Pravo domoljubje, kdo ga kaže in kedaj!  Zlato se ctkuaa 7 ognin, 7era v djanjib, piava ljubezen pa 7 nadlogah in nesrečah. Jednaka je z ljubeznijo do mile očetnja^e, z dorm.ljubiera. Slovani ne moiemo ieči, da se nam 7 Avstriji tako dobro godi, kakor Nemcein m Magjarom. Lutro7ci in še cel6 Judje uživajo 7 avojih 7erskih zadevah 7eč samostalnoati in saraouprave, kakor ogromna katol:,ška večina. Vendar gledč domoljabja in požrt7o^alne z^estobe do mile nam Avstrije bili smo katolriani vsake narodnosti iu Slovani vsakega 7er8i7a vaelej — prvi. Vse diugače pa so se obnašali uekatoličani, iibeialni Nemci in Magjari. Lntro^ci so nekdaj proti našim 7ladarjem na pomoč klicali Š7ede in Francoze, ogerski kalvinci so pogosto 8 Tnrkom vlekli. Liberalni Nenici 80 se 1. 1848. z Magjaii in Italijani vred spuntali, in poznej nearečne 7ojske proti Prajzem 1. 1866 očitno veselili rekoč, da je pri Sadovi (nesrečni bitki pred Kraljevim gradcem) prvič zopet zaž^rgolel nakorjanček 87obode". Lani so se povekšanju Avstrije z Bosno in Hercego^ino na 78e kriplje U8ta7ljali. Nemški ustavo^erni poslanci so toliko brezobzirni bili, da so hoteli našo pridno \'ojsko zmanjšati in tako Avstrijo oslabeti sedaj, ko so vsi naši sosedi grozi^no oborožani in skoro 7sak komaj čaka prilike, da bi nani kak kos zemlje odtrgal. Se ni dosti. Ko so videli, da jim ne bo ob^eljalo,  ^iarveč, da bo za podaljaanje sedaj 7eija7ne 70jaške poatave glasovala 7ečina poslance7, začeli 80 kar s ,,Prajzem" kakoi- s kakim rparteljnom" žugati. U»ta7overni liberalec in neuiški 7ekač 7itez pleui. Scbonerer je kaj gido pruRačko pe8em za- krolil 7 dižavnem zboru bliza grada, 7 katerem uže 7eč kakoi- pol tisoč let stolnje slavna rodbina a v s t r i j s k i h cesarjev! Predrzuii se je ta prusak izreči očitno: kako nemško prebivalst70 pogosto že pravi: oj da bi skoraj prišli pod nemško pruskegaceaarja! Toae reče: jaz Scbo"nerer in uioji nemški volilci želimo, da bi avstrijski cesar bil še enkrat od Prajza premagan tako niočno, da bi nemške dežele Zfiubil. Ali ni to grdo, nesramno, veleizdajalnK? G<>to7<>! In ko bi se kaj enakega na Angleakem, Fiaucoskem, Italijanskem ah Piuskem zgodili. tovarši poslauci bi takega Judeža gotovo zgiabli, natepli in izvr^li. Kaj so pa ust(i7eini iu liberalni pajda^i 7 dunajskem državnetn zboiu neKiamnežu ScbOueierju djali ? Nič, molčali so! Ne predsedmk Rechbauer, ne celjski Foneger, m- mariborski Dubač, ne brasto\'ski Pauer, ne wildhauski Karneri, ne znuni Seidl... nobeden ni beaedice Črbnil zopcr neza.-lišaoo žaljenje avHtrijskega domoljubja in dolžnega sitoštnvanja in zvestobe do svitlega avstrijskega cesarja. Vsi 80 sedeli in čepeli na svojih sedežib in molčali, kakor da bi jim bil Scboueier vsem pra7 iz srca govoril. Ali ni sedaj opravičeno tukaj misliti po znani ptislovici: kdor niolči, ta pritrdi? Ali ne moremo sedaj reči, da je 7aa nemška liberalno-u8ta7o7eina stranka grdega prnsaat^a pijana? Oe ne, zakaj pa ae niso jeni poslanci zniezili, genoli, uprli in protestiiali zoper izdajalne, judeže7e besede ScbOiiererje^e? Tukaj se je enkrat prav nesramna politična binavščina razkrila. Liberalni ovi zijaki vedno trobijo in po svojib listih natolcujejo Slo^ane in katoliake A^strijane; pr^im očitajo, da bočejo pod Rusa priti, druge pa nazivljajo brezdomovinske papeževce! Nesramna hina7ačina! Sami smrdijo izdajalnih nakan in zijajo in ikilijo 7 pnisko Nemčijo, najzvestejše domoljnbe avstrijske pa grdijo. Slovaui nimamo niti enega Scbonererja ne, katoliaki Nenici pa eo odločno ugo7arjali in protestirali! Rečemo razločno: katoliški Nemci, namreč katoliški in dobro 7erni nemaki kmetje Spodnje in Gomie A^strije in pa nemški katoliaki akof 7 Lincu. Kmetje eo 7 tele- gramib do predaednika v državuem zboru, 7 pismih do Schtfnererja, linečki škof pa 7 posebnem plsmu do duho^ščine slo^esno izrekli, da se ne stnnjajo a prusakoni, da obsojujejo in zatnetujejo 07e grde, ncsramne in izdajalne besede! nPri 7erneun katoličanu toliko izdajalst^o ni mogoče, ampak lo pri spridenem in ne^ernem libeialcu". Sicer pa je prav, da jc ScbSnerer izbleknil enkrat ja7no, česar je bilo njego^o pinsačko srce polno. Nemci so dobili priliko pokazati, da niso V8i taki, kakoršni so jihovi poslanci, niar^eč da so t ogromni 7ečini z^esti cesarjn in Avstriji. Pokazalo se je, da so pri njib prusašt7a pijani le nekateri poslanci, pešica drznih kričače^ in zapeljani nekateri in po liberalizmu sprideni mestjani. Katoliški, verni, nemaki kmet, mestjan, mešnik . . . je kakor nekdaj tako tudi sedaj na^zet pra^ega a^strijskega domoljubja in želi s Slo^ani 7 cesarst^u mir in spra^o. Dal Bog, da bi se ta V«eai potrebna spra^a brž dognala! Vendar prej moramo sedanje liberalne poslance pri volitvah izbacniti. Prilika bo kmalu prišla, namreč pri novib 7olit7ah za drža^ni zbor! Takrat se naj S7etu pokaže po^sod srčno, krepko in zmagonosno avatrijsko domoljubje. Potem se nam za blagor Avstnje ni treba bati!