Slev 276.
Posamezna številka stane 1 Din.
T umnimi, v pele* dr 15. flecemnra m
LeioL.
Naročnina y.
za državo SHS: •) pi poŠti mesečno Din lt
10
b, dosavljeaon dom Bsso-no.....
za inozemstvo:
<u«°ecm<i....... Dla 20
Sobotna izdaja: ~
w Jngosla»l)t ..... Din 13 V ID07§BISt»II .......3 >
ia: Oeslnl
	
	
Vi S	jlpjpl
fl:	
fp	HŠ
Cen* inseratom:«
Enostolpna netitna vrsta maU oglasi po DIa.11— In Dla.l'5<V veliki oglasi nad 45 mm vt-itaa po Din. i —, poslana <Mk po D n. 3'—.
Pri večjorn naročila porast
Ictiuja vsak dan izvtemlt nonedeijka ln dneva po pva»> nlkn ob S. nri zfntra}.
Pastelna plačana i jolovinb
MT Uredništvo je v Kopitarjevi alt o; štev. «/111 Bo.opisi se ne vračajo; neir nl lrane pismo ae ae sprejemalo. Uredn. telet. šiv. 50, apnvn. Stv. 32?.
Milim list za
Uprave e v Kopitarjevi al. 8. ~ Ha6un poštne hran.
ljtuljan <ke št. 059 za naročnino in št. 349 sa oglasa, nflreb 30 011 s.irajev 7563, pra;Ke in dnna]. 24.797
Kriza.
Pašič vrnil m
Parlamentarna koalicija med radikali n demokrati je bila že od vsega početka odobnejša divjemu zakonu kakor pa pra-i parlamentarni zvezi. Obe stranki veže 8mo želja po izključni nadvladi v drža-i, in iz te obojestranske želje izvira ludi irezmejno medsebojno tekmovanje in so-iraštvo.
V	ogabni igri za nadmoč in prevlast o se pokazali radikali za dokaj spretnej-ie mojstre kakor demokratje. Demokratom « v dveletni parlamentarni borbi še nik-lar ni posrečilo »izigrati« radikalov, do-:im se je »izigravanje« staremu mojstru »alkanske parlamentarne taktike doslej še redno posrečilo.
Pašičeva ofenzivna taktika je bila ve-tao močnejša kakor defenzivna demokra-ov. V boju za ustavo so demokratje pred adikuli vedno kapitulirali. Kapitulirali so ired radikali tudi v najbolj načelnih svo-ih vprašanjih; zatajili so v ustavnem boju voje »jugoslovanstvo«, glasovali so za SHS«, postali so socialni reakcionarci naj-istejše vrste — seveda, vse to po njihovem etTdilu samo v »interesu državne konso-idacije« in »državotvornosti«, po mnenju n prepričanju vseh trezno mislečih mož »a so požirali svoje dane besede le zato, Ia ostanejo na vladi in da ne bi svet prebito videl, kako so jih radikali z gibom nezinca izrinili iz vlade ven in jih posta-rili pod kap.
Kolikor bolj pa se bliža nova volivna loba, toliko bol j goreča je postala želja ra-likalov, da se sitnega demokratskega ba-asta iznebe in sami zasedejo vsaj mesto lolraniega ministra, ki bo »delak volitve jrez demokratov. Vsaj brez srbijanskih lemokratov, kajti »prečanskk demokratje iod vodstvom Pribičeviča, itak niso nič Irugega kakor najponižnejši hlapci Paši-eve politike, ki ubogajo gospoda na mig n žvižg.
Zato je Davidovičeva afera v demo-rratskem klubu Pašiču in Pribičeviču ja-lo dobro došla ne kot vzrok, ampak kot »ovod za otvoritev krize. Z otvoritvijo kri-e Pašič še zdavnaj ni hotel reči, da hoče ti on, ampak je le demokratom zagrozil, Ia jih lahko brcne, kadar jih hoče, če ne >odo lepo ubogali. Grožnja je upalila in lanes demokratski listi na dolgo in široko )rav ponižno razklada o, da ni treba razliti koalicije, češ da invalidi in uradniki ie morejo dalje čakati, in zato da je po-rebna poslovna, ne pa volivna vlada ...
Kar uganjajo radikalci in demokratje renotno v Belgradu, je pristen balkanski lumbug. Za uradnike in za invalide je Jbema toliko kot za predlanski sneg, glav-10 jim je, kdo bo vodil volitve in pri vo-itvah reševal centralizem.
V	ohranitvi in v zavarovanju centra-izma tiči jedro in bistvo vse borbe. Cen-ralistično urejena in upravljana država lomenja za Belgrad in za beograjsko čar-iijo« blagostanje, bogastvo in napredek, ladec centralizma pa pomen:a trdo delo. Pega pa »čaršija« ne mara, ker se lepše iivi tako, po centralistično
Neoporečno dejstvo je, da trpi in hira naše državno telo na hudi in ostri državni krizi, ki traja že od sprejetja vidov-lanske ustave dalje. To je boj med centra- , lizmom in federalizmom oziroma avtono-mizmotn. Sedanja vladna kriza je le mala epizoda v tem boju. Tega velikega boja, ki pretresa celo državo do mozga, pa ne bo rešil niti Pašič s svojim izrivanjem demokratov iz vlade, niti z vračanjem kraljevskih mandatov in s klubskimi posvetovanji, niti ga bo rešil Pribičevič s svojim laka.stvotn, ampak rešilo ga bo ljudstvo Pri prihodnjih volitvah ali pa še kasneje. Kajti tudi ljudstvo »ima vremena«, v revolucionarnih dobah še več kot vlada.
Š takim »reševanjem« kriz pa, kakor ga doživljamo trenotno v Belgradu, smo celemu svetu le v zasmeh
AVSTRIJSKA NARODNA BANKA.
Dnnaj, 14. dec. (Izv.) Kakor poroča "radni list, je sklican ustanovni občni zbor avstrijske narodne banke na 23. december.
DOGOVORJENA IGRA MED PAŠI0EM IN PRIBICEVIČEM ZA PAŠI ČE V 0 V0LIV-NO VLADO. - RADIKALNI KLUB PROTI KOALICIJI Z DEMOKRATSKIM KLUBOM. - LUKINIČ NA DVORU.
Belgrad, 14. dec. (Izv.) Včeraj na dan sv. Andreja, ko je kralj slavil svojo krstno slavo, so bili vsi ministri na dvoru razen Koste Tiinotijeviča, ki je bolan. Vsled iz-rečne želje kralja se ob tej priliki niso vršili nobeni razgovori o politiki in tako tudi ne o krizi sedanjo vlade. Danes se je min. predsednik Nikola Pašič razgovarjal še z nekaterimi poslanci ter skušal proučiti politični položaj z ozirom na razmere v posameznih klubih. Resni razgovori se niso vršili ter se more reči, da se Pašič ne poslužuje resnih sredstev za sestavo poslovne vlade. Pašiču je na tem, da prepriča krono, da je nemogoče sestaviti močnejšo vlado, ki bi mogla računati na resno delo v skupščini.
Belgrad, 14. decembra. (Izv.) Danes dopoldne je imel radikalni klub sejo, na kateri je Nikola Pašič poročal o poteku pogajanj s posameznimi parlamentarnimi klubi in o stališču posameznih skupin, s katerimi je stopil v slik. Nobena izmed političnih skupin ni pristala na njegove predloge razen skupine narodnih selja-kov pod Divljanom. Pašič je ponovno razpravljal z demokratsko stranko ter je predlagal, naj radikalni klub prekine vsako zvezo z demokrati, s katerimi jc sodelovanje nemugoče. Radikalni klub je ta predlog sprejel ter sklenil, da je nadaljnja koalicija z demokrati nemogoča. Nikola Pašič se je nato ob 12. uri odpeljal na dvor, kjer je poročal kralju o položaju ter ponovno skušal izposlovati, da bi dobil mandat za sestavo volilne vlade. Kralj je to zahtevo odklonil, nakar je Pašič vrnil svoj mandat.
PAŠICEV KOMI NIKE.
Ministrski predsednik Nikola Pašič se je zatem vrnil v predsedništvo vlade, kjer je s šefom kabinetne pisarne sestavil nastopni komunike:
»Radi nasprotnih glasov, ki se razna-šajo o stališču radikalne stranke glede vprašanja podaljšanja koalicije z demokrati in ki so prišli tudi do Nj. V. kralja, je min. predsednik Nikola Pašič ponovno pozval radikalni klub ter zahteval, naj še enkrat razpravlja o vprašanju podaljšanja koalicijske vlade z demokrati ter odgovori čisto in jasno, kako bi se izognilo sum-ničenju dvoumnosti v tem važnem vprašanju. Min. predsednik Nikola Pašič je dobil ponovno soglasen odgovor, da ne more s parlamentarnim demokratskim klubom stopiti v koalicijo, ker so v njegovi sredi ljudje dveh popolnoma nasprotujočih si politik, radi česar ni možnosti za izvajanje dogovorjenega delovega pmv.rama. Radi takega ponovnega sklepa poslanskega kluba radikalne stranke je odšel danes r predsednik Nikola Pašič ob 12. uri na dvor, kjer je poročal kralju, da radikalna stranka odklanja vstop v koalicijo z demokratsko stranko, dokler se ne odpravi dvojno mišljenje v njenem držanju, in da gre raje v opozicijo, kakor pa da bi pričela delo, za katero ni možnosti, da se točno izvrši. Na podlagi takega sklepa parlamentarnega radikalnega kluba je Nikola Pašič vrnil kralju mandat za sestavo koalicijske vlade. (Iz kabineta predsedništva ministrskega sveta.)
Ta komunike Nikole Pašiča ni izzval med političnimi krogi or.oga vtisa, kakor ga je Pašic hotel izvršili. Vsi politični krogi so prepričani, da je ta komunike uspeh Pašieeve in Pribičevičeve namere, spraviti krono v tak položaj, da bi poverila sestavo volilne vlade Pašiču oziroma radikalni stranki. Dotlej bi se tudi v demokratski stranki izvršil preobrat v tej smeri, da
bi Pribičevič izstopit s svojo skupino iz demokratske stranke in povzročil tako njen razkol.
Belgrad, 14. dec. (Izv.) Dosedanje Pa-šičevo stremljenje gre za tem, da bi prišlo do homogene volivne vlade radikalnega kluba ter nekaterih manjšin parlamentarnih skupin. Eden izmed prvakov radikalne stranke je izjavil vašemu dopisniku, da je radikalna stranka prepričana, da bo sestava volivne vlade poverjena Pašiču. Noben član radikalne stranke ne more delati s Stojanom Protičem, dasi bi jim bilo ljubo, ako bi vstopil Stojan Protič v radi-| kalni kabinet kot finančni minister. Voliv-ni kabinet bi se po izjavi tega politika predstavil narodni skupščini ter jo odgo-dil preko Božiča; okoli 15. januar'a pa bi se narodna skupščina razpustila, tako da bi se nove volitve že mogle izvesti meseca aprila. Radikalci pa nikakor niso pripravljeni sodelovati v volivnem kabinetu z demokrati.
Belgrad, 14. dec. (Izv.) Danes ob 6. popoldne je bil pozvan predsednik skupščine na dvor, da poroča kralju o političnem položaju. Dr. Lukinič ie pred odhodom na dvor odšel k Svetozarju Pribičeviču, s katerim se je delj časa razgovarjal te- prejel od njega informacije. Dr. Lukinič je predlagaj kroni, naj poveri mandat za sestavo vlade Kosti Timotijeviču, ker je Svetozar Pribičevič sam zelo osovražen in bi po Kosti Timotijeviču dobila mandat Pribičevičeva skupina. Gotovo pa je. da Kosta Timotijevič ne bo uspel, ako se mu poveri mandat. Zato gre ta predlog paralelno s stremljenjem Pašiča, ker bi se za tem ponovno poskušalo prepričati krono, da je sestava poslovne vlade nemogoča.
KOMBINACIJE.
Belgrad, 14. dec. (Izv.) »Tribuna« poroča: Kakor trdijo demokrati, bo dr. Lukinič predlagal kroni, naj poveri mandat za sestavo vlade Pribičeviču ali pa Davi-doviču. Demokrati verujejo, da bo kralj poveril mandat enemu ali drugemu politiku. Šele ako nato ne bo uspeha s sestavo poslovne vlade, bo določil osebo, ki ji bo poveril sestavo volivne vlade. Demokrati sodijo, da bo ta oseba Davidovič ali pa v skrajnem slučaju Stojan Protič. Z druge strani se poroča, da sodijo v političnih krogih, da bo dobil mandat za sestavo volivne vlade Nikola Pašič.
Belgrad, 14. dec. (Izv.) Ena izmed uglednih oseb radikalne stranke je izjavila vašemu dopisniku, da se mora politika radikalnega kluba voditi v tej smeri, da Hrvatski blok nikakor ne pride v Belgrad. Ako bi došel Hrvatski blok v Belgrad, bi se mogel vsak čas sporazumeti s skupino Ljube Davidoviča ter zahtevati poslovno vlado, s čemer bi se izkremenil ves politični položaj. Radikalci žele najprej volitev in šele po volitvah se hočejo pogajati s posameznimi strankami.
Belgrad. 14. dec. (Tzv.) V radikalnih krogih se jo zvečer razširila neverjetna vest, da bo mandat za sestavo vlade poverjen Svetozarju Pribičeviču.
LAG1NJA V BELGRADU.
Belgrad, 14. dcc. (Izv.) Tu se nahaja dr. Trumbič in dr. Laginja. Dr. Trumbič je v torek posetil Stojana Protiča in se z njim delj časa razgovarjal o političnem po-j ložaju. Zakaj je prišel dr. Laginja v Bel-I grad, ni znano, vendar pa sodijo, da je v j zvezi s tem odločilen korak Hrvatskega I bloka.
Sestanek zunanjih ministrov ' ma!s antante.
Praga. 14. dec. (Izv.) »češke Slovoc poroča iz Bclgrada, da se v kratkem se-stanejo v Belgradu zunanji ministri male antante h konferenci, ki st* je bo udeležil tudi Venizelos. Gre za vstop Grške v malo antanto.
Lozanska konferenca.
Lansaue, 14. dec. (Izv.) Izmet paša je imel danes razgovor z ameriškim zastopnikom Schildom. ki je izjavil, da je Amerika na vsak način proti izmenjavi prebiva1 - Iva. Schild je pregovoril Izmet pašo, naj ;.e glede tega vprašanja kakor tudi glede vprašanja manjšin sporazume z zavezniki.
Lausane, 14. dec. (Izv.) Danes dopoldne se je sestal prvi odsek, da nadaljuje razpravo o vprašanju manjšin. Izmet paša je odgovarjal zaporedoma na posamezne točke izjave, ki jo je na včerajšnjem posvetovanju podal lord Curzon. Lord Curzon je dogovoru naglašal pomirljivost, ki se je pokazala v besedah Izmet paše. Po pomir-' ljivem razgovoru med lordom Curzonom in Izmet pašo sodijo, da ne obsloje za reši-i tev manjšinjskega vprašanja nobene večje; težkoče več in da bo kmalu prišlo do sporazuma.
Moskovska razorožitvena konferenca prekinjena.
Moskva, 14. dec. (Izv.) V včerajšnji seji konference za razoroževanje so ugotovili ruski zastopniki z ozirom na izjavo poljske, estlandske, finske in letske delegacije, da je rešitev vprašanja dejanjske razorožitve na sedanji konferenci nemogoče. Zato predlagajo sestavo komisije strokovnjakov, ker niso navedene delegacije pripravljene, ukreniti kakršnekoli korake za dejanjsko razorožitev. Ta izjava je povzročila prekinjenje konference, vsled česar bodo delegati drugih držav odpotovali domov.	_j^
Vprašanje brezposelnosti v angleški zbornici.
London, 14. dec. (Izv.) V včerajšnji | razpravi v poslansk' zbornici o vprašanju i brezposelnosti, ki je traj»ln celo noč, je I bilo <.*c\oljenih 1 m.lijon funtov Storlingov za pobijanje brezposelnosti V razpravi eo povdarj.di zastopniki delavske stranke, da so ti finančni ukrepi nezadostni. Poslanec Partov je opozarjal na to, da bo mnogo delavcev dobilo zaslužka pri gradnji dveh novih bojnih ladij, pri katerih je samo za mezde preračunano dva milijona funtov šterlingov. Delavski poslanec Kirkvos je pri tem zaklical v veliki razburjenosti, da se delavci vedno na novo žalijo. Ako ee ne bo njihovim zahtevam ugodilo ustavnim potom, bodo delavci prisiljeni uveljaviti svoje zahteve na neustaven način. Delavci se bodo v slučaju sile borili tudi na' ulici. Končno je bil sprejet predlog za konec debate. V včerajšnji popoldanski sejii je prišlo pri nekaterih malenkostnih vpra-' šanjih do razburljivih prizorov. Delavski zastopniki so protestirali proti izjavi ministrskega predsednika Bonar Lawa, četudi je medtem govoril nek drug poslanec. Voditelji delavske stranke so vstali s svojih sedežev ter demonstrirali. Končno je izjavil Bonar Law, da vlada ne more preko mere ničesar dati, nakar je končno nastal mir.
Svetovni mirovni kongres.
Haag. 14. dec. (Izv.) Na seji svetovnega mirovnega kongresa je predlagal Stocker (Nemčija), naj se sklene, da imajo strokovne organizacije posebno dolžnost da v slučaju vojne nevarnosti proglase stavko in da naj za to stavko prično že sedaj s pripravami v finančnem oziru, za kar se naj osnujejo posebni akcijski odbori. Dr. Friderik Adler je izjavil, da smotra za potrebno, opozoriti na to, kaj naj se stori, ako se pri izbruhu vojne nastala splošna stavka ponef-ieči. K*insv (Mažar-ska) se je zahvalil zveznemu odboru za prvi korak, ki ga je ukrenil proti belemu terorju, ko je organiziral bojkot proti Mažarski. Jouhax je odgovarjal v imenu odbora mednarodne strokovne zveze na izvajanja posameznih govornikov, pri čemer je izjavil, da mora ostati odločitev o proglasu splošne stavke v rokah strokovne organizacije.
FRANCOSKA SENATNA KOMTSTJA ZA SPORAZUM Z ZAVEZNIKI.
Pariz, 14. dec. (Izv.) Senatna komisija za zunanje zadeve je razpravljala o položaju, ki je nastal po londonski konferenci ler o možnosti zasedbe ruhrskega ozemlji. Sklenilo se je, da se ministrski pred-( sodnik Poincare naprosi, noj poda čimprej pojasnila. Komisija je bila soglasno mne-1 n'a. da se mora doseči sporazum z zavez-
alkl. Samo ako to ne bo mogoče, naj se izve-ie zasedba ruhrskega ozemlja ali pa zagotovi gospodarska izraba tega ozemlja.
NEMČIJA PLAČUJE.
Pari«, 14. dec. (Izv.) »Temps« poroča, da je poslaniška konferenca prejela odgovor Nemčije na zavezniško noto glede dogodkov v Ingolstadtu in Panssau-u. Nemčija je nakazala zaveznikom milijon zlatih mark.
NOV DAVČNI ZAKON V NEMČIJI.
Berlin, 14. dec. (Izv.) Državni zbor je sprejel po kompromisnem predloga meščanskih strank proti glasovom socialnih demokratov in komunistov novi davčni zakon, ki skuša prilagoditi davčne postavke padcu denarne vrednosti.
ZAPRISEGA ČEŠKIH ŠKOFOV.
Praga, 14. dec, (Izv.) Na podlagi sklepa češkoslovaškega ministrskega sveta bodo morali v bodoče vsi novoimenovani škofje položiti prisego zvestobe češkoslovaški republiki. Ker ločitev cerkve od države v Češkoslovaški še ni izvedena, bodo morali to prisego položiti tudi dosedanji škofi.
PISMO SLOVAŠKIH KATOLIČANOV NA NUNCIJA MICARO.
Bratislava, 14. dec. (Izv.) »Slovenski Dennik« prinaša odprto pismo slovaških katoličanov na apostolskega nuncija Micara v Prago, v katerem ga opozarjajo na delovanje katoliškega renegata dr. Jehličke. V pismu zahtevajo od nuncija, naj posreduje diplomatskim potom pri Vatikanu, da se postavi dr. Jehlička, ki je duhovnik in profesor bogoslovja in ki javno žali katoličane in episkopat, pred oerkveno duhovno sodišče.
IZGON INOZEMCEV IZ BRATISLAVE.
Bratislava, 14. dec. (Izv.) lnozemcem Izdana dovoljenja za bivanje v Bratislavi, ki potečejo koncem leta, se vsled vladne odredbe ne bodo podaljšala. Radi tega bodo morali inozemci odpotovati, ker bodo v nasprotnem slučaju izgnani.
VSESLOVANSKI DIJAŠKI KONGRES V PRAGI.
Praga, 14. dec. (Izv.) Vseslovanski dijaški kongres se vrši v Pragi od 16. do 21. ! decembra t. 1. Iz Belgrada so prijavljeni za kongres štirje zastopniki. Jugoslovanski j zastopniki bodo na kongresu zahtevali od bolgarskih delegatov, naj podajo izjavo, da no odobravajo medvojne politike Bolgarske j in zanikavajo medvojne izjave z bolgarske i strani, da Bolgari niso Slovani.
REDUKCIJA URADNIŠTVA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Praga, 14. dec. (Izv.) Kakor poroča
VTribuna«, so bila na podlagi sklepa češkoslovaškega ministrskega sveta pozvana vsa ministrstva, naj predlože ministrskemu predsedništvu seznam vseh nameščen- • cev. Ti seznami bodo tvorili podlago za re- 1 šltev vprašanja o zmanjšanju števila državnih nameščencev, v kolikor jih je odveč.
DR. ZIMMERMANN NA DUNAJU.
Dunaj, 14. dec. (Izv.) Generalni komisar za Avstrijo dr. Zimmermann dospe jutri zvečer na Dunaj.
PADANJE CEN V — AVSTRIJI.
Dunaj, 14. dec. (Izv.) Padanje cen, ki se je pričelo sredi septembra, je prišlo vnovič do izraza v znižanju indeksa za dobo od 15. novembra do 14. decembra. Paritetna komisija za ugotavljanje indeksa je ugotovila, da so se življenjski stroški zmanjšali v navedeni dobi za 23%. Znižanje indeksa v zadnjih treh mesecih pomeni za avstrijske zvezne finance prihranek v zne-
sku — 571/, milijarde kron in sicer na plačah državnim nameščencem.
IZ MAŽARSKB ZBORNICE nudim pešta, 14. dec. (Izv.) Narodna skupščina je imela ua predlog ministrske-ga predsednika tajno sejo. Po otvoritvi javne seje je izjavil ministrski predsednik Bethlen, da se je v tajni seji ugotovilo, dn so dokumenti, na podlagi katerih naj bi bil poslanec Rasay v zvezi s Češkoslovaško, ponarejeni. Izjavil je, da bo vlada nudila popolno pomoč v slučaju, da si hoče poslanec Rasay poiskati zadoščenja tudi pri sodišču, da se najdejo krivci, ki imajo računati na strogo kazen. — Nato je zbornica prešla v razpravo o proračunskem provizoriju.
NOV ŠVICARSKI ZVEZNI PREDSEDNIK Bern, 14. dec. (Izv.) Zvezna skupščina je potrdila sedanji zvezni svet ter izvolila zveznega svetnika Lehmurerja za zveznega predsednika za leto 1923.
RATIFIKACIJA WASHINGTONSKEGA DOGOVORA. Pariz, 14. dec. (Izv.) Mornariški minister je napovedal v zbornici, da bo predložil vvashingtonski dogovor parlamentu v ratifikacijo meseca januarja, ko se zopet sestane.
VLOM V KITAJSKO POSLANIŠTVO. Berlin, 14. dec. (Izv.) V berlinsko kitajsko poslaništvo so danes ponoči vlomili. Vlomilci so odprli štiri kovčke ter pokradli iz njih mnogo dragocenih predmetov.
OBSOJENI POSLANCI. Pariz, 14. dec. (Izv.) Kazensko sodišče je obsodilo in contumaciam poslance Cachina, Weilanda, Couturiera in publicista Periia radi hujskanj voia^kih oseb k uporu ter anarhizmu na šestmesečno ječo.
drž^a v
Kako stojita cerkev in država drug do drugega v zavezniški državi, kjer imajo katoliki hud boj s češkim svobodomisel-stvom? O tem poroča v >Prager Presse« 10, decembra vseučiliški profesor dr. A. Hobza. Po prevratu 1. 1918 se je zdelo, da hoče ves oelioslovaški narod ločitev cerkve od države. Tusarjev kabinet je oficijelno sprejel to zahtevo in jo postavil v svoj vladni program. Toda provizorična ustava nima o tem vprašanju niti besedice, defini-tivna pa tudi popolnoma molči o tej stvari.
Položaj v notranji politiki češkoslovaške republike je tekom let pokazal, da ni možno misliti na skorajšnjo udejstvitev zahtevane ločitve. Nekaj Časa so se bavili z mislijo, da bi stopnjema uvedli ločitev s posebnimi zakoni, med katere bi spadala zlasti obveznost civilne poroke, državno vodstvo matrik itd. Istočasno bi se uredila tudi druga neodložljiva vprašanja državno cerkvenega prava s posebnimi postavami v okviru veljavnega sistema. Sem naj bi spadalo zlasti državno imenovanje višjih cerkvenih dostojanstvenikov, souporaba katoliških cerkva in pokopališč od strani drugih konfesij, državna ureditev praznikov, nova določitev cerkvenih upravnih edinic z ozirom na državne meje.
A hidi misel postopno upeljane ločitve se zdi, da je neizvedljiva. Sodeč po zadnjih ukrepih vlade prideta kmalu v parlamentu na vrsto le dva predloga; in sicer načrt o ureditvi praznikov ter predlog o souporabi katoliških cerkva iu pokopališč (L zv. simultanemu). Pozneje naj bi prišla na vrslo tudi druga vprašanja, med drugim cerkve-
no premoženjsko in patronatsko pravo, bogoslovni seminarji in fakultete ter nominacije.
Iz tega je razvidno, da ne vsebuje ta delovni program nikakršne priprave za ločitev cerkve od države, nikakršne obvezne civilne poroke in tako tudi ne državnih matrik. Svoječasno za ločitev odbrana komisija sicer še obstoji, toda njeno delo se nič več ne krije z njenim imenom.
Ločitev državo od cerkve se da pač le na dva načina izvesti: z revolucijo ali pa po mirni evoluciji. Prvi je lažji, in vede hitro do cilja, drugi pa težaven in dolgotrajen. Češkoslovaška revolucija je pozabila na odnose med državo in cerkvijo. Za mirno izvedbo ločitve manjka v češkoslovaški republiki zaenkrat notranjih in zunanjepolitičnih pogojev. Treba se bo torej še nekaj časa zadovoliiti s sistemom, kakršnega je republika prinesla s seboj iz bivše monarhijo.
-f- Kaj je Italija zahtevala od Jugoslavije? Iz italijanskih virov se o tem izve sledeče: Ninčič je bil po razgovoru s Con-tarinijem (v Milanu) konsterniran, ker je le-ta kot kompenzacijo za italijanske koncesije glede solunskega vprašanja predlagal, da Jugoslavia privoli kot protiuslugo revizijo rapallske pogodbo in sicer v tem smislu, da se Italiji odstopijo razni otoki in otočiči, kateri ležijo pred Zadrom, v prvi vrsti Uljan. Zahteval pa je hidi nekatere modifikacije, tičoče se definitivno ureditve reške države.
+ Na naslov slovenske inteligence priobčuje »Kmetijski list« dolg uvodnik, kjer pravi med drugim: >Med narodom in inteligenco je nastal prepad, ki se stalno širi in grozi, da postane nepremostljiv. Pogubne posledice tega čutimo danes že vsi na svoji koži. V dobi gradnje smo in obenem v dobi političnega krifiaštva. Kako pa naj ho stavba dobra, če jo vodijo kričači in hujskači, mesto izvežbanih zidarjevi In da ee danes to godi, jekrivdainteli-g e n c e. Iz mehkužnega strahu pred političnim bojem je inteligenca zapustila javno življenje, na n jeno mesto pa so prišli razni kričači in vpijači, ki morajo svojo notranjo praznoto zakrivati s krikom ... Izneverili bi se pa sebi, če no bi podvzeli vse, da bo naša vlada vzgledna, da bomo ubili korupcijo ravno tako, ko vsako nezakonitost. Da pa to dosežemo, pa rabimo pomoči inteligence. Zato vabimo inteligenco v svojo sredo, zato ji pošiljamo svoj poziv.« — Tako piše o inteligenci in jo kliče na pomoč glavno glasilo stranke, ki je že pri svojem rojstvu na ves glas oznanjala načelo: Ven z inteligenco! Dosledno temu načelu se je tudi z vsemi štirimi branila »inteligenčnih« kandidatov. Ali je postal Pucelj samostojnežem kar čez noč premalo inteligenten?
4- Državnozborske volitve. »Kmetijski list« poziva na pridno nabiranje naročnikov z motivacijo, »da se skupčinske volitve bližajo«. Zagrebški »Jutarnji list« pa pravi v svojem poročilu o kraljevem kronanju, da se bo vršilo po leti, mogoče po končanih volitvah. Slično vest ima tudi »Slov. Narode. Vse to kaže, da se menda res bližamo novim volitvam za parlament. Zato ne bi bilo nfipak, če bi tudi pokrajinska uprava pripravila vse potrebno...
4- Notranjepolitični položaj v Bolgariji j glasom londonskih poročil ni razveseljiv. Sofijo so pred »makedonstvujučimk rešili samo iz dežele poklicani oboroženi kmetje agrarne stranke. Baje so potem v mestu j ropali in zažgali dve redakciji opozicional-| nili listov. Vlada obsedno stanje, pod kate-; rim tte iskre nadaljnjih državljanskih kon-' fliktov.
-f Volivni hoj v Grtiji. Grčija se
haja zdaj v najživahnejši volivni borbi. I staši Venizelosa niso edini glede bode,, državne oblike: eni, pod vodstvom adrnjl rala Konduriotisa so odločno za republil ko, struja generala Gonatasa se zavzema za to, da naj o tem odloči ljudstvo samci tretji, ki se zbirajo okoli generala Dangll] sa, pa vprašanje zaradi republike splo ne smatrajo za oportuno. V volivnem boj, pa Venizelisti kljub temu nastopajo Risfc enotno; če v volitvah zmagajo, je gotovo da bodo kraljevino odpravili in Venizelosi izvolili za predsednika republike. Antive nizelisti so odkriti monarhisti in v voliv nem boju naglašajo zoper republiko dvl momenta: prvič, da bo država pod Venll zelosom v resnici le oligarhična tiranija ij da se ho ohladilo prijateljstvo do Jugosl« vije in Romunije, če se kralj odstavi. Ve nizelisti pa pravijo, da je za Grči:o glav no, da si pridobi zopet prijateljstvo ii podporo Francije. Volitve se vrše najbr že ta mesec, zmaga pa bo skoro gotovo strani Venizelistov, ker je hidi teror » velik.
-f Franeosko-nemSko vprašanj« se silno poostrilo. Kakor znano, se je londo. ska konferenca štirih premier-ministrov zadevi reparacij razšla brez rezultata. -Francija je bila sicer pripravljena privollJ ti v to, da se Nemčiji dovoii moratorij,! vztrajala pa je na tem, da se razen finan&l no kontrole in zaseženja izvestnega odJ siotka nemških carin ter izvoznih taksi Franciji mora dovoliti tudi zaseženje reJ alnih zastavnin v Nemčiji, predvsem rajol na Essen—Bochutn. Anglija je to a liminel odbila, ker se Angleži boje, da ne bi nI francoska industrija na ta način emanci<| pirala — angleškega Dremoga, ki ga zdajl rabi. Angleži seveda Franciji očitajo impej rializem in sebičnost, sami pa niso niči boljši, ker skupaj z Ameriko nočejo niče-l sar narediti, da bi se uredili takozvanll medzavezniški vojni dolgovi, vsled kate-l rih Francija ječi pod večstoiniljardno težol dolgov in velikanskega letnega deficita.1 Do 15. januarja 1923 bo položaj ostal tak,j kakršen ie, potem se pa začno zopet koo-l ference Kljub nasnrotstvu med angleškimi in francoskim stališčem se bo našel izhodi oziroma kompromis, dokler ne bo iznoval začela krvaveti rana, katero si je zadala| Evropa s svetovno vojno.
-f Rnsija hoče baje, kakor pišejo francoski listi, sedanji zapleteni mednarodni I položaj izrabiti v svojo korist, čičerin jel glasom teh listov ob priliki svojega biva* nja v Rimu nemškega državnega kancler-1 ja pregovoril, naj se francoskim ropar*/ cijskim zahtevam upira, kolikor se le dal in naj pusti Francijo iti kolikor le mogoče! daleč, zato da bo prišla na ta način v I konflikt z Anglijo. To bo koristilo takol NemČri kakor Rusiji. — Mi mislimo, dal čičerinu ni bilo baš treba Nemčijo k temu| veliko »pregovarjati«.
—	Iz trgovske zbornice. Včeraj 90 jel vršila seja Trgovske zbornice. Ker se je| neka prošnja za podporo naših organizacij odklonila, so nekateri svetniki zapusti-1 li sejo. Tako je nastala seja zbornice ne-1 sklepčna. Proračun zbornice za leto 19231 se vsled tega ni mogel sprejeti. Natančne^ še poročilo sledi.
—	Grafična šola. Sporazumno z ministrstvom trgovino je sklenilo ministrstvo | za prosveto ustanoviti grafično šolo v Belgradu. Šola bo imela tudi internat, vzdr-| zevalo jo bo pa ministrstvo prosvete. Naloga šole bo vzgojiti kvalificirane pomoč-1 nike in tehnične poslovodje za grafično | tiskarsko umetnost.
Packa,
Frar o ki napisal Renč Bazin venil A. B,
(Dalle.l
53 Poslo-
»Glej ga, kako prihaja po peščenih krivuljah s klobukom v roki in sklonjeno glavo. Ne ustavi se pri svojih cepičih, mrko gre mimo zibajočega se cvetja, ne da bi se ozrl po njem z onim znanim nasmehom samozadovol stva, ki ga tako dobro poznam, nima prijazne besedice za kitajsko račko, ki mu prekriža pot.
Magdalena ima prav. sprava ni še zrela. Treba bi bilo toplega solnčnega žarka, da bi dozorela. Oh, če bi bila ti tukaj, Jeanna1
—	Ali Je med tem časom kdo prišel?
To je od nekdaj njegovo vprašanje,
ki se mu stric ne izneveri. Slišim, kako mu Magdalena nekoliko v zadregi odgovarja :
—	Ne, nihče za gospoda.
—	Torej je prišel kdo k tebi? Mogoče ljubček, moja stara Magdalena? Svet je dandanes tako zmešan, da bi bila tudi ti zmožna kaj takega, da me zapustiš in se tudi ti poročiš. Pustiva to! Pripravi mi hitro večerjo in če pride gospod s križcem ter vpraša po meni. saj ga posmaš?...
—	Visoki BubaiV
—	Tisti, mu boš odprla salon.
—	En sam gospod, pa v salon? To pa že ne. Včeraj sem ga povoščila in pohištvo je še danes razmetano.
—	No, že prav. ga bom pa tukaj sprejel.
Stric vstopi v jedilnico pod menoj in dvajset minut nisem slišal drugega kot žvenketanje steklenega poliča, s katerim kliče Magdaleno.
Komaj povečerja, zazvoni pri vežnih vratih. Nekdo vpraša za gospoda Mouil-larda, najbrž gospod s križcem, ker ga Magdalena nemudoma spusti notri. Ropot stola mi pove, da je stric vstal, da sprejme gosta.
Vsedeta se in začneta pogovor. Nerazumljivo mrmranje prihaja skozi strop do mene. Včasih samo mi prileti na uho razumljiva beseda, zdi se mi, da poznam ta visoki glas. Seveda je to samo gola domišljija, ki me obdaja hi v samotni knjižnici pri skrbipolnem brezdel u. Vsi ljudje z visokim glasom v Bourgesu se vrste pred mojimi očmi" trgovec s semeni na sv. Janeza Irgu, cerkovnik Rollet, veleindrustri-jec, ki mu je stric delal prošnje zn zmanjšanje davkov. Poglobljen sem v mrzlično iskanje, med tem pa pojema svetloba pri oknu in sv. Štefana stolpi izgubljajo počasi plemenečo aureolo, s katero jih ovija /.apad.
Po preteku ene uro postane razgovor
živahnejši. Stric pokašljuje, visoki glas j piska. Slišim odlomek pogovora:
—	Ne, gospod.
—	Da, gospod.
—	In zakon?
—	Vam naredim jaz.
—	To je nasilje.
—Pustiva torej.
Zdi se, da vseeno nista pustila, ker se počasi pomirjata, dokler se ne razgovarja-ta zopet s prejšnjim enakomernim glasom. Druga ura poteče in potem še tretja. Kaj naj pomeni ta nenavadni obisk?
Ura bo enajst. 2arek luno se priplazi skozi drevje na vrlu. Velik črn maček ' koraka po travi in otresa vlažne tačice. Noč ga dela podobnega tigru. V duhu vidim Magdaleno, ki sedi in upira oči v ugasli pepel na ognjišču ter prebira svoj rožni venec. Ona je v istih mislih kot jaz: Leta in leta že ni šel gospod Mouillard tako pozno spat!« Magdalena čaka, kajti nikoli še ni zaprla druga roka kot.njena zapah pri vežnih vratih; če bi jo ona ne zaprlo, bi hiša no bila zaprta.
Končno se odpro vrnta iz jedilnice.
• Čakajte, da vam posvetim; pozor na stopnjice.
Nato sledi slaboten »zbogom?, veliki ključ od hišnih vrat se škripaje zavrti, zunaj se oddaljuje prožen korak, znotraj težki korak stričev, ki stopa v svojo sobo; vso je mirno.
Kako počasi gre stric! Bolečina Ima svojo težo, to ni le metafora. On, ki je bolj žilav kot člen v Kodeksu, 3C komaj vlači.
Premeri vežo in vstopi v sobo. Kaj, če bi se pokazal? Le par korakov sva narazen. Res, da je že precej pozno, toda mogoče bo govorila zame njegova žalost — Kaj slišim? Vzdihovanje, pritajen jok! Stric ihti? Naj bo kar hoče, k njemu moram!
Že hočem stopiti iz knjižnice, ko za-slišim zunaj šelest obleke ob zidu, ne da bi bil prej slišal korake. Hkrati mi neka roka porine pod vrati štirioglnt košček papirja: sporočilo Magdalene Molčeč«. Razvijem listič S španskim zaničevanjem francoskega pravopisa je napisala počez: >Ne liodet ke dons.« Če mi ti svetuješ, seveda ne bom sel, Magdalena. Ulegel se bom na divan. Vendar mi je ta zamuda neprijetna. Težko mi jo prebiti noč, ne da bi so bil spravil * ubožcem, ne da bi bil vsaj poskusil. On trpi, on je nesrečen, da se joka, on, ki j" tolikokrat imel suhe oči, ko so so meni porosile. Vendar te bom ubogal, moja stara, dobra prijateljica, ker vom, da ti je toliko kot meni ležeče na tem, da bo v hiši mir. Mislim, da šo dolgo ne bom vedek katera je ta nova bolečina in v koliko sem jo jaz zakriviL
/DnTfe.)
—	Naše ladje se *rade r Italiji. Družba »Jadranska plovidba« je dala svoji dvo novi ladji »Hrvate in »Topola- po 1000 ozir. 850 ton dograditi v Tržiču. S tein je bil odvzet našim ladjedelnicam in njih delavstvu znaten zaslužek — 20 milijonov kron. »Jug. Lloyd« zahteva pojasnila, kdo je to zakrivil.
—	Tihotapstvo * dolarji. Policija v Belgradu jo zaprla nokega Jakoba Calde-rona, ko je prodal 3000 dolarjev po ceni 82 in pol dinarjev za dolar nekemu »trgovcu iz Skoplja. Policija je storila dobro delo, ker sedaj vsaj vemo, kakšna je prava vrednost dolarjev: 330 kron.
—	Umrl j« 14. t. m. v Radomljah pri Kamnita g. Ivan Jerman, posestnik ln trgovec. N. v m. p.l
—	Dobrepolje. V ljubljanski bolnici Je umrl 36letni posestnikov »in Joief M i kili, doma Iz Zagorice. Bil j« blag in pobožen fant. Svetila mu večna luči
—	Potovalna rantava ia poknšnja dalmatinskega olja, ki M m imela vršiti v ponedeljek, dne 18. decembra t L t prodorih Kmetijske družbe, m vsled obolelosti strokovnjaka m olje preloži na poznejSi čas.
—	Nabiralni« Stadenec. S 1. januarjem 1923 M odcepijo od poke Radna sledeči kraji županstva občine Studenec: Studenec, Rovišče, Zavratec, Hu-dobrezje, Brezovo, Križe, Prevolje, Arte, Ponikve, Gorenje Impolje, Dolenje Impolje, Gorenje Orle, Dolenje Orle, Impolskl graben, Dednn gora, Sv. Primož, Novo pri Orlah, Novo pri Ponikvah, Mala Hubanjica, Velika Hubanjiea ia Osredek. Ti kraji
priklopijo s 1. januarjem 1923 posti Sevnica. Ker spadajo vsi našteti kraji v področje pomožne pošte Studenec se priklopi hkrati tudi ta pomožna pošta pošti Sevnica. — Poslovodja pomožne pošte Studenec bo vzdrževal s poŠto Sevnico peško poštno Tveso vsak ponedeljek, torek, četrtek, petek ln soboto.
—	Poštnim paketom, naslovljenim na Ma-Kanke, »e morajo prilagati uvozna dovoljenja. Mažarska poštna uprava sporoča, da prihaja po pošti na Mažarsko mnogo blaga, čigar uvoz j« vezan na posebno dovoljenje. Za paket, kateremu ni priloženo to dovoljenje, dovoljuje mažarska poštna nprava prejemniku rok 8 do 14 mi za nabavo dovoljenja. Ce ga prejemnik v določenem roku na predloži carinjalni pošti, se paket vrne pošiljatelju, ne da bi mažarska pošta prej odjavila. Zato je umestno, da pošiljatelji sami prilože takirn poSt-nlm paketom oziroma spremnicam potrebna uvozna dovoljenja. Točnejša navodila se dobe pri vaaki pošti.
—	Lovska »reša. Dne 10. t. m. je 70 letni Andrej Benčina iz Loškega potoka, kateri je kljub visoki starosti strasten lovec, ustrelil 100 kg težko medvedko. Medvedka je last najemnika lova gosp. Iv. Rum ml-
—	Zaradi navijanja eea premoga je bil obsojen ravnatelj »Hrvatake banke d. d.< v Zagreba na 500.000 Din globe in 3 mesece zapora.
—	Oddaja šolskih prostorov v zabavne svrho prepovedana. Hrvatski pokrajinski namestnik je izdal okrožnico, v kateri odreja, da se šolske telovadnice in drugi prostori ne smejo oddajati v uporabo katerimkoli izvonšolsklm organizacijam sa prirejanje kakršnih koli zabav.
—	Odpuščanje Jonskih nradnic t Italiji. V Italiji odpuste z novim letom prvo skupino uradnic, da Jih nadomeste z moškimi, ki so bili v vojni. Polagoma nameravajo odpustiti večino žensk.
-- Ukradeni cement. France Špiček, doma i« ftevelj, kateri je bil že 13 krat kaznovan je delal pri efektrični in gospodarski družbi v Zlreh, kjer ao ga odpustili od dela. Ker ni dela drugod dobil, te jemal pri posestniku Ivanu Gladku pri Fužinah živila na upanje. Ko je Gladek zahteval, da naj Spiček plača, kar je dolžan, mu jo Špiček rekel, da mu pripelje cement, katerega da bo v družbi še enega tovariša, kateri je bil tudi Gladkov dolžnik, »kradel električni in gospodarski družbi. Res je nato Spiček vlomil skozi streho ter pripeljal 23 vreč cementa, za kar si je Gladek uračunal svc.j dolg v višini 1160 kron in Izplačal vlomilcema 5e 1600 kron. Deželno sodišče je prisodilo za to Spičku 8 mesece, Gladku pa 8 tedne težke ječo.
—	Čevlji za zimsko vreme, močni, to-
!>11, posebno priporočljivi za gg. oficirje, ovce itd. se dobe na glavni zalogi tovarn Peter Kozina et Ko., Ljubi;ana, Breg 20. Kupujte jih dokler še zaloga traja. 5322
—	Podporni fond Obrtnega pomožne-druStvn podaljšuje rok za vlaganje proženj onemoglih obrtnikov do 20. t. m., ter naj se tozadevne prošnje vlagajo na naslov Obrtne banke v Ljubljani.	5399
štajerske novice.
1 Razširjenje glavnega kolodvora v Maribora. Južna železnica namerava glavnemu poslopju na mariborskem kolodvoru prizidatl še eno nadstropje, da tako preskrbi stanovanja uradnikom, ki morajo biti vsak čas na službeno razpolago. Ob tej priliki so južna železnica odloči morda tudi za splošno razširjenje glavnega kolodvora.
1 Odmevi mariborske eksplozija. Mariborski poškar Cutič, pri katerem se je nedavno pripetili eksplozija, katere žrtev je poleg drugih postal hidi sam, je imel v Gradcu svojega očeta istotako Puikarja. Povodom eksplozije je gTaška policija Pri ftntlču v Jakominijevi ulici Izvršila preiskavo našla 611 kg vojaškega in lovskega smodnika. S •em se potrjujejo prvotne vesti, da je mariborski fcotlč vtihotapljal lz Avstrije smodnik. Stari Cutič J* i* strahu pred kazenskim pregsnjanjem tz 9r»dca pobegnil v Jugoslavijo.
i S m rtu a kosa. Na Humu pri Ormožu sta *n»ila občinski odbornik Ivan Beremio in posest-a'kova soproga ga Neža VUčar. — V Slov. Bistrici i* umrl trgovec ln posestnik Karel Kopai.
i Mariberska parata, Sipoš Parkw, 48 letni
vdovec, gostilničar in posestnik v Kroplivniku v Prekmurju je živel s Frančiško Orbanovo v divjem zakonu. Ker je bila njegova sosedinja, je pridelke tudi ž nJim delila. Nehvaležni Sipoš pa jo je začel pretepavati, vsled tega ga jo zapustila s svojimi darovi vred. Dne 30. avgusta okrog pol 11. ure je začel goreti skedenj Frančiške Orbanove. in pogorel do tal. Cenilo se je okrog 40.600 kron škode. Pri porotni razpravi dne. 12. t. m. je Sipoš tajil, da bi on zažgal skedenj. Prič« so obtoženca le deloma obremenile, vsled tega porotniki niso bili prepričani o njegovi krivdi ln so zanikali stavljeno jim vprašanje z 8 glasovi, radi česar ga Je sodišče oprostilo hudodelstva požiga.
ft Kolo ukradeno je bilo veleposestniku Francu Sehaurju v Tržcu pri Vranskem. Kolo je znamke »Regent«, vredno 8000 K.
Zasebnim nameščencem v Sloveniji in Dalmaciji.
V	najkrajšem času se bodo vršile volitve delegatov za občni zbor »Pokojninskega »avoda za nameščence v Ljubljani«.
Ker so te volitvo za zasebue nameščence v Sloveniji in Dalmaciji izredno velike važnosti, zato opozarjamo, da so zaupniki nameščencev denarnih zavodov, zavarovalnic, trgovine in špedicije, rudarstva, železuo in ostalo industrije, notarskih in odvetniških pisarn, škonlistov itd. v Ljubljani sklenili sporazumno * zaupniki nameščencev iz ostalih krojev Slovenije in Dalmacijo, da nastopijo pri volitvah delegatov za občni zbor »Pokojninskega zavoda* enotno pod skupnim imenom
.►Združeni zasebni nameščeni-k iu postavijo kandidate v vseh peti h strokovnih edin ic ah.
Vsled tega tudi opozarjamo, da zasebni na-meSJenci no podpisujejo nobenih izjav ljudem, ki skušajo pod raznimi strokovnimi imeni potom volitev zavzeti »Pokojninski zavod v, da bi ga izrabljali v svoje partizanske osebne namene.
Obveščamo nadalje vse tovariSe, da se bodo v vseh večjih krajih vršili zaupni in javni sestanki, na katerih bodo zasebni nameščenci sami iz svoje srede izbrali kandidate za delegate in namestnike.
Tovariši, bodite previdni! Gre za starostno preskrbo, zn podpore vdov, sirot, brezposelnih, bolnih ln onemoglih zasebnih nameščencev.
V	Ljubljani, dne 12. decembra 1922.
j V imenu »Združenih zasebnih nameščencev*:
I Hiter Ivan,	Kralj Ivan,
j Vrhunc Valentin,	.Teločnik Albert.
Arko Anton,	Celešnik Rado,
Palme Ferdinand.	Kopitar Valentin.
I<esjjnk Fran.	Pnlovi- Stanko,
Burclerl Avgust,	Dobovlšek Mihael.
Plečko Martin.	Selan Josip,
Mahr Evgeu,	simenčiS Vlado. Skobl Franc, ranke Le o.
Knstjak Fran.	*iška Josip.
Kurent Josip,	Kremžar Franc,
Suštersic Josip.	Jernejčiž Anton.
Sr'1
g Padanje naše vainte. Vaša valuta je pričela zadnje dni čisto dosledno padati. Medtem, ko je notirala v Curihu še v torek 1.70 šv. fr., je padla v sredo na 1.65, na včerajšnji predborzi na 1.60, n na sklepni borzi na 1.55. — Pot gre dosledno navzdol.
g Žitni Irg. V Vojvodini notirajo žitu sledeče cone: pšenica 15.90-16.10 K koruza (stara) 12.80 kron, pšeuična moka (št. 0.) 22.90—23.20 K„ ječmen 11—11.50 K. oves 11—11.10 K. — Tendenca je nekoliko popustila.
g Uvoz papirja v nevarnosti? Podružnica »Saveza grafičkili poduzefa Jugoslavije< v Zagrebu je imela v nedeljo 10. t. m. svoj glavni občni /.bor, na katerem bo v prvi vrsti razpravljali o vprašanju tičočem se prepovedi za uvoz papirja. To prepoved je lansirala Trgovsko-obrtna zbornica, Devizni odbor je pa obvestil obrtnike te stroke, naj no naročajo papirja od zunaj, ker ne bodo dobili dovoljenja. V tem pa v Belgradu. Ljubljani, Sarajevu in drugod ne mislijo na tako vratolom-nost. Glasom statističnih podatkov se proizvaja pri nas na leto 1200 vagonov papirja, uvaža pa 1800 vagonov, kar znači, d« moramo uvažati 60 odstotkov potrebnega papirju. Razen tega našo tovarne ue proizvajajo vseh vrsl papirja, da o sbb-ši kakovosti ne govorimo. Tako stano pri nas 1 kg papirja (brez iesne primesi) K 44.— iz tovarne, a boljši papir, dostavljen v Zagreb iz inozemstva, stane z vsemi stroški 85 K. Zdi se, da gre tu za privatne interese na škodo javnosti. S. G. P. je zato preko Trg. obrtno zbornice v Zagrebu poslal na ministrstvo za trgovino in industrijo protest, v katerem je s številknmi izčrpno dokazal, kako usodne posledice bi taka prepoved imela za naše tiskarstvo in grafično delavstvo, bila bi pa tudi atentat na kuIturo.< — Radovedni smo, kdo hoče. xopet m Siroldm hrbtom države delali umazan proti t?
g Cene platini, zlata in srebrn na Češkoslovaškem. Kn kilogram platine stane na Češkoslovaškem čsl. K 90.000, kg zlata 20.000 čsl. K", kg srebra 230 čsl. K.
g Umelj na trgn v Češkoslovaški. V Češkoslovaški Je promet s hmeljem zelo slab Cene so psdle na čsl. K 600.
g Amerikanski sladkorni trg. Zaloge sladkorja na Kubi. ki so znašale v začetku leta 1,200.000 ton, so ie izčrpane. V Združenih državah se je konsum sladkorja »višal od 4,200.000 ton nn 5.000.000. ton. Cena slarjkorja je v dveh 'etlh padla od 27 na 8 centov,
g Isvoi jajc Iz Haiarske prepovedal. Vsled
j vedno naraščajočo draginjo je Mažarska prepovc-: dal« do 1. marca 1928 izvoz jajc.
g Prepovedan iivoi živega hlaga iu jajc iz : Romunije. Rumunski trgovski minister jo izdal
i nnredbo. na podlagi katero se omejuje izvoz živil ; iz Ruinuuije. Izvoz masla, jajc in živega blaga je ! popolnoma prepovedan.
g Trgovski promet z Rusijo. I.isti poročajo iz : Petrograda, da ostane pelrograjsko pristanišče od-! prto za promet celo zimo.
g Avstrijska zlata pariteta. Od ti. do 17. t. m. je določena zlata avstrijska pariteta s 14.500 n. a. kronami v papirju.
BORZA.
Naša kroua v Ziiricbn 1.55! Ziirich, 14. dec. Devize: Pešta 0.2275, Berlin 0.O0T5, Italija 26.42, London 24.51, Newyork 527.25, 1'ariz 37.55, Praga 10.20, Dunaj 0.0075, Bukarešt »20, Sofija 3.95, Zagreb 1.55, Varšava 0.0325, Holl 211.0. — Valute: n. n. K 0.0076.
Zagreb, 14. derernlrra. Devize: Pešta 8.10— 3.40, Berlin 0.94—1.14, Italija 3.71—375, 1.ondon 338.50- 343.50, N'ewyork 74—75, Pariz 5.2850— 5.2850, Praga 2.8450 -2.3750, Dunaj 0.1125-0.1175, Ziirich 14—14.10, Bukarešt 46, Sofija 54—56, Amsterdam 29, Stockholm 20, Briissel 4.70, Varšava 0.45—0.55, Knpenhagen 15.40. Kristjan ja 14. — Valute: ogr. K 8.10—3.40, lira 3.67—3.71, funt str. 333.50—338.50, dolar 73—74, fr. frank 5.1850— 5.2850. n. a. K 0.1140—0.1170, lei 47, levi 58—55.
lj I/, stolnice. V n edeljo, 17. t. m. v stolnici ni običajne pridige ob pol 10. uri. Namesto nje je tiha sv. mašu.
lj Pogreb f profesorja Frana Verbica dne 14. t. m. je vodil šentpeterski župnik g. Pctrič. Po blagoslovijenju trupla pred hišo žalosti je zapel dijaški pevski zbor I. državne gimnazije pod vodstvom prof. Bajuka žalostinko: »Človek, glej življenje svoje!«, nakar se je razvil veličasten pogreb. Pred krsto so šli gojenci Marijani-šča in dijaki L drž. gimnazije pod vodstvom svojih profesorjev; med pogrebci, katerih je bilo silno veliko, smo videli bivšega deželnega predsednika dr. Brejca, univerzitetnega rektorja dr. Aleša Ušenič-nika z mnogimi univerzitetnimi profesorji, dalje smo opazili poslanca Gostinčarja in Sušnika; zelo veliko duhovnikov, na čelu jim kanoniki dr. čekal, Stroj in dr. Opeka; posebno častno so pa bile zastopane noše zadruge, v katerih se je rajnik zelo udejstvoval: Zadružno zvezo in Gospodarsko zvezo so zastopali preds. Gosp. zveze prof. Remec, ravnatelj E. Legat in tajnik A. Kralj, Zadružno gospodarsko banko njen predsednik dr. .T. Mohorič, Vza emno posojilnico njen predsednik Ign. Zaploinik in ravnatelj Orehek, I. ljubljan. delavsko konsunmo društvo njegov predsednik Fr. Kremžar; zelo mnogoštevilno so izkazali svojemu rajnemu stanovskemu tovarišu zadnjo čast srednješolski profesorji na čelu jim nekdanji rajnikov gimn. ravnatelj prof. Andrej Senekovič in ravnatelj zavoda sv. Stanislava dr. Koritnik. V lepem številu so se poslovili od svojega profesor a nekdanji njegovi učenci. Katoliško narodno starešinstvo se je polnoštevilno udeležilo pogreba svojega tovariša. Pred železniškim prelazom je dijaški pevski zbor zapel -Blagor mu«, nakar se je večina po-grebcev poslovila od rajnika.
lj 50 letnica Glasbene Matice v Ljubljani. Danes zvečer ob osmih v Filhormo-nlčni dvorani javno predavanje dr. Jos. Manluanija: Delovan'e Glasbene Matice ln njen pomen za razv oj slovenske glasbe. — Vstop prost, pobirajo se le prostovoljni prispevki v kritje stroškov, od nosno za Glasbeno Matico.
lj Poroka. Včeraj se jo poročil okrajni glavar dr. Rudolf Steinmctz-Sorodolski 7, gdč. Olgo Verbajsovo, oba iz Ljubljano. Poročni je g. knezoškof dr. Anion Bonaventura Jeglič.
lj Družabni klub vabi svoje člane in po njih vpeljane goste na družabni večer, ki so vrši v petek (ne v soboto), dne 15. t. m. ob 20. uri v Srebrni dvorani hotela Union. Na sporedu je zanimivo predavanje. — Predsednik.
lj Diskusija o načrtu kazenskega zakonika. Predavanje g. odvetnika dr. R. Krivica: »Silohran In nujna sila« se vrši v soboto, dne 16. t. m. točno ob pol 5. uri popoldne v pravosodni palači št. 79 iu nn v petek, kakor je bilo f« včeraj pomotoma naznanjeno.
Ij Krekova prosveta ima prihodnjo nedeljo ob pol 6. uri zvečer skiopticno predavanje. Prodava msgr. Steska: O začetku krščanstva. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Organisnrija javnih nameščencev snnii.-ljc-nikov SLS. Danes ob 8. uri zvečer odborova seji. Stari trg 2-1. Prosim vsi! Predsednik.
lj Drobne vesli. V hiši Ivane Bobek v Stre-liški ulici št. 8 je gorelo v shrambi I. nadstropja. Precej na pomoč poklicana mestna požarna hramba je ogenj pogasila. Škode jc požar povzročil 8000 kron, katera je krita po zavarovalnini pri ?AsBicu-razionl Generalk. — Povožena je bila iu težko poškodovana na levi nogi I. 1891) v Rovtah rojena Pavlina Bertoncelj. Ponesrečenim prepeljali v bolnišnico. — Delavcu Ivanu Špelini t kemični tvornici je odtrga! stroj tri prste desne roke. l>re-prljali so ga v bolnišnico. — Na Vodnikovem trgu je bila ukradena Itozi Brodarjevi iz žepa usnjata, rjava denarnico, v kateri jo bijo 800 K denarja. — Zimski suknjič vreden 1500 kron in 2000 K vredna žepna ura je bila ukradena hlapcu Lovru Sme-rajcu. — Ko je šla t2. t. m. ob pol 8. uri zvečer 16 letna Emilija Kalar po Privozu domov, jo jo napadel in zagrabil za vrat neznan moški. Kalar-jevl se je posrečilo, da se Je iztrgala neznancu ln mu ušla. — Štirim delavcem tesarja Franca Hav-
nlharja v Linhartovi ulici je bilo ukvadeaega rasnega blupa, vrednega 13.244 K. -- lz ljubljanskega policijskega okoliša jo izgnan Zagrebčan Jožef Cvetko, zlatar po poklicu, kateri je bil zaradi hudodelstva tatvine in drugih deliktov že večkrat kaznovan. — Vlakovodji drž. železnice Francu šterju je bila ukradena denarnica, v kateri je imel 1440 kron denarja.
lj Koncert. Od danes naprej vsako sredo, soboto in nedeljo koncert salonskega orkestra v kavarni »Tratnik« na sv. Petra cesti št. 25. Začetek ob pol 21. do pol 1. ure pouoči. Za obilen obisk se pri-poroča L. Tratnik._5330
Cerkveni vestnik.
Papežev nagovor v tajnem konzistoriju.
Dne 11. t. m. se je vršil v Rimu prvi tajni konzistorij pod sedanjim papežem Pijem XI. Ob tej priliki je ime) sv. oče daljši nagovor, iz katerega posnemamo nekaj glavnih točk.
Predvsem se je sv. oče v vznesenih besedah spominjal svojega prednika Benedikta XV. in naglasil težko breme nasledstva. Potem je prešel na najvažnejše svetovne dogodke in izvajal:
Zveza narodov se bo morala po vsej priliki v kratkem zopet peruti s P a 1 e s t i-no. Nadaljujoč korake našega prednika, bomo tu storili svoj dolžnost in podali protest. »Nos volle ul um maturifas palesti-nae ordinandae venerit ecclesiae cattolicaa Christianlsque universis ibi salva ed inco-lumia jura sint.« Vpoštevajoč tako očitno prevladujoče pravice katoliške cerkve v Palestini in zavedajoči se naše dolžnosti, ki nam jo nalaga naše apostolsko poslanstvo, moramo hoteti, da se te pravice zavarujejo ne samo nasproti izraelitom in nevernikom, ampak tudi nasproti pripadnikom katere st bodi druge vere, sekte ali naroda.
Potem je papež prešel na položaj v Mali Aziji in predočil stisko tamkajšnjih narodov. V Carigrad je odpotov al poseben pooblaščenec sv. stolice z nalogo, da skuša storiti za pomoči potrebne, kolikor največ mogoče. Bog daj, da bi se kmalu povrnilo kraljestvo pravice in ljubezni, ki g« oznanja sv. Cerkev.
Nič manjših skrbi nam ne povzroča —« je nadaljeval papež — pogled na ruska pokrajine, kjer niso le omejene verske in državljanske svoboščine, marveč kjer lakota in kužne bolezni kose prebivalstvo in zlasti najslabotnejše in nedolžne žene, starce in otroke. Ako nihče, ki ima srce, spričo tega pretresljivega prozora ne more ostati hladen, more to tem manj skupni oče narodov. Zato smo nadaljevali in bomo nadaljevali tudi v bodoče od našega prednika za-početo delo ljubezni. Kar ne premore naše uboštvo, naj dodajo katoličani vsega sveta in ves kulturni svet.
Nato se je sv. oče pečal z nevzdr/.l jivlm položajem, ki je po vojni nastal med narodi, omenil razne mednarodne konferenco, ki hočejo stvari urediti, in opozoril na svoje opomine in prizadevanja, da se to posreči. Gospodarski položaj v Evropi »e je v zadnjih mesecih še znatno poslabšal. Sedaj se napoveduje nova mednarodna konferenca v Bruslju. Tako si brez prestanka sledn sestanek za sestankom, a vsi ti sestanki bodo ostajali brez koristi in bodo povzročili grenko in nevarno razočaranje med ljudstvi, dokler se vlade ne odločijo, da tehtajo razloge pravičnosti z razlogi ljubezni, kar bo končno prineslo korist tako zmagovalcem kakor premagancem. ITpamo, da bo poslanstvo miru in ljubezni, ki ga izvršuje Cerkev, mnogo doprineslo za pomirjenje in obnovo družbe. Želimo, da bodi naše delo tako, kakor sta ga v blagor vesoljnega ka-toličanstva razvijala naša neposredna prednika, katerih eden si je postavil za cilj, da vse prenovi v Kristusu, drugi pa ni nehal opominjati ljudi h krščanskemu miru. Ta dva programa papeštva hočemo spojiti na način, da se more naše geslo glasiti: mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem. Več o tem bomo govorili v eneikliki, ki jo za božič in novo leto pošljemo škofom vesoljnega katoliškega sveta.
Prosveta.
prKurr i* zgodovine umetnosti. Naslednja predavanje dr. V o j e s 1 a v a Molet« o svetovni u m e t n o s t i h e 1 e n I z m a se vrši ▼ soboto dno 10. dec. ob H. uri v zbornični dvorani biv. deželnega dvorca s skioptičnimi slikami. Vstopnice za posamezna predavanja po 5 Din, z« ves ciklus pa 30 Din pri Tiskovni zadrugi In Novi založbi.
pr Ljudska vvtnja in lji:d<ka rihoks šolal
Akademska mladina, ki je spoznala potrebo vT^oja in izobraževanja nnšepa ljudstva, to jo na5eg» kmeta in delaven, sklicuje zn potek dne 15. de-rembra 1922 (petek) ob 8. uri zvečer -»"tanek v slavnostni dvorani na univerzi s sledečim dnevnim vodom: 1. Neknj misli o ljudski vigoji in o Ijudskf visoki šoli CŽgeč Kratijo). 2. 1'orazgovor o resničnem delu me«l ljudstvom. Na tn sestanek e vabijo vsi, ki se za lo važno nalogo današnje >I"be zanimajo, zlasti pa Se zastopniki \ delavskih, kulturnih, izobraževalnih in mladinskih organizacij, da spoznamo potrebe in možnost delovanja med najširšimi plastmi nagega naroda.
pr X<t Mnlonftnero koncerta, ki ne vrSi v soboto, dne 16. t. ra., ob 8. uri zvečer v veliki dvo-T;;ni hotelu Union, se izvajajo skladbe izključno slovenskih komponistov. Združena orkestra Glasbene Matice in gledališča, nastopita pod vodstvom kons. prof. K. Jeraja in to v polni zasedbi 64 godbenikov. Prva točka spored i je prijazna, ljubka, odločno v narodnem koloritu pisana Ipavceva Serenada za godalni orkester. Serena-da ima 4 stavke, na koncertu se izvaja njen I. stavek. Kolikor je nam znano, je to drugo izvajanje te serenade v Ljubljani. Naslednjo točko tvori P r e m r J o v a Božična s u i t a za veliki orkester. Suita ima 4 dele, na našem koncertu se izvajajo prvi trije in to prvič javno. Božično su-:to prištevamo k najboljšim orkestralnim skladbam našega marljivega komponista Stanka Premrla, ter se celotno delo odlikuje po izredni prisrčnosti in lahkem umevanju. V prvem stavku nam
skladatelj opisuje adventno razpoloženje — pričakovanje Odrešenika. II. stavek nam slika veselje o Božiču, ob rojstvu Zveličarjevein, dočim je III. stavek zamišljen v obliki pastoralnega Scherza. Tej skladbi sledi Antona Lajoviea A d a g i o za veliki orkester. Ta skladba je pisana popolnoma v Stilu klasičnega Rondo. Kom poni rana je bila leia 1908 ter jo je Lajovic posvelil svojemu učitelju Mateju Hubndu. Predelava za 4 ročni klavir je izšla v Novih Akordih. Po odmoru »e izvajajo Kaila Jeruja Lepa Vida, ftkerjanče-v i odlomki it godbe k »Žlahtnemu meščanu« in Trije Adamičevi plesi zn veliki orkester. 0 teh točkah pa jutri. Pred-prodaja vstopnic se vrši v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, kjer je na razpolago tudi podrobni spored.
pr Zveza pevskih aborov v Ljubljani naznanja, da je Pevski koledar za leto 1038 dotiskan. Ce-
na i/.vodu 10 Din. Razpošilja ga Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Društva naj koledar na-roče za ves zbor obenem, da si na ta način prihranijo nekaj poštnih stroškov. Sezite po njem I
Orlovski vestnik.
Odborova seja Šentjakobskega >Orla< ee vrši v soboto ločno ob 8. uri sveder v prostorih Posvete«.
Poizvedovanja.
Rekdo je v vlaku, ki je vozil 6. t. ra. BveEer h Ljubljane na Gorenjsko, vzel v Podnartu pomotoma 1 zavitek s 100 praznimi škatljicami ir, kartona. Lastnik naj se pismeno javi pri »Žeb-Ijarski sadrugit v Kropi.
Meteorologično poročilo.
Ljnbljana SOS m n. m, vli.
<J«B •puso-	tiaro. 1 meter [ v ram	luruio-mate« 5 (J	C.iiir J m lili«! UBOJI v O	•Nabo, vc*n>T'	i'»o»vinu v mat
13. 13. h	745 4	0	0-3	d. obl. iug	
14.12. 7 h	746	— 3-6	05	megla	-
14./13 14 ti	744-6	t	1-6	jasno	
NAROČAJTE »SLOVENCA«.

S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prjnteljem in znancem prežaiostno vest da je naš srčnoljubljeni soprog in najboljši skrbni oče, gospod
Ivan ]erman
posestnik in trgovec
da.nes zjutraj ob 5. uri, po kratkem trpljenju, previden s svetimi zakramenti izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nenadomestljivega soproga in očeta se bo vršil v soboto dne 16. decembra 1922 ob tO nri dop. na pokopališče k sv. Marjeti.
Nepozabnega pokojniku priporočamo blag spomiu.
V RADOMLJAH, dne 14. dee. 1922.
Ivana Jerman soprogo
Mirni, Ivan, Slavko in Ulica otroci
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
A
biturijent 1.1922
i$če službe. Kacume deloma tudi italjanščino in francoščino. Ponudbe prosim na ..ZANESLJIV" pošta Dol. Logatao.
KONTORISTINJO
izurjeno sienoiipisiko z dovrienini znanjem slovenske in nemške stenografije, 7. večletno prakv> in dobro splošno izobrazbo
IŠČE VEČJE PODJETJE
za Maribor pod zelo ngodnimi	pogoji
— Ponudbe z referencami in	prepbi
spričeval ter zahtevki na PoSlni	predal
St. 83, Ljubljana.	5253
1MP KancSist
išče službe za popoldanske ure (od 15. ure dalje.) Piovzanie evesit. vsako, vrstna statistična in drucja dela tudi na dom. Nastop službe in plača po dogovoru. Ponudbe prosi na upravo lista nod šifro „3 P. 2f
Velika izbira različnih bonboi ov, keksov, čokolade, obeskov za božično drevo od najpriprostejžih do najfin. vrst.
Na novo doSla Specialiteta
pri tvrdki
JOSIP VITEK
trgovina t fcandltl
Ljab lana, Krekov trsB
irn?«n Kednega doma.
Samo a« dabelo.
vesten,vešč vsehposlov na žagi se išče. — Oferte poslati na upravništvo lista pod ,.Žagar 303.'" M7i
in NOVO LETO ie več novih modelov lično izdelanih športnih vozičkov za otroke poceni na razpolago. »TRIBUNA« tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4.
Strojne lovarne in livarne, d. d. v Ljubljani naznanjajo preiužno vest, da je njen veiezaslužni upravni svetnik in učitelj vajeniške šole, gospod
m |ft f
P
C
kr. gimn. profesor
dne 12. decembra po dolgi bolezni preminul.
Požrtvovalnemu možu ohranimo časten spomin!
V LJUBLJANI, dne 14. decembra 1922.
Upravni svet strojnih tovarn in livarn d. d.
Nosile zakadi nj i hovih velikih
prednosti fe
PRODAM dobro ohranjen
Rt Elit.**"
Več povedo v Dravliah St 3J. Istotam naproda' 5000 kg aena.
Družba ,Ilirija' Ljubljana, Kralja Petra trg 8
usMi bukova drva
Novosti!
Za damske plašče ▼ veliki
izberi.
I. S E. IkahBPnt Jffffi.
na drobno in debelo. 2ags.nie drv Dostava na dom. Telefon : tev, 223.
Tufsse srečke
po 400 Blatih frankov, najboljši pod mednarodnim iauiatvoin in mednarodno kontrolo stoieči papirji, grajo do 1.1974. z vedno večjo gotovostjo, v-ako leto šest žrebam z glavnimi dobitki po4C0.000«n -00 000 frankov v zlatu in mno:;o drugih dobitkov, vsaka srečka zadene, proda ali zamenja za blago ali živež samo radi slabe plače drž. uradnik. Pisma pod »Ugodno., poštnoležeče, Liubljana.
kraste, liSaje odstran uje pri človeku in živalih Naftelmaziio, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček 2a 1 osebo po pošti 5 Din, pri TmNKOCI, i it kar na Ljublia^a, Slovenija.
Naprodaj:
ie blaga za plašče, kostume in obletse izdeluje v vseh vrstah po najnižjih cenah tvrdka
\Mmtfm&t<>
Ljubljana, Dunajska cesle i?, i. stopnišče.


znatno znižanih cenah:
zimsko perilo, pletene jopice rokavice, nogavice itd.
A. SMovlc nasl. K. Sms
LJ BLJAMA, Kes 1 trg 1 .
Spalno opravo
novo, prve vrste, solidno, moderno vloženo, svetlo polirano, prodam in sprejemam naročila na vsa mizarska dela. - J. BAJDE, Spodnja Šiška. Šolska ulica 1.	5355
iiitif f mm
FOTOGRAFIČNI APA-
. RAT 10 X 15 Dopp, Anastigmat »Hckla«, malo rabljen, » kasetami. - Več nevezanih letnikov »DOM in SVETA«. — Naslov pove upravništvo »Slovenca* pod številko 5365,



!
JELENE, SRNE, ZAJCE, JEREBICE, FAZANE, DIVJE KOZE, KLJUNAČE ITD.
kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah
E. VAJDA
ČAKOVEC: MEDJIMURJU
Izvoz divjačine in perutnine.
Bizojavi: VAJDA ČAKOVEC Telefon interurban Stev. 59.



\
otroška igrača, velik, malo rabljen, ceno naprodaj. Naslov v upravništvo Slovenca pod šiov. 5403. -
Prenovlievanje in popravo
grmviofoiiov
in drugih godbenih strojev izvršuje strokovno in ceno delavnica zn precizne mehaniko
L Rasberger, Ljubljana,
Sodna ul. 5. — Dobijo se posamez. deli.
š

Po krutk^m trpljenju je danes bogu vda na za vedno zatisnila svoje W.->gc oči naša zlata mamica, soproga, sestra, tašča in babica, gospe
Kataraa Grošelj roj. Vilfan
soproga vj?ij. poŠt. kontrolorja v p.
V soholo, dne 16. t. m. bomo spremili blagopokojno i/, hiše žalosti, Rimska cesta 13 ob pol 4. uri popoldne na bridko zadnjo
pot k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 14. dcc«mbra 1922.
JERNEJ GROŠELJ, vitji pošt. kontrolor v p., soprog; prof. RUDOLF GROŠELJ, MIC! GROŠELJ, učiteljica, Dr. PAVEL GROŠELJ, otroci. — JOSIP VILFAN, prokurist kranj. industr. družbe, brat. — DAVORINA GROŠELJ roj. Karlin, sinaha. BOŠTJANCEK, vouček.
Izdaja konzorcij ^Slovenca«.
Odgovorni urednik Miliael Moškerc v Ljubljani.
-rc
t^i-mrna v Linbljani.