13    
Naši dopisi.
¦v
Iz Gradca 21. jan. {Nova mestna klavnica,.) Cesar je nase mesto že dolgo pogrešalo na prid javnemu zdravju, pa tudi na zložnost mesarjem samim, to smo dobili zadnji mesec lanskega leta — namreč klav-.nico za goveda, drobnico, presiče pa tudi konje, ki se je 7. dne decembra slovesno odprla. Ker vem, da so ,,Novicam" poročila o takih napravah všeč, katere spadajo v občinske potrebščine, zato mislim, da bodo sledečim vrsticam rade dovolile prostorček. *) — Velikanska klavnica stoji na desnem obrežji reke Mure, do katere se lahko pride od vseh strani. Narejena je po izgledu Peštanske. Na vsaki strani vhoda stoji poslopje , v katerem so pisarnice in pa stanovališča za dotično osobje. Na levi strani vhoda stojite dve veliki klavnici, v sredi njih pa ste dve ledenici. Obe klavnici ste enako napravljeni; tlak je narejen iz velikih ploš, ki so s cementom prevlečene; z vodo, ki poplaknuje kri in drugo nesnago, ste obilo prevideni. Vsak veči mesar ima v klavnicah svoj oddelek, ki je s številko zaznamovan. Na obeh straneh vsake klavnice je po 16 razdelkov, tako, da se ob enem lahko veliko živine po-bije. Za prevaževanje kož, čev in druzega droba imajo
*) Hvala  temveč,   ker tudi za   Ljubljano je ta klavnica lep izgled.                                                                    Vred.
železno plebaste trikolesne kinkeže, ki se prav lahko sem pa tje prepeljujejo. Svetloba v visoke in prostorne klavnice pada od zgoraj, tudi za njih prezračenje (ventilacijo) je dobro skrbljeno. Na južni strani klavnic so hlevi za klavno živino. Nekoliko proti zapadni strani leži umivalnica za čeva in pa prostor za izpraznjeno živinsko blato , kamor voda doteka , in od koder tudi odteka. Na desni strani velikega vhoda so prodajališča za presiče, teleta itd. V klavnici je tudi velik prostor za živinski trg. — Od sedaj naprej se mora vsaka za prodaj namenjena živina tukaj klati. Vsaka klavna živina se mora pa tudi najprej na tukajšnji živinski trg postaviti, da jo mesogled ogleda. Tudi vsaka že zaklana za prodaj namenjena živina se mora sem na živinski trg prinesti, da se po predpisu ogleda. Vrh tega mora vsaka le-sem pripeljana živina se izkazati s spričalom, da pride iz zdravega kraja. Vsak mesar mora zato, da se posluži klavnice, določeno takso od-rajtati mestni gosposki. — Mesarji tukaj goveda pobijajo večidel z navadno mesarico; le malo jih je, ni se poslužujejo naočnice (maske), celo malokdo pa rabi Dunajsko mesarsko kladvo. — Sploh hvali ljudstvo to jako praktično vredjeno klavnico , in mesarji so ž njo tako zadovoljni, da so mestnemu odboru pismeno poslali za-hvalnico.
V Gorici 7. jan. — Po noči od 3.-4. dne t. m. je umrl — 78 let, manj 14 dni star — eden najimenit-niših duhovnikov v Gorici, mož po mestu obče znan in spoštovan, kakor malo kateri drugi, znan tudi večini duhovščine po vsem Primorskem; — mons. Antona Kafol-a ni več! Bil je ranjki čez 44 let bogoslovja profesor v tukajšnjem centralnem semenišču, veliko let tudi jako priljubljen ravnatelj tega zavoda in častni kanonik (ker druzih Časti ni hotel imeti). Pred 40 leti je učil tudi moralno filozofijo na nekdanjem tukajšnjem modrosl. učilišči. Slovel je zarad neke posebne pripro-sto3ti, zarad naravne, nepohuljene in neprisiljene cerk-venosti in pobožnosti. Prejšnjih let je bil tudi nemški pridigar pri sv. Ignaciji. Užival je posebno zaupanje treh nadškofov. V mlajših letih je bil dobro znan v visih aristokratovskih krogih, na pr. tudi na tukajšnjem francosko-kraljevem dvoru do leta 1844.; in lansko leto spet je bil on, ki je priskrbel grofu Chambordu stanovanje. Zato ga je tudi na Novo leto, ko je bil previden se ss. sakramenti, prišel obiskat nek dvornik v imenu Chambordovero. Tisti dan so se tudi Nj. eksc. preč. nadškof dalj časa mudili pri bolniki in za bridko slovo podelili mu bvoj blagoslov. Vse premoženje je rajnki kanonik zapustil farni cerkvi sv. Ignacija, v kateri je čez 50 let točno po prvi maši vaak dan maševai. Leta 1872. je obhajal zlato mašo na Sv. Gori. V petek ob 11. uri dopoldne je bil — pogreb, katerega se je udeležila vsa svetna in redovska duhovščina; „der Rest ist — Scbweigen". Rojen je bil rajnki v Cirknem. Med raznimi posebnostmi, po katerih seje odlikoval, bila je tudi ta, da je bil prestrogo konservativen skorej v vseh rečeh. Od železnice ni hotel nič vedeti in se ni nikdar po nji vozil. Poznal je en sam časnik — „Wiener Zeitg.", katero si je naročeval skoz kakih 50 let (od 1. 1824., ako se ne motim), „Wien. Ztg." mu je bila pod vsako vlado enake veljave; priprosti starček ni poznal časniških zvijač današnjega časa in ten-dencijoznih njihovih barv. In lejte, kakor da bi se hotel hudobni duh sedanjega časa mrliču rugati — tisti dan po njegovem pogrebu je zagledal tu beli dan i talij ansk dnevnik, pisan v duhu, ki je prava satira na rajncega načela in na njegov stari konservatizem, v duhu cinično protiverskem. Dosedanji polomesečnik „11 Goriziano" namreč se je spremenil v dnevnik v mali obliki in stane na leto 12 goldinarjev.    Naročnina
se plačuje (čujte!) konec vsacega četrtletja. To so „jasia" — to! Kaj ne, „Soča"? A propos, ste li brali v zadnjem moniterju „Turško-ustavne sloge" drugi dopis iz Gorice? Prišli smo v novem letu z našo papirno slogo z dežja pod kap, toda dopisniku ,,Noviskemu" mesto plehke deževnice sladka medenica na glavo kaplje. Šestdeset vrst in pol je posvetila „S." mojim 24 bornim vrsticam v „Novicah". Skoda za trud in črnilo, gospodine Midhat et comp., mene se svojimi obrekovanji in tumpasto-hudobnimi denunciacijami ne spreobrnite, saj tega bi se bili lahko prepričali v preteklih 10, oziroma, 7 letih — kedaj že! Jez Vam rad privoščim Vaš diietanrizem , temveč, ker ste tudi Vi v poslednji številki bili tako milostljivi, da ste meni moj diletantizem v ,,Novicah" pustili. Nekaterim stavkom v Vašem spisu bi jaz rad dodal kako opazko, pa — ne vem , kam ž njo , ker Vaš list ima samo „urednike", ^nadzornike'4, „popravljavcew, „dopisoike", „uredni-štva" pa ne. Prihodnjič podam občinstvu nekaj nedolžnih pojasnil, iz katerih bode razvidno, kako pri narf merodajne osebe, ki so slogo „v štant" vzele, to isto slogo goje. — Jutre bomo imeli novega župana; vemo pa že danes, kedo bo; starašine so se zedinili za advokata, deželnega odbornika, dr. J o s. De p er is -a.
Iz Št. Urbske gore 5. jan. — Ako bi nam „pra-tika" in pa silno kratki dnevi ne pričali , da smo v sredi zimskega časa, bi človek po zadnjem toplem vremenu sodil, da je spomlad pred durmi. Sneg je popolnem skopnil; le glave planin so še bele. Gorkomer ti kaže v senci po 5 do 6 stopinj toplote, na soincu pa cei6 po 14 do 16 stopinj. Trate zelene, da je veselje in so obilno posejane z rigelci ali malimi marjetcami (Beliis perennis). Po rebrih obrnjenih proti soincu je že mnogo razcvetenih pritlikastih jegelčkov (Primula acaulis) in pasjih vijolic (Viola canina). Po njivah se razcveta njivski jetičnik (Veronica agrestis), škrlatno-rdeče mrtve koprive (Lamium purpureum) in kurja čreva (Steilaria media). Ob potu z gore do Poženka najdeš dišeče vijolice (Viola odorata) in zelene kurice (Helleborus viridis). Pod grmovjem rije tudi že iz zemlje trikrpasti jetrnik (Aaemone hepatic*). Konec meseca decembra sem dobil tudi metulja rumeneeka (Colias Rhamni), ki ga imam še zdaj živega na oknu. Kaj klavrno se revše drži, ker nima nobene sladčice iizati. Da bi pa le, ker imamo zdaj o novem letu tako prijetno, ne strašili in nadlegovali nas o Veliki noči snežni metulji!                                                      Robič.
Vrhnika 7. jan. — Na sv. treh kraljev dan bila je tu volitev za k raj ni šolski svet. Izvoljeni so bili sledeči gospodje: J. A. Je lov še k za predsednika, P. Lenasi in Miha Tomšič za svetovalca, gospoda Krištof in Tršar za namestnika. Imenovani gospodje so vsi narodnjaki, izvedeni in izkušeni možje , od katerih smemo upati, da se ne bodo bali nikacega truda,^kedar bo šlo za blagor naše šolske mladine. — Sv. Štefana večer napravila je naša čitalnica „beseduu. Petje bilo je vseskozi izvrstno in je občinstvo popolnem zadovo-iilo. Zato izrekamo vljudno željo, naj bi nas oni gospodje pevci večkrat razveselili s tako prijetno nam veselico. Govornik g. V. je prav lepo govoril o srbskih narodnih pesmih. Se prav posebna hvala pa je donela gospodoma Lenarčiču in Cvenkeluu za njuno mojstersko igro na citrah. Tudi z deklamacijo je gosp. P. pokazal, da ima talent za deklamacije in igre. Kraljica zabave bila je pa zadnja točka programova. Občna želja je zato, naj bi čitalnica v teku predpusta še mnogo enacih zabavnih večerov napravila, za katere imamo v naših gospeh in gospodičinah izvrstne moči in nam je naš vrli rodoljub   in  iskreni  podpornik  narodne  strani
14   
goap. Franjo Kotnik svojo lepo dvorano čitalnici za take veselice blagovoljno^prepustil.
NovomeStO 6. jan. {Čitalnica naša) napravi v letošnjem predpustu sledeče veselice : 7. januarija ,,Tombolo s plesom", 14. januarija „Glediščno predstavo", 21. januarija ,,Venček", 2. februarija „Besedou na Vodnikov spomin , 11. februarija ,,Večerno zabavo" in 13. febr. (pustni torek) „Maskerado".
Iz Šmartna pri Kamuiku.  — Pri volit vi kraj nega
šolskega sveta, ki je bila 14. dne u. m., so bili gosp. Jože Smolnikar iz Lok za prvomestnika, gosp. Fr. Zore, učitelj, za namestnika, gosp. Fr. vPod breg ar,
I župan iz Hrušovke, in Janez Mali iz Šmartna pa za svetovalce izvoljeni.
Iz okolice ljubljanske 1. jan. N. N. (Nekaj za novo leto Borovnicanom pa Bevčanom.) Pri raznih prilikah sem že čui glas med pametnimi kmeti, kako silno je potrebna zveza ceste od Bevk čez Ljublanico v Borovnico, in da bi se dalo to z malimi stroški izpeljati v prid celi okolici, kajti to bila bi najkrajša pot za Borovničane v Ljubljano in Bevčanom bila bi pot za kupčijo v Trst dosti bolj odprta. — Take pogovore slišati, mislim si: res, hvalevredno je, da se vendar dobijo ljudje, ki jim je mar za napredek in korist kmetijstva; al ubogi kmet, delaj zdaj to, zdaj uno, kje bo pa denarja o tako slabih časih vzel, če ga ne bo kradel? Da se kaj malega da storiti tudi o slabih časih, je pa tudi resnično. Zatorej sem se namenil, pred vsem prepričati se, je li res, kar je rečeno bilo, da se d& z malimi stroški to storiti, potem pa okolico ogledati, ali bi jej res bilo na korist, in konečno našim „Novicam" o tem poročati, ker vem iz večletnih skušinj, da je njim najbolj skrb za kmetijstvo in kmeta. — In res! z očitno pohvalo smem reči, da so bili pogovori o tej cesti dobro premišljeni in da potreba take naprave je očitna; če tudi stane nekoliko stroškov, vsaj v tacih okolišinah se trud kmalu povrne. Pri tej priliki sem tudi slišal — ali je res ali ne, ne vem — da ko je bil goap. Pa j k okrajni glavar, je že imel nekoliko brunov iztesanih za most čez Ljubljanico. Jaz zato radoveden vprašam: kje pa so zdaj? Spremljevalec mi smejaje reče: ,,med časom, ko je gosp. Sivichofen dremal na sedežu okrajnega glavarstva, so sprhneii." Žalostno je to — si mislim. Kolikošna škoda je za ves okraj , da tak dober namen po vodi splava! — Po tem prepričanji si dovoljujem vsem, ki imajo srce za napredek gospodarstva, in vsem tistim , ko imajo krmilo tacih stvari v rokah, za novo leto živo priporočati, to, kakor sem čul, že začeto delo nadaljevati , vsaj za vso okolico res ne bo posebnih stroškov prizadjalo, ker Bevčanje imajo do Ljubljane že skoraj dobro cesto, — Borovničanje imajo malo manj ko do travnikov pot že dobro posuto, in kakor sem čul, imajo namen, še to v dober stan spraviti; tedaj ostane k večemu kacih 1500—2000 sežnjev (povprek rečeno) na novo narediti, kar je tudi zarad travnikov koristno zato, ker sem videl, kako so nekateri od vožoje razorani, kar bi se potem ne godilo, ko bi po dobri cesti brez vse teže vozili. Naj bi novo leto na toliko strani koristno delo pospešilo! Kedar bode cesta dodelana, hočem se peljati skozi Bevke po novi cesti v ,,Cokelburg" in po poti spominjaje se teh vrstic zakiicati Vam: Živili možje, ki ne držite križem r6k, kedar gre za lastno korist, pa tudi za korist vse okolice!
Iz občine Hrušovke 6. jan. — Lansko zimo so nam poročale „Novice" o debelem snegu in grozovitosti volkov , letos pa o topli zimi in krasnih cvetlicah. Tudi pri nas je zdaj namesti snega po polji in vrtih vse polno cvetlic, in danes — čujte! sem videl celo bčeie, ki so na nožicah  nesle  znamenje vesele marljivosti.  —
Žita so tudi prav lepo vraščena. Bog nam daj še za naprej tako milo zimo, in ne daj, da bi se spolnil pregovor, „da sv. Matija led naredi, če ga ne dobi."
Župan.
Iz Bizovika 8. pros. — Dolžne se čutimo ob novem letu očitno izreči zahvalo vsem podpornikom in dobrotnikom narodne naše čitalnice, kateri so nam na pomoč bili po različnih potih, da smo čvrsto obdržali našo družbico, katera veselo napreduje. Podpornikov in podpornic ne bomo z imenom imenovali, vsaj vemo, da ne iščejo javne hvale. Zato le živo prošnjo izrekamo, naj nam svojega prijateljstva ne odtegnejo tudi v letošnjem letu.   Bog jih živi!                               Citalničin odbor.
Iz Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske) je 7. dne t. m. imel pod predsedstvom gosp. barona Wurzbacha sejo, v kateri so se posebno razpravljali nekateri nerešeni sklepi poslednjega občnega zbora podružnice Novomeške in Vipavske; posebno živahna pa je bila razprava o gozdnih in pašnih razmerah okraja Radoljškega; konečni sklep je bil, naj odbor skuša, na obojestransko pravico oprto por ažurni j en je in s pravo doseči med Kr. obrtnijskim društvom in pa upravičenimi posestniki onega okraja, in v ta namen naj se zaslišijo možje obojne stranke. — Gosp. K. Savn i k, župan in lekar v Kranji, je bil za uda izvoljen. — Amerikanske jeklene motike so bile ogledane in za dobro vrtnarsko orodje priznane.
— (Vabilo k dvanajstemu občnemu zboru »Matice slovenske") 24. januarija ob 4. uri popoludne v čitalnični dvorani v Ljubljani. Vrsta razgovorov: 1. Prvo-sednikov ogovor. 2. Tajnikovo poročilo o odborovem delovanji od 1. januarija do konca decembra 1876. leta.
3.  Račun  od   1. januarija  do  konca decembra 1876. 1.
4.   Proračun od 1. januarija do konca decembra 1877. leta. 5. Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu vsled-§. 9. Matičinih pravil. 6. Razgovor o predlogu gospoda Božidar Raiča zarad izdavanja znanstvenega časopisa. 7. Določilo o razpošiljanji knjig. 8. Nasvetje posames-nih udov. 9. Volitev novih odbornikov namesto onih 1. 1872. voljenih, ki so: a) izmed Ljubljanskih: dr. Po-klukar Jos., Souvan Fr., dr. Sterbenec Jurij, Tomšič Ivan; b) izmed vnanjih: Herman Mihael, Košar Fr., Savnik Drag., dr. Tonkli Jos., Winkler Andrej.
— (Priporočilo.) Ker se ima v občnem zboru Matičnem 24. dne t. m., kakor zgoraj objavljeni zborov program kaže, voliti 9 odbornikov, zato menda vstre-zajo ,,Novice" čestitim udom , ki imajo zaupanje v njihov nasvet, ako jim po večletni navadi priporočajo može, katerih ime je na dobrem glasu po vsem Slovenskem in ki imajo srce za ta naš narodni zavod, pa tudi za različne odborove posle (znanstvene, blagajniške in hišno-gospodarske) dokazano sposobnost. Oprte na to trojico lastnosti priporočajo tedaj „Novice" zdolej imenovane gospode ter dostavljajo željo , naj bi se vsak „Matičar" osebno ali pismeno vdeležil volitve, kajti tem častneja je izvolitev, čem več sej šteje glasov. Da vsak volilni liat mora z imenom onega podpisan biti, kdor voli, znano je vsacemu Matičnemu udu.
Gospodje, katere nasvetujemo,^bili so vsi doz daj v Matičnemu odboru, razen prof. Suklje-a.   Ti-le so: Dr. Jos.  Poklukar, posestnik in deželni poslanec. Franc Souvan stareji, posestnik,   in dr. J. Strbenec,   ekonom   v  Ljubljanskem seminarji,
oba dozdaj Matičina ključarja. Ivan Tomšič,  c. kr. učitelj   na Ljublj. pripravnici in
vrednik „Vrtca". Miha Herman, deželni in državni poslanec v Gradcu. France Ko s dr, kanonik v Mariboru.
15
Karol Savni k, lekar in župan v Kranji.
Dr. Tonkli, advokat in deželni poslanec v Gorici.
Franc Suklje, c. k. profesor gimnazijski.
—  (45 štipendij za učence večidel iz Kranjske dežele) je po oklicu c. k. deželne vlade v „Laib. Ztg." izpraznjenih z dostavkom , da kdor ene ali druge štipendije prosi, mora prošnjo po vodstvu svoje šole izročiti do 15. dne t. m. deželni vladi. Za te štipendije smejo prositi, kakor ustanovna pisma odločujejo, ali učenci ljudskih šol, ali gimnazij in realk, pa tudi bogoslovci.
—    (Naznanilo.) M a ti čine knjige in zemljevidi za 1. 1876. so se konec leta 1876. razposlali vsem gg. poverjenikom, kateri jih bodo sedaj med ude svojega okraja delili. Ako kdo ne dobi knjig in zemljevidov ; oglasi naj se pri g. poverjeniku onega okraja, kjer je do sedaj bival. Gospodom udom v Ljubljanski okolici so se knjige tudi tu pa tam po pošti poslale; bližnji pa naj bi po-nje prišli ali poslali v Matičino pisarno na Bregu (od  Y^12— Y21 ure opoldne).
—   (O zadevah banke )}tilovenijeil.) Mnogokrat smo že delničarje likvidajoče banke „Šlovenijeu pozivali, da naj po sklepu občnega zbora dne 28. septembra u. 1. po 30 gold. na vsako delnico doplačajo; al ta poziv imel je do zdaj le malo vspeha in vsled tega se raz-motanje kupčije ni moglo tako vršiti, kakor bi bilo želeti, in se tudi v prihodnje vršilo ne bode, dokler ne bo likvidacijskemu odboru mogoče, tirjatvam upnikov do banke zadostiti. Čem dalje pa se ta stvar zavleče, tem veči stroški se bodo delničarjem narastli. Likvidacijski odbor je tedaj prisiljen proti vsem tistim delničarjem, kateri še niso doplačali, sodnijako postopati, zato naj se vsakdo podviza brž ko brž na svoje delnice doplačati, ker le na ta način se more ne-prijetnosti^ tožbe in ž njo sodnijskih stroškov obvarovati.
—  (Število bolnikov v deželni bolnišnici lansko leto) kaže nam skupni pregled, ki ga je sestavilo upravništvo njeno, tako-le: Bolnikov na različnih razdelkih je bilo z ostalimi od predlanskega leta skupaj 3168, in sicer jih je bilo ra oddelku za notranje bolezni (primarij dr. K. Bleiweis) 1269, — na kirurgičnem oddelku (primarij dr. Fux) 1064, — na sifilitičnem oddelku (primarij dr. Pestotnik) 336, in na oddelku za kronične kožne bolezni 230, — na oddelku za ženske bolezni (primarij dr. Valenta) 45, — v 3 norišnicah (primarij dr. Kar. Bleiweis) 224. V porodnišnico (primarij prof. dr. Valenta) je bilo sprejetih 148 žensk z 141 otroci. Ker je lansko leto najdeacev zopet iz deželne oskrbi odpadlo 111, jih je po takem ostalo le že 320, katerih se bode dežela znebila v 3 do 4 letih.
—  (BoŽicnicL) Na novega leta večer je imela katoliška družba rokodelskih pomočnikov svojo navadno božično veselico. Počastil je svečanost gospod knez-vladika s svojo pričujočnostjo ter pričel božičnico s primernim nagovorom do obilno zbranega občinstva. Vrstilo se je potem petje z deklamacijami in naposled igrala zabavna igra ,,Kazavec" na občno pohvalo. K sklepu je bila tombola. Tako vrla družba ta, ki udom svojim pripomaga k poduku, pravi omiki in pošteni zabavi , lepo napreduje in šteje od leta do leta več dru-štvenikov. — Na sv. treh kraljev večer imeli so pa rokodelski učenci svojo božičnico. Gospod monsr. Jeran je pozdravil zbrano občinstvo in učence s primernim nagovorom, po tem pa so sledila deklamovanja in petje , zlasti poslednje tako dobro in čvrsto, da bi nihče ne bil pričakoval tega od mladih učencev. Ob-darovanih je bilo pri tej priliki 60 rokodelskih učencev, za kar gre velika hvala preskrbnima gospema Solma-jerjevi in Murnikovi,   ki niste le sami darežljivi,   nego
¦WO———i——i——<»——m........mammm^mmt^mmwmtmmammmmmmamnmmiemmmm^BrmK^mmmmmmmm^Mmmm^
—------                                                  _____-__,____.____________________________________________________.______
ste v ta namen nabirali ^darov tudi okrog drugih dobrotnikov. Marljivi gosp. Solmajer pa je nabral pri dobrotnikih obilno prelepih dobitkov za tombolo, katere dohodek se steka v blagajnico rokodelskih učencev. Bog povrni vsem dobrotnikom tega toliko koristnega društva njihovo darežljivost, vsem pospeševateljem in še posebno voditeljem pa njihov neutrudijivi trud. Večkrat izrečeno željo pa tudi danes ponavljamo, naj bi se našel dobrotnik, ki bi pripomogel vrli družbi k lastni hišici, kakor jo ima marsikatera njena sestrica v drugih mestih. Bog daj, da ,,accidit in puncto, quod non speratur in annou.
—   (Pusta regiment) je letos kratek;   čitalnica naša napravi   tri   velike   veselice:   28. dne t. m. ples,  — 4. februarija   Vodnikovo   svečanost,   —   in   13.   februarija maškerado.
—  (Slovensko gledišče.) Ze večkrat ponavljana burka ,,Danes bomo tiči" se je v nedeljo zopet igrala v zelo polni hiši spiošoo dobro.
—   Predstavlja se tudi v našem gledališči zdaj ves teden z veliko pohvalo glasovita nemška igra: „Potovanje okoli celega sveta v 80 dnevih" s 14 krasnimi podobami. Vredno je videti to predstavo.
   16