Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijako. Državni zbor je dognal svoje delo v eptrtpk so razšli gg. poslanci, vsak v avojo domovino potem, ko so vaprejeli vsp načrte poslav za kronako veljavo, včeraj pa so isto storili v Gosposki hiši. Sedaj pa se začne delo ža ministra. Baron Rothschild se dela, kakor da bi ne dal rad posojila ministru za drž. fmance, češ, da mu premalo vrže, vsled tega pa le-ta miali, da sliaja tudi brez poaojila, če ne bodo pretrdi ti, ki imajo državne zadolžnice ali obligacije v rokah. Ako vsprejmejo le-ti novo obligacije za stare, ne, da tirjajo gotovega denarja za-nje, potem ministru ni trpba posojila. Upamo, da to storjjo. — Da odstopi vojni miniatpr, fcm. baron Bauer, npki ni resnica. Tudi pri njem hodi za denar: on ga več tirja, fmančna miniatra, avstrijski in ogerski, pa ga ne dasta. Štajarsko. Kakor druga leta, tako tndi letos nemški libpralci niso volili koga niti izmed nemških konservativcev, niti slovenskih poslancev v delegacijo. NaSo dpžplo zastopa v njej torej le nemški liberalec. Lepo to ni in tudi ne pravično, ali liberalno je tako. — »Siidmark« izdaja nov list kot prilogo nemških liatov; ne verjamemo, da bode aedaj kasa tega društva bolj polna. Tudi Nemcem, kar je zmernih, preaeda to društvo, saj ga ni treba pa dela vendar-le veliko prepira v raznib krajili. Koroško. Deželni poslanec P. Lax je odložil poalanstvo in bode nova volitev dne 20. avgusta. Da Slovenci zmagajo, ni upanja, kajti volilni okraj je tako sestavljen, da slov. volilci ne morejo priti do večine. Valed tega se lptoa ne vdeležijo volitpv. Škoda! — Tujcev je letoa precej po deželi. Denarja puatijo taki res npkaj, toda v nravstvpnpm oziru ne prinesejo tujci, najbolj judje, sreče v deželo. Kranjsko. Deželna vlada je ustavila sklep meatnega zaatopa v Ljubljani, po katerem naj bi bila imena ulic le slovenska, ker tak sklep krati neki praviee Nemeev. Kaj pa je tore.j s pravieami Slovencev v Mariboru, na Ptuji, v Celji? V vaeh teh mestih ne najde človek niti ene ulice, da ima poleg nemškega slov. ime in vendar prebiva v njib razmerno več Slovencev, kakor v Ljubljani Nemcev. — V Novem mestu je nekaj nemškutarjev in ker ne morejo doma priti do moči, grdijo alov. naprave, zlaati pa tamošnjo gimnazijo po nemškib listih, n. pr. v »Tagespoati«, »D. Waehti«. To je malo častno za njib »nemško omiko«. Primorako. Ker je dež. glavar, grof Goronini propal o volitvah za občinski zastop, vjezilo ga je tako, da se je odpovedal poalanstvu; nazadnje pa si je vendar-le premislil in tako ostane še naprej v avojih častnih službab. On ni prijatelj Slovencev, toda tudi čez rmeno-črnp mejnike, tje v Italijo ne glpda, kakor drugi. Tržaško. V delegaciji zastopa Trst in okolico jud, dr. Luzzato, ali res ne morejo Italijani biti brez svojega juda? — Pomorsko društvo Lloyd dobi novo ladijo, izdelano v Londonu. Ta ladija bode najveeja, kar jih iina dmštvo. Društvo dobiva veliko podporo od države. Istersko. Pri c. kr. okr. aodniji v Tratu je bil obsojen kniet Ivan Nemec na en mesec v ječo, ker ae mu je dokazalo, da jp pri obč. volitvah v Gažonu volil dvakrat: za se in za Gregorja Nemca; se ve, da ,jp volil z Lahi in nioro biti tudi na njih prigovarjanje. HrvaSko. Skof dr. Strossmaver misli, da ni mogoče ogerski vladi prenarpditi jugoalovanske akademije v hrvaško-slovansko. To bi bilo zoper pravila akademije. Resnica, ali kedaj se madjarska sila zmpni za pravieo ? Ogersko. Bpla pl. Lukacs jp postal minister za trgovino. Možu se poje hvala, da ,je jako nadarjen pa tudi vnet za madjarsko slavo. — Povodenj je na ninogih krajih napravila veliko škode. Vunanje države. Rim. Kakor se poroča, imenujejo sv. očp Leon XIII. dalmatinca o. E. Soldati za nadškofa in patrijarba v Benetkah. Soldati je torej avstrijec po rodu. Italijansko. Koliko šteje Italija prebivalcev? Po novem štetji ima jih 20.847.L91, v dpsptih letih ae je število nategnilo za 1,608.910, ali tudi izaelilo ae jih je veliko v daljno Ameriko. — Kralj Umberto je daroval za prebivalce, katerira je poškodovala lava iz gore Etna posestva, 20.000 lir, škoda pa je jako velika. Francosko. Anarhistov prihaja čedalje več v glavno meato francoake republike in bati se je ondi novih nesreč. Meato je sicer pomnožilo število redarjev, ali kaj pomaga, ko se tudi število anarhistov in sploh ljudij, ki hočejo živeti na lahkem, od pohajkovanja, jako silno množi! Belgijsko. Zmerom bolj se kaže, da ne bode nič iz splošnje volilne pravice, kajti liberalci ae bojijo, da bi jim potlej ne bilo moči več priti do večine. Zato se branijo enake postave na vse kriplje. Nemško. K Bismarcku, ki biva sedaj v Kisingu, je prišlo zadnjo nedeljo kacih 4500 mož iz raznib mest in je vidno, da je to trolasemu knezu Ijubo, ker bode cesarju v oči. Drugih nasledkov pa brž tudi taki »pohodi« nimajo za državo, najmanj pa pomorejo njemu kedaj na prejšnje mesto. Za-nj je le še »mesto mrmranja«. Rusko. Minister za drž. finance, Višnjegradaki je odstopil, ker se mu zdravje še ni vzboljšalo. — Kolera se širi in je od četrtka do petka v raznib meatih zbolelo 699 ljudij, izmpd teh je 391 jih umrlo. Najbrž pa je še 1o število prenizko. Bolgarsko. Čvetero morilcev ministra Belčeva so ujeli ter jih obsodili, pnega na vešala, druge pa v ječo na čas živl.jpnja. Pri obravnavi se je pokazaff), da so zločinci živeli ob ruskih denarjih. Srbsko. Prejšnji kralj, Milan še ne da mirii ter hoče aina, mladega kralja Alekaandra, spraviti na slaba pota. Tako ae splob aodi, kajti Milan ne puali kraljici Nataliji do sina kralja in »vladar« Ristiu potegnc rad z njim. Vpraša se, iz kacili namenov to atori ? Mar misli kedaj aam aplezati do krone? Afrika. Marokanski sultan ni bolol podpiaati trgovinakp pogodbe z angleško vlado in sedaj so strune jako napete nied njim in angleško državo. Mogoče jp lahko, da pride do vojske, ali to bi bila velika nespaniet od n.jega, saj ne niore zmagali in kaj uaka polem sultana? Nič druga, kakor ponižanje, če Se ne kaj hnjega. A m e r i k a. V tem, ko aino inieli v Evropi vedno deževno vreine, bila je v novem svetu vplika vročina in z njo veliko nevibt. Pri Weelingn, v zahodni Virginiji, je taka npvihta pno rodbino vtopila v nalivu, v lesovih pri Kay-Gity pa je nastal požar, ki jo vgonobil vplike širjave logov in je tudi blizo pol tega nipsta vkončal.