekoč odli-kovana kraljeva hiša obeh Si cilij. (Jrof Alfonz je živel v skromnih razmerah, a kljub t«'-niii obvaroval na svojem ma-l«*m dvoru starinsko strogo etiketo. V soglasju z bourboiiski-| mi določili jo določil, »la bi «ra • pokopali kot reveža. To j«« I predpisano za kralje v pro-Ignanstvu. Samo en konj je pe-I Ijal skromno leseno krsto brez vencev in cvetja. Zato so korakali v sprevodu princ Oton Habsburški, don Jaime Špan-j ski k o t zastopnik Alfonza XIII. in zastopniki llohenzol-lerncev iz saške kraljevske hiše. AU DOBE CIGANI SVOJO PALESTINO? Se nikomur se ni posrečilo točno ugotoviti izvora ciganske rase. Najbolj je razširjeno naziranje, da izvirajo cigani iz Indije. Samo nekaterim ciganom se je posrečilo asimilirati se tako, da se ne razli-! kujejo od drugih ljudi niti po! zunanjosti, niti po načinu živ-! Ijenja. Večina ciganov se pa klati vse življenje po svetil.. Mnoge države, zlasti v Evropi,; se živo zanimajo za ciganski j problem. Storjeni so bili že najrazličnejši poskusi, da bi I pripravili cigane do tega, da bi se trajno naselili. Zlasti Romunija si je na vse načine pri- • zadevala navezati svoje eiga-' ne na zemljo, toda vse je bilo zaman. Cigani dosledno odklanjajo prizadevanje civiliziranih držav, o tem, da bi se trajno naselili med civiliziranimi ljudmi, nočejo ničesar slišati. Nedavno so razne organizacije, ki hočejo izboljšati življenje ciganov v Angliji, Poljski, Italiji in v Ameriki, na skupni seji sklenile poslati strokovno komisijo v Indijo, kjer jej med rekama Ind in Ganges prvotna domovina ciganov. V delegaciji so Američan Frank Felow, Romun Jacob Kurky, cigan Lazuriea ter jm> en Anglež in Poljak, ki pa še nista imenovana. Komisija krene najprej v pokrajino Zgripstzi, kjer naj bi bila tekla zibelka ciganske rase. Tam se sestane J z učenjakom prof. Valdi Kanjo, ki obvlada sanskrit. Ka-naj je v službi mesta Kalkute, pa je dobil dopust. Z njegovo pomočjo upajo najti bodisi v hudhističnih hramih ali v hrahmanskih samostanih vire, ki bi pojasnili življenje starih nomadov ome- 7 dni do JUGOSLAVIJE m NA GORNJIH BRZO PARNIH III Kkspresni vlak oh Bremen in ICuropa v Brenierliaven zajamei udobno potov-.inje do UI BI^IANK Ali potujte s priljubljeni- ^ a ■ g ■ n ■■ » mi ekspresnimi parniki: V* L W IVI D O DEUTSCHLAND - HAMBURG NEW YORK - ALBERT BALLIN Tudi redna odplutja z tie- Izborite železniške zveze bro znanimi kabinskimi 0 od Cherbourg*, Bremenu parniki ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE • NORTH GERMAN LL0Y I11"1 57 BROADWAY, NEW YORK = yi BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo: »v?®. v^fcv POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. IVohlmuth-a. PARIS v Havre, odpluje 15. DEC.-- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N. Y. 11 ------L J— • r - iTWIinr—;n- i j ■ ■ ■ ——a—— njene pokrajino. Zaenkrat je znano samo, da so st> cigani izselili v Evropo in Kirijt, ko sta jih pregnala mongolska kneza Tamerlan in Džin^islian. Komisija posi'ti tudi pokrajino Malnbor, kjer prebivalei šo zdaj govore ci^aiiskomn jx>do ben jezik. Podatki, ki jih b< zbrala ta komisija, bodo služili za podlago obširnega dela, v katerem se bo obravnavalo od vseh strani vprašanje ciganov. Xe samo izvir ciganov, temveč tudi njihov jezik, in zgodovina se nam ho prikazala v čisto drugačni luči. Cigan Lazuriea živi stalno v Bukarešti kot pri-maš ciganske godbe. Nedavno je izjavil novinarjem: 44Boste videli, da bodo tudi cigani našli svojo Palestino". Danes govorijo mnogo o letalu brez posadke, ki bi ga krmarili s |M»močjo brezžične te-legrafije. iz predvojnega časa pa se j«- neki list s)M>mnil edinstvenega dogodka, ki kažo, da se znajo letala brez posadke včasih tudi brez tega modernega pripomočka sama gibati v pravo smer. Spomladi L 1914. so se vadi li mladi vojaški letalci na voj nem letališču pri Koelnu. Ker je pomožnega osobja primanjkovalo, so si morali učenci sa- J mi praviti svoje stroje za star tanje. Med učenci je bil podčastnik Zanettel, ki je imel nekega dne posebno smolo. Stopil je s svojega vodilnega sedeža na tla, da bi spravil aparat v smer starta, in je pri tem vzvod za plin nekaj zavrl. Med tem ko j»« aparat obračal, pa se je moral vzvod zaradi sunkov "m stresijajev na kakšen način sprostiti in se vljučiti na polni plin, motor je zagrmel z vso silo in p ret len se je utegnil Zanettel zavesti, so mu je letalo izmuznilo iz rok in so v gladkem startu dvignilo proti nebu. Ljudje, ki so pritekli od vseh strani, so pravili, da niso videli še nikoli tako lepega po-, leta in tako krasnih krivulj. Samosvoje letalo je kaj kmalu izginilo v čada steni ozračju nad Renom. Šele sedaj so se< ljudje prav zavedli, kaj se je bilo zgodilo. Neki seržant je prejel nalog, naj hitro poleti z drugim aparatom za beguncem in skuša ugotoviti, kam bo treščilo na tla, kar se je moralo gotovo zgoditi. Malo hudo bi bilo, če bi si izbral za to baš kako obljudeno cesto sredi mesta. Telefonska obvestila so šla takoj na vse strani. A niti zasledujoči seržant niti kdo •Jrugi ni vedel povedati, kam je uporno letalo izginilo. Končno po dolgih urah je do-