) Nove vojaške predlogeJ Z Dunaja poročajo listi iz avtentičnih virov o vsebini novih vojaških zakonov, ki se vkratkem predlože ogrskemu državnemu zboru. Nove vojaške predloge, obsegajo pet zakonov: brarabni zakon, zakon o nastavljanju Podeastnikov, preskrbninski zakon, vojaški kazenski red in zakon o novačenju konj. AvsWjski in ogrski državni zbor se bosta morala predvsem baviti z brambnim zakonom, z novim v°jaškim kazenskim redom in z zakonom o "ovačenju konj, z ostalima d?ema zakonoma se k°sta bavila pozneje. Najvažnejša med vsemi novimi vojaškimi 2akoni je nova brambna postava, ker prinaša 'judstvu nekaj olajšav. Po nameravani novi po8tavi bo znašala aktivna službena doba v ar°iadi dve leti, v rezervi pa 10 let; v morna- *) S priobčenjem tega spisa gotovo nstrežemo 8v»jim braloem. Sed»j tadi l»hko informnjemo Ijudstro 0 novih vojaških x»konih. U r e d n. rici, kjer se morajo mornarji več učiti kakor v armadi: aktivna službena doba 4 leta v rezervi 5 let; v deželni brambi v aktivni službi 2 in v rezervi 10 let. Skupna službena doba bo tudi po noTem zakonu trajala 12 let, a s tem bistvenim razločkom, da ne bodo več vojaki redne armade po desetletnem službovanju preraešcini v deželno brambo, marveč ostanejo pri tisti vojaški četi, h kateri so bili asentirani. Na ta način postanejo c. in kr. armada kakor tudi obe deželni brambi: c. kr. avstrijska in kr. ogrska, samostojne, enakovredne korporacije. Dosledno se odzdaj naprej ne bodo več prideljevali oberaa deželnima brambama rekruti, ki se asentirajo v poznejših letih, kakor se je to prakticiralo dozdaj. Službena doba v Črti se pa ne skrajša v kavaleriji, pri jezdai artiljeriji in po zavodih, kjer goje konjerejo. V teh četah bodo pa vojaki služili t rezervi zgolj sedera let, tako da odpadeta dve rezervni leti za tretje daljše službeno leto. Nadalje so pa deležni te dobrote tudi podčastniki ki služijo tri Ieta. Dozdaj 80 obstajale olajšave glede na vojaško službo le za kandidate duhovskega stanu, učiteljiščnike, učitelje ia za kandidate učiteljišč, za učitelje in podučitelje, za kmetiške posestnike, ki so podedovali zemljišče, in pa za take, ki so bili oproščeni zaradi rodovinskih razmer. Nizko stanje vojaških novincev, kakor tudi nizko prezenčno stanje je provzročilo, da so oblasti dozdaj le v redkih slučajih mogle podeljevati olajšave širšim slojem. Novi zakon bo pa določal, da bodo premeščeni v nadomestno rezervo vsi tisti, ki morajo skrbeti za rodovino, nadalje ne bodo v slučajih, ki so posebno vredni, da se ozira nanje, uvrščeni v rezervne službe zgolj edini sinovi, marveč bodo lahko uvrščeni tudi taki, ki niso edini sinovi. Ugodnosti za posestnike podedovanih zemljišč bodo veljale zgolj za tiste kmetiško posestnike, ki sami obdelujejo zemljišča, kar je popolnoma pravično. Nadalje bod# pa smeli taki rekruti, ki se še uče, n. pr. umetnosti ali kake druge obrti, služiti v stalai vojaški službi pozueje. Nova brambna postava otneji dobo vojaških vaj tistim, ki bodo služili aktivno dve leti, na 14 tednov. Orožnih vaj ne bo nad 4. Najdaljša orožna vaja ne bo smela presegati 28 dni. Dozdaj je znašala doba orožaih vaj najmacj 16 tednov. Po starem, še zdaj veljavnem zakonu morajo služiti avstrijski državljani: Eezervisti tri leta v stalni službi in tri orožae vaje, ki trajajo 84 dni. Ob dveletni prezenčui službi deželna bramba: štiri orožne vaje, ki trajajo 112 dni. Nadomestni rezervisti imajo tri orožne vaje, ki trajajo 84 dni. Ogrski državljani so pa morali, oziroma še služijo, in sicer rezervisti ob triletni stalni službi štiri orožne vaje, 119 dni, ob dveletni stalni službi deželne brambe pet orožnih vaj, ki trajajo 175 dni, nadomestai rezervisti armade 4 orožne vaje, 105, oziroma 119 dni. Po desetem službenem letu po novem zakonu ne bo nihče več pozvan k orožni vaji, razen Se je zamudil kako vajo. Mornarji ne bodo pozvani k nobeni orožni vaji, kakor tudi tisti ne, ki služijo prostovoljno četrto leto. Nadalje bodo imeli glede na orožne vaje ugodnosti tisti rezervisti, ki so izvežbani še pred vojaško siužbo v vojaški telovadbi in streljanju, in tisti rezerristi, ki so vsaj dve leti sodelovali pri izobrazbi mladine pri vojaški telovadbi in streljaniu, če to potrdi politiška oblast. Edoletni prostovoljei, ki postanejo reznvni častniški in vojaško-uradniški aspiranti skupne armade, ki so imeli po starem brambnem zakonu vojaško vajo Iahko vsako leto 4 tedne, bodo mjrali imeti normalno 4 orožne vaje, ia le če bosta to zahtevali praktičua izobrazba ic napredovanje, še dre, ki bosta imeli trajati štiri tedne. Po nameravaDem Dovem brambnem zakonu bodo imeli pravico do eDoletne prostovoljne vojaške službe vsi, ki bodo do 1. oktobra ob letu svojpga novačenja uspešoo absolvirali kako doroačo višjo gimnazijo ali višjo realko, ki ima pravico javnosti, ali pa kak enakovreden zavud. Tisti, ki bo hotel pravico enoletne prostovoljne vojaške službe, bo moral ob asentiranju s frekveutacijskim izpričevalom najvišjega razreda prijaviti svoje pravice in ko stopi v prezenčno službo meseca oktobra, izkazati, da je absolviral srednjo šolo. Deželnobrarabuo ministrstvo določi sporazomnj z rojuim ministrstvom, ko je prej zaslišalo naučno ministrstvo, tiste zaTode, ki 80 enakovredni višjim gimnazijatn in višjim realkam. Nadalje se podeli pravica eno- Ietuega prostovoljstva tudi tistim, ki nimajo formalao zaključeae izobrazbe, če Jso se izkazali v umetnosti, v umetno-obrtaih, tehničnih ali t drugih sličaih strokah. V slučajib, ki so vredni posebnega ozira, se dovoli, da služi enoletni prostovoljec tudi, ko je že 24 let star Odpade pa po tiovem zakonu določilo, da bodo imeli pravico do enoletue službene dobe tisti, ki napravijo takozrano inteligenčno izkušnjo. Enoletui prostovoljci bodo lahko služili v vseh četah razen kavalerije, jezdoče artilerije iu trena, ua državne stroške, a v ?ojašnici stanovati io menažirati euoletni prostovoljci, bodisi da služijo ca svoje ali drž. stroške, ne bodo silieni. Slušatelji roedicine so morali po starem brambnem zakonu dozdaj služiti šest mesecev v armadi in šest mesecev r kaki vojaški bolniščnici io so zato izgubili pol Ieta na vseučihšču. Po novi brambni postavi bodo služili medicinci r dveh periodab. Pr?a perioda bo trajala tri mesece ob akademičmh počitoicah, drugo periodo bo pa odslužil medicioec šele, ko postaue doktor, in sicer tri mesece v armadi, žest pa v vojaški bolniščnici. Dan hrvaskega učiteljstva v Zagrebu. Slorensko uSltelJstTO hrraSkemn! — 1500 glar broječe ačlteljsko zborovanje. — Tlada in ufilteljstvo. — Učiteljskl shodi. — PolltlSko izrabljanje učlteljstva. — Proti TStopanju t nžlteljiSča. — Uflteljskl pol. dnevnlk. — Resoluelje. — Paslvni odpor. — Socialna demokracija in učlteljstro. — Z bojem do zmage! — Foročila ic Zagreba. Kakor slovensko učiteljstro bije istotako budo borbo za izboljšauje svojih materialuih in pravnih pravic tudi hrvaško učiteljstvo. Petintrideset let, dolgih stradanja iu trpljenja polnih 35 let že ponižno in pohlevno prenaša hrvaško učiteljstvo to trpljenje; pohlevno prenaša in žrtvuje svoje delo in svoje telesne moči narodu. Narodu jih žrtvuje in narod mu jib. vrača; kakor vračajo slovenskemu učiteljstvu narodni voditelji delo in požrtroraluost — ne z nemo resignacijo kakor hrvaški — temveč z batinami, 8 podlimi in krivičnimi naailji, 8 krutimi krivicami! Toda tudi potrpljenje ima svoje meje, in tako se je tudi pohlevno hrvaško učiteljstvo naveličalo vedno le prosjačiti in poniževati z raznimi deputacijami. In mi damo prav nPokreta", ki v uvodnem članku pozdravlja odločen nastop hrvaškega učiteljstva za svoja prava — z očitanjem, da je bilo in j6 učiteljstvo s srojimi zahtevami vedno prepohlevno in preobz i r n o! To potrjujemo tudi mi in naj nam naS radikalni nastop, posebno v zadnjih časih, 8 katerim si hočemo izvojevati svoje pravice, zopet zamerijo naši hrvaški torariši v Istri. Njim kličemo danes, ko se probuja hrvaško učiteljstvo t kraljevini sami, ko si samo postavlja zgodovinske dnere v preporodu hm' škega učiteljstva in šolstva: še bodete spoznalii da so naša pota prava, če ne prej, to tedaji ko se k 1 erika1izem zaje tudi na vaši zemlji in zadobite * n j i m kranjske razmere, katerih niti stotinke vam ne pri* v o š č i m o! In smelo trdimo, da s hrvaškim učiteljstvom ni solidarno le srbsko učiteljstvo, ki se je o tem javno izreklo, temveč da je z njim solidarno vse slovansko užiteljstvo! Tudi slovensko učiteljstvo juti dauee v težkih i n odločilD i h borbah s hrvaškim učiteljgtvom in se dobro zaveda, da je mnogo v e z i, ki vežejodanes hrvaško in slovensko učiteljgtvo na skupen program in ki Da8 bodo klicale k skupnerau delu! Vsenapredno slovensko učiieljstvo pa danes simpatizuje 2 d a s t o p o m hrraškega učiteljg t v a i n k o t izraz simpatije želi n a j b o 1 j š i h uspehov borileem za učiteljska p r a v a ter kliče: Z bojem do zmage! 1500 glav broječe učiteljsko zborovanje. Dne 11. t. m. so imeli brvaški učitelji v Zagrebu Teliko protestno zborovanje, na katerem so sklepali o nastopanju hrraškega učiteljstva za izboljšanje gmotnega stanja. ZborovaDJe je bilo naravnost impozantno, ker se ga je udeležilo čez 1500 učiteljstva. Hrvaški časopisi prinašnjo o zborovanju Datančna poročila in splošno ne vlada zanimaDJe za sklepe zborovanja le med učiteljstvom, temveč tudi v vseh plasteh ljudstva. Vlada in učiteljstvo. V prvi vrsti se je najostrej« napadalo vlado, ki se dosedaj še ni najmanje zgenila za učiteljstvo. Pač je vlada predložila saboru predlogo za iegulacijo učiteljskih plač, toda ta predloga je bila taka, da je saborski poslanci nikakor niso mogli odobriti in so jo odklooili. Vlada je namesto nove izpremenjene predloge, sabor razpustila, kar je provzročilo največjo nevoljo v ljudstm. To pa zato, ker pri volitvah ni hotelo učiteljstvo podpirati Tlade. Na zborovaDJu so zaradi tega padale ostre besede na račun vlade, zavoljo česar je predsedujoči J. K i r i n med zborovanjem odložil svoje mesto in je zborovanje nadalje energično vodil nam dobro znani sokol D a r o r i n Trstenjak. Učiteljski shodi. Že pred glavnim shodom ali zborovaojem 80 se vršili v vseh okrajih okrajni shodi, na katerih so se sprejemale od učiteljstva resolucije, izrazujoče se za štrajk in pasirni odpor. In tako je ideja kot popolnoma dozorela in imajoča idočdo oporo v narodu samem zadobila višek na glavnem zborovanju. Politiško izrabljanje učiteljstva. In kakor se je ostro napadalo vlado ia bana satnega, tako so se čuli tudi najostrejši glasovi zoper podlo izrabljanje učiteljstva od politiškib. strank, posebno še, da so se vse učiteljske zadeve posameznim poslancem zdele nevredne objektivne kritike in da so jih posamezni narodni voditelji izrabljali podlo v okrepljenje politiških strank. Še bolj podlo pa je, da učitelj&ke zadere in šolske zadeve ne rešujejo posamezni poslanci v okrepljenje svojih politiških strank — kot politikum — temveč iščejo pri tem celo osebno — politiških interesov. V tem oziru so kaj vehementno napadali na skupščini hrvaški učitelji Stipe Radiča, pobratima naših klerikalcev! In če bi imeli hrvaški učitelji celo v 8voji sredi dva poslanska učiteljska Iškarjota, kakor jih ima žalibog slovensko učiteljstvo, tedaj smo zasigurani, da bi jira ne bilo blagor. Neizbrisen zgodovinski madež pa ostaneta za slovensko učiteljstvo v njega zgodovini •freimeni: Jernej Eavnikar in Frane "* a k 1 i č ! S prokletstvom jih bo venčal še z&dnjj rod na slovenski zemlji! Osraraočeno je njiju irae danes pred vsem alovenskim učiteljstvom, osramočeno postaja pred jugoslovanskim učiteljstvom in mi bomo Preskrbeli, da bo osramočeno pred vsem sloT«tskim učiteljstvom: Stanovskim izdajicam — ^užabna smrt! Prot! vstopanju v učiteljišča. Kaj resne ia hude direktire je pa za^elo vse stremljenje zborovanja in s tem nrvaškega učiteljstva v podrobni debati o 8t»Tljenih resolueijah. Stavil se je predlog, da se sestavi posebni odbor, ki irua poskrbeti za protiagitacijo vstopanja na učiteljišča. Nagovarjati ima mladino in ji odločno odsvetovati posvetiti se učiteljskerau stanu. Tega pri nas (posebno na Kranjskem) ni potreba, ker pri nas skrbi za to vse slavna c. kr. deželna vlada sama, ki Tzdržuje škandalozne šoUke razmere! V tem smo mi pred Hrfati! Cutiti je pa to vse že dobro pričel naš baron Schwarz, ki sedaj študira, kako bi napravil na učiteljišču pripravljalni tečaj. Toda polomil ga bo s 5 letniki, ki jih misli uveeti ob tako škandalozni plači in poleg škanda loznih pravnib razmer učiteljstva. Učiteljski politiški dnevnik. Izprožila se je tudi misel, da naj se osnuje politiški dnevnik, ki naj bi narodu zagovarjal stališče učiteljetva in dajal direktive v boju. Toda koučno se je prišlo do zaključka, da naj se snovanje novega lista opusti, naj se pa pojasauje stališče narodu po drugem politiškem časopisju. V to svrho se je sestavil poseben odbor, ki lma nalogo voditi nadaljni boj in kateremu se za poseben fond t to svrho pošilja od strani okrajnih društev redne mesečne doneske. S tera učiteljskim fondom je omogočen le uspešen boj! Resolucije. Kot zaključek zborovaoja so se po burni debati sprejele resolucije, ki niso obvezne le za člane BSaveza", temveč za vse hrraško in solidarno se izrazujoče srbsko učiteljstvo in ki se imajo izvesti od vseh učitelje? in izToljenega osrednjega odbora. Eesolucije se glase: - Učiteljstvo, zbrano na izredni skupščini rZreze hrvaških učiteljskih društev", 1. Izraža svojo nejevoljo in ogorčenje, da materialni in pravni odnošaji hrvaškega učiteljstva niso bili urejeni v zadnjem saborskem zasedanju ! 2. Odklanja prazne pohvale in odločno odbija žalitve, ki so se ob priliki saborskih razprav zagrešile od gotovih ljudski zastopnikov na hrvaškem učiteljstvu, ker je svrha teh napadov očitna, da bi se z neresničnim opisovanjem ogorčenja, ki je zavladalo med učiteljstvom, izbijal strankarski kapital. 3. Da se delovanje učiteljstra v vseh kulturnih in humaDitarnih društvih u 8 t a v i in da učiteljstro ne sodeluje več pri volitvab. v občinske zastope, županijske skupščine in v sabor. 4. Učiteljstvo bo omejilo svoje delovanje na predpise šolskega zakona in bo poučeval rsak posamezni učitelj samopo80učeneev. 5. Celokupno učiteljstvo, ne glede na to, če je združeno v BZvezi" ali ne, s e z a v e zuje, da te sklepe izvede tudi t p r a k s i. Pasivni odpor. Najhujši točki resolucije sta vsekakor abstinenca od narodnega dela in pasivni odpor. Temhujše je obsojati vse razmere, ker jim je krira vlada in nekaj poslancev, tako da je bilo učiteljstvo primorano poseči po najskrajnejšem sredstvu. Ob brezvestnosti vlade in narodnih voditeljev bo trpel pri tem edinole — narod! Popolna umaknitev učiteljstva iz javnega življenja bo občuten udarec za narodno življenje ! Pasivni odpor bo pa rodil posledico, da bo 30 do 40 odstotkov šoloobveznih otrok brez šolskega pouka. Sociaina demokracija in hrv.-srb. učiteljstvo. Z učiteljstvom pa simpatizujejo politiške stranke. Socialna demokraeija je v to svrho sklicala poseben shod na večer zborovanja, na katerem se je razpravljala tema: Socialna demokracija in učiteljstvo. Ta pojav je vsekakor pozdravljati, da politiške stranke ne iz strankarske dobičkaželjnosti, ki jo imajo pričakovati od učiteljstva, temveč iz vneme za razvoj učiteljskega stanu kot važnega kulturnega faktorja v narodu, nastopajo za učiteljstvo. Že tolikrat smo mi poudarjali, naj puste politiške stranke mirno in nepristrano izvrševati kulturni program učiteljstvu ter naj ne izrabljajo učiteljsko kulturno delo v strankarske namene, ker to škoduje napredku. Učiteljstvo pa pušča svojim članom izven organizaeije in v organizaciji popolno politiško svobodo po prepričanju, ki temelji na naprednem kulturnem temelju, ker je izključeno, da če deluje napredno v kulturi, da bi svoje stališče izpremenilo v politiki. Z bojem do zmage! Hrvaško in srbsko učiteljstvo je torej prro, ki je za boj odločneje dvigoilo zastavo našega stanu. Ono je prvo poseglo po radikalnejšem sredstvu. Pokazalo je, da je zrelo! Ista mora je, ki tlači učiteljstvo in šolstvo povsod. To 80 raadeži one črne mačke, ki je tekla ob sankciji čez naš šolski zakon in ki nam je zapustila skupno gorje! Dosedaj je puščalo učiteljstvo boriti se za šolstro iu učiteljstvo izvenučiteljske faktorje; toda ti faktorji so izkazali, da niso voljni in da niti oiso sposobni ocenjevati šolskih in učiteljskih interesov, zato je pričelo učiteljstvo samo aktivno posezati v boj in si bo samo izvojevalo svoja prava. Vse avstrijsko učiteljstvo žre danes na hrvaško-srbsko učiteljstvo, kerpojav tamjenaravna posledica, ki se boprejalislejmorala roditi tudi pri nas. Le kar si bo učiteljstvo samo izvojevalo, to bo imelo, tako prepričanje ptevladuje danes t srcih vseh nas učiteljev; zato kličemo hrvaško-srbskemu učiteljstvu: nNaprej zastava Slave! — Mi pridemo za Vami, bratje!" Poročila iz Zagreba. 0 tem junaškem boju hrraškega učiteljstra za kruh smo prejeli iz Zagreba ta-Ie poročila: Z a g r e b, 11. maja 1911. Danes Fe je pričelo t Zagrebu velikansko protestno zborovauje hrvaškib učiteljev. Na dnevnem redu je bilo izboljšanje učiteljskih plač na Hrvaškem. Eakor znano, je ban Tomašic saboru že predložil vladno predlogo o izboljšanju učiteljskih plač, a jo pozneje zopet umaknil. Zborovanja se je udeležilo nad 1500 hrvaških učiteljev iz vseh krajev Hrvaške in Slavonije. Glavni predmet zborovanja tvori rprašanje, kako stališče naj zavzame hrraško učiteljstvo proti vladi, ki ignorira zahteve učiteljev. Določilo se bo, ali prično učitelji a pasivno resistenco. V imenu srbskih učiteljev se je predsednik srbskega učiteljskega društva Dušan Popovič izrazil popolao solidarnim s hrvaškimi tovariši in izjavil, d a s o S r b i podpirali Hrvatetudi v najskrajnejših slučajih. To izjavo so hrvaški učitelji vzeli z velikanskim odobravanjem na znanje. Zvečer se je vršilo veliko protestno zborovanje, ki so ga sklicali socialni demokrati. Na dnevnem redu je bila točka: Socialna demokracija in učiteljstvo. * • Zagr eb, 12. maja 1911. V Zagrebu se je včeraj bilo zbralo kakih 1500 učiteljev iz vse banorine, da na izrednem občnem zboru Zveze hrv. učit. društev manifestujejo za izboljšanje svojega zares bednega materialnega in moralnega položaja. Eakor znano, se je hrvaški sabor bavil s tozadevno zakonsko predlogo, predloženo mu od strani vlade. Ali kako je skrpucala vlada to svojo predlogo! ? Tako, da je bilo jasno, da hoče le slepiti učitelje in javnost — tako, da je bilo že v naprej gotovo, da načrt ne bo vsprejet. Odklanjale so ga vse stranke in tudi one, ki so najbolj vnete za učiteljstvo. Ker vsa neodvisna in poštena hrvaška javnost ne smatra ureditve dohodkov in moralične pozicije stradajočega učiteljstva le kakor stanovsko vprašanje učiteljstva, marveč — z ozirom na odločilni pomen šolske vzgoje za ves narodui napredek — kakor splošno narodno Tprašanje, se pripisuje temu sestanku učiteljstva največjo važnost. Naj navedem tu le par številk, ki drastično dokazujejo, kako nedostatna je bila briga poklicanih faktorjev na Hrvaškem za razvoj ljudskega šolstva. Nerazmerje med naraščanjem števila za šolski obisk godnih otrok in pospeševanjem šolstva je naravnost kričeče. Od leta 1888 pa do šolskega leta 1908—1909 je število za šolo godnib. otrok naraslo od 243.538 na 386.731, torej za 143.193. V isti dobi pa so otvorili na Hrvaškem 313 novih ljudskih šol in namestili le 1059 novih učiteljev. Temu primerno je odpadlo na vsako noTO Ijudsko šolo do 450 otrok, a na vsakega novega učitelja do 140 učencev. To je ualoga, ki je učitelj enostavno ne more zmagovati, temmanj pa, če pri tem — trpi pomanjkanje. Posledice tudi niso izostale: število otrok, ki so zaradi pomanjkanja šol ostajali brez šolskega pouka, je od leta 1888 do 1908 uaraslo od 90.702 na 127.945. Za takov mal narod kakor je hrvaški je to naravnost grozno število. K temu pa se je pridružilo dejstvo, da je moralna pozicija hrvaškega učitelja naravnost obupna. Popolnoma odvisen od dobre ali zle volje svojega okrajnega načelnika, ki je zahteral od njega, da bodi njegov ogleduh in volilni priganjač, je bil hrvaški učitelj — suženj! A če pomislimo sedaj, da je Hrvaška s svojim šolstvom avtonomna, da je le cd laslne narodne vlade odvisna usoda šole in učiteljstra, se moramo le zgražati na dejstvih, ki smo jih Davedli. Zato je sedanji sestanek hrvaškega učiteljstva prevažen dogodek y jarnem zivljeDJu Hrvaške. Id če se bodo sklepi glasili v smialu, da bo učiteljstvo odslej branilo z organizirano silo ugled svojega stanu in svoje človeško dostojanstvo, kar je še posebno dolžno sebi kakor stanu inteligentov, posebno pa če se odloči, da se ne bo več dajalo zlorabljati v nemoralne in protinarodne politiške svrhe mogotcev — potem mora hrvaški narod le pozdravljati svoje učiteljstvo, ki bo imelo zavest, da je ravno ono v veliki meri pripomoglo k ozdravljenju razkosanega in zastrupljenega življenja na Hrvaškem! Slovensko napredno učiteljstvo stojizv8emi simpatijami na s t r a n i hr vaš kega in s r b s k e g a učiteljstva! Zagreb, 12. maja 1911. Včeraj dopoldne se je vršila v Zagrebu izredna skupščina Zyeze hrvatskih učiteljskih društev. Osrednji odbor je predlagal, naj se še počaka s sredstvi pasivne resistence. Učitelj Keller je pa predlagal, naj se pasivni odpor, t. j. služba po predpisih in abstinenca, strogo izvedeta, kar je odobril shod z viharnim odobrayanjem. Predsednik Kirin se je obotavljal dati resolucijo na glasovanje, zaradi česar je nastal tak vihar, da so morali prekiniti zborovaDJe. Nadaljnja posvetovanja je vodil podpredsednik Trstenjak. Z nekaterimi izpremembatni je shod sprejel Kellerjevo resolucijo, po kateri morajo učitelji odložiti vsa neplačana častna mesta in sprejemati v šole v smislu zakona le toliko učenc e v, da jih pride n a rsakega u č i t e 1 j a 80, kar bo provzročilo, da ne bo raogel v šolo hoditi velik del mladine, podvržene šolskemu obisku. Po shodu so korakali ufiitelji in učiteljice skozi Ilico pred Jelačicev spomenik, kjer je goToril podpredseduik Davorin Trstenjak. Skupščinarji so nato zapeli cesarsko pesetn, potem so se razšli. Kranjskim koleginjam. Mislila sem že davno izpregovoriti besedico na tem, mestu svojim tovarišicam na Kranjskem. Povod mi je dalo predlansko zborovanje BZaveze" v Mariboru, in sicer volitev odbornikov rZaveze". Od raznih strani so se predlagali odborniki za razne kronovine, ki so zastopane v rZavezi". Štajerska je predlagala tri odbornike, Kranjska zraven vodstva (predsednika, tajnika in blagajnika) tudi tri in Primoreka tudi tri. Med vsemi temi odborniki vidimo le eno žensko, ki zavzema edino odborniško mesto, s katerim razpolagata Trst in Istra. Tem lepše se nam to vidi, ako vemo, da je prišla iniciativa, naj stopi tudi ena ženska v odbor, od možke strani, in sicer brez najmanjše agitacije od strani učiteljic ter da so bili v tem edini tržaški in istrski učitelji. Podali so nam s tem lep dokaz, da ne smatrajo ženske za 20% maujvredne kot moškega, kakor je razmerje plač, ki jih iraata oba še na Tržaškem, ampak da jo smatrajo sebi ravnopravno iu enako vredno. Tako so storili tržaški in istrski učitelji, ki razpolagajo z edinira odborniškim mestom. Eaj podubnega pa niso storili Eranjci, ki imajo zrareu vodstva še tri odbomike, torej skupno šest odborniških mest. Eo so se imeli predlagati in so se predlagali odborniki za Kranjsko, sem opazila med k.raujskimi učiteljicami nekako oporekanje, gibanje, nervozoost in nezadovoljnost. Ako bi bila vedela, kako se bo predlagalo in volilo za Primorsko, bi bila predlagala, naj se Eranjice oglasijo in zahtevajo zase vsaj eno odborniško raesto. Primorci so ostali konsekventni v Bvojih nazorih (er zopet predlagali in volili žensko v odbor. Čast jim ! Tedanja nezado?oljnost med Kranjicami pa nam priča, da so se tudi one začele zavedati: ako so članice naše BZaveze", imajo v njej tudi enake pravice kot moški. Zdi se pa, da fut za ravnopravnost ni ravno razvit med tamošnjim ženskim svetom. Ali mi vsi moramo napredovati z duhom časa, moramo stremiti po tesnejšem združenju, po trdnejši organizaciji, ali do vsega tega ne pridemo, dokler bomo delali razliko med moškim in žensko. Saj s tem se zadnje odganjajo od organizacije ia slabi se skupnost. Mi pa raoramo biti močni, moč je pa ravno v skupnosti. — Ve pa, drage koleginje na Eranjskem, pokažite, da nimate smisla le za lepe toalete, za koketiranje in ne vem za kaj še, kakor trdijo nekateri o nas, ampak da hočete resno delati skupno s svojimi moškimi kolegi ter da hočete, da se to Vaše delo tudi uvažuje. Ne vem, kako je ua Eranjskem v teni oziru, ali pri nas sedi v odboru toliko moških, kolikor žensk in vsi skupaj skrbijo za prospeh društva. Skrbite tudi Vi, da spravite v odbor resne tovarišice, ki se bodo z veseljem lotile dela in ki bodo tem potom izsilile spoštovanje in uvaževanje. Ako bi se tako delo in stremljenje ne hotelo uvaževati in upoštevati od moške strani, bi to značilo, da so oni daleč zaostali za današnjim prosvitljenim vekom ia da, dokler ostane tako, ne bo sloge in zaradi tega tudi moči i;e, saj Bv slogi je moč", in da še dolgo ne prisije učiteljstvu solnce lepše bodočnosti. Sicer pa vidimo dandanes ueiteljico ne Ie kot odbornico v okrajnih učiteijskih društvih, ampak je v odboru nAvstr. slov. uč. zveze" tudi ena odbornica. In kje ni dandanes žeaske ? Gelo v parlamentih jih vidimo! Na delo tedaj, drage tovarišice, ne I o čene ali celo proti moškim, ampak skupno z njimi delujte zaskupnesmotre ter poskrbite za to, da bo po prihodnjih volitvah izmed šestih odbornikov za Eranjsko sedela v odboru vsaj enaodboriiica. Da se razumemo ! Ne gre tukaj za čast, ampak za princip ravnopravnosti! P r i m o r k a. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Iz Zaveze avstr. jngosloTanskih učitcljskih drašteT. Delegate za Ietošnjo glavno skupščino v Trstu so prijavila sledeča Zavezina društva: IX. Učiteljsko društvo za Trst in okolico : 33. Emil Pakiž, šolski voditelj pri Svetem Erižu: 34. Earel Gruntar, učitelj v Bazovici; 35. Ida Posega, učiteljica v Eojanu; 36. Marija Humplik, učiteljica y Barkovljah; 37. Marija Godina, učiteljica v Škednju; 38. Teodor Betriani, učitelj v Trstu; 39. Marija Cok, učiteljiea v Eatinaru; 40. Gustav Waschte, učitelj v Trstu; 41. Ivan Daneu, šolski voditelj vVrdeli; 42. Fran Kos, učitelj v Trstu; 43. Josipina Vatovec, učiteljica na Opčinab. Namestniki: 2. Marica Oernigoj, vrtnarica v Eojanu; 3. Josip Sorč, učitelj na Opčinah; 4. Josipina Škerjanec, učiteljica na Opčinah. X. Učiteljsko društvo za šolski okraj Eudolfovo: 44. Štipko Jelenec, nadučitelj na Dvoru; 45. Jožica Verce, učiteljica v Valti vasi; 46. Ana Bantan, učiteljica v Beli cerkvi. XI. Slovensko učit. društvo v Istri: 47. Fran Frjančič, nadučitelj v Predloki; 48. I. Šuc, učitelj v Dolini; 49. Valerija Majer, ueiteljica v Dekanih; 50. Avgusta Ees, učiteljica v Boljuncu; 51. Helena Prešeren, učiteljica v Dekanih. XII. Smarsko-rogaško učit. društvo: 52. Tomo Eurbus, nadučitelj v Siivnici; 53. Pavel Flere, nadučitelj pri Svetem Štefanu; 54. Franc Horvat, učitelj v Pouikvi. XIII. Učiteljsko društvo za celjski okraj: 55. Frančiška Bizjak, učiteljica v Zgornji Ponikvi; 56. Armin Gradišnik, nadučitelj v Cslju; 57. Ivau Logar, učitelj y p. v Oelju; 58. Aoton Petriček, nadučitelj y Žalcu; 59. Ciril Piegelj, učitelj v Petrovčah; 60. Fani Tajnik, učiteljica pri Sv. Petru; 61. Eozina Vidali, učiteljica ? Libojah. Namestniki: 5. Alojzij Eecelj, učitelj v Š. Juriju; 6. Franc Kranje, učitelj v Celju : 7. Franc Brinar, nadueitelj v Gotovljah; XIV. Učiteljsko društvo za laški okraj: 62. Anton Gnus, nadučitelj v Dolu; 63. Oskar Moll, učitelj v Trbovljahj^ 64 Martin Slopšek, nadueitelj v Šent Petru; 65 Earel Pestevšek, učitelj v Laškem; 66. Miroslava Gnus, učiteljica žen. roč. del v Dolu. XV. Učiteljsko društvo šolskega okraja Eonjice: 67 Earel Mravljak, učitelj v Žrečah pri Eonjicah; 68. Ivan Woraer, učitelj pri Sv. Eunigundi na Pohorju. XVI Gornjegrajsko učiteljsko društvo: 69 Nežica Pirc, učiteljica pri Sv. Frančišku Esaveriju; 70. Fran Božanc, učitelj v Mozirju. XVII. Okrajno učiteljsko društvo v Ormožu: 71. Josip Eajšp, nadučitelj v Ormožu; 72. Martin Šalamun, nadučitelj pri Sf. Miklavžu Nameptuik: 8. Jakob Preindl, učitelj pri Veliki Nedelji. XVIII. Šentlenartsko učit. društvo: 73. Vekoslav From, učitelj pri Sv. Lenartu v Slov. gor.; 74. Ernest Horvat, učitelj pri S?. Benediktu v Slov. gor. XIX. Pedagoiko društvo v Erškem: 75. Ivan Malnarič, nadučitelj pri Sv. Erižu pri Eostanjevici. XX Ljutomprsko učit. društvo: 76. Simon Cvahte, nadučitelj pri Mali Nedelji Name8tnik: 9. Ivan TomažiČ, nadufiitelj na Stari cesti. Proaimo, da nam prijavijo še druga Za- Tezina društva svoje delegate, da jih priobčimo v prihodaji številki BU6iteIjskega Tovariša". Za vodstvo Zaveze L. Jelenc. Kranjsko. DruštTO nčiteljev in šolskih prijateljer za okraj Ijubljanske okolice ima svoj redni občai zbor dne 1. junija t. I. popoldne ob 4. uri v Narodnem domu v Ljubljani. Dnevni red je: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika in blagajuika. 3. Volitev odbora: 4. Volitev delegatov k zborovanju ,Zaveze". 5. Slučajnosti. E obilni udeležbi vabi za odbor: Janko Ž i r o v n i k , t. č. predsedcik. Uditeljsko drnštvo za litijski okraj ima svoj občni zbor dne 21. raaja t. I. v Toplicah pri Zagorju ob Savi v poslopju ondotne Ijudske šole. Začetek zborovanja ob 2. uri popoldne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Eazgovor o konferenčni temi: Eačunanje v ponavljalni in o poslanih vodiluih mislih: A. splošnih ia B. posebnih — sestavljene po poročevalcu tov. nadučitelju I. Polaku. 3. Eazgovor o občnih šolskib. vprašanjib. 4. Poročila društvenih funkcionarjev ia volitev novega odbora. 5. Volitev delegatov k ,,Zavezinemu" zborovanju v Trstu. 6. Nasveti in predlogi. 7. Ogled steklarne, elektrarne in premogove pralnice v Toplicah. E mnogobrojni udeležbi najvljudneje vabi o d b o r. Učlteljsko draštro za logaškl šol. okraj je imelo svoj letni občni zbor dne 14. maja v Gornjem Loaatcu. Predsednik tor. Leopold Punčuh otvori zborovanje s presrčnim pozdravom in se spominja v nagovoru tudi umrlega člana Pavla Šilca s pozivom na navzoče, da se dvignejo s sedeže? v zuak sožalja in počaščenja njegoyega sporaina. Z radostnim srcem pa omenja, da je doletela v tekočem letu društvo izredna čast, ker je bila imenovana njega vrla članica tovarišica Marija Eavčičeva iz Idrije ravnateljicam na tamošnji ljudski šoli. Nato je predaval sodni svetnik g. Fran M i 1 č i n s k i o temi nSodelovanje šole in učiteljstva pri otroškem varstvn". V času, ko tiia otroka pomanjkanje nevzdržuo v pogubonosno nemoralnost, je neobbodno potrebno, da zastavi ueitelj vse sile, ki naj otroku ohrauijo, oziroma zopet pridobijo nr a j m 1 a d o s t i". Da je pa mogoče uspešno delovanje, je treba zanimanja, ljubezni in brezmejne potrpežljivosti. T r e b a je poznati umestna izboljševalna sredstva. Ako hočemo kaj ukreniti glede zanemarjenega otroka, moramo staviti diagnozo, pri čemer pridejo v poštey duševne kakor telesne zmožnosti. če otroka proučimo, če poznamo njegovo prejšnje življenje, potera ni težka ordinacija pravega zdrav i 1 a. Spričo neugodnih razmer, ki obstojajo v tem oziru y naši dižavi, je računati tudi na obilne materialne zapreke. Zato moramo izbirati najcenejša sredstva. Eot taka so se dosedaj najbolje obnesla: a)zaščitno nadzorstvo (varuštvo) — sredstvo, ki kaže pray dobre učinke glede na izboljšauje vedenja in pridnosti zanemarjenega otroka; b)premestitevotroka iz ene družine v drugo, in sicer proti plačilu ali zastoDj in c) izročitev otroka v varstvo kakemu z a v o d u. To bi bil nekako izvleček iz izborDO sestavljenega referata, ki nam g\ je podal predavatelj — priznaDO vešč strokovnjak na tem polju. Za njegov prijazen odziv povabilu mu izreče predsednik društva v imenu vseh navzočih toplo zahvalo. Kot drugi poročevalec je nastopil ljubi nam tovariš-abstinent Ivan Bezeljak, ki je razpravljal o temi nEako delujmoderna šola za telesni razvoj mladine". Nasveti in končne teze, ki aam jih je podal, smo vzeli s popolnim odobravanjem na znanje. V debato, ki se je vnela koncem poročila, so posegli vmes toy. Eajko Novak, sod. svetnik g. Milčinski in dež. poslanec toy. Eogelbert Gangl, ki je slednjič še predlagal to-le resolucijo: BUčiteljsko društyo za Logaški Šolski okraj poziylja nZavezo avstrijskih jugoslovanskih učiteljskib društev", naj se obrne na pristojna oblastva, da se čimprej uvedo za telovadbo na ljudskih šolah ugodnejše poveljevanje, kije v soglasju z našimi telovadnimi društvi." — Eesolucija je bila z navdušenjem sprejeta. V srcih yseh je odmevala ena misel, preveval nas je en duh, ki je dal izraza v glasnih besedah: BPolitiko ven iz šol, telovadbo noter! Kličemo jo z iskrenim prepričanjem nazaj!" Po odobrenju tajniškega in blagajniškega poročila, ki sta ga pregledali tovarišici Fanči Novakova in Poldka Eosova, je bil enoglasno izvoljen stari odbor, nakar smo izvolili tri delegate za Zavezino zborovanje. B. Stajersko. LJutomersko nčlteljsko draštro je zborovalo v četrtek, doe 11. maja, pri Sy. Duhu. Kljub neprijaznemu vremenu zaraua se je vendar zbralo povoljno število udeležencevneustrašeucev! Vsa čast jim ! Prerešetavala so se živahno vprašanja za Ietošnje uradne konference; omenim naj le skrbno, marljivo sestavljeno poročilo toy. Mayriča. Delegatom za glavno zborovanje BZayezeu se jzvolita toy. Ovahte in Toraažič. Po duševnem naporu smo se razyedrili pri žlahtni kapljici ter postali pray židane volje v družbi dragih gostov od Sy. Jurja in Male nedelje. Le žal, da nam je prehitro potekel čas zabave. Na veselo snidenje vseb. pri prihodnjem zborovanju pri Eapeli! SloTenjebistrlško učit. društvo. Dne 4. maja je bilo, ko smo hiteli r senčnate Studenice, da tam zborujerao in pozdravimo dragega nara gosta g. dr. M. Potočnika, profesorja iz Maribora. Slovesno nas je že od daleč pozdravljal orjak Bo6 — presrčno nas sprejela vrlo okrašena dvorana ljudske šole. Presrčna hvala gospe Vobičevi za trud okusne okrasbe. Predsedaik tov. Eokl pozdravi predraga goste: g. Potočuika, tovariša Majb.na, Ozmeca, Coklna in cenjene tovariše iz Ponikve, prinaša pozdrave zborovalcem od trške obeine in krajnega šolskega sveta tamkajšnjega in preide k razgovoru o temah za uradno konferenco in drugih važnih stanovskih in društvenih zadevah. Eot delegat za Zavezo je izvoljen toy. Erotky. Nato predava g. M. Potočnik, profesor našega naraščaja y Mariboru o ustavi. V svojem zanimivem predavanju nam je podal razvitek ustave — njen obstoj in direktivo : kaj io kdaj in koliko se naj nudi ljudskošolskemu učencu. Eako hvaležen mv^je bil vsak, je pokazalo ob koncu uavdušeno odobravanje in vzkliki, izražajoS one mocne vezi, ki nas vežejo z ujim. Ta navdušenost nas je popeljala in spremIjala tja v prijazno hišo g. Eoropca, privabila marsikatero odkrito in presrčno besedo, nudila priliko, da smo g. profesorju povedali, da ga imamo radi — jako radi in da nam je bil sestanek z njim svetložaren motnent, a razstanek težak. Šentlenartsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 7. maja 1.1. pri Sy. Trojici v Slovenskih goricah. Vkljub skrajno neugodnemu vremenu je bila udeležba članov in dragih gostov od blizu in daleč nepričakovano častoa. Tokrat smo s posebnim zaniraaojem poslušali izborna izvajanja tov. Elemenčiča „0 vredaosti utrakvističnih šol". Po daljši debati smo sprejeli sledeče t«ze: 1. Utrakvistične šole so iz psibološkega in pedagoškega stališča napredovanju učeneev na kvar in so tudi protipostavne. (Eazsodba upravnega sodišča 16. maja 1908., št. 5993 ex 1907.) 2. Slovenskih otrok, ki niso zmožai nemščine že od doma, se ne sme siliti ne sprejemati v nemške šole, ker je enakomerno napredovanje nemogoče. (Eazsodba uprav. sodišča lex Perek.) 3. Utrakvistične šole in nemške šole s slovenskimi učenci ne morejo vzgajati k rodni' narodnosti, kakor to zahteva §71. šol. inu6. reda. 4. Slovensko učiteljstvo se poprimi z isto vnemo § 71. al. 2. šol. in uč. reda kakor nemško učiteljstvo. Veliko krivde mlačae narodoe zavednosti našega naroda nosi slovensko učiteljstvo. Otroka lahko vzgojimo narodno zavedDega, a še vedno ostane narodno strpljiv. 5. Na slovenskih šolah nastavljati učiteljstvo drugačnpga mišljenja (renegate) je p'rotipostavno, ker to gotovo ne more vzgajati k rodni narodnosti. 6. BZveza" naj sestavi imenik vseh utrakvističnih šol in ga odstopi slov. nar. svetu, da ta stori korake v smislu upray. sodišča. 7. rZvezaa naj stori korake pri dež. šol. svetu, da ta prekliče odlok z dne 6. avg. 1901, št. 2954 al. 7. (Eončnik III. str. 39), ker je uvedba drugega dež. jezika kot učnega jezika protipostavoa. Nemščina se naj v naših ljudskih šolah poučuje kot predmet, ia naj se ji odkaže toliko ur, da se bo smoter mogel doseči. Drugi del referata BEako se naj uredi nemški pouk na slov. šolah" se je moral zaradi pozne ure preložiti na prihodnje zboro vanje začetkom junija pri Sy. Lenartu v Slov. gorieah. Želimo, da bi tudi druga spodnještajerska učit. društva premotrivala to izredno yažno vprašanje. Po zborovanju se je vršil v prostorih g. Mlinariča mnogobrojno obiskan koncert, ki ga je priredila šentlenartska narodna godba — plod učiteljskega dela. Akoravno šele kratko dobo obstoječa, je vendar sijajuo rešila svoj obširni in močni vzpored, nudeč nam 8 preciznim preduašanjem posamezoih točk izredea užitek. — Na zopetno polooštevilDO snidenje! Slovensko nčit. draštro za marlborsko okolico je zborovalo dne 4. maja 1.1. v Mariboru. Vkljub neugodnemu vremenu se nas je vendarle zbralo 31. Toy. predsednik pozdravi novega uda, toy. Friderika Lednika i« Sv. Lovrenca nad Mariborom, in naznani, da je pismeno čestital toy. Cožu k njegovemu imenovanjn za nadučitelja v Jarenini. Prešli saio potem na dnevni red. Dopisi: 1. BZvezau t&hteva društveni izkaz. 2. Seja nZvezinega odbora" due 7. maja 1911. Pogoyarjali smo ae točkah dnevnega reda. Z veliko pozornostjo °mo poslušali poročilo toy. predsednika o enteti za uravnavo učit. plač. Nato je bil razffovor o volitvah za poslance za dež. konf., fastopnika v okr. šol. svet in v stalni konf. odbor. Kot delegata za BZayezino" skupščino sta ge javila tov. Vodenik Martin in Vodenik Ida. Sklep z dne 2. marca t. 1. o izjavi pri•iianja župniku Šeguli seje izvršil na ta način, <ja je to storila BZveza" v imenu vsega uči- Tovariši in tovarišice mariborskega okraja, pridite 28. junija točnoob8. uri k okr. učiteljski konferenci! E. Goriško. Goriško učiteljsko društro je zboro- valo dne 4. maja t. 1. y Goriei v dvorani Trgovskega doma" ob precej veliki udeležbi. Predsedoik toy. Ign. Erižman pozdravi oavzoče učiteljstvo in druge prijatelje učiteljstva, osobito pa gospoda predavatelja profesorja Jerdinaada Seidla, tovariše iz drugih okrajev ter mladi naraščaj, ki zapusti v kratkem času učiteljišče, želeč mu obilo sreče pri maturi. Priporoča jim, naj se oklenejo takoj učiteljskih organizacij, kjer dobe izpodbudo za težavni stan. G. dr. Tominšek, ravnatelj c. kr. višje gimnazije v Gorici, se je pismeno opravičil, ker se ni mogel odzvati vabilu zaradi zadržka ter pozdravlja z iskrenimi besedami vse zborovalce. Dalje se prečita dopis c. kr. okrajnega šolskega sveta, y katerem naznauja, da sta skleuila soglasno ožji in pomuoženi c. kr. okr. šolski svet v svojih sejah dne 30. in 31. aprila t. I. na društveuo vlogo z dne 26. februarja t. 1. glede stavljenih resolucij tovariša Jak. Rojica priporočiti jo na kompetentnih mestih: a) prirejanje kmetijskih tečajev za učitelje na način, kakor se je to zgodilo 1. 1910, na obeh oddelkih kmetijske šole y Gorici. b) Snovanje kraetijskoiiadaljevalnih šol za ljudski šoli odraslo mladino po vzoru obrtuonadaljevalnih šol. c) Izvežbanje vsaj enega učitelja v za to določenem daljšem tečaju, da bi bil sposobeu predavati o didaktično-pedagoški tyarini pri kmetijskih tečajib. za učitelje. C. kr. okrajni šolski svet je načeloma tudi pripravljen prispevati k troškom za snovanje in vzdrževanje kmetijsko-nadaljevalnih šol v okraju v enaki meri kakor že podpira obrtno-nadaljevalne šole. Vsebino društvene vloge ter sklepi okrajnega šolskega sveta je ta z vsemi potrebnimi pojasnili priobčil e. kr. deželaemu šol. svetu in deželDemu odboru s prošnjoi naj blagovolita zadevo na pristojnih mestih priporočiti ia pospešiti. Učiteljski zbor je z veseljem vzel to reSitev c. kr. okrajnega šolskega sveta v znanje ter mu je izrekel najsrčnejšo zahvalo. Eo se odobri zapisnik zadujega zboroyanja, se je prešlo k predavanju g. profesorja Ferdinanda Seidla: BEateri namen ima cvetje v življenju rastline". Predavanje gosp. profesorja je bilo znan stveno, toda jako umljivo in jasno. Predočil je učiteljstvu svatbo rastlin na raznih slikah in cvetih, kako velikega pomena so ravuo čebele in druge žuželke za razvoj rastlinstva, ki prenašajo cvetni prah z ene rastline na drugo ter s tem omogočajo njih oprašenje, križanje in oplojenje. Videlo 8e je, da so stale predpriprave za to res interesantno predavanje g. profesorja moogo truda in dela, posebno slike, ki jih je g. profesor sam izvršil ter s tem pripomogel, da so zborovalci lažje umeli predavanje. Zato je pa učiteljstvo g. predavatelju jako hvaležno za njegov trud in naklonjenost napram učiteljst?u. Ko se tov. predseduik v toplih besedah zahvali g. profesorju za strokovno predavanje, želeč, naj ostane tudi ybodoče naklonjen učiteljstvu in naj bi ga še veČkrat počastil s kakim zanimiyim predavaDJem, se je peešlo k volitvi delegatov k Zavezinemu zborovaaju y Trstu. Vol.jeni so bili: gospici Anica Jugoya in Eozi Bajtova, tovariši Eudolf Žaidarčič, E. Praprotnik, V. Doljak in V. Gregorič. Srednješolski vestnik. ** Aproblrana šolska knjiga. Ministrstvo za bogočastje in nauk je z odlokom z dne 9. t. m., št. 19327, potrdilo knjigo : Dr. Pipenbacher, Latinska vadnica za II. razr«d ugimnazij s slovenskim ušnim jezikom. Cena E 3. Enjiga izide v kratkem y založbi L. Schwentnerja. ** Statistika dekliških licejer. Ta na.)noveja panoga srednjih šol se je že močno ^oraagila. Vsega skupaj je y Avstriji 58 dekli**'h licejev. Na Niže Avstrijskem z Dunajem jred jib je 15, na Primorskem so 3, na Geškem 10, v Galiciji 13, na Moravskem 5, v Bukovini 4, na Tirolskem 2, po drugih kron°vinah po eden. Država sama ne vzdržuje ?°benega liceja; po večini skrbe za te 80»e občinfi (13), društva ia družbe (21), zasobpiki (14), kongregaeije imajo y svoji oskrbi ^ licejev. Deželni licej ima mesto Pulj. — ^oslej je že izposlovalo 40 |teh zavodov, da sifcejo izdajati državno-veljavna zreloitna izprifcevala. — Največje število učenk ima licej, ki 8* vzdržuje nemški SchulFerein za uradniške ^ere na Dunaju y VIII. okraju in sicer 572 •^estua občioa y Cernovieah oskrbuje licej, k ima 542 gojenk; v IV. okraju na Dunaju vzdržuje licej neko žensko društvo in ima 340 dijakinj. * * Pouk slovenščine ln talljanšCine iia tržaških srednjili šolah. Iz dobro poučenega vira poročajo, da od prihodnjega šolskega leta v Trstu toliko na gimnaziji kolikor na v s e j realki slovenščina za Slovenee in italijanščina za Italijane obligaten predm e t. S tem bo vendar eokrat ustreženo naši želji. Veliko zlo je bilo doslej toliko za Dašo stvar kolikor za dotične dijake dejstvo, da se mnogi njih niso učili slovenščine z izgovorom, da itak doma govore slovenski. Posledica temu je bila, da so absolvirali srednjo šolo, ne da bi se znali v sloveuščini pravilno izražati. In o jim je bilo na škodo v poznejem praktičnera zivljenju. Politiški pregled. * KdaJ bo sklican novl državnl zbor? BVaterIand" poroča, da se na podlagi sedanjib dispozicij sestaae novi državni zbor dne 12. julija na kratko, tri tedne trajajoče zasedanje, v katerem se konstituira, sprejme adreso na prestolni govor in izvoli delegacije. Na to se skliče deželne zbore in delegacije. V oktobru se potem zopet sestane državni zbor. * BItšI Tojni minister general Pletreich o reformah brambnlh zakonor. Bivši vojni minister baron Pietreich je izdal brošurico, v kateri pojasnjuje stališče, ki gaje kakor vojni miuister zavzemal naproti madjarskim zahtevam. On pravi da na podlagi kon- osij, ki so bile dovoljene Madjarom, ne bo trpela vojna institucija. Tudi v izpolnitvi opravičenih zahtev narodnosti glede sodnega in polkovnega jezika general Pietreich ne vidi nikake nevarnostt za skupno armado. — To veleznačilno izjavo bivšega vojnega ministra naj bi si dobro zapomnili naši bodoči poslanci, ker utegne še pray služiti! * Bekrutnl kontigent za 1911. S cesarskim ukažom je po § 14. državnega temeljnaga zakona določen rekrutni kontigent za armado iu vojno mornarico za leto 1911. na 103.100 mož, od teh 59.024 ža kraljestva in dežele, zastopane y državnem zboru, rekrutni kontigent za vojaško brambo na 19.240, razen rekrutov Tirolske in Predarelske. * Ženska volilna pravica na Augleškem. V spoduji zbornici sta predlagala poslanca Eent in Gouldic, da naj preide zbornica k drugemu čitanju načrta, ki se tiče razširjenja volilne pravice na vse ženske, ki vodijo samostalno gospodarstvo. — Po tem načrtu bi en milijon žensk dobilo volilno*pravico. Ta predlog je bil sprejet z 255 proti 88 glasom: boje se pa, da kralj tega naerta ne potrdi. * Češki krščanski socialisti proti klerikalcem. Dne 7. t. nj. so priobčile češke stranke svoje volilne oklice. Splošno začudenje je zbudil voliloi oklic češke krščansko-socialne stranke, ki naznanja, da bo postavila svoje kandidate v vseh čeških volilnih okrajih in tudi y onih, kjer kandidirajo češki klerikalci. Zaradi tega se smatra, da je spor med češkimi krščaDskimi socialci in češkimi klerikalci dosegel sedaj svoj vrhunec in da je med teraa dvema strankama kak kompromis popolnoma izključen, * Novi samostanski zakon t Spauiji. Danes 9. t. m. je bil predložen državni zbornici novi zakon o samostanskih redovih. Ta zakon vsebuje določbe, po katerih se omejuje število samostanov na Španskem. Vsi samostani. ki so dosedaj izvrševali kako obrt ali trgovino, se enostavno razpuste. Uciteljski konvikt Dar. P. n. gospod Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, goreč in navdušen zagovornik trpečega učiteljstya, je z ozirora na to, ker se učiteljstvo tako junaško bori v nU6it. Tov." proti krivicam, ki jih provzročajo klerikalci naprednemu učiteljstvu, daroval za učiteljski konvikt 20 K. Vrlerau rodoljubu in učiteljskemu prijatelju izrekamo za darilo in pa za simpatije, ki jih goji do učiteljskega stanu, na.jtoplejšo zahvalo. Letnina za I. 1911. so plačali ti-le p. n. tovariši in tovarišice: Josip G o r i š e k iz Doblič pri Grnomlju; Anton M a r č e 1 j a iz Hrušice pri Podgradu; učiteljstvo v H o t e d r š i c i (4 E); Franiea in Ivan Bez e 1 j a k iz St. Vida nad Cerknico; Janko G o 1 o b iz Eake ; Poldi in Štefaa T o m š i č iz Eibnice; Al. G o r j u p iz Gabrij pri Štanjelu (1 E); Adolf P e r š i č iz Voglarjev pri Gorici. Hvala! Slovenska Šolska latica. Spominskl Hst Slovenske Solske Matice. Šolska Matica je izdala BSpominski list" za deco, izstopajočo iz šole. Sredi lista čitamo troje besedilo: 1. Zupančičeve verze: Pojdi, moj sinko, na pot, n a življ enjapot — 5uvaj, moj sinko, 86 imot, i i rl-j-e« j » »jn=fe4 2. Vodnikov verz: Slovenec, tvoja zemlja je zdrava! 3. Pesmica «Na pot v življenje". (J. S.) Po nazorilu jedrovitih besed Zupan6ičevih, ki stoje na čelu, je umetniška opiema tega »Spominskega lista",^ki jo je izvršil slovenski umetoik prof. Saša Santel v Pazinu (njegova originalna litografija). N a d besedilom nam umetnik v 3 slikah prikazuje Bž i v 1 j e n j a p o t", t. j. blagosiov dela: veselo, čvrst gre deček iz šole (1. slika); trdo se upira m ož ob plug (2. slika); pred svojo hišo sedi s t a r 5 e k , dovršivši nalogo svojo (3. slika). P o d besedilom in ob njem je prikaz nživljenja z m o t". Vijeta se ob tekotu navzdol dva zmaja, eden z odprtim, |drugi z zaprtim žrelom. Zakaj iz globine človeške narave prete srcu ia umu težke nevarnosti, zmaji vsakojakih izkušnjav in lenobe. Človeška duša nima miru; zmaji se gibljejo v njej, zdaj eden, zdaj drugi. Pa zaman bo njih poizkus, če te krepi izobrazba, ki ti jo je dala šola. Tako se krijeta na BSpominskem listu" beseda in podoba. Metuljčka, naslikana tik ob Zupančičevib. verzih, krasita list, kakor pravi pisani metulji, ljubljenci otrok, travnik in livada. D r. F r. 11 e š i č. Učiteljišcni vestnik. Šolske reforme. V novejših časih mnogo razpravljajo o šolskih reformah z različnih stališč, in nazori in tudi načrti Za popolno preuredbo vseh šol so bili že izdani od različnih strokovnjakov. Vsem tem teoretičnim preuredbam je spontano sledila praksa, dasi skoro nevidno, vendar dovolj jasno za kritičnega opazovalea. Te male rreforme" ali npreuredbe" pa so marsikomu čudne in neumljive, pač zato, ker so le deli končne reforme in kot taki nimajo še ob3olutne vrednosti, ki jih čaka tedaj, ko bodo spojene v harmonično celoto še z ostalirai reformami, ki pridejo z njimi. Zato se dijakom tega ali onega zavoda ni treba čuditi, ako se jim pod pritiskom te ali one ^reforme" prepove nositi čepice ali se družiti z starejšimi tovariši, ampak naj vse to kritično presodijo in izkušajo spra?iti v kak zistem, da si bodo zamogli predstavljati bodočo reformirano moderno šolo! Kranjske vesti. —r— Nadomestne Tolltre za deželnl zbor dne 16. t. m. je zmagal v Ljubljani slovenski napredni kandidat prof. Jos. Eeisner. Veselimo se te zmage, ker je z Eeisnerjem dobilo učiteljstvo vrlega in odkritosrčnega zagovornika. —r— Osebna vest. Marija E a v 6 ičeva, zač. voditeljica rudniške dekliške šole v Idriji, je postala definiti?a in dobila naslov c. kr. ravnateljice. Cestitamo! —r— Nadučitelj tovariš Janko ŽIroTnik je bil pred par leti iz s 1 u ž b e n i h o z i r o v premešžen iz Št. Vida v Borovnico, Eateri so ti službeni oziri, tega mu c. kr. dež. šol. svet — seveda iz same sramežljivosti I — ni povedal. Tovariš nadučitelj torej še danes uradno ne ve, zakaj je bil premeščen in s tem občutno kaznoran. Zoper to premeščenje se je pritožil na c. kr. ministrstvo. Eer je to pritožbo zavrnilo, se ,je pritožil še na c. kr. upravno sodišče. A tudi to je pritožbo zavrnilo z odlokom od 22. marca t. 1., ker je bil premeščen na enako zistemizirano mesto in torej po zakonu ni oškodovan. Drugi dohodki in udobnosti, ki jihjeimel vŠt. Vidu, so zasebnega značaja in torej po zakonu ne pridejo v poštev. Tako je govorila Dajvišja c. kr. inštanca in s tem je stvar končana. — Vsi pa vemo, da je bil tov. Žirovnik preme ščen in s tem oškodovan za ve6 nego 500 E na leto, ker ni hotel biti poslušen s 1 u g a klerikalnega župana in župoika. Ear 500 E na leto odjesti sramotno plačanemu učitelju, to je vnebopijoč greh, ki ga imata na vesti dva presita človeka — šentviški župan Belec in župnik Zabret — ia bosta zanj trdi odgovor dajala — ako nas vera prav uči. — Tako plačilo dobi v poštenem delu osiveli učitelj, ako ostane značajen mož! To si moramo učitelji dobro zapomniti in ljudstvo pri vsaki priliki opozarjati, da tisti niso ujegovi prijatelji, ki zistematično čez učitelje zabavljajo in jih nizkotno preganjajo, ker s tem odganjajo dobre moči iz učiteljskega stanul —r— Kranj8kl — dellrlj! ,,Edinost piše: Po zadnjih občinskih volitvah je napadel S. L. S. pravi delirij. Sovraštvo proti politiškim drugomišljenikom kaže že na steklost. Krščansko-socialna korespondenca nAustria" je po ročala te dni, da so klerikalci sklenili, da vbodoče ne sme biti rešeno nobeno vprašauje — naj bo narodno ali gospodareko — v sporazumu z liberalno stranko, temveč vedno le proti njej! Njihovim poslancem je bilo zagroženo z izključeDJem, ako bi kdo od njih interveniral v prospeh kakega liberalnega posameznika ali korporacije. Proti katerisibod akeiji, pri kateri bi bili udeleženi uaprednjaki naj 8i bo ta že gospodarska, kulturna ali narodna, dase imavoditi najostrejš b o j . . . Tako korespondenca nAustria". Ne vemo sicer, da li vse to odgorarja resnici vendar sodeč po najnovejših dogodkih, je jako verjetno, da so slovenski klerikalci skleuili kaj takega. Zdi se, da so ti ljudje že popolnoma izgubili vsak kriterij ia so si postavili za glavni smoter, da uničijo vse, kar ne piba v njihov rog, četudi bi imelo priti v ljubljanski občinski svet še sedem Nemcev! Edo bo imel od tega korist? To pokaže bodočnost! —r— Bazpisane učiteljske službe. 1. Na enorazredaici v Euželju služba učiteljavoditelja. Bok do 8. junija. Okr. šolski sret EoSevje. 2. SJfižba učiteljice na dvorazrednici v Banji Loki. Eok do 8. junija t. 1. Okrajni šolski svet Eočevje. 3. Na trirazredni meščanski šoli v Postojni eno učno mesto za jeikovne predmete, drugo za prirodoznanstvo. Plača 1400 E ter pravica šestkratne desetodstotne starostne doklade. Prošnjam morajo še ne definitivne moči priložiti zdravniško tzpriževalo. Eok do 23. maja t. 1. Okr. šolski svet Postojna. 4. Na dvorazrednici v Premu služba nadučitelja. Bok do 3. juaija t 1. Okr. šolski svet Postojna. 5. V Starem trgu pri Ložu eno učno mesto na ondotni štirirazrednici, dalje po eoo učno raesto za moške prosilce na šolah v Babnem polju, pri Sv. Duhu, na Ledinah in v Medvodjem brdu; eno učno mesto za ženske v črnem vrhu pri Idriji. Eok do 25 maja tega leta. Okr. šolski svet Logatec. Provizorični prosilci morajo priložiti proŠDJam izdravniško spričevalo. 6. Dalje so še v postojnskem okraju razpisane sledeče službe: V Vrbovcu služba nadučitelja na ondotni dvorazrednici ter voditeljske službe v Št. Mihaelu, v Paliji, v Podgradi, v Podstenju, v Bazdrtem, na Slapu in v Šembiljah. Eok do 23. raaja t. 1. —r— Zvezo kranjskih kmetovalceT sieer šele snujejo in pravila še niso potrjena, a klerikalci so vendar že zavpili strahu. Vsaka beseda, ki so jo zapisali proti nZvezi kranjskih kmetovalcev", priča, kako se klerikalei boje. Bistvo klerikalnega zabavljanja je, da imajo kmetovalci že itak dovolj organizacij. Ees, maogo je organizacij, ki imajo n amen, držati kmetsko ljudstvo v sužnosti klerikaleev, a nobene, ki naj dela za koristi kmetiškega stanu. Mnogo je organizacij, v katerih duhovnik ukazuje, kmet pa mora molčati in plafievati, a nobene ni, v katere bi kmet sam odločeval. BSlovenec" se je v svoji Iažnivosti povspel do trditve, da se liberalci upirajo temu, da bi bila ,,Emetijska družba" organizacija kmetovalcev. Besnica paje, daduhovniki nečejo BEmetijske družbe" prepustiti kmetovalcem in so svoj čas liberalci v deželnem zboru predlagali, naj bodo pri BEmetijski družbi" sami kmetovalci in ne drugi stanovi, ne advokati, pa tudi ne duhovniki, takrat so klerikalci tulili, kakor bi jih s svedrom drl in in uprizorili velikansko gonjo, češ, d u h o vniki morajo biti tudi pri BEmetijski družbi" jerobi kmetovaleev. Io za to gre klerikalcem vedno in povsod: duhovnik raora biti gospodar in mora kmeta povsod in vedno imeti v rokah. BZveza kranjskih kmetovaleev" pa hoče imeti nekaj drugega, da naj bo kmetovalec sam svqj gospodar, da naj ne bo pod jerobstvom duhovnikov, marveč naj stoji na 1 a s t n i h nogab. ia to klerikaleem seveda ni všeč in zato lažejo in zabavljajo po svoji stari navadi. Pa jim ne bo nič pomagalo. Elerikalizem je na Eranjskem že prekoračil svoj višek in gre uizdol. Štajerske vesti. —š— SloTenski uradni jezik. Iz Hrastiiika nam poročajo: Tukajšnji krajni šolski svet je v zadnji svoji seji na predlog župnika Vaslavka soglasno sklenil uradorati le v slovenskem jeziku. Prav tako! Goriške vesti. —g— TJstnl zrelostnl Izplti na goriški gimnažiji in realki prično dne 6, j<ilija 1.1. —g— Iz Bat prihaja to-le vprašanje: BVprašamo okrajni solski svet, kaj misli z našim preljubeznivim Bustjo, ki je še vedno na dopustu? Eot učitelj je bolan, kot klerikaloi agitator pa bo sedaj popolnoma zdrav. Siti in naveličali smo se ga. Šolski s?et naj vendar že kaj stori, da se ga iznebimo. Eoliko zdražb ia sovraštva je zasejal po občini." —g— Trgorska šola t Gorlcl je dobila pravico javnosti. Sedaj spada ta šola med one trgovske šole, katerih odnosna izpričerala popolnoma nadomestujejo izkaz o prebiti rajeniški dobi v kaki trgovski obrti. —g— S Tolminskega nam pišejo: Dne 30. junija se vrši v Tolmiuu okrajna učiteljska konferenca z dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Imenovanje predsednikovega namestnika ia dveh zapisDikarjev. 3. Predsednikovo poročilo o stanju Ijudskega šolstva. 4. Podrobni učni načrt za zgodovino za vse kategorije ljudskega šolstva tolminskega okraja, ki ga ima sestaviti vsaka šola ia ga poslati do 31. maja glavnemu poročevalcu. 5. Bazgovor o novein šolskem in učnem redu in tozadevnih pojasnilib. deželnega in okrajnega šolskega sveta. 6. Poročilo o okrajni učiteljski knjižnici. 7. Volitev stalnega konferenčnega, knjižaičaega odseka in pregledovalcev račuuov. 8. Predlogi. — Naj opo- zorim o tej priliki tovariše iu torarišice na elabe učne kojige, ki jih rabimo na naših šolab, osobito drugo berilo in slovnica in III. berilo. Skrajni čas bi bil, da potrebno ukrenemo tudi t tem oziru. Beril, ki jih rabijo na Kranjskem in Štajerskem, ne kaže uvesti pri nas, posebno ne onih za višja šolska leta, in to v prvi vrsti zaradi zemljepisnih in zgodovinskih sestavkov, ki bi se morali nanašati po veliki večini na domačo deželo. Najbolje bi tedaj bilo, ko bi imeli za Primorsko posebne učne knjige. V ta namen naj bi se pri okrajoih konfereucah, odnosno učiteljskih zbororanjih vseh slovenskih okrajev Primorske izvolilo odseke s primernim številom članov, ki naj bi poskrbeli, da se v najkrajšem času sestavijo za slovenske ljudske šole na Primorskem posebne udne knjige. Nehote mi tu pribajajo na raisel zastarele oblike v naših učnih knjigah: mati kuhajo, oče gospodarijo itd. Eer jih ne rabimo V navadnem govorjenju in jih ne najdemo v drugih knjigah, naj vendar izginejo tudi že iz šolskih knjig!*) Istrske vesti. —i— LetoSnJa glaTDa sknpščina C. M. D. za Istro se vrši v Buzetu due 28. t. m. V ta namen se je v Buzetu sestavil odbor, ki z vsemi silarai dela na to, da se dan glavne skupščine izvrši čim častneje in dostojneje toliko za Buzečane kolikor za družbo samo. Odbor je prevzel tudi skrb %a prenošiča onim, ki bi že dan pred skupščino prišli v Buzet, oziroma ki mislijo tega dne prenočiti v Buzetu. Da se izogne neprilikam, ki bi mogle nastati zaradi pomanjkanja prenočišč, prosi odbor najvljudneje Tse one, ki namerujejo prenočiti v Buzetu, da javijo to vsaj do 25. t. m. na naslov: Narodni dom, Buzet. —i— Podelltev naslova. Minister za nk in bogočastje je podelil nadučitelju Avgustu EajČicu y Opatiji naslo? ravnatelja. čestitamo! —i— Nadliberalstro Istre. U novije vrijeme govori se i piše o nekakvoj liberalnoj struji u Istri. Te ideje širi riječki BNovi list". Da ima liberalaca u Istri, dokuzuju nam predstojeci izbori za carevinsko vijece. Predloženici 8U samo popovi sa doktorom Laginjom na čelu. Laginja dapače predložen je za cijelu Istru liburničkog zuačenja, t. j. za tri izborna kotara. Jedan mu je sjeguran, a u dvima pokliznut če, kao i zadDjih izbora. — A gdje su liberalci ? Zašto nijesu ovi predložili svog kandidata? A gdje onaj riječkog BN. L." komu se sve ved puši? Nazoviliberalci nisu predložili svog kandidata, jer su liberalci samo riječima i brbljanjem, a činom podvrženi su klerikalcem. Onda nek šute, igrat ce ljepšu ulogu ! — Cudno nam se čini, da 6e i liberalni Slovenci glasovat za jednog popa. Bit de da je i on lib^ralac, jer nije više u službi dušobrižnižtva. Ako je tako, onda — transeat! Koroške vesti. —o— Kaj prarijo koroški naprednl Slorenci o S. L. 8. in njenem pozlvu na Tolilce? — nEorošec" piše: Tudi v nMiru" je objavil dr. Šušteršič poziv na volilce, v katerem hvali sebe ia svojo stranko. Na Eoroškem je sicer jako mnogo Sloveneev, ki se ne čutijo članom Slovenske Ljudske Stranke, kajti S. L. S. še dolgo ne pomeni slovenski narod. Mi trdimo celo, da je izven S. L. S. mnogo več prepričanih, vnetih in res narodnih Slovencev, kakor pa v S. L. S. Na Eoroškem je zasejal dr. Šušteršič S. L. S. takrat, ko se mu je dr. Brejc popolnoma podvrgel in ko je vstopil Grafenauer v njegov klub. Od tega časa pravijo Blovenski klerikalei, da spadajo volilci Grafenauerja k Šušteršičevi stranki ali k S. L. S., kjer seveda samo kranjski klerikalci nosijo zvonec. Bes je sicer, da je dr. Brejc v družbi z drugo BMirovo" gospodo popolnoma zlezel pred Šušteršičem pod klop. Bes pa je tudi, da so prej vsi ti gospodje na sbodih in med seboj strašansko zmerjali Šušteršiča, da je pri volilni reformi izdal koroške Slovence inv ravno tako je res, da tega koroški Slovenci Šušteršiču in kranjskim klerikalcem ne bodo pozabili, kajti ti so koroškim Sloveneem več škodorali, kakor koristili. Zato tudi večina koroških Slovencev še sedaj noče ničesar vedeti od kranjskih klerikalcev ia S. L. S., čeravno je Grafenauer v Šušteršičevem klubu. — On je zahteval od vlade, da ugonobi slovenske naprednjake Da EraDJskem, posebno v Ljubljani; on je zahteval in dobil E 600.000 posojila za svoje kranjske klerikalne zadruge. Oa je dosegel tudi še druge stvari, toda vse samo za kranjske [klerikalce in dopustil, da so celo na Eranjskem zato dobili Nemci novo veljavo v Ijubljanskem občinskem odboru, pri eodniji itd. On torej ne sarao, da natn ni dosegel po svojem klubu kakih narodnih pravic, tudi denar, katerega je izposloval, je šel v žepe kranjskih klerikalcev. — Zato pa mi koroški Slorenei nimamo nobenega vzroka slavo peti tej kranjski klerikalni stranki, zato se tudi vedno bolj in bolj čuje glas, naj bo Grafenauer v dobrem razmerju z obema slovenskima kluboma, kajti sicer se zna zgoditi, da bo za ŠušteršičeTe grehe moral trpeti Grafenauer. *) Kolikor vemo, predeluje tovariš Gangl II. in III. berilo, ki sta ju sestavila Gangl in Josin. Vsako iipremetubo, ki si je goriiki tovariii žele, naj sporože tov. Ganglu, da ee more na te želje ozirati 1 Uredn. Splošni vestnik. Slorensklm fasoplsom! Ob priliki vseslovanskega časnikarskega koogresa, ki se vrši letos v Belgradu v dneh od 10. do 14. julija, se priredi tamkaj tudi p r v a r a z s t a v a vseh slovanskih listov in č a s op i s o v. — Narodna naša dolžnost nam veleva. da poskrbimo, da bo na tej razstavi po 1 noštevi1no zastopano tudi slovensko fiasopisje. — Zato se obračara na vsa uredništva i n 1 a s t ništvaslovenskih listovinčas o p i s o v z vljudno prošnjo, da bi mi do 1. j u n i j a t. 1. poslala d v e najnovejši številki svojih listov, oziroma časopisov ter tudi poskrbela za razstavo potrebne t r d e p 1 a t n i e e. Vse požiljatve se naj naslovijo na ime spodaj podpisanega. Vsi slovenski listi so naprošeni, da ponatisnejo ta poziv. — Za »Vseslovansko časnikarsko zvezo" B a s t o Pustoslemšek, tajnik BDruštva slovenskih časnikarjev" v Ljubljani. Zahtere aradnikov. Predsedstvo osrednje zveze uradniških društev je bilo pri mininistrskem predsedniku Bienerthu, ki gajeopozorilo na rapidno rastočo draginjo in iz te izvirajočo vedno večjo bedo in nezadovoljnost v uradniških krogih. Predsedstvo je prosilo, naj vlada t obliki postopne akcije ukrene, da ne bodo samo takoj izpolnjena vsa izpraznjena mesta, temveč da bodo na obsežen način izvršena imenovaDJa, in sicer v okvirju po vladi predloženega časovnega napredovanja. Dalje je predsedstvo prosilo, naj vlada novi poslanski zbornici takoj, ko se sestane, predioži predlogo o ureditvi aktivitetne doklade in izvedt povišanje aktivitetne doklade za uradnike vseh aktivitetnodokladnih razredov. — Ministrski predsednik je obljubil, da bo to zahtevo zastopal v ministrskem svetu; vendar je potrebno, sporazumeti se 8 finančnim ministrom. Odposlanstvo se je zglasilo tudi pri finančnim ministru dr. Mfyerju, ki je pa rekel, da brez natančnega preračunjeoja ne more dati nikakega določoega odgovora Eer nam Je bila pošlja 3. šteTilka Zrončka 1907 — letnik VIII. — smo imeli v zalogi več nepopolnih letnikor. Ponatisnili srno to številko in zdaj labko postrežemo 8 kompletnim letnikom. — Eer se je zadnji čas zglasilo nepričakovano mnogo novih naročnikov na Zvonček, uam je pošla letošnja 2. štev. Če ima kdo naročnikov katero odveč, naj nam jo blagovoli odstopiti. Upravništvo Zvončka. 90. oblotnica smrtl Napoleona I. V petek, dne 5. t. m. je minulo 90 let, odkar je na saraotnem otoku sv. Helene v Atlantskem Oceanu umrl francoski veliki cesar Napolen I. Dne 5. maja 1821 ob 6. uri zvečer je izdihnil dušo. Njegove smrtne ostanke so leta 1840. prepeljali v Pariz. Njegova zgodovina je pisana s krvjo. Pozor, da se ne pregrešite protl zakonu o zaščitl zborovalne srobode. Omenjeni zakon določa: Edor sam ali v družbi z drugim zabrani volilcem udeležiti se kakega volilnega shoda ali aploh kakega zborovanja, ki se vrši po društreoem ali zborovalnem zakonu iu ki so sklicani postavno v svrho obravnavanja javnih zadev, kdor neopravičeno udere na tak shod ali zborovanje, ali kdor prežene navzoče, s silo preprefti odredbe oseb, ki so poklicane za vodstvo in red ua shodu, se ima kaznovati z zaporom od enega tedna do treh mesecev, t obtežujočih slučajih s atrogim zaporom do šestih mesecev. Ako se kdo Dalaše udeleži kakega takega sboda, ne da bi bil zato opravičen, bodisi da je sbod sklican le za volilce ali pa omejen le na člane društva, oziroma na vabljence, pa se vkljub pozivu voditelja ali reditelja shoda ne odstrani, ga kaznuje politična oblast z globo od 10 do 200 kron. Amater-fotografi! Elub S. A. A. F. v Ljubljani opozarja vse interesente, da kmalu poteče rok za pošiljanje slik za prvo društveno razstavo. Vljudno se opozarja vse amater-fotografe, ki nam še niso doposlali svojih slik in seznamov, da to 6 i m p r e j store. Torej na delo, da bodo kolikor mogoče zastopani na prvi skupni razstavi vsi slovenski a m a t e r j i ! Edor še ni prejel razstavljalnih pogojev, naj se takoj javi, da se mu dopošljejo. Vse je nasloviti na naslov društva: nKlub slov. amater-fotografov" v Ljubljani. Nemcl odklonlll ,,ScknlTereinsko" šolo. Na poziv BSchulvereinau, da bi občina Bied na Tirolskem pomagala prirediti v Eiedu shod za ustanovitev BSehulvereina" in nemške šole, je odgovoril tamošnji župan, seveda Nemec, sledeče: Tukaj je že 14 društev in torej za kako noTO, v siromašnem, od hudournikov razdrapanem ozemlju niti za en centimeter zemlje ni proste. Sicer nam je pa dobro patriotična laška ali češka šola ravnotako Ijuba kot nemška. Odgovor je sicer tirolski, a za Nemce vendar zDačilen. Proti Jetlkl. Iz Novega Jorka poročajo, da je 7. t. m. 200.000 pridigarjev z lec govorilo, kako se boriti proti jetiki. Cerkve so bile vse prenapolnjene. Poučenih je bilo o jetiki nad 7,000.000 oseb. Bodočo nedeljo so govore^ proti jetiki ponovili. ŠoTinizem danajskih krščansklh soclalcer se je zopet enkrat pokazal v pravi luči. Mestni magistrat dunajski je bil tako prijazen, da je vsako leto dal na razpolago otrokom češke šole društra BEomensky" poseben tramvajski ?oz v svrho prireditve majniškega izleta. A letos je dunajski magistrat o d b i 1 tozadevno prošnjo. Na interpelacijo socialno-demokraškpga svetovalca Eeumanna je župan Neumayer odgovoril, da magistrat zato ne dovoli reč tramvajskega voza ker so otroci na zadnjem izletu p 6 1 i 5 e š k e p e s m i! Tak smešen in malenkostni argument se upa izreči župan glavnega avstrijskega mesta ! Lep 6in krščanske ljubezni najbolj krščanske stranke v Avstriji! Oklic. Tovariši in torarišice, ki se udeleže letošnje glavne skupšeine BZaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" o Binkoštih v Trstu in želijo, da se jim preskrbi stanovanjp, naj se zglasijo do 28. t. m. Eer je v programu tudi obrežna vožnja po morju in ker morarao določiti, kateri parnik naj vporabimo, želimo, da se istotako priglasijo vsi oni, ki se mislijo udeležiti te vožDJe. Priglase za stanovanja, kakor tudi za parnik sprejema tajuik nUčiteljskega društva za Trat ia okolieo" v Trstu, Anton Grmek, učitelj v Vrdeli, Sv. Ivan — Trst. Tržaški prlpraTljalnl odbor. Iz slovanskih pokrajin. O Iz BSrbske nčiteljske zreze" na Urraškem. Kakor znano, je istočasno s HrTati zborovala v Zagrebu tudi BZveza srbskih učiteljev" na Hrvaškem. Srbski učitelji so sereda popolnoma solidarni s svojimi hrv. tovariši v splošuih učiteljskih zadevah. Oa bi pa svoji posebni organizaciji dali čvrsto podlago, so na zadnjem zboro?anju osnovali »Srbsko učiteljsko hranilnico, delniško društvo v Zagrebu". Temeljna glavnica znaša 100.000 E, 2000 delnie po 50 E nominaloe vrednosti. V skupno blagajnico za zaščito pregaujanib učiteljev bodo tudi srbski učitelji in učiteljice vlagali po 1 E mesečno. 0 BSrbobran" prlnaša sledeči poziv iz srbskih duhovniških krogov: Narod! Pravični boj, ki ga bojuje rodoljubno učiteljstvo širom naše domovine, se tičc tudi nas. Iz tega boja more priti sarao dvoje: ali rešitev ali propad naroda. Eešitev tedaj, ako klic učiteljstva v najkrajšem času gane srea naših državnikov, da na katerikoli način urede težke in davno zaslužene zahteve učiteljskega stanu. — Propast, ki preti narodu, je že razprostrla svoje mreže in če ne bomo raztrgali teh nevarnib. mrež, nastane iz njih mreža, v kateri se bo zadušilo naše prosvetoo, kulturno in socialno življenje, kakor se zaduši muha v pajkovi mreži. Edino prosveta more priyesti narod k popolnosti, k moči in velikosti in če pogledamo vprašanje naše naše prosvete, se bomo zgrozili pred žalostno resnico, da nismo muogo napredovali od aualfabetizma ia ako nam učiteljstfo odreče svojo požrtvovalnost, ki jo je doslej vedno v službi naroda izkazovalo, tedaj je propast gotova. — Vse države in državice razumevajo moč prosvete in store vse za njen razvoj . . . Mi, ki potujemo z vami po raznih potib. in najbolj po potu rešitve v vsakem oziru, pozivljamo vas, da nam pomagate to prosvetno pnt urediti, kakor je to pri drugih narodih, ker čutimo, da je prosveta pot do svobode, brez katere narod ni narod . . . Tako pišejo srbski popi narodu, da naj se zavzame za učitelje in za svojo prosveto. Eako pa ua Slovenskem?! O Prva zdrarnica t Dalmacijl. Okrajno glavarstvo v Eotoru je dalo doktorici Vidosavi Gjuričevi pravico za svobodno izvrševanje zdravniške prakse. 0 Bosanskl deželnl zbor je sprejel dne 11. aprila t. 1. zakon, ki ga je sestavil odsek za prosveto glede enakopravnosti učiteljstva elementarnih šol z uradniki XII. do IX. dijetnega razr. Civilni adlatus bar. Benko je rekel, da ne more vlada iz denarnih razlogov zavzeti k temu nikakega določenega stališča. 0 Boj zoper kače v Dalmacijl. Znano je, da ima Dalmacija izredno mnogo strupenih kač, zlasti pa gadov, ki žahtevajo vsako leto med vinogradniki in poljedelci, pa tudi med vojaki veliko žrtev. Posebno mnogo teh kač je v Erivošiji, in ravno tara nimajo zdravnikov, tako da so žrtve navadno popolnoma brez pomoči ter navadno tudi umro. Dalmatinska deželna vlada je poizkušala že najrazličnejše, da bi iztrebila kače, do sedaj pa je bilo nje prizadevanje več ali manj brezuspešuo. Lani pa je sklenila razploditi po Dalmaciji posebno vrsto podlasic iz Indije, vrsto mungo, ki se živi v svoji domovini skoro izključno samo od kač. Samo te poraisleke je imela vlada, da žival dalmatinskega podnebja ne bo prenesla, loda skrb se je izkazala nepotrebno. Vse živali, razea dveb, so izvrsitno prezimile ia so vrste kač že precej zredčile. Sedaj hoče uvesti dalmatinska vlada še večjo množino teh podlasic. Eazgled po šolskem svetu. — Bojkotirani Tseufilliškl profesor, Slušatelji geografije na zagrebškem mučilišSu so soglasuo sklenili, da ne bodo več prisostvovali predavanjem profesorja dr. A. Gayazzia zaradi n-egove strogosti ia ker v javnost prenaša stvari, ki so se dogodile pred izpraševalno komisijo. — Hrraškl Tseučlliščnlkl protl Košuti<5u. Za vladanja slavnega bana Tomašida so kouflikti na dnernem redu. Hrvaško-srbski dijaki na zagrebškem vseučilišču so se odločili za energično akcijo proti temu, da bi iz srbskega B?eleizdajniškpgau proeesa žalostno-prosluli preiskovalui sodoik Košutid držal predavauja na tem vseučilišču. Eošutic je uprav divjal proti nesrečnitn in nedolžnim žrtvam tega procesa, in njegova vest se ni strašila nobeuega sredstva; da bi spravil te uboge žrtve — če le možno — oa vislice. Umevno je torej, ako se je akademična mladina uprla proti insinuaciji, da bi poslušala npredavaoja" tega človeka, ki je tudi kakor znanstvenik jako dvomljive kvalitete. V karakteristiko tega najemnika Bauchove strahovlade naj služi tuii dejstvo, da ga dijaki obdolžujejo, da je prejel od vlade nalog, uaj dijake na izkušnjah pridno meče in da je okolo pripovedoval o dogodkih na izpitib. No, mož, ki ,je bil neusmiljeuo neizprosen proti žrtvam Bveleizdajniškega" procesa, se je odpora dijakov zbal in je ..začasno" odpovedal predavanja na vseučilišču. — Na zngrebškein TsenčilišSn je bilo v zadojem zimskem semestru skupno 1287 slušateljev, od teh 1125 rednih iu 162 izrednih. Na bogosloTski fakulteti ,je bilo 75 rednih in 24 izrednih, skupno 109; na pravnosloTni ia državnoslovni fakulteti 776 rednih in 53 izrednih, skupno 829; na modroslovni fakulteti je bilo filozofov 186 rednih, 14 izrednih, nadalje 52 rednih slušateljev gozdoe akademije, 36 slušateljev geodet. tečaja in 61 izrednih slušateljev farmacevtskega tečaja. — Iz Hrvaške in Slavonije je bilo 821 slušateljev, z Eeke 6, iz Ogrske 29, Dalmacije 159, avstr. Priraorja 39, Eranjske 3, Štajerske 4, ostalih avstrijskih dežel 14. Iz Bosne in Hercegovine jjh je bilo 152, iz Srbije 6, iz Bolgarske 38, Ornogore 5, Turčije 3, Makedonije 2, Busije 2, Amerike 2, po 1 iz Bavarske in Italije. — Hrvaškl visokošolci v Zigrebu priredijo prihodnje poletje pod vodstvom profesorja Janečka pou6no potovanje po Srbiji in Bolgariji iu obiščejo vsa važnejša raesta. — Ruske vlsoke šole. Ruska državna duma je pričela razpravo o interpelaciji levice glede dohodkov ua ruskih visokih šolah. Med razpravljanjem se je izkazala nesklepčnost dume, zaradi česar je bila razprava prekinjeoa. — Reforma ljudske šole t Italiji. Italijanska vlada je podala nov šolski zakon. V teoriji je bila šolska obveznost v Italiji od I. 1877., toda vkljub temu je bilo 40 odstotkov analfabetov, kar kaže pomanjkanje šol. DolŽDOst skrbeti za šole so imele .občine, a J6 niso izpolujevale, sedaj bo pomagala država. Doslej so plačevale občine 140 milijonov, država 21 railijonov lir za ljudske šole. Država hoče dati 16 milijonov več, da bo v nekaj letih dajala po 60 milijonov lir. Tako bodo država in občine dale 200 do 220 milijonov lir za šolstvo. Poleg tega bo država občinana dovolila 240 milijonov lir posojila za nove šole. Občine dobe brezobrestuo posojilo, ki se plača v 50 letih. Tudi v vojašnicah in na vojnih ladjah bodo urejeue šole. Posebno mnogo šol manjka ua jugu. — V Rusiji hočejo zgraditi nove visoke šole, ker so desedanje prenapolnjene. Tozadevna odredba izide te dni. — Poljski dijaki t Bndimpešti. Iz Budimpešte poročajo, da je dospela tjakaj deputacija 16 levovskih akaderaikov, da prisostvujejo jubilejskim slavnostim tamošnje politehnike. Dijaki so položili na grob pesuika Pettoffyja venec ter je o tej priliki bilo tudi več govorov, v katerih so govorniki prispodabljali PetoŁfyja poljsketnn pesniku Mickiewiczu in poveličevali idejo poljsko-madjarskega prijateljstva. Kaznoterosti. X Koliko bi stala pot na lnno? Neki Američan je izračunil, koliko bi stal vozni listek, ko bi vodila železnica na luno. Po tarifih ameriških železnic bi stal tak vozni listek v tretjem razredu 930.000 dolarjev, t j. približno 4,600.000 K. Po tarifu nemških žeteznic bi stala taka vožnja 5 milijonov mark. Koliko bi pa trajala vožnja? Oe vzamemo, da napravi vlak 60 kilonietrov na uro, bi dospeii Da luno v 2,500.000 urah, ozir. v 104.166 dneh ali 285 letih! X Prodajalei deklet. V Bukareštu je prišla policija na sled prodajalcem deklic, ki so raztezali svoje delovanje po vsi Eomuniji. Privabljali so mlade deklice v Bukarešto pod pretvezo, da vstopijo v neko podjetje kot šansonetke. Takoj pa, ko so prisle dekliee, so jih prodali v razne tolerančne hiše. Prodajalci so imeli tudi zveze z učitelji plesa, ki so jim prodajali blago. Zaradi tega je dala policijska prefektura zapreti vse plesne šole v Bukarešti. Do sedaj so zaprli 12 prodajalcev deklic. Uradni razpisi iičiteljskili služb. St. 1048. Kranjsko. 1—1 V ernomaljskem šolskem okraju se razpisujejo v stalno ozircma zaeasno namešeenje naslednja učna mesta: 1. nadueiteljska služba na dvorazrednici v Starem trgu; 2. služba ueitelja voditelja na enorazrednicah v Adlešieib, Božakovem, Dobližah in Preloki; 3. po eno učno mesto na šolah v Suhorju in Strekljevca. Pravilno opremljene prošnje za katero teh učnih mest, naj se službenim potom semkaj vlagajo do 18. junija t. 1. Pri nameščenju nžnih mest na šolah v Starem trgu, DobliSah, Preloki, Suhorju in Štrekljevcu se bodo upoetevali le prosilei cziroma prosilke za stalno namešeenje. C. kr. okrajni solski svet v Črnomlju, dne 16. maja 1911. St. 1091. 1—1 Na štirirazredni eesar Fran Josipa I. Ijudski šoli t Dolenji vasi vasi pri Ribnici razpisuje se v stalno nameščenje eno učno mesto. Na dvorazredni ljuski šoli v Banjaloki razpisuje se t atalno namešženje drngo uSno mesto z zakonitimi prejemki. Prosilei, ki v kranjski javni šolski glužbi ie niso stalno namešeeni, morajo z državno-zdravniškim izprieevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje naj se slnžbenim potom tuuradno predlože do 12. juniia 1911. C. kr. okrajni šolski svet v Koeevju, dne 5. maja 1911.