Ptuj, petek, 5. oktobra 2007 letnik LX • št. 78 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR Natisnjenih:
Štajerski
Foto: Martin Ozmec
l
Po naših občinah Kidričevo • Bo Kidričevo spet Štern-tal ali Strnišče?!
Stran 3
Ptuj • Ropova ogorčena, ker ju nihče ni nič vprašal!
Stran 4
Po naših občinah Cirkulane • Kako so svetniki mlatili prazno slamo
Po naših občinah Podlehnik • Motel brez življenja
Stran 10 Stran 7 Po naših občinah
Cirkulane •
Martinovanje brez vina? To pa ne!
Stran 10
Reportaže Ptuj • Izbrali letošnje največje okroglinke
Stran 28 Črna kronika Ptuj • Bukviču 11 let, Repec oproščen
Stran 32
Ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika
2?. slovenski festival
domače zabavne glasbe
Ptu| 2007
I— - I
Izrezite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Rokovo ulico 4, Ptuj ali pa izrezano prinesite na sedež podjetja in prejeli boste festivalski CD 38. slovenskega festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2007. Vsak naroinik lahko prejme le en CD. Število CDjev ¡e omejeno.
Podravje • Kje se zatika pri kanalizacijski mreži Konzorcija
Analizacija kanalizacije ...
Kot je znano, se je že pred nekaj leti sedem občin s Ptujskega povezalo v Konzorcij s skupnim programom izvedbe kanalizacije, koordinator pa je ptujsko Komunalno podjetje. Šlo je (in še vedno gre) za ogromen projekt, za katerega si vsi vključeni obetajo velik del financiranja iz evropske blagajne. Kljub temu pa je zadnje mesece slišati veliko dvomov, ali bo sploh izpeljan tako, kot je bil zamišljen.
Megaprojekt izvedbe kanalizacijske mreže v sedmih občinah s Ptujskega je precej „v zraku" ...
Foto: SM
S pripravo in izdelavo projekta je bilo kar nekaj težav (da se ne spuščamo v podrobnosti), na koncu je smelo zastavljen projekt vendarle dobil državni in evropski „blagoslov", glede izvedbe pa je bil razdeljen v dve fazi. Vloga za začetek izvedbe prve faze je dobila zeleno luč že davnega decembra 2005. Potem se je začelo zapletati, in kot kaže zdaj, bo očitno še največ odvisno od dobrega držanja pesti, da bo teorija tudi res postala praksa ...
In kaj se je v tem času dogajalo in se še dogaja? Na prvi objavljen razpis za izvajalca del se je štiri dni pred zadnjim rokom oddaje ponudb pritožil nemški ponudnik oz. izvajalec, češ da razpisna dokumentacija ni spisana ustrezno z zakonodajo, in zahteval revizijo; do oddaje po-
nudb tako ni prišlo. Dva meseca kasneje se je postopek ponovil; takrat sta prispeli dve ponudbi, vendar sta ostali prav tako neodprti, saj je pol ure pred rokom izteka za oddajo ponudb taisti nemški ponudnik ponovno vložil zahtevek za revizijo in po zakonu se tudi prispeli ponudbi nista smeli odpirati, ampak sta se vrnili ponudnikoma. Državna revizijska komisija je na podlagi prejetega zahtevka za revizijo zahtevala popravek oz. izdelavo nove razpisne dokumentacije, kar je bilo kasneje storjeno, vendar naj bi prvotni razpis še vedno veljal, se pravi, da ga niso zaprli in pripravili povsem novega. Se je pa vmes sprejel nov zakon o javnih razpisih, kar pa naj ne bi veljalo za razpise, ki so bili izdani oz. objavljeni pred spremembo
zakona. Gremo naprej. Po končani reviziji na podlagi zahtevka, ki ga je podal nemški ponudnik, se je pripravila nova razpisna dokumentacija in v njej določil nov datum oddaje ponudb. Tako so na Ptuju v sredini septembra, točno 10. septembra dopoldne, pripravili še tretje odpiranje ponudb. Tokrat so prispele tri ponudbe, in sicer izključno slovenskih izvajalcev: Purgator, d. o. o., iz Postojne, Primorje, d. d., iz Ajdovščine ter CPM, d. d., iz Maribora s partnerji: SGP Pomgrad, d. d., iz Murske Sobote, Nivo, d. d., iz Celja, VGP Drava Ptuj, d. d., ter Nizke gradnje Ptuj, d. d. Tik pred pričetkom odpira-
Janše pred generalno skupščino Organizacije združenih narodov (OZN) in po tistem, kar je ta tam povedal, potem bi lahko mirno ugotovili, da Slovenija zagotovo ni med tistimi državami, ki bi jim bilo posebej veliko za zares vplivno (in odmevno) delovanje Združenih narodov. Premier Janša je v svojem govoru sicer dejal, da »ta organizacija še vedno najbolje predstavlja človeštvo« in da si bo Slovenija (tudi v okviru njenih reform) še naprej prizadevala, da bi bila še bolj odzivna, učinkovita in reprezentativna. Opozoril je na nenadomestljivo vlogo OZN pri ohranjanju miru in varnosti. Seveda je imel Janša tudi možnost, da pove kaj konkretnejšega (in oprijemljivejšega) o trenutnih razmerah na Balkanu, ki jih še posebej karakterizira (spet) če-
nja ponudb je svojo ponudbo umaknilo podjetje Purgator iz Postojne, iz dokumentacije preostalih dveh ponudnikov pa je razvidno, da je delo prve faze izgradnje kanalizacijske mreže z ostalo infrastrukturo podjetje Primorje pripravljeno narediti za 37.920.881,60 evra, drugi ponudnik (CPM s partnerji) pa za bistveno nižjo cifro: 29.048.259,60 evra. Vendar je tudi ob tretjem odpiranju ponudb prišel zahtevek za revizijo! Tokrat ga je podalo podjetje SCT, d. d., ker pa je skladno z 11. členom Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja vseeno možno odpiranje ponudb, je bilo vsaj to izvedeno.
dalje bolj nevralgično vprašanje Kosova in njegovega statusa.
Premier Janez Janša je v OZN, ne da bi posebej omenjal Kosovo, dejal, da je treba na Balkanu najti rešitve za mir in stabilnost, ki ne bodo zapravile dosedanjega napredka, potem ko je mednarodna skupnost regiji v zadnjem desetletju in pol namenila precejšnje človeške, finančne in siceršnje vire. »Vložek je prevelik, da bi bile dividende miru za celotno regijo zapravljene na koncu procesa stabilizacije,« je poudaril.
Poznavalcem razmer na Balkanu je jasno, da se Janševo opozarjanje nanaša na Kosovo in na različne najnovejše poskuse reševanja njegovega statusa.
Toda ali je tako povedano stališče dovolj in vse, kar lahko prispeva Slovenija? Vprašanje je še toliko bolj na mestu glede na to, da so se prav te dni tako rekoč v preddverju OZN in v njihovi neposredni okolici vrstila različna srečanja, na katerih so o Kosovu in rešitvah v zvezi z njim ponujali
Zdaj pa vsa zadeva stoji, saj se vsak nadaljnji postopek lahko začne šele, če bo zahtevek za revizijo umaknjen ali ko bo podano mnenje državne revizijske komisije, ali je bil zahtevek po reviziji upravičen ali ne.
Iz ust županov vključenih občin pa je slišati vse več kritike in tudi malodušja, ali bo megalomanski projekt pod naslovom Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja sploh kdaj dejansko ugledal „luč sveta". Precej skrivnosten je s svojimi izjavami tudi vodja projekta, ki ga je pripravljal in pri njem sodeloval že od vsega začetka, Jernej Šomen s ptujske Komunale. Povedal je namreč le, da je bil projekt potrjen že decembra 2005, javni razpis za izvajalca prvič objavljen v decembru 2006, da pa je zdaj vse odvisno od odločitve vlagatelja zahtevka za revizijo in od državne revizijske komisije, ki pa bi naj svoj odgovor podala, upamo, v tem mesecu. V igri je namreč ogromno evropskega denarja, za katerega pa je znano načelo N+2. To pomeni, da ima država s projektom možnost izkoristiti evropski denar v roku dveh let od potrditve projekta kot ustreznega za evropsko sofinanciranje. Ta rok se izteka letos decembra! V primeru, da se zadeva s kanalizacijsko mrežo do takrat ne bo premaknila z mrtve točke, bo evropsko sofinanciranje, milo rečeno, hudo ogroženo ... Kaj to pomeni za izvedbo, pa je bolje niti ne razmišljati. Po konceptu naj bi namreč bil projekt kar s 65 % odstotki financiran iz evropske blagajne, 25 % naj bi bilo državnega denarja, 10 % pa naj bi prispevale občine same. Vendar pa se zna zakomplicirati tudi pri tej financerski shemi (finančni konstrukciji),
veliko bolj konkretna in prepoznavna stališča. Predvsem je bilo znova veliko skrajnosti, nervoze in nagibanja k hitrim, radikalnim in očitno tudi premalo premišljenim odločitvam in rešitvam. Ali pri vsem tem Slovenija res ne zna najti svoje bolj zaznavne vloge? Kaj si lahko obetamo od (še vedno) povsem nasprotujočih si stališč srbske in kosovske strani? Srbi ne sprejemajo nikakršne rešitve, ki bi pomenila popolno samostojnost Kosova in zanje »dokončno izgubo Kosova«, kosovska stran ne vidi nikakršne alternative »samostojnosti in suverenosti Kosova«. Rusi so na strani Srbije, Američani čedalje bolj grozijo z enostransko proglasitvijo kosovske samostojnosti oziroma zahtevajo hitre odločitve. Evropa išče »enotnost« glede Kosova in očitno ni enotna. Hkrati pa se - žal - zdi, da pravzaprav nihče prav ne ve, kaj se je v zadnjih letih in mesecih (dejansko) dogajalo na Kosovu in v Srbiji in kaj vse se lahko zgodi. Kako je bila dosežena sedanja (navidezna?) stabilnost. Je proces stabilizacije res tako daleč in tako trden, da so že možne »dokončne« rešitve? Ali ne bi bilo v nastalih (konfliktnih) razmerah najbolje za nekaj let podaljšati sedanje
saj je bila predvidena projektantska investicijska vrednost projekta približno 20 % nižja od prejetih cenovnih ponudb oz. od najcenejše ponudbe, ki pa ni nujno, da bo izbrana. Torej se lahko zgodi, da bo delež občin precej večji od pričakovanega, saj se zneski nepovratnih sredstev ob podražitvah ne povečujejo. Šomen tega dejstva ne zanika, za kriterije izbire pa pravi, da so še skrivnost, ki je javnosti v tej fazi postopka ne sme posredovati. Po najbolj črnem scenariju je namreč možno, da bo Državna revizijska komisija zahtevku SCT, d. d., ugodila, to pa pomeni, da je pravzaprav treba startati od začetka in povsem na novo pripraviti ne samo razpisno dokumentacijo, ampak tudi sam razpis in to v skladu z novo zakonodajo. Tudi če se to ne zgodi, pa je ob sami izbiri izvajalca možna še pritožba neizbranega ponudbe-nika, kar ponovno zavleče ves postopek.
Ne glede na dogajanje okoli prve faze projekta je trenutno v pripravi - že v skladu s kriteriji nove zakonodaje - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev za drugo fazo, ki naj bi bila pripravljena v čim krajšem času, po možnosti do konca letošnjega leta. Vzporedno s vlogo se bo, kolikor bo to le mogoče pripravljala, tudi že razpisna dokumentacija za drugo fazo, saj je to možno, pa tudi bolj efektivno, ker omogoča, da se čim prej po potrditvi vloge kot ustrezne lahko objavi javni razpis za izvajalca in se vmes ne izgublja dragocenega časa.
Kako bo torej z veleprojek-tom konzorcija sedmih ptujskih občin, naj bi bilo vsaj malo bolj znano do konca tega leta. Vsaj upati je tako.
SM
»prehodno obdobje«, se pravi čas brez (do)končnih rešitev?
Eden izmed vodilnih kosovskih albanskih časopisov je pred časom zapisal, da je na Kosovu samo trenutno zatišje. Ne grozi samo politična, ampak tudi socialna bomba. Vsekakor pa žarišče nestabilnosti na Balkanu (in v Evropi) še zdaleč ni sanirano. Predvsem ni zaznati resnične zavesti in volje o nujnosti sprememb in nečesa novega pri tistih, ki so na obeh straneh (v Srbiji in na Kosovu) politično najvplivnejši in najodgovornejši. Kako si v takšnih razmerah »mednarodna skupnost« zamišlja hitre rešitve?
Morda so imeli Združeni narodi letos izjemno priložnost, da o Kosovu in urejanju odnosov na njem spregovorijo vendarle v času, ko tam še vedno vlada relativen mir. Se bodo tudi na njem kdaj pozneje pojavljali kot zapozneli gasilci? Bodo različni komentatorji in opazovalci spet ugotavljali, da so zamudili še eno priložnost pravočasnega vplivanja in ustvarjanja takšnega mednarodnega ozračja, ki bi bilo jasno nenaklonjeno vsakršnim enostranskim in nasilnim rešitvam?
Jak Koprivc
Uvodnik
Hladen tuš iz Bruslja
Še kako prav so imeli tisti, ki so govorili, da je s slovenskih zdravstvom in bivšim ministrom za zdravje nekaj zelo narobe, saj je to potrdila tudi raziskava Evropski indeks uporabnikov zdravstvenega varstva za leto 2007. Ta je Slovenijo med 29 evropskimi državami po uporabnikom najbolj prijaznem zdravstvenem sistemu uvrstila na 21. mesto. Se lani se je Slovenija med članicami EU, Norveško in Švico uvrstila na 12. mesto. Od novih članic sta Slovenijo prehiteli, verjeli ali ne, Estonija in Češka. Direktor raziskav Arne Bjornberg je ob predstavitvi povedal, da Slovenija omogoča izredno počasen dostop do novih zdravil, saj naj bi po njegovih ocenah šlo za sistematičen zastoj.
Slovenski zdravstveni strokovnjaki si poskušajo celiti rane z izjavami, daje rezultat povezan s tem, da v Sloveniji nimamo zakona o bolnikovih pravicah oziroma je ta šele v postopku sprejemanja. Po besedah predstavnikov Instituta za varovanje zdravja pa bi nam boljšo oceno prinesla tudi možnost zavarovanja za napako v zdravljenju, deloma pa bi naj bile zato krive tudi dolge čakalne dobe. Kar seveda ne vzdrži, če vemo, da se v omenjeni raziskavi primerja nacionalne zdravstvene sisteme na petih področjih, ki so bistveni za uporabnike: pravice in informiranost pacientov, čakalna doba za običajno zdravljenje, rezultati zdravljenja, razvejanost sistema in dostop do zdravil.
Težko je reči, kje je glavni vzrok, vsekakor jih je več. Prvi je gotovo ta, da si nacionalni programa zdravstva, kije zelo razumljiv, vsaka oblast razlaga po svoje. To je samo po sebi normalno, če pogledamo delo zadnjih dveh zdravstvenih ministrov. V času ministrovanja Kebra je ta naredil vse, da so bili zdravniki v javnosti prikazani kot kriminalci, kar je seveda nerazumljivo, če vemo, da je gospod Keber predavatelj na medicinski fakulteti. Predzadnji minister gospodBručan je razvrednotil delo javnih zdravstvenih domov, saj se jih je trudil prikazati kot neučinkovite. S tem je seveda posameznikom spravo politično barvo omogočil, da so si napolnili žepe, saj so javni denar, namenjen zdravstvu, veselo prelivali v zasebne žepe pod pretvezo, da je za-sebništvo rešitev slovenska zdravstva. Sedaj se nekdo čudi, zakaj državljani ne zaupajo slovenskemu zdravstvu, če sta se bivša ministra trudila, da omajata njegov ugled. O uvajanju novih zdravil in slovenski farmacevtski industriji je škoda izgubljati besede. Prav bi bilo mogoče kdaj tudi zapisati, koliko operacij na odprtem srcu bi lahko naredili, če bi se tudi slovenska farmacevtska industrija pričela obnašati tržno in delovati z normalnimi provizijami.
In kje smo tu uporabniki zdravstvenih storitev?!
Zmago Šalamun
Sedem (ne)pomembnih dni
Balkan brez Kosova
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabirainik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Vroče zaradi vrtca, gramoznice in imena kraja
Bo Kidričevo spet Sterntal ali Strnišče?!
V občini Kidričevo te dni zvonijo telefoni kot po tekočem traku, tako je županova slušalka že skoraj vroča. Bolj kot to, kaj se dogaja v gozdu, kjer so našli človeške kosti po vsej verjetnosti po vojni pobitih ljudi, krajane zanima, ali je res, da zamujajo z gradnjo vrtca, ali je res, da so nadzornemu odboru onemogočili nadzor nad gradnjo; zanima jih, kaj se dogaja v gramoznici pri Lovrencu, negodujejo zaradi propadajočih objektov bivše „ekonomije" na Gradu, skrbi pa jih tudi, kaj bo z imenom kraja, ki je bil leta 1953 poimenovan po narodnem heroju in velikem gospodarstveniku Borisu Kidriču.
iYY
Na nedavni vroči in maratonski 8. seji sveta občine Kidričevo je za presenečenje poskrbel predsednik nadzornega sveta Marjan Bezjak, ki je ob obravnavi poročila o izvrševanju občinskega proračuna v prvem polletju letošnjega leta svetnike opozoril na domnevne nepravilnosti pri gradnji novega vrtca v Kidričevem, ki naj bi po njegovih besedah zamujala za 35 dni; jezil pa se je tudi nad dejstvom, da mu kljub zahtevi in obljubi odgovorni niso omogočili vpogleda v gradbeno knjigo, da bi lahko opravil nadzor, zato je ogorčen ugotovil, da je bilo delo nadzornega odbora občine Kidričevo s tem onemogočeno, ter sejo protestno zapustil.
Za pojasnilo in mnenje o tem smo zaprosili župana občine Kidričevo Jožeta Murka, ki je za Štajerski tednik povedal, da je zadeve preveril pri višjem svetovalcu za gradbene zadeve Heribertu Glaviču, ter nadaljeval:
„Glede na predložen terminski plan izvajalca del, podjetja Vegrad iz Velenja, gradnja vrtca v Kidričevem sicer res zamuja za nekoliko dni, vendar je treba povedati, da terminski plan predvideva dokončanje gradnje do 31. avgusta 2008, kar je manj kot pogodbeni rok izgradnje, ki je 31. oktober 2008. Izvajalec del nam zagotavlja, da bo zamudo nadoknadil, saj sedanji terminski plan predvideva, da dela zaključi do 30. novembra letos in ponovno prične oziroma nadaljuje gradnjo 31. marca prihodnje leto. Po dogovoru bo izvajalec delo nadaljeval tudi po 30. novembru ter tako nadoknadil zamujeno, saj naj bi bil tedaj objekt že pod streho in zaprt, tako da bo možno v notranjosti izvajati obrtniška dela. Obljubljeno je tudi, da bo dostavil nov terminski plan izgradnje."
Kaj pa očitki predsednika nadzornega sveta, da se
V zgornjem delu anonimnega pisma na formatu A 4, na katerem je v levem robu zapisano "Murko in svetniki, zbudite se," je zapisanih nekaj izjav iz domnevnih dokumentov ljudske revolucije, v katerih so očitki na račun Borisa Kidriča in povojnih oblastnikov, v spodnjem delu pa je zapisano: „Danes je Boris Kidrič po vseh mednarodnih pravnih aktih utemeljeno osumljen vojnih zločinov, torej domnevni vojni zločinec, za enoumno Slovenijo pa narodni heroj, po katerem se imenujejo šole, trgi, ulice in celo mesto. Sramota, kot da bi v okolici Munchna imeli mesto ali kraj, poimenovano po Hitlerju (Hitlerstadt oz. Kidričevo ni razlike)./.../Kraj nosi ime morilca!!!!Spomenik v tem kraju Borisa K. prestavite k vam v pisarno. V kolikor ne uredite tega problema, zahtevamo referendum. Zvezdni dol - dolina zvezd."
pri izgradnji vrtca dogajajo nepravilnosti in da mu je bilo onemogočen vpogled v gradbeno knjigo?
„Glede te izjave predsednika nadzornega odbora je treba povedati, da ni pristojnost nadzornega odbora občine, da se vmešava v operativni nadzor investicije, saj je to naloga gradbenega nadzornika. Naloga nadzornega odbora je le, da spremlja finančni potek investicije, to je, da pregleduje izstavljene situacije in ugotavlja, ali so obračunana dela tudi dejansko izvedena, ugotavlja lahko tudi upravičenost morebitne podražitve investicije in podobno."
A tudi predsednik gradbenega odbora Anton Leskovar je na seji sveta očital, da tudi člani gradbenega odbora niso dobili v vpogled nobenega načrta, niti popisa del in druge želene dokumentacije.
„S to izjavo predsednika gradbenega odbora se ne strinjamo, saj so lahko pri odgovorni osebi za vodenje investicije dobili na vpogled vso dokumentacijo, ki se nanaša na omenjeno investicijo. Sicer pa naj dodam, da je v začetku prihodnjega tedna za člane gradbenega odbora predviden ogled gradbišča, kjer se bodo lahko sami prepričali, kako
dejansko poteka gradnja novega vrtca, prepričan pa sem tudi, da bodo lahko dobili vse odgovore na morebitna druga vprašanja. Želeli bi namreč, da je javnost o gradnji vrtca objektivno obveščena in da v bodoče v zvezi s to investicijo ne bi več prihajalo do raznih dezinformacij."
Kakšno pa je vaše stališče do stanja v gramoznici v Lovrencu po nedavnem velikem požaru, v katerem je sredi avgusta zgorela večja količina odpadnih avtomobilskih gum? Svetniki so o tem razpravljali z nezaupanjem, slišati pa je bilo tudi, da podjetje Albin Promotion za opravljanje svoje dejavnosti v tej gramoznici še vedno nima vse potrebne dokumentacije.
„Najprej moram pojasniti, da občina Kidričevo ni v celoti lastnik zemljišča na območju te nekdanje gramoznice, saj je solastnik tudi Sklad kmetijskih zemljišč, ki namerava prenesti svoj del lastnine na občino Kidričevo. Postopek za pridobitev njihovega dela zemljišča je prav te dni v teku, in ko bo o tem sklenjena ustrezna lastninska pogodba, bo potrebno na tej osnovi pripraviti ustrezno služnostno pogodbo s podjetje Albin Promotion, ki opravlja v tej gramoznici dejavnost
Foto: M. Ozmec
Nekoga, ki se ni podpisal, moti spomenik Borisu Kidriču, ki stoji ob samopostrežni trgovini.
oziroma jo sanira. Gre za zelo občutljivo sanacijo, na katero nekateri svetniki in okoliški krajani morda res gledajo z neko mero nezaupanja, vendar moram reči, da šele če bo občinski svet služnostno pravico potrdil, potem obstaja realna možnost, da bo podjetje Albin Promotion nadaljevalo sanacijo gramoznice, pri čemer je treba poudariti, da mora pred tem v skladu z zakonom predložiti vsa potrebna dovoljenja. Brez tega ne bo šlo."
Bivša »ekonomija« propada
Krajani naselja Kidričevo so nas opozorili tudi na neugledno stanje nekdanje ekonomije, oziroma nekdanjih Kombinatovih živinskih hlevov na Gradu, saj stavbe propadajo in postajajo nevarne za mladino, ki naj bi se tam zbirala in počela marsikaj.
„V zvezi s tem lahko pojasnim le to, da je to nekdanje posestvo s hlevi in večjim številom zgradb dobilo nove lastnike, po nam dosegljivih
podatkih sta sedaj nova lastnika podjetje Revital iz Kidričevega in Goja center iz Ptuja. Glede na stanje propadajočih stavb, ki je dejansko za naselje neugledno, smo lastnikoma že predlagali, naj zadeve čimprej uredijo, da stavbe, ki so v razpadajočem stanju, odstranijo ter da ta prostor uredijo tako, kot mora biti. Kot so me obvestili, se na sanacijo že pripravljajo, in prepričan sem, da jo bodo tudi opravili."
Kar precej prahu pa je med krajani naselja Kidričevo povzročilo anonimno pismo, ki je naslovljeno na vas, župana občine Kidričevo, ter na člane sveta. V njem je kup žaljivk in polresnic na račun Borisa Kidriča, po katerem se ta kraj imenuje, in zahteva, da se ukine poimenovanje po njem, saj naj bi bil domnevni vojni zločinec in morilec. Kakšno je vaše stališče?
„Moram reči, da načelno anonimna pisanja ne zaslužijo resnega obravnavanja, a omenjeno anonimko, ki sem jo seveda prebral, so po mojih informacijah prejeli tudi vsi
člani občinskega sveta. Moram reči, da zaenkrat glede tega ne morem dajati nobenih izjav, saj nimamo še nobenih uradnih stališč, zagotovo pa bo treba, če se bomo tako dogovorili, vse zadeve najprej temeljito preveriti. Trdno sem prepričan, da je le javnost oziroma da so le krajani Kidričevega tisti, ki bodo te zahteve sprejeli ali ovrgli. Sicer pa se mi zdi zelo neokusno, da pismo ni podpisano, kajti v tem primeru bi vedeli, koga lahko povabimo na razgovor, da bi se o zadevi konkretneje pogovorili, morda pa tudi razčistili nejasnosti."
Odločitev o tem, ali bo arhitektonsko urejeno blokovsko naselje, ki je zraslo po 2. svetovni vojni ob tedanji tovarni aluminija Sterntal oziroma na Strnišču sredi Dravskega polja, ostalo še naprej Kidričevo, kot so ga poimenovali leta 1953 po smrti tedaj velikega revolucionarja in gospodarstvenika Borisa Kidriča, ali pa bo dobilo kakšno drugo ime, naj bi bila torej v rokah ljudi oziroma Ki-dričanov. Ti pa od nekdaj vedo le to, da so Kidričani.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Na gradbišču novega vrtca tik ob osnovni šoli v Kidričevem je bilo včeraj dopoldne zelo živahno.
Ptuj • Še o gradnji pločnika na Zagrebški cesti
Ropova ogorčena, ker ju nihče ni nic vprašal!
Pločnik na Zagrebški cesti od nadvoza do krožišča Suha veja, za katerega so si v četrtni skupnosti Breg podobno dolgo kot za krožišče prizadevali skupaj s prizadetimi krajani, da bi s tem izboljšali prometno varnost na tem območju, buri duhove že od samega začetka izgradnje.
V enem delu, v dolžini 40 do 50 metrov, je bilo že v projektni dokumentaciji predvideno, da bo njegova širina okrog 70 cm, je povedal mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje v MO Ptuj. V takšen projekt so šli zavestno, poznali so ga tudi v četrtni skupnosti, ker pač ni bilo soglasja za zemljišče enega od lastnikov, ki bi moral odstopiti meter zemljišča in prestaviti ograjo. »MO Ptuj bi sicer formalno lahko oporekala zgrajeni (zidani) ograji, ker mora biti v prometnem pasu ob lokalni cesti za postavitev takšne ograje izdano soglasje MO Ptuj. Tako je zapisano v občinskem odloku. Iz izkušenj iz podobnih zadev oziroma projektov, kjer je ograja evidentno na občinski zemlji, česar pa v tem primeru ni mogoče trditi, pa smo se lahko prepričali, kako se te zadeve rešujejo.V enem primeru zadevo konkretno rešujemo že leto in pol, pa se ni premaknila niti za milimeter. Z občinskimi inšpektorji nismo naredili nič. Zatem je
odločbo napisala gradbena inšpektorica, v kateri graditelja opozarja, da je ograjo zgradil na občinski zemlji in da jo mora odstraniti, če je ne bo, bo to na njegove stroške naredila MO Ptuj. Pritožil se je na ministrstvo, kjer zadevo rešujejo že leto dni,« je še povedal Širec. Nihče iz Mestne hiše ni posebej oziroma naknadno preverjal, ali je stanje na terenu v resnici takšno, da lastnik ni pripravljen zemljišča odstopiti.
Lastnika zemljišča Marjan in Marjana Rop sta ogorčena, vztrajno trdita, da ju v zvezi s tem ni nihče obiskal, kaj šele vprašal, zato ju toliko bolj bolijo vsa natolcevanja v zvezi s tem. Želita tudi izvedeti ime tistega, ki je pripravljavcem projekta sporočil takšen podatek.
Obiskali pa so ju, ko so pripravljali prvi projekt izgradnje krožišča Suha veja, namreč zaradi lokacije avtobusne postaje, ker so jo želeli postaviti na njihovem zemljišču, pred njihovim parkiriščem; Ropo-vi so namreč avtoprevozniki. Nikoli se nista hudovala, ko
so pred izgradnjo krožišča pri njih obračali avtobusi in osebni avtomobili. Pozimi sta Ropova tudi odstranila sneg, da niso imeli težav pri obračanju. Za izgradnjo parkirišča na njihovem zemljišču se nista izrekla, izrecno pa poudarjata, da ju nihče ni obiskal zaradi gradnje pločnika, za katerega bi morala dati meter zemljišča in prestaviti ograjo; za ograjo pravita, da je postavljena na temeljih, ki so že nekoč nosili neko ograjo, kar se da lepo videti.
Celotna investicija pločnika na Zagrebški cesti tudi po obisku predstavnikov MO Ptuj pri Ropovih v prejšnjem tednu ostaja nespremenjena, niso se odločili za preprojek-tiranje oziroma prestavitev ograje, ker bi to podražilo investicijo. Ropova so predstavniki MO Ptuj sicer vprašali, ali dovolijo, da se njihova ograja podre, a ker je vprašanje prišlo na vrat na nos, sta odgovorila, da se bosta o tem pogovorila in jim odgovorila naslednji dan, ko naj bi ju poklicali. Klica pa ni bilo, ker so medtem iskali tudi druge
Foto: Črtomir Goznik
Marjan in Marjana Rop odločno zanikata, da bi bila kriva za zoženje pločnika na Zagrebški, ker da ne bi bila pripravljena dati zanj meter svojega zemljišča in prestaviti svoje ograje. O tem ju ni nihče nič vprašal, zato sta ogorčena in želita izvedeti ime tistega, ki je to zakuhal.
rešitve, na koncu pa so se odločili, da prvotnega projekta ne bodo spreminjali.
Pločnik v dolžini okrog 300 metrov bo stal okrog 50 tisoč evrov, vključuje pa tudi
postavitev javne razsvetljave. Avtobusna postaja pa je bila urejena že v sklopu izgradnje krožišča Suha veja. Izvajalec del so Nizke gradnje Ptuj. Pločnik bi sicer že moral biti
zgrajen, a so se pri posameznih uvozih in izvozih pojavili nekateri problemi, ki zahtevajo reševanje z vsako stranko posebej.
MG
Ormož • Trgatev se preveša h koncu
Pili bomo dobro vino
V družbi Jeruzalem Ormož VVS, ki je največji odkupovalec grozdja na Ormoškem, se trgatev preveša h koncu. Potrgali so že dve tretjini pridelka. Zgodnje in srednje sorte so že v sodih, v vinogradih so ostale le še pozne sorte - laški in renski rizling ter šipon, ki jih je tudi največ. Trgatev se bo končala okrog 10. oktobra.
Mag. Andreja Komel iz
kleti Jeruzalem Ormož VVS je povedala, da bo letošnji
pridelek nekoliko višji od pridelka minulih let. Načrtujejo ga za 10 odstotkov več, torej
Grozdje kar izginja skozi mlin in po ceveh pripotuje v pet velikih stiskalnic.
okrog 3,5 milijona litrov vina. Tudi kakovost bo dobra.
„Kakovost je presenetljiva, glede na deževne dni zgodaj septembra smo vsi pričakovali, da bodo pozne sorte nekoliko manj kakovostne. Vendar se je vreme in vse drugo uskladilo, tako da je kakovost optimalna. Grozdje je izredno zdravo, zelo malo je gnilobe, sladkorna stopnja je izjemno zadovoljiva, kakovost je najmanj na taki ravni kot lani," je optimistična Komelova.
Nekatere sorte že sedaj dosegajo rezultate poznih trgatev, zato je gotovo, da bodo v ormoški kleti letos pridelali najmanj pozne trgatve. Del gorice, ki je izjemno zdrava, predvsem šipon, pa bodo namenili tudi kakšnemu pre-dikatu. „Po predikatih je naša klet znana in od vsakega letnika imamo kakšno posebno trgatev, primerno za staranje, da bodo zanamci lahko pokušali rezultate našega tekočega dela."
Pri trgatvi sodeluje čez 250 sezonskih delavcev. Letos so se prvič obrnili tudi na pomurski Zavod za zaposlovanje in tako nekaj delavcev pridobili iz Pomurja. Večina beračev pa je še vedno iz okolice Ormoža in Ptuja. Zagotavljanje zadostne delovne
sile je iz leta v leto težje. Če v prihodnosti ne bodo mogli zagotoviti dovolj domačih delavcev, v kleti razmišljajo tudi o angažiranju delavcev iz tujine, čeprav bi jim bilo ljubše najeti domače. „Podjetje ima 120 redno zaposlenih, ki so trenutno vsi maksimalno vpeti v trgatev. Tako tisti, ki
opravljajo samo trgatev, kot kletarji, ki pripravljajo posode, cisterne, kjer v polni meri poteka negovanje vina srednjih in zgodnjih sort. Pa tudi zaposleni v prodaji in drugih podpornih dejavnostih."
Odkupne cene še vedno niso določene, znane so le akontacijske odkupne cene, po katerih se kmetje lahko orientirajo. Po zaključku trgatve bodo naredili obračun in takrat bodo v skladu z akontacijsko ceno in končnim obračunom določene tudi dokončne cene. Povprečna akontacijska je za 5 do 7 odstotkov nižja od lanske, kar gre na račun višje količine pridelka, ki ga letos pričakujejo, je povedala Komelova in dodala, da ne pričakujemo, da bi se pogoji za kmete
bistveno poslabšali glede na prejšnja leta. Odziv pridelovalcev je še vedno zadovoljiv in v kleti imajo dovolj surovine za izdelavo končnega izdelka.
Sicer pa se v podjetju že pripravljajo na martinovanje, ki bo letos še posebno bogato. Glavni organizator je podjetje Jeruzalem Ormož VVS v sodelovanju s Turističnim društvom Ormož, občino Ormož, Turistično-informa-tivnim centrom, Javno razvojno agencijo in Območno obrtno zbornico Ormož. Na martinovo pa bi nas znalo razveseliti že lepo mlado vino, saj so zgodnje sorte že skoraj odvrele in so v fazi čiščenja.
Viki Klemenčič Ivanuša
Stiskalnice delajo s polno paro.
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Kolegij županov Spodnjega Podravja
Pokrajinska zakonodaja -projekt politike, ne koalicije
Prva jesenska seja kolegija županov Spodnjega Podravja, ki kot posvetovalno telo deluje od 17. septembra 2003, ko so se župani Spodnjega Podravja prvič sestali, je bila 1. oktobra v Mestni hiši na Ptuju. Udeležilo se je šestnajst predstavnikov občin s Ptujskega in Ormoškega. Ob tej priložnosti so analizirali delo kolegija v minulih štirih letih, podali nekatere predloge za izboljšanje dela, poročilo pa je podala tudi Skupna občinska uprava.
Mnenja in predlogi so se kresali ob ustanovitvi Lokalne akcijske skupine Spodnjega Podravja - jo ustanoviti na novo ali ne ali za to pooblastiti neko že delujočo institucijo, da bi lahko črpali kakšen evrov iz skupne vsote 33 milijonov evrov, ki so namenjeni za razvoj podeželja. Pregledali so tudi projekt za OŠ dr. Ljudevita Pivka, glede prodaje Biograda na moru, pobude župana občine Zavrč, ki jo je ta dal že maja, da ima kupca za 750 tisoč evrov, pa je bilo rečeno, da se sedanje ponudbe že vrtijo okrog milijon ev-rov. V zvezi s prodajo nekdanjega počitniškega doma bo objavljen mednarodni razpis. Govor pa je bil tudi o tem, da bi lahko kupnino od Biogra-da namenili za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, kar je mogoče, če se bodo za to odločili.
Državni zbor se bo v jesenskem delu zadnjega leta štiriletnega mandata lotil najpomembnejše teme tega obdobja, razprave o štirih ključnih zakonih s področja pokrajinske zakonodaje, je svojo razpravo začel poslanec državnega zbora in des-trniški župan Franc Pukšič. V političnih strankah bi morali narediti vse, da bi se ta zakonodaja sprejela, v tem trenutku pa imamo opravka s političnimi špekulacijami. Kaj lahko se zgodi, da bo problem zagotoviti dvotretjinsko večino, ki je potrebna za sprejem te zakonodaje. Med poslanci pa je tudi že zakon iz paketa pokrajinske zakonodaje - prenos funkcij iz države
na pokrajine. V proračunu za 2008 in 2009 so zagotovljena sredstva za to področje, zato ni razlogov, da bi s sprejemov le-te zavlačevali. Če pokrajinska zakonodaja ne bo sprejeta do novega leta, se bo ta projekt dolgoročno zavlekel, zagotovo bomo zaradi tega utrpeli veliko škodo, je prepričan Pukšič, ki tudi meni, da gre v tem primeru za tretji najpomembnejši projekt v samostojni Sloveniji po osamosvojitvi in uveljavitvi lokalne samouprave v letu 1995. Sprejem pokrajinske zakonodaje je projekt politike, ne pa koalicije, zato je poslanec menil, da bi bilo dobro, da bi kolegij županov Spodnjega Podravja dal vedeti, da podpira sprejem pokrajinske zakonodaje, kar naj bi izrazil v sporočilu za javnost, ministru za lokalno samoupravo in predsedniku vladi, prejeli pa naj bi ga tudi vsi poslanci in predsedniki strank, ker je zdaj čas za skupno nastopanje in organiziranje. Zagotovo pa se bo odločitev o pokrajinski zakonodaji, kakršnakoli že bo, prav gotovo odražala tudi na prihodnjih volitvah.
Pri šolski zakonodaji je najpomembnejše, da se bo financiranje osnovne šole izvajalo po oddelkih, ne po številu otrok, kar je v dobro podeželja, poudarja poslanec Pukšič. Kar pa zadeva financiranje zasebnih šol, ki je najbolj izpostavljeno vprašanje pri sprejemanju paketa šolske zakonodaje, gre za 100-odstotno sofinanciranje, ki pa ga v vsakem primeru
J7P »ruStvo
MS$$&Ptiq
U^A

W m
Jesenski grajski VtiS
mora odobriti strokovni svet. Župan občine Žetale Anton Butolen je predlagal, da se župani občin že na naslednjem kolegiju temeljito seznanijo z novo šolsko zakonodajo, ki na področje, kjer imajo odgovornosti kot ustanovitelji, temeljito posega. Gre za praktične in organizacijske zadeve. Doslej tudi še nihče ni javno povedal, da bodo zasebne šole v prednosti pred javnimi tudi zato, ker bodo lahko izbirale učence, javne pa jih ne morejo.
Načelna podpora zdajšnjemu načelniku Upravne enote
Franc Pukšič je na kolegiju županov iskal podporo tudi za imenovanje mag. Metoda Graha, ki ponovno kandidira za načelnika UE Ptuj. Kot je povedal Pukšič, je bil iz njemu neznanih razlogov imenovan za v. d. do konca leta 2007. Čeprav je bil na zaslišanju pred komisijo po prvem razpisu najbolje ocenjen, ga na koncu minister ni ponovno imenoval, odločil se je za ponovni razpis, o razlogih za neimenovanje pa ni nikoli javno spregovoril. Kolegij župana posebne izjave v zvezi s tem ni sprejel, ker so imeli pomisleke glede na to, da niso stranka v postopku, ptujskega župana dr. Štefana Čelana pa je zanimalo, ali se pričakuje strokovna ali politična podpora, „saj bi ta lahko narobe izpadla". Bodo pa v. d.
cftD
p i u j

pokrajinski muzej ptuj
pravljični

M z«v zav
n £	ptujski grad
" "ifif ' f ^ ■ nedelja, 7. oktober 2007 \em Q	M	odl5.dol8.ure
slovenske ljud: delavnice
glasbeno gledališče kostanji
Otroci imajo brezplačen vstop,
V primeru dežja bo prireditev prestavljena.
Foto: Črtomir Goznik
Prvega jesenskega kolegija županov Spodnjega Podravja se je od poslancev udeležil le Franc Pukšič, Branko Marinič se je opravičil, opravičil pa se je tudi državni svetnik Robert Čeh, ki je bil tokrat prvič vabljen na sejo kolegija županov.
načelnika povabili na prihodnjo sejo kolegija županov že zato, da bi se pogovorili o nekaterih težavah, s katerimi se srečujejo v nekaterih okoljih, na kar je opozoril župan Markovcev Franc Kekec, saj naj bi bila pisarna UE pri njih pogosto zaprta, kar povzroča negodovanje tamkajšnjih občanov. O načelniku Grahu v preteklosti ni bilo slišati ničesar slabega, župani tudi niso imeli posebnih pripomb na njegovo delo, sicer bi se o tem z njim že prej pogovorili; pri njih ima načelno podporo, da nadaljuje delo kot načelnik UE Ptuj, je bilo slišati na ponedeljkovi seji.
Podpora gradnji ob dijaškem domu
Župani Spodnjega Podrav-ja podpirajo gradnjo nove šole dr. Ljudevita Pivka pri dijaškem domu na Ptuju, kjer nekateri učenci šole s prilagojenim programom že bivajo med tednom. Zdaj OŠ dr. Ljudevita Pivka biva v stari in neprimerni zgradbi sredi Ptuja. Gradnja ob dijaškem domu se je pokazala kot najugodnejša rešitev, saj se zaradi vse širše mreže poklicnega in srednjega izobraževanja v domu soočajo s pomanjkanjem stanovalcev in zaradi tega nezasedenimi zmogljivostmi. Skupaj s šolo naj bi zdaj zagotovili pogoje za delo, ki bodo vsem ustrezali. Občine ustanoviteljice šole bodo prevzele del finančne-
ga bremena. Gradnja je ocenjena na nekaj manj kot 2,5 milijona evrov, od tega naj bi občine zagotovile nekaj manj kot 1,3 milijona evrov po deležih, ki je največji za MO Ptuj (604 tisoč evrov), najmanjši pa za Trnovsko vas (13.486 evrov), delež za občino Cir-kulane, najmlajšo občino na Ptujskem, pa morajo še izračunati. Za možnost pogodbenega sodelovanja s šolo se je zanimal gorišniški župan Jože Kokot. S projektom za izgradnjo novih prostorov za OŠ dr. Ljudevita Pivka bodo šli na posamezne svete občin, želja pa je, da bi investicijo začeli že v letu 2008 in jo dokončali v letu 2009. Trenutno je gradnja te šole sicer na 81. mestu na seznamu investicij v okviru države; na to je MO Ptuj podala ugovor, saj je šolo potrebno uvrstiti više, vendar še to ne pomeni, da je ne bi mogli v kratkem zgraditi.
V analizo dosedanjega delovanja kolegija županov so zapisali, da so se doslej sestali 35-krat. Najpogosteje so se ukvarjali z regionalnim razvojem, vprašanji, ki zadevajo okolje in prostor, delo, družino in socialno varstvo ter zdravje, najmanj pa s temami iz zaščite in reševanja, kmetijstva, prometa, vzgoje, izobraževanj in športa. Na oktobrski seji so se dogovorili, da bodo poslej na vsaki seji (sestajali naj bi se mesečno) obravnavali vsaj eno aktualno sistemsko (problemsko) točko, nova stalna točka naj
bi bila tudi izmenjava dobrih praks županov, v stalni točki, kjer so doslej sodelovali le poslanci državnega zbora, pa se jim bo po novem pridružil tudi državni svetnik. Za dobro pripravljeno analizo so pohvalili Branka Brumna, novega koordinatorja za delo kolegija županov v Uradu župana MO Ptuj.
Nova točka na sejah kolegija bodo tudi pripombe, predlogi in stališča županov. Na prvi jesenski jih je imel največ hajdinski župan Rados-lav Simonič, ki opozarja na pomanjkanja policistov; tega je povzročila schengenska meja, zato se slabša prometna varnost in narašča število kaznivih dejanj. Na to je potrebno opozoriti ministra za notranje zadeve, ki naj bi 16. oktobra obiskal Ptuj. Kritične so tudi razmere v občinah glede enot prve pomoči, še posebej opozarja hajdinski župan, ki je bil letošnji gostitelj regijskega tekmovanja teh ekip, kjer so sodelovale le tri. Prav tako pa bo potrebno nekaj narediti glede trenutne anarhije, ki vlada na področju oblikovanja novih cen vode.
Na predlog poslanca Branka Mariniča pa bodo župani občin v Spodnjem Podravju pregledali rebalans državnega proračuna 2008 in predlog proračuna 2009, da bi ugotovili, kako je z njihovomi predlogi za financiranje nekaterih projektov, predvsem na cestnem programu.
MG
Lenart • Nova proizvodna linija Aklimat
V zadnjih petih letih investirali 38 milijonov evrov
Mariborska livarna Maribor je v zadnjih petih letih investirala v nove stroje in strojno opremo preko 38 milijonov evrov. Zadnja v vrsti pomembnih in zahtevnih investicij je investicija v novo linijo za proizvodnjo aluminijastih radiatorjev, ki jih MLM že od leta 1974 proizvaja v svojem obratu Aklimat v Lenartu.
Tehnologija proizvodnje aluminijastih radiatorjev, ki jo obvladujejo in vanjo dodatno vlagajo, je fleksibilna in primerna tudi za proizvodnjo radiatorjev manjših serij, v katerih lahko upoštevajo želje in potrebe tako rekoč vsakega kupca. Prilagodljivost višine, števila členov in barve so prednosti, ki jih Aklimat poudarja in ohranja tudi v prihodnje. Enaka tehnologija omogoča proizvodnjo med kupci priljubljenih cevnih radiatorjev, ki so primerni predvsem za kopalnice in hodnike. Proizvajalcev je sicer veliko, vendar je Aklimat eden redkih, ki te radiatorje proizvaja tudi iz aluminija.
»S ponudbo aluminijastih radiatorjev smo prisotni na trgih vseh držav bivše Jugoslavije, zelo dobro pa sodelujemo tudi s poslovnimi partnerji na trgih vzhodne
Novo proizvodno linijo sta simbolično odprla predsednik uprave MLM Branko Žerdoner in minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak.
Nova proizvodna linija Aklimat
Evrope in Rusije, kjer potrebe po proizvodih ogrevalne tehnike dosegajo dvomestne rasti, kar je seveda posledica hitre gospodarske rasti teh držav, izboljšanja standarda prebivalstva in investiranja v gradnjo in prenovo. Govorimo predvsem o Ukrajini, Ka-zahstanu, Romuniji, Bolgariji
in Rusiji. Ti trgi so hkrati zelo naklonjeni aluminijastim radiatorjem. V Sloveniji zadovoljuje Aklimat, ki je edini proizvajalec radiatorjev v naši državi, 75 % trga, na drugih trgih so naši deleži nižji, vendar zadovoljivi. Z novo tehnološko linijo za proizvodnjo aluminijastih
radiatorjev bomo v obratu Aklimat v Lenartu s sedanjih 2200 členov na izmeno povečali proizvodnjo na 3000 členov, predvidevamo tudi redno delo v dveh izmenah,« je na otvoritvi povedal Branko Žerdoner, predsednik uprave Mariborske livarne Maribor. Mariborska livarna Maribor se odloča tudi o transferju znanja in obvla-
Za inovacijo je podjetje prejelo najvišje, zlato priznanje, hkrati pa so nagrado za najboljše inovatorje prejeli tudi Aleksander Kmetec, Rod Petrovič in Davorin Gabrovec. Priznanja je prejemnikom podelil predsednik Štajerske gospodarske zbornice dr. Roman Glaser. Z najboljšo inovacijo v Po-dravju so se uvrstili tudi na nacionalni izbor, ki je bil 20. septembra na Bledu, kjer so
med 170 prijavljenimi inovacijami prejeli zavidljivo bronasto priznanje. Na višja mesta so se uvrstila predvsem velika podjetja: Elan, Krka, Acroni ...
Intera sodi med tista podjetja, ki se zelo zavedajo pomena inovacij za razvoj, v njeni uradno registrirani enoti za raziskave in razvoj ključni poudarek dajejo raziskavam s področja visokotehnoloških informacijskih rešitev. Kot je
povedala Alenka Simonič,
enoto tvori skupina notranjih raziskovalcev, ki tesno sodeluje z akademsko sfero, predvsem pa s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor ter nekaterimi oddelki za informatiko velikih gospodarskih družb iz Podravja: Perutnino Ptuj, d. d., Talumom, d. d., Tenzorjem, d. o. o. Sodelovanje z inštitucijami znanja ter izmenjava izkušenj z gospo-
Foto: Črtomir Goznik
dovanja tehnologije proizvodnje aluminijastih radiatorjev v vzhodno Evropo. V Ukrajini pripravljajo skupaj z ukrajinskim partnerjem projekt gradnje tovarne aluminijastih radiatorjev. Za Mariborsko livarno pomeni to ne samo novo investicijo, ampak novo perspektivo razmišljanja o razvoju in drugačno odkrivanje trgov, v katere
Maribor • Priznanja najboljšim podravskim inovatorjem
Zlato priznanje za Intero
V prostorih Štajerske gospodarske zbornice v Mariboru so 19. septembra podelili priznanja za najboljše inovacije, ki so v letu 2006 nastale na območju Podravja. Z inovacijo Intrix Project - inova-tivno spletno orodje za vodenje projektov in projektnih skupin je sodelovalo tudi mlado ptujsko podjetje Intera, ki letos praznuje petletnico uspešnega poslovanja.
Mlado ptujsko podjetje Intera je prejelo zlato priznanje za najboljše inovacije v Podravju, obenem s podjetjem pa so bili nagrajeni tudi njeni inovatorji. Na fotografiji razvojniki podjetja Intera, najza-služnejšii za inovacijo: Matjaž Lipuš, Rod Petrovič in Aleksander Kmetec. Idejni vodja projekta je bil direktor Davorin Gabrovec.
darskimi družbami daje In-teri kot visokotehnološkemu podjetju ustrezno podlago, da se lahko usmerja v tista področja, ki bodo v prihodnosti zaznamovala trg informacijskih rešitev. Z najnovejšim priznanjem je ponovno dokazala, da je perspektivno inovativno podjetje, ki sistematično pristopa k vlaganju v raziskave in razvoj.
V podjetju se dobro zavedajo dejavnikov, ki vplivajo na uspešno poslovanje v prihodnosti in doseganje konkurenčne prednosti, zato načrtno vlagajo v raziskave in razvoj več kot 25 odstotkov vseh prihodkov podjetja, je med drugim še posebej poudaril direktor Intere Davorin Gabrovec. Ponosni so na razvoj in dosežke, cilji pa so še višji, prodreti in uspeti tudi na globalnem trgu. Prav tako si želijo, da bi se jim pri inovativnem delu pridružilo še kakšno drugo ptujsko podjetje. Nekoč je ptujsko okolje dalo veliko več na inovacije kot danes, občina je imela celo svoj dan inovatorjev (30. marec) kot obliko spodbujanja inovativne dejavnosti. Pobudnik za njegovo obuditev je lahko prav Intera, v tem trenutku ima glede na prejeto zlato priznanje in nagrado za najboljše inovatorje tudi največ tovrstne kredibilnosti.
MG
je treba vložiti veliko več kot samo vstopiti v njihove prodajne poti. Po besedah predsednika uprave Žerdonerja pa obrat v Lenartu zagotovo ostaja.
Slovesna otvoritev nove linije je bila v petek, 21. septembra. Zraven predsednika uprave MLM Branka Žerdo-nerja je na slovesnosti govoril minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, ki je skupaj s predsednikom uprave Žerdonerjem simbolično odprl novo proizvodno linijo Aklimat. V lenarškem obratu MLM je ta dan potekal tudi dan odprtih vrat, v okviru katerega so Lenarčane povabili na ogled obrata in predstavitev svojega dela. Popoldan je potekalo srečanje zaposlenih, na katerega so poleg zaposlenih povabili tudi poslovne partnerje in številne druge goste.
Zmago Šalamun
Železne Dveri • Projekt M. Beleca
Hiša tradicij za "sejalca 2007"
Za ustvarjalne in inovativne dosežke v turizmu, ki prispevajo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije, Slovenska turistična organizacija (STO) podeljuje priznanje sejalec. Na letošnji razpis se je prijavilo dvajset turističnih ponudnikov, v finalni del pa je posebna komisija uvrstila štirinajst sodelujočih v projektu.
Iz Prlekije je v konkurenci, ki se potegujejo za prvo nagrado v višini 5000 evrov, ostal le Milan Belec iz Železnih Dveri v ljutomerski občini. Belec se od leta 1991 ukvarja z domačo obrtjo, obiskovalcem vinske ceste proti Jeruzalemu pa v izletniški kmetiji ponuja številne kulinarične specialitete. "V 350 let stari domačiji ohranjamo tradicionalne obrti in običaje, ki so že skoraj izumrli ali so pa zelo redki. Ta znanja prenašamo na mlade in ob tem snemamo tudi TV oddaje s prikazom teh dogodkov. Poleg teh dejavnosti pa je zbrano zelo veliko predmetov, ki krasijo domačijo in dajejo pomemben pečat kraju in obiskovalce popeljejo v davna leta," je povedal Milan Belec, ki skupaj z družinskimi člani
skrbi, da turistom v tem delu Prlekije ni dolgčas.
Belčevi so na razpis prijavili projekt, ki so ga poimenovali Hiša tradicij. "V projekt smo združili vse, kar v naši hiši ponujamo. Poleg izdelkov domače obrti in izletniške kmetije smo projekt dopolnili s filmskim zapisom 'Kunštni Prleki', kar pomeni, da poskušamo preko našega dela tudi te prizore posneti na filmski trak, jih ohraniti in spraviti v eno celoto. Prikaz dogodkov iz življenja Prlekov bo s tem ostal večen," pravi Belec.
Z uvrstitvijo med štirinajst izbranih je Belčevim omogočeno, da lahko uporabljajo na svojih izdelkih znak Sejalca, komisija, ki bo razglasila najboljšega, pa jih bo obiskala sredi oktobra.
Niko Šoštarič
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto NS
Cirkuiane • Odgovor na dileme svetnikov
Kako so svetniki mlatili prazno slamo
Minuli petek smo v našem časopisu objavili del razprave cirkulanskih svetnikov okoli sprejemanja pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem. Zataknilo se je pri vprašanju najemnine za zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto, razvila se je velika debata z različnimi stališči okoli tega, ali naj se za ambulante najemnina sploh obračunava, ali bi bilo bolje, da je ni, kot naj bi bilo veljalo doslej.
Svetniki so bili razdeljeni v dva tabora; eden je zagovarjal obračun vsaj neke minimalne najemnine, morda evro ali dva na m2, drugi tabor pa se je brezpogojno zavzemal za brezplačni nadaljnji najem prostorov. Slednjo opcijo (o brezplačnem najemu) je še posebej vztrajno zagovarjal sedanji podžupan Jožef Klinc, ki je „nasprotnikom brezplačnega najema" celo žugal z besedami, da menda ne bo zdaj nova občina Cirkulane bolj snobovska, kot je bila prejšnja skupna občina Gorišnica, ki za zdravstveni ambulanti ni zaračunavala najemnine, pa še opozarjal je, da se danes do koncesije lahko pride veliko lažje kot pred nekaj leti in da se novi občini kaj lahko zgodi, da bi ob pretiravanju z najemno ceno hitro ostala brez zdravnika, ki bi si pač lahko kaj hitro pridobil koncesijo v kateri drugi občini. Kot rečeno, pa so zagovorniki najemnine po drugi strani svoj prav, da nekaj je že treba plačati, opravičevali tudi z dejstvom, da je koncesijsko zdravstvo pač oblika podjetništva in da zasebni zdravniki zaslužijo več kot dovolj, da lahko plačajo tudi najemnino, ki itak naj ne bi bila visoka.
Nasprotna stališča svetnikov so na koncu nekako rešili s sklepom, da se pregledajo višine najemnin zdravstvenih prostorov v sosednjih, primerljivih občinah, potem se bodo pa dogovorili, kakšno najemnino bodo zaračunali
domačima dvema zdravnicama (zobozdravnici in splošni zdravnici).
Zdravnici najemnino plačujeta že vsa leta!
Članek o tem, kako hudo in močno so cirkulanski svetniki na zadnji seji modrovali in se mučili okoli uvedbe najemnine, sta prebrali tudi domači zdravnici; splošna zdravnica Mila Saftic in zobozdravnica Željka Bartolič - Martinez. Slednja je bila nad razpravo svetnikov, milo rečeno, hudo presenečena, pa tudi osebno prizadeta: „Najprej bi rada povedala, da smo tudi zdravniki s koncesijo v mreži javnega zdravstva in nismo nobeni podjetniki, kot bi lahko kdo razumel stališča nekaterih svetnikov. V Cirkulanah sem začela delati že pred veliko leti, najprej pod okriljem Zdravstvenega doma, šele kasneje kot koncesionarka. Vso opremo sem seveda odkupila, jo kasneje deloma tudi prenovila, ves čas skrbim za čim boljše storitve, tako za otroške kot odrasle paciente. Prvega julija 2000 sem tudi podpisala pogodbo s takratno občino Gorišnica o najemu ambulante in pomožnih prostorov. Takoj, s prvim dnem najema, sem v skladu s pogodbenimi členi tudi redno mesečno poravnavala ne samo tekoče stroške, ampak tudi najemnino, ki je takrat znašala 216
Najemnino za ambulante plačujeta zdravnici že od začetka poslovanja; na fotografiji je zadnja faktura z zneskom in točno opredelitvijo, da gre za plačilo najemnine, ki jo je podpisala prejšnja računo-vodkinja občine Gorišnica in sedanja direktorica občinske uprave občine Cirkulane Krista Kelenc.
tolarjev na m2 ter 108 tolarjev na m2 najemnine za skupne prostore. Od takrat naprej do danes poravnavam najemnino redno mesečno. Do konca leta 2006 sem jo nakazovala pač občini Gorišnica, od začetka letošnjega leta pa občini Cirkulane!"
Bartolič - Martinezova svoje besede dokazuje s kupom faktur, na katerih točno in zelo jasno piše, da gre za plačilo najemnine, po uvedbi evra pa znaša mesečna najemnina za njeno zobozdravstveno ambulanto ter del skupnih prostorov slabih 89 evrov na
Ptuj • Kongres Mladih Zelenih Slovenije
Na ključnih pozicijah Ptujčani
V nedeljo, 23. septembra, je v gostilni Ribič na Ptuju potekal kongres Mladih Zelenih Slovenije. Na njem so izvolili funkcionarje in sprejeli načrte za prihodnje delo.
mesec. Enako se najemnina za ambulantne prostore zaračunava tudi splošni zdravnici Mili Saftic, cifre pa se seveda razlikujejo glede na kvadraturo, saj ambulanti po velikosti nista popolnoma enaki.
Ali direktorica in svetniki res niso vedeli?!
Zanimivo pri vsem tem je, da je fakture za plačilo najemnine ves čas izstavljala Kristina Kelenc, prejšnja računo-vodkinja v občini Gorišnica, danes pa direktorica občinske uprave v Cirkulanah. Kelen-čeva je bila tudi prisotna na zadnji seji ob razpravi glede najemnine za zdravstvo, a kljub popolnemu mahanju v prazno, ki so ga uprizorili svetniki s tem, ko so se spraševali, ali sploh uvesti najem-
nino ali ne, ni rekla ničesar oziroma ni opozorila nikogar, da se najemnina vendar že ves čas obračunava in plačuje na občinski račun. Smešno, če že ne tragikomično, pa v luči dejstva, da se najemnina za ambulante plačuje kontinuirano že od vsega začetka, izpadeta tudi dva oz. trije svetniki, ki so to funkcijo opravljali tudi v prejšnji občini Gorišnica in v sedanji cirkulanski, Danica Ranfl, Ivan Hemetek in Jožef Klinc, ki je bil povrhu še podžupan gorišniške občine, pa tudi sedaj v občini Cirkulane ima enako funkcijo. Skoraj neverjetno je, da kot večletni podžupan v obeh občinah sploh ni imel pojma, da se je najemnina obračunavala ves čas in da to sploh nikoli ni bilo vprašanje (še najmanj snobovskega obnašanja občine). Glede na povedano bi torej vsaj štiri (na seji priso-
tne) osebe morale vedeti, da se najemnina plačuje vsa leta in da razpravljati o tem, ali jo uvesti ali ne in kolikšna naj bi bila, pomeni le izgubljanje časa, povrhu pa so zdaj občinski možje (in žene) izpadli malo komično ...
Željka Bartolič - Martinez ob koncu še pravi, da najemnina zanjo ni bilo nikoli sporna zadeva: „Seveda se strinjam z najemnino in osebno menim, da ta mora biti, vendar pa postavljena v neke razumne meje. V Cirkulanah delam že dolga leta, imam okrog 2600 pacientov, in prepričana sem, da vsi poznamo socialno strukturo haloškega prebivalstva, zato je natolcevanje ali razmišljanje o tem, kako „na veliko služimo" zdravniki - koncesionarji hudo zgrešeno. Pacienti mojih storitev ne plačujejo, razen izjemno redkih, pri katerih gre za nad-standardne zahtevke, teh pa pri nas skorajda ni. Zaenkrat lahko ob vseh stroških, ki so povezani z mojim delom, shajam in sploh ne razmišljam, da bi odšla kam drugam, saj se tukaj med seboj vsi poznamo, imamo dobre odnose in navsezadnje tu tudi živim. Da bi odšla kam drugam, nisem pomislila in v takšno odločitev bi me lahko prisilila le visoka najemnina, ki je pač enostavno ne bi bila sposobna plačevati."
No, o enormno visokih najemninah se svetniki na seji niso pogovarjali; ali bodo obdržali sedanjo višino najemnine ali pa jo bodo morda nekoliko povišali, pa bo beseda tekla na naslednji seji občinskega sveta. Vsekakor pa bi bilo dobro, če se v prihodnje pred razpravami o takih zadevah malo bolje pozanimajo, kako stvari dejansko stojijo.
SM
Kongres je največ prinesel Ptujčanom, ki so zasedli predsedniško, podpredsedniško in mesto generalnega sekretarja. Za predsednika so izvolili 22-letnega Ptujčana Ervina Vinka, študenta prometa na Fakulteti za gradbeništvo v
Mariboru. Za podpredsednico je bila izvoljena Urška Ši-menko, dijakinja ekonomske gimnazije na Ptuj, ki je dobila tudi veliko podporo delegatov iz preostalih občin. Na mesto generalnega sekretarja pa je bil izvoljen Andrej Čuš, prav
Foto: Črtomir Goznik
Mladi Zeleni Slovenije z novim vodstvom (od leve): Ervinom Vinkom (predsednik), Andrejem Čušem (generalni sekretar) in Urško Šimenko (podpredsednica).
tako dijak ekonomske gimnazije na Ptuju. »V uvodnih treh mesecih dela smo vložili ogromno truda in časa v projekte in dejavnosti. Prvi rezultati se že kažejo, članstvo se hitro veča, idej za prihodnost nam ne manjka. Na kongresu smo si zadali določene naloge in cilje, če jih bomo skupno in še vsak posebej uresničevali, uspeh ne bo izostal,« je povedal po izvolitvi.
Na ptujskem kongresu so izvolili tudi petčlanski programski svet, ki ga sestavljajo Luka Šparl, Nina Jančič, Matic Merc, Gašper Turk in Tina Rosič.
Veliko akcijo so Mladi Zeleni Slovenije izvedli včeraj, 4. oktobra, na svetovni dan boja proti mučenju živali, ko so pripravili akcijo na nacionalni ravni, po vseh večjih mestih so opozorili na problematiko mučenja živali. Na ta problem so opozorili tudi vse šolarje in dijake po Sloveniji.
MG
Zobozdravnica s koncesijo Željka Bartolič - Martinez: „Res sem presenečena, da vsaj dolgoletni svetniki še iz prejšnje skupne občine ne vedo, da plačujemo najemnino ves čas poslovanja, natolcevanje o tem, kako služimo koncesionarji, pa je zgrešeno, saj socialno strukturo haloškega prebivalstva gotovo vsi zelo dobro poznajo."
Foto: SM
Foto: SM
Vinogradništvo • Pred mednarodnim kongresom vinogradnikov
Ali je možno ohraniti vinograde v zahtevnih strmih legah?
Še dober mesec je do mednarodnega srečanja vinogradnikov, ki bo letos novembra v Mariboru. V okviru tematik, ki bodo obravnavane, bo o problematiki ohranjanja vinogradov v izjemno strmih legah, ki so značilne za naše vinorodno območje, govoril tudi svetovalec s ptujske izpostave KGZ Andrej Rebernišek.
„Po podatkih iz registra pridelovalcev grozdja in vina o pridelavi grozdja in obnove vinogradov v Sloveniji za obdobje od leta 2001 do leta 2005 ter stanja na terenu (zaraščanje absolutno vinogradniških leg) je vidno opuščanje pridelave grozdja na zahtevnejših strmih legah. Pridelava grozdja v Sloveniji se zmeraj bolj širi v nižje ležeča in lažja pridelovalna območja. Najbolj viden padec pridelave grozdja je v vinorodnih okoliših: Mariborski, Radgon-sko-Kapelski, Haloze, Srednje Slovenske gorice, Ljutomer-sko-Ormoški (od leta 2006 so vsi okoliši v Štajerski Sloveniji), Prekmurski in vinorodni okoliš Goriška Brda. Obnova vinogradov močno zaostaja za potrebno revitalizacijo vinogradov in poteka v glavnini na manj zahtevnih površinah in na novih še ne posajenih zemljiščih," je temeljne ugotovitve nekajletnega spremljanja vinogradništva najprej strnil Rebernišek, nato pa postregel še z nadaljnjimi podatki: „Stro-ški naprave vinograda znašajo pri terasnem sistemu 25.562 evrov, pri ozkih terasah 38.288 evrov ter v vertikali 32.639 evrov. Subvencija za obnovo po Pravilniku o vrednostih, potrebnih za ovrednotenje programa prestrukturiranja v vinskem letu 2007-2008 pri strmini 36 do 55 % nagiba znaša za terase 5.925 evrov, ozke terase 6.685 evrov ter za vertikalo 11.068 evrov. Po drugi strani skupni prihodek pri prodajni ceni 0,50 evra za kg grozdja pri terasnem vinogradu znaša 2.521 evrov/ha, ozko terasnem 4.157 evrov/ha, ter vertikalnem pa 5.243 evrov/ha. Prispevek za kritje stalnih stroškov oz. pokritje pri terasah znaša 351 evrov/ha, pri ozkih terasah 404 evrov/ha ter pri vertikali 978 evrov/ha."
Največji padec obnove vinogradov in pridelave grozdja v najbolj strmih legah
V zadnjih šestih letih, kot s podatki dokazuje Rebernišek, se je pridelava grozdja občutno zmanjšala v območjih, kjer so nagibi najvišji oziroma kjer vinogradi praviloma ležijo na zelo strmih legah. Za celotno državo pa je značilen trend izjemno majhne obnove (in širitve) vinogradov, pri čemer najbolj izstopajo prav Haloze. V letih od 2000 do 2005 se je v državi obnovilo nekje med 339 do največ 467 hektarjev vinogradov, v letu 2006 pa 304 hektarje. V Halozah je padec obnove še veliko bolj drastičen,
1 ■■ *

Ilfe BiSiS:
Po izračunih kmetijskih svetovalcev naj bi se v strmih vinogradniških legah najbolj rentabilno ob-nesel sistem ozkih teras.
saj se je leta 2000 obnovilo še 27,1 hektarja vinogradov, nato je obnova padla na neverjetnih 0,68 hektarja v letu 2004 in lani ponovno nekoliko narasla (na 10,67 ha). „Podatki iz kmetijskega ministrstva torej jasno kažejo na izredno majhno obnovo v Slovenskem merilu, še bolj pa v Halozah. Za potrebno revitalizacijo vinogradov v Sloveniji bi morala letna obnova znašati kar 558 ha letno, v Halozah 29,5 ha letno!"
Po izračunih, ki sta jih pripravila Andrej Rebernišek in Stanislav Leskovar, bi se vinogradnikom na strmih legah, upoštevajoč subvencije in stroške naprav, najbolj izplačala preureditev v klasične terase, nekoliko dražja pa bi izpadla preureditev v ozke terase. „Za gospodarnost pridelave grozdja pa so poleg stroškov naprave pomembni tudi stroški pridelave grozdja v času rodnosti vinograda. Pokazalo se je, da je najnižji pridelek pri terasah, pri ozkih terasah je za 76 % višji, najvišji pa je pri vertikalni ureditvi vinograda. Pri izračunu spremenljivih stroškov smo upoštevali tehnologijo integrirane pridelave. Pri spremenljivih stroških smo upoštevali trgatev kot najeto delovno silo. Vso ostalo delo je lastno. Poleg spremenljivih stroškov smo upoštevali še amortizacijo vinograda. Amortizacija vinograda je v absolutnem znesku najvišja pri vertikali. Amortizacija vinograda, preračunana na trto, pa je pri vertikali najnižja, pri ozkih terasah je višja za 94 %, pri klasičnih terasah pa je višja za 112 %. Ostalih stalnih stroškov (amortizacija strojev, davki, splošni stroški in lastno delo) nismo upoštevali. Naš cilj ni bil izračun lastne cene, ampak samo razmerje med prihodki in stroški, ki nam kažejo
vpliv različnih sistemov vinograda. Ti stalni stroški so načeloma ne glede na sistem enaki in na naš rezultat ne vplivajo.
Najbolj ekonomičen za Haloze sistem ozkih teras
Dejstvo je torej, da je najbolj gospodarna pridelava grozdja v vertikalnih vinogradih, žal pa se teh ne da „preslikati" v Haloze. „Pri ekstremnih strminah in razgibanem reliefu je zaradi zahtevnosti obdelave edina možnost večje ekonomičnosti v napravi teras. Po naših primerjalnih izračunih ozke terase izkazujejo bistveno ugodnejši finančni rezultat kot klasične terase. Načrtovane ozke terase pa imajo tudi več drugih prednosti, saj ohranjajo kulturo in čar vinogradniške krajine, hkrati pa bi s tem ukrepom zmanjšali hitro propadanje in zaraščanje klasičnih vinogradniških teras, kjer je pridelava grozdja negospodarna. Nadalje
so te terase najboljše z vidika naravovarstva, saj ozkoterasni vinogradi omogočajo obdelavo vinogradov po smernicah integrirane ali ekološke pridelave grozdja, kar prispeva k zaščiti okolja. Na ta način se ohranjajo tudi že arondirana kmetijska zemljišča, dvignila pa bi se tudi kakovost pridelave. Potrebno se je zavedati, da gre v omenjenih primerih za zahtevne vinogradniške površine, ki pa spadajo med najbolj dragocene vinogradniške lege, v glavnem imajo južno, jugovzhodno do jugozahodno lego. Tako omogočajo pridelavo najkakovostnejšega grozdja. Kar omogoča gospodarno pridelavo ter pozitivno vpliva na ogled vinogradniškega območja. In na koncu še to: ureditev ozkih teras bi pomenilo osnovo za zagotavljanje gospodarske eksistence in perspektive za vinogradniške kmetije, turizma in celotne regije," zaključuje Andrej Rebernišek.
SM
Andrej Rebernišek: „Obnova vinogradov močno zaostaja za potrebno revitalizacijo vinogradov in poteka v glavnini na manj zahtevnih površinah in na novih, še nezasajenih zemljiščih. Drastično pa je upadla pridelava grozdja prav v Halozah."
Foto: SM
Foto: SM
Od tod in tam
Cerkvenjak • Sprejeli rebalans proračuna
V sredo, 26. septembra, so se svetniki občine Cerkvenjak sestali na 6. redni seji. Na njej so se seznanili s polletno realizacijo proračuna občine in sprejeli rebalans letošnjega proračuna. Sprejeli so tudi spremembe in dopolnitve odloka o proračunu občine za prihodnje leto. V nadaljevanju seje so sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o oskrbi s pitno vodo, v katerem so dopolnili 4. člen, da je zraven Komunalnega podjetja Ptuj upravljavec objektov in naprav javnega vodovoda tudi podjetje Mariborski vodovod. Sprejeli so tudi pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za programe razvoja podeželja in pravilnik o sofinanciranju modernizacije in vzdrževanja odsekov cest do gospodinjstev, ki določa, da občina Cerkvenjak sofinancira modernizacijo odsekov cest do gospodinjstev nad 100 metrov v višini do največ 50 odstotkov. Sprejeli so tudi novelacijo dokumenta identifikacije investicijskega projekta in investicijski program za komunalno opremljanje obrtno-poslovne cone Cerkvenjak. Svetniki so tudi soglašali s prekategorizacijo občinske lokalne ceste Gornja Radgona-Ivanjci-Cogetinci-Sveta Trojica-Spodnji Porčič. Gre za cesto, ki zraven svoje povezovalne vloge med naselji občin Gornje Radgone, Radencev, Cerkvenjaka, novo-nastale občine Sveta Trojica in občine Lenart omogoča širšo povezovanje območij podravske in pomurske regije. Seznanili so se tudi z varnostjo na območju občine in poročilom o delu komunalne inšpekcije za lansko leto ter s potekom volitev v državni svet. Pri tej točki so izvolili Primoža Čučka za elektor-ja za volitve v Državni svet. Ob koncu so sprejeli sistemizacijo delovnih mest za vrtec Cerkvenjak in sklep, da bo občina Cer-kvenjak območje brez gensko spremenjenih organizmov kar je skladno s strategijo občine na področju razvoja podeželja, vključno s cilji glede razvoja turizma, socialno-ekonomskimi cilji in ohranitvijo podeželja.
Zmago Šalamun
Ptuj • Drevo pokopalo klop pod seboj
Foto: SM
Prav zanimiv je bil te dni pogled na sprehajalno pot okoli ribnika v Ljudskem vrtu. Na eno izmed klopi, ki je velikokrat zasedena predvsem s starejšimi sprehajalci, se je namreč preko minulega vikenda zrušilo ogromno drevo in klop, na srečo takrat prazno, povsem razbilo in pokopalo pod seboj. Slika podrtega drevesa je ostala nespremenjena kar precej dni, obiskovalci pa so se čudili, kako je to mogoče, in se hkrati spraševali, kje ob sprehajalni poti se je zdaj sploh še možno brez skrbi nekoliko odpočiti in posedeti. Nad vsemi klopmi namreč kraljujejo drevesa in nihče ne ve, kdaj bo padlo še kakšno ogromno deblo. Vsa sreča, da tokrat ni bilo na nesrečni klopi nikogar, sicer bi danes pisali o tragediji in človeških žrtvah. Kdo bi bil v tem primeru kriv, ne ve povedati nihče. Bi pa bilo dobro, da se vseeno nekoliko pregleda in oceni še stoječa drevesa, da se pričujoča fotografija ne bi kdaj ponovila ...
SM
Ljutomer • 11. srečanje fičkov
Foto: NS
Po legendarnem avtomobilu šestdesetih let minulega stoletja, priljubljenem fičku, se imenuje tudi klub, ustanovljen v Velenju leta 2004. V njem je kar nekaj članov iz Prlekije, njegov predsednik pa Jože Kovač iz Segovcev pri Apačah. Med njihove stalne aktivnosti sodijo spomladanska in jesenska srečanja, tokratno že enajsto po vrsti je bilo nedavno v Ljutomeru. Klub šteje 120 članov, lastnikov vozil znamke Fiat (fičkov) je 110, z najstarejšo letnico izdelave (1959) pa se ponaša Ljutomerčan Milan Pušenjak. Na prvem srečanju v prleški prestolnici se je zbralo 43 fičkov iz vseh koncev Slovenije, po zboru pred klubskimi prostori Janeza Puha (na posnetku) pa so se odpeljali na ogled nekaterih prleških krajev. Fičo klub iz Velenja je vključen v zvezo starodobnih vozil, ki deluje pod okriljem Zveze slovenskih društev ljubiteljev staro-dobnih vozil, ustanovljene pred 10 leti.
NŠ
Žetale • Tudi letos novi asfalt
Namenu predali dva cestna odseka
„Ne glede na velike prednostne projekte, ki smo jih v naši občini začeli realizirati že ob samem nastanku; gre predvsem za izgradnjo osnovne šole in vodovoda, smo vsako leto uspeli na novo asfaltirati še kilometer ali dva cestnih odsekov. In tudi letos je tako," je na petkovem odprtju enega od letošnjih dveh novih asfaltiranih cest poudaril žetalski župan Anton Butolen.
Žetale so letos tako dobile dobra dva kilometra asfalta, za katera so bile pogodbe sicer sklenjene že lani. Prvi cestni odsek povezuje Dobrino in Dobrinsko Gorco, skupna dolžina asfalta pa je nekaj čez kilometer, ki bo odslej olajšal dostop do doma devetim gospodinjstvom in precej večjemu številu vikendašev. Vrednost naložbe je presegla 28 milijonov starih tolarjev, pri čemer so domačini zbrali kar 4,4 milijone tolarjev. „Ta cesta je bila v preteklosti komaj prevozna, še to le ob dobrih vremenskih razmerah. Danes ima asfalt in upam, da se bo v naš zaselek zdaj začelo vračati življenje," je ob otvoritvi povedal predsednik gradbenega odbora Albert Mohorko. Župan Butolen pa je v prvi vrsti pohvalil velik prispevek domačinov ter ob tem dodal: „Iz razpisov ne bomo mogli dobivati denarja za modernizacije tovrstnih cest, zato bo pripravljenost
Novi odsek asfaltirane ceste Dobrina-Dobrinska Gorca sta namenu predala žetalski župan Anton Butolen in predsednik gradbenega odbora Albert Mohorko.
občanov za sofinanciranje še toliko pomembnejši faktor. Tudi zato, ker se bomo na prihodnje razpise lahko prijavljali le s finančno močnimi projekti, daljšimi odseki cest, kar pa bo seveda zahtevalo tudi več občinskega denarja
za te projekte." Kratko otvoritveno slovesnost v Dobrini je poleg obeh nagovorov obeležilo še petje žetalskega moškega pevskega zbora in zvoki mladega harmonikaša Klemna Furmana, pa seveda blagoslov domačega župnika
Poleg ceste na Dobrinsko Gorco so se Žetalčani veselili še druge tovrstne pridobitve - novoasfaltiranega cestnega odseka na relaciji Pridna vas-Podgora.
Štefana Zvera, finale prireditve pa je izzvenelo v rezanju traku, kar sta opravila župan Butolen in predsednik grad-
benega odbora Albert Mo-horko.
V soboto se je skoraj identična slika ponovila ob odprt-
ju drugega kilometrska odseka novoasfaltirane ceste na relaciji Pridna vas-Podgora. Poleg župana je zbrane nagovoril tamkajšnji vodja gradbenega odbora Franc Kidrič, ki so mu ob branju spominov, koliko mladih se je izselilo iz teh zaselkov predvsem zaradi nedostopnosti in katastrofalne ceste solze kar nekajkrat vzele besedo. Tudi ta odsek ceste je zahteval dobrih 27 starih milijonov tolarjev, redki domačini pa so uspeli zbrati nekaj čez dva milijona lastnih sredstev. Omenjena cesta je sicer zelo dobro utrjena, saj jo uporablja tudi gozdno gospodarstvo za svojo dejavnost, za kar je tudi prispevalo približno dva milijona tolarjev za modernizacijo.
Ne glede na redno, vsakoletno asfaltiranje cestnih odsekov pa je v Žetalah še vedno polovica vseh cest, to je okoli 35 kilometrov, še vedno makadamskih ...
SM
Voličina • Prireditve ob krajevnem prazniku
Podelili priznanja krajevne skupnosti
V krajevni skupnosti Voličina so od torka, 11., do nedelje, 23. septembra, potekale prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku. V tem sklopu so organizirali več športnih in kulturnih prireditev.
Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku in hkrati VI. prireditev ob 250-letni-ci šolstva v Voličini je potekala v soboto, 22. septembra.
ps
V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Voličina, folklorna skupina Jurovčan iz Jurovskega Dola, ljudski pevci kulturno-turističnega
društva Selce, godba na pihala MOL iz Lenarta in vokalna skupina Kresnice. Zbrane sta pozdravili podpredsednica KS Voličina Dragica Bezjak
Končno Kredit
po vaši izbiri
Posebna ponudba stanovanjskih kreditov:
•	Euribor + 1,1% z odplačilno dobo do 15 let
•	Euribor + 1,2% z odplačilno dobo do 30 let
•	stroški odobritve znašajo 50 EUR
Družinski paket z varčevanjem pa vam prinese še dodatne ugodnosti:
•	Euribor + 0,9% z odplačilno dobo do 15 let
•	Euribor + 1,0% z odplačilno dobo do 30 let
•	brez stroškov odobritve
k Banka Koper
Etenla Kop<r. 0«*» >kuF*e INIVS4 0 SVWMOIO
in podžupanja občine Lenart Manca Zlodej.
V	imenu OŠ Voličina je govoril ravnatelj OŠ Voličina Anton Goznik in podelil tudi zahvale za sodelovanje pri prireditvah ob 250-letnici šolstva v Voličini.
Na slovesnosti so podelili tudi priznanja in plaketo KS Voličina. Priznanja so prejeli Mitja Žgajner za dosežke na svetovnem prvenstvu in tekmovanjih v raketnem modelarstvu, Rene Mihelič, član NK Maribor, in Srečko Lorenčič za dolgoletno vodenje cerkvenega pevskega zbora, Jože Rojs pa je prejel plaketo KS Voličina za uspešno delovanje v več društvih.
Po proslavi je potekala v farni cerkvi sv. Ruperta predstavitev monografije Župnija Sveti Rupert v Slovenskih goricah skozi stoletja, ki jo je predstavila Marija Krajnc. V OŠ Voličina pa je bila otvoritev likovne razstave, na kateri so razstavljali zaslužni profesor Bojan Golija, likovna pedagoginja Martina Go-lija, slikar Jože Kramberger, likovni pedagog Brane Lazič, likovna pedagoginja Ana Šu-ster in Slavko Toplak. Prav tako je v tem času v vitrinah šole bila na ogled razstava mag. Valentina Kubaleta z naslovom Pomen razvoja didaktike - metodike učnih predmetov v sodobni šoli.
V	nedeljo je potekalo far-
no žegnanje. Ob tem pa je potekala razstava sadja pred cerkvijo, društvo kmečkih
žena pa je pripravilo pogostitev v Jožefovem domu.
Zmago Šalamun
Nagrajenci KS Voličina skupaj s predsednikom KS Milkom Staničem in podžupanjo občine Lenart Manco Zlodej
Ravnatelj OŠ Voličina Tone Goznik je KD Srečko Rojs-Niko Voličina, Društvu upokojencev Voličina in Krajevni skupnosti Voličina izročil zahvale za sodelovanje pri prireditvah ob 250-letnici šolstva v Voličini.
Foto: SM
Foto: ZS
Foto: ZS
Podlehnik • Motel še vedno brez življenja
Bo uspelo občini?
Ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta so po stečaju podjetnika, ki je imel motel v najemu nekaj let, vrata motela ostala zaprta. Slišati je bilo veliko najrazličnejših variacij na temo, kdo in kako bi lahko ponovno odprli nekoč znan in slovit motel, zgodilo pa se ni nič.
Imena, ki so bila v igri, so večinoma precej znana; v glavnem je šlo za domače, podlehniške podjetnike ali iz bližnje okolice, interes so neuradno pokazale tudi ptujske Terme, za najresnejšega najemnika pa se je precej časa kazalo podjetje Marche, nato pa Hit, ki je celo že pridobil soglasje občinskega sveta, da lahko v delu motela odpre manjšo igralnico. Toda vse zgodbe okoli novega najemnika, tako tiste bolj kot tiste manj resne, so se končale enako - brez pogodbe o najemu.
O vzrokih, zakaj tako, se lahko uradno in javno le ugiba, očitno pa so bili pogoji lastnika, podjetja Petrol, dovolj neugodni, da se v posel ni spustil nihče od zainteresi-
ranih. Svoje ima pri tem opraviti tudi še nepotrjen projekt izgradnje avtoceste, katere trasa je sicer znana, je pa za nekatere resne interesente menda to bilo premalo, saj uradne (dokumentirane) potrditve za to še ni. V zraku je ostalo neodgovorjeno vprašanje, ali bo motel sploh obstal, ali se bo rušil, kalkuliralo se je tudi z idejo, da naj bi se postavil novi na drugi lokaciji ... Vse skupaj je bilo tako za tiste bolj resne interesente za najem očitno preveč v zraku, kolikor toliko resen podjetnik pa se gotovo tudi ne bo spuščal zgolj v enoletne najemne pogodbe, saj je jasno, da se v tem oz. takem času posel ne „obrne". In motel je ostal zaprt, Petrol je sicer najel in plačuje varovanje objekta in
odvoz odpadkov, kar nekaj ostrih besedi pa je bilo potrebno, da so na veliko parkirišče za tovorna vozila čez poletje namestili dva dixija, s čimer naj bi se šoferjem omogočilo vsaj minimalno dostojno opravljanje potreb. Po drugi strani pa tudi zavarovalo okoliške prebivalce, ki so bili pred tem izpostavljeni smradu v bližnjem okolju ...
Zadnje tedne, ko je že bolj kot ne jasno, da z odprtjem motela ne bo nič (vsaj do izgradnje predvidene avtoceste), pa je v akcijo stopil domači župan Marko Maučič. S Petrolom se je namreč začel aktivno pogajati, kako doseči vsaj odprtje dela motela, v katerem so urejene sanitarije: „Trenutno pogajanja še potekajo, in sicer okoli plačila
uslug. Gre za to, da bi naša občina organizirala oz. zaposlila nekaj ljudi, predvidoma pet, zaradi turnusnega dela, ki bi skrbeli za objekt, ga varovali, skrbeli za odprte in čiste sanitarije ter za čiščenje okolice. Ali bi te ljudi zaposlili v okviru režijskega obrata ali kot komunalne delavce, zaenkrat še ne vem, to bomo videli. Po naši ponudbi bi Petrol naj poskrbel za stroške za-
poslenih in potrebnih čistil, za kar sem naredil obračun, ki je zdaj predmet pogajanja s Petrolom. Če se bomo okoli stroškovnega dela uspeli dogovoriti, potem bo rešeno vprašanje sanitarij in čistega okolja, saj dva trenutno stoječa dixija tega ne rešujeta, pa tudi parkirišče ni ravno čisto."
Maučič je še povedal, da pričakuje razplet pogajanj v
kratkem času in da upa, da bo ugoden za občino, ki bi s tem nudila zaposlitev petim ljudem, hkrati pa rešila tudi problem neuglednega in precej zanemarjenega okoliša motela. Pogodba, ki bi jo občina podpisala s Petrolom, naj bi veljala eno leto, sicer z možnostjo predčasne prekinitve ali podaljšanja, pač odvisno od nadaljnjih dogodkov.
SM
Cirkulane • Malo popravljen Odlok o javnem redu in miru
Martinovanje brez vina? To pa ne!
Tudi v občini Cirkulane so, tako kot dva dni prej v Vidmu, svetniki obravnavali Odlok o javnem redu in miru, ki naj bi zavladal občini. Vsebina obeh odlokov je praktično povsem enaka, vendar so se cirkulanski svetniki obregnili ob čisto druga določila kot videmski ...
Najprej je padla kritika na alinejo sedmega člena, ki pravi, da je prepovedano dopustiti odtekanje fekalij na sosednje parcele; češ da je to v sedanjih razmerah nemo-
goče, saj ima urejeno kanalizacijsko mrežo samo osrednji del Cirkulan oziroma le nekaj gospodinjstev, vsi ostali pa pač več ali manj delujejo prav po principu, ki bi bil s
tem členom prepovedan in sankcioniran. Župan Janez Jurgec je pripombo sprejel in tako so se skupno odločili, da kakci in ostale podobne zadeve lahko še odtekajo naokoli,
Ceprav je v športnih objektih točenje alkoholnih pijač po odloku prepovedano, so cirkulanski svetniki naredili izjemo in iz odloka črtali alinejo, po kateri v domači športni večnamenski dvorani tega ne bi smelo biti. V nasprotnem primeru bi letos lahko še odpadlo tradicionalno martinovanje, pa tudi veselice in občni zbori ne bi bili več obiskani. Na sejah (na sliki) pa se svetniki brez težav držijo črke odloka in pijejo le vodo ali sokove ...
kar se tiče samega občinskega odloka, ker bodo takšni packi itak kaznovani na osnovi okoljske zakonodaje.
Druga pripomba svetnikov je padla na prepoved imeti nepokošeno travo na vidnih mestih ob javnih površinah (drugje bi naj to bilo torej dovoljeno?!). Svetnikom je ta prepoved šla prav tako v nos; češ da bodo zdaj plačevali kazen zasebni lastniki parcel, veliko javnih površin pa je še prevečkrat nepokošenih. Brisanje tega člena je šlo skozi nekoliko težje, saj naj bi se z zaraščenimi (zasebnimi) parcelami srečevali v samem centru občine, na koncu pa je vendarle zmagala razlaga, da itak že kmetijska zakonodaja ne dovoljuje in kaznuje nepokošene površine, zato ni potrebno, da morebitne kršilce odloka kaznuje še občina oz. komunalna inšpekcija. In so iz Odloka izbrisali še to prepoved, pri tem pa malo pozabili na dejstvo, da lahko nepokošene parcele spadajo tudi v zazidljive stavbne površine, ki niso več v pristojnosti kmetijskih zakonov ...
Največ debate in na koncu še smeha pa je doživela aline-ja šestega člena omenjenega odloka, po kateri naj bi bilo prepovedano prodajanje in ponujanje alkoholnih pijač, med drugim tudi v športnih
objektih (in še kje). Tu se je pa krepko zataknilo - namreč, v Cirkulanah imajo eno samo športno dvorano, ki jo sicer imenujejo tudi večnamenska, prvenstveno pa je vseeno namenjena športu in celo izobraževanju (telesni vzgoji učencev). S takšno dikcijo člena bi v tej dvorani prepovedali prodajo in ponudbo alkoholnih pijač, kar je za športne prireditve čisto v redu, nikakor pa ne za vse ostale prireditve, ki se odvijajo prav v tej dvorani in teh v občini nikakor ni tako malo. Najprej se je oglasil Mirko Le-tonja: „Ah, veste kako, če bo alkohol v naši dvorani prepovedan, potem si lahko kar izbrišemo vse naše veselice in občne zbore, saj jih kje drugje ne moremo organizirati!" Za njim pa se je oglasil še podžupan Jožef Klinc: Ja, kaj pa naše tradicionalno martinovanje?! Kako pa ga naj izvedemo brez vina?! Saj ne gre za nobeno pijančevanje, ampak Martina brez vina pa res ni!"
Ta ugotovitev je sodu izbila dno; jasno, da take prepovedi glede na stanje v občini ne morejo sprejeti! Kljub smehu vseh prisotnih je bilo v izgovorjenem veliko resnice; namreč, kdo bi pa še hodil v dvorano, če v njej ne bi smel niti pokusiti kakšnega
deci tega ali onega vina? Ne samo, da bi „padlo" kompletno martinovanje; zelo težko bi dobili kakšnega občana na druge vesele prireditve, če bi se moral za vsak popiti kozarček alkohola odstraniti tako iz same dvorane kot še iz njene (funkcionalne) okolice ... In županu ni preostalo drugega, kot da je nadaljnje bogato ugotavljanje svetnikov, kaj vse bi s tem odpadlo in kakšen posledice bi lahko prinesli s to prepovedjo, glasno prevpil žužnjanje v občinski sobi s stavkom: „V redu, ok, razumem, črtajmo ta del člena ven iz odloka, dovolj ste bili prepričljivi!" In so cirku-lanski občinski možje (in ena ženska) gladko črtali prepoved ponudbe in prodaje alkohola v svoji edini dvorani. So pa dodali še nekaj: „Ko bomo pa imelo novo športno dvorano, ki bo res športna, bo pa tam točenje alkohola zares prepovedano!"
Tako da - vsi veseljaki si lahko oddahnejo - martino-vanje letos bo, in to s ponudbo pravega vina!
Sicer pa je alkohol po odloku prepovedan v stavbah in pripadajočih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost ter med delovnim časom na delovnem mestu ...
SM
Foto: SM
Gradišče • Odgovor na članek, objavljen v Štajerskem Tedniku
Ko se lomijo se najbolj vztrajne haloske grče (2.)
V 72. Številki Štajerskega tednika je bila objavljena reportaža novinarke S. M. (Simone Meznarič) Grenke solze obupa: Ko se lomijo še najbolj vztrajne haloške grče, in ker menimo, da so ji bila nekatera dejstva s strani prizadetih napačno predstavljena ali zamolčana, želimo povedati še svojo plat medalje.
V Ptujski kleti smo se že pred leti odločili, da bomo kakovosti vin, ki jih done-gujemo za trg, posvetili vso pozornost in tehnološko znanje. Ob spoštovanju izjemno bogate vinarske tradicije smo razvili stil vina, ki je vabljiv za sodobnega potrošnika in ki na svojevrsten način spodbuja sožitje med vinom in jedmi. To je namreč trend potrošnje vin, ki se utrjuje potem, ko so se spremenile pivske in prehranjevalne navade Slovencev in Evropejcev.
Za ohranjanje korakov v svetu iskanih vinskih okusov smo v Ptujski kleti vzpostavili sistem nadzora vseh korakov od vinograda do vina - od trsa do steklenice. To pomeni, da moramo nadzorovati vse tehnološke faze od rezi do grozdja in od mošta do vina. Zaradi tega lahko prevzemamo grozdje samo od naših partnerskih vinogradnikov, ki spoštujejo vsa načela integriranega pridelovanja grozdja, spoštujejo predpisani škropilni načrt in so pripravljeni sprejeti kakovostne parametre, ki edini lahko zagotovijo vrhunsko vino z okusi po meri pričakovanj potrošnikov. O tem so vsi pogodbeni vinogradniki natančno seznanjeni in o tem je bila seznanjena tudi družina Brlek.
Že v času trgatve letnika 2006, se je pri nekaterih vinogradnikih pojavil primer grozdne gnilobe. Vendar pa so vsi vinogradniki, ki so pripravljeni stopiti v prizadevanja za veljavo, ugled in tržno zanimivost vin iz Ptujske kleti, zelo dobro razumeli tehno-
Foto: arhiv Ptujske kleti
Andrej Sajko, direktor Ptujske kleti: »Vinarstvo se začne v vinogradih, zato zagotavljamo tehnologijo sledljvosti od trsa do steklenic, v katere polnimo vabljiva, sveža, pri nekaterih sortah tudi aromatična vina iz Ptujske kleti; za vse okuse in vse generacije.«
loško zahtevo Ptujske kleti, da bo dobro vino lahko do-negovala samo iz vrhunskega in zdravega grozdja. Toda ker iz gnilega grozdja res ni mogoče donegovati dobrega vina, smo z našimi pravili, ki jih sprejemajo vinogradniki, ki pridelujejo grozdje za Ptujsko klet, določili standarde, na osnovi katerih lahko ohranjamo dobro ime ptujskih vin med vsemi potrošniki in na vseh trgih. Vinogradniki so jih sprejeli za svoje, jih spoštujejo in se po njih ravnajo.
Očitno so jih resno vzeli tudi pri Brlekovih, saj so na osnovi zavedanja, da je samo iz zdravega grozdja mogoče donegovati dobra vina, posebej zaprosili Ptujsko klet za predčasno trgatev sorte šipon. Uvideli so namreč, da
jim do rednega termina trgatve te sorte ne bo uspelo ohraniti zdravega grozdja. Ker v Ptujski kleti vemo, kaj pomeni prihodek od pridelave grozdja vsakemu našemu pogodbenemu partnerju, smo se odločili, da Brlekovim izjemoma dovolimo predčasno trganje šipona, vendar pa smo jih pri tem posebej in izrazito opozorili, da morajo odbrati vso grozdje, ki je že gnilo, ali pa ga je gniloba že načela. Kljub zavezi, da bodo to storili, pa se to ni zgodilo. To v svoji zgodbi zamolčijo.
Poleg tega pa bralce zavajajo tudi z razlago, da je na ogled vinograda in grozdja prišla enologinja Biserka. V Ptujski kleti je enolog Bojan Kobal, Biserka Kokot pa je tehnologinja, ki med drugim
Iz vrhunskega grozdja vrhunska vina iz Ptujske kleti
Foto: arhiv Ptujske kleti
skrbi tudi za spremljanje in sledljivost ter logistično sinhronizacijo dozorevanja in prevozov grozdja. Njeni skrbnosti in pa skrbnosti vodje kooperacije Alberta Gonca se lahko Brlekovi zahvalijo, da niso nastali še dodatni stroški s prevozom grozdja do Ptujske kleti, saj takšnega grozdja, kot so ga nabrali v svojem vinogradu, tudi v Ptuju ne bi mogli sprejeti in primorani bi ga bili odpeljati nazaj. Albert Gonc, ki je tudi osebno obiskal Brlekove v času trgatve in se prepričal v preveliki odmerek gnilobe v grozdju, je dodatno utemeljil razloge, zakaj njihovega grozdja ne bi mogli stisniti v mošt na stiskalnicah Ptujske kleti. Glavni razlog za takšno stanje grozdja pri Brlekovih pa je bil, da so zavestno izpustili škropljenje proti botriti-
su. To so Albertu Goncu tudi povedali in v tem je eden od poglavitnih razlogov za stanje njihovega grozdja.
Glede na to, da je hčerka Brlekovih, Slavica, tudi naša stalna sodelavka v Ptujski kleti, smo do družine in njihovega grozdnega pridelka v tem primeru seveda bili še bolj rahločutni. Kljub temu pa zaradi stanja deformirano-sti grozdja preprosto nismo mogli sprejeti.
Bralcem Štajerskega tednika je bila zamolčana tudi končna usoda letošnje grozdne letine pri Brlekovih. Ta še zdaleč ni bila takšna, kot jo v zbujanju usmiljenja in slabe vesti prikazuje S. M. (Simona Meznarič) oziroma ji je bila predstavljena s strani prizadetih. Brlekovi so svoj grozdni pridelek znali uspešno unovčiti.
Povsem nam je razumljivo, da je popularno za Štajerski tednik biti vedno na strani ljudi in njihovih zgodb. Socialno obarvane so zagotovo še bolj berljive. Kljub temu pa na račun zanemarjanja dejstev, ki uravnavajo odnose med Ptujsko kletjo in pridelovalci grozdja, vsako jesen s podobnimi vsebinami iste avtorice ne moremo pričakovati, da bi si bralci lahko ustvarili pravo sliko. Zato bomo prisiljeni pisati popravke vse dotlej, dokler se bo to ponavljalo in dokler bomo izločeni iz enakovrednega obravnavanja in informiranja o vinogradništvu kot ene od že tradicionalno najpomembnejših gospodarskih dejavnosti Haloz in Slovenskih goric.
Andrej SAJKO, direktor družbe Ptujska klet
Foto: arhiv Ptujske kleti
Tehnologija donegovanja ptujskih vin je zagotovila številne medalje in šampionska odličja doma in v svetu.
Foto: arhiv Ptujske kleti
Celoten proces negovanja vin se začne v vinogradih in nadaljuje z nadzorovanim spreminjanjem mošta v vino s pomočjo hladilnih naprav.
Markovci • Menjava vodstva v osnovni šoli
Mukotrpen boj za ravnateljsko mesto
Osnovno šolo Markovci je kar triindvajset let vodil Jože Foltin, a se je z letošnjim šolskim letom upokojil in tako zaključil svojo ravnateljsko pot. Po njegovem odhodu je markovska šola dobila pet kandidatov, ki so se prijavili na razpis. Tako mukotrpnega boja za ravnateljsko mesto, kot smo mu bili priča na OŠ Markovci, že nekaj časa na Ptujskem nismo imeli. Po vseh peripetijah je vodstvo šole prevzel Ivan Štrafela, eden njegovih protikandidatov, Milan Gabrovec, pa se je odločil za zamenjavo delovnega mesta in od minulega tedna ni več zaposlen na markovski šoli. Kot smo neuradno izvedeli, bo poslej opravljal funkcijo ravnatelja na OŠ Benedikt.
Štrafela je na markovski šoli zaposlen 14 let. Prvih pet let je poučeval na razredni stopnji, zadnjih devet let pa je opravljal delo pomočnika ravnatelja. Po izobrazbi je specialist menedž-menta v izobraževanju, trenutno pa pripravlja magistrsko nalogo s tega področja.
Za razliko od ostalih treh no-vopečenih ravnateljev na Ptujskem uvajanja Štrafela ni potreboval. Pravi, da se je v vseh letih kot pomočnik ravnatelja od Fol-tina naučil zelo veliko, kar mu sedaj bistveno olajšuje delo, saj si je nabral veliko izkušenj. Ena temeljnih prednostnih nalog v njegovem ravnateljevanju bo nadgradnja in izboljšanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.
»Devetletko smo uspešno vpeljali v našo šolo. Prinesla nam je marsikatere organizacijske in vsebinske spremembe, na katere se je strokovni kader naše šole kvalitetno pripravil. Sedaj je čas, da več truda in energije vložimo v nadgradnjo, v izboljšanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa. Namen celostnega zagotavljanja kakovosti je stalna skrb za kakovostno šolo. Sodobne iniciative za kakovost v šoli so usmerjene k temu, da se ugotovljeno stanje
Foto: Dženana Bečirovič
Novi ravnatelj markovske osnovne šole je Ivan Štrafela.
analizira in interpretira s stališča vzrokov in okoliščin; bistveno pa je, da se te analize uporabijo za načrtovanje ukrepov, s katerimi se šibke točke v delu šole odpravljajo. Da bomo dosegli nadgradnjo in izboljšanje kakovosti, bomo svoje delo kritično spremljali, ga analizirali in vrednotili. Prizadevanja za boljšo, kakovostnejšo šolo ne morejo biti uspešna, če pri tem poleg stroke ne sodelujejo vsi ključni dejavniki šole, torej strokovni delavci skupaj z vodstvom šole, učenci, njihovi starši ter zuna-
nje okolje. Trudili se bomo, da bomo med vsemi naštetimi subjekti razvijali in vzdrževali kvalitetne medsebojne odnose.
Poleg znanja, za katerega verjamem, da je neprecenljiva vrednota, bo naša pozornost usmerjena tudi k vzgoji. Naše učence bomo usmerjali v različne dejavnosti, ki jim bodo pomagale tudi pri čustvenem in socialnem zorenju. Trudili se bomo, da bo naša šola prostor, kjer so spoštovane tako pravice učencev kot tudi vseh zaposlenih in kjer se eni in drugi za-
vedajo svojih dolžnosti. Skupaj s starši in učenci bomo gradili na spodbujanju spoštovanja in medsebojnega zaupanja. Šola in njena okolica naj bosta prostor, kjer se počutimo varni, zaželeni in spoštovani. Skupaj nam bo prav gotovo uspelo,« poudarja Štrafela.
Štrafela pravi, da je bil čas volitev za novega ravnatelja zanj zelo naporen. »Rad bi de-mantiral izjavo o domnevnih nepravilnostih v delovanju našega zavoda, ki je bila pred časom objavljena. Res je, da je bila podana prijava, na katero se je odzvala inšpekcija, a ta pri pregledu ni ugotovila nobenih nepravilnosti,« je še poudaril Štrafela, ki mu bo pri vodenju markovske šole pomagal novoi-menovani pomočnik ravnatelja Boris Šegula.
»Delo v vzgoji in izobraževanju zahteva ljudi s srcem, veliko mero znanja, ljubezni in odgovornosti do otrok. Je delo, ki daleč presega opise ciljev na papirju, pač pa gradi znanje, mostove, odnose in odpira nove poti. Nihče ni popoln in na svetu smo zato, da se z učenjem spreminjamo,« je za konec dejal novi markovski ravnatelj.
Dženana Bečirovic
Ptuj • Jubilejni koncert Mladinskega komornega orkestra iz Maribora
Nejc in Ana pustila občinstvo brez besed
V ciklu koncertov Glasbeni večeri, ki ga organizirajo v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla, so v nedeljo zvečer pripravili drugega v ciklu koncertov, na katerem se je predstavil Mladinski komorni orkester Srednje glasbene in baletne šole Maribor. Kot solista sta nastopila že uveljavljena mlada glasbenika, 11-letni Nejc Kamplet in 15-letna Ana Kopše.
Nedeljski koncert, ki so ga poimenovali Jubilejni večer, je Mladinski komorni orkester pripravil ob 10-letnici delovanja. Pod mentorstvom profesorja
Foto: Dženana Bečirovič
Kot solistka je nastopila tudi 15-letna Ana.
Franja Peternela že deset let pripravljajo koncerte po Sloveniji, vsako leto pa za popestritev poskrbijo s sodelovanjem uspešnih mladih glasbenikov.
V izbranem in zanimivem programu letošnjega koncerta se je soustvarjanju zvokov orkestra kot prva pridružila večkrat nagrajena solistka violončelist-ka Ana Kopše. Komaj 15-letna Ana je rojena v Mariboru, kjer je končala nižjo glasbeno šolo v razredu svoje mame, profesorice Petre Kopše. Kot perspektivna mlada glasbenica je šolanje nadaljevala na Umetniški gimnaziji v Mariboru, kjer obiskuje prvi letnik. Da bi izpopolnila svoje glasbeno znanje, se redno udeležuje seminarjev pri profesorjih Valterju Dešpalju in Karmen Pečar. Sodelovala je že na več tekmovanjih, njen največji uspeh doslej pa je prva nagrada na mednarodnem tekmovanju Ihtaka 2007.
Drugi solist nedeljskega koncerta je še nekaj let mlajši od Ane. Šele 11-letni Nejc Kamplet se uči klavir od petega leta pri profesorici mag. Lidiji Maletič. Kljub mladosti je odličen mlad glasbenik, ki mu je že uspelo prejeti nekaj nagrad. Na mednarodnem tekmovanju mladih pianistov Zlatko Grgo-
Foto: Dženana Bečirovič
Šele 11-letni Nejc je odličen pianist.
ševic v Zagrebu je lani prejel tretjo nagrado, letos pa so v njegove roke šla kar tri priznanja, in sicer srebrna plaketa na mednarodnem tekmovanju v Italiji, zlata plaketa ter posebna nagrada komisije za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja na državnem tekmovanju v Ljubljani. Tudi Nejc uživa v glasbi in se zaveda, da je izpopolnjevanje zelo pomembno, zato se je letos udeležil mojstrskega tečaja pri dr. A. Valdmi v Estoniji.
Po besedah Veronike Emer-šič, ravnateljice Zasebne glas-
bene šole Ptuj, je namen koncerta, da dobra glasba, ki ji je bilo možno prisluhniti na nedeljskem koncert, doseže čim več ušes, vsekakor bil dosežen. »Želeli smo na koncert privabiti tudi mlade, da prisluhnejo svojim vrstnikom, kar nam je očitno zelo dobro uspelo,« je še zaključila Emeršičeva.
Vsekakor pa bo zanimiv tudi tretji iz cikla koncertov, ki ga organizira Zasebna glasbena šola in bo 4. novembra v refek-toriju minoritskega samostana na Ptuju.
Dženana Bečirovic
Tednikova knjigarnica
Deček v črtasti pižami
(posvečeno tednu otroka in mednarodnemu dnevu učiteljev)
Na današnji dan praznujejo učitelji in počasi se izteka teden otroka. Oboji, otroci in učitelji, so nedeljiva celota - tvorijo posebno dvojino, ki je vredna vse pozornosti. A pozornosti, osredotočenosti na vsebino in ne le na bežne rompompom prireditve in sprejeme, za resnično skrb in pozornost je potrošniška družba kaj slaba družabnica. Zasipavanje s kruhom in igrami pač obeta slabe čase otrokom in učiteljem. In čepomis-lim še na dejstvo, da je prvih v deželi premalo, torej je posledično učiteljev preveč - bi zatrjevali birokrati.
Mednarodni dan učiteljev praznuje več kot 100 držav, praznični 5. oktober je bil razglašen leta 1993 na mednarodni konferenci o izobraževanje v Ženevi in prvič praznovan leto kasneje. Petega oktobra leta 1966so bila na mednarodni konferenci v organizaciji UNESC-a sprejeta Priporočila o položaju učiteljev, ki veljajo še danes. Kot še velja Konvencija o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta leta 1989, in zanjo smo odgovorni vsi odrasli, ne le učitelji in starši. Uresničevanje pravice otrok do življenja s svojimi starši, do izražanja lastnega mnenja, do druženja z ljudmi po lastni izbiri, do lepega ravnanja, do igre... Otroci imajo pravico nekatere stvari obdržati zase... Otroci imajo pravico tudi vedeti, izvedeti, se zavedati... Vse redkeje je slišati, da je zgodovina najboljša učiteljica; toda vedenje o svetlih in temnih plateh človeške preteklosti sodi tudi med pravice otrok in odraslih. Knjige so pri tem najboljše sopotnice in zaveznice! Zato v današnji knjigarnici priporočam novost založbe Miš, ki me je povsem presenetila.
Med mnogimi novimi knjigami za najstniške bralce me je po zunanji opremi in naslovu pritegnil naslov Deček v črtasti pižami. V neki naglici sploh nisem po-mišljala, le o čem pripoveduje avtor John Boyne, ki ga doslej nisem zasledila. Irski pisatelji so mi zelo pri srcu, torej je bil to dodatni motiv za branje. Pa še piščeva mladost (rojen leta 1971) in neka vabljiva bralska čarobnost v opremi platnic in izbiri črk za naslov. To, da iz naslovne platnice bije»zlatnik« z napisom Nagrajena knjiga, sploh ni odločalo branju. O madonca, ko pa sem prebrala par strani, ej, šele tedaj sem zaslutila, o čem bo tekla zgodba. Toda ne, kako bo tekla zgodba. Neverjetna pripoved! Za najstniške bralce in odrasle.
Glavni junak je devetletni Bruno, kije ogorčen, ker mora zapustiti svoj udobni dom brez da bi si njegova starša belila glavo o otrokovi izgubi sošolcev, prijateljev. Fantič se sprašuje, le kaj se je oče zameril svojim nadrejenim, da so zamenjali večnadstropno hišo, kjer se da tako imenitno spuščati po ograji razkošnih stopnic, za neugledno hišo na deželi. S starejšo sestro Gretel imata še vedno vsak svojo sobo, toda hiša se zdi Brunu gnusna in sploh ne razume, kako sta starša pristala na selitev. Fantič kuka skozi okno in vidi, da je okoli novega domovanja vrt, toda za njim je visoka, visoka ograja in za njo ni nič zelenja, le nepregledna množica majhnih lesenih hišk. Kaj je to podeželje, se sprašuje osamljeni devetletnik, vajen mestnega blišča. Ko fantič zazna nepregledno množico ljudi, je še bolj začuden, saj so vsi enako oblečeni .
Deček v črtasti pižami (prevedla Andrea Švab) je velika zgodba o kršenju otrokovih pravic, zgodba o najbolj temnem delu iz evropske zgodovine, zgodba o rečeh in ljudeh, ki je ne bi smeli nikoli pozabiti. Knjigo zelo priporočam učencem od desetega leta dalje ter vsem odraslim bralcem.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Spominska soba in knjižna zapuščina Ivana Potrča
Potrčeva zapuščina vabi
(Nadaljevanje iz prejšnje številke.) V Potrčevi zbirki so tudi zbrana dela avtorjev Josipa Stritarja, Otona Župančiča, Ivana Tavčarja, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Janeza Trdine, Frana Levstika, Lessing's Werke in še nekatere druge. Večina zbirk je nepopolnih.
Franček Boliatiec
Portret Ivana Potrča
lile
imo-igodovinski oris
Ljubljana
"a 2002
Med zbirkami je najštevilčnejša zbirka Moja knjižnica. Zbranih je 145 monografskih publikacij. Sledi ji zbirka Sinji galeb - osemindevetdeset, Kondor - sedeminštirideset in še mnogo primerov drugih zbirk, ki pa številčno niso tako močno zastopane. V zbirki je tudi nekaj dragocenih enciklopedij: Enciklopedija Jugoslavije, Medicinska enciklopedija, Poljoprivredna, Teh-nička in Muzička enciklopedija. Ivan Potrč je zbiral tudi periodični tisk. Poleg Ljubljanskega zvona, ki je najdragocenejši, zapuščina vsebuje še Dom in svet, Slovenski biografski leksikon, Sodobnost, Modro ptico, Književnost in mnoge druge, ki so zastopane samo z nekaj posameznimi izvodi.
Potrčevo knjižnično gradivo smo štirje katalogizatorji, poleg rednega dela, urejali skoraj šest mesecev. Zbirko smo tako približali slovenski javnosti, v vzajemno bazo pa prispevali nekaj bibliografskih zapisov, ki jih do sedaj ni bilo. Našemu pisatelju Ivanu Potrču smo se želeli vsaj delno oddolžiti za njegov literarni prispevek, sorodnikom pa
Minuli teden je bil na Ekonomski šoli na Ptuju zelo pester. Med drugim so v sredo
za podarjeno gradivo.
Ivan Potrč (1913-1993)
Rodil se je 1. januarja 1913 v Štukih pri Ptuju v kajžar-ski družini, ki je štela deset otrok, zadnja - dvojčka - sta umrla. Družina je živela od srednje velikega grunta in mlina ob Grajeni. Trdo življenje na kmetiji je na začetku prejšnjega stoletja poslabšala še gospodarska kriza. Ta ni prizanašala niti Potrčevim. Težko življenje, prihajajoči hitlerizem ter nespoštovanje malega človeka so vplivali na mladega Ivana Potrča. Pošten in dober dijak je videl upanje v boljšo prihodnost v ideji komunizma, zato se je pridružil ptujski partijski organizaciji. Politično delovanje oblastem ni ostalo skrito, saj so Potrča skupaj z Dušanom Kvedrom, Ivanom Bratkom, Mirkom Centrihom, Antonom Žni-daričem, Rudijem Ilcem in nekaterimi drugimi v osmi gimnaziji zaradi trošenja letakov, vklenjenega v verige, odpeljali v zapor v Ljubljano. Zaradi komunističnega delovanja je bil obsojen na enajst mesecev zaporne kazni, od tega je šest mesecev presedel v samici. V zaporu si je krajšal
v okviru praznovanja evropskega dneva jezikov pripravili srečanje predstavnikov več
Ivan Potrč (1913-1993)
čas s pisanjem. Tu je nastala pobuda za roman Na kmetih in povesti o kočarjih. V letu 1934 je bil izključen iz gimnazije, onemogočili pa so mu nadaljnje izobraževanje tudi na drugih šolah. Maturo je končal kasneje kot privatist.
Tik pred drugo svetovno vojno se je preselil v Ruše. Bil je časnikar pri mariborskem
šol, delavnice tujih jezikov, in sicer francoskega, hrvaškega in nemškega jezika, ki so jih

Večeru. Pred vojno je nekaj časa živel tudi v Avstriji in na Češkem. Metež druge svetovne vojne ga je zajel v Skopju, od tam se je prebil na Ptuj in v Ruše. V začetku leta 1941, ga je gestapo aretiral in odpeljal v koncentracijsko taborišče Mauthausen. Od tam se je zatekel v Gradec, kjer je povezoval pregnance s partizan-
za dijake Ekonomske šole Ptuj pripravili gostujoči profesorji. V tem času so za pet skupin gostujočih dijakov izvedli delavnice slovenskega jezika, ki so jih vodile profesorice ptujske Ekonomske šole.
Goste je nagovorila tudi ravnateljica ptujske Ekonomske šole mag. Branka Regvat Kampl, ki je izrazila zadovoljstvo z odličnim sodelovanjem šol.
Za to priložnost so tako dijaki kot tudi mentorji pripravili kopico projektov. Zanimivi so bili tudi referati, ki so jih pripravili profesorji, na temo Pomen tujega jezika v srednjem strokovnem izobraževanju. V imenu domačinov je referat predstavila profesorica Marjana Rajh.
Za dijake so bile zanimive tudi predstavitve učnih podjetij, ki so potekale v več jezikih, projekt pa sta vodili profesorici Sonja Šaše in Patricija Koler.
Dženana Bečirovič
Foto: Črtomir Goznik
skim gibanjem v domovini. Leta 1943 se je vrnil v domovino in se pridružil partizanom. Med vojno se je večkrat srečal s smrtjo. Kot preživeli taboriščnik je bil sumljiv partizanom, kot svobodomiselni in zavedni Slovenec pa trn v peti gestapu.
Med vojno je od leta 1943 delal v agitpropu na Gorenjskem, na Rogu v uredništvu Ljudske pravice, na Bazi 20, kasneje pa v osvobojenem Beogradu, v uredništvu slovenskega časnika Domovina in v uredništvu Borbe. Po koncu vojne je bil njen dopisnik v Ljubljani. Sourejal je Ljudsko pravico. V letih 1947 do 1972 je bil urednik, glavni urednik in od leta 1972 direktor založbe Mladinska knjiga. V letu 1977 je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 1983 pa njen redni član. Dvakrat je prejel Prešernovo nagrado - v letih 1947 in 1955.
Človeško in osebnostno so Ivana zaznamovala trda otroška, kasneje pa fantovska leta. Vse to je zlil v svoj literarni opus. Za svoje pripovedno delo je jemal snov iz kmečkega življenja. Njegovi sodobniki so bili Prežihov Voranc, Miško Kranjec in Anton Ingolič. Slednji je bil njegov profesor in mentor. Spodbujal ga je, da je odziv na socialne krivice in svoje politično prepričanje izrazil v svojih literarnih delih. Prva povest Kopači je bila objavljena v Ljubljanskem zvonu 1933, za kar je imel zasluge takratni urednik revije Tone Seliškar.
Potrčev knjižni prvenec Sin je izšel leta 1937 pri Vodnikovi družbi v Ljubljani.
Pri izdaji mu je pomagal Juš Kozak. Po vojni je nadaljeval s pisateljskim delom. Nastali so Svet na Kajžarju, 1948; Na Kmetih, 1954; Zločin, 1955; Nesmilečno življenje, izbor novel, 1965; novele Onkraj zarje, 1966; Na verne duše, novele, 1973; Imel sem ljubi dve, izbor novel, 1976; Ko smo se ženili, novele, 1983.
V dramatiki je Potrčevo najpomembnejše delo trilogija o Kreflih. Kreflova kmetija upodablja razkroj in propad gruntarske družine pred 2. svetovno vojno. Dramo je leta 1937 nagradil Mariborski umetniški klub kot najboljšo dramsko stvaritev. Kljub objavi v repertoarjih drama ni bila uprizorjena v mariborskem gledališču niti drugje na jugoslovanskih odrih v Osijeku in v Skopju zaradi cenzure, ki ji je očitala, da ruši stebre kmetstva. V Ljubljanskem zvonu je bilo natisnjeno le prvo dejanje. Kreflova kmetija je prvi pomembni poskus kmečke socialne drame, socialni konflikt je postavljen v čisto kmetsko okolje. Za pisanje te drame se je Potrč odločil, kot je sam dejal, na podlagi osebnega doživetja ob družinski zapuščinski razpravi. Kreflova kmetija je bila odraz domačih razmer. Za Kreflovo kmetijo je deset let pozneje (1947) prejel Prešernovo nagrado. Še desetletje je moralo preteči do krstne uprizoritve v Mariboru in štiri desetletja do prve uprizoritve na osrednjem slovenskem ljubljanskem odru. Dramsko delo Lacko in Krefli je nastalo leta 1949, Krefli pa leta 1953.
Ivan Potrč je s svojim literarnim delom postal utemeljitelj socialnega realizma, značilnega za severovzhodno Slovenijo. Človeško in osebnostno so ga zaznamovali življenje v domačem okolju ter napredne ideje, ki jim je bil ves čas zvest. Vse to je bila snov za njegovo literarno ustvarjanje. Doživetje rodne pokrajine, okolice, kjer je prevladoval siromašni kmečki proletariat v veliki materialni in duhovni stiski in boji za vsakdanje preživetje, so oblikovali značaj pisatelja Ivana Potrča in močno vplivali na njegovo literarno delo. Mladostna spoznanja so postala temelj njegovega pisateljevanja, lastna življenjska občutja so prisotna v njegovem delu in so izoblikovala njegov življenjski in umetniški slog, porojen iz upora zoper »ne-smilečno življenje«.
Kočarji, kopači, viničarji, pa tudi gruntarji pri Potrču niso romantično ali naturalistično upodobljeni, ampak so naravni in resni ljudje. To so predvsem kmetje s Ptujskega polja in Slovenskih goric, to so pisateljevi bližnji rojaki, ki so v Potrču. In tako kot so ti v Potrču in njegovih delih, tako je Potrč v nas, njegovih bralcih in somišljenikih.
Naša knjižnica se je v letu 1993, ko je pisatelj umrl, po njem poimenovala.
Božena Kmetec-Friedl
Ptuj • Ob evropskem dnevu jezikov
Kdor več jezikov zna, več velja
V okviru 26. septembra, evropskega dneva jezikov, so na Ekonomski šoli Ptuj pripravili srečanje več šol. Obiskali so jih predstavniki šole iz avstrijskega Cmureka na čelu z ravnateljico dr. Christine Niederkorn in Prve ekonomske šole iz Zagreba, ki jo vodi mag. Slavko Trupeljak.
Središče ob Dravi • Oljarna Središče
Praznik buč
Oljarna Središče ob Dravi je minulo soboto že šesto leto zapored pripravila dan odprtih vrat ali Praznik buč, kot so prireditev poimenovali. Zanimivo je zlasti to, da je prireditev še vedno priljubljena pri obiskovalcih in da organizatorjem še ni zmanjkalo svežih idej.
Dragica Florjanič je gibalo dogajanja, pri katerem morajo pošteno zavihati rokave vsi zaposleni v oljarni. Z letošnjo bučno sezono so v oljarni kar zadovoljni. Pričakovali so večji izpad, vendar imajo zlasti zavoljo višjih odkupnih cen dovolj bučnic, ponudniki jih vozijo celo iz Prekmurja, dobra pa je tudi sama kvaliteta bučnic. „Za ta korak smo se odločili predvsem zato, ker ne želimo nabavljati kitajskih bučnic. Z našo zeleno bučo se uvožene ne morejo primerjati, ne po kvaliteti, ne po vsebnosti snovi. Odkup je v največjem zamahu. Imamo okrog 40.000 kg suhih okrog 100 ton svežih. Seveda pa še odkup ni zaključen. Večino bučnic bi radi pridobili jeseni, ker pridelovalci imajo
Mize so se pod dobrotami iz buč, bučnega olja in bučnih semen kar šibile. Slastna novost je torta Sonce, ki je narejena brez moke, bučni želeji in zanimiva ameriška pita z bučami.
možnosti hrambe, ki bi zagotavljala najboljšo kvaliteto. Res je naše olje nekoliko
Med gosti in razstavljavci je bilo kar nekaj mladine. Na sliki je podmladek TD Središče ob Dravi, nedaleč proč pa so svoje izdelke predstavljali središki osnovnošolci in vrtičkarji.
Ormož • Z DPM na Pikin festival
Pikin festival je potekal na lepo sončno soboto, kar je še dodatno pripomoglo k dobremu razpoloženju. Skupino ormoških izletnikov je po Pikinem festivalu vodila Pika Erna, ki je bila z njimi od začetka do konca. Pikin festival je za otroke nepozabno doživetje, saj so tokrat lahko so-
delovali na 180 delavnicah, ki so se odvijale na prostem in v treh velikih halah. Okrepčali so se tudi s Pikinim kosilom. DPM Ormož je otrokom krilo stroške prevoza, malice in kosila, otroci pa so plačali tri evre za vstopnino.
„Tokrat smo prvič poskusili tovrstno dejavnost. Zelo
Stevilna društva so s svojimi aktivnostmi popestrila sončno sobotno popoldne. Na sliki članice društva Zrelo klasje iz Ormoža, ki so razstavile zbirko buč, izdelovale rože iz papirja in katero zapele.
dražje, a za pravo bučno olje je vsak pripravljen odšteti nekoliko več," je prepričana Dragica Florjanič, ki dodaja, da je pa zato potrebno tudi nekoliko inovativnost pri prodaji.
Oljarna se tako ob izdatni pomoči TD Središče ob Dravi redno predstavlja na številnih prireditvah po Sloveniji, za organizacijo Praznika buč pa pridejo še kako prav številna znanstva, ki si jih je nabralo društvo po vsej Sloveniji.
Sobotna prireditev je potekala na dvorišču oljarne, pod šotorom. Obiskovalci so si lahko ogledali postopek pridobivanja bučnega olja, poskušali najrazličnejše jedi iz buč, bučnega olja in buč-
Sončna sobota s Piko
Društvo prijateljev mladine Ormož je v soboto, 22. septembra, popeljalo 36 otrok v Velenje na Pikin festival. Otroke so spremljali štirje spremljevalci, prostovoljci DPM. Prijave za izlet so zbirali na OŠ Ormož.
nih semen. Tudi letos je bila na ogled mamljiva razstava tovrstnih jedi, vsako leto pa se že znanim dobrotam pridruži še kakšna novost. Poskušali so lahko jedi pri različnih ponudnikih, ki so se predstavljali. V gosteh so bile gospodinje iz Macinca, ki so predstavile, kaj pripravljajo hrvaške gospodinje iz buč in drugih jesenskih plodov. Otroci so se sladkali s sladoledom z bučnim oljem, dišalo je po golažu, ki se je kuhal na odprtem ognju. Na ogled je bila obdelava volne, slame, šibja ter gline. Marsikdo pa se je ustavil tudi pri stojnici Zeliščarstva Prapotnik in se okrepčal z zeliščnim čajem, si pridobil kak nasvet ali čaj za prihajajoče zimske dni.
Na prireditvenem prostoru je bila tudi razstava buč, ki so jo pripravila kulturna in turistična društva ter posamezniki, s svojimi izdelki pa so se predstavljali tudi učenci OŠ Središče ob Dravi, Vrtca Središče ob Dravi in turističnega podmladka. Izbirali in nagradili so največjo in najzanimivejšo bučo. Daleč največja je bila buča Jožeta Urbancla s Koroškega, ki je tehtala 81 kg. S 40 kilogrami je bila druga buča, ki jo je pri-
delala Jožica Šavora, tretja pa je bila s 33 kilogrami buča TD Ormož. S kulturnim nastopoma ali
razstavo je sodelovalo preko 25 društev iz različnih koncev Slovenije in Hrvaške. Viki Klemenčič Ivanuša
Torta Sonce
Potrebujemo: 30 dag mletega sladkorja, 33 dag mletih bučnic, 10 dag drobtin (prepojimo jih z bučnim likerjem ali orehovcem), 9 jajc, 1,5 vanilin sladkorja; za kremo: 2,5 sladki smetani, 13 dag čokolade za kuhanje.
Sladkor in rumenjake dobro umešamo, dodamo prepojene drobtine in vanilin sladkor. Vmešamo sneg iz beljakov ter 30 minut pečemo pri 180 stopinjah. Med mešanjem prevremo sladko smetano s čokolado, da se zgosti. Ohladimo. Krhko pecivo dvakrat previdno pre-režemo in premažemo z nadevom. Če želimo povsem bučno torto, uporabimo namesto kreme bučno marmelado. Po vrhu jo prelijemo s čokolado in okrasimo z mletimi bučnicami v obliki sonca. Tudi zunanji rob torte naj bo posipan z bučnicami.
Skutna rulada z bučnim nadevom
Potrebujemo: 40 dag skute, 15 dag pšeničnega zdroba, 4 jajca, sol.
Naredimo testo, ki mora biti srednje mehko. Pustimo ga eno uro počivati. Za nadev zmešamo mleta bučna semena z malo vode, po okusu dodamo sol in poper. Pripravljeno testo razvaljamo in premažemo z nadevom. Zvijemo v rulado in skuhamo v rahlo oso-ljenem kropu. Rulada je lahko samostojna jed s solato ali kot priloga.
Avtorica receptov je Lucija Pocrnja.
smo veseli, da je bil odziv tako dober. Otroci so zelo uživali. Domov so šli polnih rok izdelkov, ki so jih naredili v delavnicah. Upamo, da smo jih obogatili za nekaj nepozabnega," je povedala predsednica DPM Ormož Aleksandra Bratuša.
VKI
Foto: arhiv DPM Ormož
Draženci • Memorialno tekmovanje ribičev
Dobri trije kilogrami za zmago
Ribiči društva Žejne ribice iz Dražencev so minulo soboto ob domačem ribniku pripravili ribiško tekmovanje, posvečeno prijatelju iz društva Daniju Rajhu, ki je lani umrl v prometni nesreči. Odločili so se, da se bodo njemu v spomin dobivali poslej vsako leto in na tak način širili prijateljstvo ter nabirali nove izkušnje.
Ribiškega tekmovanja se je tokrat udeležilo 16 ribičev, skoraj vsi z veliko izkušnjami, k dobremu razpoloženju pa je svoje dodalo še lepo vreme. Lovili so natanko tri ure, po tem času pa je komisija stehtala ulov in proglasila zmagovalca prve memo-rialne tekme. Letos je to uspelo Dušanu Krajncu iz Gabrnika, ki je z dobrimi tremi kilogrami ulovljenih rib tako osvojil tudi prehodni pokal, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Milan Hrga in Dušan Bolčevič. Sicer pa Žejne ribice že 13. oktobra čaka novo ribiško tekmo-
v	,	.	Foto: iivi
van)e, vposvečen° pa bo prazm- ob ribniku, nekdanji gramoznici v Dražencih, se ribiči pogosto doku občine Hajdina. bivajo.
TM	_
Foto: vki
Foto: vki
Boks
Dejan naslednjo soboto s Starikovom
Stran 16
Rokomet
V soboto v Centru dva derbija
Stran 16
Golf
Super igra Gojčiča v Franciji
Stran 17
Odbojka
V uvodu težko gostovanje Ptujčank
Stran 17
Tenis
Rola izkoristil prednost domačega igrišča
Stran 18
Bowling
Vrhunski rezultat Tame-sa, vodi VGP Drava
Stran 19
tednik
RADIOPTUJ
tta. afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Drava Ptuj
V nedeljo s Celjani
Pred reprezentačnim premorom (13. 10. igra Slovenija z Albanijo doma, 17. 10. pa z Nizozemci v gosteh) bodo nogometaši v 1. SNL odigrali še srečanja 13. kroga. Nogometaše Drave čaka v nedeljo domača tekma s Celjani, ki so po odlični seriji štirh zmag doživeli dva nepričakovana poraza (doma z Interblockom, v gosteh z Nafto). V moštvu Celja bosta manjkala dva kaznovana igralca (Dominik Beršnjak in Marlon Schwantes), medtem ko se v domačo ekipo po odsluženi kazni vrača Lucas Horvat. Trener Buričič bo tako imel skrb manj, čeprav je bilo na tekmi z Interblockom vidno, da so njegovi varovanci že precej utrujeni od ritma tekem sreda-sobota.
Ta naporni niz tekem je pokazal, da imajo nekatera moštva precej »kratko klop«, zaradi tega pride do večjih oscilacij v igri. Drava je v Ljubljani že plačala davek tega, saj so zaradi nekaterih poškodb (Kronaveter, Soska) in kartonov (Horvat) na klopi sedeli mlajši nogometaši (celo 16-letni Robert Kurež). Prav zaradi tega bo zanimivo videti, kako se bodo Ptujčani v nedeljo zoperstavili Celjanom, na čelu z Nejcem Pečnikom, ki je postal eden vodilnih igralcev lige.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Precej zanimanja je na tekmi Interblock - Drava požela nova kon-dicijska trenerka Ljubljančanov Jolanda Čeplak (prva z desne v srednji vrsti); poleg nje sedi predsednik NK Interblock Joc Pečeč-nik. Na častni tribuni je bil tudi nekdanji član UO NK Drava Zvone Zinrajh (drugii z leve).
Prva liga Telekom Slovenije - 12. krog:
Domžale - Livar 2:1 (2:0); strelci: Jankovic 7., Zahora 27.; Perme 47. Primorje - HiT Gorica 1:2 (0:1); strelci: Tahirovič 64.; Demirovic 30., Nikolič 60.
Nafta - MIK CM Celje 2:0 (1:0); strelca: Repina 17./11-m, Beršnjak 65./a.g.; R. K.: Marlon 39./MIK CM Celje
Maribor - Koper 3:3 (1:1); strelci: Čadikovski 23., Mihelič 55. Džinic 75.; Jukan 42./11-m, Volaš 58., Plut 79.
Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 12. krog
Jolina pomoč je zalegla
Foto: Črtomir Goznik
Borut Tisnikar (Drava, beli dres) je zaupanje trenerja Duričiča odlično izkoristil; dobro igro v zadnjih krogih je tokrat kronal z doseženim zadetkom v Ljubljani, vendar je njegova ekipa kljub temu igrišče zapustila sklonjenih glav.
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
1. SNL
Rezultati 12. kroga: Interblock - Drava
Nafta - MIK CM; Celje	2:0 (1:9), Primorje	
var 2:1(2:0).		
1. DOMŽALE	12	8
2. KOPER	12	6
3. MIK CM CELJE	13	6
4. HIT GORICA	12	6
5. INTERBLOCK	12	5
6. NAFTA	12	4
7. MARIBOR	12	4
8. PRIMORJE	12	4
9. DRAVA	12	4
10. LIVAR	12	1
4:1 (0:0). Maribor - Koper 3:3 (1:1), - HIT Gorica 1:2 (0:1), Domžale - Li-
2	2	27:11	26
4	2	23:15	22
3	3	17:8	21
2	4	18:16	20
2	5	18:14	17
5	3	17:20	17
3	5	17:21	15
1	7	16:15	13
1	7	17:29	13
1	10	11:32	4
Interblock - Drava 4:1 (0:0)
Strelci: 1:0 Zeljkovič (51), 1:1 Tisnikar (55), 2:1 Rodič (59), 3:1 Čoralic (83) in 4:1 Ra-kovič (88).
Interblock: Rozman, Gra-bus, Lazič, Rodič (od 86. Gerič), Rakovič, Pregelj (od 46. Jolič), Elsner, Zeljkovič, Salkič, Marinič (od 77. Čoralič) in Akoto: Trener: Dragan Skočič.
Drava: Germič, Emeršič, Šterbal (od 88. Calamante), Tisnikar, Prejac, Grižonič, Dreven-šek, Bošnjak, Zilič (od 70. Ogu John), Kelenc, Kmetec (od 87. Štrukelj). Trener: Milan Buričič.
Rumeni karton: Ogu John (81).
Nogometaši Drave so v sredo z optimizmom odpotovali na tekmo 12. kroga v Ljubljano. Trener Duričič ni mogel računati na usluge Lucasa Horvata, ki je moral počivati zaradi rumenih kartonov; glede na tekmo proti Primorju ga je v prvi enajsterici zamenjal Sead Zilič. Izmed trojice tujcev, ki lahko nastopijo na eni tekmi, so tokrat priložnost dobili Bošnjak, Ogu John in Calamante. Tudi domačini so zmagali na dveh zaporednih tekmah, med tem pa so za kondicijsko trenerko angažirali celo Jolando Čeplak, ki je tudi spremljala srečanje. To jim je očitno pomagalo, saj so bili tekaško precej bolj razpoloženi kot igralci Drave.
Tekma se je pričela v precej dinamičnem slogu, oboji pa so precej grešili pri podajah na sredini igrišča. V 14. minuti je v prvi pravi akciji na tekmi Zilič lepo preigral dva igralca Inter-blocka in lepo streljal, Rozman pa je njegov strel odbil v kot. Po strelu iz kota je v nadaljeva-
nju akcije poskusil Bošnjak, a je za las zgrešil. Naslednjo lepo priložnost so imeli domačini v 30. minuti, ko je lepo prodrl Rodič, po predložku s strani pa je z glavo zgrešil Akoto. Nekaj minut zatem je s strani lepo podal Grižonič, na drugi vratnici pa je bil Bošnjak premalo odločen in priložnost je splavala po vodi. Še boljši akciji so Ptujčani izpeljali v 38. in 39. minuti, vendar Kelenc in Zilič nista bila dovolj zbrana v zaključku akcij. Enako bi lahko na drugi strani zapisali za Rakoviča, ki je bil sam pred vratarjem Ger-mičem, a je zgrešil gol. Veliko bolje je Raka streljal v zadnji minuti prvega dela, a je Ger-mič z zadnjimi močmi žogo odbil v kot.
Pet zadetkov v nadaljevanju
V tretji minuti nadaljevanja je po akciji Bošnjaka in Grižo-niča streljal Zilič, a je njegov strel blokiral Marinič. V 51. minuti pa hladen tuš za Dravo. Po dolgi akciji domačih nogometašev se je na 20. metrih sam znašel Zeljkovič, ki je zadel desni zgornji kot - 1:0. Drava je odgovorila nekaj minut kasneje z izenačujočim zadetkom, ki ga je dosegel Tisnikar s strelom po tleh. Tudi v naslednjih minutah smo gledali dinamično tekmo, prevladovali pa so domači. Dober strel Joliča s petih metrov je Germič v 60. minuti odlično ubranil, čez minuto pa je pravi evrogol dosegel Aleksander Rodič: z 20. metrov je streljal, žoga pa se je od prečke odbila v gol. V 70. minuti je v igro namesto Ziliča vstopil Ogu John, ki je takoj pripravil prostor za strel Tisnikarju, slednji pa je streljal preko gola. Drava je v teh trenutkih poskusila igrati nekoliko bolj ofenzivno, vendar so domačini dobro odgovorili
z dobrim gibanjem brez žoge in zadrževanjem žoge v svoji posesti. Zaradi takšne igre so si ustvarili precej lepih priložnosti; trikrat je neuspešno poskusil nerazpoloženi Rako-vič. Bolj uspešen pa je bil v 83. minuti rezervist Čoralič, ki je z močnim strelom zapečatil usodo Drave na tej tekmi. Piko na i tretji zaporedni zmagi Inter-blocka je na koncu vendarle postavil Rakovič, ki je izkoristil napako ožje obrambe Drave.
Večino uspešnih akcij je Interblock izvedel po desni strani, kjer je bil za pokrivanje zadolžen Grižonič, ki tokrat zares ni imel svojega dne. Videlo se je, da zaradi poškodbe izpred dveh tednov še nima dovolj moči za vseh 90 minut tekme, tudi ostali njegovi soigralci pa so predvsem v drugem polčasu preslabo zapirali poti do gola vratarja Germiča, ki je nekajkrat odlično posredoval. Interblock je tako zasluženo zabeležil tretjo zaporedno zmago, Drava pa bo v nedeljo na Ptuju poskusila presenetiti Celjane.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Ermin Rakovič (Interblock, rdeči dres) je trenutno z devetimi doseženimi zadetki najboljši strelec lige Telekom; kljub velikemu številu priložnosti, pa je proti Dravi dosgel le en zadetek. Ob njem je na fotografiji Mitja Emeršič.
Milan Duričič (trener Drave): »Domačinom čestitam za zmago. Od te tekme nisem pričakoval nič posebnega, saj je ritem tekem sreda-sobo-ta za naše mlade igralce zelo izčrpljujoč. Na igrišču so zaradi utrujenosti delali številne napake. Iz tega poraza se moramo nekaj maučiti in naprej marljivo delati, da se to ne bi dogajalo v bodoče.«
Dragan Skočič (trener Interblocka): »S to tekmo smo se dokončno »vrnili med žive«. Vidi se, da ekipa postaja iz tekme v tekmo bolj uigrana. Upam, da nam bodo te zmage pomagale do še boljšega vzdušja in boljšega dela na treningih.«
Pari 13. kroga - SOBOTA ob 15.00: Koper - Primorje, SOBOTA ob 18.00:
HIT Gorica - Interblock, Domžale - Nafta, NEDELJA ob 15.00: Drava - MIK CM Celje, Livar - Maribor.
Lista najboljših strelcev: 9 zadetkov: Dario Zahora (Domžale); 8 zadetkov:
David Bunderla (Primorje); 6 zadetkov: Ermin Rakovič (Interblock), Nejc Pečnik (MIK CM Celje), Dimitar Makriev (Maribor); 5 zadetkov: Milan Osterc (HIT Gorica), Dalibor Volaš, Amer Jukan (oba Koper); 4 zadetki: Marko Kmetec (Drava), Andraž Kirm (Domžale), Rene Mihelič (Maribor), Janez Perme (Livar).
Rokomet • 1. A SRL (m, ž) - MIK liga, 2. SRL
V soboto v Centru dva derbija
ZRK Mercator Ten-zor Ptuj - Proti Zal-cu za tretjo zmago
Ptujske rokometašice so v novo prvenstvo krenile po pričakovanjih. V prvih dveh domačih krogih so zanesljivo zmagale z ekipama Kočevje Evro Casino in Burjo Škofije, v 3. krogu pa so morale priznati premoč Krimu. V Ljubljani so varovanke trenerja Nikole Bist-roviča prikazale dobro igro in domačinke prisilile, da so se morale potruditi bolj, kot je to v navadi v slovenski ženski rokometni ligi. Med boljšimi je vsekakor bila Nastja Prapotnik, ki je Ljubljančankam zabila pet zadetkov. Njene dobre igre pa so naredile dober vtis na selektorja slovenske ženske rokometne reprezentance, ki jo je vpoklical v našo izbrano vrsto za akcijo Croatia cup 2007, ki se bo odigral v Samoboru od 19. do 21. oktobra. »V Ljubljani smo igrale dobro in bi verjetno bilo še bolj napeto, če bi imele kakšno menjavo več. Poziv za slovensko reprezentanco me je močno presenetil, saj ni enostavno priti v slovensko izbrano vrsto. Že to, da bom tam, mi veliko pomeni, predvsem pa je velika vzpodbuda za nadaljnje delo,« je dejala Nastja Prapot-nik, novopečena slovenska re-prezentantka.
Po odhodu Simone Murko je dobila priložnost na levem krilu, katerega je ta mlada in talentirana igralka dobro izkoristila. Tudi pred srečanjem s Celeio Žalec, ki je do sedaj nanizala tri zmage, je optimistična. »Vsi vemo, da je Žalec kvalitetna ekipa, zato se bomo morale za zmago precej potruditi. Ne bo lahko, vendar moramo biti optimistične,« je dejala Nastja Prapotnik.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Ormoža (na sliki vratar Gregor Čudič) se bodo že v petek v gosteh pomerili z Gorico.
Jeruzalem Ormož -Ena težjih tekem
Rokometaši Jeruzalema se bodo danes, točno opoldne, odpravili na tekmo 5. kroga v Novo Gorico k novincu v ligi, ki zaenkrat na svojem "bančnem računu" še nima točke. Tekma proti rokometašem iz dežele vrtnic je na papirju ena najlažjih, ampak preteklost ormoških rokometašev govori, da bo to ena najtežjih tekem v tem jesenskem delu prvenstva. Prvič letos bodo v vlogi favorita Ormožani, Novogoričani pa bodo zaigrali neobremenjeno in skušali ob pomoči svojih navijačev iztržiti prve točke. Zanimivo bo videti, kako se bodo v vlogi favorita obnašali Vinarji, ki se dobro zavedajo, da je pred njimi težka naloga: »Zavedamo se, da nas v Novi Gorici čaka težko delo. S pravim pristopom in z našo značilno borbenostjo
pa bi morali osvojiti novi točki,« je pred tekmo z Gorico Leasing povedal eden največjih presenečenj tega prvenstva Rok Žuran, ki letos kot novinec v 1. A-ligi v povprečju dosega po šest zadetkov na tekmo. Trener Saša Prapotnik še vedno ne bo mogel računati na poškodovanega Bojana Čudiča, bo pa ekipa Jeruzalema močnejša za Aleša Belšaka, ki si je pozdravil poškodbo gležnja.
UK
2. SRL - vzhod -V soboto na Ptuju stari dobri derbi
To soboto bodo svoj rokometni ples pričeli tudi rokome-taši v 2. slovenski moški vzhodni ligi. Volja žreba je hotela, da se bosta že v 1. krogu pomerita stara sosedska rivala Drava Ptuj in Velika Nedelja, ki sta se v preteklosti srečevala na višjih
Dober odpor Železnikov
1/16 finala Pokala Slovenije: Jeruzalem - Alples Železniki 34:25 (17:11)
Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko; Belšak, Korpar 2, Ra-dujkovic 1, Krabonja 5, Rajšp, Bogadi 1, M. Bezjak 4, R. Klemenčič 1, R. Bezjak 4, Sok 4, Hebar 3, Žuran 8, Potočnjak in Korez 1. Trener: Saša Prapotnik.
Alples: Kovačevič, E.Rant, Kavčič; M. Bernik 1, Faj-far 2, L. Rant 3, Pogačnik, Damijan 7, J. Bernik 3, Golja, Frakelj, Flander, Dunat 1, Krištofič 5, Shefketi 2 in Ka-menšek 1. Trener: Borut Rebič. Sedemmetrovke: Jeruzalem 4/3; Alples 6/3.
Izključitve: Jeruzalem 6; Alples 14 minut.
Ormožani so si po pričakovanjih zagotovili napredovanje v 1/8 finala Pokala Slovenije, kjer bo njihov nasprotnik 1. B-ligaš iz Maribora. Gostje iz Železnikov so se na Hardeku predstavili v solidni luči in niso razočarali. Izkazali pa so se vsi trije vratarji Gorenjcev. Pri gostiteljih so dobili priložnost prav vsi, razen poškodovanega Belšaka, ki je ostal na klopi. Zaradi poškodb nista nastopila Bojan Čudič in Pisar, svojo minutažo pa sta dobila tudi kadeta Rok Klemenčič in Jaša Rajšp. Najvišja prednost Ormožanov na tekmi je znašala +10, 34:24. Še v 43. minuti so jeruzalemčki vodili le za štiri, 25:21, nato pa povišali prestavo više in zabeležili suvereno zmago, ki v nobenem trenutku ni bila vprašljiva.
Uroš Krstič
tekmovalnih nivojih. Ptujčani so verjetno bogatejši za izkušnje v tej konkurenci, saj so redno tekmovali, medtem ko rokometaši Velike Nedelje po izstopu iz prvoligaške konkurence niso tekmovali, vendar imajo še vedno zelo dobro in kvalitetno igralsko zasedbo. Tako bodo ljubitelj rokometa v soboto ob 17. uri v športni dvorani Center na Ptuju zares prišli na svoj račun.
Rokometaši Drave so s pripravami na novo sezono pričeli 1. avgusta, odigrali deset pripravljalnih srečanj (7 zmag, 3 porazi). Bilo je tudi precej sprememb v igralskem kadru, saj so iz kluba odšli Kovačec, Kumer in Kvas (vsi Velika Nedelja), prišli pa so Halilovič, Dokša, Lukaček, Klemenčič, Dajčbaueer in Pučko (vsi Jeruzalem Ormož). K delu članske ekipe pa so priključili Ferka, Bedrača, Ovčarja in Mesarča iz lastnega mladinskega pogona.
»Naši cilji so, da se v dveh letih uvrstimo v 1. B-slovensko moško rokometno ligo. Če bi bilo to prej, bi bilo seveda dobro. Mi bomo v novo sezono krenili brez Luskoviča in Kafela (poškodovana), sicer brez dveh organizatorjev igre. Nasprotnik v prvem krogu je kvaliteten in morali se bomo zelo potruditi za zmago, ki jo pričakujemo. O rezultatu pa bo odločala dnevna forma,« je pred tekmo z Veliko Nedeljo dejal trener Drave Ptuj Marjan Valenko.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • KK PP
Najlepša letošnja predstava
Mladi kolesarji Perutnine Ptuj so v nedeljo nastopili na dirki v avstrijskem Seiersbergu. Na zaključni dirki avstrijskega pokala so se zbrali vsi najboljši domači kolesarji, na 56 kilometrov dolgo progo so se skupaj podali mladinci in člani.
Med 80 tekmovalci na startu sta dirko odlično odpeljala Tomaž Bauman in Niko Vogrinec, ki sta osvojila četrto in peto mesto. Bauman se je trudil v pobegu praktično cel dan, Vogrinec pa je zeleno luč za napad od trenerja dobil šele v zadnjih kilometrih dirke, ko je bila prednost ubežnikov že neulovljiva. »Z dirkanjem moramo biti zelo
zadovoljni, saj smo zelo dobro kontrolirali potek dirke, ko je bil Bauman v ospredju. Fantje so me presenetili, tu sta bila še Tement in Purg, ki sta opravila ogromno dela. Mislim, da je bila to najlepša letošnja predstava, kar se tega tiče. Imeli smo možnost za stopničke, a je Bauman v zaključkih še malo nespreten, manjka mu izkušenj, saj tekmuje šele dobro leto dni,« je povedal trener ptujskih mladincev Boštjan Arnuš.
Nove izkušnje si bodo Ptuj-čani pridobivali že ta konec tedna, ko jih čaka novo tekmovanje. To bo bolj pomembno in tudi zahtevno, saj se ob vzponu
na Krvavec pomerili za državne naslove. Proga je dolga 11 kilometrov in ima 900 metrov višinske razlike. Ta generacija ptujskega podmladka se je
na takšnih dirkah že izkazala, Niko Vogrinec je namreč pred dvema letoma na Vršič prikole-saril kot prvi.
UG
Tomaž Bauman (drugi z desne) in Niko Vogrinec (prvi z desne) med najboljšimi avstrijskimi kolesarji.
Boks • Dejan Zavec
Dejan s Starikovom
Samo še dober teden dni je do štiriindvajsetega profesionalnega dvoboja našega boksarskega šampiona Dejana Zavca, ki se bo v soboto, 13. oktobra, odvijal v nemškem Magdeburgu. Dejan je v dosedanjih 23 dvobojih 22-krat zmagal, zadnji, z Argentincem Mirando, pa se je v Mariboru končal brez odločitve. Od takrat so minili štirje meseci in Dejanova poškodba arkade, ki jo je dobil pri trku z Mirando, je že pozabljena. Dejan se je na povratni dvoboj temeljito pripravljal, vendar je Miranda medtem izgubil naslov prvaka Latinske Amerike in iz tega ni bilo nič. Karte so se v velterski kategoriji na novo premešale tudi zavoljo poraza Mehikanca Antonia Margerita proti Američanu Paulu Williamsu, ki sta vodilna na lestvici WBO organizacije (Dejan na tej lestvici zaseda 5. mesto med izzivalci).
Dejan so bo tako po vseh zapletih s tekmecem v Mag-deburgu pomeril z Estoncem Albertom Starikovim. Gre za 34-letnega boksarja, ki je imel
v dosedanji profesionalni karieri 15 dvobojev, od tega jih je 8 zmagal (3 s K. O.), 7 pa izgubil. V Magdeburg se seveda odpravljajo tudi Dejanovi zvesti navijači, ki se bodo na pot odpravili z avtobusom. Nekaj mest je še prostih, vse informacije pa lahko dobite na telefonski številki 031 366 919 (Darko).
JM
WBO prvak: PAUL WILLIAMS (ZDA) Izzivalci:
1.	Antonio Margarito	MEH
2.	Michael Jennings	VB
3.	Shamone Alvarez	ZDA
4.	Joshua Clottey	GANA
5.	Dejan Zavec	SLO
6.	Luciano Abis	ITA
7.	Luis Collazo	Portoriko
8.	Jesus Soto Karaas	MEH
9.ZabJudah	ZDA
10.	David Estrada	ZDA
WBA prvak: MIGUEL COTTO (Portoriko)
IBF prvak: KERMIT CINTRON (Portoriko)
WBC prvak: FLOYD MAYWEATHER (ZDA)
Foto: Črtomir Goznik
Dejana Zavca čaka naslednjo soboto, 13. oktobra, 24. profesionalni dvoboj; v nemškem Magdeburgu se bo pomeril z Estoncem Starikovom.
Nogomet • 2. SNL
Stajersko-dolenjska obračuna
V soboto bosta v 2. slovenski nogometni ligi nastopila oba naša drugoligaša. Nogometaši Aluminija bodo gostili ekipo Krškega, nogometaši Zavrča pa bodo gostovali pri Krki v Novem mestu. Kidričani so v minulem krogu izgubili v Kranju in bodo vsekakor poskušali točke dobiti na srečanju s Krškim, ki je v krogu ekip, ki lahko računa na visoko mesto na prvenstveni razpredelnici. Pot do zmage ne bo lahka, vendar pa bodo morali varovanci trenerja Bojana Špehonje tekmo odigrati maksimalno angažira-
no, če ne želijo kakšnega neprijetnega presenečenja.
V Zavrču so bili po srečanju z Bonifiko le delno zadovoljni z osvojeno točko, jutri pa jih čaka gostovanje pri zadnjeuvrščeni Krki, ki je v dosedanjih osmih krogih dosegla le 2 zadetka in osvojila 3 točke. Trener Zavrča Miran Emeršič ne bo mogel računati na vse nogometaše, saj sta Letonja in Murat zaradi izključitev še vedno aut, Matej Golob pa še poškodovan. Vsekakor pa je to lepa priložnost za prvo zmago v gosteh.
Danilo Klajnšek
Foto: UG
Kegljanje • 2. SKL (m, ž)
Prvi poraz fantov
Kegljači ptujske Drave so v 3. krogu 2. SKL - vzhod gostovali pri ekipi mariborskega Lenta in dvoboj izgubili. Za Dravo so zmage dosegli Janez Podgoršek, Milan Podgoršek in Milan Dremelj, kar pa je bilo premalo za zmago, saj so domačini bili boljši v skupnem seštevku podrtih kegljev. Izgleda, da bo tudi to prvenstvo tako zanimivo in razburljivo kot je bilo minulo. Sicer pa so kegljači Drave na začetku dvakrat zmagali in se trenutno nahajajo na 3. mestu s samo točko zaostanka za prvima ekipama.
S tekmovanjem so pričela v 2. SKL tudi dekleta Drave, ki pa so bile poražene na prvem gostovanju pri ekipi iz Šoštanja.
2. SKL VZHOD (m)
Rezultati 3. kroga: Lent - Drava 5:3, Impol - Konjice 5:3, Miklavž -Šoštanj 4:4, Rudar - Konstruktor 0,5 7,5, Pivovarna Laško - Litija 2:6.
3.	DRAVA
4.	LITIJA
5.	LENT
6.	PIVOVARNA LAŠKO
7.	KONJICE
8.	MIKLAVŽ
9.	IMPOL
10.	RUDAR
1.	KONSTRUKTOR 3
2.	ŠOŠTANJ	3
Lent - Drava 5:3 (3244 - 3179)
Drava: J. Podgoršek 522, Arnuš 506, M. Podgoršek 570, Sušanj 496, Dremelj 559, Zorman 524.
2. SKL VZHOD (ž)
Rezultati 1. kroga: Šoštanj - Drava 7:1, Impol - Nafta 3:5, Fužinar - Miroteks III. 8:0.
Vrstni red: Fužinar, Šoštanj in Nafta 2, Impol, Drava in Miroteks III. 0 točk.
Šoštanj - Drava 7:1 (3082 - 2942)
Drava: Fridl 520, Krušič 496, Plajn-šek 501, Kolar 456, Bombek 467 in Kramberger 493.
Danilo Klajnšek
Športne novičke
Futsal • 2. SFL
vzhod, 1. krog: Odličen začetek Tomaža
Slovenske gorice -Tomaž 1:8 (1:5)
Tomaž ABA Mark 69: Trop, Vrba-nič; B. Kupčič, Kolbl, Kamenšek, Bohi-nec, Goričan, Plohl, Gajser, Krampelj, S. Kupčič in Miklašič. Trener: Marjan Magdič.
Strelci: B. Kupčič (2x), Gajser (2x), S. Kupčič, Kamenšek, Plohl in Goričan.
Prenovljena in okrepljena zasedba Tomaža ABA Mark 69 je odlično pričela novo prvenstvo. Na uvodnem gostovanju v Voličini so futsalerji Tomaža z lahkoto opravili z domačini. Že po 80 sekundah je Tomaž vodil s 3:0, v nadaljevanju pa nadziral rezultat ter pridno polnil mrežo Slovenskih goric. Prednost v prid petelinov ob večji zbranosti v zaključku akcij bi lahko bila še bistveno višja. Po prikazanem je Tomaž eden glavnih kandidatov za sam vrh 2. SFL vzhod, kjer letos nastopa deset moštev. V nadaljevanju prvenstva bo trener Marjan Magdič lahko računal še na Cvetka, Jurčeca in Školibra, ki tokrat niso nastopili.
V	petek ob 20. uri Tomaž še v drugo gostuje - v Ljutomeru pri Marincih iz Veščice.
UK
Motokros •
Peter Tadič drugi v Brežicah
V	Prilipah pri Brežicah je potekala deveta dirka za pokalno prvenstvo Slovenije - pokal Akrapovič, na katerem je nastopilo 100 tekmovalcev v desetih disciplinah.
Peter Tadič (MTD Racing team) je pri Brežicah osvojil 2. mesto v razredu do 125 ccm.
Najbolj zanimivo je bilo v kategoriji do 125 ccm. Svojo formo proti koncu prvenstva izboljšujeta tudi brata Kristjan in Peter Tadič (MTD Racing team). V drugi vožnji sta se nekaj časa vozila en ob drugem in uprizorila pravi boj, v katerem ni bilo bratovske solidarnosti. Peter, lanskoletni državni prvak v kategoriji do 85 ccm, je bil tokrat srečnejši in je na koncu stal na zmagovalni stopnički št. 2. To je nagrada, da se je odrekel potovanju v Ameriko, na t. i. olimpijske igre motokrosa - Pokal narodov v motokrosu. Kristjan Tadič je bil peti (v obeh dirkah peti), Borut Bele (AMD Štefan Kovač) pa je ob obilici smole zasedel šesto mesto (v prvi dirki je bil sedmi, v drugi šesti).
V razredu R-2 OPEN nastopa tudi Leon Hliš (MTD Racing team), ki je skupno zasedel peto mesto (v 1. vožnji je bil tretji, v drugi pa peti).
Danilo Klajnšek
Kickboks •
Svetovno prvenstvo v Beogradu
Iz Beograda z zlatom in bronom
11 članska kickboxing reprezentanca Slovenije je pod vodstvom selektorja Vladimirja Sitarja in pomočnika Bojana Korošca na svetovnem prvenstvu v Beogradu osvojila eno zlato in eno bronasto medaljo. Na prvenstvu je sodelovalo 630 tekmovalcev iz 50 držav.
Naslov svetovne prvakinje je osvojila Sabina Šehič iz Novega mesta v kategoriji do 65 kg. V disciplini light kontakt je v finalu premagala Avstrij-ko Nicole Triummel. Pred tem je premagala Dagmar Kundrijoko iz Slovaške, Jenney Andersenovo iz Švedske in Julio Goldnerjevo iz Nemčije.
Bronasto medaljo je za našo reprezentanco osvojil Raniz Smajlovič iz Izole v light kontaktu v kategoriji do 94 kg. Po zmagah nad Andrejem Mi-cianikom iz Slovaške in Milkom Kost-nikom iz Makedonije je v polfinalu predal borbo proti Giovanni Nurschiju iz Nemčije.
Vladimir Sitar je po tekmovanju povedal: »Vsekakor je to velik uspeh, celo večji od pričakovanega, saj smo pred prvenstvom računali le na eno kolajno, osvojili pa dve, od tega celo eno najžlahtnejšo. Tudi ostali člani reprezentance so se zelo dobro borili in bi z malo sreče lahko tudi posegli po medaljah; najbližje temu sta bila Andrej Sande iz Maribora in Jasmin Bečirovič iz Izole, ki sta izgubila po sumljivih sodniških odločitvah.«
Franc Slodnjak
Golf • Alps Tour
Super igra Gojčiča v Franciji
Šestindvajseti masters turnir v golfu v francoskem Dijon-Bo-urgogneu sta zaznamovali dve stvari: deževno vreme in super igra ptujskega profesionalnega igralca golfa Matjaža Gojčiča. Vreme je v marsičem spremenilo potek igranja na tem turnirju Alps Toura, v takšnih razmerah se je Matjaž dobro znašel in končal tekmovanje na odličnem 5. mestu. Zmagal je Francoz Sarel Son Houi, ki je oba dneva odigral konstantno dobro (70 udarcev, štiri udarce pod parom igrišča). Gojčič je skupno odigral 144 udarcev, obakrat po 72 udarcev.
Matjaž Goljčič je svoj nastop v Franciji opisal tako: »S svojo igro in rezultatom sem zelo zadovoljen. Pred tem turnirjem sem že igral dobro in sem na dveh turnirjih naredil cut oziroma rez, a nisem bil pri vrhu, tokrat mi je to v izredno težavnih pogojih uspelo. Na igrišču sem kljub odpovedim in čakanjem zaradi padavin pokazal veliko potrpljenja. Kot ponavadi sem na tem turnirju dobro igral dolgo igro, medtem ko sem navadno imel težave pri kratki igri, ki pa mi je tokrat šla zelo dobro. Zal organizatorji niso izpeljali turnirja v celoti, saj sem imel dobro priložnost, da dosežem birdija in se na
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič
koncu uvrstim celo med prve tri igralce na turnirju. V takšnih pogojih so mnogi igralci igrali slabše kot znajo, jaz pa sem te pogoje dobro izkoristil in mi je kar žal, da turnir ni bil izpeljan v celoti.«
Matjaž Gojčič se je medtem že preselil v Italijo, kjer že igra na turnirju v Torinu. Sicer pa bo skupno letos igral še na treh turnirjih Alps Toura. Trenutno je v tej profesionalni seriji uvrščen okrog petintridesetega mesta; z dobrimi igrami na zadnjih treh turnirjih si želi, da bi bil ob koncu te sezone uvrščen okrog petindvajsetega mesta. Osnovni cilj Matjaža Gojčiča pa je vsekakor, da bo leto končal med 40 najboljšimi igralci na Alps Touru, kar mu bo avtomatsko (brez kvalifikacij) zagotavljalo tudi prihodnje leto igranje v tem rangu profesionalnih turnirjev.
Rezultati:
1.	Sarel Son Houi (FRA) (70, 70 udarcev)
2.	Dominique Nouailhac (FRA) (70, 71 udarcev)
2. Michelle Reale (ITA) (70, 71 udarcev)
5. Matjaž Gojčič (SLO) (72, 72 udarcev)
David Breznik
Odbojka • ŽOK Ptuj
V uvodu težko gostovanje Ptujčank
Ta konec tedna se pričenja državno prvenstvo v prvi odbojkarski ligi, kjer bodo po treh letih premora nastopile tudi ptujske odbojkarice. Kot favoritinje za naslov se pred pričetkom omenjajo ekipe Nove KBM iz Maribora, moštvo Nove Gorice ter Novega mesta. Te so že v lanski sezoni dokazale, da so na vrhu praktično »nedotakljive«. Po odpovedi nastopa v elitni slovenski konkurenci Izole in Šentvida (zamenjalo jih je Grosuplje in Bled) bodo Ptujčanke imele realno gledano večje možnosti, da uresničijo zastavljene cilje - uvrstitev na sredino prvenstvene lestvice.
Težak nasprotnik je sinoči čakal Ptujčanke že v uvodnem krogu (v zadnjem trenutku so
tekmo s sobotnega termina prestavili na četrtek, 4. 10.), zmaga na gostovanju v Mariboru bi bila veliko presenečenje, če že ne čudež. »Bankirke« letos nastopajo okrepljene s šestimi tujkami kar na štirih frontah, dveh doma in dveh v tujini. Zmagah v obeh domačih tekmovanjih je za ambiciozno mariborsko moštvo realno dosegljiv cilj. »Me v Maribor odhajamo sproščene, saj vemo, da nimamo kaj izgubiti. Od svojih igralk pričakujem maksimalni vložek, saj bomo le na tak način lahko dostojen nasprotnik,« pravi trenerka ptujskega moštva Sergeja Lorber. Letos Lorberjevi sicer ne gre vse po načrtu. Na pripravljalnih tekmah ji še ni uspelo sestaviti popolne udarne šestorke, ni
m
krniti
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice Ptuja so včeraj zvečer v Mariboru (po sklepu redakcije Štajerskega tednika) že odigrale prvo tekmo v 1. DOL.
je imela niti tokrat. Koliko je »vredna« ta ekipa, se bo bolj pokazalo naslednji teden, ko
na Ptuj prihaja neposredni tekmec moštvo Benedikta.
UG
Namizni tenis • 3. SNTL
Zgodovinska zmaga Cirkovčanov
dan 3:1, Ber - Novak 1:3, Božičko
-	Prosen 3:0, Ovčar - Novak 1:3, Ber
-	Grdan 0:3, Božičko - Novak 0:3.
Ptuj II. - Škofja Loka 3:5
Ovčar - Hari 0:3, Božičko - Jazbič
3:0, Ber - Skufca 0:3, Božičko - Hari 3:2, Ovčar - Skufca 1:3, Ber - Simo-nič 0:3, Božičko - Skufca 3:2, Ber - Hari 1:3.
Danilo Klajnšek
S tekmovanjem so pričeli tudi v 3. slovenski namiznote-niški ligi, kjer imamo z našega področja kar dva kluba: drugo ekipo Ptuja in prvič tudi ekipo Cirkovc. Tam se domače športno društvo že dalj časa trudi pri delu z mladimi igralci, s vključitvijo v 3. SNTL pa so vsekakor naredili korak naprej. Ob tem moramo pohvaliti sodelovanje z NTK Ptuj. Sobota pa je bil dan, ko so se Cirkovčani veselili, saj so si proti Škofji Loki priigrali prvo zmago, proti Merkurju pa so nato tesno izgubili.
Cirkovce - Škofja Loka 5:4
Drčič - Hari 3:0, Zera - Skufca 3:1, Džankič - Simonič 1:3, Zera - Hari 2:3, Drčič - Simonič 3:0, Džankič -Skufca 1:3, Zera - Jazbič 3:1, Slaček
-	Hari 0:3, Drčič - Skufca 3:0.
Cirkovce - Merkur 4:5
Zera - Prosen 3:2, Drčič - Novak 3:2, Džankič - Grdan 0:3, Drčič - Prosen 3:0, Zera - Grdan 2:3, Džankič -Novak 1:3, Drčič - Grdan 3:0, Slaček
-	Prosen 2:3, Zera - Novak 2:3.
Ptuj II. - Merkur 2:5
Ovčar - Prosen 0:3, Božičko - Gr-
Namiznoteniška ekipa Cirkovc s spremljevalci
Foto: DK
Foto: DK
Tenis • Masters U-18 na Ptuju
Rola izkoristil prednost domačega igrišča
Na igriščih v Termah Ptuj je v torek in sredo potekal Masters za igralce in igralke do 18 let starosti. Pravico udeležbe je imelo 12 najboljših igralcev letos v tej starostni kategoriji, vendar so nekateri zaradi udeležbe na turnirjih širom Evrope odpovedali nastop na Mastersu.
Prvi nosilec pri fantih je tako bil Domen Korelc (TK
Benč Ljubljana), ki sicer zaseda 5. mesto na lestvici TZS, drugi pa Blaž Rola, član domačega kluba (7). Korelc se je moral posloviti že v polfinalu, kjer ga je presenetil Klemen Kovačič (TK Domžale). Bistveno bolj zanimiv pa je bil drugi polfi-nalni obračun, kjer sta merila moči Blaž Rola in Ljubljančan Rok Popov Ledinski (12). Oba sta v prvem setu prikazala za-
res vrhunski tenis, zaradi izredno natančnih udarcev pa je slavil Rok. Le-ta se je ob koncu seta povsem po nepotrebnem zapletel v besedni dvoboj z domačimi gledalci, ki so spodbujali Blaža in popolnoma izgubil ritem. Blaž je tako dobil zapored 10 iger in je povedel 4:0 v zadnjem odločilnem setu. Vendar se je takrat šele začelo zapletati, saj se je Popov vrnil
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola (TK Terme Ptuj) je na Mastersu U-18 na domačih igriščih premagal vse nasprotnike.
1. SML
Rezultati 9. kroga: Aluminij
-	Koper 0:0, Dravograd - Triglav 0:1, Svoboda - Mura 05 1:3, HIT Gorica
-	Rudar Velenje 1:1, Bilje Primorje
-	Domžale 1:4.
Mlakar, Polajžer, Medved, Delamea, Tominc (Kek), Perger (Hajšek), Milec in Pislak (Čeh). Trener: Simon Vido-vič.
LIGA U-14
1. MARIBOR	8	7	1	G	32:4	22
2. DOMŽALE	9	B	1	2	23:9	19
3. ALUMINIJ	9	4	a	2	10:8	1B
4. MURA 05	9	4	2	a	13:18	14
5. KOPER	9	a	4	2	17:10	13
6. TRIGLAV	8	4	1	a	19:19	13
7. RUDAR (V)	8	a	a	2	17:12	12
8. MIK CM CELJE	8	a	1	4	14:12	1G
9. INTER. FACTOR	B	a	1	2	9:7	1G
10. HIT GORICA	9	2	4	a	15:15	1G
11. DRAVOGRAD	9	a	1	5	8:11	1G
12. BILJE -PRIM.	9	2	2	5	9:19	8
13. SVOBODA	9	2	G	7	5:27	B
14. BRITOF	8	1	G	7	4:24	a
Aluminij - Koper 0:0 Aluminij: Lipovac, Hojski, Rešek, Žmavc, Dimc (Draškovič), Bečiri (Rav-njak), Rotman, Miha Lešnik, Kušar, Vajs in Meznarič (Pečnik). Trener: Bojan Flis.
1. SKL
Rezultati 9. kroga: Aluminij - Koper 1:0, Dravograd - Triglav 1:4, Svoboda . Mura 05 0:0, Bilje Primorje - Domžale 2:2, HIT Gorica - Rudar Velenje 5:0.
1.	TRIGLAV 9 6 2 1 19:7 20
2.	BILJE - PRIM. 9 6 2 1 21:13 20
3.	DOMŽALE 9 5 3 1 21:7 18
4.	HIT GORICA 9 5 2 2 19:6 17
5.	KOPER 9 5 2 2 19:8 17
6.	INTER. FACTOR 7 4 2 1 15:7 14
7.	MARIBOR 8 4 13 17:13 13 9 3 3 3 16:9 12
CELJE 8 3 2 3 18:6 11
10.	BRITOF 8 2 2 4 13:19 8
11.	RUDAR (V) 8 2 0 4 9:28 6
12.	MURA 05 9 1 1 7 9:21 4
13.	SVOBODA 9 1 1 7 7:30 4
14.	DRAVOGRAD 9 1 1 7 8:37 4 Aluminij - Koper 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Hajšek (78). Aluminij: Polja nec, Jovič, Petek,
Rezultati 8. kroga: Aluminij
-	Mura 05 0:1, AHA EMMi Bistrica
-	Davidov Hram Radgona 3:2, Ljutomer - Maribor 0:2, Dravograd - Teh-nostroj Veržej 7:0, Nafta - Rudar Velenje 4:1, NŠ Poli Drava - Le coq sportif 4:1, Simer šampion - MIK CM Celje 2:0.
1.	MURA 05 8 7 1 O 30:1 22
2.	DRAVOGRAD 8 7 0 1 33:5 21
3.	MARIBOR 8 6 0 2 30:9 18
4.	SIMER ŠAMP. 8 5 2 1 14:6 17
5.	RUDAR VELENJE8 5 0 3 14:15 15
6.	NŠ POLI DRAVA 8 4 2 2 23:16 14
7.	NAFTA 8 4 0 4 13:18 12
8.	ALUMINIJ 8 3 2 3 12:8 11
9.	MIK CM CELJE 8 3 0 5 10:17 9
10.	A. E. BISTRICA 8 3 0 5 8:20 9
11.	TEH. VERŽEJ 8 2 1 5 7:19 7
12.	L. C. SPORTIF 8 2 1 5 12:26 7
13.	LJUTOMER 8 0 1 7 2:23 1
14.	RADGONA 8 0 0 8 4:29 0
NŠ Poli Drava - Le coq sportif 4:1 (3:0) Strelci: 1:0 Pukšič (19), 2:0 Puk-
šič (28), 3:0 Kajzer (35), 3:1 Rola (41) in 4:1 Oroz (55).
NŠ Poli Drava: Pongrac, Bezjak (Slanič) Petrovič, Zorec, Kajzer (Zemlja rič), Strel (Kozel), Perger, Trep ( Oroz), Pukšič, Pivko in Kirič (Golob). Trener: Miran Ljubec. Aluminij - Mura 05 0:1 (0:0) Strelec: 0:1 Janža (70). Aluminij: Frlež, Cesar, Jevšovar, Ornik, Babšek, Jus, Pulko, Gaiser (Šešo), Sitar, Horvat, Žurej. Trener: Tomislav Grbavac.
2. SML - vzhod
Rezultati 8. kroga: NŠ Poli Drava
-	Železničar 5:2, Nissan Ferk Jareni-na - Pohorje 2:0, Krško - Nafta 1:2, Simer šampion - GIC Gradnje Rogaška 2:2, Malečnik - Ljutomer 1:3, Šmartno 1928 - Zreče 1:3, Dravinja
-	Bistrica 1:0.
1.	KRŠKO 8	6 113
2.	NAFTA 8	6 0 2	3
3.	SIMER ŠAMP. 8	5	3 0	2
4.	NŠ POLI DRAVA 8	5	2 1	3
5.	FERK JARENINA 8	5	2 1	2
6.	ŽELEZNIČAR 8	3	2 3	22
7.	LJUTOMER 8	3	1 4	14
8.	ZREČE 8	3	14
9.	DRAVINJA 8	3	0 5
11:3;
5 19 8 18 7 18
17 17 12 11 14 1G 1G
Rezultati, fantje:
Četrtfinale: Domen Korelc (Benč) - Tom Kočevar Dešman (Max Ljubljana) 3:6, 7:5, 6:1, Klemen Kovačlč (Domžale) -Aleksander Grešak (Laško, 3) 6:4, 6:1, Rok Popov Ledlnskl - Matlc Možek (Benč) 6:1, 4:6, 6:2, Blaž Rola (TK Terme Ptuj, 2) - Ambrož Kodelja (Benč) 6:3, 6:1.
Polfinale: Domen Korelc (Benč, 1) - Klemen Kovačlč (Domžale) 3:6, 2:6, Blaž Rola (TK Terme Ptuj, 2) - Rok Popov Ledlsnkl (Slovan Ljubljana, 4) 3:6, 6:0, 7:5.
Finale: Rola - Kovačlč 5:3 (predaja Kovačlč).
Dekleta:
Polfinale: Urša Jerman (Trl-glav Kranj, 1) - Dragana Božo-vlč (Branlk Marlbor) 6:2, 6:2, Marcela Cuderman (Trlglav Kranj) - Tlna Potlsk (Branlk Marlbor) 4:6, 2:6.
Finale: Jerman - Potlsk 6:1, 6:4.
Športni napovednik
v igro in dobil zapored 5 iger! Rola je takrat spet dvignil nivo igre, Popov pa je spet izgubljal živce in do konca ni več osvojil nobene igre. To je bil po prikazanem tenisu pravzaprav finale pred finalom, saj je Klemen Kovačič v finalu pri vodstvu Role 5:3 v prvem nizu predal dvoboj zaradi poškodbe.
Pri dekletih je brez izgubljenega seta zmagala prva nosilka Urša Jerman (2. na lestvici TZS), ki je bila v finalu boljša od Mariborčanke Tine Potisk, ki je že z uvrstitvijo v finale dosegla velik uspeh (21. na lestvici TZS).
Jože Mohorič
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, 2. SML, 2. SKL, Ü-14
10.	POHORJE	8	2	2	4	6:10	8
11.	MALEČNIK	8	2	1	5	12:36	7
12.	BISTRICA	8	2	1	5	5:34	7
13.	.G. ROGAŠKA	8	1 2	5	8:26	5
14.	ŠMARTNO	8	1 0	7	3:30	3
2. SKL - vzhod
Rezultati 8. kroga: NŠ Poli Drava
-	Železničar 6:0, Nissan Ferk Jareni-na - Pohorje 3:2, Krško - Nafta 4:1, , Simer šampion - GIC Gradnje Rogaška 6:0, Malečnik - Ljutomer 0:2, Šmartno 1928 - Zreče 2:4, Dravinja
-	Bistrica 1:4.
1. NŠ POLI DRAVA 8		7 1	G	38:4	22
2. FERK JARENINA 8		7 1	G	27:8	22
3. SIMER ŠAMP.	8	7 G	1	50:2	21
4. POHORJE	8	B G	2	31:1G	18
5. LJUTOMER	8	B G	2	18:9	18
6. BISTRICA	8	4 1	a	18:2B	13
7. ŽELEZNIČAR	8	a 1	4	9:17	1G
8. KRŠKO	8	1 4	a	13:13	7
9.ZREČE	8	2 1	5	9:23	7
10. ŠMARTNO	8	2 1	5	8:25	7
11. MALEČNIK	8	2 G	B	5:2B	B
12. G. ROGAŠKA	8	1 2	5	9:24	5
13 NAFTA	8	1 1	B	8:23	4
14. DRAVINJA	8	G 1	7	5:38	1
		Danilo Klajnšek			
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti Aluminija (na sliki, rdeči dres) so v soboto nekoliko presenetljivo premagali Koper, ki je na 3. mestu 1. SKL.
Nogomet /
Pokal MNZ Ptuj
Člani
Rezultati 1/4 finala: Aluminij - Boč 3:0, Oplotnica - Pra-gersko 4:1, AHA EMMI Bistrica - Cirkulane 3:1, Zavrč - Apače 7:0.
Mladinci
Rezultati 1/4 finala: NŠ
Poli Drava Ptuj - Holermuos Ormož 4:3, Aluminij - Prager-sko 12:1, Apače - Gorišnica 0:4, Podvinci - Podlehnik 6:5 (2:2) - po streljanju enajstmetrovk.
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 13. kroga - SOBOTA ob 15.00: Koper - Primorje, SOBOTA ob 18.00: HIT Gorica - Interblock, Domžale - Nafta, NEDELJAob 15.00: Drava - MIK CM Celje, Livar - Maribor.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA - SOBOTA 15.00: Aluminij - Krško; SOBOTA ob 15.30: Krka Zavrč;NEDELJA ob 15.00: Zagorje - Mura 05, Bonifika
-	Rudar, Bela krajina - Triglav Gorenjska.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
Pari 9. kroga - SOBOTA ob 15.30: MU Šentjur - Odranci, Paloma -Črenšovci, Kovinar Štore - Stojnci, Malečnik - Pohorje, Roma - Tehno-stroj Veržej; NEDELJA ob 15.30: Šmartno 1928 - Koroška Dravograd, Dravinja - Trgovine Jager.
ŠTAJERSKA LIGA
Pari 9. kroga - SOBOTA ob 15.30: Šentilj Jarenina - Podvinci, Mons Claudius - GIC Gradnje Rogaška, Šoštanj - Oplotnica, Partizan Fram
-	Zreče; NEDELJA ob 15.30: Simer šampion - Gerečja vas Unukšped, Holermuos Ormož - AHA EMMI Bistrica.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
Pari 7. kroga - SOBOTA ob 15.00: Bukovci - Rogoznica; SOBOTA ob 16.00: Boč - Videm, Hajdina - Cirkulane; NEDELJA ob 10.30: Skorba Saš - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 16.00: Gorišnica - Središče, Apače - Dornava.
2.	MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ
Pari 6. kroga - SOBOTA ob 16.00: Markovci - Slovenja vas, Prager-sko - Lovrenc, Spodnja Polskava - Podlehnik, Tržec - Hajdoše, Grajena
-	Leskovec.
VETERANSKA LIGA MNZ Ptuj
Zahodna skupina: pari 6. kroga - PETEK ob 16.30: Polskava - Haj-dina, Zgornja Polskava - Pragersko, Boč - Skorba, Prepolje - Lovrenc, Apače - Podlehnik. Vzhodna skupina: pari 6. kroga - PETEK ob 16.30: Savaria Podvinci
-	Grajena, Gorišnica - Leskovec, Tržec - Ormož, Videm - Stojnci, Dornava - Markovci.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 4. kroga - NEDELJA ob 16.00: Krka - ŽNK Ljudski vrt, Seno-žeti Škale - Maribor, Velesovo - Olimpija Bežigrad, Pomurje - Slovenj Gradec
ROKOMET
1. A SRL moški
Pari 5. kroga: Intra Gorica Leasing - Jeruzalem (petek ob 18.30), Cimos Koper - Sviš Pekarne Grosuplje, Rudar EVJ Trbovlje - Gorenje. Srečanja Knauf Insulation - Celje Pivovarna Laško, Gold club - Slovan, Prevent - Trimo Trebnje so že bila odigrana.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec (sobota 19.00 v ŠD Center), Kočevje Evro Casino - Izola, Velenje - Škofja Loka KSI, Olimpija PLK Celeia Žalec, Burja Škofije - Krim Mercator, Zagorje Istrabenz Gorenje - Europrodukt Brežice.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
Pari 3. kroga: Moškanjci Gorišnica - Mitol Sežana (sobota ob 19.30, ŠD Gorišnica), Ajdovščina - Krško, Ribnica Riko hiše - Klima Petek Maribor, Krka - Dol TKI Hrastnik, Radeče MIK Celje - Grosuplje, Dobova
-	Istrabenz plini Izola.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - vzhod
Pari 1. kroga: Drava Ptuj - Velika Nedelja (sobota ob 17.00 v ŠD Center na Ptuju), Črnomelj - Šmartno 99, Pomurje - Arcont Radgona, Celje - Sevnica.
Odbojka
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA (ž)
Pari 1. kroga: Nova KBM Branik - ŽOK Ptuj (tekma je bila odigrana v četrtek, 4. 10.), MZG Grosuplje - Epic Sloving Vital, Benedikt - LIP Bled, Prevalje - Luka Koper.
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA (m)
Pari 1. kroga (sobota, 6. 10.): Svit Unimetal - Galex Mir (športna dvorana Slovenska Bistrica ob 19. uri), Olimpija - Salonit Anhovo, Calcit Kamnik - Astec Triglav, Marchiol Prvačina - MOK Krka.
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA NAMIZNOTERNIŠKA LIGA
2. krog: Edigs Mengeš - NTK Ptuj.
Na Ptuju državno prvenstvo v veslanju
Brodarsko društvo Ranca in Kajakaška zveza Slovenije skupaj organizirata DP v veslanju - kajak, kanu na mirnih vodah, ki bo potekalo v soboto in nedeljo, 6. in 7. oktobra 2007, na Ptujskem jezeru.
Uradna otvoritev DP bo potekala v soboto na platoju pred BD Ranca, začetek tekmovanja pa je oba dneva napovedan ob 11. uri. Slovesna razglasitev rezultatov in podelitev medalj bo v nedeljo ob 14. uri.
Državno prvenstvo bo potekalo na novi in obenem edini veslaški progi v Sloveniji za kajake in kanuje na mirnih vodah. Dodatne informacije: 041 791 005 (Emil).
DK, JM
9
Bowling • Podjetniška liga
Vrhunski rezultat Tamesa, v vodstvu VGP Drava
Moštvo Tamesa je v 3. krogu doseglo najboljši rezultat v tekočI sezoni, saj so krepko presegli mejo 2100 podrtih kegljev. Presenetljivo visoko so bili tokrat člani Intere, ki so se zavihteli kar na 2. mesto in pustili za sabo ekipe Sara, Taluma in VGP Drave, ki so doslej zasedale vodilne položaje. V skupni razvrstitvi so na prvem mestu »vodarji«, ki imajo poleg Taluma in Tamesa edini dva predstavnika med desetimi najboljšimi posamezniki lige.
Rezultati 3. kroga: 1. Tames 2141 (22 točk), 2. Intera 2031 (21), 3. TC Luka-Patruša 2024 (20), 4. VGP Drava 1989 (19), 5. Avto-prevozništvo Novak 1915 (18), 6. SAR 1924 (17), 7. Talum in Saš bar 1905 (16), 9. Bulldog 1863 (14), 10. DaMoSS 1833 (13), 11. PSS 1806 (12), 12. Exit club in Železniške delavnice Ptuj 1791 (11), 14. Radio-Tednik Ptuj 1736 (9), 15. Kager hiše 1731 (8), 16. Agis plus 1805 (7), 17. Asfalti Ptuj 1643 (6), 18. Mark 69 1565 (5), 19. Sanjski moški 1559 (4), 20. Projekta inženiring 1501 (3), 21. Ilkos 1503 (2), 22. TYF-Rozika 1451 (1).
5. TC - LUKA PATRUŠA INPLAN	5.793	54
6. SAŠ BAR	5.747	51
7. AVTOPREVOZNIŠTVO B. NOVAK	5.549	44
8. BULLDOG TEAM	5.551	43
9. RADIO-TEDNIK PTUJ	5.502	41
10. INTERA	5.344	39
11. KAGER HIŠA	5.359	36
12. PODJETJE ZA STAN. STORITVE	5.265	32
13. EXIT CLUB	5.253	31
14. ŽELEZNIŠKE DELAVNICE PTUJ	5.223	30
15. DAMOSS	5.185	27
16. AGIS PLUS	4.970	19
17. PROJEKTA INŽENIRING PTUJ	4.729	16
18. ASFALTI PTUJ	4.786	15
19. MARK 69-ABA	4.640	14
20. SANJSKI MOŠKI	3.198	14
21. ILKOS D.O.O	4.617	10
22. TYF-ROZIKA	4.573	8
Vrstni red najboljših	posamez-	
1.	VGP DRAVA
2.	SAR AVTOMATIZACIJA
3.	TAMES
4.	TALUM
6.034	61
5.940	60
5.999	59
5.947	58
nikov po treh krogih:
1. Dušan Kostanjevec (Avtopre-vozništvo Novak) povprečje 175,2, 2. 2. Bojan Klarič (SAR) 175,1, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 174,6, 4. Mirko Veselič (Talum) 174,0, 5. Robert Šegula (Tames) 173,7, 6. Igor Vidovič (Tames) 172,5, 7. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 171,3, 8. Se-bastjan Kotnik (TC Luka-Patruša) 171,3, 9. Simona Vajda (Bulldog) 170,9, 10. Darko Ferlinc (Talum) 170,1 ...
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Tamesa je v tem krogu podrla rekordnih 2141 kegljev; zmaga v tem krogu jih je pripeljala na 3. mesto v generalni razvrstitvi.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Avtoprevozništvo Božidar Novak je v tem krogu keglje podirala najbolje doslej. Njihov član Dušan Kostanjevec (drugi z leve) pa vodi tudi na lestvici najboljših posameznikov lige.
Športni napovednik
Kolesarski maraton po občini Hajdina
Občina Hajdina s pomočjo kolesarske sekcije ŠD Slovenja vas organizira pred prihajajočim praznikom občine Hajdina kolesarski maraton. Le-ta bo na sporedu v soboto, 13. oktobra. Start maratona bo izpred gasilskega doma v Slovenji vasi ob 9.30, zbor udeležencev pa že pol ure prej. Pot bo kolesarje vodila na relaciji Slovenja vas-Gerečja vas-Hajdina-Draženci-Sela-Videm-Hajdina-Skorba-Hajdoše-Slovenja vas.
Po koncu maratona bodo vsi udeleženci pogoščeni s toplim obrokom. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva!
Foto: Črtomir Goznik
»Sanjski moški« so po treh krogih na 3. mestu (obrnite časopis!).
Na podlagi Pravilnika o štipendiranju v Občini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/07), Odloka o proračunu Občine Hajdina za leto 2007 (Uradni list RS št. 31/07, 47/07, 58/07) in Odloka o proračunu Občine Hajdina za leto 2008 (Uradni list RS št. 31/07), Občina Hajdina objavlja
JAVNI RAZPIS
za dodelitev štipendij dijakom in študentom Občine Hajdina za šolsko oziroma študijsko leto 2007-2008
1.	Predmet javnega razpisa: Podelitev štipendij dijakom in študentom v Občini Hajdina.
2.	Upravičenci: Štipendijo lahko pridobijo upravičenci s statusom rednega dijaka oziroma dijakinje, ki ob prvem vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 18 let ter upravičenci s statusom rednega študenta oziroma študentke (univerzitetni študijski programi, visokošolski strokovni študijski programi, višješolski študijski programi), ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso starejši od 26 let, in hkrati ne prejemajo katerekoli druge štipendije ali ne prejemajo štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih, niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Pravico do štipendije lahko uveljavljajo kandidati, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	dosežejo v preteklem šolskem letu najmanj prav dober uspeh ali dosežejo v preteklem študijskem letu najmanj povprečno oceno 8, za prvo študijsko leto pa najmanj prav dober uspeh na maturi in
-	izkažejo intelektualno ali umetniško nadarjenost (dosežejo javno priznan uspeh ali izjemni dosežek) in predložijo priporočila profesorjev.
3.	Kriteriji za dodelitev štipendije: V kolikor za štipendijo kandidira več kandidatov, ima prednost kandidat, ki doseže višjo oceno v preteklem šolskem letu oziroma študijskem letu oziroma boljši uspeh na maturi (za prvo študijsko leto). V kolikor izpolnjuje pogoje več kandidatov, kot je za štipendije namenjeno sredstev, ima prednost kandidat, pri katerem je dohodek na družinskega člana nižji v primerjavi z drugimi kandidati.
4.	Okvirna vrednost in število štipendij: Za šolsko oziroma študijsko leto 2007-2008 bo v skladu s Pravilnikom o štipendiranju v Občini Hajdina predvidoma dodeljena 1 štipendija. Višina štipendije za dijake bo znašala 45 % minimalne plače mesečno, za študente pa 60 % minimalne plače mesečno.
Okvirna vrednost razpisanih sredstev za podelitev štipendije na podlagi sprejetega občinskega proračuna za leto 2007 znaša 1.252,00 EUR, za leto 2008 pa znaša 2.504,00 EUR.
5.	Vsebina prijave: Prijava na razpis mora biti izdelana izključno na prijavnem obrazcu, ki je sestavni del javnega razpisa, h kateri je potrebno priložiti naslednja dokazila:
-	dokazilo o vpisu v tekoče šolsko/študijsko leto,
-	za dijake dokazilo o doseženem uspehu v preteklem letniku in za študente dokazilo o opravljenih izpitih in povprečni oceni predhodnega študijskega leta oziroma učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja,
-	dokazilo o uspehih in priznanjih,
-	potrdilo o stalnem prebivališču kandidata v Občini Hajdina,
-	potrdilo o državljanstvu kandidata,
-	dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana ter o premoženjskem stanju.
Kandidati za pridobitev štipendije dokazujejo nadarjenost s potrdili o izjemnih dosežkih s tekmovanj, bibliografijo objavljenih del, s potrdilom na znanstvenih raziskavah, umetniških razstavah ali koncertih, z dokazili o priznanjih in nagradah, pridobljenih na državnih ali mednarodnih tekmovanjih. Upoštevajo se potrdila in dokazila, pridobljena v zadnjih dveh šolskih oziroma študijskih letih.
6.	Čas in kraj dviga razpisne dokumentacije: Javni razpis se objavi v Štajerskem tedniku in na spletni strani Občine Hajdina: www.hajdina. si. Prijavni obrazci so od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljivi v sprejemni pisarni Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina, in na spletni strani Občine Hajdina: www.hajdina.si.
7.	Rok za oddajo prijave in način oddaje: Prijavo z vsemi potrebnimi dokazili je potrebno oddati v zaprti kuverti najkasneje do 22. 10. 2007 do 12. ure, in sicer osebno v sprejemni pisarni občine ali po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov:
Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina, z oznako »Ne odpiraj - vloga za podelitev štipendije«.
Odpiranje vlog bo izvedla komisija za štipendiranje dne 22. 10. 2007 ob 13. uri v sejni sobi Občine Hajdina.
8.	Obravnavane bodo le tiste prijave, ki bodo pravočasne. Vlagatelj nepopolne prijave bo pozvan k njeni dopolnitvi. Prepozno prispele prijave na javni razpis in prijave, ki ne bodo dopolnjene v roku, ki bo naveden v pozivu, se s sklepom zavržejo.
9.	Izid razpisa: Sam razpis bo zaključen najkasneje v 45 dneh od dneva odpiranja vlog. O podelitvi štipendije Občine Hajdina bo na predlog komisije za štipendiranje odločil župan Občine Hajdina s sklepom. Sklep bo posredovan vsakemu kandidatu, ki se je prijavil na javni razpis. Prijavljeni kandidat ima pravico v osmih dneh od prejema sklepa vložiti ugovor pri županu Občine Hajdina
Po pravnomočnosti sklepa bo s štipendistom sklenjena pogodba o štipendiranju, v kateri bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Hajdina kot štipenditorjem in izbranim štipendistom v skladu z določili pravilnika o štipendiranju v Občini Hajdina.
10.	Dodatne informacije in pojasnila: Dodatna pojasnila lahko zainteresirani dobijo na naslovu: Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina, kontaktna oseba: Valerija Šamprl (tel. št.: 02 788 30 30).
Radoslav Simonič, Župan občine Hajdina
Na podlagi Pravilnika o spodbujanju podjetništva v Občini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin 23/07) in Odloka o proračunu Občine Hajdina za leto 2007 (Uradni list RS št.: 31/07, 47/07, 58/07) Občina Hajdina objavlja
JAVNI RAZPIS
za dodelitev finančnih sredstev za spodbujanje podjetništva za leto 2007 v Občini Hajdina
I.	PREDMET IN NAMEN JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje novo zaposlenih v Občini Hajdina in sofinanciranje obrestne mere za posojila za nakup, graditev ali adaptacijo prostorov, namenjenih poslovni dejavnosti, nakup osnovnih sredstev in opreme, odpiranje in zagotavljanje novih delovnih mest in samozaposlovanje.
II.	SREDSTVA IN VIŠINA SUBVENCIONIRANJA
Višina razpoložljivih finančnih sredstev, ki se nameni za spodbujanje podjetništva, znaša 12.519.00EUR.
Podjetniku se za leto 2007 dodelijo sredstva v višini 500,00 EUR v enkratnem znesku za novo zaposlene v Občini Hajdina, zaposleni pa mora biti zaposlen za najmanj 12 mesecev. Podjetniku se dodeli 50 % sredstev takoj po podpisu pogodbe, 50 % pa po poteku 12 mesecev od odločitve o dodelitvi pomoči za novo zaposlene na območju občine Hajdina.
Višina sofinanciranja obrestne mere za najete kredite in posojila se določi v skladu z razpoložljivimi sredstvi in glede na upravičene prijavljene projekte. Prosilec lahko zaprosi za subvencioniranje obrestne mere za posojila, ki jih odobrijo poslovne banke in druge finančne organizacije, ki ustrezajo namenom iz pravilnika, z rokom vračanja 5 ali 10 let. Subvencionira se letna realna obrestna mera. Prejemnik mora zagotoviti minimalno 50 % lastnih sredstev. Do pomoči za spodbujanje podjetništva niso upravičena podjetja vtežavah.
III.	UPRAVIČENCI
Za pomoč in posojilo lahko zaprosijo: samostojni podjetniki in obrtniki, samostojni podjetniki po registru, gospodarske družbe v zasebni lasti, občani, ki se bodo samozaposlili.
Za sredstva lahko zaprosijo tisti prosilci, ki imajo registrirano dejavnost in sedež na območju občine Hajdina. Sredstva se prednostno dodelijo prosilcem, ki zaposlujejo ali bodo zaposlili občane s stalnim prebivališčem v občini Hajdina, ki svojo dejavnost opravljajo na območju občine Hajdina, imajo sedež dejavnosti izven občine Hajdina, vendar je pogoj, da je nosilec občan občine Hajdina in zaposluje občane iz občine Hajdina.
IV.	POGOJI, POD KATERIMI SE DODELJUJE POMOČ
Subvencije obrestne mere bodo dodeljene pod naslednjimi pogoji:
*	obrestna mera: najugodnejši ponudnik banke
*	rok vračila: 5 ali 10 let
*	zavarovanje kredita:
-	pri zavarovalnici Maribor - po potrebi po posebnem aranžmanu (dogovor: Zavarovalnica Maribor, Nova KB Maribor, enota Ptuj, Ljubljanska banka, podružnica Ptuj, Poštna banka Maribor, Slovenska zadružna kmetijska banka. Hypo group Bank in Občina Hajdina)
-	zastava nepremičnin in premičnin na osnovi cenilnega zapisnika in zemljiškoknjižnega izpiska ali računa, v kolikor gre za nova osnovna sredstva
-	ostalo: v skladu s poslovno politiko banke
*	lastna sredstva: minimalno 50 % predračunske vrednosti
*	moratorij na glavnico: od 6 mesecev do 1 leta.
Vse stroške v zvezi z najemom kredita nosi kreditojemalec.
V.	PREDNOSTNI KRITERIJ
Kreditna sredstva oziroma subvencije bodo odobrene fizičnim in pravnim osebam na osnovi kreditne sposobnosti in investicijskih programov. Ob enakih ostalih pogojih bodo prednost pri dodelitvi sredstev imeli tisti prosilci, ki bodo imeli večji delež lastnih sredstev.
VI.	VSEBINA PRIJAVE Prijava mora vsebovati:
-	izpolnjeno vlogo za dodelitev subvencije na predpisanem obrazcu Občine Hajdina skupaj z zahtevano dokumentacijo;
-	postopkovno dokumentacijo, in sicer dokazilo o realizirani zaposlitvi: fotokopija prijave v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje (obrazec M-1/M-2);
-	za samostojne podjetnike: fotokopijo izpisa iz registra opravljanja dejavnosti;
-	za gospodarske družbe: fotokopija sklepa o vpisu v sodni register z vsemi prilogami;
-	dokument o davčni številki oz. identifikacijski številki za DDV;
-	poslovni oziroma investicijski načrt (program);
-	kreditno pogodbo o najetju kredita pri banki;
-	izpis realnih obresti za tekoče leto in druga dokazila, ki izkazujejo namensko porabo kredita (računi, predračuni);
-	izjavo o prejeti državni pomoči iz drugih virov.
VII.	ROK ZA ODDAJO VLOG
Vloga, ki se jo poda na predpisanem obrazcu, mora biti dostavljena priporočeno v zapečatenem ovitku po pošti na naslov: OBČINA HAJDINA. Zg. Hajdina 44/a. 2288 Hajdina. s pripisom »NE ODPIRAJ
-	PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS - SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA V OBČINI HAJDINA«, s polnim naslovom pošiljatelja na zadnji strani ali oddana osebnovtajništvu Občinske upravevčasu poslovnih ur. Vloge morajo biti posredovane na zgoraj navedeni naslov najkasneje do 5.11. 2007 do 12 ure.
Odpiranje vlog bo izvedla komisija dne 5. 11. 2007 ob 13. uri v sejni sobi Občine Hajdina, pregled vlog prosilcev in koristnikov kredita pa opravi izbrana banka in Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Hajdina.
Razpisno dokumentacijo in obrazec vloge lahko zainteresirani v razpisnem roku dvignejo na Občini Hajdina - tajništvo vsak dan v okviru poslovnega časa, objavljena pa sta tudi na spletni strani občine Hajdina, http://www.haidina.si.
Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa.
Prosilci bodo obvestilo o odločitvi prejeli najpozneje v 15 dneh po odpiranju vlog.
VIII.	NASLOV IN ROK ZA REŠEVANJE PRITOŽBE
Če se prosilec z odločitvijo ne strinja, lahko poda pisno pritožbo v osmih dneh od prejema obvestila. Pritožba mora biti pisna in poslana na naslov: Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina.
IX.	DODATNA POJASNILA
Dodatna pojasnila lahko zainteresirani dobijo na naslovu: Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina, kontaktna oseba: Valerija Šamprl (tel.št.: 02 788 30 30).
Radoslav Simonič, Župan občine Hajdina
Reportaža • Varšava - slovo od Vzhodne Evrope
Mesto me je navdušilo, ljudje razočarali
Po izredno prijetnih izkušnjah v Litvi sem se v okviru vzhodnoevropske turneje podal še v prestolnico Poljske, starodavno mesto Varšavo, in to kljub neljubim in neprijetnim izkušnjam, ki sem jih doživel na poti v Kaunas.
Varšava je v veliko pogledih evropska prestolnica, pa vendar obstaja še toliko drugih dejavnikov, ki to trimilijonsko mesto potisnejo na rob kulturnih prestolnic. V prvi vrsti so tu ljudje, ki se očitno olike in bontona niso kaj prida učili v osnovnih šolah ali pa so preprosto preskočili kakšno uro ali dve. Prav neverjetno je, da v tako izraziti katoliški državi, katere vera narekuje in uči spoštovanja do bližnjega, drugače mislečega in pomoči potrebnega, pravzaprav ne najdeš prav nobene izmed temeljnih prvin katolicizma. Prav vsi, od voznika taksijev do receptorjev v hotelu, ti hočejo dobesedno ukrasti vsak evro, v nasprotnem primeru pa je nesmiselno pričakovati kakršnokoli pomoč, najsi bo od turističnih delavcev pa vse do sobaric. Te izkušnje pravzaprav mejijo na ironičnem humorju. Seveda sem te neprijetne izkušnje doživel samo v Varšavi, vendar so mi mnogi popotniki iz različnih delov sveta, ki sem jih srečal v hotelu, potrdili isto zgodbo v vseh večjih poljskih mesti. Pogosto sem se vprašal, ali imajo morda Poljaki iz Varšave kakšno »nepoznano« obliko katolicizma, saj njihovo vedenje prav v ničemer ne izpolnjuje temeljnih zahtev naše vere.
Samo če povzamem primer voznika taksija, ki me je najprej želel prinesti okoli za dobrih dvajset evrov, vendar se na osnovi izkušenj iz Južne Amerike nisem pustil prepričati v nezaslišano visoko ceno prevoza, kar me je stalo dobrih 30 minut sprehoda do hotela, saj me je preprosto nagnal iz taksija sredi hitre ceste, ki povezuje letališče in center mesta. Seveda pa v taksiju ni manjkala podobica Marije in slika pokojnega Janeza Pavla II.
Kljub vsemu pa se na podo-
bne pripetljaje in neprijaznost, ki so sledili na vsakem koraku v Varšavi, nisem preveč oziral, zato pa sem s toliko večjim veseljem odkrival lepote tega prečudovitega mesta. Mesto je bilo zgrajeno konec 13. stoletja, ko je takratni vojvoda Mazovian ustanovil trg ob reki Vistula (Visla). Trg je imel izredno strateško lokacijo, saj je povezoval vzhod in zahod, zato se je na osnovi trgovine in obrtništva okrog leta 1413 razvil v prestolnico takratnega poljskega kraljestva. V 17. stoletju je bila Varšava prestolnica poljsko-litvanskega imperija in eno najpomembnejših mest v takratni Evropi. V času II. svetovne vojne je bila Varšava povsem uničena, vsaj njen zgodovinski center, saj ji nemško topništvo in pehota nista nič kaj prizanašala. Vendar pa je za razliko od Kaunasa in Vilne kmalu po vojni obnovila svojo gospodarstvo in postopoma prevzela pomemben status v Vzhodni Evropi.
Varšava je mnogim poznana predvsem po t. i. Varšavskem paktu oziroma uradno Varšavskemu paktu o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči, ki so ga podpisale vzhodnoevropske države leta 1955 kot protiutež takratni zvezi NATO. Kljub mojemu dolgemu in zavzetemu iskanju v mestu nisem zasledil prav nobenega spomenika, opomnika, ipd., ki bi spominjal in opozarjal na ta za takratni bipolarni svet dokaj pomemben dokument.
Vendar Varšava nudi toliko drugih kulturnozgodovinskih obeležij in spomenikov, ki te nehote popeljejo v srednjeveški svet trdnjav, ozkih uličic in trgov. Že sam stari del mesta, ki je bil skoraj v celoti uničen v času vojne, le del mestnega zidu je še povsem pristen, ti predstavi dobršen del poljske zgodovine. V tem delu mesta
Foto: Uroš Zajdela
Dvorec Vilanova na obrobju Varšave, ki ga ne smete zamuditi ...
se je mnogokrat pisala zgodovina celotnega poljskega naroda od 14. stoletja naprej. Kljub temu da gre le za majhen koščke gromozanskega mesta, se v njem utopiš za ure in ure, pri čemer res uživaš ob vsakem koraku, ob spoznavanju vsakega koščka posameznih stavb, ki v sebi nosijo takšen zgodovinski opomin in spomin. Za posladek pa tvojim korakom sledi prečudovita glasba, ki se vije iz posameznih ulic in tako ustvarja pristno varšavsko vzdušje.
Stari del mesta sestavljajo številne barvno pisane stavbe, ki se bohotijo nad reko Vislo, v katerih se nahajajo številne majhne trgovinice z najrazličnejšimi spominki. Nikakor si ne privoščite prijetnega kosila ali večerje v tej idili, saj se cene gibljejo v nepredstavljive višave. Prav nič nenavadnega ni kosilo za dobrih 25 evrov, pri čemer še ni upoštevan 10 % dodatek za strežbo, hkrati je še obvezno naročilo pijače. Ja, ni kaj, ljudje iz Varšave pač presneto dobro vedo, kako služiti denar. Vsekakor je priporočljivo zapustiti stari del mesta in se odpraviti na desetminutni sprehod, kjer se cene kosil gibljejo okrog 10 evrov.
Mesto je potrebno odkrivati tudi ponoči, saj nam le noč in prečudovito zvezdnato nebo lahko pričarata čaroben in srednjeveški občutek na grajskem obzidju, ki ga popestrijo še domačini z različnimi imitacijami srednjeveškega življenja. Seveda pa je potrebno v Varšavi za vsak dogodek plačati, pa naj bo še tako banalen, sicer ti ob koncu predstave zabrusijo nekaj sočnih besed.
Osebno sem bil zelo prijetno presenečen nad čistostjo in urejenostjo mesta, predvsem glavnih ulic, ki so ponoči tudi močno zastražene s strani lokalnih policistov, nikakor pa ni priporočljivo v poznih večernih urah zapustiti »turistične« ulice in spoznavati nočnega življenja mladih ljudi iz Varšave. Vsaj takšne informacije sem dobil od varnostnika, ki je varoval vhod v moj hotel. Tega nasveta sicer ne morem potrditi ali zavrniti, saj ni bilo časa ali volje, da bi navezal nove stike s »prijetnimi« ljudmi iz Varšave, hkrati pa sem se od utrujenosti po napornih sprehodih in ogledih kar z veseljem odpravil v prijetno posteljico.
Tudi okolica Varšave, predvsem njeno predmestje, kjer se nahaja prečudoviti park Vi-lanova iz 16. stoletja, ki premore vrt s številnimi jezeri, kjer se beli labodje in račke nastavljajo fotografskim objektivom in kjer najdemo edinstven baročni dvorec iz 16. stoletja. Seveda je vstopnina v park nezaslišana, pa vendar ti vsa lepota povrne prav vsak njihov zlot, hkrati pa ti ukrade dobršen del dneva, saj se preprosto ne moreš naužiti vse lepote, ki ti jo park ponuja. Ker se park nahaja dobrih 10 kilometrov od centra mesta, je zelo priporoč-
Foto: Uroš Zajdela
Prečudovito srednjeveško mestno jedro, ki te ob zvokih glasbe ponese daleč v zgodovino.
ljivo vzeti lokalni prevoz, pri čemer ne smeš vihati nosu, če ob povratku plačaš »nekoliko« višjo ceno, voznik pa seveda nima ustreznih kart, ker mu je pošla zaloga le-teh. Kakorkoli, park Vilanova bi osebno uvrstil v kategoriji »moraš videti«, če se nahajaš v Varšavi.
Tudi drugi parki na obrobju mesta so vredni ogleda, saj vsak ponuja nekaj drugačnega, hkrati pa so idealno mesto za oddih in prijeten sprehod po napornih odkrivanjih mesta Varšave. V teh parkih prav tako spoznaš največ popotnikov, s katerimi lahko prijetno po-kramljaš, pri čemer ti ni potrebno plačati niti centa.
Varšava ponuja še toliko več, kot sem uspel opisati v tem članku, vendar pa se pri tem ne smete ozirati na druge objektivne ovire (beri ustrežlji-vost) ljudi, ki vas bodo spremljali na vsakem koraku. Vendar lepote Varšave odtehtajo vse te ovire, ki jih na osnovi lepot parkov, bogate zgodovine, ki se kaže v vsakem kotičku me-
sta, in nenazadnje, na osnovi srednjeveške arhitekture brez težav preskočimo in se nanje na oziramo. Varšava je v tem pogledu vredna ogleda, vendar se mi je prvič na potovanju pripetilo, da nisem spoznal prav nobenega domačina, ki bi mi ostal v lepem spominu in zaradi katerega bi se še morda kdaj vrnil v to mesto.
P. s. V kolikor sem s tem člankom kakorkoli užalil ljubitelja Varšave ali celo zdajšnjega - bivšega prebivalca tega mesta, se mu že v naprej opravičujem in bi rad poudaril, da sem v tem članku povzel svoje izkušnje s potepanja po Varšavi.
Uroš Žajdela
Foto: Uroš Zajdela
Japonski turist in poljski policist iščeta izhod iz labirinta srednjeveških ulic.
Foto: Uroš Zajdela
Edini »preživeli« ostanek srednjeveške Varšave, ki so ga nemški vojaki očitno spregledali ...
Ptuj • Mestna trgatev
Dobra kvaliteta, ne pa tudi kvantiteta
Trgačem na grajskem dvorišču in v Mestnem vinogradu je v torek, 2. oktobra, vreme služilo. V proštijskem vinogradu pa so jih imeli že v soboto. Danes so sneli tudi klopotec, ki je čuval letino v obeh vinogradih.
Foto: Črtomir Goznik
V Mestnem vinogradu so trgali 2. oktobra, v proštijskem pa v soboto, 29. septembra. S kvaliteto so oboji zadovoljni, ne pa tudi s kvantiteto.
_,
Foto: Črtomir Goznik
Trgače so pri delu spodbujali tudi Stari prijatelji iz Kicarja.
Na grajskem dvorišču že tradici-nalno za trgače ni bilo dosti dela, vsega skupaj so nabrali 38 kg grozdja. Na grajskem dvorišču od leta 1994 rasteta dva trsa potomke najstarejše trte na svetu, mariborske kavčine oziroma žametne črnine. Rasteta pa tudi ranfol, najstarejša sorta na Slovenskem, avtohtona v Slovenskih goricah in Halozah, in zirfahndler (rumeni rivček), sorta, ki je dala nastarejše vino, ki ga hranijo v ptujski vinski kleti, bolj poznana sicer kot zlata trta. Odločitev o tem, da Ptuj dobi cepljenki najstarejše trte na svetu, je sprejela nekdanja županja občine Maribor Magdalena Tovornik. Z zasaditvijo obeh trsov, posadila sta ju Ivan Sko-čir in Albert Gonc, je na simbolni ravni prenehala večstoletna vinska vojna med Ptujem in Mariborom, ki je uradno trajala sicer od leta 1302 do 1654. Ptujčani so ob posaditvi žametne črnine Mariborčanom obljubili, da jih bodo v povračilo vsako leto ob pustu obiskali kurenti.
Mestni viničar Franček Emeršič je prepričan, da bi lahko Štajerska iz ranfola naredila veliko več kot cvič-karji iz cvička. Jezi pa ga tudi, da Slovenci vse manj spoštujejo nekatere stvari, nekoč so veliko bolj spoštovali naravo in pridelek kot pa danes. Ne more razumeti, da del pridelka izgine skupaj z obiskovalci grajskih zbirk. Ptujski župan dr. Štefan Čelan obljublja, da bodo že naslednje leto trte ogradili, da bo lahko ves pridelek dočakal trgatev. Sicer pa je s kvaliteto pridelka zadovoljen. Kakovosten pa je tudi pridelek v Mestnem
vinogradu.
Tudi letošnjo trgatev so pospremili z bogatim kulturnim programom, ki je potekal na treh lokacijah: na grajskem dvorišču, v mestnem vinogradu in na Mestnem trgu. Na grajskem dvorišču je s harmoniko razveseljeval Janko Kocmut, ljudske pesmi pa so zapeli Kopači KFD Pod-lehnik, v mestnem vinogradu so bili glavni Stari prijatelji iz Kicarja, na Mestnem trgu pa so veselo vzdušje ob bogati ponudbi stojnic s hrano in prijačo pomagali ustvariti Stari prijatelji iz Kicarja, učenci OŠ Olge Meglič, Folklorna skupina Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj in FS Klopo-tec. Za hrano in jedačo so poskrbeli v Poklicni in tehnični kmetijski šoli
Ptuj, Društvu kmetic MO Ptuj in ptujski vinski kleti.
Tudi na letošnji mestni trgatvi so sodelovali predstavniki Združenja slovenskega reda vitezov vina
-	viteškega omizja Ptuj-Ormož in Evropskega reda vitezov vina, sodelovala je tudi ptujska vinska kraljica Svetlana Širec, že po tradiciji pa je prišel tudi mariborski mestni vini-čar mag. Anton Zafošnik, ki je letos praznoval 80. rojstni dan. S steklenico ptujskega protokolarnega vina se ga je spomnil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Tudi letos se ni videlo, da bi ptujska mestna trgatev privabila turiste
-	razen naključnih drugih ni bilo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na Mestnem trgu so že po stari navadi opravili simbolično prešanje, po eno brento grozdja sta prinesla gospodar proštijskega vinograda p. Mirko Pihler in gospodar Mestnega župan dr. Štefan Celan, ki je tudi sicer pridno brentaril.
Nagradno turistično vprašanje	.
Ptuj v znamenju pustne prestolnice Evrope
Prva večja skupina, ki prenočuje v hotelu Primus, so udeleženci rojstnodnevnega srečanja Evropskega združenja karnevalskih mest Dies Natalis.
Terme Ptuj imajo po izgradnji hotela Primus 550 ležišč, cilj pa je, da bi jih bilo v letu 2008 oziroma 2O09 že tisoč. Že vrsto let razvijajo v sklopu PS Sava Turizem lasten prihod za 12 ciljnih skupin gostov (poslovneže, tranzitne goste, smučarje, golfiste in druge). Večina gostov prihaja iz Nemčije, Avstrije in Nizozemske. V zadnjem času se vse bolj osredotočajo tudi na italijanski trg. Kljub gradnji, ki je bila moteča, so imeli v poletni sezoni čez 200 tisoč enodnevnih kopalcev, v letošnji
sezoni so trikrat podrli rekord pri dnevnem obisku. Samo Primus naj bi v prvih letih poslovanja ustvaril več kot polovico dosedanjih letnih prenočitev, v prvih treh mesecih letos načrtujejo 40-odstotno zasedenost, v letu 2008 pa že 55- do 60-odstotno. Z novim hotelom so se odprle možnosti za ponudbo kvalitetnih nočitvenih storitev skozi vse leto. Hotel Primus naj bi postal generator spodbujanja meščanske kulture in družabnih dogodkov na Ptuju, poudarja direktor Andrej Klasinc.
_
Foto: Črtomir Goznik
Hotel Primus se ponaša tudi z najsodobnejšim centrom dobrega počutja, v okviru katerega vabijo tudi termalne kopeli in savne Flavia.
Vrste prireditev bodo vezali na vodo, že v letu 2008 naj bi se začeli pospešeno ukvarjati s športnimi vsebinami na Dravi in Ptujskem jezeru. Skupaj z drugimi ponudniki turističnih storitev na Ptuju naj bi kupili ladjico, ki bo goste vozila po Dravi oziroma Ptujskem jezeru. V letu 2008 načrtujejo začetek izgradnje apartmajskega naselja s 300 ležišči in že lani napovedano pokritje zunanjega termalnega kopališča. S 3000 m2 pokritih površin od skupno 5000 vodnih površin bi imele Terme Ptuj daleč največjo pokrito vodno površino v tem delu Evrope.
V Kavadarcih v Makedoniji je bil od 7. do 9. že tradicionalni karneval Tik-veški grozdober, ki se ga je v okviru FECC-a, mednarodnega sodelovanja in izmenjave pustno-karnevalskih skupin, udeležila tudi delegacija Ptuja. Predstavniki Kavadarcev, ki so tako kot Ptuj člani FECC-a, so se letos prvič udeležili tudi ptujskega kurentovanja s skupinam Galamari in Vinske kraljice. Kot je povedal Branko Brumen, predsednik FECC-a Slovenije, ki je po pooblastilu predsednika Hernry F. M. Van den Kroona v Makedoniji predstavljal tudi FECC International, se je v karnevalskem sprevodu pred več deset tisoč obiskovalci predstavilo 32 skupin iz Makedonije, Bolgarije, Srbije in Slovenije. Karneval, posvečen trgatvi, je osrednji gospodarski, turistični in kulturni dogodek vinorodnega območja
Tikveš. Ptuj so v Kavadarcih predstavljali bivša princa karnevala Zoki Matevž II. in Friderik Cajnko V., skupina Rimljani ter rusa in pokar iz skupine Koranti Poetovio Ptuj. Udeležba na karnevalu je spodbudila tudi sodelovanje na občinski ravni. MO Ptuj sta zastopali Klavdija Petek, vodja oddelka za gospodarstvo, in Zdenka Ristič, namestnica vodje oddelka za družbene dejavnosti, ki sta se oblečeni v ptujski opravi tudi pridružili ostalim Ptujča-nom v karnevalskem sprevodu.
V Kavadarcih je Branko Brumen tudi predstavil rojstnodnevno srečanje FECC-a Dies Natalis, ki se pričenja danes na Ptuju in bo trajalo do 7. oktobra, na katerem pričakujejo okrog 150 udeležencev. Otvoritvena slovesnost bo v soboto, 6. oktobra, med 9.30 in 10.
uro pred Mestno hišo, na katero vabijo Ptujčane in druge goste. V navzočnosti predstavnikov največjih evropskih karnevalskih mest bodo dvignili zastavo FECC-a, s tem simbolnim dejanjem bo Ptuj kot slovenska pustna prestolnica vsaj za en vikend postal pustna prestolnica Evrope.
Ime hotela Primus, po katerem smo spraševali v prejšnjem nagradnem turističnem vprašanju, pomeni prvi med enakimi, edini. Nagrado bo prejela Amalija Gostan, Zgornja Hajdina 174. Danes vprašujemo, koliko dni bo trajal pust 2008. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulic 6, do 12. oktobra. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj.
Kuharski nasveti
Gobe
Po vsem svetu so užitne gobe zelo cenjene, glede hranilnih snovi vsebujejo nekoliko več beljakovin, glede ostalih hranilnih snovi pa gobe niso preveč hranljive, so pa cenjene zaradi njihovega prijetnega okusa in po večini rahlo čvrsti konsistenci. Cenjene so kot okusni dodatek k jedem ali kot samostojne jedi. Sveže gobe naj bi bile čvrste, vendar sočne in brez razmočenih delov. Suhi konci betov pomenijo, da so gobe že nekaj dni nabrane. Pravi goban ima tudi izraziti vonj, ki nam prav tako pove o svežosti gobe.
V naravi nabrane gobe so različno velike in pogosto obdane z listjem, iglicami in zemljo. Če gobe hranimo na vlažnem, se hitro pokvarijo. Zato jih v hladilniku ne hranimo v plastičnih vrečkah, pač pa zavite v prtič ali papirnato vrečko. Tako ostanejo v hladilniku sveže tudi do tri dni. Očistimo in narežemo jih vedno tik pred tem, ko jih uporabimo. Te dni najdemo resnično kraljeve gobe oziroma gobane, ki so v gastronomiji takoj za gomolji-kami in smrčki.
Gobani se ponašajo z debelim betom in mesnatim klobukom. So plemenitega orehastega okusa in prijetno dišijo po drevesih, ki rastejo v bližini. Gobani so vedno prilagodijo barvi zemlje. Tako je zgornja stran klobuka od svetlo rjave do temno rdečkaste, podklobučje pa rumene ali bele barve. Med številnimi vrstami gobanov so nekateri, ki so prijetnega okusa, spet drugi so popolnoma medli ali skoraj brez tipičnega okusa. Zaradi tega jih nekateri nabiralci in uporabniki raje posušijo in uporabljajo posušene gobane, ki jih lahko zmeljemo v prah
Tačke in repki
Ježki in zima!
Kar nekaj bralcev sprašuje, kaj naj naredijo z majhnimi ježki, ki jih v tem jesenskem času najdejo v naravi.
Ježki so zelo koristne živali, so vsejedi, hranijo se predvsem z najrazličnejšimi insekti, hrošči, črvi in ostalim mrčesom. Mrzli zimski čas jež prespi. Spat se odpravi, ko se zunanja povprečna temperatura zniža na 8 do 10 stopinj C. Ko spi, mu me-tabolizem izkorišča podkožno maščobo in tako lahko preživi v spanju tudi par mesecev. Ko se zbudi, je ves shujšan in takoj začne iskati hrano. Zelo važno je, da si pred nastopom zime ježek preskrbi dovolj hrane in si tako ustvari dovolj veliko
in uporabljamo kot mleto začimbo.
V kolikor je pri velikih gobanih podklobučje premehko, ga lahko z žlico odstranimo. Večina gob kot tudi pravi gobani pri toplotni obdelavi spusti večjo količino tekočine, ki med obdelavo izpari. Gobani vsebujejo toliko vode, da pri večji količini priprave postanejo celo sluzasti, zato jih je priporočljivo mešati z drugimi vrstami gob, ki ne vsebujejo toliko vode. Lahko pa jih tudi pražimo, tako da jih najprej rahlo prepražimo, del tekočine odlijemo in ponovno pražimo.
Najboljši okus pri praženju gobanov dobimo, če jih pražimo na surovem maslu, na dobrem rastlinskem olju ali oljčnem olju. Pri praženju lahko uporabimo tudi slanino, ki jo postrežemo z gobami vred. Vse gobe pražimo v plitvi večji ponvi, ko najprej segrejemo maščobo, dodamo po želji sesekljano čebulo ali šalotko in jo zdušimo do mehkega, nato dodamo narezane gobane, solimo, dodamo še po želji česen, timijan, muškat in koriander. Vsekakor pa so pražene gobe veliko okusnejše, če jim tik pred serviranjem dodamo sesekljano mešanico svežega peteršilja, mladih listkov
česna, šalotke ali narezanega drobnjaka.
Tako pogosto kot gobe pražimo, jih tudi dušimo. Z dušenjem dobimo izdatnejše jedi, ki jih ponudimo ob glavnih jedeh. Pražene gobe pa ponudimo za zajtrk ali samostojno malico. Gobe dušimo prav tako v večji ponvi skupaj s čebulo ali česnom, odvisno od tega, za kaj jih uporabimo, in ko so do polovice prepražene, jim dodamo malo vina ali poljubno mesno juho in pokrite počasi kuhamo do mehkega. Ob koncu jih poljubno zgostimo. Najbolje je, da jih zalijemo s sladko smetano, rahlo pre-vremo, da se zgostijo, in takoj ponudimo. Zgostimo jih lahko tudi z žlico jedilnega škroba, s surovim naribanim krompirjem ali z masleno kocko.
Tako kot je cenjen goban med ostalimi gobami, tako so cenjene tudi jedi, ki jih pripravljamo iz gobana. Tako v Nemčiji pogosto pripravljajo prave gobane s smetano, v Franciji s česnom, drobtina-mi in peteršiljem, v Italiji z drobovino od drobnice. Pri nas si radi pripravimo gobovo juho, ki jo lahko pripravimo s krompirjem, svetlim pre-žganjem in smetano, lahko pa pri pripravi juhe krompir tudi izpustimo, sploh če imamo veliko gobanov, okusen je tudi gobov golaž, sploh če pri pripravi golaža uporabimo vsaj
tri različne vrste gob, nekoliko zahtevnejša, vendar cenjena jed je slan gobov puding, ki ga lahko ponudimo kot prilogo zraven mesnih jedi ali kot toplo uvodno jed, enostavno pripravimo gobove ocvrtke in še druge jedi.
Gobov golaž pripravimo tako, da na maščobi prepraži-mo večjo količino sesekljane čebule ali šalotke. Pražimo jo toliko časa, da čebula dobro ovene. Nato dodamo fino na-ribano korenje, na kocke narezano svežo papriko, uporabimo lahko rumeno ali rdečo papriko, sveži paradižnik, ki ga olupimo in narežemo na kocke, rahlo zalijemo s poljubno mesno juho in dušimo. Ko je zelenjava do polovice zdušena in sok izpari prisipa-mo večjo količino na lističe narezanih gob in jih premešamo, začinimo s soljo, lovorom, timijanom, posodo pokrijemo in dušimo do polovice. Nato dodamo po potrebi surov na-ribani krompir, da se jed po želji zgosti in kuhamo do mehkega. Posebej lahko kuhamo na krhlje narezani krompir in ga sipamo v gobov golaž tik preden ponudimo. Na koncu izboljšamo okus še z mešanico sesekljanega peteršilja in narezanega drobnjaka ter po želji dodamo še kislo smetano.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
zalogo podkožne maščobe za preživetje zime. V hude težave lahko zabrede, če se zbudi zaradi premalo zalog maščobe prehitro in zaradi snega zunaj ne more do hrane. Odrasli ježki so težki od 1 do 1,5 kg. Se pravi, če najdemo konec oktobra oz. v začetku novembra ježka, ki je težak čez 1 kilogram in živahen, ga pustimo pri miru, saj verjetno opravlja še zadnje obhode, preden se bo skril v brlog in pogreznil v zimsko spanje. Če pa kasneje v novembru naletimo na ježka, ki tava naokrog, lahko posumimo, da je nekaj narobe in je potreben pomoči. To so povečini ježki, ki niso našli ustreznega pre-
Foto: Emil Senčar
zimovališča oziroma so preslabo prehranjeni, da bi preživeli zimski spanec. Takim ježkom lahko učinkovito pomagamo, seveda če smo pripravljeni to storiti. Takega ježka vzamemo v hišo oz. v toplo stanovanje in ga hranimo, dokler si ne opomore. Hranimo ga s kuhanim na koščke narezanim mesom, hrenovkami, posebno klobaso, sirom, suhim kruhom. Zelo pripravnE pa so mačje konzerve in mačji briketi. Ježek rad pije mleko, čeprav je nevarno, da bo dobil drisko, za to ga razredčimo z vodo, dovolj pa je tudi sveža voda. Rad ima tudi jagodičevje, grozdje, mehko in sladko koščičasto sadje. Pripravimo mu škatlo, v kateri izreže-mo odprtino, da lahko pride po hrano. V škatlo mu damo stare cunje, v katere se čez dan zakoplje, saj čez dan spi. Ponoči pa se rad sprehaja po prostoru, ki mu ga namenimo. Pri tem zna biti prav duhovit pri svoji radovednosti. Taki ježki se navežejo na človeka in se mu pustijo čohljati in božati brez da bi se zvili v klobček. Če je ježek na toplem v stanovanju in ima hrane na pretek, se lahko zgodi, da ne bo prespal zime, temveč bo aktiven celotno obdobje. Če pa želimo, da ježek zimo prespi, ga odnesemo v prostor med 5 in 15 stopinjami, npr. v kletne prostore, Prav tako mu pripravimo škatlo s cunjami ali senom, kjer se bo skril in spal. Kljub temu mu moramo
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
nastaviti nekaj hrane in vode in seveda občasno prekontroli-rati, kaj se z ježkom dogaja. Če se pojavijo kakršnekoli težave, npr. izcedek iz nosu, driska, paraziti ..., se posvetujemo z veterinarjem. Ko se pričnejo topli spomladanski dnevi, odnesemo ježka v naravo, vstran od cest, nekje na obrobju gozda in ga izpustimo.
Vsem ljubiteljem narave in živali sporočam, da lahko v zimskem času prinesejo najdenega ježka v Veterinarsko bolnico Ptuj, kjer ga bomo oskrbeli, ali se obrnejo na gospo Adelo Šilak, ki prijazno in strokovno že vrsto let skrbi in prezimuje ježke na Ptujskem področju. Pokličete jo lahko na tel. 040 830 621. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v poslednjem zelenem mesecu vinotoku.
Ko v mesecu vinotoku vinogradnikom vino steče v sode, se izteka tudi vrtnarje-vo leto. V poslednjem zelenem mesecu, ko se vrtna narava že pripravlja na zimski počitek, še pospravimo njene plodove, z opravili v vrtu pa jo pospremimo v varno prezimovanje.
SADNI VRT je obran, le ponekod še samevajo plodovi kutin, da jih jesenski sončni žarki še bogatijo z žlahtnimi sadnimi aromami, nešplje, ki čakajo na jesenske slane, da jih omehčajo in postanejo okusnejše, ter grozdičje aronije, ki si v zlatorumeno rdeči obarvani grmovnici nabira še poslednje zdravilne učinkovine.
Sadni vrt se v vinotoku, ko je obrano še poslednje sadje in se zaključi vegetacija, prične pripravljati na zimski počitek. Zeleno listje, ki je med vegetacijo osvajalo organsko hrano za vse organe sadne rastline, je pričelo zoreti, ostanek asimilatov pa odvajati v brste, veje in korenine, ki bodo po prezimitvi služili rastlini kot začetni vir hrane za ponovno rast spomladi. Listje se med zorenjem obarva s čimer sadni vrt nudi tako lepo barvito jesensko podobo, ki se bo z odpadanjem listja v mesecu listopadu spremenila v počivajočo zimsko sivino.
V mesecu oktobru, ko v sadnem vrtu uživamo vse njegove prelesti, pa že morajo biti opravljene vse priprave za dosajevanje ali obnovo sadonosnika ob jesenskem sajenju. Sajenje sadnih sadik se prične, ko mladike na sadiki olese-nijo in z njih odpade listje, opravljamo pa ga lahko dotlej, ko zemlja prične zmrzovati. Med pripravami za ureditev sadnega vrta se je pričelo, ko smo ga pričeli načrtovati, oktobra pa je poslednji čas, da pripravimo zemljo za sajenje. Zemlja mora biti glede na zahteve sadne vrste dovolj globoko zrahljana, prezračena ter pognojena z organskimi in rudninskimi počasi topnimi gnojili, ki bodo sadni rastlini kot večletni drevnini potrebna za daljše obdobje. Vsako sadno drevo, cepljeno na določeno podlago in gojeno v določeni obliki, potrebuje svoj življenjski prostor, zato pri saditvi sadnega vrta in izboru sadnih vrst in sort upoštevamo vse okoljske dejavnike, lastnosti in zahteve, ki jih bodo dosegla v času svoje dokončne doraščenosti, da se drevesne krošnje ne bodo medsebojno preraščale, zasenčevale in ovirale v rasti in razvoju.
V	OKRASNEM VRTU še cvetijo in lepšajo okolje mnoge vrste jesenskega cvetja, ki bo trajalo do prvih jesenskih slan, nekatere odpornejše pa še dalje. Večina vrst okrasnih drev-nin, grmovnic in trajnic pa se je že pričelo pripravljati na zimsko mirovanje. Zelnatim trajnim cvetnicam, ko se jim prično sušiti stebla, nekaj centimetrov nad tlemi odrežemo koreninsko grudo oziroma njen koreninski vrat osipljemo z zemljo ali kompostovko, da jo zavarujemo pred zimsko pozebo.
Vrtnemu rastju v jeseni, ko je zaključilo vegetacijo in se pripravlja na zimski počitek, ne vršimo nobenega gnojenja, pri drevninah pa tudi rezi ne, razen naključno pomlajenih ali poganjkov, da bi v rastlini v teh toplih jesenskih dneh ne vzpodbudili nove vegetacije. Posodovke, kot so oleandri, trdoleske, lavorji in podobne poškropimo z enim od insekti-cidov preden jih prenesemo v zimsko zavetišče, da uničimo jesenske okužbe s kaparji, ušmi, resokrilci ter podobnimi.
V	ZELENJAVNEM VRTU z gredic pospravljamo vrtnine, katerih vegetacija se je zaključila, plodovi dozoreli, zeleni del rastline pa pričeli rumeneti, odmirati in se sušiti. Po pobiranju in spravilu plodov sproti odstranjujemo ostanke rastlin s koreninami vred, da se na njih ne bi razvijale kužne rastlinske bolezni in prezimljali škodljivci. Še posebej smo pozorni na dosledno odstranitev neuporabnih ter od glivičnih bolezni, gnilobe ter plesni načetih plodov paradižnikov, kumaric, jajčevcev, raznih bučk, kar je najboljši ukrep za uspešno varstvo naslednjih posevkov. Še lahko sejemo prezimne vrtnine, solatnice, motovilec in špinačo, pripravljamo pa se že na zavarovanje občutljivejših vrtnin pred pozebo po jesenskih slanah.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokokdar: 5. oktobra -11, oktobra
5-petek	6-sobota	7-nedelja *	8-ponedeljek *
9- torek	10- sreda	11- četrtek S*	
Ob zori ljubezni
Borzniki se sprašujejo: smo v recesiji ali ne?
-r j.-.
- - _
Borzništvo bi bilo mnogo lažje, če bi lahko enostavno določili stanje v gospodarstvu. Recesija, lažja recesija, šibka konjunktura in močna konjunktura so izrazi, na podlagi katerih se borzni vlagatelji potem odločajo, kaj bodo kupovali. Bodisi obveznice, bodisi delnice in naprej bodisi ciklične delnice, ki so odvisne od splošne gospodarske rasti ali neciklične delnice, ki ostanejo stabilne tudi v času šibkega gospodarstva. Pred meseci je kazalo glede gospodarstva precej idealno in večina se je strinjala, da je gospodarstvo trdno. Po težavah na ameriškem hipotekarnem trgu pa naenkrat ni več vse tako jasno. Zato borzniki umikajo denar iz borze in čakajo na sveže konjunkturne podatke, ki jih objavlja ameriška statistika. In še bolj na 9-mesečne podatke poslovanja podjetij, iz katerih se bo precej videlo, ali je zadnja kriza prizadejala večjo ali manjšo škodo.
Revija Wall Street Journal je pred tednom zaključila raziskavo med najbolj znanimi ekonomisti o možnosti recesije v bodoče. Delež pesimistov se je iz 28 % povečal na 36 %. A to je le povprečje. Dejanska slika kaže, da so se strokovnjaki postavili na dva nasprotna pola. Enajst od štiriindvajsetih daje recesiji možnost 50 %, trinajst pa 30 %. Kar v bistvu ne daje pravega odgovora: ne gospodarstvu, še manj borzi. Zato se mora borzni vlagatelj sedaj zanesti le na svojo intuicijo.
Stvar bi bila precej enostavna, če bi se sedaj delnice tujih podjetij dalo prodati in jih čez nekaj mesecev nazaj kupiti po istih cenah kot danes. Vendar to ni mogoče. Cene so odraz sedanje negotovosti in so temu primerno nižje kot bodo tedaj, ko bo vse na borzi jasno. Seveda če bo obveljala rast ekonomije.
Kako se bo borza razvila v prihodnjih mesecih, ne morem reči. Lahko le ugibam na podlagi dejstev, ki so sedaj znane. Eno dejstvo je, da je sedaj strah na borzi precej velik. Kar je dobro. Strah se odraža v tem, da kljub dobri likvidnosti na trgu denar še vedno beži v obveznice ali pa se nahaja v gotovini. Sicer ne v takem obsegu kot leta 2003, a vendarle večjem kot na začetku letošnjega leta.
Druga okoliščina so pripravljenost centralnih bank, FED in ECB na pomoč finančnemu sistemu. V zadnjem mesecu sta dokazala, da so pripravljene pomagati konjunkturi in za kratek čas pozabiti na inflacijske strahove. Včeraj je FED znižal ključno obrestno mero za 0,5 odstotne točke na 4,75 odstotka letno. V kolikor bodo centralne banke vztrajale pri tej drži, se za konjunkturo in za tečaje delnic, kar nas tudi najbolj zanima, ni bati.
V tem trenutku je torej vse v redu. Vendar to še ni vse. Začasna ustavitev rasti obresti v Evropi oz. predčasno in močno znižanje obresti v ZDA bo imelo svoje dolgoročne posledice, ki se ji reče inflacija. Najprej je pred leti zrasla energija, sedaj sledi hrana. V prihodnje bodo bržkone sledile tudi plače in drugi izdelki. Centralne banke bodo po krajši ali daljši pavzi zopet prisiljene močneje dvigniti obresti. To pa za delnice ne bo tako dobro. Toda, kot je rekel Kostolany: »Kdo bi se ukvarjal s problemi jutrišnjega dne. O tem bomo premišljevali takrat.«
Mitja Petrič
www.poravnava.si
Tehtnica (23. 9. - 23. 10.)
Paleta romantične ljubezni (2)
Tehtnica - Tehtnica
Spadata med zanimivo kombinacijo, zaradi sorodnosti sta si podobna in tako se lahko zelo dobro razumeta in preživita cele dneve skupaj. Nikoli jima ni dolgčas in tako dobita v sebi tudi moč in energijo. Ko ju opazujete, se zdi, da sta v oblakih sreče, ko pa ljubezen nekoliko popusti, se spustila na realna tla. Tedaj se začne obvezno prilaganje, ampak bistvo problema se skriva tudi v tem, da si ne znata postaviti mej in tako lahko zavijeta v kakšno stranko ulico - na srečo je enosmernih v življenju malo. Avantura je nekaj normalnega, za zakon pa morata biti zrela oba.
Tehtnica - Škorpijon
Zvedavo in radovedno Tehtnico je potrebno naučiti določenih manir in verjemite, da bo Škorpijon poskušal na tisoč in en način. Tehtnica spada med spogledljivo znamenje in Škorpijon je tisti, ki velja za ljubosumnega in tako se začne večni krog. Rešitev? Vsekakor je bistvo, da si za-
080 13 14
Rok Snežič,
univ. dipl. prav.
Nenad Dukič,
mag., MBA
Tehtnica - Kozorog Poravnava, d.o.o., odgovarja
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
upata in da verjameta v moč čiste ljubezni. Škorpijon je vladar in Tehtnica je podlož-nik, no kar nekaj časa ta zadeva deluje. Toda na viharnem nebu se oblaki sreče zakrijejo in tedaj avantura preraste v neko napetost. Rezultat je odvisen od njune zrelosti. Konec koncev sta zodiakal-na soseda. Za njiju pa nenazadnje velja, da je magnetna privlačnost tista, ki ju lahko reši iz zanke ljubezni.
Tehtnica - Strelec
Če sta se našli takšni osebi, je dejstvo naslednje, da jima ni nikoli dolgčas, skupaj lahko počneta veliko stvari in tako se združita diplomacija in pustolovski duh. Seveda je Tehtnica tista, ki rada zbudi pozornost in Strelec je na to ponosen. Njuno stanovanje je prej kot ne podobno divjemu zahodu, ampak pomembno je, da se imata rada in da si lahko tudi zaupata. Ujameta se tudi v intimnem življenju, čeprav dajeta poudarek prijateljem, družbi in zvedavosti življenja. In kje je težava? Predvsem v dojemanju svobode, kajti Strelec se ne bi nikoli poročil in Tehtnici je to bistveno. Če najdeta skupni jezik, je val sreče popoln.
Druženje je nekaj prijetnega in Tehtnica je vsa navdušena, kako varčnemu Kozorogu uspe zaslužiti veliko in seveda ga mora ona vzpodbuditi, da ji kaj kupi in da ni preveč varčen. V nasprotnem pogledu pa se Kozorogu zdi, da je lena, kar mu ni všeč in zaradi tega je vredna obsojana. Tehtnici so všeč zabave, zabavno življenje in glasba, Kozorog pa je resen, dosleden in natančen - tu nastane propad in tako se zdi, da mnogokrat strmita po tem, da hodita po nekem robu.
Tako lahko relativno hitro ugotovita, da sta njuna značaja zelo nasprotna. Epilog je, da srečo najdeta drugje.
Tehtnica - Vodnar
Če bi opisovali kombinacijo z eno potezo, bi lahko rekli, da se sijajno razumeta in da imata nadvse veliko skupnih točk. Oba rada zahajata v družbo in se ukvarjata z vsem, kar jima je blizu. Skupno jima je tudi to, da ju ne zanimajo toliko snovni svet, kajti vsak na svoj način in z drugimi pogledi strmita po tem, da živita svoj ideal. Zanimivo je, da so jima blizu skupni prijatelji in da sta zanje pripravljena narediti nadvse veliko. Blizu jima je intimno življenje, čeprav so druge stvari in vrednote mnogo bolj pomembne. Zanimiva avantura, ki pa obeta trden in stabilen zakon.
Tehtnica - Ribi
Skupna točka jima je labil-nost in ta je nekaj časa morda zaželena. Ampak kaj kmalu
Vprašanje
Sestra je pred dvema letoma utrpela prometno nesrečo, v kateri je bila tako hudo poškodovana, da je sedaj invalid in potrebuje nenehno oskrbo. Nezgodo je povzročil voznik drugega udeleženega vozila. Zanima me, do kakšne odškodnine je upravičena. Boris, Lenart
Odgovor
Vaša sestra je vsekakor upravičena do odškodnine iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja vozila, ki je povzročilo nezgodo. Pripada ji odškodnina za telesne in duševne bolečine, skažen videz, strah in trajne posledice. Če zaradi poškodb ni več sposobna za delo, ji pripada tudi ustrezna renta Mesečna renta se priznava v višini zneska, ki ga je zaslužila pred nezgodo, oziroma bi ga zaslužila kasneje, če do nezgode ne bi prišlo. V primeru hude invalidnosti so do odškodnine za duševne bolečine upravičeni tudi njeni najbližji sorodniki
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št 0801314.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 T ^te^l ™ 080 1 3 1 4
lahko preraste v težavo in tako je vidno, da imata veliko nasprotujočih se mnenj. Vsekakor jima je blizu dejstvo, da se lahko istočasno privlačita in odbijata. Seveda je tako, da je Riba tista, ki se počuti prikrajšano, kajti številčne aktivnosti jo pustijo na cedilu. Korak za korakom se oddaljujeta in začetno zanimanje lahko kmalu zbledi. Tako je dobro, da si najdeta vsak tisto pot, ki bo v življenju posuta s cvetjem.
Zrno modrosti:
Človek je v svojem bistvu večno ujet v prostor in čas. Od nekdaj se mu mudi in ima kopico nekih obveznosti - ki so bolj ali manj pomembne. Snovni svet je nekaj normalnega, toda še daleč pa ni vse. Reka ljubezni prinaša sporočilo, da je vse minljivo in da je potrebno znati uživati v vsakem trenutku.
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si.
Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za vas, za vse nas...
Wellness - dobro počutje za vsak dan
Čez celo poletje smo pisali o tem, kaj vse lahko naredimo, da bomo izboljšali svoje počutje in s tem posledično svoje zdravje. Ugotovili smo že, da ima vsaka stvar, ki jo naredimo, svoje posledice.
Tako pozitivne kot negativne. Npr.: če se vsak dan sprehajamo pol ure, nam v prvem mesecu to prinese mnogo boljše počutje, lepšo postavo, večjo povezanost z naravo. Drugi primer: če vsak dan pol ure preležimo pred TV namesto da bi šli na sprehod, se nam to v mesecu dni pozna na postavi, ker ponavadi zraven TV še kaj prigriznemo, smo nejevoljni, ker gledamo, kako je drugim v TV nadaljevankah lepo, slabše se počutimo, ker smo zraven tudi kadili in je prostor zakajen. Ta dva primera sta čisto enostavna, kako lahko vplivamo na svoje počutje in s tem posledično za svoje zdravje. Tisti, ki se bo vsak dan sprehajal na svežem zraku, morda malo popazil na to, kar poje in kaj dela, se bo boljše počutil in njegov organizem bo bolj odporen na zunanje vplive. To je posebej pomembno sedaj v prehodnih mesecih, ko so spremembe vremena izredno hitre. Človek, ki se rekreira in tudi drugače da nekaj nase, ima boljši imunski sistem in ne zboli tako hitro oz. ni dovzeten za prehla-
de, razne viroze. Manj smo bolni, spet je boljše naše počutje in večji delovni elan imamo. Vse poteka v krogu. Zato je tako pomembno, kaj vsak dan naredimo zase, za izboljšanje svojega počutja, to se nam bo v naslednjih mesecih pokazalo na našem zdravju, na odzivu našega telesa.
V enem od člankov smo že pisali o wellnessu, kaj to je, njegovo opredelitev. Morda še enkrat za tiste, ki tega niste zasledili: wellness izhaja iz besed well=dobro in ness=počutje.
Ptujčanka ga. mag. Slavka Gojčič je v svoji knjigi Wellness zapisala: »Wellness je celostni življenjski slog. Je proces ohranjanja in krepitve telesnega, duševnega in duhovnega zdravja, ki ga človek dosega z zavestnim prizadevanjem na področjih telesnih aktivnosti, zdrave prehrane, duševnih aktivnosti in osebne sprostitve ter v sozvočju z drugimi ljudmi in naravo.«
Gojčičeva (2002, 123) opredeljuje naslednje temeljne sestavine wellnessa kot življenjskega
sloga:
•	telesna aktivnost, ki vključuje tudi telesno pripravljenost
•	zdrava prehrana
•	osebna sprostitev
•	duševne aktivnosti.
Verjetno ste že marsikje zasledili različne programe wellnessa, predvsem v luksuznih hotelih in zdraviliščih. Tam najpogosteje vključujejo v program kopanje, savne in različne masaže.
Vprašanje je, kaj lahko storimo mi sami vsak dan za izboljšanje našega počutja, le tako bo naše počutje in zdravje tudi trajnostno. Prav to, kar nam narekujejo načela wellnessa. Naučimo se vzpostavljati pri sebi organiziranost, določimo si vsak dan vsaj eno uro, ki jo bomo namenili sebi, svojemu telesu in svoji notranjosti. Svoj način življenja bomo spremenili z zavestnim dihanjem, s pravilno prehrano, gibanjem, sprostitvami in duševnimi aktivnostmi. To so osnovna načela, ki lahko spremenijo naše počutje, naše življenje v pozitiven način. Zakaj? Preprosto zato, ker enkrat moramo nekaj na-
rediti, enkrat moramo reči: dovolj mi je takšnega življenja, kot sem ga imel do sedaj, dovolj mi je ne-rganja, slabega počutja in slabega zdravja. Zavestno se odločimo za spremembo našega počutja, našega zdravja. Vzemimo si tisto urico časa, naše telo nam bo hvaležno z zdravjem.
Ko se dobro počutimo, ko smo zdravi, smo tudi srečni. Zdravje je naše največje bogastvo, smo velikokrat koga slišali reči. Res je, če nimamo zdravja, ne moremo početi tistega, kar bi želeli, ne moremo delati, se veseliti. In tako tudi nismo srečni. Sreča pa prihaja od znotraj, iz naše notranjosti, zato moramo nekaj narediti tudi za svojo notranjost, za svojo dušo. Kaj nam daje zalet, kaj nas osrečuje v mrzlih zimskih dneh? Kaj nam pogreje srce tudi tedaj, ko se nam zdi, da nam ni več za živeti? Vsak najde nekaj zase. Nekoga osrečuje branje knjig, nekoga ročna dela, nekoga pogovor, stisk roke ali samo pogled v iskrene oči. Nekdo potrebuje dolgi pogovor, da lahko pove tisto, kar ga je bremenilo že
dolga leta, pa je prikrival pri sebi, ni upal povedati tega drugim, da jih morda ne bi prizadel ali kako užalil. Nekdo potrebuje samo topel pogled in srečanje s sebi enakimi ljudmi. Drug samo srečanje z očmi in že ve, kaj je tisto, kar nas povezuje. Nekdo pa potrebuje mnogo več časa.
Naše življenje je neizmerno učenje. Vsak dan, vsaka minuta nam prinese kaj novega, lepega, veselega. Če znamo na vse tako gledati, potem to postane naša resnica. Če pa smo obremenjeni, nam življenje prinese še dodatne obremenitve. Saj s tem, o čem razmišljamo, to tudi kličemo. Kaj bomo danes naredili, bomo klicali zdravje, srečo, veselje ali bomo razmišljali o tem, kako nam je hudo, kako se slabo počutimo?
V našem društvu smo se odločili, da vse svoje situacije iz dneva v dan izboljšujemo, zato se tudi vsak dan boljše počutimo, vsak dan smo zdravi, vsak dan smo srečni. Danes je ta dan. Danes lahko nekaj spremenimo. Danes lahko gremo ven in izboljšamo naše počutje. Danes lahko izboljšamo svoje zdravje.
Program Wellness za vsak dan bomo začeli izvajati v drugem tednu. Prosimo, da nas pokličete in dogovorili se bomo za termin. Danes!
Milena Jakopec,
Društvo Feniks, Mariborska c. 15, Ptuj, 051 413 354
Info - Glasbene novice
Slovenija počasi, a sigurno postaja „postojanka" mnogih znanih glasbenikov na njihovih koncertnih turnejah. Eno večjih glasbenih imen oziroma Bryan Ferry (bivši glavni pevec skupine Roxy Music) bo v ljubljanski hali Tivoli nastopil ali koncertiral 10. oktobra.
Pop šminkerji TAKE THAT se ponovno spogledujejo z ameriškim glasbenim tržiščem, na katerem so uspeli le z uspešnico Back For Good. Poleti je kvartet bil v Abbey Road Studiu in je pod producentstvom priznanega Johna Shanksa posnel preprosto pop balado RULE THE WORLD (****) za film Stardust. Film beleži povprečen komercialen uspeh v ZDA in ga je režiral Matthew Vauglin ter si ga bomo v Sloveniji lahko ogledali ob koncu meseca oktobra.
Kanadski pevki CELINE DION se bo kmalu iztekla pogodba z verigo hotelov v Las Vegasu, kjer je pela kar zadnjih pet let. Diva je tako za 12. november končno najavila tudi novi studijski projekt Taking Chances, na katerem bo štirinajst novih pesmi. Naslovna pesem TAKING CHANGES (****) je izbrana za prvi singel in gre za zelo zahtevno, a po drugi strani takoj prepoznavno pop-rok balado. To pesem sta že leta 2004 spisala Kara DioGuardi in David A Stewart s posebnim namenom, saj se je pesem pojavila v muzikalu Platinum Weird.
LEONA LEWIS je zadnja oziroma tretja zmagovalka britanske glasbene oddaje The X Factor. Njena zmaga je imela takojšnji bum efekt, saj je lani osvojila prvo mesto na božični lestvici s skladbo A Moment Like This. Kar dolgo smo čakali na njeno glasbeno nadaljevanje in izplačalo se je, saj je odlična pevka ponudila skrivnostno pop-soul skladbo BLEEDING LOVE (***).
Disneyevi glasbeno filmski zvezdniki številka ena so trenutno Zac Effron, Vanessa Hudgens in Ashley Tisdale. Omenjena trojica nastopa v limonadnem mladinskem filmu High School Musical 2. Po velikem uspehu nosilne pesmi What Time It Is sedaj sledi osladna pop balada YOU ARE THE MUSIC IN ME (***), ki jo prepevata kar filmska lika z imenoma Troy & Gabrielle ali drugače Zac Effron & Vanessa Hudgens.
Nemško popstars atrakcijo MONROSE sestavljajo Mandy Capristo, Senna Guemmour in Bahar Kizli. Trio je to poletje zažigal s hitom Hot Summer, ki mu sedaj sledi igriva in enostavna pop štanca STRICKLYPHISICAL (***).
Z glasbenega vidika gledano je trenutno najbolj „in" ime TIMBALAND. Producent, aranžer, raper in pevec trenutno zmaguje v svojem hitu The Way I Are, hkrati pa je tudi gost v hitu Ayo Technology, ki jo izvajata tudi 50 Cent in Justin Timberlake. Potem ko je Timothy Z Mosley ali TIMBALAND z zgoščenke Shock Value snel dva šokantna moderna r&b singla, je sedaj presenetil z ubranim urban soul in r&b komadom APOLOGIZE (****), v katerem so vokalno interpretacijo ali petje prevzeli novinci One Republic.
RIHANNA prihaja iz Barbadosa in njeno pravo ime je Robyn Rihanna Fenty. Pevka ima enega največjih hitov leta 2007 z naslovom Umbrella, medtem ko je trenutno na lestvicah s hitom Shut Up And Drive. Simpatična mulatka je v centralnem delu Evrope presenetila, saj je izdala dinamično, celo klubsko plesno temo DON'T STOP THE MUSIC (***).
DURAN DURAN so bili v 80 letih glavni predstavniki tako imenovanega glasbenega gibanja New Romantic. Kvartet je na sceni že skoraj petindvajset let in v novembru se nam obeta pravo presenečenje v obliki albuma Red Carpet Massacre. Stari asi so za najavno pesem izbrali pop-rok-soul obarvano pesem FALLING DOWN (****), ki jo je produciral Justin Timberlake.
Rok glasba povezuje različne generacije in zato vam tokrat ponuja širok spisek novosti: Begining Of The End
-	STATUS QUO, My Eyes - TRAVIS, Indian Summer - MANIC STREET PREACHERS, She Called Up - CROWDED HOUSE, LA
-	AMY McDONALD, White Under Either - PJHARVEY, That's The Way - SMASHING PUMPKINS, All I Got - NEWTON FA-ULNER, Down The Line -JOSE GONZALES, Jacquline - THE CORAL, End Of The World - ASH, Serious - RICHARD HARVEY, You'll Never Know - EDWIN COLLINS, Life With You
-	PROCLAIMERS, Delivery - BABYSHABLES, Great Divine
-	HANSON, Kiss Me - NEW FOUND GLORY, I'm Like A Law-ley - FALL OUT BOY in Big Casino - JIMMY EAT WORLD.
David Breznik
Glasbeni kotiček
8. ABOUT YOU NOW - Sugababes 9. IF YOU WERE A SAILBOAT - Katie Melua 10. TIRED OF BEING LONELY - Enrique Iglesias
Vsak^ sredi in neddjû mgd 19-10 in 2.0. uro
Kill To Get Crimson - Mark Knopfler
(2007 - Mercury - Multimedia)
Skozi uravnilovko lahko takoj uloviš pravi baladni utrip in pravo mogočnost albuma Kill To Get Crimson Marka Knopflerja. Čeprav včasih izvrsten glasbenik prestopi v polja melanholije, vsekakor nikoli njegova glasba ni naporna ali še več nikoli ni tečna. Dvanajst pesmi je tradicionalno usmerjenih ali povzetih po keltskih glasbenih strukturah. Tekstualni nivo presega prevečkrat enostavne zastavljene formule sodobne pop glasbe in prav nemogoče je „preučit" vse konceptualne zamisli glasbenikovih besedil. Ne glede na vsebino besedil so ta po drugi strani dovolj točno postavljena, da ujameš osnovno poanto in se ob njih vsaj za hip ustaviš ter razmisliš. Mark Knopfler ne kopira lastne zasedbe Dire Straits, ampak glasbeno plove v zelo razpoznavnih rok vodah in album Kill To Get Crimson vsebuje zares samo eno malo bolj živahnejšo pesmi, medtem ko je vso ostalo glasbeno gradivo
zares zelo umirjeni in poslušalca zares pomiri.
Najmočnejše orožje gospoda Knopflerja je prav gotovo njegovo igranja ali soliranje na kitari in prav njegovih kitarski riffi so še zmeraj njegova prava specialnost. So naravnost fantastični! Ljubezenska past je takoj nastavljena v ritmično enostavni, a per-fektni rok skadbi True Love Will Never Fade. Se strinajte s to trditvijo? Zares, resnična ljubezen nikoli ne zbledi in enako nikoli ne zbledi osnovni verz te skladbe, ki se glasi tako:"I wonder if there's no forever / No walking hand in
Filmski kotiček
Gospod Brooks
Vsebina: Gospod Brooks je tipičen Američan srednjega razreda v srednjih letih, uspešen poslovnež, priljubljen sosed, filantrop, miren, uglajen, prijazen, z lepo ženo in družino. Toda v njegovi glavi animalistična temna stran njegove osebnosti počasi prevzema nadzor. Mitchell, Brooksova temna plat, hoče na plano. Tako je Brooks prisiljen' občasno ubijati pare, ki seksajo, saj tako doživi seksualno zadoščenje. Vse teče kot namazano, toda Brooks si želi, da bi ga čimprej ujeli, zato nekoč naredi napako.' Za njim se požene ambiciozna detek-tivka, toda ko mu pride blizu, gospod Brooks vseeno ugotovi, da bi rad živel, zato skuša pronicljivo detektivko na vsak način pretentati ...
Odkar je Kevin Costner zdrsnil iz sojev žarometov, je v njegovi igri opaziti viden napredek. Na začetku kariere in v svojih najboljših letih je bil tog kot bukev, danes pa je v katerikoli vlogi neverjetno sproščen in samozavesten.
Mr. Brooks
Igrajo: Kevin Costner, William Hurt, Demi Moore Režija: Bruce A. Evans Scenarij: Bruce A. Evans, Raynold Gideon Žanr: psihološki triler Dolžina: 120 minut Leto: 2007 Država: ZDA
Kdo je glavni igralec v filmu K j Gospod Brooks?
Odgovor:_
n
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Barbara Ribarič, Osojnikova c. 22,2250 Ptuj. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikenda v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede 10. oktobra na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Infb).
hand / Down a yellow brick road / To never never land / These days I get to where I'm going / Make it there eventually / Follow the trail of beadc-rumbs / To where I'm meant to be!" Dobra igra besed ali dobra premetanka, mar ne. Edino vsaj malo hitrejša ali pestrejša pesem je Punish The Monkey, vendar tudi ta je daleč od kakšnega plesnega rokenrol buma v stilu skupine Dire Straits, ampak je preprosta srednje hitra in nič kaj izvirna rok pesem z bizarnim besedilom. Škotska folk klasika Heart Full Of Holes rahlo hripavemu pevcu popolnoma leži in tudi instrumentalna pestrost je več kot dobrodošla. Ko sem pri nevsakdanjih instrumentih za Knopflerja, je eden takšnih nedvomno saksofon v čarovni pesmi In The Sky, katere osnovna moč je njena akustična glasbena eleganca in dodatno kvaliteto ali plus pa prinašajo nenavadni, vendar mojsterski saksofon-ski solo deli. A tu še ni konec
presenečenj. Še en standard si je privoščil Knopfler v priredbi Secondary Waltz, ob tej pesmi zares lahko zaplešete valček. Glavna fora te komično zastavljene pesmi ali parodije pa je, da je izstopajoči element preprosta spremljava ali igranje na harmoniko. Ko sem pri posebnih ali izstopajočih instrumentalnih pasažah, potem ne morem mimo zrele balade The Scaffolder's Wife, saj v pesem doseže svoj vrhunec v kitarskih in predvsem v flavtističnih solističnih pasažah. Popolna akustika vleč sled in pričara pravo katarzo vsakemu poslušalcu ob prihajajočih standardih, kot so The Fish And The Bird, Let It All Go, The Fizzy And The Still, We Can Get Wild in Behind With The Rent. Rahlo čudaška in vsekakor strašljiva je skladba Madame Geneva, a glavni izstopajoči del skladbe je izvrstna kitarska podlaga.
Mark Knopfler dokazuje, da že dolgo ni trendovski glasbenik, ampak je glasbenik, ki mu je edino merilo kvaliteta. In zato dajem njegovemu petemu studijskemu albumu Kill To Get Crimson čisto petko in ga priporočam vsem bala-dirjem oziroma tistim, ki jim je všeč akustična zrela rok glasba.
David Breznik
na, a obdelana na kompliciran način. Gledalci se sprva počutimo malce nelagodno, ker je glavni junak negativec, toliko bolj, ker je dovolj pameten, da pri ogledu nismo en korak pred njim - kar je v današnjih filmih precejšnja redkost - toda do konca filma do lika razvijemo neko težko razlož-ljivo naklonjenost.
Gospod Brooks je eden tistih tihih filmov, ki v glasnem in bučnem poletju, polnem tretjih delov raznih dragih filmskih nadaljevank, dokazujejo, da še obstajajo mali, intimni filmi, ki ne temeljijo na nobeni knjigi, stripu ali kakšni drugi popularni franšizi.
Matej Frece
Odkar ve, da je v svojem poslu dosegel največ, kar se da in ko ni več obremenjen z velikanskimi proračuni in honorarji, odkar snema samo še male filme, se je izjemno poboljšal. Tako njegova igra kot njegovi filmi. Ne glede na to, ali je kavboj, serijski morilec, ugrabitelj, užaloščeni vdovec - v vsaki vlogi se počuti tako udobno, da se zdi, kot da jo je odigral z levim prstom. Ta sproščenost je na platnu še kako vidna in za gledalce zelo nalezljiva.
Nič drugače ni z njegovo vlogo v Gospodu Brooksu. Zapleten lik, ki mora gledalcu povedati vse kaj drugega kot tisto, kar govori, je Kevin odigral mojstrsko in na videz brez večjih težav. Inteligetno zastavljen scenarij svoj tempo uspešno zdrži do konca, ki je po eni strani predvidljiv, po drugi pa zopet ne. Edini mi-
nus, ki bi ga lahko poudarili, je stranska zgodba o ločitvi detektivke Tracy, ki z glavno zgodbo skorajda nima neke večje povezave. Če jo že ima, je ekspozicija te podzgodbe predolga in preveč razvlečena. Poslastica še vedno ostane gospod Brooks, njegovo nenavadno psihološko stanje in freudovski odnos s hčerjo, ki svoj šokanten vrhunec doživi v predzadnji sceni (kjer bi se film lahko sicer mirne duše končal).
Čeprav ima film nekaj skritih podtonov, pa ne gre za tiste vrste film, ki ob kopanju po vsebini postreže z novimi in novimi plastmi zgodbe. Psihologija glavnega junaka je precej preprosta in enoplast-
CID vabi!
KLUBSKI PROGRAMI: Z oktobrom 2007 je klubski prostor odprt vsak petek do 23. ure in v soboto od 19. do 23. ure. Poleg programskih dogodkov v napovedniku so na voljo glasba, družabne igre, televizija, revije ... Prostori so na voljo predvsem pobudam mladih, druženju ob muziciranju, ustvarjanju, tudi kuhanju preprostih jedi ... skratka, ponudba je od 1. oktobra naprej še večja, odprtost pa ostaja ena od temeljnih usmeritev CID Ptuj! Širitev odpiralnega časa nam je s podporo aktivni politiki zaposlovanja omogočila Mestna občina Ptuj. In še ena novost: na voljo je delikomat s toplimi napitki, hladnimi brezalkoholnimi pijačami in prigrizki! TA VIKEND: Petek, 5. oktobra, ob 20. uri: Portret ustvarjalca: Stanč Zebec. Fotograf, snemalec, plezalec in popotnik bo predvajal svoj film o potovanju po Maroku, poslušali bomo arabsko glasbo v izvedbi Borisa Magdalenca in Marka Korošca, pili čaj in poskusili tradicionalno maroško jedjo tajin.
Sobota, 6. oktobra, ob 20. uri: Samo Kodela & band. Mladi ptujski kantavtor se bo tokrat predstavil z novo zasedbo in programom.
Sobota, 6. oktobra, ob 21. uri: Večer starega rocka. Glasba 50., 60. in 70. let po izboru udeleženke tečaja kitare Žive Brglez! V OKTOBRU: že potekajo naslednji tečaji in delavnice:
-	novinarska skupina - prvo srečanje v soboto, 20. oktobra, ob 11. uri v CID Ptuj,
-	literarna skupina -v sredo
-	tolkalska delavnica -ob petkih ob 19. uri,
-	tečaj orientalskih plesov - prvo srečanje v sredo, 10. oktobra, ob 20. uri v CID Ptuj,
-	žonglerska delavnica z Nelejem Brunčičem in Anjo Rogina - prvo srečanje v petek, 5. oktobra, ob 16. uri v Mestnem parku ob Dravi,
-	tečaj kitare,
-	tečaj bas kitare - na voljo je še nekaj prostih mest. Še vedno vpisujemo v:
-	tečaj risanja s Tomažem Plavcem
-	začetni tečaj oblikovanja gline z Leo Kolednik
-	elektro delavnico za vse, ki jih privlači zabavna elektronika, z Danijelom Krapšo DNEVNI CENTER
Namizni tenis, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«. PROSTOVOLJNO DELO
-	sodelovanje na jesenskem živ žavu 7. oktobra 2007,
-	sodelovanje pri pripravi in izvedbi klubskih prireditev (tudi samostojno pripravljanje večerov z lastnim izborom glasbe) - vabljeni vsi, ki si želijo aktivno prispevati k ponudbi in podobi programov za mlade.
Petek, 5. oktobra, ob 16. uri v Mestnem parku pri Dravi: akcija »Baloni v parku«.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Skoke, prvak, lačna, ave, stvarnik ščipalo, teatralnost, plroman, ajd, Elianta, Ača, Aden, Aram, Bikar, Rakltovec, obšlrnost, GR, čelada, Zanka, Liu, eis, Re, Esal, IT, Rim, ljud, Dolenc, tirozol, jamb, Koyna, animant. Ugankarski slovarček: AELLIG = švicarski alpski smučar (Peterl, 1956 - ); AFLAR = fluor kavčuk; AJAKIT = pritok ruske reke Amgun; DASH = znamka kanadskih letal; EDEA = živalski rezervat v Kamerunu; KTENIDIJ = peresaste škrge pri polžih; NEL = ameriški filmski režiser (Frans), NISKA = italijanska sorta krompirja; RIKL = češki teniški igralec (David, 1971 - ); SLUIJS = belgijski saksofonist in skladatelj (Ben, 1967 - ).
Zanimivosti
Bolgarska nagrada za francoski predsedniški par
Sofija, 2. oktobra (STA) - Francoski predsedniški par, Nicolas in Cecilia Sarkozy, bo med obiskom v Sofiji 4. oktobra deležen posebne časti. Bolgarske oblasti bodo namreč francoskega predsednika in njegovo soprogo nagradile za njuno vlogo pri julijski izpustitvi bolgarskih zdravstvenih delavcev iz zapora v Libiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nicolas in Cecilia Sarkozy se bosta v bolgarski prestolnici mudila na enodnevnem obisku, pri tem pa se bosta sestala z bolgarskim predsednikom Georgijem Parvanovom in premierom Sergejem Staniševom. Francoska gosta se bosta srečala tudi
z osvobojenimi bolgarskimi zdravstvenimi delavci.
Pet bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika, ki je dobil bolgarsko državljanstvo, so v Libiji aretirali leta 1999 in jih obtožili namerne okužbe okoli 400 otrok z virusom HIV. Sodišče jih je maja 2004 obsodilo na smrt, ki so jo kasneje v Tripoliju spremenili v dosmrtno zaporno kazen, 24. julija letos pa je sledila izročitev obsojencev Bolgariji.
Lexus RX 400H s prvim nazivom planetu Zemlja prijazno vozilo
Ljubljana, 2. oktobra (STA) -
Društvo Planet Zemlja je avtomobilu znamke Lexus RX 400H podelilo naziv planetu Zemlja prijazno vozilo. Gre za model, ki je trenutno v tem razredu nekaj korakov pred konku-
renco. Poraba 8,1 litra 95-oktanskega bencina na 100 kilometrov in izpusti ogljikovega dioksida v višini 192 gramov na kilometer so bili pri ocenjevanju njegove glavne prednosti, so sporočili iz društva. V prihodnjem letu dni bo društvo naziv planetu Zemlja prijazno vozilo podeljevalo vsak mesec.
Komisija, v kateri so bili strokovnjaki s področja avtomobilizma in varovanja okolja ter izkušeni neprofesionalni vozniki, je tokrat prejemnika naziva planetu Zemlja prijazno vozilo izbirala med prestižnimi terenskimi vozili in enoprostorci v cenovnem razredu nad 50.000 ev-rov. Za ocenjevanje vozil v tem razredu so se v društvu odločili zato, da bi jasno poudarili sporočilo, da je v vsakem cenovnem, velikostnem in kakovostnem razredu moč najti vozilo, ki je okolju prijaznejše od konkurenčnih.
Komisija bo vsak mesec na podlagi tehničnih in drugih podatkov, ki jih bodo posredovali zastopniki avtomobilskih blagovnih znamk v Sloveniji, v enem od razredov izbrala tisto vozilo, ki bo po določenih kriterijih doseglo boljši rezultat od konkurenčnih. Poraba goriva ter emisije ogljikovega dioksida bodo h končni oceni prispevali 40 odstotkov, ostali kriteriji pa so še varnost, vozne lastnosti, dimenzije in prostornost ter cena s paketom opreme. V društvu Planet Zemlja si od te akcije, ki bo trajala leto dni, obetajo, da bodo kupci začeli ponudnikom pogosteje zastavljati vprašanja o izpustih toplogrednih plinov njihovih vozil in ta kriterij tudi uporabili kot enega pomembnejših pri odločanju za nakup motornega vozila. Enako bi si želeli, da bi tudi prodajalci začeli kupcem navajati ta podatek kot enega od bolj pomembnih pri navajanju prednosti vozila.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 6. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). NEDELJA, 7. oktober: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30
in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ZELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 8. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 9. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program
(Radio Robin). SREDA, 10. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkari-je (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). ČETRTEK, 11. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (po-
novitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). PETEK, 12. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Spremembe na nebesnem nebu boste sprejeli z odprtimi rokami. Konec koncev vam bo dano, da tudi sami še naprej ustvarjate in se predajate tistim rečem, ki so vam blizu. Nadvse spodbudno pa bo, da se odpravite tudi po nakupih, da greste na aerobiko ali pa v savno.
BIK
Oktober vam prinaša obilo spoznanja o tem In onem. Na zadeve, ki so vam bile do nadaljnjega samoumevne, pogledate iz drugega zornega kota. Pestrost življenja je vidna na vsakem koraku. Dano vam bo, da najdete svojo srečo in tako greste naprej. Služba: kreativni izzivi.
DVOJČKA
Vse okoli sebe sprejemate kot izziv in tako boste urno šli naprej po zastavljeni poti. Zdelo se bo, da se ne boste obračali ne levo, ne desno, ampak sledili svojim sanjam. Načeloma bo vladalo načelo, da je tam, kjer je doma glasna družba, tudi sreča. Partnerjeva pomoč bo zelo dobrodošla!
RAK
Čeprav bodo koraki naprej majhni, boste v sebi odločeni, kje je vaše mesto in kaj prava pot. Besede so lahko nekaj prijetnega in sproščujočega. Odpravite se lahko na izlet, vsekakor bo gibanje tisto, ki vam bo koristilo. V ljubezni pa bo simbol čisto bela reka, ki prinaša notranjo modrost!
LEV
T ^ Zaznamovala vas bo prodorna energija, čeprav se nekoliko bolj poglobite v svet skritih energij. Jesensko listje se vztrajno barva in tako je čas, da tudi sami vnesete v svoje življenje pisane barve, ki bodo tiho pripovedovale zgodbo sreče. Varnost bo nekaj, kar iščete in najdete.
DEVICA
Prijetnosti bodo ena za drugo prihajale v vaše življenje. Končno pridobite samozavest In sledite svojim sanjam. Srčni izvoljenec vas bo zelo podpiral in tako bodo koraki lahko veliko bolj prodorni. Zdelo se bo, da si boste z eno besedo upali več. Če greste na neko pot, bo oaza sreče popolna.
TEHTNICA
Vrata usode se bodo odprla tako široko, kot boste v danem trenutku potrebovali. Vsega, kar si želite, ne morete dobiti takoj. Dobro pa je, da se naučite počakati in biti hvaležni za vsako sporočilo, ki vam je dano. Primerno pa bo tudi, da negujete notranjega otroka v sebi. Kdor daje, ta prejema!
ŠKORPIJON
Poti usode so različne in čas je, da zablestite s tistimi znanji, ki jih dobro obvladate in so vam blizu. V tednu, ki je pred vami, vas bo zaznamovala iskrenost in tako boste lahko kos vsem obveznostim, ki se bodo zgodile. Kopali pa se boste tudi v vodah čiste ljubezni.
STRELEC
Na delovnem mestu boste z eno besedo blesteli. Zazdelo se bo, da so se zvezde spustile z neba in vas posule s čarobnim prahom. Nakazano je, da zadeve ne razumete v bistvu in da se bo to zgodilo pod pogojem, da uporabljate razum v službi in srce doma v intimnosti partnerjeve ljubezni.
KOZOROG
Reka življenja bo vila naprej in tako boste kos vsem nalogam in obveznostim, ki bodo prihajala nasproti. Ljubezenska sreča bo tista, ki bo vašo nadaljnjo pot posula s cvetjem. Odprle se vam bodo neke nove poti in priložnosti bodo šle po principu prijetno s koristnim.
VODNAR
tiiuUM Iskre življenja se bodo kresale v Wmr vašo korist. Vodilo vas bo notranje ravnovesje In strmite po tem, da najdete v ljudeh prijatelja in zaščitnika. Seveda se okrepi želja po osebni svobodi in ohranjanju manevrskega prostora. Cveteli pa bodo tisti, ki imajo jasne cilje v življenju.
RIBI
Ljubezen je tista, ki zdravi, oživlja in obuja. Nakazano je, da se lahko predajate lepotam življenja in da uživate, kajti stvari se bodo dogajale tako, kot se morajo, in prav da se. Blesteli boste v tistih majhnih zadevah in na vsakem koraku prisluhnili pesmi o sreči.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Slovenske Konjice • Poroka prve ptujske misice
Alenka je postala gospa Brozovic
Prva ptujska mis Slovenije Alenka Vindiš se je v soboto poročila z dolgoletnim izvoljencem Izidorjem Brozovicem. Poročno slavje sta delila z 99 svati, med katerimi je bilo tudi pet nekdanjih mis Slovenije: Neda Gačnik, Maja Šimec, Maša Merc, Živa Vadnov in Iris Mulej.
V zakonski jarem je Alenka skočila kot Ptujčanka. Svoj ptujski naslov bo uradno zamenjala za mariborskega, ko bosta z Izidorjem končala obnovo 3,5-sobnega stanovanja v Borštnikovi ulici v Mariboru. Civilni da sta sklenila pred županom občine Vitanje Slavkom Vetrihom in matičarko Sonjo Kline v prostorih matičnega urada v Slovenskih Konjicah. Sledila je zdravica v hotelu Dravinja, zatem cerkveni obred v cerkvi v Gorenju, kjer so krstili tudi sina Amadeja, ki sta ga dobila 30. junija letos. Poročno slavje pa je potekalo v Termah Zreče, kjer so gostom postregli vegetarijanske jedi, saj sta Alenka in Izidor vegetarijanca. Svate so posedli za devet okroglih miz, ki so jih poimenovali po planetih; mladoporočenca sta sedela za Venero. Slavje je trajalo do zgodnjih jutranjih ur.
Alenka je blestela v elegantni poročni obleki, ki si jo je sposodila, Izidor je oblekel nova oblačila. Poroka je njuno ljubezen le še poglobila, Alenka kar ne more verjeti, da je poročena in mama malemu Amadeju, ki staršev na poročni dan ni utrujal, tudi v poročni noči je mamo zahteval le dvakrat. Alenka se zaveda pomena dojenja za otroka, dojiti ga želi čim dlje. Z Izidorjem si želita še vsaj enega otroka.
Prejeli smo
"Sodobna in dobro založena knjižnica"
Odgovor na članek, objavljen v Štajerskem tedniku štev. 72,14. 9. 2007
Ko začneš prebirati članek o uspešnosti direktorice ormoške knjižnice, najprej pomisliš, da je bila v preteklosti direktorica velike UKM, ne pa samo vodja oddelka periodike in verjetno je njena hči mislila, da je mama na tem področju naredila že vse.
A uspešno voditi splošno knjižnico v okolju, kjer je kulturne ponudbe malo in je poslanstvo takega zavoda še pomembnejše, je res lahko izziv. Izziv v smislu razvijanja bogatih idej, novih programov, v prizadevanju po povečanju števila bralcev, iskanja novih pristopov k širjenju bralne kulture itd.
Kajti, gospa Vuk (v fotelju se tako zadovoljno smehlja) je prišla v knjižnico, ki je zahvaljujoč veliki prizadevnosti in trudu dolga leta edine knjižničarke gospe Nežke Vaupotič, preživela težke in skromne čase, da bi šele sredi 90 let dobila ustrezne pogoje za delo in razvoj. In knjižnica je ob samo treh zaposlenih knjižničarjih beležila razvoj, vsako leto boljši obisk, izposojo knjig, število prireditev, postala je
Poročnega slavja prve ptujske mis Slovenije Alenke Vindiš se je udeležilo 99 svatov. Alenkina priča je bila univ. dipl. etnologinja Olivera Djordjevič, Izidorjev pa Ptujčan Mladen Delin, ki je bil kot glasbenik odgovoren tudi za programski del poroke, vključno s karaokami.
Katera od petih slovenskih mis, ki so prišle na Alenkino poroko, bo naslednja skočila v zakonski jarem, je v tem trenutku težko napovedati. Iz Alenkinih rok je naslov mis Slovenije prevzela Maja Šimec, ki je s svojim fantom skupaj že trinajst let, zato bi bila vrsta na njej. Morda pa jo bo prehitela katera mlajša -večina si je namreč že spletla skupna gnezda.
Alenka Vindiš je prva Ptuj-čanka z lento mis Slovenije, osvojila jo je leta 1996.	Alenka in Izidor nazdravljata svatom. Alenka Vindiš je k svojemu
MG dekliškemu priimku dodala priimek Brozovic.
prepoznavna in prizadevna soustvarjalka kulturnega dogajanja v svojem okolju.
Fasciniranost nekdanjega župana z ljudmi od drugod za vodstvena mesta v Ormožu samo po sebi ni nič slabega, če bi temu sledili tudi rezultati. A po petih letih vodenja knjižnice se gospa Vuk (ob visoki finančni podpori in skoraj šestimi zaposlenimi knjižničarji), poslavlja z veliko leporečja in samohvale, a tudi z veliko skromnejšimi rezultati, ki so slabši od minulih, že doseženih, pa tudi od slovenskega povprečja.
Naša knjižnica se je vključila v knjižnično informacijski sistem Cobiss leta 1996, programsko opremo Cobiss 3 pa uporabljamo danes v 136 knjižnicah. Na razpise Ministrstva za kulturo za pridobitev denarnih sredstev za nakup knjig in računalniške opreme smo se prijavljali že od leta 1999 in bili izbrani (takrat je to uspelo le polovici slovenskih splošnih knjižnic), tako da to ne predstavlja nobene novosti v času vladanja sedanje direktorice. Svojo spletno stran je knjižnica prav tako imela že leta 2000, ki smo jo s pomočjo sredstev, pridobljenih na razpisu Trstenjakovega sklada, vzdrževali z našim knjižničarjem.
Zmede pri postavitvi knjig v knjižnici ni bilo, bile so postavljene po pravilih UDK, res
pa so nekatere bile razvrščene tematsko, zaradi prilagoditve bralcem in jo stroka danes tudi izrazito priporoča.
V arhivu so bile knjige, ki so nam jih podarili bralci in DPO, starejše inventarizirane knjige, predvsem dvojniki, ki jih je bilo potrebno računalniško obdelati, a je imelo „živo" gradivo v knjižnici prednost (ob treh knjižničarjih).
Če pomeni očitek, da smo se šli elitizma to, da smo nekaterim našim dolgoletnim bralcem zahtevnejšega leposlovja, posredovali še "tople" knjige, tega seveda danes ni, ker je takih bralcev žal vedno manj.
Sedaj pa elitizem obstaja, pa še kako. Načelo direktoro-vanja gospe Vuk naj bi bilo, da bodo vsi zaposleni v knjižnici enakopravni, enakovredni, se pravi zadovoljni. Vendar žal, tega večina od nas zaposlenih ni opazila oziroma tega nismo bili deležni. To je bilo rezervirano le za določene posameznike, ki so ta privilegij tudi s pridom izrabljali. Zato tudi toliko nezadovoljstva in razhajanj med zaposlenimi.
Upravičenost zahteve za novo zaposlitev knjižničarja (zgodba o delovnem mestu za določen čas - v nedoločen čas) bi direktorica lahko utemeljevala le s povečanim obsegom dela oz. programa in novimi potrebami, ki bi izhajali iz minulih uspehov, novih načrtov in projektov, ne pa s for-
siranjem določene, njej ustrezajoče osebe, saj vemo, da je osnova dobrega knjižničarja njegova načitanost, široka humanistična oz. družboslovna razgledanost, prav tako pa tudi korektno sodelovanje z vsemi zaposlenimi.
Direktorica je poskušala tej osebi mimo volje ustanovitelja in finanserja podaljšati delovno pogodbo, čeprav za to ni imela nobene osnove, a ker si tega ni upala, je potrebovala le dober izgovor (ravnanje tajnice in podžupana), da tega ni naredila.
Večina zaposlenih v knjižnici (spodaj podpisane) se trudimo, da delamo v dobro uporabnikov, da se v naših prostorih počutijo prijetno in dobrodošlo, poskušamo jih razumeti ter visoko profesionalno in kvalitetno opravljati svoje delo.
Od novega direktorja pričakujemo pozitivno delovno vzdušje, vzpodbude in programe, s katerimi bo upravičil prejeta sredstva za delovanje, ki bodo občanom omogočali, da z veseljem obiskujejo knjižnico.
Menimo, da se problemi našega zavoda morajo obravnavati in reševati znotraj hiše in ne v medijih.
Kjižničarke ormoške knjižnice: Branka Vočanec, Leonida Šumenjak, Nina Šulek, Željka Nardin Milovanovič
Od tod in tam
Ptuj • Na Ekonomski šoli v spomin Plečniku
			
m		' i )	My»3L ¿KM
	W		
	K		
Kaj	K H t A^u	m H Á	Bil
		WL rjfm	
			1 l f - I Wfcr^
Foto: Dženana Becirovic
Ob letošnjem dnevu evropske kulturne dediščine so dijaki Ekonomske šole odprli razstavo z naslovom Plečnikovo fantazijsko mesto. V sklopu 17. dne-vov evropske kulturne dediščine od 22. do 29. septembra so dijaki in učitelji Ekonomske šole obeležili 50. obletnico arhitektove smrti. V ta namen so dijaki v septembru v okviru likovne delavnice oblikovali makete Plečnikovih arhitekturnih del. Stavbe so postavili v domišljijsko mesto in jih razstavili v šolski knjižnici ter v avli šole, je povedala mag. Branka Regvat Kampl, ravnateljica šole. Razstavo so spremljali plakati o Plečnikovem življenju in delu. Za koordinacijo projekta so poskrbele profesorice Barbara Bezjak, Vesna Emeršič, Janja Šterbal Vindiš, Breda Vuser in profesor Ivan Šantarovič. Glasbeni utrinek je prispevala skupina dijakov, ki deluje pod imenom Unplugged.
Dženana Becirovic
Zakl • Črni gobji trojčki
Foto: M..Ozmec
Da je letošnja jesen nekaj posebnega, priča tale posnetek treh zraščenih črnih gobanov, ki nam jih je prinesel na ogled Branko Svenšek iz Zakla pri Podlehniku v nedeljo, 30. septembra. Z navdušenjem nam je zaupal, da jih je našel skupaj s še drugimi črnuhi v gozdu nad Zaklom. Ko je nad mahom v strmini prijel za bet zgornjega jurčka, je zagledal, da je ta zrasel na kapah drugih dveh pod njim. Nevsakdanjo in do sedaj še ne videno gobjo trofejo nam je prinesel na ogled. Po naši oceni gre za redko vrsto borovega gobana ali borovnika (lat. Boletus pinicola), ki se odlikuje z odličnim okusom in predvsem nevsakdanjo lepoto. Najpogosteje raste pod borovci, v mahu ali v višje ležečih gorskih gozdovih. Ker je pri nas redek, je zaščiten, pogostejši pa je v gozdovih severnejših evropskih držav.
-OM
Ptuj • Radodarna jesen
Foto: M..Ozmec
Prejšnji teden nas je poklicala tudi ljubiteljska go-barka Ivanka Plohl iz Slomškove ulice v Ptuju, ki je v gozdu pri Destrniku na enem mestu nabrala večje število jesenskih gobanov in črnih borovnikov. Ker
je za gobarje že pogled na take jesenske gobane prava poslastica, smo jo obiskali in njeno bogato gobjo bero fotografirali. Na mizi se je bohotilo kar 32 različno velikih jesenskih gobanov (lat. Boletus edulis) in črnih borovnikov. Najtežjega iz družine borovnikov smo stehtali in ugotovili, da ima 1.150 gramov. Ivanka je z balkona prinesla izredno veliko kresilno gobo (lat. Fomes fomentarius), ki jo je našla na istem gobarskem „placu" in je zaradi svoje velikosti nekaj izjemnega. Tehtala je skoraj 10 kg, dolga pa skoraj pol metra. Čeprav je kresilna goba uporabna le posušena v čebelarstvu, jo je shranila, saj jo bo imela za okras oziroma jesenski aranžma.
-OM
Foto: MG
Nemčija • Obiskali smo ameriško vojaško bazo v Hohenfelsu
Obiskali smo slovenske vojake
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Potem smo se odpravili v vojaško naselje, kjer je od 14. septembra nastanjenih nekaj več kot sto slovenskih vojakov in vojakinj iz čete 74. oklepno mehaniziranega bataljona in so na skupnem taktičnem urjenju s pripadniki ameriških oboroženih sil in se pripravljajo za delovanje v operacijah kriznega odzivanja, saj bo del čete v začetku prihodnjega leta napoten v operacijo ISAF (International Security Assistance Force) v Afganistan. Urjenje bodo zaključili 4. oktobra.
Pomočnik poveljnika 72. brigade SV stotnik Borut Vitek nam je povedal, da se slovenski vojaki tukaj usposabljajo za delovanje v operacijah kriznega odzivanja,
se pravi za mirovne operacije kjerkoli po svetu. Tukaj imajo vojaki izredno dobre možnosti usposabljanja, saj so situacije tukaj skoraj identične okolju, kjer se to dogaja. Velika prednost za vojake, ki se tukaj urijo, je, da imajo ameriški inštruktorji ogromno realnih izkušenj, ki jih prenašajo na slovenske fante in dekleta.
Pogovarjali smo se tudi z namestnikom poveljnika 74. oklepno mehaniziranega bataljona in odgovornim za usposabljanje slovenskih vojakov v Hohenfelsu stotnikom Demitrijem Šviga, ki nam je povedal, da so slovenskih vojaki enakovredni partner z ameriškimi vojaki. Z veseljem je povedal, da so dan pred našim obiskom sodelovali na vaji in da so se slovenski vojaki na vaji odrezali
odlično, saj so dobili pohvale z vseh strani in tudi ameriški general, je pohvalil slovenske vojake. Povedal nam je tudi, da je bil sam presenečen nad znanjem angleščine in nemščine slovenskih vojakov, saj komunikacija z ameriškimi vojaki poteka izvrstno, nad pričakovanji. Povedal je, da bataljon v prihodnosti čaka veliko nalog. Prva je vsekakor priprava kontingenta za ISAF, druga je sodelovanje na mednarodni vaji v Avstriji. V bataljonu pa se tudi pripravljajo na uvedbo Patrije v operativno uporabo, saj bo prav 74. OKMB bataljon prvi dobil ta vozila.
Ob našem obisku se je v centru JMRC v Hohenfelsu mudil tudi poveljnik 74. oklepno-mehaniziranega bataljona mag. podpolkovnik Igor Cebek in nam povedal:
Foto: arhiv SV
Utrinki z urjenja pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske v ameriški vojaški bazi.
"Z veseljem ugotavljam, da so naši vojaki sprejeli nova znanja, ki so jih bili željni, da so tesno sodelovali in še sodelujejo z inštruktorji ameriške vojske in da so delali po programu za operacijo ISAF ter sedaj delujejo po programu KFOR. Tako da bo spekter znanj, ki ga bodo vojaki in starešine odnesli iz tega centra, zelo širok, kar mi daje posebno zadovoljstvo o uporabnosti enote za bodoča mednarodna sodelovanja Slovenske vojske. Tukaj sem prejel že tudi nekaj mnenj o naši enoti s strani ameriške vojske, ki so zelo ugodna."
V Hohenfelsu se uri tudi vojakinja Katja Kac, ki je pred tem že bila v mirovni misiji na Kosovu in je o tem izobraževanju povedala: "Ta usposabljanja, ki se izvajajo tukaj, so zelo koristne za naloge na mirovnih operacijah. Vse, kar se izvaja tukaj, se izvaja na mirovnih operacijah. Ta usposabljanja tukaj so zelo realna."
Četo je preverjala skupina ocenjevalcev in kontrolorjev Timberwolves. Ta nadzira lahke in težke enote, specialne sile ter izbrane zavezniške sile z uporabo simula-cijskih sredstev taktičnega delovanja, ki so v uporabi v centru. Skupina nadzira in uveljavlja realne učinke na bojišču, pravila delovanja in izvedbo scenarija vaje. S svojo ekspertizo in bojnimi izkušnjami, ki so si jih njeni pripadniki pridobili na bojiščih, zagotavlja najboljše mentorstvo poveljujočim in njihovim enotam pred odhodom na krizna žarišča po svetu. Timbervolves so le ena izmed osmih skupin
Ves čas našega obiska v Centru za usposabljanje ameriške vojske v Hohenfelsu so nas spremljali pomočnik poveljnika 72. brigade za odnose z javnostmi stotnik Borut Vitek (levo) in poročnik Peter Jazbinšek (v sredini) ter tiskovna predstavnica baze stotnica Junel Jeffrey (desno).
ocenjevalcev/kontrolorjev. Brez njih bi bilo to le prazno in čisto običajno vojaško vadišče.
V skupini Timbervolf-13 (8 pripadnikov), ki je preverjala našo četo, sta sodelovala tudi dva pripadnika slovenskega centra za bojno usposabljanje, ki ima svoj sedež v Postojni, in sicer nadporoč-nik Dušan Renar in nadpo-ročnik Boško Haupt, ki sta že spomladi 2007 opravila potrebna usposabljanja in postala certificirana opazovalca/kontrolorja.
Odpravili smo se še na vajo, v kateri so sodelovali
slovenski vojaki. Zraven novinarjev si je vajo ogledal tudi namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner z delegacijo, ki je bil na obisku pri pripadnikih čete 74. oklepno-me-haniziranega bataljona, ki deluje v okviru 72. brigade Slovenske vojske s sedežem v Mariboru. Generalmajor Šteiner se je srečal tudi s pripadniki poveljstva Centra za usposabljanje - JMRC, kjer se je z gostitelji pogovarjal o nadaljnjem dvostranskem sodelovanju.
Zmago Šalamun
Ptuj • Tretji Folkfest
Ples in glasba sta kot voda - zmeraj najdeta pravo pot
Svetovni dan turizma, ki smo ga na Ptuju obeležili s kopico prireditev, so na svojevrsten način praznovali tudi folkloristi. Folklorne skupine iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske so se minulo soboto predstavile na tretjem Folkfestu, ki ga je organizirala Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj, in je letos sovpadal z mednarodnim dnem turizma.
Folklornega festivala z mednarodno udeležbo se je na prireditvenem prostoru v am-fiteatru Term Ptuj udeležilo pet folklornih skupin.
Kot je uvodoma dejala mo-deratorka prireditve Mateja To-mašič, je Folkfest nastal iz želje folkloristov Folklorne skupine Bolnišnice Ptuj, da svoje delovanje predstavi širši javnosti. Festival je z leti pridobil tudi mednarodni značaj. Zraven domače folklorne skupine Bolnišnice Ptuj so se na letošnjem Folkfestu predstavile še skupine Porabskih Slovencev, skupine iz Hrvaške, Jeseničani in folkloristi iz Obreža.
Pred pričetkom tretjega Folkfesta na Ptuju je prisotne nagovoril Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj, zatem pa so na oder kot prvi stopili domačini Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj.
Skupina je bila ustanovljena pred 31 leti kot kulturna sku-
Foto: Dženana Becirovic
Prireditev je povezovala simpatična Mateja Tomašič.
pina sindikalne organizacije zdravstvenih delavcev v ptujski bolnišnici. Poustvarjajo slovenske ljudske plese, poseben poudarek pa dajejo meščanskim plesom iz druge polovice 19. stoletja, ki so jih plesali takratni Ptujčani. V ta namen so izpeljali tudi študijski projekt o plesni in
glasbeni kulturi tedanjega časa, oblačilom meščanov, njihovim navadah, pravilih obnašanja in družabnem življenju. Skupino strokovno vodi Cvetka Glatz,-za glasbo pa je poskrbela Meta Gerl - Trop. Na sobotni prireditvi so se domači folkloristi predstavili z Besedo, sestavljeno iz petih slik.
Prireditve pa so je udeležili tudi Folklorni ansambel Žuna iz Hrvaške, ki šteje 75 članov, razdeljenih v dve otroški skupini ter v vokalno, tamburaško in folklorno skupino.
V vokalni in instrumentalni izvedbi imajo božične in velikonočne napeve kajkavskih krajev, žetvene običaje bede-kovškega kraja, plese Zagorja, Medimurja, Prigorja, Dalmacije ter Bunjevca.
Pod strokovnim vodstvom Irene Petrinjak so v soboto prikazali postavitev Žena muža lepo opravljala z zagorskimi plesi.
Kot gostje pa so nastopili tudi člani Folklorne skupine Kulturno-umetniškega društva iz Obreža pod strokovnim vodstvom gospe Silve Marčec, ki so zaplesali plesno postavitev Pred veselico.
Prvič pa so se na Folkfestu predstavili folkloristi Folklorne skupine Zveze Slovencev Saka-lovci iz porabskega Monoštra na Madžarskem.
Skupina šteje 24 članov, vodi pa jih strokovni vodja in mentor Zoran Domjan. Cilj skupine je druženje mladih in ohranjanje porabske kulturne dediščine. V svojem repertoarju imajo po-rabske in goričke plese ter stare običaje. Z vodjem skupine Jože-tom Ilešem so se predstavili s Porabskimi plesi.
Letošnji Folkfest pa se je zaključil z nastopom Jesničanov, in sicer Folklorne skupine Triglav s Slovenskega Javornika, ki je lani praznovala 15-letnico uspešnega dela.
Pod vodstvom koreografinje Malči Možine in Francija Šolarja, zadolženega za glasbeno opremo, so predstavili Plese izpod Karavank.
S tem se je Folkfest za letos
poslovil, ob samem koncu prireditve pa je obiskovalce nagovoril še Stanko Lepej, ki je pomagal pri pripravah na letošnjo prireditev.
Dženana Becirovic
Foto: Dženana Becirovic
Prvi so se predstavili domačini.
Foto: ZS
Ptuj • Končali akcijo »Iščemo bučo velikanko«.
Izbrali letošnje okroglinke
Bo že držalo, da so buče v naših krajih zelo pogosta rastlina; nekje sem prebrala, da sodijo med najstarejše gojene rastline. Buče so vsestransko uporabne in hkrati vse bolj modne. Zanimivo: niso pa zelenjava, ampak sadje, botanično sodijo skupaj s kumarami, melonami in lubenicami v družino bučnic. Bučam je posvečenih vse več prireditev, bučijad, v družbi Radio-Tednik Ptuj pa smo se temu pridružili z akcijo »Iščemo bučo velikanko«. Konec septembra smo akcijo zaključili in med velikankami kar težko izbrali zares največjo. Zmagala je buča družine Kirbiš z Draženske ceste na Ptuju.
Kirbiševe, tudi gospo Angelo, smo obiskali nekaj dni po zaključku akcije, potem ko je njihova buča velikanka bila spet doma; namreč »obiskala« je Bu-čijado v Gerečji vasi in otroke v vrtcu Vijolica. Presenečenje ob zmagi je bilo precejšnje, nam je zaupala gospa Angela, saj še pomislili niso, da bi lahko prav njihova bila najbolj okrogla. Doslej z bučami razen tistimi
O BUČAH SE TOLE
(Vir: http://kulinarika.net, http://www.najhrana.si/buce) Buče prihajajo iz Amerike, srednjeveška Evropa jih ni poznala. Poleg številne druge zelenjave naj bi jih v Evropo prinesel Krištof Kolumb. V 17. stoletju so se pojavile v Angliji, zaradi svojih kulinaričnih odlik pa so se hitro razširile po vsem svetu. Buče so visoko hranljiva vrsta hrane, vsebujejo veliko prehranske vlaknine, tudi vitamina C in E ter malo kalorij. Vsebujejo minerale, vlaknine in nekatere vrste tudi sladkor, predvsem pa mnogo vode. Skratka, zelo so zdrave, vsestransko uporabne in v veselje mnogim, ki jih častijo.
navadnimi pri hiši niso imeli kaj veliko izkušenj, letos pa so v zemljo spravili pest bučnih semen, ki so jih že pred nekaj časa dobili od nekod, in bili po nekaj mesecih začudeni: med koruznimi stebli v senci je gospa Angela nekega dne opazila veliko bučo, in ker je bila suša, ji je pomagala z zalivanjem. Buča je rasla in rasla, se debelila in v septembru tudi dozorela. Najprej je bila pri hiši v družbi še nekaj zanimivih buč za okras, potem pa je padla odločitev, da jo bolj za šalo kot zares pokažejo še ptujskim radijcem in se vključijo v našo akcijo. Odločitev je bila več kot dobra.
Lastnica buče velikanke je med drugim povedala: »V družini smo se čudili vsi, saj pri nas kaj takega še ni nikoli zraslo, začudeni in presenečeni pa so bili doslej vsi, ki so bučo videli v živo. Ne samo, da je posebne barve, tudi oblika in njen lesk sta nekaj enkratnega, čeprav sorte ne poznamo. In zanimivo: doslej smo dobili že kar veliko prošenj, da priskrbimo semena te naše velikanke. Obljubimo lahko, da se bomo potrudili, da pridemo do semen, za bučno presenečenje pa poskrbimo spet prihodnje
leto. Ta naša buča nas je letos povsem očarala, vsi v družini smo navdušeni, še posebej pa vnuk Vasja; za vse nas je to prijeten dogodek.
Z bučami smo se prebujali
Zamisel za akcijo se je v redakciji Radia Ptuj porodila že v začetku septembra, ko so buče šele dozorevale in se je o njih že na veliko govorilo. Slišati je bilo, da je letošnji pridelek obilen in kvaliteten, kar pa nas je še dodatno vzpodbudilo, da smo k sodelovanju povabili poslušalce jutranjega programa Štajerska budilka. Vsak dan znova smo poslušalce spomnili na buče, še posebej velike in okrogle, jih povabili, da sodelujejo v naši akciji in si prislužijo lepe nagrade. Bila so jutra, ko se nam je zdelo, da smo s temi bučami pa že tečni, ampak pokazalo se je drugače.
Najpogumnejši poslušalci so pohiteli in fotografije svojih velikank poslali kar po elektronski pošti, drugi so se poslužili klasične pošte in v skoraj štirih tednih trajanja akcije smo, danes lahko rečemo
Lestvica lastnikov buč velikank:
1.	Angela Kirbiš, Draženska cesta, Ptuj
2.	Družina Štebih, Pacinje
3.	Mojca Sok, Zamušani
4.	Družina Črešnik, Mestni Vrh, Ptuj
5.	Družini Stopajnik-Cafuta, Repišče, Zg. Leskovec
6.	Dragica Meglič, Skorba, Hajdina
7.	Julijana, Anton Horvat, Godeninci, Središče ob Dravi
8.	Marija Moge, Strnišče, Kidričevo
9.	Družina Štebih, Gočova, Sv. Trojica
Videm • Svet na Kajžarju
Tradicionalni pohod
Leta 1952 so v Halozah nad Vidmom snemali film Svet na Kajžarju. Abrahama tega dogodka smo obeležili pred petimi leti, letos pa smo se ponovno podali po poteh snemanja tega filma.
Pohod je postal že tradicionalen, vsako leto ga organizira Kulturno društvo Franceta Prešerna iz Vidma. Udeležuje se ga vedno več ljudi od drugod. Letos nas je tako presenetila številčna skupina Ptujčanov in Ptujčank z gospo Viktorijo Dabič na čelu. Vodja pohoda je bil tudi tokrat Mirko Černila. Pohodnikom, ki so se na prelepo jesensko soboto zbrali pred videmsko občinsko zgradbo,
sta se pridružila tudi župan Friderik Bračič in predsednik KS Videm Andrej Rožman. Čeprav nas je na začetku poti »požeg-nalo« nekaj dežnih kapelj, so se oblaki hitro razkadili, k dobri volji pa so pripomogli tudi številni domačini, ki so nas prijazno vabili na kozarček žlahtne kapljice in okušanje mošta. Glavni postanek je bil pri vaškem domu na Majskem Vrhu, kjer nas je pričakal oskrbnik
doma Ivan Perger, harmonikar Jože Topolovec pa nas je že od daleč pozdravil s svojo harmoniko. Prijetno druženje se je ob pijači in jedači kar zavleklo, zato smo pot do doma ubrali po bližnjici, po Prukošku. Ob prižiganju obcestnih svetilk smo se ponovno zbrali v Vidmu in se polni prijetnih vtisov ter z obljubo, da se srečamo naslednje leto, odpravili proti domu.
Manja Vinko
Foto: zasebni arhiv
Buča velikanka pri Kirbiševih doma (obseg 194 cm, teža 55,2 kg). Vnuka Vasja je dedek večkrat zalotil na največji, zato ni čudno, da sta jo skupaj odnesla pokazat tudi prijateljem v vrtec Vijolica.
Foto: zasebni arhiv
tako, dosegli namen.
V »tekmovalni« del smo vključili devet velikank, buč, ki so že po fotografijah sodeč nakazale, da so velike med velikimi, presenečeni pa smo bili tudi nad podatki o njih. In iskali smo največjo bučo, pa ne po kilogramih, temveč se je naše uredništvo odločilo, da mora biti največja po obsegu.
Podatkov pri lastnikih buč velikank nismo posebej preverjali, čeprav smo v začetku nameravali tudi to, ampak smo se odločili, da našim poslušalcem in bralcem verjamemo in na koncu nagradimo ne samo prvih pet, temveč vseh devet, saj so se navsezadnje trudili vsi, kar je zares pohvalno.
Za letos smo z bučami zaključili, vsaj v naši medijski hiši, zato hvala prav vsem, ki ste nam pomagali v septembrski akciji, tudi sponzorjem, še posebej Oljarni Fram, najbolj pa vsem, ki ste nam pridno pošiljali fotografije in nas večkrat poklicali. Tega smo bili še posebej veseli. Ekipa Štajerske budilke je zraven kar uživala, verjamem pa, da tudi vsi drugi, ki so jim buče blizu, morda zanimive in povrhu še dobre v kulinaričnem smislu.
Buče, bučke, okroglinke, debelinke - skupaj bomo spet prihodnje leto!
Tatjana Mohorko
Stebihovi iz Pacinja so bučo natančno premerili in stehtali, z velikanko pa se uvrstili na drugo mesto.
Foto: zasebni arhiv
Pravo okroglinko so pridelali tudi pri družini Sok v Zamušanih, njene mere pa so bile dovolj za tretje mesto.
Posebej velike buče je pridela tudi Dragica Meglič iz Skorbe, z majhnimi in velikimi bučami pa okrasila domačijo.
Foto: TM
Mali oglasi
STORITVE
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
PROFINISH popravilo poškodbe po toči in drugih udrtin na os. vozilih brez lakiranja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destrnik tel. 031 666 774.
PREMOG, drva, gramoz (sekanec) zelo ugodno z dostavo. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Podlehnik, Se-dlašek 91, tel. 041 279 187.
PREDSEZONSKI popust za zimske avtoplašče in posezonski popust za letne avtoplašče do 30 %. Vulkanizerstvo, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. tel. 02 629 62 77.
TEČAJ tibetanske vaje v ponedeljek, 8. oktobra, ob 19. uri, plesne meditacije v torek ob 20. uri, Wellness za vsak dan v sredo ob 18. Društvo Feniks, Mariborska c. 15, Ptuj, 051 413 354.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
MS
AVTOSERVIS, avtoličarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253.
NERJAVEČE cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, ograje po načrtu, trgovina Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo,
02 780 99 26,
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30 v prodajni akciji. Bruno Šurbek, s. p., Cementninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Polačane. Tel. 02 8025 303.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Se priporočamo. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7a, Destrnik, telefon 051 415 490.
KMETIJSTVO
DELO
j S^
TttTSJf
PO UGODNIH cenah odkupujemo suho luščeno koruzo. Prav tako sprejemamo ponudbe za odkup sveže luščene koruze z njive. Polje dom, d. o. o., Zagrebška cesta 74, Ptuj. Tel. 041 667 325.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
IŠČEM DELO, možnost nudenja pomoči starejši osebi. Tel. 031 482 081.
IŠČEM delo, prevozi z kombijem. Tel. 041 789 902.
TAKOJ zaposlim mizarje in pomočnike v mizarskih delavnici - možnost priučitve. Nudim lep OD, povračilo potnih stroškov in zagotovljeno prehrano. Informacije 040 239 282, Želod Knech-tl in drugi, d. n. o., Mladinska 17, Miklavž.
Alenki
iskrene čestitke ob diùlomi in bližnjem 24. rojsm dnevu.
Vsi njeni
Prireditvenik
MOTORNA VOZILA
PRODAM daewoo lanos, letnik 2000. Tel. 041 579 714.
VW PAS SAT, 1,9 TDI, letnik 2004 vsa oprema, lepo ohranjen, črne barve, ugodno prodam, tel. 040 658 848.
PRODAM avto AX, letnik 94, registriran do maja 2008, cena 250 evrov. Telefon 051 234 885.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM KNJIGE za prvi in drugi letnik ekonomske fakultete. Tel. 749 37 94.
STREŠNO opeko, zareznik, staro 10 let, prodam. Telefon 041 646 250.
PRODAM bukova drva z dostavo. Inf. na tel. 041 723 957.
NESNICE rjave, grahaste pred ne-snostjo prodajamo. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte janagold, zlati delišes, idaret. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič. Tel. 031 532 785.
PRODAJAMO med. Čebelarstvo Ma-roh, Tržec 48 a, tel. 031 254 854.
KUPIM koruzo v storžih z njive. Tel. 031 787 561.
PRODAM slamo in odojke. Tel. 041 490 468.
PRODAM LUŠČENO suho koruzo po ugodni ceni. Tel. 776 48 81.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 031 532 785.
PRODAM kravo, brejo drugega teleta v devetem mesecu. Tel. 794 34 81.
PO UGODNI ceni prodam kvalitetna suha bukova drva, tel. 041 914 263.
PRODAM telico simentalko v devetem mesecu brejosti. Tel. 745 6861 ali 040 368 161.
PRODAJAMO svinje za zakol. Stojn-ci. Tel. 766 90 01 ali 031 416 934.
PRODAM 25-kg pujske. Tel. 766 15 31.
PRODAMO breje svinje, odojke in svinje za zakol. Tel. 041 297 609.
PO KONKURENČNIH cenah odkupujemo hlodovino: bukev, hrast, jesen, javor, posebej smo zainteresirani za oreh, hruško in češnjo. Možnost odkupa tudi na panju. Tel 02 769 15 91 ali 041 610 210.
PRODAM odojke. Telefon 757 67 51.
PRODAM krompir za ozimnico, dezire, rdeči, in odojke. Telefon 031 593 030.
NEPREMIČNINE
PRODAM enosobno stanovanje v Ptuju. Telefon G41 487 999.
DOM IN STANOVANJE
ODDAM 1,5-sobno, opremljeno stanovanje na Ptuju s centralnim ogrevanjem in KTV priključkom. Tel. 041 428 673.
NAJAMEMO manjšo hišo ali dvosobno stanovanje v hiši s posebnim vhodom v pritličju, najraje v bližnji okolici Ptuja in Lenarta s sprotnim plačilo oz. 3 mesečno predplačilo. Tel. 041 532 234.
V NAJEM ODDAM trisobno stanovanje, kuhinja opremljena. Telefon 746 51 01, 040 254 057.
ODDAM garsonjero na Ptuju. Telefon 051 300 605.
NA RELACIJI Ptuj-Maribor v Hajdo-šah oddam opremljeno enosobno stanovanje. Telefon 783 29 31, 040 644 601.
PE PMVU Ul. 25. maja 7 2250 Ptuj
Poslovno svetovanje "Neli" Ingrid Zadravec s.p. gsm: 031 569 503 email: pmvu.ptuj@gmail.com
svetujemo in urejamo: krediti lising zavarovanje posojila - posredništvo
roletarstvoArnuš
PVC okna, vrata, senčila
IW
Ivan Arnuš, s.p. | Mariborska cesta 27b | 2250 Ptuj 02 788 54 17 | 041 390 576 | fax:02 788 54 18 www.roletarstvo-arnus.si | ¡nfo@roletarstvo-arnus.si
Krvodajalci
6. september - Vlasta Pintarič, Mihovci 10/b; Marija Zelenik, Volkmerjeva ul. 11, Ptuj; Ivan Vido-vič, Barislovci 11/a; Jožef Strelec, Strelci 4/a; Srečko Narat, Trnovec 21/a; Janez Žnidarič, Lancova vas 96; Dominik Antolič, Mihovci pri Veliki Nedelji; Mario Čavužic, Dežno 1/f; Podlehnik; Damijan Li-čina, Zamušani 12; Franc Mertuk, Trnovec 20; Boštjan Rodošek, Pre-polje 28; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Branka Botic, Zaloška c. 98, Ljubljana; Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ptuj; Milan Plohl, Rucman-ci 48; Andrej Gabrovec, Skorba 27/c; Branko Težak, Sobetinci 42; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Janez Potočnik, Hrastovec 26; Drago Požgan, Ferkova ulica 2, Maribor; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj; Ra-divoj Dovečer, Strjanci 33; Darko Volkner, Žgečeva 4, Ptuj; Milena Štopfer, Pobrežje 32/a; Katarina Kvar, Grlinci 9; Ivanka Mu raj, Le-vanjci 2; Herman Bukšek, Dobrina 32/a; Matej Danko, Potrčeva cesta 40, Ptuj.
10. september - Marjan Kegl, Ivanjkovci 4; Miran Gradič, Na Boč 24; Jože Majerhofer, Hajdoše 40; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Janez Štumberger, Stojnci 20; Franc Ko-kot, Tibolci 39; Anton Potočnik, Vareja 65; Milan Pernek, Repišče 16; Srečko Hribernik, Na Boč 22; Ivan Kolenič, Finžgarjeva 19, Ptuj; Miran Valenko, Draženci 10/b. 13. september - Robert Horvat, Lača ves 33; Branko Kontarček, Hum 21/a; Milan Stater, Kicar 56; Ciril Predikaka, Jelovice 33; Rajko Dežman, Kraigherjeva 27, Ptuj; Boštjan Zajšek, Skorba 71; Rudolf Jernejšek, Stoperce 52; Milan Še-gula, Podvinci 91/a; Primož Babič, Ul. Heroja Nandeta 50, Maribor; Marjan Brenholc, Mezgovci 70; Majda Golob, Kicar 140/c; Anica Horvat, Podvinci 21/b; Silvo Čeh, Spuhlja 143; Marjan Bezjak, So-betinci 20; Andrej Flajs, Pobrežje 85; Marjan Valher, Sp. Gorica 58; Miran Gojkovič, Hajdoše 64; Janez Muhič, Bukovci 63; Jožef To-polovec, Gradišče 23; Boris Bohl, Grajenščak 45; Aleksander Purg, Ul. 25. maja 4, Ptuj; Daniel Belšak, Osluševci 21; Jože Čeh, Nova ulica 26; Branko Matjašič, Stojnci 51; Marko Florjanič, Strelci 9; Alojz Petrovič, Pacinje 20; Franc Bilčnik,
Muretinci 20/a; Zlatko Novak, Kup-činji Vrh 40; Walter Slatinšek, Šen-tiljska 118, Maribor; Janez Šeruga, Nova vas 105, Ptuj; Janez Požar, Lancova vas 60; Sergej Cvikl, Poljska cesta 43/b, Ptuj; Igor Ritonja, Sp. Polskava 202/a; Andrej Čuš, Placar 13; Denis Fekonja, Mladinska 18; Simon Grbec, Maistrova 8, Maribor; Sašo Ancel, Ptujska c. 9, Miklavž pri Mariboru. 17. september - Jožef Šuen, La-honci 34; Maja Ladic, Peršono-va 25/a, Ptuj; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Seve-rino Ogrizek, Nova ul. 24, Poljčane; Benjamin Hrašovec, Mejna ulica 57, Maribor; Aleš Zorjan, Hum 20/ a, Ormož; Bojan Cimerlajt, Sveti Tomaž 16; Vladimir Piberčnik, Novakova cesta 31, Ormož; Peter Muraus, Terškova 15, Maribor; Mojca Korotaj, Arbaiterjeva ulica 8, Ptuj; Jožica Predikaka, Kicar 77; Brigita Čuš, Mezgovci 64/a; Andelo Ma-račič, Volkmerjeva 38, Ptuj; Rajko Fajt, Ul. Stanka Brenčiča 9, Ptuj; Stanko Polič, Vintarovci 76; Slavko Jesih, Sp. Laže 27/a; Slavko Mar, Strelci 13/a; Milica Markotic, Kaju-hova 1, Ptuj; Andrej Vugrinec, Mar-kovci 33/a; Ludvik Skela, Dobrina 65; Nataša Martinčič, Pacinje 26; Dejvis Pahor, Bolgarska 6, Maribor; Milan Muršec, Vitomarci 30/ a; Danica Mahorič, Brstje 1; Janez Škerjanec, Tibolci 19/b; Ivan Gra-hel, Krčevina pri Vurberku; Štefka Arnuš, Dornava 56/c, Vida Maroh, Pobrežje 34.
20. september - Alojz Rozman, Hum pri Ormožu 27; Roman Ko-stanjevec, Zagojiči 21; Klavdija Unger, Cirkovce 24; Peter Petek, Starošince 5; Žiga Simonič, Kicar 21/c; Nežika Šamperl, Spuhlja 28; Bojan Mesarič, Ptujska 53, Prager-sko; Frajo Vrbanec, Kaj u h ova 3, Ptuj; Olga Hren, Gorca 13/a; Bojan Kolednik, Pohorje 35, Cirkulane; Blaž Gabrovec, Pekel 30/g; Majda Belšak, Cirkulane 81; Jožica Slodnjak, Mezgovci 56/c; Boštjan Dragar, Rogaška cesta 2/b, Ptuj; Leon Kaučevič, Apače 177/a; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Sonja Vidovič, Velika Varnica 67; Zvon-ka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Marjan Kokot, Majšperk 32; Drago Dobnik, Kungota 40; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Tadej Lah, Žabjak 48/a; Tatjana Lednik, Greenwiška c. 10/a, Maribor.
Petek, 5. oktober
16^
21^
Ptuj, Mestni park ob Dravi, žonglerske delavnice z Nelejem Brunčičem in Anjo Rogina, sledi akcija »Baloni v parku«
Ptuj, CID, portret ustvarjalca: Stanča Zebeca, fotografa, snemalca ...,
predvajal bo svoj film o potovanju po Maroku
Maribor, SNG, drama Sokratov zagovor, KomOd, za izven
Ptuj, kavarna hotela Mitra, večer avtorske glasbe in priredb z Vitom Mlina-
ričem
Sobota, 6. oktober
8.GG
11^
19.3G
19.GG 2G.GG
2G.GG
21.GG 21.GG
Ptuj, na Ptujskem jezeru, državno prvenstvo v veslanju - kajak, kanu na mirnih vodah
Maribor, SNG, drama Vilinček, Malod, za izven
Maribor, SNG, drama Mali princ, StaDvo, za abonma Drama sobota in
izven
Maribor, SNG, balet, Lakme, VelDvo, za izven
Ptuj, slavnostna dvorana gradu, promocijski koncert ob izidu prve samostojne zgoščenke »Ptujskega noneta«
Ptuj, CID, mladi ptujski kantavtor Samo Kodela & Band se bo tokrat predstavil z novo zasedbo Ptuj, CID, Večer starega roka
Ptuj, kavarna hotela Mitra, Zimzelene melodije in francoski šansoni
Nedelja, 7. oktober
8.00 Ptuj, na Ptujskem jezeru, Državno prvenstvo v veslanju - kajak, kanu na mirnih vodah
15.00 do 18.00 Ptuj, na gradu, 13. jesenski živ žav, prireditev za otroke in starše,
tokrat bo posvečena slovenskim ljudskim pravljicam 15.00 Videm, na igrišču, Jesenski živ žav
Ponedeljek, 8. oktober
19.30 Maribor, SNG, drama Mali princ, StaDvo, za abonma Dijaški 1 in izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00 uri: Štirizvez-
dnični Grand hotel Primus, letošnja največja naložba v slovenskem turizmu. Na Ptuju tretji zaposlitveni sejem. Dnevi evropske kulturne dediščine na Ekonomski šoli Ptuj, na Kmetijski šoli Ptuj projektni teden namenjen krompirju. Telekom Slovenije podaril CTG napravo ptujski porodnišnici. Ob svetovnem dnevu turizma okrogla miza o pomenu turizma in turistični ponudbi. Podelitev priznanj za najlepše urejene hiše. Razstava Kruh na slovenskem - dediščina, hrana in simbol. Literarni večer s pesnikom Alešem Štegerjem. Mihčev festival na Ptuju. Evropski teden mobilnosti - Vrnimo življenje na ulico ekipno Državno prvenstvo v jadranju razreda Optimist. Oblačila zaposlenih Hotela Prmus kreatorke Barbare Plavec Brodnjak. Z glasbo v sobotni večer.
Kino Ptuj
5., 6. in 7. oktober, ob 18.00 Harry Potter in feniksov red - domišljijski mladinski film. Ob 20.30 Art program: Notranje zadeve - misteriozna drama
Kolosej Maribor
Petek, 5. oktober, ob 15.30, 17.45 in 20.00 Ratatouille. Ob 17.00 Vesele nogice. Ob
15.30, 17.45 in 20.00 Ratatouille. Sobota, 6. oktober, 13.15. 15.30, 17.45 in 20.00 Ratatouille. Ob 17.00 Sezona lova.
Ob 13.15, 15.30, 17.45 in 20.00 Ratatouille. Nedelja, 7. oktober, 13.15, 15.30, 17.45 in 20.00 Ratatouille. Ob 17.00 Simpsonovi
- podnapisi. Ob 13.15, 15.30, 17.45 in 20.00 Ratatouille. Ponedeljek, 8. oktober, ob 15.30, 17.45 in 20.00 Ratatouille. Ob 15.30, 17.45 in 20.00 Ratatouille.
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
nissan aimera 1.5	2002	6.100,00	kuma	kov. modra
peugeot 307 1.6 hdi	2005	10.300,00	kuma	kov. modra
renault megan 1.9 dci	2004	10.790,00	avt. kuma	srebrna
seattoledo 1.9tdi	2000	7.390,00	kuma	kov. bordo rdeča
seat alhambra 1.9 tdi	1999	8.300,00	kuma	srebrna
seat alhambra 1.9 tdi	2001	10.980,00	avt. kuma	srebrna
bmw 525 turing	2005	29.500,00	avt. kuma	kov. siva
bmw 525 tds	1999	7.990,00	avt. kuma	kov. siva
citroen c 4 2.0 hoi	2006	15.990,00	avt. kuma	kov. bordo rdeča
citroen berungo 2.0 hdi	2004	8.950,00	kuma	kov. modra
citroen xsara 1.41	1999	3.050,00	radio	bela
citroen xsara picasso 2.0 hdi	2003	9.100,00	avt. kuma	kov. bež
citroen xsara picasso 2.0 hdi	2004	9.900,00	avt. kuma	srebrna
vw passat karavan 1.9 tdi	2004	12.950,00	avt. kuma	srebrna
Na zalogi preko 40 vozil.
PTUJSKA TELEVIZIJA	T V
TV spored
Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00
Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00
Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00
www.evroavto.si
posredniška prodaja rabljenih vozil d.o.o.
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
Posredniška prodaja vozil				
Znamka Letnik		Cena	Oprema Barva	
VW GOLF 1.9 TDI	2000	7.700,00«	KLIMA	KOV.MODRA
VW GOLF 1.9 TDI	2001	8.390,00«	KLIMA	KOV.SREBRNA
VW GOLF 1.9 TDI	2003	9.350,00«	KLIMA	MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI	2002	10.890,00«	KLIMA	KOV.SREBSNA
VW POLO 1.2	2002	6.790,00«	KLIMA	KOV.MODRA
VW TOURAN 2.0 TDI	2004	15.990,00«	KLIMA	KOV.SREBRNA
FIAT PUNTO 1.2	2002	4.900,00«	KLIMA	KOV.SREBRNA
HONDA CIVIC 1.4	1998	4.750,00«	KLIMA	ČRNA
OPEL VECTRA 2.0 DTI	2004	11.490,00«	KLIMA	KOV.SIVA
R TRAFIC 1.9 DCI - 9 SEDEŽEV	2005	15.990,00«	KLIMA	KOV.SREBRNA
PEUGEOT 2061.4	2001	5.990,00«	KLIMA	KOV.RDEČA
VW GOLF 1.9 TDI-5 VRAT	2000	8.390,00«	KLIMA	ČRNA
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	2004	15.290,00«	KLEMA	KOV.SREBRNA
NISSAN TERRANO 3.0 DI - 4X4	2005	18.900,00«	KLIMA	KOV.SREBRNA
AUDI A 6 3.0 TDI QUATTRO	2004	28.900,00«	KLIMA	KOV.SIVA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE (KREDIT, LEASING)
VOZILA Z GARANCIJO www.evroavto.si
zn iE po jesen
farmer hlače kombinezoni telovniki delovna obutev zaščitne rokavice
Rogozniška cesta 13.2250 Ptuj, tel: 02/779 71 11
petovfcfevto
PETO VIA AVTO PTUJ d.d., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
r laguna 2.2 dci privilege	2002	0.700	129.113	sredrna
r cli01.2 expression	2002	3.950	57.500	rdeCa
r cli01.2 expression	2006	7.200	16.000	modra
r cli01.2 storia	2007	008.362	več vozil	več barv
rmegane coupe 1.6/16v	2000	4.470	138.900	rumena
scenic 1.5 dci expression	2004	10.200	2 v0ziu	modra
scenic 1.9 dci expression	2004	11.400	122.611	siva
espace 2.2 dci initiale	2005	21.400	95.476	srebrna
laguna 1.b/1gvrxe	1999	5.360	133.000	bela
r grand scenic 1.5 dci/105	2007	19.905	19.905	črna
rmegane 1.5 dci/80 exp. cunf.	2004	9.500	97.174	tem. siva
peugeot 406 sw 2.0 hdiexcl	2005	16.300	122.534	sivo modra
peugeot 306 xs 2.0 hui sport	2005	11.500	112.010	črna
seat ibiza 1.4	2005	8.500	10.500	bela
jaguars-type 3.0 sport	2002	16.900	120.850	modra
>o
ID
<D
Rina nagrajuje:
Brezplačno oblikovanje postave po hujšanju
Intervju s Klaro Ramovš:
Zares velik je preprost
Okrogle zgodbe
Težo vzdržujem skoraj 3 leta!
Hujšam, ker sem "razkomplicirala"
K hujšanju ga je spodbudila part
STE SE TUDI Zakaj traja 90-dnBVHI
POSOJILA
TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654
Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR
Kranjska c. 4 Radovljica
RADIOPTUJ
ta, àfaletcc www.radio-ptuj.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po v. 0038549 372-605
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj {ob Mariborski cnti), tol.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
www.tednik.si
Bojan Amuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		CenSfo	Oprema	Barva
FIAT BRAVA 1.6 SX	1995	2.160	SERV0 VOLAN	KOV.SIVA
ROVER 414 SI	1997	2.870	1. LASTNIK	KOV.SIVA
AUD11.8 T KARAVAN	1998	5.300	REDNO SERVISIRAN	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POLO 45	1995	1.830	RADIO	BELA
VOLKSWAGEN POLJO 1.0	1998	2.790	REDNO SERVISIRAN	RUMENA
AUDI A31,6	1996	4.390	1.REG. 1997	KOV. ZLATA
RENAULT CLI01.5 DCI	2004	6.050	KLIMA	BELA
RENAULT AVTOMATIK MEGANE 1.616V	2003	8.940	1. LASTNIK	KOV.SREBRNA
ŠKODA FELICIA 1.3 LXI	1996	1.150	5 VRAT	BELA
RENAULT MEGANE SCENIC 1.9 DCI	2002	7.930	SERVISNA KNJIGA	BELA
CITROEN ZX 1,4 REFLEX	1996	1.100	REDNO SERVISIRAN	KOV.SREBRNA
BMW 320 CI COUPE	1999	10.990	PRVAREG. 2000	KOV. MODRA
BMW 3161 COMPACT	1998	4.860	PRVAREG. 1999	KOV.SREBRNA
AUDI A31.9 TDI SP0RTBACK	2005	18.990	AVT. KLIMA	KOV.MODRA
PEUGEOT 2061.4 L	1999	4.130	REDNO SERVISIRAN	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.616V SEDAN	2005	10.390	1. LASTNIK	KOV. OLIVNA
RENAULT CLI01.2 BEBOP	1996	1.730	REDNO SERVISIRAN	RDEČA
BMW 3161 COMPACT	1999	6.250	SERVISNA KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT COM. AlfTH. MEGANE 1.616V	2003	8.670	SERVISNA KNJIGA	KOV.SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 1.9 TDI	1997	5.990	1. LASTNIK	KOV.SREBRNA
VOLKSWAGEN IV GOLF 1.416V	1998	4.350	SERV0 VOLAN	RDEČA
RENAULT CLI01.216V DYNAMIQUE	2002	6.090	SERVISNA KNJIGA	KOV.MODRA
ŠKODA UM.OCTAVIA 1.6 MPIELEG.	2006	13.600	1. LASTNIK	KOV.SREBRNA
RENAULT CLI01.4	1998	2.990	SERV0 VOLAN	MODRA
Obiščite nas! Svetovali vam bomo in poiskali najugodnejšo ponudbo za vas.

ft
DOLGOROČNI DEPOZITI PREBIVALSTVA
Izkoristite posebno ugodnost pri vezavi v evrih nad eno leto in nad dve leti - oktobrsko povišanje obrestne mere za depozite za 0,2 odstotne točke, ne glede na znesek vezave!
m
ft
RENTNO VARČEVANJE
Želite varno naložiti svoje prihranke? Ob odprtju rentnega varčevanja vsakemu varčevalcu ob prvem pologu podarimo 25 evrov.
Posebno za osnovnošolce, dijake in študente - zdaj je pravi čas: v oktobru ti ob odprtju računa 0'Mega, BRD ali BRŠ podarimo 13 evrov na varčevalni račun. Odloči se zdaj in izkoristi še kaj iz našega oktobrskega paketa ugodnosti.
DVAKRAT DOBRO
Od vsake sklenjene storitve iz paketa
ugodnosti v oktobru bo Finančna skupina Nove KBM Zvezi prijateljev mladine Slovenije podarila 1 evrol
NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE
Oplemenitite svoj denar! V oktobru lahko prihranite strošek odprtja trgovalnega računa -12,52 evra.
NALOŽBE V VZAJEMNE SKLADE
Vplačila v izbrani sklad iz ponudbe KBM Infond v oktobru brez vstopne provizije!
ENKRATNO NALOŽBENO ZAVAROVANJE PRIZMA RASTOČI TRGI II
Za brezskrbno prihodnost vas in vaših najbližjih: ob sklenitvi naložbenega življenjskega zavarovanja Prizma Rastoči trgi II izkoristite
brezplačna Številka
© 080 17 50
Oglejte si našo ponudbo na spletni strani www.nkbm.si, Paket ugodnosti velja do 31. oktobra 2007.
holermüo
Vabimo vas na otvoritev novega prodajno poslovnega centra HOLERMUOS v Ormožu v petek 5. oktobra ob 12.00 uri
Družba Odeja, Škofja Loka, d. d.
VABI K SODELOVANJU
3. PRODAJALCE (m/ž)
Od kandidatov pričakujemo:
*	zaključeno IV. ali V. stopnjo izobraževanja za trgovsko dejavnost - smer tekstilij
*	6 mesecev delovnih izkušenj
*	obvladovanje osnov dela z računalnikom
*	poznavanje prodajnih veščin in komunikativnost
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s kasnejšo možnostjo sklenitve pogodbe za nedoločen čas. Poskusno delo traja tri mesece.
Predvideni datum zaposlitve je 12. 11. 2007; delovno mesto v Ptuju, delo dvoizmensko.
Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogoje pošljite v kadrovsko službo družbe Odeja, Škofja Loka, d. d., Kidričeva 80, Škofja Loka (tel. 04 51 30 101, ga Demšar, do 15. 10. 2007).
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
PIMililiMi^MimiT
C 02/2280110
SoliS d.o.o.
Razlago va 24, Marl bor
ä
Petovio
VETERINARSKA AMBULANTA
ZA MALE ŽIVALI |
Ormoška c. 40,2250 Ptuj 1 T: 02 787 75 18, M: 051 301 7331 mag. Mojca Bandur Križanec J
dr. vet. med.
V_J
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.0.0, Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
KREDITI!
D0 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti
niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, terleasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
fiatstil01.9 jtd 3v dyn alfa rome0156 sp0rtwag0n fiat marea weekend 1,8 elx bmw 318 touring tds fiat punt01.2 actual fiat punt01,2 sx3v vw passat karavan 1.9 tdi renault scenic
citroen jumper furgon 35lh 2.2 opel astra 2.0 di fiat ulysse 2.2 jtd vw passat 1,8 t peugeot b0xer 2,8 tdi furgon
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva	Letnik Cena €
kov. t. modra kov. srebrna kov. srebrna kov. siva kov.srj črna1 t. modi
BELA BELA
kov. srebrna t. modra bela
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENAu,	OPREMA	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0 TDI S-UNE	2005	23.990,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
AUDI A-G AVANT 2.5 TDI	2002	12.990,00	AVT.KUMA	TEMNO MODRA
KIA CAFNIVAL 2.9 CRD	2004	15.990,00	KLIMA	ČRNA
KIA SEPHIA 1.5 GTX	1007	1.190,00	EL. POMIK STEKEL	BORDO RDEČA
MERCEDES VITD110 D	1008	6.700,00		KOV. SREBRNA
PEUGEOT 206 BHEAK 1.4	2003	7.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 2.2 DCI 2004		9.990.00	AVT.KUMA	K0V.ČRNA
RENAULT MEGANE 1.616V	2006	11.990,00	AVT.KUMA	KDV.CRNA
RENAULT TWING01.2	2004	5.500,00	EL. POMIK STEKEL	KOV. SREBRNA
SKODA OCTAVIA COMBI 2.0 i 4X4	2002	0.700,00	AVT.KUMA	SVETLO MODRA
VW PASSAT 1.8 T	1007	4.190,00	AVT.KUMA	BELA
PONUDBA POŠKODOVANIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENAu,	OPREMA	BARVA
VOLVO V-70	2002	8.300,00	AVT.KUMA	BORDO KOV. RDE
TOYOTA YARIS 1.3 Z REZ. DELI	2002	4.000,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
SKODA FABIA 1.2	2005	4.000,00	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT CLI01.21GV	2006	3.890,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.wllllams.sl
Janez Sel s.p., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj tel./faks: 788 55 70, GSM: 040141 262
KREDITI
- mobilno bančništvo -
' POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 Ist) (Tudi za prihodke manjše od 417 i)
• STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
I SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milana Prapotnlks.p, Plvkova ulica 1flfe, 2250 PTUJ
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil
TIP VOZILA	LETNIK CENAEUR BARVA
AUDI A4 AVANT 2.4	2003	11.950,00	ČRNA
AUDI 2.5 TDI ALLR0AD	2003	21.900,00	ČRNA
CHRYSLER VOYAGER 2.8 CRD	2004	16.800,00	ČRNA
LAND ROVER DISC0VERY 2.5 TDI	1994	4.850,00	BELA
MERCEDES 190 D	1988	1.390,00	MODRA
MERCEDES A150	2006	14.690,00	SRERRNA
MERCEDES E 320 CDI	2004	25.900,00	ČRNA
RENAULT GRAND ESPACE 2.2 DCI	2003	12.990,00	SREBRNA
RENAULT GRAND SCENIC 1.9 DCI	2004	1.189,00	MODRA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI	2004	8.990,00	BELA
RENUALT MEGANE SCENIC 1.6 RN	1997	2.890,00	MODRA
SEAT ALHAMDRA 1.9 TDI	1998	6.990,00	BELA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI	2003	8.890,00	MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI	2004	10.990,00	ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2003	11.350,00	SIVA
Spomin je kot pesem, ki v srcu odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva.
V SPOMIN Antoniji Štrafela
1948 - 1997 IZ ŠTURMOVCA 27
6 oktobra mineva 10 let, odkar te več med nami ni. Ostali so nam le spomini, ki jih radi obujamo.
Tvoji najdražji
Hiša pusta je in prazna... spomin se nam oglaša, kje je zlata babi naša??? Nikogar ni...
Dom molči in z nami solze žalosti pretaka ...
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, odkar te ni, naša draga in nenadomestljiva žena, mama, babica in tašča
Elizabeta Cvetko
Z GRAJENŠČAKA 22
Vsem, ki ji namenite tiho misel, postojite ob njenem grobu in prižigate svečke, iskrena hvala! Kjerkoli si, naj te čuvajo angeli ... Kjerkoli si, na tebe mislimo mi ...
Tvoji najdražji: mož Slavko, sin Miran z ženo Danico in vnuki Matejka, Andrej, Silvo in Nataša
V SPOMIN
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli.
4. oktobra minevata že 2 leti, odkar nas je zapustil dragi
Miran Meško
IZ VIČANCEV
Z žalostjo v srcu: mama in vsi njegovi
Naš pogled v daljavo zre in to iz dneva v dan -kot da vsak čas oko te uzre. Toda že naslednji hip v duši neznosno zaboli.
V SPOMIN
na našega dragega
Boruta Pungračiča
IZ GORIČAKA 5A
Minevata dve leti žalosti, odkar nas je zapustil. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in obujate spomine na trenutke, ko je bil še z nami.
Mamica Irena, atek Boris, sestra Nataša z možem Slavkom in Mojca z družino
V SPOMIN
4. oktobra 2007 je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra, teta, botra in svakinja
Frančiška Pišek
Z BREGA 36, MAJŠPERK
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, se je spomnite z lepo mislijo ter ji prižigate svečke.
Žalujoči: mož Roman, sin Roman z družino, vnuka Silvo in Roman s puncama, brata Tonči in Nesti z družinama
ter ostali sorodniki
Spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva.
V SPOMIN
Bolfenku Potrču
7. 10. 2005 - 7. 10. 2007
Najboljši del človeškega življenja so njegova mala, brezimna, pozabljena dela, dobrote in radosti. Hvala vsem, ki počastite spomin nanj.
Žena, otroka, brat in sestre z družino
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 61. letu po kratkotrajni in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Franc Ivančič
upokojenec Taluma Kidričevo
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 19
Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 6. oktobra 2007, ob 13. uri na pokopališču Lovrenc na Dravskem polju. Žara bo pripeljana v vežico danes, v petek, ob 12.uri.
Žalujoči: žena Danica, sinova Igor in Dominik
z družinama
Ptuj • Izrek sodbe Gorazdu Bukviču in Petru Repcu
Bukvicu enajst let zapora, Repec oproščen obtožb
Sojenje za umor Tomaža Vukoviča, ki se je zgodil 2. februarja letos, truplo pa je bilo najdeno dva dni zatem v prtljažniku njegovega avtomobila v draženski jami, se je v sredo, 3. oktobra, končalo. 25-letnega Gorazda Bukviča, ki ga je obtožnica bremenila umora Vukoviča, je sodišče spoznalo za krivega in mu izreklo kazen 11 let zapora. 21-letnega Petra Repca, ki mu je tožilstvo v obtožnici očitalo soudeležbo, pa je sodišče kljub neprepričljivim alibijem, zaradi pomankanja dokazov, oprostilo obtožb.
Osma glavna obravnava se je začela z vprašanjem, ki ga je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec zastavila Buk-viču in Repcu, ali vztrajata pri svojih izpovedih. Oba sta od samega začetka vztrajala na nasprotnih bregovih. Medtem ko je Bukvič trdil, da naj bi bil Repec v času umora prisoten in da je kasneje ravno on truplo odpeljal v dražen-sko jamo, je Repec te trditve zanikal. Svojih izjav tudi tokrat nobeden od njiju ni želel spreminjati.
Repčevo izpoved je ponovno potrdil Bogdan Koželj, voznik avtobusa, ki je poročen s sestrično Repčevega
očeta. Na glavni obravnavi, ki je bila 19. septembra, je namreč Koželj potrdil, da je Repca 2. februarja nekaj minut pred poldnevom videl na ptujski avtobusni postaji, saj naj bi ob 12. uri odpeljal avtobus v smeri proti Mariboru. Potem ko mu je sodnica pred-očila podatke, ki jih je sodišče pridobilo od prevozništva Veolia Transport in iz katerih je razvidno, da naj bi dne 2. februarja iz Ptuja odpeljal že ob 10.30 in vse do 13. ure bil v Mariboru, je Koželj takšen potek dogajanj demantiral. »Jaz ne lažem,« je dejal. Poudaril je, da je iz Ptuja šel šele ob 12. uri ter da je na potnem
Foto: Dženana Becirovic
Okrožna državna tožilka Aleksandra Kolarič bo na sodbo za Repca vložila pritožbo.
Foto: Dženana Becirovic
Bogdan Koželj je bil ena ključnih prič.
Napoved vremena za Slovenijo
Vreme vinotoka je aprilu za poroka.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Dopoldne bo predvsem v severni polovici Slovenije nastala kakšna ploha, popoldne in v noči na soboto pa bo občasno deževalo tudi drugod po Sloveniji, vmes bodo nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, ob morju do 15, najvišje dnevne od 18 do 24 stopinj C. V soboto dopoldne bo dež ponehal, najkasneje v južni Sloveniji. Delno se bo zjasnilo, na Primorskem bo začela pihati zmerna burja. Hladneje bo. V nedeljo bo pretežno jasno, na Primorskem bo še pihala burja.
nalogu za avtobus, ki je odpeljal od 10.30 bil podpisan zgolj zato, ker bi takrat moral peljati, a je zamenjal vožnjo. Pojasnil je, da je tega dne zamenjal vožnjo s sodelavcem, saj je ravno ta dan, 2. februarja, imel izpit za E-katego-rijo na Upravni enoti Ptuj. S kom je zamenjal vožnjo, se ni spomnil. Trditve Koželja je sodišče preverilo na Upravni enoti Ptuj in s tem dobilo dokaz, da govori resnico in da je tisti dan res opravljal izpit.
Njegovo pričanje se je izpostavilo kot zelo pomembno, saj je sodišče čas, ko naj bi se srečala na avtobusni postaji, upoštevalo pri izračunih, koliko časa naj bi bil soobto-ženi imel na voljo za storitev kaznivega dejanja. Ob 12.47 je namreč bil na telefonu njegovega dekleta, ki ga je na dan umora uporabljal on, zabeležen klic v bazni postaji Gomila, ki pokriva Repišče.
Sodišče si je pomagalo tudi s časovno-potno analizo, ki jo je na podlagi njegove odredbe izdelal sektor kriminalistične policije Maribor. Darko Nerad, eden izmed policistov, ki so sodelovali pri opravljanju te analize, je sodnemu senatu pojasnil ugotovitve, do katerih so prišli. Poudaril je, da so pot od avtobusne postaje Ptuj skozi Dražence do Repišč prevozili v 24 minutah in 58 sekundah. Pri analizi so uporabljali vozilo Golf, čas pa so merili med 10. in 12. uro, pri čemer so upoštevali vse cestnopro-metne predpise.
Nerad je poudaril, da bi bilo ob neupoštevanju cestnih predpisov pot možno prevoziti veliko prej, o tem, kolikšna so možna odstopanja, pa se ni vedel izjasniti.
Sodišče dokazne predloge zavrnilo in se določilo za izrek sodbe
Kljub temu da je zagovornica Petra Repca sodnemu senatu predlagala še vrsto dokaznih predlogov, med drugim tudi zaslišanje pod hipnozo, ponovno zaslišanje dr. Slavka Ziherla, in predlagala, da točen čas smrti Tomaža Vukoviča ugotovijo tuje inštitucije sodne medicine, je sodišče vse navedene predloge zavrnilo in se odločilo za izrek sodbe.
Pred izrekom so besedo dobile še vse stranke, začenši z govorom okrožne državne tožilke Aleksandre Kolarič. Ta je poudarila, da tožilstvo vztraja pri obtožnici zoper Gorazda Bukviča, v kateri mu očita kaznivo dejanje umora, in obtožnici zoper Petra Rep-
Foto: Dženana Becirovic
Gorazda Bukviča je sodišče spoznalo za krivega in mu dosodilo 11 let zapora.
Foto: Dženana Becirovic
Peter Repec je bil oproščen obtožb.
ca, ki mu v obtožnici očitajo pomoč pri storitvi kaznivega dejanja tako, da je Bukviču pomagal truplo odnesti v avtomobil in ga nato odpeljal v dražensko jamo. V svojem govoru je dejala, da je Bukvič dejanje takoj priznal, da so bile njegove izjave skladne, prepričljive in natančne.
Obenem je poudarila, da ima občutek, da so Repcu nekatere priče dajale lažni alibi in jih je zato označila kot ne-verodostojne. Dodala je, da je imela vtis, da nekatera pričanja niso bila odkrita, ter da so bila zelo dobro pripravljena.
Zagovoru Repca tožilstvo ni verjelo
Državna okrožna tožilka je izpostavila dejstvo, da Buk-vič in Repec po pričanjih nekaterih prič nista bila v sporu. »Bukvič ni imel motiva, da bi se Repcu kakorkoli želel maščevati,« je še dejala Kolaričeva in poudarila, da zagovoru Repca tožilstvo ni verjelo. Ob tem je predlagala, da oba, tako Bukviča kot Rep-ca, sodišče spozna za kriva in ob upoštevanju vseh olajševalnih okoliščin za Bukviča predlagala 12 let zapora in varnostni ukrep zdravljenja od drog, za Repca pa dve leti in pol zaporne kazni.
Nekaj besed je pred izrekom sodbe sodnemu senatu namenil tudi oče umorjenega Tomaža Vukoviča, ki je de-
jal, da je ta dogodek zaznamoval življenje njegove družine. »Občutek krivde je velik, vedno se bom spraševal, kje sem delal napake,« je dodal.
Govore, v katerih sta povzela dogajanje in dokaze, do katerih so prišli med sojenjem, sta pripravila tudi zagovornik obtoženega Gorazda Bukviča Robert Berkovič in zagovornica Petra Repca Slavka Grabrovec Junger. Na koncu sta sodni senat nagovorila tudi obtoženi Gorazd Bukvič in soobtoženi Peter Repec.
Bukvič se je še enkrat opravičil za storjeno kaznivo dejanje in izrekel globoko sožalje družini Vukoviča. Dodal je, da se zaveda, da je Tomažu
vzel življenje in s tem v veliko sramoto spravil sebe in svojo družino. »Največ škode in trpljenja pa sem prizadel Tomaževi družini,« je še s solzami v očeh dodal Bukvič.
Med njegovim govorom se je razburila Repčeva mati. »Lažeš, Gorazd!« je zavpila in na zahtevo predsednice senata še pred izrekom sodbe zapustila obravnavo. Nekaj minut zatem se je onesvestila in jo je s sodišča v bolnišnico odpeljal rešilec.
Bukviču 11 let, Repec oproščen
Po besedah strank si je sodišče vzelo uro in pol časa in ob 15. uri izreklo sodbo.
Sodišče je Gorazda Bukviča spoznalo za krivega in mu prisodilo 11 let zaporne kazni, k čemur se šteje tudi čas, ki ga je preživel v priporu od 9. februarja. Predsednica je pojasnila, da so pri tem upoštevali vse olajševalne okoliščine.
Petra Repca je sodišče oprostilo obtožb.
Odločitev sodišča je predsednica senata podrobneje predstavila in dodala, da po odgovoru, ki so ga dobili z Upravne enote Ptuj, ni razloga, da ne bi pričanja Bogdana Koželja ocenili kot verodostojnega. Kljub temu, da tožilstvo alibijem Repca ni verjelo, predmetnih dokazov o tem, da je storil očitano mu kaznivo dejanje, ni bilo najdenih. Zaradi pomankanja dokazov mu je sodišče izreklo oprostilno sodbo. Tožilka je na to že napovedala pritožbo, z izrečeno sodbo Bukviču pa je zadovoljna.
Dženana Becirovic
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PTUJ
Bott|aiAiMis.p.
¿tU|q 26a Smer Grajena
Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Tel.: 02 78 79 630 - trgovina Faks: 02 78 79 615
lnfo@tehcenter.sl www.tehcenter.sl
O
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material ¡n varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material ¡n okovje
•	Barve ¡n laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja ¡n upogibanja materiala