^ T»k te» ed y gundaj» HolteajTi PROSVETA ^TEABXXXVn Cona Ufte Jo IS.OO __glasilo slovenske narodne podporne jednote frS^TISS2 St.Sfff? CHICAGO M. ILL. ČETRTEK, s. NOVEMBRA (NOV. I). 1945 Subscription WOO Yssru ŠTEV.—NUMBER III ■i Uradniški te Am oto» «f ni>Ttiti—i Ltvaiak Am Acceptance for mailing >t special rata of posUg« provided foc te section HO». Act of Oct I, HIT, authorised on J uns 4, 1111 vjetska Rusija bo imela se tajnosti atomske energije ion/i komisar Afo/o- ti svari pred formi' ranjem blokov ^vezniska kon-ROLA JAPONSKE ojkv«, 7. nov.—Zunanji ko- n Molotov je v svojem go-, na predvečer 28-letnice leviške revolucije dejal, da ,ska bomba ne bo ostala ost in da bo Sovjetska uni-¡OTcla atomsko energijo in drugih stvari. On je tu->osvaril svet pred formira-n blokov zunaj velike zveze, D tvorijo Rusija, Amerika in ka Britanija. lelimo, da se naša dežela ija, cvete in poseduje poleg ttske energije mnogo drugih ji," je rekel Molotov v svo-govoru v dvorani vrhovne-»vjeta v Kremlinu. "Danes oogoče držanje tehnične taj-i velikega obsega in ta ne e ostati izključna posest e-Ir/ave ali ozkega kroga dr-1/ tega razloga ne sme izba atomske bombe služiti iredstvo sile v mednarodni iki ali vplivati na bodoč-miroljubnih narodov. Ko-na uničevalna sila atomske * še ni bila preizkušena v evanjih za zaščito miru ¡eprečenje agresije. Nobe-vzroka ni za držanje taj-itomske energije." ar ruskega zunanjega ko-a j? bil v bistvu izčrpen d in orisanje smernic, ka-ta \tvajahi sovjetska R'J< drugih držav v deklaracijo o atomski (,n je okrcal Španijo •Mm- druge države, ki sr evtrslat v voj-1'nkrito in odprto Lewis zmagal na konferenci Postal je član eksekutivnega odbora Waahlngton. D. C« 7. nov.— John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, se je pridružil delegatom Ameriške delavske federacije na konferenci reprezentantov delavcev in delodajalcev z namenom, da zmanjša volilno silo delegatov Kongresa industrijskih organizacij in dobil pozicijo v ekseku-tivnem odboru. Philip Murray, predsednik CIO, je, označil akcijo Lewisa in Williama Greena, predsednika Ameriške delavske federacije, za "blitz." Člani eksekutivnega odbora bodo imeli odločilno besedo v zadevah, ki se nanašajo na metode in sredstva za dosego industrijskega miru in odpravo sporov. Delegati CIO so predlagali, noj štirje člani tvorijo ekseku-tivni odbor, toda naleteli so na opozicijo pri Lewisu in Greenu. Za člana tega odbora je bil i-menovan tudi T. C. Cashen, re-prezentant neodvisnih železniških bratovščin. Število članov eksekutivnega odbora je bilo povecâno na osem. To je zmaga za Lewisa in Greena. Lewis je protestiral, ker je .Marray rabil bosedo "blitz." Očital je Murray ju, da se poslu-tuje nemške terminologije in hoče ustvariti vtis, da so metode hitlerjanske. "Jaz predstavljam toliko ljudi, ki delajo za življenski obstanek kot kateri koli drugi na tej konferenci," je rekel Lewis. "Mislim, da so rudarji upravičeni do reprezen-tacije. Povabljeni smo bili na to konferenco in prisvajamo v :ste pravice ln privilegije kot iruge delavske organizacije." Murray je odgovoril, da njegov namen ni bil zapostavljanje rudarjev in njihove organi iacije, katero visoko čisla. Iz tega razloga Lewisova opazka ni na mestu. :rn Ip r K; Ir j,. ro skupnih na kih oboroženih o vlogo v teh naii Meča armada in Enote rdeče ar* ' nadalje čuvale 'jo, svojo domo- Domače vesti ObUk Chicago.—Glavni urad SNPJ je obiskal Charles La Saker iz Eveletha, Minn., ki je bil odpuščen iz armade. Zopot v clvilu Bridgeport, O.—Iz armade so bili častno odpuščeni: Frank Matko ml., ki je bil 20 mesecev v ujetništvu v Nemčiji; Henry Potnik, ki je služil več let na Pacifiku, in Henry Strauss. Na dopustu pa se nahajata Frank Hoehevar in Anthony Godec ml. V bližnjem Bannocku sta bila odpuščena tudi sinova družine Frank Čeme. Vsi so člani SNPJ. Hutchinson, Pa.—Tukaj so bili častno odpuščeni vojakov Albert Lazar, William Lazar, John Lazar in Louis Chesnik, vsi člani društva 683 SNPJ. Is Clevelanda Cleveland.—Po večletni bolezni je umrla v Euclidu Florence Zupančič, stara 24 let. Zapušča starše, poročeno sestro, biata in več sorodnikov.—Častno je bil odpuščen od vojakov Steve L. Kainec iz Warrensville Heightsa, v armadi 51 mesecev, enako tudi Harry S. Turk od istotam, v armadi 33 mesecev, 20 mesecev v Evropi.—V bolnišnici Polyclinic je srečno prestal operacijo Joe Milavec iz Collin-wooda. Wedemeyer odletel na Kita jsko Komunisti zahtevajo odpoklic ameriških čet Frankensteen poražen v Detroitu Demokratska zmaga v New Yorku Detroit. Mich- 7. nov—Edward J. Jeffrie« je bil ponovno izvoljen za župana z večino o-krog 57,000 glasov. Richard T. Frankensteen, podpredsednik avtne unije, ki je ^mel podporo pri unijah Kongresa industrijskih organizacij, je bil poraien. Unije Ameriške delavske federacije so podpirale Jeffriesa. Skoro 510,000 volilcev se je udeležilo volitev, rekordno število. Unije CIO ao izvojevale delno zmago, ker je George Edwards dobil največje število glasov kot kandidat za mestnega odbornika. On bo postal predsednik mestnega sveta in naslednik župana. Now York. 7. nov/—Demokrat William O'Dwyer je bil izvoljen za newyorškega župana z veliko večino glasov. On je bil kandidat tudi Ameriške delavske stranke. O'Dwyer je dobil 1,119,225 glasov, sodnik Jonah J. Goldstein, kandidat republikanske stranke, katerega je podpiral governor Thomas , Dewey, pa 434,050 glasov. Tretji kandidat za župana, Newbold Morris, je dobil 390,437 glasov. Cleveland. O« 7. nov.—Sedanji župan Thomas A. Burke je zmagal pri volitvah. On je demokrat. Dobil je 125,654 glasov, njegov protikandidat Kay C. Miller, republikanec, pa 59,-791 glasov. Governor Lausche je čestital Burkeju, kur je zma gal pri volitvah. Bridgeport, Conn* 7. nov.— Socialist Jasper MoLevy je bil ponovno izvoljen za župana te-gu mestu. To bo že njegov sedmi termin. McLevy je dobil 10,000 več glasov kot njegova dva protikandidata na listi republikanske in demokratske stranke. Pospešitev demobili-zacije vojakov Washington, D. C., 7. nov.— Kongresnik Shafer, republikanec iz Michigana, zbira podpise na peticijo z namenom, da se pospeši demobilizacija vojakov. Ce bo peticijo podpisalo 21B kongresnikov, bo zavzela obliko zakonskega načrta. Shafer je za takojšnjo odpustitev iz armade onih vojakov, ki služijo dve leti. '____ Unija CIO zmagala pri volitvah Chicago, 7. novembra.—Unija United Farm Equipment & Metal Workers (CIO) je zmagala pri volitvah, ki so se vršile v tovarnah International Ilarvest-er Co. in McCormlck Co'. Dobila je večino glasov in postala predstavnica vseh delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Volitve m se vršile pod nadzorstvom federalnega delavskega odbora Člani čeike vlade resignirali Čungking. Kitajska. 7. nov. General Albert C. Wedemeyer je odletel iz Tokija v Peiping, Kitajska, kjer bo imel razgovore s poveljniki ameriških pomorščakov in letalske sile. On je poveljnik ameriških oboroženih sil no Kitajskem. Wedemeyer je konferiral Tokiju z generalom MacArthur-jem, prej pa z admiralom Ni niitzom v Pearl Harborju, Ha-waji. Poročilo iz Tientsina pru vi, da bodo ameriške čete odpoklicane iz severnih kitajskih po krajin ln poslane domov. General George E. Stroje meyer, poveljnik ameriške letal ske sile na Kitajskem, genera K. E. Rockey, poveljnik amori ških pomorščakov na Kitajskem, in general William A. Worton bodo konferirali z Wedemeyer jem v Peiplngu. Konferenca je bila sklicana zaradi protestov ki tajskih komunistov proti umeri ški vojaški intervenciji v prilog kitajski centralni vladi v nenapovedani vojni meti komunisti in silami te vlade. V Washlngto-nu in Čungkingu so zanikali komunistične obdolži t ve glede intervencije. Dokazano je, da so ameriški transporti prevažali čete kitajske vlade v »everne kitajske f*>-krajine in Mandžurijo, kjer so /daj v akciji proti komunističnim silam Nepotrjeno poročilo pravi, da je bilo 1» ameriških pomorščakov ubitih v bitkah s kl-| tajhkimi komunisti. Kitajska civilna vojna se nadaljuje. Poročila tidgo. da so General De Gaulle resigniral . Levičarji zahtevajo podržavljanje industrij Paris, 7. novembra,—General Charles de Gaulle je resigniral kot začasni predsednik francoske republike In narodna skupščina je sprejela resignacijo. To je v soglukju z izidom splošnih volitev. Člani skupščine so za to, da De Gaulle obdrži pred-sodnlštvo zu dobo sedmih meseci v. V tem času bo sestavljena ustavu četrte francoske republike. Kedgnacija je le formalnost. Dominantni levičarski blok v skupščini se je Izrekel za podr-žavljenje vseh glavnih francoskih industrij. Ta blok tvorijo komunisti ln socialisti. Program, katerega je levičar ski blok osvojil, določa delavsko soudeležbo v vodstvu industrij in vladno kontrolo zunanje trgovine. Socialisti in komunisti so naglasill potrel*» kooperacije med zavezniškimi velesilami. Industrije, ki naj se podrža vijo, uključujejo rodersko, jeklarsko ln druge, kakor tudi banki» in kreditne zavode. zavezniške sile osvojile ameriški program Načrti glede aretacij• nacietov odobreni TOLMAČENJE POTS-DAMSKE IZJAVE Berlin« 7. nov,—Reprezentan-ti štirih veleail—Amerike, Rusije, Velike Britanije in Francije—so se končno sporazumeli glede programa denacifikaclje Nemčije in osvojili onega, ki ga je sestavila ameriška komisija. Priporočila te komisije so odobrili ruski in francoski uradniki, britski pa so se nekaj času obotavljali. Poročilo pravi, tla so ga tudi slednji odobrili. Progrum, orisan v ameriški poslanici, določa mandatmično aretacijo skoro 900,000 Nemcev, ki so bili člani nacijske stranke v maju 1. 1937. Nu britsko sugestijo je zuveznlški vrhovni svet sprejel predlog, du se seznam omeji na 580,000 nacistov v štirih okupacijskih conah. Sporazum glede liste nacistov, podvrženih odstrunitvl iz javnih uradov, kukor tudi privatnih pozicij, je bil tudi dosežen. Po-težkoče so nastale v zvezi s tolmačenjem deklaracije, ki je bila objavljenu po zuključenju konference velike trojice v Potsdamu. Tu se je glasila: "Vsi člani nacijske stranko, ki so se udeleževali njenih aktivnosti v večjem uli manjšem obeegu, ln vse druge osebe, ki ovirajo izvajanje programa zavezniških okupacijskih sil, morajo biti odstranjene iz javnih uradov in odgovornih puMi v privatnih podjetjih." Reprezentan ti štirih velesil so se mlinili in osvojili amerišk program. V smislu tega pro grama se včlunjenje v nucijsk strunki pred prvim majem 1. 1937 smatra zu dokaz dejanske udeležbe v aktivnostih nacijske stranke. General Dwight D. Kiwenhow er je neduvno izjavil, da dena cifikaciju dobro napreduje v u meriški okupacijski coni. Civilna kontrolji, ki se razlikuje od vojaške, bo kmulu prišla v ob močje nemških udministracij. Komunisti za odpravo trustov s Bidault predlaga ustanovitev koalicijske vlade Bivši finski voditelji aretirani Postavljeni bodo pred sodišče Helsinki. Flnaka. 7. nov. — Osem bivših finskih voditeljev, med temi bivši predsednik Hi-sto Kyti, je bilo aretiranih in obtoženih odgovornosti za vstop Finske v vojno proti Husiji na strani nacijske Nemčije, pravi nuznanilo. Poleg Rytija »ft bili aretirani bivši premier J. V. Rangell; Vaino Tanrter, bivši finančni minister in vodja stranke socialnih demokratov; Henrik Ram-say, bivši zunanji minister; T. M. Kivimaekl, bivši poslanik v Berlinu; Antti Kukkonen, bivši prosvetni minister; Tycko Rcinikka, bivši finančni mini-ater, in Kdvin Linkomles, bivši premier. Vsi bodo postavljeni pred ljudsko sodišče, katero je ustanovil parlament zadnji teden. Pričakuje se, da se bo obravnava proti obtožencem kmalu pričela. General Rudolf Wulldon Je tudi obtožen odgovornosti Ax vstop Finske v vojno, u nI bil aretiran, ker je nevarno bolan. Tunner, dominantna politična osebnost, je obtožen, da je zavrnil ponudbo Velike Dritanlje in Amerike za posredovanje med Finsko In Rusijo v jeseni 1. 1941. On, Kyti, Linkomles, Wulldcn in Relnlkka ao tudi obtoženi, du so ignbrlrult stično ponudbo ameriške vludu v marcu I. 1943. Porast produkcije premoga u Porurju Vprašanje nasi-čevanja Nemcev v ospredju Praga, Čehoslovakija. 7. nov. —Člani vlade so resigniral» »n nova je bila takoj formirana z dvema izpremembama Predsednik nove. kakor prejšnje, )« . Zdenek Fierlinger. Komunisti bjJ<. vJfl(lmi poraž*nr v bit no obdržali poziciji notranjega kah § komunisti v provinci Sui-ministrstva in ministrstva pn>- in na fnmu v bližini Pri- • _ :i«.__-.1«. o*, nkn. svete. pinga Komunistične sile so oku- bil ruskih armad, ki so porazile ja-! ponske sile v Mandžuriji. Kom- ^ ^ poveljniki ji in na otoku Sahalinu. > i pirale strategične pozicije obf progi železnice Kwcisui-Paotow ( Belgijski kralj h podpiral naciste Bruselj, Belgija. 7 novembra. | Predsednik vlade Achille vso Aiker je dejal, da je belgijski kralj Leopold biva v ftvici.! podpiral naeisti* On je po se-; Htanku s Hitlerjem I. 1940 obsodil Veliko Britanijo, ki*r je naznanila, da bo pomagala belgijskemu ljudstvu v borbi proti ■ nemški okupacijski sili Aeker jo dejal, da ae je I-a-opold tudi Izrekel za ekonomsko unijo med Belgijo in Nem/ijo parls. 7. nov,—Maurlco Tho-rez, vodja komunistične stranke, je dejal, da mora biti nova francoska ustava izraz novega tipa demokracije, baziruna nu odpravi tiustov. Thoroz je govoril na seji centralnega odbora svoje stranke. On Je napadel socialiste, ki so se izrekli proti združitvi s komunisti, kakor tudi republikansko stranki). Dejal Je, da so »e v tej stranki zbrali stari nazad-njaki, ki skušajo varati francosko ljudstvo. Thorez jo poudiir-jal, du mora zakonodajni program bazirati na ek'momakiii in političnih smernicah, katere Je začrtal svet narodnega odpoiu in potrdili delegati levičarskih grup. Program določa preklic državnih subvencij veraklm šo j lam, podržavljen j« rudnikov j bančnih zav«id«»v, industrij, za-| varovalnih kompanij, trgov*k« mornarice in trustov,* Georges Hiduult, /onunji minister in ustanovitelj republi-kariftke stranke, je dejal, da je /a formiranje koalirtjske vlade, katero naj bi tvorili republikam | cl, komunist» In socialisti. Taka vlada ne bi smela izvajati' ekonomskih in političnih smer», nic levičarskih grup. Lige za človeške pravice ln Zveze francoskih delavskih unij. Esaen. Nomftlla. 7. nov.-Produkcija premoga v Porurju se Je v zadnjih tednih povečala, todu nemški civilisti ga ne mo rejo dobiti. Premogovniki so pod kontrolo brltaklh vojaških avtoritet. Te so naznanile, da je produkcija premoga znašala 4,200,000 ton v oktobru. Dosegla Je tretjino največje produk cje pod nacljsko kontrolo v predvojni dobi. Pričakuje se, da bo cilj, ki so ga postavile brltske avtoritete, dosežen. Ta Je produkcija 25, 000,000 ton premoga za izvoz do uprila prihodnjega leta. Dva milijonu ton premoga iz Porurja so zadnje tedne dobile Francija, Belgija, llolandija, Norveška, Danska In Luksein-buršku. Do/nuvu se, du bo pre-inog dostavljen tudi Švici In Švedski. Zaloga če/, pet milijonov ton premoga Je bila najdena v Porurju, ko so zavezniške sile okupirale pokrajino. Premogovniki, ki so bili poškodovani v bombnih napadih, so obnovili obrat. frsnkfurt. Nomčila. 7. nov,— Amerika bo morala nasičevatl prebivalce v zapudnl Nemčiji j i ki Izjavi člunov posebnega odbora. ki je študiral položaj. Odbor tvorijo reprezentant! A me j nke. Velike Britanije In Francije. Člani odbora so objavili poročilo, ki pravi med drugim, da bodo tisoči Nemcev podlegli stradanju, če ne dobe živil. Pomanjkanje je akutno in položaj m* lxi poslabšal v prihodnjih mesecih. Husija je odklonila povabilo, naj Imenuje repie/entantu /u člana odbora. Študiju položaja j je bila vsled tega omejena nu rone, k' so pod okoj»aeij«i ameriških. br »takih In fiahcoskibj tet. pogoji premirja za italijo objavljeni Zavezniki prignali, da ni*o Uvajali pogojev POPOLNA ZA VEZNI. SKA KONTROLA Waahington. D. Cm 7, nov.— Pogoji premirja za Italijo ao bili istočasno objavljeni v Wash-mgtonu, Londonu in v Rimu po 26 mesecih. Kljub objavi bo vzelo dolgo časa, preden bo Italija zavzela mesto v mednarodni areni, Italija je dobilji težke pogoje vsuj na papirju. Zavezniki so priznali, du jih niso izvujali v piuk.si. Sestavljeni so bili v času. ko je bila I tu 11 ju le poražena država in potrm, ko Je postala sobojevnica, so bili olajšani. Premirje je bilo podpisano 3. septembra 1. 1943. Pogoji so bili ostrejši od onih, katere ao dobile Rumunija, Bolgarija ln Ogrska, sateliti nacijske Nemčije. Nu podlagi pogojev so zavezniki dobili jMipolno kontrolo nad vsemi fazami vojaškega, e-konomskega ln političnega življenja Italije. Poleg provizij za ustavitev bojevan la, izročitve bojnih ladij, trgovske mornarice, osvoboditve vojnih ujetnikov in odato-pitve zaveznikom vseh letalskih in mornaričnih baz uključuje pi emirje tudi druge, vse obsegu joče klavzule. Ena Je dala gt neralu Eisenhower ju pravico uveljavijenja ukrepov, ki so se mu /deli potrebni In v prilog nfWWrtHhm vojnim naporom. Druga Je dala zaveznikom vso oblast v Izvajanju odredb glede popolne kontrole političnega in ekotiontskcgu življenja Italije. Premirje ne vsebuje pogojev glede razpolaganja z Italijanskimi kolonijami, ozemljem In lastni ur Nekateri časnikarji 4o hoteli vedeti, zakaj so M vozniki odlušull z objavo pogojev. Dobili so odgovor, da so poveljniki zavezniških sil viklili opozicijo proti objavi pogojev, ker bi objuvu lahko služIla Nemcem in lutkarskemu Mussollnijeve-mu fašističnemu režimu za propagando. Itullju se smatra kljub objavi pogojev premirja za sdvražno državo. Mnenje prevladuje, da mirovna pogodbu ne bo podpisana v hltžnli bodočnosti, če-ptav Je Italija napovedala vojno Nemčiji 13. oktobra I. 1943 in s tem |M)stulu sobojevnica zaveznikov. Ona Je še v uradnem st /namu kot |Miroftena drŽava Obravnava proti nacistom 20. novembra Nuernberg, Nemčija, 7 nov,— I Na/nanllo pravi, da ae bo obravnava proti vodilnim nacistom j Seversky svari pred histerijo Tokio, 7. nov,- Alexander P, Seversky, »loviti ruski inženir in letalski veščuk, je svaril pred histerijo, kl je nastala po Iznajdbi atomske bombe, katbr tudi pred pretiravanjem uničujoče aile tega orožja, Dejal Je. da bi 200 bombnikov tipa H-29 povzročilo isto ali še večjo škodo v napadu nu Hiro^imo in Nagasaki kot sta jo atomski bombi. Seversky je obiskal cesarja lliro-hita In mu povedal, da Je pokazal pogum, ko se je Izrekel za kapitulacijo Japonske pred zavezniki. Močna ameriika sila v Italiji Kirn, 7. nov Amerika ima še vedno armudo 107,000 vojakov v Italiji. Glavni atan armade v Caseiti Je na/nanil, da bo del ameriške sile poslan domov v tem in pribialnjem mesecu Velika Biitanija, kakor Amerika, tudi vzdržuje močno oboroženo silo v Italiji. pričeta v Um mestu 20. novembra, na določeni datum. Naeisti so obtoženi vojnih zločinov. PR08TBTA prosveta ~HE ENLIGHTEN MEUT _ m r JU TM WA SLOVENSKE MARODWT. PODPORNE JKDSOTK O^m el published *T «loe«* NUlwl Bmmmtü •■«■«T NwoMm m Zdïuiene driove (l«ven CM«»«) Is a. Uto m.00 m pol leto. ii.m m ¿ei*l let* m c Cook Co» S7.M) m celo Uto. »3.7» «o pol lote* M rolo« lor tho United Stotailm NN pot TO" Cbéoofo and Cook Cmm ooumXxloe SI 00 por roo». dofOTOruu—Roko piel I Rokopisi Hieren» fas ^ (blies. «MOV se OO v*e¿a)©. Rofcop» Wererao mm SSTfülS Üd.) * vrnejo pošiljatelj» lo e stete)«. te Jo P*»«*» AdmOataa rates o« _ •Od tuieoliaied articles vili not bo returaod. •urh oa stories. plore. poema, etc.. will be -w— iMwied by self-addroased sal i a veo. kor Im stik ■ PROSVETA 2S57-SS So. Lawndala An. Chicago 2S. IUlaele MEMBER Of THE TED PRESS Glasovi iz; naselbin , ževno. Danes zjutraj, 25. okto- Waoh — Prav- bra, smo imeli prvb slano v tej kar se« poslušal predsednikov jeseni. Dolgi zimski večeri so govor — priporočilo kongresu «a fce tukaj; za družabnost je dosti splošno vojaško vež banje za bo- ¿asa, ampak te tukaj ne pozna-doče vojne operacije . ; . To ni mo, ker se vsi drže doma. Zdi bil Rooaeveltov govor za med- se mi, da je ta vojna pustila za narodno ekonomsko kooperaci- seboj neslogo! Te nadloge je sejo! Niti se ni dotaknil onih, ki daj povsod. ISO Datum v oklepaju naprimer (November 00, 1940) polegvalefa imen» J il^ pomeni da vam je s tem dotumo« potekla narotas Ponovile le pravočasno, da so vam list no estavt__ Grmenje v Washingtonu ustvarjajo agresorje. | Hitlerjev ne bi bilo, ako bi jih ne podpirali mednarodni kapitalisti. Zakaj predsednik Truman vendar ni tega omenil? L*ta Zelo sem radoveden, kakšno razmerje bo v bližnji bodočnoeti med kapitalističnimi državami in Sovjetsko Rusijo. Dvoje vprašanj: AU ae bodo kapitalistične 1776 je ameriško ljudstvo po j države izognile možni depresiji Tekoča konferenca med zastopniki dela in kapitala, ki se je pričela v pondeljek v Washingtonu na iniciativo Trumanove administracije, nas spominja na znani pregovor: "Dosti grmenja, pa malo dežja." Spominja nas tudi na londonsko konferenco peterih zunanjih ministrov, o kateri je bilo tudi dosti grmenja, rezultat pa ■fillkfl * i'tàS '"' Pt «"i^^Ln Tudi ob otvoritvi te konference, kakor že prej o njenih pripravah je bilo dosti grmenja. Trumanova administracija ji očividno posveča veliko pozornost in polaga nanjo enako važnoat, toda nam »ezdi ko vso stvar opazujemo iz daljave, da bo ostalo večinoma le pri grmenju ta votlem bobnenju. Škoditi sicer ne more nikomur, toda je dvomljivo, da bo izdelala kakšen konkreten program večjega pomena za reševanje delavskih sporov, kar naj bi bil njen ^ÎTskepticnost se je še povečala, ko čiUmo, da vprašanje mezd in prof i tov sploh ne pride v razpravo na tej konferenci. In vendar jc to ključ do tekočega delavskega nepokoj« v industrijah. Podjetniški krogi so menda solidno proti temu, da bi se ta konferenca ukvarjala s tem vprašanjem. V imenu delegacije ADF se je izrekel proti tudi William Green, češ, da bi se ob tem spornem vprašanju konferenca gotovo razbila. Na drugi strani insiatira Philip Murray, kakor tudi trgovinski tajnik Wallace, da je vprašanje mezd in profita najvažnejše in torej spada pred to konferenco. ★ ' Da se je Truman oprijel te bilke in na priporočilo svojega delavskega tajnika Schwelenbucha sklical to konferenco, je razumljivo. Delavski nepokoj i niso prijetna stvar za nobeno vlado, pa naj bo kapitalistična, liberalna ali delavska. Se manj pa, če se delavski nepokoji širijo po deželi kot prerijski požar in se izražajo v spontanih stavkah ter grožnjami s stavkanjem. Če se dežela znajde v velikem stavkovnem valu, ko je v mezdnem gibanju milijone organiziranih delavcev, bi to zadržalo tudi rekonverzijo industrij za civilno produkcijo. Če bi tak val trajal dalj časa, bi lahko povzročil tudi še večjo inflacijo cen, kar bi vse gospodarstvo postavilo Še bolj na glavo. Tako se je ameriški kapitalizem znašel na sodu smodnika, kakor tudi Trumanova vlada. Na eni strani prihaja vedno večja zahteva za zvišanje plače s stran« organiziranega delavstva, posebno pa v masnik industrijah, kjer jc z odpravo čezurnega dela s poldrugo plsčo, kakor tudi z znižanjem plač skozi rekiasifikacijo delavcev prišlo do drastičnega padca zaslužka. Na drugi strani pa se kapitalisti z vsemi štirimi upirajo vsakemu primernemu zvišanju plač, čeprav so skoraj vse industrije, posebno pa velike korpora-clje finančno tako podkovane kot še niso bile nikdar v zgodovini, kajti v zadnjih letih so nagrmadile gigantične rezerve. Industrijske rezerve danes taktično znašajo blizu 50 milijard dolarjev—čez 25 milijard več kot znašale pred štirimi, petimi leti. Polog tega jih je kongres še pred Pearl Harborjem zavaroval z raznimi provizijami v davčnem zakonu: s povrnitvijo večjega dela nadprofitnega davka in z raznim drugim davčnim žongliranjem ("carry back and carry forward and sideways"). V ušesih navadnega zemljana se vse to lahko glasi kot hokua-pokus, toda kapitalistom bo to davčno žongliranje prinealo okrog šest milijard dolarjev. V prihodnjih par letih bodo namreč lahko vladi predložili račun za to vsoto, češ, da jim vlada dolguje toliko in toliko v smislu davčnega /akona iz leta 1941-42. Poleg tega bodo ix» novem davčnem zakonu, ki stopi v veljavo z novim letom, korporacijc deležne tudi velikega davčnega znižanja — za bilju tri milijarde dolarjev na leto. Tako se gosrcčl", to je, če je ne doleti enak fiasko kot jc zadn)<č londonsko konferenco zunanjih mlnlatrov, tedaj bo mogoče dosegla toMko, da bo nekoliko zadržala veliko reakcijo v kongresu (pardon' "prijatelje", ki so se spremenili v sovražnike), ki grozi udariti * novim bičem po vsem organiziranem d« lavstvu kot plačilo ca "no strlke pledge" med vojno in za gigan-tično vojno produkcijo. Ta i< akcija obeta udariti |m» delavstvu z dvema bičema 1) « novim antidrlavsktm zakonom v obliki Richbergovego osnutka, ki bi unije pahnil vsaj za 50 let naraj, in 2) t novim priporočilom odseka nižje zbornice za vojotke zadeve, po katerem bi unije ne smele Izdati nobenega centa za politično akcijo, kakor tudi izgu bile pravico do kolektivnega pogajanja, ako bi jih podjetniki pro-vocirati na stavko predno poteče pogodba. Odsek namreč priporoča takt. "izboljšanje" (') notoričnega Smithovega /akona William Cïreen je ImH nalbrže v tniailh U grnteči naval reak ci je v kongreau. ko je prvi dan konference izrazil strah pred njenim flaskom. to je, če bi si zastopniki obeh skupin skočili v lase radi mezdnega in pmfitnega vprašanja V tem primeru bi zakrt čala tudi reakcija v kongreau In udarila « vso silo po delavstvu. V* resnici bi delavstvo veliko več doseglo tako proti reakciji v kongresu, kakor tudi na gospodarskem polju, če bi sklicalo ve- svojih zastopnikih izdalo razglas, da ae odpove pokorščini angleškemu kralju, a danes vse kaže, da protektiramo kralje. Pa ne samo domače kralje, temveč vse druge izkoriščevalce! Abraham Lincoln je rekel, "da "nihče ne more vseh in vse Čase voditi za nos.H Sicer pa ostane še malo tdfažbe, da se bodo vsi narodi v vseh deželah strnili v ekonomsko kooperacijo. Čas bi bil, da bi se ameriško ljudstvo naučilo in spoznalo svojo politično moč in kdo ga zastopa; da bi spoznalo, da ni dovolj aamo biti organiziran v strokovnih unijah; da kapitalist dela večje in večje profite od leta do leta, posebno pa še v vojnem času! Da ao strokovne unije potrebne, toda te ao brez večje važnosti, ako delavec nima tudi svojih zastopnikov tam, kjer delajo postave; da bi končno spoznali: da se vse lahko pridobi, seve, kar je mogoče, na miren način—z volitvami! Priznati moramo, da nekaj progresivnih kongresnikov ne odloča, zato je treba večine. Seve, ao tudi slučaji: delavski zastopnik vidi, da je osamljen, brez moči in ostaja mu dvoje: ali se poda pritisku, ali ostane zvest principom za delavske pravice. Kajpada, gre za njegovo bodoč nost: "Bodi z nami, ali pa . . Dovolj o tem! V Prosveti z dne 18. oktobra je bil priobčen dopis Matta Ba-horja iz Sharona, Pa. V nJem je vključeno pismo sestre njegove žene Ane Mavec iz Tuševega do-a, Bela Krajina. Bahor omenja mene in če mi je morda znana ta družina, ki je pred več leti živela v Calumetu, Mich., in se je pisala Mutz, ki je tudi dekliško me Bahorjeve žene. Seveda mi je znaao, saj sem bil pri Nicku Mutzu na stanova nju in hrani, to je pri očetu Bahorjeve žene. Vse se še dobro spominjam, čeprav bo že kmalu 34 let od tistega časa. K njim aem prišel prav na dan sv. Kata rine, 25. novembra 1911, in sicer iz Jolieta, 111., kjer sem bil de lal nekaj mesecev, ki je bilo mo je prvo delo v Ameriki. Tovar na oz. livarna je ustavila obrat in tako nisem vedel, kam bi šel za delom. Nato sem pisal Nicku Mutzu, ki je bil brat moje pokojne žene, ter tako prišel v bakrene rudnike. Od tedaj, večino mojega bivanja v tej deželi, sem delal pod zemljo. * Na Calumetu pa nisem ostal dolgo. Iskal sem drugod boljšega dela, toda ga ni bilo na površju za takega kot sem jaz, ki ne zna nobenega dela, razen čevljarskega. Pa še za tisto delo nisem, ker v Ameriki rabijo čevljarji drugačno orodje in kopita so tu železna, v stari domovini pa so bila tedaj lesena. Sploh sem dal šuštarljl slovo za vselej, ko sem se podal v novi svet Tako sem se privadil delati pod zemljo, kjer čas pri de-lu^vsaj tako se ml zdi—veliko hitreje mine kot na površju. Torej delal aem v bakrenih rudnikih v Calumetu, v železnih v Mlnnesoti, v svinčenih v Ida in, ali bodo sovjeti prekosili Ameriko v poljedelstvu in industriji? Gotovo pa je, da bodo prišli na sled atomski bombi. Ako mi želi Math Bahor pisati, je tu moj naslov: 320« Peabody St., Bellingham, Waah. George Gornik. SATIRIČNI KOMENTARJI Chicago. I1L—Opera je mogoče edina klasična in kulturna svetovna organizacija, ki ne širi nobene propagande (?). Te fcla sične umetnosti je bila do danes deležna aamo svetovna višja plast. V kapitalističnih časopisih ogledujem slike operne avdijen-ce. Na njih vidim stare miiijo-narske dame tako smešno oblečene oz. našemljene, da so za preprostega delavca uganka in ne moreš razsoditi, ali gredo v opero ali na operacijo. In mladi ^gTRTEK,g.NOVKMRpA Rusija in Jugoslavija sta s-o-t nili in nadaljevali boj dTS sevelt je to slutil in je držati čast Ameriki in pok, /, da resnično verjame v poraT^ cifašizma, akoravno je bil0 nekaterim sarog na jeziku l so dosti govorili, da je imel Fm 100 inženirjev, ki so bili Z nemškega bunda. Nakratko » vedano: apizarji bi imeli prill agitirati, ako se ne bi hotel, J goslOvani sami boriti proti H lerju, češ, zakaj naj bi šli Am« čani zanje po kostanj v žerja co. Na naše vojake pa bi b taka propaganda vplivala m n&jbrže revoltirali, kakor je v* jel sam Hitler in to pripovedov svojim gestapovcem, namreč, < Američani kot pristaši kapiu zma, ne bodo prišli na pomoči siji. Torej so se pošteno vrej in pravica je zmagala. Evropski narodi sedaj dokaj jejo pri volitvah, da se hoä otresti te more, ki jih je du toliko let. Delavci, bodimo daj Igralka Barbara Bel Geddes (levo), ki naatopa na Broadway)u te kužne bolezni tudi v tej i v igri "Deep are tke roota." v družbi Zlatica Balokovicha v skladi- želi. Zahajajte na društvene iču v Mew Yorku. kjer ae zbira in pakira obleka aa Jugoslavijo, unijske seje! Otresite se stru Upravitoljlca skladišča Mary Perkinaova JI tolmači veliko atiakal- nega gesla "vsak zase, I nico aa povezovanje bal. | vse!" Taki bogovi, kot smo" — poznali do sedaj, so pogubon ni. Pojdimo na kampanjo za i ve člane za SNPJ, katere pria pi so dalekosežni. na hrastu je bilo od zgodnje pomladi do ¡jozne jeseni listje zeleno, a "danes" se spreminja v rdečo barvo. e Mene beseda demokracija še vedno zanima. Vzrok temu je, ker me zanima tudi ta hinavska propaganda od leve in desne strani. ( Čudim so vsem mladoletnim demokratičnim študentom, da so bili tako pokvarjeno izobraženi o demokratičnih idealih. In danes se ukvarjajo samo z rusko in nežni ¡£¿7 I*MuTkakor ¿Udo- I balkansko demokracijo. , Le po-edni rožički! Opazil sem tudi, I cma> «*JPiV« «""Ji* da so imeli vsi mUiJonarski "de-1™!»"**,"**' va™ mokrattčni" gentlemani pokrite bodo balkanski "divji narodi glave z visokimi svilenimi cilin- verjeli* da ste vi tista baklja * 'svobodne socialne demokracije. Tem "divjim" narodom je tudi Jaz sem eden tistih iskrenih I dobro znana ameriška zgodovina, sanjačev, ki ne verujejo v viao-(Dvomim padeta je vjiil ke, svilene cilindre. Tudi ne v L ' J *"" visoke naslove. Vse, kar mene m ... ,, zanima, je, kaj je pod njimi do-|sim, kdo Jih ]e likvidiral? brega. dri. Vaa svetovna reakcija, med njo tudi rimaki papež in na ža lost tudi mnogi ameriški socia- Evo, zavedam se, da danes ljudstva po vsem svetu stradajo in umirajo, kajti primanjkuje jim kruha, medtem pa posedu listi, danes gonijo reakcionarno joči sloji, zgornja plast, še ved propagando ne samo proti So-vjetski Rusiji, temveč tudi proti maršalu Titu. Prav nič se ne čudim, zakaj socialistična stranka v Ameriki nazaduje leto za letom. V vodstvu stranke so danes osebe, ki ne verujejo več v nauke Karla Marksa in tako nam ne preostaja drugega kot da jih pošljemo v verske zavode, kamor faktično spadajo. Vsi ti sve tovni rfeakcionarji sovražijo tisto rdečo zvezdo na partizanskih kapah tisočkrat bolj kot Hitlerjev izkrivljeni križ. Živela "de mokracija!" e Ta reakcionarna klapa pa do danes še ni vodila nobene propagande proti katoliškim kardinalom v Rimu, to menda zato, ker oni imajo na glavah rdeče klobuke. Prosim vas, dajte mi odgovor, kdo je več pripomogel za poraz no živi v izobilju. Mogoče se ljudstva sama kriva tega gorja, ker se še danes ne zavedajo, kaj v realnosti pomeni ime demokracija. e Veste kaj, med tem časom, ko sanjači sanjajo, gotovi revolucionarji dremajo pri jpisalni mizi . . . e POROČILO ZASTOPNIKA (Nadaljevanje in konec) Herminio. Pa.—Sovražniki So . ^^^^^^^^ vjetske Rusije širijo propagan- d°b1re1knJlgf!, ^ do, da bo Rusija izpodrinila ame-1 "Življenje Niko e Tesle" bi riški trgovski svet, češ, da bo vaakdo citati, in sicer u lahko zato kompetirala z našo lo«a' ker je verjel y znanost deželo, ker Rusija zelo slabo pla- ne v razne bogove, katere j« čuje svoje delavce. V ta rog tro- *adkrilil. On je dokazal, bi tudi Ameriška delavska fede- cl°vek d(,seze; M racija,posebno pa njen predsed- h<*e ^ nar<* nik William Green. Voditelji te veštvo, medtem ko je nasa v organizacije in drugi reakcionar-11 Preklfa ji niso pa črhnili niti besedice bl imela koristltl proti Japoncem do izbruha voj- . ne, dasiravno je japonski dela-1 Ta dopis sem nap,sal, a U ve^ zaslužil samo 10c na dan in sedeli, da še zmeraj potuj japonsko blago je poplavilo trge-^^^- ^WeTkXrUkaže, je Green do- ' »L igral svojo vlogo. Ko sem se na- sa' Tdokle,r Pr,haJale ha j al v Morgant iwnu, sem kupil z Jugoslavije. Mnenja srn časopis, v Sto Jtt prerokujejo,1 popolnoma pravilno, di da se bo militantna unija UMW zopet pridružila k Ameriški delavski federaciji, njeji predsednik pa bo resigniral in predal ;voje posle podpredsedniku Hut« shinsonu. Nadalje je poročano, la se je Green izrazil, da je pot odprta vsem unijam, da se pri- ««vadi. S tovarišem sva družijo Ameriški delavski fede- J^/^ aciji, nakar bo postala AFL največja svobodna unija na svetu. Omenjeno je tudi, da morda postane J. L. Lewis predsednik, mo prostor za objavo teh pi Anton Zon NESREČA JE VEDNO ZA PETAMI ¿trabane. Pa. — Dne\\.l sem šel vesel na delo, kata Nihče v časnikih ne protestira, da rimski papež ni diktator. Bog ne stanju. Nato sem šel po nika, da izpodrežeta pre Takoj sta prišla in izpod« potem pa smo sestrelili, tak kateri še [e izTazal za "najzmož- sva imela dovolj premoga« nejšega delavskega voditelja, da- da"- ^ • siravno ga nekateri zelo črtijo.' S tovarišem sva nato pn Dalje ta list napoveduje orga- ^itl, da podaljšava tr* niziranje nepristranske lige v tej toda nenadoma se je priefl uniji, kar bo rodilo vse pogoje za tretjo stranko. ' Upajmo, da Amerike ne bo zadelo nasilje kot je Evropo. Ker sem prav pri tem, naj še poročam nakratko o shodu, ki se je miti strop. Hotel sem od* toda ni bilo dovolj časa in i začelo padati po glavi. Po me je na tli, ker pa se nI onesvestil, sem začel z glave rokami dvigati plast, nakar rimsK.^papez „, u.m«iu., ^ 28 scptembra v Carnegie priletela poleg " . . . L . . J Museum Auditoriju. Na shodu dr u^a delavca, Ki su u smrtni greh! Torej meni ne pre-j je nastopjl lud| umctnik z,atko žini, in odstranili so sesuto) ostaja drugega kot du ga jaz ma-)Balokov.ch Qn je res velik umetnik na gosli. Nastopil je lo pocuknem za nos. hu^ v premogovnikih pa v dr žavah Wyomlngu. Montani in tu-ka}-V Washingtonu Leta 1039 pa aem pustil delo prav na isti dan, ko sem pričel delati, to je 23. novembra 1929, Torej prav doeet lat. Dovolj? Naj delajo mlajši! BU sem v 60 letu. z mene, nato pa so me nal na voziček, da me spravijo Torej prvič, ali ni resnica, d* ] ^" pocnanf t^Mril^^ zte svetlo, začno pa w• ni* ti sam nastavljaš vse katoliške univerze Ducjuesne. bossu, kaj /je je zgoanoj škofe? Drugič, kdo izvoli kardi-j Naj^ij |)a mj je ugajal govor! Čutil sem, da imam v* nale? Ali ti dovoljuješ, da bi pitl8bur4kega župana Scalleyja. sesekane in mislil, da ne verniki katoliške cerkve svobod- PredlUvil & častnika, ki je bil več za nobeno delo. no izvolili svoje kardinale? |y partizanski armadi v jug0sla- imamo premogarji trde M* Znano mi je, da so rdeči kar- viji. Povedal je, da se je čast- je obvarovalo moje w V «* v Osvobodi.-.^ po« dob,, na kapah jugoslovanskih parti-[ zanov ali rdeči klobuki na bučah rimskih kardinalov? Ha-ha-ha! o goče stanejo milijone dolarjev, ni fronti. Dasiravno je bil parti- čega zdravnika, nato p ^ torej, "sveti oče," ali ni fakt, da zan v Ameriki šele štiri mesece,'z ambulanco prepeljan '^ kardinale ti sam nastavljaš? jc prečital svoj govor v anglešči-, nico Mercy v M Tretjič, ali ni resnica, da ena de- ni. 2upan nas jc tudi opozoril, so pričeli zdravniki uk J ^ setina katoličanov kontrolira pa- ñi, da smo >an nas jc iuai opozoril, —-- ■ . . ______Američani verjeli, da je na meni. Nekaj časa j Vu ta akcija i« danes sto- P®^0 vladavino? Tu ne gre hil v Jugoslaviji Mihajlovič tisti nezavesti in nisem veo , (xlstotno 7š derucAraciio ampak n,ti vcrsk{» ^ Pa junak, toda pozneje smo spozna- so mi dali na noge m»«* n krtfa»" demokratična! "Sveti" ihf"ne- if da smo 8Cpoiteno zmotili. Do- dem funtov težak utežni« " k;,/' so jasni vsaj sta Mihaj lovi-' nogo, Uko.da.^J nje! ima ta korumpirana "demokracija" danes dva načela, prvi je profit, drugi pa korist! e Odkrito povedano, ne strinjam se z nobeao diktaturo. Ako bi mi bilo danes dano na svobodno glasovanje. Izbrati dva eks-trema diktatorja, bi glasoval za spodnjega. e Kakor som že povedal, jaz neprestano sanjarim, do danes pa at mi ni še nikdar sanjalo, da je rimaki papež tudi diktator Tega tudi v novinah še nisem nikoli Čltal Meni ae vidi, da ima 90'{ laških kardinalov. Mogoče pa Je to resnična papeževa demokracija. Naj se še v bodoče iztekajo vsi zlati studenci vsega sveta v umazano rimsko prestolnico? Joka Chamazer. Vreme imamo sedaj bolj de- ' mesec oktober tudi avoje muhe; liko konferenco sa ustanovitev nove stranke delovnega ljudstva. \j§ nova masna stranka a programom demokratičnega socializma bi porodila strah v koateh reakcije in jo vrgla v defensivo. Dokler ne pride do tega. bo delavstvo na vsej črti potiskano ob steno in deležno batin s vseh strani. NAZNANILO BIV&IM RUDARJEM Mllwsukoo. Wla,—Haznanjam vsem bivšim rudarjem v Mil-waukceiu, da na zadnji seji pri Johnu Spehu ni bilo udeležbe Ako hočete imeti arjo in kedaj, naznanite tajniku kluba z dopisnico ali pa mu telefonirajte. Naslov je: John Perko. 1519 E 53 št , telefon;'Mitchell 8455; telefonirajte zvečer po šesti uri. Za-eno pro^m. da bi mi poslali svoje naslove. Ako se ne bo«,te zglssili, bo klub razpuščen John Perko. ča zapustila celo lastni sin in hči. niti premakniti ^ Brat Medvešek je opozoril, da | Vendar pa m je " ^ , Hearstovo časopisje še vedno pe- dnevom na boljv 1 ^ *J re Mihajloviča. Le naj ga pe- podpisano u t . * * , te* __L »>irn ITI K d I ' rejo, toda oprali ga ne bodo nikdar! Recimo, da je imel Mihajlovič dobre namene, da bi si smo v bolnišnici kar - ,ami od veselja.^ Pa^ V ljale po sob. ^l^u poprej nabral orožja, predno bi bodo radi tega _ ^ vJfi udaril po Lahih in Nemcih, toda pa niso bile. terme Nemci in Lahi bi že med tem časom uničili večino za boj sposobnih Jugoslovanov. Pa ne samo to! Koliko večje bi bile ameriške žrtve, ako ne bi bila pravočasno Nemčije tudi m»! ~ ^ * organizirana Osvobodilna fron- služil Strica Sama . saj uredile. Iz bolnišnice sem P'!l0j fcedsj * J mov 6. oktobra in «" '¿J vlm doma Domov J P1 »...Ai moi un- ta v Jugoslaviji. ; K temu bi še dejal, ako bi šlo tako daleč- kot je želel Mihajlo- sem mesecev Ob tej prilik» prijateljem U 8t¡£"¡ im^-M -r-H li vu. jvitem bi bil sprejet tak mir lice. ki so me p ^ kot so ga priporočali "apizarji bolnišnico, trni M ^ . -v b- k» "p** i* ------ - a,in«l J1^ 'A in Roosevelt ne bi mogel zahte- brat Pavel • (j^ «Mi nemške in italijanske brez- in iena m soroon ^ ^ pogojne kapitulacije. Sleer pa da. Prinašal. ^ ^ j mu ni preostajalo drugega, kajti ^ ^«-rpTEK. 8. NOVEMBRA Jugoslavija postavila temelje goni ljudski demokraciji Začasna narodom skupščina sprejela temeljne zakone, s katerimi je zavarovala ljudske pravice pred reakcijo in zajedalci Kot eden najvažnejših zakonov sprejetih na zasedanju za- Se narodne skupščine jeza- L o ustavodajni skupščini in ukon o volitvah narodnih po-Eicev v ustavodajno skupščino. Skupščina bo imela vso moč, da l, na demokratičen način uredi-L vsa vprašanja, sprejela ustavo [ zakone ter proučila vse sklepe ki sta jih sprejela AVNOJ in ¡¡¿asna narodna skupščina, ki je sedaj zasedala. Zakon o ustavodajni skupšči-Bi jn volitvah narodnih poslancev je potrdil in uzakonil eno največjih pridobitev našega boja na katerih temelji federativna Jugoslavija, t. j. zajamčil je pnakopravnost narodom Jugoslavije. Skupščina ima dva doma, ki sta popolnoma enako-jravna, t. j. zvezni in narodnost-ii. Zajamčena enakopravnost je osnova za uspešen razvoj in jutranjo utrditev naše države. Ustavodajna skupščina odgovarja za vse svoje delo našim jarodom. Poslanci bodo priseg-i narodu, da bodo z vsemi svoji-ni silami čuvali in branili pri-lobitve Narodno osvobodilne lorbe, demokratične pravice na-ega ljudstva in enakopravnost asih narodov. Zakon o agrarni reformi in tolonizaciji bo rešil vprašanje, ti ga kraljevska Jugoslavija ni oogla rešiti desetletja. Po tem akonu bo dobil zemljo tisti, ki d obdeluje — to je kmet. Kmet t je boril za resnično ljudsko ržavo, ki mu bo dala njegove ravice, ki mu bo dala zemljo in mogoeila znosno življenje. Ta ikon je dokazal, da kmet sedaj i bo prevaran, kakor je bil ve-lokrat v predvojnem času. S tem zakonom bodo odvzeta tiljiška posestva, ki jih imajo posesti cerkve, samostani, raz-e verske organizacije. Vsa ta osestva so odvzeta brez vsakega dplačila. Nadalje bo odvzet vi-ek zemlje posestnikom, ki jo najo preveč in onim, ki imajo imljo pa se ne ukvarjajo z ob-elavo zemlje in ni njihov poklic oljedelstvo. Ravno tako bodo dvzeta vsa posestva, ki so 06ta-i brez lastnika in pravega na-lednika. Nadalje se odvzame aa posestva in vsa imetja dr-»vljanom nemškega rajha in o-tbam nemške narodnosti, ka-or tudi vsa imovina, ki je za-»lenjena po odloku AVNOJa iz »vembra 1944. Zemljo dobijo prvi vrsti poljedelci — borci JOV in POJ in invalidi iz NO orbe. Ta zakon je zadel vse izkori-čevake, vse tiste, ki so živeli a račun delavnega kmetskega ludstva. Sedaj bo lastnik zem-I* 'isti. ki jo obdeluje, ne pa ve-aposestnik, ki je dajal najemni-tom drobtinice, jih pustil stra-•t' itd., sam pa je iz dela na-»nnikov in dninarjev služil mlinske vsote. Kmet — sedaj *toik zemlje bo svojo zemljo •j* obdeloval in bo dvignil proučijo na svojfr zemlji. Kmet Ne« čuti, da je današnja drža-ri njegova država. Te' pravice [>u je dala ljudska oblast, nova ■»va, za katero se je boril, za M' mnogokrat žrtvoval ■jsvoje premoženj«. Nova Ju- ^lavija kmeta ne bo razoča-fela i ÜII ■/a;;on o državljanstvu Pr/-fvljanstvo je osnovna pra-akega posameznika, po-I /;,nJ čast, najosnovnejšo lv'C0. kij ter e odvzem pomeni P"sarM-*nika malo manj kot kazen. Kajti z odvze-'lr/"vljanstva postane po-^"k suha veja na živem na-telesu, ker nima nika-4,:r[(,rav" odločati o problemih F /'vljenja, o problemih upn'M>ti sfc« k» ■državi ni razlik pri 'Jonskih pravicah. Držav-■ pravice imajo po zakonu v stari Jugoslaviji V naši Jugoslaviji I ;«n.pak samo ena vr-' a vn i h, pol nopra vn i h Nezakonskim o-'•'« Jugoslavija nI davkih pravic in jih je ' družabnega življe- •k' nja. Ti otroci so stalno nosili pečat sramote. Sedaj ni več razlik. Vsi državljani imajo enake pravice. Zakon omogoča vsem izseljencem in njihovim otrokom, da pridobe državljanstvo. Jasno pa je, da vsi tisti, ki so bili v teku' prva drŽava v Evropi, ki nipre- NH KapK« na ' ______* •» ______l.l.__I *T pisci raznih fašističnih ali profašističnih listov, knjig, revij in podobno, ki so v teku vojne škodovali našim narodom. Danes je svoboda tiska popolnejša, kakor je bila kdajkoli do »daj. Danes imajo tiskarne, papir in druga tehnična sredstva v rokah ljudje oblasti in ne več posamefcni denarni zavodi, posamezni finančniki,dti so plačevali časopise, tiskarne, pisce itd., da so pripravljali peto kolono in slabili moč naše dežele. Iz inozemstva prihaja v Jugoslavijo vsak tiskan material v našem ali pa kakršnem koli jeziku, ki ni nasproten koristim j/naših narodov. Jugoslavija je NO borbe na strani sovražnika, ki so sprejeli nemško državljanstvo ali so se prostovoljno izselili. ne morejo dobiti jugoslovanskega državljanstva. Imamo zvezno in federalno državljanstvo, ki pa ne more biti ločeno. Vsak državljan, ki je državljan lastne federalne državnosti je istočasno državljan zvezne države Jugoslavije. Vsak, ki izgubi zvezno državljanstvo, izgubi tudi federalno državljanstvo in obratno. . Nadalje je ustavodajna skupščina sprejela zakon o odvzemu državljanstva vsem onim osebam, ki so se zločinsko-izdajal-sko zadržali v teku NO borbe in še danes nasprotujejo in vodijo kampanjo proti naši Jugoslaviji. Osebam, ki so bežale pred našo narodno oblastjo v inozemstvo in odklanjajo vrnitev v domovino, da bi položili pred narodom račun o svojem delu. To velja predvsem za častnike in podčastnike bivše jugoslovanske vojske. Ti ljudje še sedaj nadaljujejo s svojim zločinskim delom. Nadalje se odvzame državljanstvo vsem tistim, ki v inozemstvu predstavljajo politično emigracijo, katera je še vedno pripravljena, da se z vsemi sredstvi bori proti svoji rodni deželi. Do državljanstva nimajo pravice tudi tisti častniki in podčastniki jugoslovanske vojske, ki so v raznih koncentracijskih taboriščih opravljali svoje zločinsko, izdajalsko delo v prid okupatorja. Ta zakon onemogoča vsem, ki so se borili proti osvobodilnemu gibanju, da bi uživali sadove, da bi uživali demokracijo, in svobodo, ki je rezultat tega boja. . Zakon o tisku Tisk mora biti izraz hotenja in težnje našega ljudstva. Tisk je vsekakor odločujoč faktor pri kulturno prosvetni in politični vzgoji ljudskih množic, pri ak-tivizaciji in ustvarjanju javnega mišljenja. Predvsem pa služi naš tisk za uresničenje in olajšanje udeležbe ljudstva pri graditvi ljudske oblasti, pri graditvi naše države. Zakon prepoveduje razpečevanje in prodajo tistega tiska, ki propagirat izziva ali podpihuje narodno, rasno ali versko neena Vesli iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije povedala nobenemu tujemu časnikarju prihoda in ki je ukinila cenzuro nad poročili tujih časnikarjev. Zakon o združevanju, zborovanjih in drugih javnih sestankih je eden važnih korakov v sistematični izgradnji demokratičnega reda. Ta zakon je temelj vsemu političnemu in kulturnemu življenju naših državljanov. Zakon zagotavlja vsem državljanom pravico združevanja v politična, kulturna, znanstvena, fizkulturna, tehnična in druga združeja. Zagotavlja državljanom sklicevanje sestankov, mitingov, prireditev, prirejanje pcwork, demonstracij, manifestacij itd. Zakon dopušča stični otrok?7 je za vpila popolno svobodo glede organizi- mladinka nad 10-letnim ranja političnih strank s programom in organizacijskimi oblikami, ki odgovarjajo državnim interesom. Zakon o kazenskih dejanjih proti ljudstvu in državi je potreben kot dopolnitev že izdanih zakonov in pospešuje prehod v normalizacijo razmer posebno na področju našega sodstva. Zakon bo pri vedel do enotnosti v nadaljevanju kazenskega sodstva in pripomogel k normalizaciji postopov proti kriminalnim in raznim drugim kaznivim dejanjem. Zakon o sodiščih Narodna sodišča postanejo nosilci reda in zakonitosti, opora ljudstva v obrambi narodnih pridobitev. Sodišča so globoko ljudska in izpostavljena ljudski kontroli. Naloge sodišča so v glavnem zaščita pridobitev narodno osvobodilne borbe, zaščita interesov ustanov, tako javnega kakor tudi privatnega značaja, zagotovitev točnega Izpolnjevanja zakona, vzgoja državljanov v duhu predanosti domovini ter redno izvrševanje državljanskih pravic in dolžnosti. Na koncu zasedanja je začasna ustavodajna skupščina sprejela naslednjo resolucijo o teritorialnih pravicah: , Začasna narodna skupščina demokratične federativne Jugoslavije naroča vladi, da na pred-stoječi konferenci ministrov za zunanje zadeve v Londonu, Izražajoč enotno željo vseh Jugo kost, sovraštvo in razdor. Škrat- slovanskih narodov, vloži ves ka prepoveduje vsako agitacijo svoj trud, da bo Jugoslaviji'pri-s strani ostankov raznih fašistič- znana pravica do onih dežel, ki so bile z mirovnimi pogodbami po pretekli svetovni vojni v nasprotju z načelom samoodločbe naroda, priključene Italiji, pa so sestavni deli jugoslovanske celote v narodnostnem, zemljepisnem in gospodarskem pogledu. To so Slovensko Prlmorje, Beneška Slovenija, Trst, Istra, Reka. Zader In otoki Lastovo In nih elementdv, ki skušajo preko tiska rušiti bratstvo in enotnost naših narodov in naših pridobitev sploh. Nedopustno je, da bi preko tiska razni taki elementi pozivali na sabotažo pri graditvi oblasti in obnovi naše domovine in bi s tem hoteli ustvariti razpoloženje in nezaupanje v narodno oblast. Nadalje ni dopustno preko tiska napadati nam prijateljske države in narode, ker Imajo namen kvariti mednarodne odnose in vzbujati šovinistična nasprotstvs proti prijateljskim narodom. Tisk ne sme pozivati državljanov k nelzvrševa-nju vojaških obveznosti in ne širiti alarmantnih vesti, ki imajo namen škodovati državnim koristim. V primeru, da se tisk ne drži zakonov, lahko Izreče okrožno sodišče na predlog javnega tožilca prepoved tiska Drugače ni potreba za tlsksnje nobenih predhodnih dovoljenj naših oblasti. nobene cenzure itd . kar je obstojalo v prejšnjih zakonih. Da bo tisk res izvršil svojo pozitivno vlogo v vseh vprašanjih javnega živl>enja. zakon prepo veduje, da bi bili uredniki ali člani uredlništev ljudje, ki nimajo političnih in državljanskih pravic. To so ljudje, ki so bili funkcionarji in vidni člani raznih izdajalskih formacij in vojaških formacij. Nadalje se ne pusti na to delo ljudi, ki ho bila — 4 Pacifika izdajatelji, uredniki, sotrudmki glk otoki* aa i««" Več pažnje zapeljanim otrokom! V Novem mestu so nekam čudni odnosi med najmlajšimi, med otroci. Tisti otroci, ki so simpctizirali s partizani za časa okupacije, prirejajo sedaj mitinge, hodijo na piunirske sestanke in s svojim delom pomagajo pri obnovi. Tisti otroci pa, Ki so bili zapeljani po belogar-distični propagandi, so danes od vseh preziram in stoje ob strani. Tudi te najmlajše bi bilo treba pritegniti in jim nuditi potrebno vzgojo. Ti otroci hočejo danes delati, toda v Novem mestu ne smejo prihajati niti na sestanke, kaj še, da bi kje pomagali ali nastopali. Otroška duša je rahla ter občutljiva in čuti vse to. Nihče pa ne pregleda okoliščin, ki so dovedle do tega, da je bil del otrok zapeljan. Te otroke samo obsojajo kot krivce, ki so z lastnim razumom in voljo krivi za svoje življenje v času okupacije. "Umakni se, saj si belogardi- neka dečkom, ki je slonel ob ograji galerije v Domu ljudske prosvete in bil ves zatopljen v prireditev. Dečkove oči so sc začudeno zazrle v tovarišico. Taki odnosi so vladali precej dolgo in deloma vladajo še danes. Nihče se pa ni pozanimal da bi te otroke vzgajal. Saj nam mora biti vendar jasno, da niso ti zapeljani otroci sami krivi svoje preteklosti. V veliki meri so krivi njih starši in pa propaganda, ki so jo Širili povsod, tudi po šolah in cerkvah Tako je uspelo precejšen del otrok speljati na kriva pota. Zloglasni belogardist Volbank Pelagruž. Po velikih vojnih naporih in ogromnih Žrtvah, s katerimi je Jugoslavija toliko doprinesla k zmagi Združenih narodov, po pravici pričakuje, da bo našla polno razumevanje pri svojih velikih zaveznikih. Zakoni sprejeti na sejah začasne ustavodajne skupščine nam jamčijo, da bodo pridobitve narodov Jugoslavije ohranjene, da se bodo poglobile in utrdile. Zakoni sprejeti na teh aaseda-njih so odraz teženj naših narodov, so uzakonjene pridobitve našega ljudstvs, ki si jih je pridobilo v teku 4-lotne narodno osvobodilne borbe. Vsak državljan nove Jugoslavije, posebno vsak mladinec mora do temeljev spoznati strukturo naše narodne oblasti, zakone tet dolžnosti in pravice dr-žayljanov nove Jugoslavije. K-dlno na ta način bomo lahko izvrševali svoje drža vi jaške pravice in pripomogli k izboljšanju in napredku naše države. Zato je dolžnost vsakega državljana, posebno vsakega mladinca, du preštudira vse zakone, ki so Nil sprejeti na zasedanju ustavodajne skupščine. Material z zakoni Je dobiti v "Borbi", "Ljudski pravici" in "Slovenskem poročevalcu". M. G v'"Mladini." je izbiral za svoje kurirje dečke okrog 14 let. Tudi 15-letni Roaterjev Tonček je bil Volbankov kurir. Danes, ko je spoznal svojo krivdo, mu je težko in išče načinov, da bi popravil napako. Pridno dela, toda vedno ga odrivajo in je preziran od ostalih otrok. V nedeljo, 12. avgusta zvečer, je prišel Tonček na Mestni odbor. Drget mu je stresal ustnice, odprl je roko, ki je bila stisnjena v pest In položil na mizo pred sekretarja 260 dinarjev. "Za spomenik!-—Kriv sem!—To smo nabrali na pionirski prireditvi v naši ulici!" je dejal » tresočim glasom. Ulica, kjer je Tonček doma, je bila na glasu kot najbolj be-logardlstična ulica v mestu. V nodeljo, ko Je bilo odkritje spomenika v Murski Soboti, pa so otroci postavili v neki hiši oder, povabili ljudi is te ulice In nastopili. Pobirali so prostovoljne prispevke za spomenik "Zmage." To je bila Tončkova zamisel in že nekaj dni prej je pripravljal program. Ne pozabimo na zapeljane otroke! Dajmo tudi zapeljanim otrokom možnost, da popravijo svoje napake in da se v organizaciji prevzgojijo. Pavlin Danica v "MladinL" DRVA ZA LJUBLJANO " Pred nami Je zima, s katero je najtesneje povezano vprašanje preskrbe drv za kurjavo. Kajti premog Je večinoma potreben predvsem v industrijske svrhe, zaradi tega je priprava drv toliko važnejša. Ker gre pri tem za blagosta nje vsega naroda, je potrebno, da takoj pristopijo k intenzivnemu delu na tem podrodju vse organizacije, vsa podjetja, dr žavna ln privatna. Mladinska organizacija je k temu delu že pristopila. Zada la si je nalogo, da preskrbi drva za vso Ljubljano. V ta namen se je organizirala delovna brigada iz mladincev in mladink prve in druge mladinske delovne brigade. V tej brigadi so mladinci stari nad l& let, mladinke pa nad 10 let. Brigada šteje 000 do 1000 mladine. Drva bodo napravljall v Bohinju. Sistem je sestavljen tako, da bo njihovo delo*čim lažje, da bo zahtevalo manj truda ln strokovnega znanja. Nujna pa je tudi pomoč strokovnjakov, kar bo preprečilo nesreče, delo pa se bo izvrševalo nsčrt-neje ln hitreje. Radi tega je dala IV. armada na razpolago »0 tovarišev iz XXXI. divizije, kmečke sinove, ki so tega dela vajeni. TI bodo porazdeljeni med «vso mladino, posebno med tiste, ki bodo podirali drevje. Poleg tega bo imela brigada tudi svojega zdravnika ln sestre. Delo samo pa bo porazdeljeno po grupah. Prva grupa bo podirala drevje in ga obsekavala, druga ga bo razžagovala In cepila drva, tretja pa bo drva transportlrala do ceste. Brigada bo nastanjena v hotelu Žlatorog ln še v dveh vell- Stara Igra se ponavlja. PoUeUe mesta PklladelphUe napada stavkarje. člane Jeklarske unije CIO. pel drušbl SKF. ki tafeiuje Jeklene toča laka kroglice (ball-bearinga). Stavka Je naalala. ker Je druŠba Ignorirala kolektivno pogodbo. KompanUa ae Je satekla tudi k sodnljskl svijačl la toAl unijo se dva milijona dolarjev odškodnine "ae iagubo aa produkciji." Tako kapUailatl pojmujejo "demokracijo." na r lom v tea francisco pri pike» I pred uradom kolaodakoga kooiula. Vee te v sns k protesta, ker skušajo kolandakl Imp* Ml tli »opat saaušojiti okrog sto milijonov Meleneeev na Jevt. Sumatri, lomej« In neketertk dru Členi -»H CIO. ADf la «eodvleolk pomagalo tnJooeéklm . ___«______ knUndftkaaa koosula. Vse le v soak klh poslopjih. Vsa hrana bo preskrbljena iz Ljubljane, katero je nakazalo ministrstvo za preskrbo. H bataljonov bo štela brigada. Ti bodo razdeljeni po Četah na poeamezn* vrste dela. Bataljoni bodo med seboj tekmovali. Delali bodo po B ur dnevno, t. j. štirje bataljoni dopoldne, štirje pa popoldne. Ves ostali čas bodo Imeli na razpolago za flzkulturo,1 za politične ure, za učenje in vzgojo, za počitek In razvedrilo. Ob nedeljah bodo Imeli skupne Izlete v bližnjo o-kolico. Red in disciplina bosta predpogoj njihovega življenja; Priprave za to akcijo so že v polnem teku, Pred nekaj dnevi je že odšel beograjski bataljon v Bohinj, da tam pripravi vse potrebno za prihod brigade, Čistijo prostore, pripravljajo vanje slamo ln urejujejo kuhi njo. Brigada sama pa se že v Ljub ljanl pripravlja na akcijo. Ba taljonl Imajo sestanke, na katerih se seznanjajo z načinom novega dola, da se ne bodo le v prvih dneh preveč utrudili, obenem pa predelavajo načrt nji hovega bodočega življenja > Bohinju. Pripravljena drva bo končno prevzel prometni zavrni pri goz darskem ministrstvu, kateri bo drva po svoji uvidevnosti razdelil. Vsa brigada ln vsa Ljubljana je hvaležna ministrstvu za gozdarstvo, ki je ukrenilo vse, da se bo ta akcija izvedla dim u-spešnejše. PREKOSILI SO LJUBLJANO Težko smo pričakovali rezultatov tekmovanje, ki so si ga zadale vse množične organizacije OK od IU.-2CI. avg, v zbiranju starega železa. "(Mi ton starega železa je zbrala mladina Ljubljane" je bilo eno izmed prvih poročil o uspehu tega tekmovanja med mladino. 8 tem us|w-hom je dokazala mladina Ljubljane, da je pripravljena prijeti za prav vsako delo, ki ga stav* Ija pred vso mladino naša nerodna oblast. Ta številka pa je spremljala tudi prav vsakega pionirje Vrhnike ob zbiranju žele/.a. V vseh srcih naših pionirjev je bila samo ena misel: pri tekmovanju moramo biti med prvimi! Kljub temu, da so bile v tek movanje vključene vse množične mgaiil/acije OK, so se na Vrhniki vključili v to tekmovanje samo pionirji. Njihovo delo pa je rodilo zelo lep uspeh. Zbrali In odposlali so na Jesenice Z\ ton železa. Ta številka nam kaže. da Vrhnika ne zaostaja za Ljubljano, če upoštevamo, da je Ljubljana mesto, ki Šteje okoli 100,000 prebivalcev, dočfm )e Vrhnika trg s .1000 prebivalci. Moramo pa tudi upoštevati, da Je v Ljubljani sodelovala vsa mladina. d<>čim so na Vrhniki izvedli to delo le pionirji, Vsem pionirjem, ki so sodelovali pri nabiranju žele/a, izreka okrajni »jdboi /ve/* mladine Slovenije-Vrhnika pil/nanje in pohvalo za njihovo požrtvovalno ln udarniško drlo; • poarbno pohvalo izreka vsem načelnikom posameznih skupin, ki s" pionirje vodili In jih s svojih zgledom navajali k delu t« tegs podvige so izšli tudi trije udarniki del«, ki so v tekmovalnem česu napravili vsak po 000 delovnih U^;in sicer: Miklavčlč Janez, Stirh Vinko in $tirn Majda. Tom pionirjem je V znak udarniškega dela dovoljeno nošenje rdeče rute, katere bodo smeli nositi šlrom Slovenije samo oni pionirji, ki bodo z delom dosegli to odlikovanje. Okrajni odbor ZM8 Vrhnika. Po "Mladini". Glasovi iz naselbin (Nsdsljevsnje s I. strsnil ln druge stvari, tako da sem imel vedno vsoga dovolj, Naj tudi omenim, da je prišel domov zaročenec moje hčere, ki je služil štiri leta n« Pacifiku, nakar sta bila 20. oktobra poročena. Ker pa nimamo matere, da bi spekla potice, so se ponudile prijateljice in pripravile vse, kar je bilo potreba se ohcet. Ker pa nI bila velika ohcet, smo Šil od poroke v restavracijo, kjer smo Imeli večerjo, Bilo nas je 2A. Tam smo dobili tudi malo šam|ianjca, potem pa smo jo odkuriil proti domu, kjer smo se prav dobro Imeli. Prijatelj Joe ftonkinč je prinesel tri galonu od zida. Imeli smo se prav dobro. Vsem se zahvaljujem za darila, ki ste jih prejela ženin ln nevesta. 1 Joe P4wi Rasni mali oglasi HOW WOULD you LIKE A NICK HOME? Cu«nrm bratovem licu. Popot-mk j«» pa k leda I speče dete. "France, pa nisi bolan?" Nič odgovora. Brat nI dvignil glave, s očesom'nI trenil, •la bi m* ozrl v sestro ln jI odgovoril. In topet skrivnostni mir v tihi *<>bi ob brleči lučki . . . Popotnikove ustnice ao ae začele premikati. Sestra je pri-nlulkala. Razumela je odtrgano beaedo. Njeno arce pa je čutilo vse, kar je šepetalo bratovo srce. "Ne bila bi mi vera v sebe vzeta . . ." Sestrino rahlo srce jo čutilo, česar doslej še ni nikoli. Oči so se ji široko odprle. Vera vase—vera v lastno moč —vera, da dospe do visokih ciljev ... In on je imel tako visoke cilje! Daleč so bili, daleč in vlaoko, da jih je slutil samo on. In šel jc za njimi, samotni romar. Ob desni tn levi so ga gledali drugi popotniki. Z ramami so skomizgali, med seboj so šepetali; ko je odšel, so se mu posmihali. "Kaj hočemo? Revež Je!" Prst so devali na čelo. "Ne bo vse prav tule notri; napek se mu jc naredilo. Škoda zanj." Samotni romar se je ozrl do cilja, in se ozrl nazaj. Ustrašil •e je. Ni se ustrašil, da je cilj tako daleč in tako visoko, ustrašil se je. da je vrzel med njim In med drugimi tako strdlno Št roka. "Nikogar nI za menoj! Vsaj eden. vsaj dva naj bl prišla, da me opreta, ko truden omahnem kraj pota Vsaj eden ali dva! Pa nI nikogar . . Popotnik je pogledal proti cilju,, ki Je bil tako visoko, spre-letelo ga Je od strahu. V nJem se fe dvignil dvom. glnlla je vela v lamega sebe. Nanj je legla bridka teža. noge so postale trudne, glava Je omahnila . . . "Ne bila bl ml vera v sebe vzeta . ; Romar se Je hotel vmltl s težke poti. Pa se nI vrnil, ker ae ni mogel, ker ae nI smel Njegovo arce je pa krvavelo ... Srce viharjev notranjih igračo . . . Popotnik v Ribičevi hiti se jo ozrl na obraz sestre. V očeh brezmejna vdanoot in vera v sebe, vera v »vojo moč. Nič obupa, nobenega viharja! Lice vse razbrazdano od potnih srag, roke žuljave, gube na sklepih, hrbet že nagnjen pod težo. A vendar toliko upanja in vere. Dojenčka objema ena roka, druga dela. Jutranji svit zažari njej prvi—materi, njej zadnji ugasne večerna luč. Nobenega mrmranja, nobenega vzdiha— mir—mir na licu, mir na ljubezen v očeh, v srcu . . . In domislil se je popotnik: "Ljubezen zvesto najti, kratke sanje . . ." In tu, na očetovem svetu, pod slamnato streho, za ozko pot ji ni prestrma, nobeno solnce prevroče, nobena noč predolga^.^ "Zvesto arce in delovna roči- __ ii i ca . . . Popotnikovo oko se je zmra čilo. Po licih sta pritekli dve solzi . . . Sestra jo zrla na popotnika. V prsih ji jO postalo tesno, obr nila se je od brata in skrila solze, ki so so jI ulile. Pa naenkrat se brat zdrami. Vstane, v poč se obrne, solze si obriše. Domisli se svojega zva-nja, v sestrini ljubezni se oživi njegova. Njena ljubezen vse prenese, tudi moja mora—mora! "Stanu ae svojega spomni, trpi brez miru!" Popotnik lože v žep in vtakne vsakemu dotetu pod zglavje križani tolar. "Z Bogom, sestra! Lepo je bilo nocoj ... Po svetu ni tako ... Z Bogom, sestra!" Vrata so z^kripala, črna senca se je izgubila med vrtovi, vrh stopnic na predrju je pa ih-telo srce . . . Na čumnatno okno pri Ovse-niku v Žirovnici je nekdo potrkal. "Matija!" "France! Odkod?" "Odpri!" Sedla sta na skromno posteljo Čop in Preleren. "Matija, nocoj sem jokal!" "Jokal? No verjamem!" "Jokal in ni me sram!" "Zakaj?" "Daj mi ko#ek papirja!" Prešeren je sedel k mizi in pisal . . . "Beri, prijatelj!" Čop vzame in bere: "Oj Vrba, srečna, draga vas domača . . ." "Pesem o izgubljenem raju!" "Pa bi človek ne jokal ... ." (Dalje prihodnjič) tytzni mali oglasi DISHWASHERS needed at once. Meals and room. Oood working conditions. Steady work. Top pay. Apply MORGAN PARK MILITARY ACADEMY, 2153 West Ulth St.—Beverly 2265. MIDDLE AGE HOUSEKEEPER Own room. Employed husband. No heavy work. - No windoVs. Oood home. Top salary. VINCENNES 0105 7207 S. Vernon WOMAN for light housework. Own room and bath. Oood salary. No windows, no heavy laundry. Small apertment near North side. Assist with one child. Call Whitehall 4585, if no answer oall Superior 8245. References required. HOW WOULD YOU LIKE A NICE HOME? Light housework. Plain cooking. Own room and radio. No laundry, no windows. Assist with school child. Top salary. ROGERS PARK «090. HOUSEKEEPER New 5 room houee - Go nights. 5 days e week. 3 employed edulU. Conveniently located. References. 6408 N W. Highway Newcaetle 2902 WOMEN k GIRLS OPERATORS—EXPERIENCED Single, double needle power me-chines; piece work ratee: 91 per hr. KKNRUSS 1219 Van Buren, 9th floor rear Secure your future with en old firm. We need MEN for general machine work. Experienced Excellent working conditions 81GWALT MFC. CO. 2011 N Lawndalc GIRLS NEEDED AT ONCE Afr twenty -five to forty. Good working conditions. Steady work Top pay for light factory work VINCENBE 0MI 1011 Kaat 71th St. CETRTEK, 8. NOVP^ R»*ni mali ogl^ JANITRESSES moppers Michigan Avenu* Of bet Buiid^ Fine working condition« STEADY WORK GOOD PAY Vacations with Pay Short Hours (Kindly foreman) LONDON GUARANTEE & ACCIDENT BUILDING I 360 No. Michigan Ave, See Mr. Trohan after 5 o'clock == Razni mali oglasi 2 ALUMINUM MOLDERS 2 Aluminum Bench Filers No experience necessary A. THIEDE 4340 West Melrose St. Palisade 8407 WOMEjtf Operators for Single Needle machine Good working conditions Apply ALLAN SHOE MFG. CO. 611 West Division NEEDLE WORKERS Experienced; to be trained to make hand sewn lamp shades; earn while you learn a highly paid trade. S. & O. SPECIALTIES CO. 2020 Milwaukee OPERATORS f Experienced on Saturn Braid. Good pay; plenty of large orders; daylight work- room; come ready to work. DEL-RUTH HAT CO., 153 N. Wabash. WOMEN Light assembly work. GIRLS—experienced and inexperienced. Steady jobs, good working conditions. Time and half overtime. See Mr. Fisch-berg, 2nd floor, 711 W. Lake Street. SPENCER COMPANY GIRL About 35. Room and board. $30 week. 1 evening off. Care of invalid. Prefer Italian girl. SEELY 5974 •WOMAN for general housework. New North side home. Own room. No laundry, no windows. Assist with children. Good home. MOHAWK 6520. 121 W. Goethe Street WOMAN to care for invalid lady Plain cooking - $25 a week Stay; 3 room apt. 308 FAIRFAX 2772 WOMEN & GIRLS Experienced for sausage link & packing depts. Excellent working conditions. Plenty of overtime. Apply RICHTER S FOOD PRODUCTS, Inc. 1040 West Randolph St. GIRLS-WOMEN Light, Pleasant Work Picking and Packing Orders Permanent Job if Qualified IMMEDIATE DISCOUNT ON PURCHASES AND ; EMPLOYES BENEFITS n APPLY AT ONCE GAMBLES STORES, Inc. 2750 W. 35th ST. Razni mali oglasi 2 GIRLS to work on p DRY TUMBBERS DRY ASSEMBLERS v Also Feedera and Folders 48 hrs. - Vacation with pay - Ideal transportation and working conditions LEADER LAUNDRY CO. 1643 W. «3rd St. ALTERATION WOMEN to work on SUITS AND DRESSES LADIES' WEAR FULL OR PART TIME Apply RUBINS WOMEN'S APPAREL 1314 Milwaukee Ave. ŽENSKE Id ato bile uposlene v volni industriji Ali glodate za delo? TELEFON KOMPANIJA RABI HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v vseh delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure ponoči Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNICI Oglasite se v uposlovalnem uradu za ženske ILLINOIS BELL TELEPHONE C0MPANY v pritličju 309 W. Washlngton St. CHICAGO MALE & FEMALE HELP WANTED * « . " Between ages of 18 to 30 / s . . Learn to weave Drapery Fabrice on Automatic looms $36 weekly while learning Opportunity to earn over $50.00 weekly after 8 weeks train» Permanent positions v Bare opportunity for ambitious and energetic workers TEXTILE PRODUCTS INDUSTRIES 1323 So. Michigan Anntu Vicky says GIRLS & WOMEN Sorters - Folders • Inspectors & Wrapperi "ALL CLEAN WORK" Time and Vi over 40 hours—plus bonus (Garfield Park L and Harrison Street car brings you right to the doorl R0SC0E LAUNDRY 35J7 Wert Harmon SECURE YOUR FUTURE WITH AN OLD ESTABLISHED FIM WE NEED TODAY: TOOL and DIE MAKERS ALL-AROUND MACHINISTS HIGHEST PAY FOR FIRST CLASS WORKEBS Plenty overtime - Excellent working condition. BRONZE & STEEL DIE CASTING CO. PLARO. ILLINOIS Factory phone—PLANO 26521 __or Spt. Heim, F. Meier, residence phone—PLANO 25371___ WE HAVE SEVERAL POSITIONS OPEK for BAKEUTE MOLDERS HAND OR HALF-AUTOMATIC Highest Pay for Best workers 48-Hour Week Time and Half for Overtime Hospitalization and disability PI»" Automatic advancement Good world** conditions in a modern pi«"1 Apply now at THE RICHARDSON CO. MELROSE PARK, ILLINOIS