GLAS LETO XXII. ŠT. 19 (1033) / TRST, GORICA ČETRTEK, 25. MAJA 2017 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Nesložni smo šibki everjetno visoko število slovenskih kandidatov za goriški občinski svet na bližnjih volitvah nam govori predvsem o tem, kako vse manj smo narodna skupnost in vse bolj le posamezniki v tej družbi neoprijemljivih, nedorečenih in “vsegliharskih” odnosov. Če je to krasna, a predvsem žalostna slika družbenega razkroja naše narodne skupnosti, pa nam kaže tudi to, da se politično udejstvovanje vse bolj premika z osi strank na individualno os, povedano zelo grobo: posameznik skrbi za lastno uveljavitev, za narodno skupnost mu ni kaj dosti mar. V časih, ko se je še vedelo, kdo je kdo, v časih pred padcem berlinskega zidu torej, je takrat najvidnejši slovenski politik v nekdanji Jugoslaviji za stranko Slovenska skupnost dejal, da je kot lakmusov papir, kaže namreč, kakšno je stanje v narodni manjšini. Govorimo o časih, ko se je še vedelo, kaj je levica in tudi to, kaj stranka Slovenska skupnost je. Časi se spreminjajo in mi v njih, a vseeno! Če smo lahko upravičeno zaskrbljeni za uveljavitev kandidatov stranke Slovenska skupnost, smo lahko prav tako zaskrbljeni za uveljavitev kandidatov na levici ali vsaj na tistem polu, ki smo ga nekoč imenovali levica, v njej pa je vedno igrala pomembno vlogo slovenska komponenta, kot se je reklo. Ta razkroj naše narodne skupnosti je odraz časov, to je res, govori nam pa tudi o izbirah posameznikov, ki so lastne ambicije dali pred izbire strank, nekateri od njih imajo tudi zelo kratek zgodovinski spomin, kot je pred dnevi dejal zmeren politik. Na Goriškem imamo tako množico kandidatov, ki se predstavljajo na vseh občinskih listah, tudi na tisti desnici, ki nam nikdar ni bila, kot narodni skupnosti!, naklonjena. Mislim, da ni potrebno biti velik strokovnjak, da je lahko vsakomur jasno, da smo kot narodna skupnost v težavah, velikih težavah, predvsem zato, ker ne znamo v svoji sredi poenotiti vrst, ko gre za pomembne zadeve. Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza, naši krovni organizaciji torej, sta zadnje leto stalno opozarjali na dejstvo, da se nam vse bolj izmika prostor v politiki, da imamo vse manj političnih predstavnikov na vseh ravneh, kot tudi nimamo zagotovljenega političnega predstavništva. Kot krovni organizaciji sta storili to prav, ker sta v bistvu tista baza volilcev, ki je jedro naše narodne skupnosti. Vsak s svojega zornega kota sta to počela tudi edina dva deželna svetnika. V politiki nikoli ne smeš reči, da je prepozno, saj je politika umetnost možnega! Čas pa bi že bil, da bi se politika, ki skrbi za našo narodno skupnost, vsaj zamislila nad tem, da nagovarja vse manj ljudi. Da je to res, priča razpršenost slovenskih kandidatov, ki kar kliče po novih prijemih v naši sredi! Če hočemo ostati narodna skupnost, seveda! N Foto JMP Trst / Peterlinova dvorana Uspešen dan ustvarjalnosti mladih petek, 19. 5. 2017, je v Pe- terlinovi dvorani na ulici Donizetti v Trstu potekalo nagrajevanje literarnega na- tečaja, ki ga že vrsto let prireja Slovenski kulturni klub. Kot vsa- ko leto je imel večer naslov Dan ustvarjalnosti mladih, kajti kot vedno so se na odru poleg nagra- jencev zvrstili mladi, ki so poka- zali svoje znanje na različnih umetniških področjih. Za uvod je poskrbel novonastali mladinski fantovski zbor Devin- Nabrežina, ki ga vodi Mirko Fer- lan. Sledil je recital pesmi Ivana Mi- nattija, ki so ga pod vodstvom Lučke Susič pripravili Boštjan Pe- taros, Irena Merku', Jernej Močnik, Karol Kovic, Mojca Pe- taros in Valentina Sosič. Recital je vseboval pesmi Ivana Minatti- ja, ker je bil literarni natečaj letos posvečen prav njemu. Mladi pi- sci so morali napisati prozni ali pesniški izdelek, za navdih pa so uporabili nekaj Minattijevih ver- zov, ki so jih izbrali organizator- ji. / str. 10 Urška Petaros V www.noviglas.eu Minister v Špetru Občni zbor Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Uspešno poslovanje in zgodovinski prelomnici oslovanje v letu 2016 je bilo za Zadružno banko Doberdob in Sovodnje povsem uspešno, saj se je končalo z dobičkom 272 tisoč evrov in s kapitalsko ustreznostjo (Tier 1) nad 18%, kar je nad povprečjem ostalih bank v FJk in Italiji. Ravnatelj Flavio Mosetti je na občnem zboru v petek, 19. maja, v Kulturnem domu v Gorici članom izpostavil zelo dobre rezultate na vseh postavkah ekonomskega računa. Obrestna marža beleži porast 5%, čiste provizije več kot 6% (predvsem zaradi razvoja zavarovalniškega sektorja), poslovni prihodki nad 8%, operativni stroški pa so se znižali za skoraj 10%. Nadaljuje se večletna rast na kreditih (+5%) kot tudi povečanje operativne mase (od 209 na 213 mio). Doseženi uspeh je pomenljiv, saj je bil dosežen s kritjem slabih posojil v višini 48%, z zgodovinsko nizkimi (negativni Euribor) obrestnimi merami, z znižanjem dolgov do bank za približno 40% in nelahkimi pogoji delovanja na tržišču. / str. 16 P Svet okrog nas25. maja 20172 Povejmo na glas Družba žal vzdržuje isto smer edvomno pomenljivo v svoji prodor- nosti je tudi najnovejše poročilo Istata, ki se nanaša na stanje v Italiji v prete- klem letu 2016. Državni inštitut za statistiko ne samo da zbira natančne podatke o najra- zličnejših vidikih družbenega življenja, ampak skuša na njihovi osnovi podati analizo trenut- nih razmer in takšne ali drugačne spremembe, ki jih je mogoče zaznati. Okvirno stanje se zdi skoraj spodbudno, saj naj bi bila ob evropski tudi italijanska ekonomija v rahlem vzponu, nekoliko se je povečala kupna moč prebival- stva, nekoliko na boljšem so družine v zmernih težavah in nekoliko manj je brezposelnosti. To- da osrednja ocena nas hitro postavi na realna tla, ker je v današnji družbi bistvo dogajanja v vse večjem razkoraku med premožnim, se pra- vi dobrostoječim delom, in tistimi, ki to niso in jih je vse več na pragu ali celo pod pragom revščine. Srednji razred je namreč dodobra obubožal, njegova pred krizo razmeroma zelo ugodna raven se je močno znižala in to zniževanje se tiho a razvidno nadaljuje. Da se- veda ne govorimo o srhljivi absolutni revščini, ki med drugim že pomeni nemožnost nakupa hrane in dramatično ogroža 4,6 milijona ljudi. Nespodbudno je tudi nenehno naraščanje jav- nega dolga, ki je ob koncu preteklega leta znašal 2.218 milijard evrov, potem ko se je v enem letu povečal za 45 milijard evrov. Vse večja je tudi razdalja med severom in jugom, med razvitim in nerazvitim območjem, saj npr. absolutna revščina prizadeva na severu 5% pre- bivalstva, na jugu pa kar 9,1%. Ob vsem tem bi lahko rekli, da družba - bolj ali manj v vsem razvitem svetu - kljub slabšanju svojega stanja vzdržuje isto smer in prelomno ne ukrepa. Sko- raj nihče si z neugodnim dogajanjem ne beli glave, revnejši sloji nimajo svojih političnih predstavnikov in politika jih komajda omenja, čeprav za ljudi z obrobja nekaj naredi, vendar odločno premalo. V tej smeri zadeve nemote- no drsijo naprej in na ta način vedno težje ob- stajajo dobri odnosi med ljudmi, saj se v hla- stanju za materialnimi dobrinami povečuje tekmovalnost, že kar množično se v posamez- nikih kopičijo nemir in stiske oziroma duševno nezadovoljstvo tudi pri tistih, ki nam nič ne manjka. Duhovne vrednote, ki so seveda edina in resnična rešitev in se jim v prvi vrsti pravi solidarnost in čut za bližnjega, so odrinjene da- leč vstran in so videti kot naši nasprotniki: kaj mi res govoriš o čutu za bližnjega, ko pa sam nimam dovolj in me skrbi za prihodnost?! Ne nazadnje ne gre zgolj za manjkajoči odnos do socialno ogroženih, čeprav bi se morala tu upravičeno najprej vzbuditi solidarnost. Tre- nutno stanje nesolidarnosti prizadeva tudi od- nose med večino, ki ne trpi materialnega po- manjkanja, a jo zaprtost zgolj vase odmika od duhovnih vrednot in s tem človeka osamlja, ga potiska v tesnobo in celo v obup in strah. Družba bi torej, vsekakor v svoje dobro, morala nekaj storiti za spremembo smeri. In zakaj tega ne stori, zakaj tako dolgo odlaša? Janez Povše N Slovenska narodna skupnost Dobrila (Paritetni odbor) zahteva več slovenščine v javni upravi a sestanku, ki ga je na sedežu deželne vlade v Trstu sklicala pred- sednica Paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila, so poudarili, da je skrb javne uprave za slovenski jezik še vedno nezadostna. Dobrila je deželnima svetnikoma Igorju Gabrovcu in Stefanu Ukmarju ter predsednikoma SKGZ in SSO Rudiju Pavšiču in Walterju Bandlju naštela kopico nerešenih vprašanj, pri čemer je glavni pouda- rek namenila zdravstvu. V deželnem zdravstvenem sistemu je namreč opazi- ti preskromno pozornost za pravice slo- venske narod- ne skupnosti, je ocenila Do- brilova. Težave nasta- jajo zaradi po- manjkanja ustreznih ka- drov, ki bi go- vorili slovensko, kar je na ne- katerih področjih še posebej pereče. Pozna se na primer pomanjkanje slovenskih lo- gopedov, slovenska socio- psiho-pedagoška služba na Tržaškem pa je še vedno prešibka in še vedno čaka na imenovanje ustreznega vod- je. V deželni zdravstveni refor- mi so sicer navedene pravice slovenske narodne skupno- sti, toda izvajanje zakonskih določil je bolj kot ne odvi- sno od izvršnih aktov posa- meznih zdravstvenih podje- tij. Ta pa za zdaj niso poka- zala velikega razumevanja za slovenske upravičene zahte- ve, je še opozorila predsed- N nica Paritetnega obdbora.Težave se poznajo tudi pri za-pisovanju šumnikov v zdrav- stvenih dokumentih. Dežel- na informacijska družba In- siel je sicer svoj črkovni na- bor primerno razširila, toda zatika se v stikih z mini- strstvom v Rimu, kjer še ved- no niso opremljeni s progra- mom, ki bi omogočal pravil- ni zapis slovenskih imen in priimkov. Dobrilova je nato spomnila še na težave z vozniškimi do- kumenti, polžje nastajanje Deželnega centralnega urada za slovenski jezik, na zelo pomanjkljivo navzočnost slovenščine na uradni splet- ni strani dežele in na skrom- no kadrovsko zasedbo v ura- dih za komuniciranje. V ti- skovni agenciji deželne vla- de je namreč trenutno na- meščen en sam slovenski no- vinar, v agenciji deželnega sveta pa ni nikogar, ki bi pi- sal v slovenščini. Dobrila je zato ostale ude- ležence sestanka prosila za mnenje o tem, kako bi bilo treba postopati, in predlaga- la, da bi se Slovenci pred iz- tekom mandatne dobe deželnega sveta in deželne vlade prihodnjo pomlad osredinili na nekaj ključnih zahtev. Toda konkretnega sklepa na koncu srečanja ni bilo, osta- lo je le pri zavezi vseh, da bo- do po svojih močeh opozar- jali na nerešena vprašanja. Podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec je obžaloval, da je treba dežel- no vlado in politično večino stalno opozarjati na pravice slovenske narodne skupno- sti, Stefano Ukmar pa je oce- nil, da so včasih Slo- venci presla- bo organizi- rani oziroma da ne izko- riščajo vseh možnosti, ki so jim na razpolago. Podobnega mnenja je bil tudi Rudi Pavšič, ki bi si sicer želel več posluha za jezikovne pravice, opaža pa tu- di neko “re- laksacijo manjšine” in “po- manjkanje neke režije” zno- traj nje. Walter Bandelj pa je dejal, da se izvajanje zaščit- nih norm vleče preko vsake sprejemljive mere, zato bi bi- lo treba pomisliti na nove prijeme in morda tudi na pravne poti. “Moramo se opreti na prav- ne argumente”, se je na kon- cu strinjala Dobrilova, “kar ne pomeni, da so to nujno tožbe”. Predsednica Paritet- nega odbora je zato predla- gala, da se pritiski izvajajo predvsem na funkcionarje, kar marsikdaj bolj zaleže kot dogovarjanje na politični ravni. ARC/PV Srečanja pod lipami Obisk svečanosti v Kočevskem rogu red kapelo Božjega usmiljenja ob grobišču pod Krenom v Kočev- skem rogu bo v soboto, 3. ju- nija, ob 11. uri vsakoletna spo- minska svečanost z mašo, ka- teri bodo sledili nagovori in kulturni program. Letošnja svečanost bo 28. po vrsti, or- ganizirata jo župnija Kočevje in Nova slovenska zaveza. Grobišče pod Krenom simbol- no predstavlja številna druga grobišča, ki se nahajajo v oko- lici, pa tudi po vsej Sloveniji, v katerih ležijo Slovenci in pri- padniki drugih narodov, ki jih je revolucionarna oblast iz- vensodno pobila ob koncu vojne. Prvo slovesnost pod Krenom je 8. julija 1990 ob udeležbi 30.000 ljudi vodil te- danji ljubljanski nadškof Aloj- zij Šuštar. Kulturni center Lojze Bratuž in P Krožek za družbena vprašanjaAnton Gregorčič iz Gorice bo-sta v okviru Srečanj pod lipa- mi tudi letos poskrbela za av- tobus, ki bo peljal na spomin- sko svečanost iz Gorice (ob 7.00) s postankom pri Ferne- tičih (ob 7.45) na spominsko svečanost. Avtobus bo parkiral blizu prizorišča. Po slovesnosti bo za udeležence poskrbljeno kosilo. Popoldne se bomo ustavili še v Stični, kjer bomo pod strokovnim vodstvom obiskali znameniti cistercijan- ski samostan z baziliko Žalo- stne Matere božje in Muzej krščanstva na Slovenskem. Informacije in prijave spreje- majo v uradu Kulturnega cen- tra Lojze Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, na telefonski številki 0039 - 0481 - 531445 ali po elektron- ski pošti info@centerbratuz. org. Podrobnosti in ceno bodo prireditelji naknadno spo- ročili. V četrtek, 18. maja, se je sestal novoizvoljeni upravni odbor Zadruge Goriška Mohorjeva, ki je iz svoje srede izbral za predsednico prof. Franko Žgavec, za podpredsednika pa Martina Drufovko. Na seji so sklenili, da najprej preverijo stanje Zadruge, potrebe otroške revije Pastirček, Goriške Mo- horjeve družbe in tednika Novi glas. Novo vodstvo Zadruge Goriška Mohorjeva Videmska pokrajina Minister Gorazd Žmavc v Beneški Sloveniji inister za Slovence v zamejstvu in po sve- tu Gorazd Žmavc je sredo, 17. maja 2017, v okviru celodnevnega obiska pri slo- venski avtohtoni narodni skupnosti v videmski pokraji- ni opravil več delovnih sestan- kov s predstavniki slovenskih organizacij, ki delujejo na tem območju. Minister Žmavc je s sodelavci najprej imel sesta- nek s krovnima organizacija- ma in najpomembnejšimi predstavniki be- neških Slovencev v Špetru v Slovenskem multimedialnem ok- nu, kot se tamkajšnji sodobni muzej in kulturno središče vseh Slovencev ime- nuje. Ministra Gorazda Žmavca je na obisku spremljala tudi gene- ralna konzulka Repu- blike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš, ki je srečanje z beneškimi Slo- venci tudi izkoristila, da se je vsem zahvalila za lepo sodelo- vanje, junija meseca namreč odhaja z mesta generalne kon- zulke v Trstu na zunanje mini- strstvo v Ljubljano. V prvem delu programa se je minister Žmavc v Slovenskem kulturnem domu v Špetru se- stal s predsedniki deželnih in pokrajinskih odborov obeh krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini, Sve- ta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodar- ske zveze, ter s predstavniki Inštituta za slovensko kulturo in Zavoda za slovensko izo- braževanje. Tako predsednik SSO Walter Bandelj kot pred- sednik SKGZ Rudi Pavšič sta v spremstvu tesnih sodelavcev izrazila zadovoljstvo ob M srečanju z ministrom in se-stanke na vseh ravneh ocenilaza zelo plodne. Ko nam je minister Žmavc po prvih dveh sejah dal izjavo, je v njej izpostavil predvsem za- dovoljstvo nad organizirano- stjo in delom Benečanov; pou- daril je tudi nove izzive in po- trebo po novih povezovanjih med Slovenijo in Slovenci, a ne samo, na Videmskem. De- jal je, da se sam s svojo ekipo zaveda, da je lahko gospodar- stvo tisto, ki izboljša razmere in ustvari take pogoje, ki bodo omogočili beneškim Sloven- cem, da bodo ostajali doma in se še bolj zavedali svojih slo- venskih korenin. Povezava Po- sočja in Beneške Slovenije to- rej, a ne samo, minister je svoj pogled uprl tudi širše v Furla- nijo, še posebno na Videmsko, kjer živi veliko Slovencev, na katere se tudi ne sme pozabiti. V popoldanskem delu progra- ma se je minister Žmavc srečal s predstavniki slovenskih or- ganizacij v Čedadu, in sicer z Združenjem Evgen Blankin, Zadrugo Most, uredništvom Doma, Glasbeno matico, Kul- turnim društvom Ivan Trinko, uredništvom Novega Matajur- ja, Zvezo slovenskih kulturnih društev, društvom Slovencev po svetu in Kmečko zvezo. Osrednje teme pogovorov so bile šolstvo, jezik in mediji. Minister se je ob obisku sezna- nil z delovan- jem vseh orga- nizacij kakor tudi s proble- mi, s katerimi se soočajo Slo- venci v videm- ski pokrajini. Pohvalil je nji- hova prizade- vanja za ohra- nitev sloven- skega jezika, kulture in iden- titete ter si v prihodnosti želi opraviti več delovnih srečanj. V okviru obiska si je minister ogledal tudi Slovenski multi- medijski center SMO – Sloven- sko multimedialno okno, ki je nastal kot del evropskega pro- jekta Jezik - Lingua, in preno- vljene prostore nastajajočega etnografskega muzeja v Solbi- ci v Reziji, ki bo odprt v le- tošnjem letu. JUP Minuli četrtek, 18. t. m., smo v našem uredništvu v Gorici nadaljevali s časnikarskim tečajem z mladimi dijaki goriških slovenskih višjih srednjih šol. Tečaj bomo nadaljevali tudi ta teden, saj bo novo srečanje danes, v četrtek, 25. t. m., ob 14.40, ko se bomo spet zbrali in skušali prikazati moč govorjene besede, ki naj se čim lepše pokaže v dobro narejenem in seveda napisanem intervjuju. Tečaj je namenjen vsem tistim mladim, ki bi radi spoznali osnove pisanja za medije, predvsem pa bi s svojimi svežimi idejami doprinesli k izboljšanju sicer že obstoječega spletnega portala našega tednika Novi glas. Časnikarski tečaj za mlade v našem uredništvu Aktualno 25. maja 2017 3 Walter Bandelj Konkretno za naše mesto in za dobro slovenske narodne skupnosti POGOVOR obra dva tedna nas še ločita od goriških občinskih volitev. To- krat smo se pogovorili z občin- skim svetnikom stranke Slo- venska skupnost, bančnikom, družbenim delavcem in pred- sednikom Sveta slovenskih or- ganizacij Walterjem Bandljem. Bili ste predsednik rajonske- ga sveta Podgora, kako ste sprejeli ukinitev rajonov? Rajoni so imeli velik pomen in predsedniki pomembno vlogo. Predsednik rajonskega sveta je bil predstavnik s pristojnostmi javnega funkcionarja in je lah- ko vplival na odločitve v rajo- nu, kjer je deloval. Jaz sem vlo- go predsednika izvajal vedno z velikim veseljem, imel sem ne- posreden in vsakdanji stik z ljudmi ter jim z veseljem priha- jal na pomoč. V medijih se je zasledilo več informacij in no- vosti o posameznih rajonih, D ker so sami predsedniki večkratkaj napisali in seznanjaliobčane o dogajanju. Veliko lahko naredi tudi občinski svet- nik, toda menim, da ima lik predsednika rajona večji in po- membnejši vpliv na teritorij, zato tudi upam, da bodo rajoni zopet oživeli. Veliko se ukvarjate z gospo- darstvom. Kako je na tem področju? Razmere so precej kritične in nujno je treba ukrepati na tem področju. Trgovine zapirajo in kot posledica doživljamo osiro- mašenje vsega v središču me- sta. Če se sprehodimo po me- stu, vidimo več zaprtih kot od- prtih trgovin in to je zelo žalo- stno. Nujno bo pripraviti ustrezne načrte in priskočiti na pomoč trgovcem. Z obžalovanjem gledam na go- riško tržnico, kjer je bila moja družina prisotna veliko let. Ve- lika in lepa stavba, srce goriškega me- sta... V zadnjih tride- setih letih ni občin- ska uprava poskrbe- la za nobeno iz- boljšavo. Take struk- ture na tak način propadajo, niso več privlačne in posta- nejo turistično neza- nimive. To je velika škoda. Kako je bilo teh pet let v občin- skem svetu in ka- teri uspeh vam je najbolj pri srcu? Svetovalci stranke Slovenska skupnost smo veliko delali. Gotovo je uporaba slovenščine v občin- skem svetu pomemben do- sežek. Drugače sem se ukvarjal z vprašanji, ki sem jih skušal reševati že kot predsednik rajo- na, na primer azbest, bregovi Soče, divji prašiči in antene. Pomemben dosežek je tudi ime- novanje slovenskega člana v komisijo za okolje, kar mi je bilo posebno pri srcu. Vas je kaj razočaralo? Ja, lahko bi omenili marsikaj, še predvsem na področju zdrav- stva, dvojezičnosti in čezmejnega sodelo- vanja. Motil me je tudi od- nos, ki ga je imela Občina do slovenske konzulte. Zelo malo jo je upoštevala in to se mi ne zdi pravično. Moramo pa priznati, da se nekateri člani konzulte niso dovolj resno spoprijeli s to odgovor- nostjo. Čezmejnega sodelovanja bi lahko bilo torej več? Ja, mislim, da je bilo čezmejno sodelovanje nezadostno na vseh področjih. Počasi uvelja- vlja svojo vlogo EZTS, veliko pa se da še narediti. Omenili ste Sočo. Bi lahko Občina bolj valorizirala to našo lepo reko? Seveda. Reka Soča ima velik kulturni, turistični, rekreativni in športni potencial. Tega upra- va očitno ni razumela. Dovolj bi bilo, da bi se ozrli čez mejo in pogledali, kaj vsega načrtu- jejo na slovenski strani: urejene plaže, okrepčevalnice, kolesar- ske steze in vodni športi. Sol- kan je postal eden od evrop- skih centrov za kajakaštvo, v Gorici pa si društvo Šilec ne more izboriti niti skladišča za kajake. 11. junija bodo občinske vo- litve. Kakšne občutke imate? Položaj je zaradi politične raz- drobljenosti precej zapleten. Devet županskih kandidatov je pretirano število. Upam, da bo- do volilci dovolj modri in bodo volili za tiste obraze, ki res hočejo kaj konkretnega naredi- ti za naše mesto in - v našem primeru - za slovensko narod- no skupnost. Matevž Čotar Predstavitev kandidatov SSk Volimo modro in ne razpršujmo glasov! GORICA soboto, 20. maja, je stranka Slovenska skupnost na svojem sedežu v Gorici predstavila kandidate, ki bodo na junijskih občinskih volitvah zastopali lipovo vejico. Pokrajinski tajnik stranke Julijan Čavdek je v uvodnih besedah povedal, da se simbol skupnosti po dvajsetih letih spet vrača na glasovnice, sicer v družbi simbola liste Gorica 100 sanj, s katero stranka sodeluje. “Ponovno kandidirata Marilka Koršič in Walter Bandelj, novost je Marko Zavadlav, ki v Štandrežu nasledi Božidarja Tabaja. Božu gre velika zahvala za vse, kar je opravil v teh dvajsetih letih za našo skupnost”, je povedal Čavdek. “Stranka bo na teh volitvah podpirala kandidata Roberta Collinija, za katerega sem prepričan, da je dober kandidat. Obvlada dobro slovenski jezik, podpira ponovno ustanovitev rajonskih svetov in polno izvajanje zaščitnih zakonov 482/99 in 38/01. Za stranko so to še posebej pomembne programske točke”. V Marilka Koršič je povedala,da so svetniki SSk v tehletih veliko naredili, tudi s pomočjo navadnih občanov, s katerimi so bili vedno v stiku. “Veliko je nerešenih problemov in upam, da bomo v naslednjih letih delo lahko nadaljevali”, je izjavila Koršičeva. Walter Bandelj je poudaril pomembno vlogo, ki so jo imeli rajonski sveti in njihovi predsedniki: “Predsednik je bil predstavnik s pristojnostmi javnega funkcionarja in je lahko veliko vplival na odločitve v mestni četrti, kjer je deloval”. Marko Zavadlav je povedal, kako je pomembno za slovensko skupnost ohraniti in valorizirati kulturo. Kot kmet in član Kmečke zveze je tudi obrazložil, kakšne težave imajo kmetje in kako bi lahko Občina pripomogla k izboljšanju stanja na tem področju. Pokrajinski tajnik Julijan Čavdek je na koncu predstavitve pozval volilce, naj modro volijo in naj ne razpršujejo glasov. MČ Predsednika SKGZ in SSO, Rudi Pavšič in Walter Bandelj, sta v zvezi z novim volilnim zakonom, o katerem poteka razprava v rimskem parlamentu, pisala predsedniku RS Borutu Pahorju naslednji dopis: “Kot ste seznanjeni, si slovenska narodna skupnost v Italiji prizadeva, da bi nov zakon upošteval kriterije, na podlagi ka- terih bi bila omogočena izvolitev slovenskega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Priznati Vam morava, da obstaja resna nevarnost, da ne bomo dosegli primerne zakonske rešitve. Sam zaščitni zakon ne daje velikih sistemskih zagotovil. Zato je veliko odvisno predvsem od politične volje zainteresiranih predstavnikov italijanskega parlamenta oziroma strankarskih vodstev. Ocenjujeva, da je v tem trenutku izrednega pomena, da tudi Republika Slove- nija podpre naša prizadevanja. V tem smislu se obračava na Vas s prošnjo, da bi v okviru do- brososedskih in prijateljskih odnosov, ki jih vzdržujete s pred- sednikom italijanske države Sergiom Mattarello, posredovali naša pričakovanja”. Dopis sta v vednost posredovala še predsedniku vlade Miru Cerarju, ministru za zunanje zadeve Karlu Erjavcu, ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdu Žmavcu, vele- poslaniku RS v Rimu Bogdanu Benku in generalni konzulki RS v Trstu Ingrid Sergaš. SSO - SKGZ Ljubljana / Predstavniki slovenske manjšine pri ministru Erjavcu Sloveniji ni vseeno, če slovenskega parlamentarca v Rimu ne bi bilo a Ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani je v ponedeljek, 22. maja, potekalo srečanje med zunanjim ministrom Karlom Erjavcem in predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Soočenja se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Osrednja tema pogovo- rov je bil snujoči se volilni zakon v italijanskem parlamentu. Minister Erjavec zaskrbljeno sledi snovanju nove italijanske volilne N zakonodaje in posledičnemuvprašanju slovenske zastopanostiv rimskem parlamentu. Po njego- vem mnenju bi bilo primerno, da bi vsekakor ohranili vsaj do- sedanji status, po katerem je v se- natu oziroma poslanski zbornici vedno sedel Slovenec. Kako ude- janjiti 26. člen Zaščitnega zakona o olajšanem zastopstvu, bo mo- goče videti v prihodnjih tednih. Na srečanju, ki so se ga na mini- strstvu udeležili poslanka Tamara Blažina, predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila, predsed- nika krovnih organizacij SSO in SKGZ Walter Bandelj in Rudi Pavšič ter deželni svetnik Igor Ga- brovec, je načelnik slovenske di- plomacije zagotovil pomoč in podporo svojega resorja. Sloven- ski veleposlanik v Rimu Bogdan Benko bo v ta namen v kratkem začel niz srečanj z italijanskimi vladnimi strankami. Zunanji minister je poudaril, da bo tudi sam nagovoril italijanske- ga premiera Gentilonija. Glede na osnutek novega volilnega za- kona bo namreč vlada imela ključno vlogo pri začrtanju volil- nih okrožij, ta pa naj bi po mnen- ju Blažinove morala odražati re- alno naseljenost slovenske na- rodne skupnosti. Določitev okrožij pa ni edino od- prto vprašanje, v manjšini je zla- sti za stranko Slovenska skupnost v luči avtonomnega političnega nastopanja velikega pomena tudi tematika znižanja volilnega pra- ga. O recipročnosti med slovensko narodno skupnostjo v Italiji in italijansko manjšino v Sloveniji, ki ima po ustavi zagotovljeno mesto v Državnem zboru, je mi- nister povedal, da je to moderen model, ki ga priporoča sam Svet Evrope. Stališče SSk na srečanju z ministrom Erjavcem Za zastopnika v Rimu! snutek novega vo- lilnega zakona za poslansko zborni- co in senat, ki ga je pred kratkim vložil vodja polanske skupine DS Ettore Rosato, še vedno ne nudi nobenega zagotovila in tu- di ne olajšave za izvolitev Slo- venca v rimski parlament. S po- sebej zarisanimi okrožji si prav tako ne bomo mogli veliko po- magati, če ostane vstopni prag tudi za liste, ki so izraz narodno- jezikovnih manjšin, na nivoju 20% glasov na deželni ravni. Gre za količnik, ki je dosegljiv za Francoze v Dolini Aoste in za Nemce na Tridentinskem, nika- kor pa ne za Slovencev v FJk. To pomeni, da, ko bi morebitna enotna slovenska lista zbrala čisto vse glasove pripadnikov manjšine, bi vsekakor ne mogla sodelovati pri delitvi sedežev, saj ne bi dosegla vstopnega praga in ji zato npr. tudi vse določbe o posebej zarisanem uninominal- nem okrožju ne morejo poma- gati”. “Zato stranka Slovenska skup- nost vztraja na edinem modelu, ki je doslej dokazal, da je ustav- no usklajen in da funkcionira. Gre za vključitev možnosti do- govora samostojne slovenske li- ste - ni nujno, da se ujema s stranko - z vsedržavno stranko. “O Tak model omogoča izvolitevpredstavnika Južnotirolcev vevropski parlament in isti model je vključen v volilno zakonodajo za izvolitev deželnega sveta FJk. Ključnega pomena pa je, da se 20-odstotni volilni prag za FJk zniža na vsaj statistično realno dosegljivo raven. Zaščitni zakon iz leta 2001 jasno govori o obve- zi, da so v volilna pravila za po- slansko zbornico in senat zapi- sane konkretne olajšave za izvo- litev slovenskih predstavnikov. Teh olajšav zaenkrat ni. V danih pogojih bo slovenski kandidat izvoljen izključno v primeru, da ga katera od večjih italijanskih vsedržavnih strank milostljivo vključi v sam vrh kandidatne li- ste (niso predvideni preferenčni glasovi) ali pa v katero od 'goto- vih' uninominalnih okrožij. Iz- volitev pod takimi pogoji je vse- kakor dobrodošla, žal pa ne mo- remo reči, da je tovrstnega par- lamentarca samostojno, suvere- no in svobodno izbrala sloven- ska narodna skupnost”! je na srečanju z ministroma Erjavcem in Žmavcem v Ljubljani izposta- vil deželni politični tajnik SSk Igor Gabrovec, ki zato odklanja vsako namigovanje, da je v ko- maj objavljeni različici za- doščeno pravicam slovenske na- rodne skupnosti v FJk. Kristjani in družba25. maja 20174 Verniki iz Vipavske obiskali tržaške rojake Romanje k Mariji Vnebovzeti na Repentabor sakoletno druženje v bi- blijski skupini župnije Vipava že nekaj let zaključimo z organi- zacijo romanja. Letos smo se v soboto, 13. maja, podali v Repenta- bor med Slovence v tržaški pokrajini, kjer smo imeli sveto mašo, ki jo je daroval naš žup- nik, gospod Alojz Fur- lan v stari cerkvi Marije Vnebovzete. Repenta- bor je občina, ki se ime- nuje po cerkvi v Repen- tabru in ima v grbu tudi njeno podobo. Cerkvi- ca je pokrita še s škrlami in mogočno stoji na vzpetini, ime- novani Tabor, 418 m nad morjem, od koder je čudovit pogled na vse strani pokrajine. V tej cerkvici nas je sprejel župnik in dekan na Re- pentabru, škofov vikar za Slovence, salezijanski duhovnik iz Ljubljane, g. Anton Bedenčič, ki nam je pred sv. mašo razložil zgodovino nastan- ka cerkvice in predstavil župnijo. Maši je sledilo druženje, na kate- V rem nam je tržaški novinar in pu- blicist Ivo Jevnikar slikovito in izčrpno razložil, v kakšnih razme- rah so živeli in še živijo tržaški Slo- venci od avstro-ogrske države do današnjih dni. Po kosilu “iz na- hrbtnika” smo se odpeljali na ogled etnografskega muzeja v Kraško hišo v Repnu, kjer je odlično predstavljen in lepo vzdrževan primer kraške ljudske ar- hitekture z vsemi detajli in opre- mo, ki sega v zadnje desetletje 18. stoletja. V galeriji Kraške hiše je bila na ogled še jubilejna razstava 80- letnika Milana Bizjaka s kraškimi motivi, vredna ogleda. Romanje smo sklenili še z ogledom svetišča na Vejni in se polni lepih doživetij vračali proti domu. Naključje je hotelo, da smo o g. Be- denčiču izvedeli mnogo lepega že v Vipavi 6. maja letos, ko mu je bilo podeljeno priznanje Naša Slovenija 2016, ki ga podeljuje Društvo za ohranjanje in uveljavljanje sloven- ske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura, za njegovo 40-let- no versko, vzgojno in kulturno de- lo na Tržaškem. Ker pa je bil dobit- nik tega priznanja v tem času na ro- manju na Cipru po Pavlovih poteh, je njegovo priznanje prevzel v Vi- pavi župan občine Repentabor Marko Pisani. Ob tem priznanju g. Bedenčiču iskreno čestitamo in želimo, da bi s tako bogatim življenjem še dolgo nadaljeval med našimi tržaškimi Slovenci. Magda Rodman b koncu apostolskega potovanja na Portugal- sko je papež Frančišek na povratnem letu v Rim, v so- boto, 13. maja 2017, odgovarjal na novinarska vprašanja. Spre- govoril je o romanju v Fatimo, o Medžugorju, srečanju s predsed- nikom ZDA, ki je predvideno 24. maja, Bratovščini Pija X., ekume- nizmu ter nekaterih drugih ak- tualnih tematikah. Na vprašanje italijanskega novinarja, kaj meni o prikazovanjih v Medžugorju in kako komentira nedavno ime- novanje posebnega škofa, ki bo skrbel za pastoralni vidik ro- manj, je odgovoril: “Vsa prikazovanja ali domnevna prikazovanja spadajo na zasebno področje, niso del rednega jav- nega Cerkvenega učiteljstva. Medžugorje: je bila ustanovljena komisija (ustanovil jo je papež Benedikt XVI., op. p.), ki jo je vo- dil kardinal Ruini. Jaz sem konec leta 2013 ali v začetku leta 2014 od kardinala dobil ugotovitve komisije, v kateri so bili dobri teologi, škofje in kardinali. Do- bri, dobri, dobri. Poročilo Ruini je zelo, zelo dobro. Potem je bilo nekaj dvomov v Kongregaciji za nauk vere, kateri se je zdelo pri- merno poslati vsem članom Kongregacije vso dokumentaci- jo, tudi stvari, ki so se zdele na- sprotne Poročilu Ruini. Jaz sem dobil obvestilo, spomnim se, da je bilo v soboto zvečer. Ni se mi zdelo pravilno, saj je bilo tako, kot da bi dali na dražbo – opro- stite izrazu – Poročilo Ruini, ki je bilo zelo dobro narejeno. In v O nedeljo zjutraj je prefekt Kongre- gacije za nauk vere prejel moje pismo, v katerem sem mu rekel, naj namesto da bi poslali mnen- ja vsem članom, le-ta pošljejo meni osebno. Ta mnenja so bila pretehtana in vsa poudarjajo izčrpnost Poročila Ruini. Da, predvsem je potrebno ločiti tri stvari. Glede prvih prikazovanj, ko so bili [vidci] otroci, poročilo bolj ali manj pravi, da je potreb- no še naprej raziskovati. Glede sedanjih domnevnih prikazo- vanj pa ima poročilo nekatere dvome. Osebno sem bolj 'zlo- ben': raje imam Marijo mater, našo mater, in ne Marije, 'vodje poštnega urada', ki vsak dan pošilja sporočilo ob določeni uri..., to ni Jezusova mama. In ta domnevna prikazovanja nimajo posebne vrednosti. In to pravim kot osebno mnenje. Kdo misli, da bi Marija rekla: “Pridite, ker bom jutri ob tisti uri povedala sporočilo tistemu vidcu”. Ne. (V Poročilu Ruini) se ta videnja ra- zlikujejo. In tretjič, pravo in re- snično bistvo Poročila Ruini: du- hovno dejstvo, pastoralno dej- stvo, ljudje, ki gredo tja in se spreobrnejo, ljudje, ki srečajo Boga, ki spremenijo življenje... Za to ni čarobne palice in tega duhovno-pastoralnega dejstva ni mogoče zanikati. Zato je bil zdaj imenovan škof – dober, zelo dober, saj ima veliko izkušenj – ki bo skupaj z vsemi temi podat- ki, z odgovori, ki so mi jih poslali teologi, pogledal, kako se odvija pastoralni del. In na koncu se bo reklo kakšno besedo”. Bog, ki trpi s človekom Papež Benedikt XVI. je želel z okrožnico: 'Bog je ljubezen', povabiti k premisleku o Bogu, ki ni oddaljen, negiben in popoln v svoji presežnosti, ampak, ki ljubi in se pri- bliža človeku v njegovem trpljenju ter bre- zizhodnosti. Po drugi strani se resno posta- vlja vprašanje, zakaj Bog molči, ko je na sve- tu toliko hudega, ka- ko more on, ki je do- ber, tolerirati krivice in uničevanja, ki so prisotna v tem svetu? Zlasti žgoče ostaja vprašanje trpljenja nedolžnih ljudi. Ne- kateri so razočarani, da ni več mogoče go- voriti o Bogu, ki se za- nima za človeka, am- pak o smrti Boga, ki nima več vpliva na življenje. Sveto pismo govori o Bogu, ki je z ljubezni- jo in naklonjenostjo spremljal izraelsko ljudstvo v zgodovini. To pomeni, da jim ni bil oddaljen, ampak, da je čutil njihovo trpljenje, težave in veselje ter se odzival z ljubeznijo, pa tudi z jezo. Po- doba tega Boga se je v vsej resničnosti razo- dela v Jezusu Kristusu, ki se je občutljivo od- zival na bolečine ljudi, doživljal je njihovo žalost, jezo in trdoto, ko so se zaprli pred Bo- gom zaveze. (Mr 3,5) Ob vprašanju, zakaj trpijo nedolžni, že v Stari zavezi ni bilo od- govora. Job je prišel do spoznanja, da je Bog nepredvidljiv in je le molk odgovor pred njegovo skrivnostjo. Novozavezni pisatelji so povezali podobo trpečega služabnika (Iz 53) z izkušnjo Jezusovega trpljenja na križu. Predvsem so postavili Boga ljubezni (1 Jn 4,8) v kontekst križa, da se je tam razkrila vsa globina in veličina Božje ljubezni do sve- ta in človeštva. Zato more v Kristusu prejeti luč velika uganka bolečine in smrti. (CS 22) Bog odgovarja na trpljenje in bolečino člo- veštva tako, da v Jezusu Kristusu sam vstopi vanj in ga trpi tako, da ga spremeni v dar za človeštvo. Ne le za poganskega Aristote- la, ampak tudi za ne- katere krščanske mi- slece je bilo Božje trpljenje nekaj neza- slišanega. Toda prav v tem je veličina ra- zodetja, ki ga prinaša evangelij. Ni ljubezni brez bolečine, pravi- jo. Božji Sin se je v ljubezni izpraznil od svoje Božje slave in približal vsaki člo- veški bolečini. S tem je odprl novo pot darovanja in lju- bezni v moči njego- vega Duha. Bog pri- haja naproti prav tam, kjer so ga mnogi že odpisali. Blizu nam je povsod, kjer so naše roke in misli prekratke, napolnjuje trenutke, ki so polni praznine in brezizhodnosti. Nje- gova ljubezen sije tudi preko prepada smrti. Za vse to pa je treba narediti svobodni korak in objeti križ. Kolikor pritrdimo križu, smo zares ljudje, odprti za ljubezen, ki ne pozna nobene meje, njena luč nikoli ne zaide. Kri- stusova smrt na križu je dejanje trajnega upanja v novo in novo darovanje in spreje- manje. ZNAMENJE KRIŽA PRIMOŽ KREČIČNa povratnem letu iz Fatime v Vatikan Papež o duhovnem dejstvu v Medžugorju Rektor Marijinega svetišča na Svetih Višarjah p. Peter Lah sporoča, da bo cerkev na priljubljeni božji poti odprta od 27. maja do 1. oktobra. Žičnica bo obratovala vse dni od 1. junija dalje, vse do konca sezone. Predvsem na začetku junija in ob koncu septembra bodo zaradi slabših vremenskih razmer možne prekinitve obratovanja. Od 24. junija (ko se bo slovesno začela poletna sezona) do 10. septembra bodo svete maše ob 10., 11. in 12. uri; ob praznikih tudi ob 15. uri. Spovedniki bodo na razpolago samo v jutranjih urah. Če organizirana skupina želi dati svojim romarjem možnost spovedi, naj organizator predhodno obvesti rektorja. Duhovniki in redovniki so vedno dobrodošli v zakrestiji in župnišču; za tistega, ki bi bil potreben krajšega - duhovnega oz. počitniškega - oddiha, je kakšna prosta soba. Informacije: lah@unigre. it ali tel. 0428 63057 (po 16. uri). Nova sezona na Svetih Višarjah Prejeli smo Odgovor poštovani g. doktor Bran- ko Marušič! Prisrčna zahvala, da prebi- rate tudi moje “čakole”. Priz- nam, da jaz vseh Vaših zapisov ne preberem, preberem pa vsaj včasih kaj. Najprej se Vam opravičujem, da Vam nisem odgovoril po elek- tronski pošti. Vzrok je bil ta, da sem imel kompjuter pokvarjen. Naj bo odgovor vsaj v časopisu, ker Vi tako želite. Nimam sicer rad, da peremo naše cunje v jav- nosti, ko nas je čas obdaril z vo- do, Vas s Sočo, in škandaloznim vodnim umotvorom na solkan- skem placu, mene pa z vsaj včasih polnim jezerom. V Vašem zapisu od 18. maja 2017 pišete, da ste v mojem članku od 27. 4. 2017 prepozna- li sebe. Če ste natančneje brali, ste lahko videli, da nisem ime- noval nikogar. Upam, da dobro veste, da od Milj do Trbiža piše preko “starega konfina” vsaj dober ducat piscev, ki imajo ra- zlične poklice. In to ne samo v slovenske, ampak tudi v itali- janske in nemške časopise. Prav ste zapisali: “Gospod Ko- delja rad brska po preteklosti”. Da, to pa zato, da bi se pisno ohranilo tudi še kaj, kar ni bilo napisanega na uradni liniji, saj smo živeli v zanimivem času. O tem ste lahko nekaj prebrali tu- di v zapisu prof. Tomaža Pavšiča v Primorskem dnevniku 18. maja 2017 pod naslovom “Kot borbena ladjica v istem brodov- S ju”. Prav tako tudi dobro veste,da o zgodovini lahko pišejo tu-di nepoklicni zgodovinarji ali pa tisti, ki so določene stvari doživeli. Prav zato imajo neka- teri “posebej pravoverni”, take stvari za izmišljotine, čeprav so bile resnične … Omenjate, da ste me že enkrat opomnili na netočnost mojega spomina. Sem Vam odgovoril! Šlo je za nepomemben dogo- dek, čeprav ima zgodovinsko vrednost, o katerem bi Solkanci rekli: “Kako so Močnika cbali čez konfin”. Tedaj sem omenil tri osebe, ki so bile najbolj de- javne v tej akciji in tudi napisal dve imeni, tretjega pa ne, ker je bil tedaj še živ. Tudi to sem Vam pojasnil! Potem je šlo za SOL- KANSKO KRONIKO, ki jo je na- pisal dr. Franc Močnik. V tej brošuri je nekaj pomanjkljivo- sti. Tudi o tem sem že pisal, pa naj ponovim. Z dr. Joškom Šavlijem sva se z dr. Močnikom srečala v Zavodu sv. Družine. Vprašala sva ga: “G. doktor, za- kaj niste napisali resnice, ko so Vas metali preko meje, ampak ste napisali, da so pri tem dejan- ju sodelovali nesolkanski mul- ci? ” Odgovor: “Ker nisem želel nobenega žalit”! “Ja, pa to ni prav”! “Vem, da ni prav, napisal sem tako! ” Drugič se je pogo- vor z dr. Francem Močnikom nanašal na tisto slavno srečanje na novogoriški občini, za kate- ro je imel glavno zaslugo g. de- kan Srečko Šuligoj. Tudi tedaj sva z dr. Joškom Šavlijem g. dr. Franca Močnika skupaj vprašala: “G. doktor, so se Vam opravičili za to, kar so z Vami delali”? “Dali so mi darilo”! Vam je kdo rekel: Opravičuje- mo se, žal nam je, ali kaj po- dobnega, za vse, kar so z Vami delali v času, ko ste bili v Solka- nu in so “Vas cbnili čez kon- fin”? “Saj sem rekel, dali so mi darilo. Če prideta k meni, ga bosta videla”! Tako je dr. Franc Močnik vedno odgovoril, ko je pogovor nanesel na ta dogodek. Pa še nekaj: “Časniku ni v prid objavljanje neresnic... ” Z bese- do na dan! Kaj v tistem mojem zapisu, ne pismu, ni resnično? Res pa je, da se v zamejskem slo- venskem (ne italijanskem!) ti- sku zapaža, da ko ima neki zapis kritično vsebino in se nanaša na drugo stran konfina” ali na našo ljubo SLO, tak članek doživlja svojo usodo. Ali ga uredništvo ne objavi ali pa čaka … Končno pa vsi čakamo … Lep pozdrav! Ambrož Kodelja Kristjani in družba 25. maja 2017 5 Na praznik Gospodovega vnebohoda, v četrtek, 25. maja, bodo maše ob 8., 10. in 17. uri. V soboto, 27. maja, bo ob 17.45 molitev za mir - Duh Assisija. V nedeljo, 28. maja, bo ob 16. uri tradicionalno skupno romanje vernikov iz goriške in koprske škofije. Na prvi petek, 2. junija, bosta po maši (ob 17. uri) izpostavitev Najsvetejšega v kapeli prikazanja in celonočna molitev, ki se bo končala v soboto, 3. junija, z mašo ob 7. uri. V soboto bo tudi šmarnično romanje koprske škofije (maša ob 11. uri). V nedeljo, 4. junija, bo ob 15. uri molitvena ura pred Najsvetejšim za moralno in duhovno prenovo slovenskega naroda. Na praznik sv. Rešnjega telesa in krvi, 15. junija, bodo maše ob 8., 10. in 17. uri. V soboto, 17. junija, bo ob 19.30 slavnostni koncert ob 300-letnici kronanja Milostne podobe. V nedeljo, 18. junija, bo ob 15. uri molitvena ura pred Najsvetejšim za nove duhovniške, redovniške in misijonarske poklice. Posebno slovesno bo v soboto, 24. junija (478 let od prikazanja Matere Božje Uršuli Ferligoj): ob 20. uri slovesna sv. maša, ki jo bo daroval škof Anton Stres; sodeloval bo župnijski pevski zbor iz Tolmina; po maši pete litanije in procesja z Milostno podobo in lučkami. Cerkev bo odprta celo noč, izpostavljeno bo Najsvetejše. V nedeljo, 25. junija (“kronanca”), bo ob 16. uri slovenska sv. maša ob 300-letnici kronanja Milostne podobe. Ob somaševanju škofov in duhovnikov jo bo daroval apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Juliusz Janusz. Svetogorska cerkev, ki je bila 19. novembra 1906 povzdignjena v manjšo baziliko (s posebno listino papeža Pija X.) in razglašena 26. aprila 1907, je dobila leta 2016 - v sklopu priprav na 300- letnico kronanja Milostne podobe - uradno ime “BAZILIKA KRALJICE SVETOGORSKE”. Na Sveti GoriKampanja “8x1000” Menza za revne v Gorici udi v Gorici ni videti kon- ca nenehnemu pritoku revnih, tistih, ki nimajo denarja niti za nakup osnovnih živil, a morajo tudi oni vsaj enkrat na dan zaužiti topel obrok. In prav tem ljudem priskoči na pomoč Menza za revne bratov kapuci- nov, ki vsak dan postreže z več sto obroki. S pomočjo denarja iz sklada Osem od tisoč, darežljivih posameznikov, Emporija solidar- nosti, ki skrbi za hrano tik pred iztekom roka užitnosti, Fundaci- je Carigo in goriške občinske uprave pomaga Menza za revne vsak dan sto ljudem. Kapucinski brat Luigi Berte' je povedal: “Vsak dan postrežemo med 90 in 110 obroki hrane. Pred časom smo jih postregli manj, a sedaj se je število potrebnih spet dvi- gnilo, včasih nudimo hrano tudi 120 osebam. Revnih iz naših krajev in iz bližnjega Kromberka ter Nove Gorice je okrog 40 na dan, v menzi pa hranimo tudi prišleke, ki čakajo na azil, včasih je potreben prevajalec, da tem prišlekom razloži, da tisti, ki so nastanjeni v zavetišču Nazareno ali pa v zavetišču svetega Jožefa, ne morejo jesti tu”. Menza za revne deluje odlično predvsem zaradi številnih pro- stovoljcev, okrog trideset jih je, ki so prisotni v menzi na Trgu sv. Frančiška, pomagajo pripra- T viti mize, delijo obroke in po-spravljajo po kosilu. Brat Luiginam je še povedal, da sodelujejo tudi skupine skavtov, ki poma- gajo takrat, ko je največja potre- ba. “Prav skavti skrbijo tudi za po- sebno akcijo nabiranja denarja v mestnih mesnicah, kjer kupci lahko dajo denar v posebne hra- nilnike, s tako nabranim denar- jem pa potem kupimo meso prav v teh mesnicah. Na ta način pomagamo tako mestnim me- snicam kot tudi revnim in po- trebnim”! je še dodal brat Luigi. Tudi višji srednji šoli Cossar ter Da Vinci sta dejavno pomagali lansko leto, saj so dijaki prispe- vali predpasnike za tiste, ki delijo hrano, prav tako pa so priskočili na pomoč tudi dijaki sami, v do- govoru z ravnatelji, seveda. “Ho- telirska šola Pertini iz Tržiča nam je ob Božiču pomagala tako, da so pripravili slovesno kosilo. Le- po bi bilo, če bi se še tesneje po- vezali s šolami”, je dodal brat Berte', “mogoče s pomočjo učiteljev in profesorjev verou- ka”. Izpostavil je tudi pomen obiskov otrok in šolarjev, ki pridejo, si ogledajo menzo in tako posta- nejo bolj občutljivi do revnih in na rob odrinjenih. “Brez velikodušnosti velikega števila ljudi, ki nam pomagajo, vsega tega dela seveda sami ne bi zmogli”, pravi brat Lorenzo Zampiva, vodja kapucinskega sa- mostana, ki nadaljuje: “Do- brosrčnost, velikodušnost, soli- darnost, vse to je naravnost fan- tastično in iskreno povem, da smo vsem globoko hvaležni. Se- dem bratov kapucinov nas je, tu so še prostovoljci in vsi skupaj večkrat težko vse to zmoremo, saj je prošenj vedno več. Po moje bi morali odgovorni urediti še kakšno strukturo, ki bi nudila revnim tople obroke prehrane. Zakaj ne bi poskusili s še kakšno, tudi majhno ponudbo”? Vprašamo ga, kdo so ljudje, ki prihajajo na kosila. Vodja samo- stana nam pove, da gre v bistvu za vedno ene in iste osebe, kar priča o globoki krizi. “Za nekatere od njih smo zadnja možnost, saj so izgubili vse, od dela do doma, dostojanstva, ki ga daje zaslužek, potem so tu še ločenci, ki nekako še posrbijo za vse dajatve, račune za vodo, elektriko, plin, a za hrano nima- jo; tu so seveda tudi tisti, ki so zašli v temni predor odvisnosti od drog ali pa se utapljajo v al- koholu in ne zmorejo najti rešit- ve, gre za izgubljena življenja, med njimi je veliko mladih. Rad bi povedal, da pripravljamo tudi posebne torbice s hrano za tiste, ki ne zmorejo priti v vrsto. V da- našnji družbi namreč ni lahko prositi za pomoč”... Selina Trevisan / prevod JUP Cerkveni in družbeni antislovar (37a) K kot KARMA (1) e malo nadaljujemo v načeti smeri - ko smo spregovorili o jogi, spregovorimo še o karmi. O tej temi je pel tudi Francesco Gabbani v pesmi 'Occidentali's Karma', zmagovalki festivala Sanremo in udeleženke Eurosonga, kjer je dosegel 6. mesto. Verovanje v “karmo” torej na Zahodu obstaja in ni tako majhno, zadeva pa ni od danes. Karma se torej sprejema, v znanih ali manj znanih krogih, kakor tudi se to počne poglobljeno ali tudi ne. Zadeva je torej v modi, pogosto se pojavlja v pogovornih oddajah, o njej govorijo znane osebnosti, vidimo jo v filmih in po televiziji, najdemo jo tudi v besedah politikov in novinarjev. Kot kažejo raziskave, sta dva pojma, karma in reinkarnacija, ki se ju zelo pogosto povezuje skupaj, zelo razširjena tudi med tistimi, ki se imajo za kristjane, če pustimo ob strani, koliko krščanstvo tudi prakticirajo (krščanska praksa je mišljena v redni molitvi in udeležbi ter prejemanju zakramentov, zlasti je seveda tu nedeljska maša). Mnogi seveda kaj dosti ne vedo, kako se Š osnova koncepta karme intransmigracije duš ne skladaz Jezusovim naukom in s samo podobo učlovečenega Božjega Sina. Kakor pri jogi, bodo seveda tudi tu mnogi trdili, kako gre za starodavno izročilo, kar v neki meri drži, saj omenjeni religiozno-metafizični koncept najdemo v vedski literaturi, indijskih religijah in budizmu, vendar moramo tu biti precej jasni in natančni. Najprej je treba povedati, da se v omenjenih religioznih oblikah ne govori nujno o reinkarnaciji oz. o ponovnem rojstvu človeške duše v drugih živih ali človeških bitjih, zagotovo ne v zahodnjaški obliki. Kot jo učijo na Zahodu, je zadeva iznajdba Teozofije in spiritizma, kot binom karma-reinkarnacija pa se prične širiti v drugi polovici 19. stoletja, ko se v določenih delih zahodne družbe že začne kriza vere. Stvar se začne širiti skupaj s poenostavljeno različico hinduističnih in budističnih naukov, ki jih širi Teozofija, pa tudi spiritizem, ki duhove razume kot duše, ki čakajo na novo telo. Vse od tistih časov je mnogo intelektualcev, ki so se napajali pri ezoterični literaturi, trdilo, kako naj bi bil karmični zakon pravi nauk “ezoteričnega krščanstva”. Mnogi filozofi in književniki so bili ideji naklonjeni, npr. Arthur Schopenhauer (1788-1860) ali italijanski pisatelj Antonio Fogazzaro, zlasti v svojem bestsellerju “Malombra” (1881). Tam prikaže primer reinkarnacije, ki jo ima za kompatibilno s krščanstvom. S še enim delom zaokrožamo naše raziskovanje priljubljenosti in razširjenosti karme na Zahodu. Andrej Vončina Tri župnijske skupnosti v občini Sovodnje ob Soči so v nedeljo, 21. maja, pospremile k zakramentu prvega sv. obhajila šest dečkov. V svoja srca so Jezusa sprejeli Christofer, Tomaž, Adrian, Danijel, Erik in Alessio, ki jih je na ta pomembni življenjski dogodek pripravila veroučiteljica Monica Quaggiato. Domači župnik msgr. Renato Podbersič je v pridigi spodbudil prvoo- bhajance in starše, naj vztrajajo na tej poti in naj red- no pristopajo k prejemanju sv. obhajila, saj nas ima Jezus tako rad, da je za nas daroval življenje na križu. Bogoslužje so prvoobhajanci oblikovali s prošnjami, začetno mislijo in uvodom v očenaš ter zahvalami, na koru pa so jih s petjem spremljali otroci in mladi pod vodstvom Damijane Čevdek Jug. Števerjanska župnijska skupnost je v nedeljo, 21. ma- ja, pospremila k obhajilni mizi trinajst prvoobha- jancev; to so Alice, Anja, Clarissa, Erik, Eva, Franc, Iacopo, Loris, Martin, Nicholas, Nikolaj, Vanessa in Veronika. Dve leti jih je pripravljal župnik Marijan Markežič ob pomoči Albine Pintar. Župnik je otro- kom položil na srce misel Malega princa “Bistvenih stvari v življenju ne gledamo z očmi, temveč s srcem”. Prijatelju Jezusu naj zvesto sledijo celo življenje. Bogoslužje so oblikovali otroci okoli oltarja in na koru pod vodstvom Martine Hlede in Martine Valentinčič ob spremljavi violine (Emanuela Koren) in kitare (Mihael Corsi). Po maši se je slavje celotne skupnosti nadaljevalo v Sedejevem domu. Prvo sv. obhajilo v Sovodnjah ob Soči Prvo sv. obhajilo v Števerjanu Goriška25. maja 20176 Opera omnia Mirka Fileja Primorska se prebuja na nov način ZCPZ Gorica uhovnik, profesor, skla- datelj, dirigent, prosvetni delavec, narodni budi- telj, organizator, vzgojitelj, prija- telj, veseljak, karizmatik, prilju- bljen župnik, človek, ki je znal ljudi pritegniti in razveseljevati. Vse to in še mnogo več je bil prof. Mirko Filej (1912-1962), duša in motor razcveta slovenske kato- liške organiziranosti na Goriškem po drugi svetovni vojni. Ob 105-letnici rojstva in 55-letni- ci smrti je Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica izdalo njegova dela v monografiji z na- slovom Mirko Filej 1912-1962 zbrano skladateljsko delo. V so- delovanju z Zvezo slovenske ka- toliške prosvete in s PD Štandrež je ZCPZ kronalo projekt, ki je zah- teval veliko raziskovalnega in uredniškega dela, s koncertnim večerom Opera omnia Mirka Fi- leja; potekal je v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici v petek, 19. maja. Sodelo- vali so MoPZ Mirko Filej (dir. Zdravko Klanjšček), MoPZ Štma- ver (Nadia Kovic), Združeni mešani pevski zbor ZCPZ - Gorica (Zulejka Devetak), Glasbeno društvo Tamburjaši - Vipava (Vlasta Lokar Lavrenčič). V režiji Metke Sulič so s pestrim sporedom pripravili bogato akademijo, ki je obudila lik ve- likega in zaslužnega moža; v njegovih skladbah, besedah in pričevanjih o njem ga je bilo skoraj živo začutiti. Posebno težo večeru so dale misli oseb, ki so o njem spre- govorile. Prvi je to storil pred- sednik ZCPZ Dario Bertinazzi, ki je - poleg sodelavcev in čla- nov združenja ter ljubiteljev glasbe - med navzočimi poz- dravil nekdanjo predsednico prof. Lojzko Bratuž, pa tudi ne- kaj Filejevih sorodnikov. Kot že za projekt, posvečen Emilu Ko- melu, so sodelavci ZCPZ “z ve- liko vnemo, resnostjo in požrtvovalnostjo” v poldru- gem letu pregledovali, raziskova- li, zbirali stvaritve in pričevanja prof. Mirka Fileja. Sklepni večer ni želel biti “spominska priredi- tev”, je pa le spomnil, da smo v težkih povojnih časih na Go- D riškem imeli ljudi, ki so pripomo-gli h kulturnemu, narodnemu inverskemu preporodu. Za predsta- vitev dela Mirka Fileja, duhovni- ka in skladatelja, niso izbrali cer- kve, čeprav je napisal veliko cer- kvenih pesmi, temveč Kulturni center Lojze Bratuž, saj ima za kulturno zbirališče Slovencev v mestu velike zasluge zlasti on. S karizmo močne in vedre osebno- sti je zbiral množice ljudi za na- jrazličnejše prireditve. Takrat ni bilo ne računalnikov ne družbe- nih omrežij, pa vendar so vsi ve- deli, kdaj, kje in zakaj so potekale številne prireditve, je dejal Berti- nazzi. Kaj lahko storimo danes, da ne bi bil zaman trud, ki so ga vložili možje, kot so bili Bratuž, Filej, Komel in drugi, se je še vprašal predsednik ZCPZ. Prihod- njim rodovom moramo dopove- dati, da vsa znanost in študij ne moreta nadomestiti kulture srca, je pribil Bertinazzi. Človek ne more graditi in utrjevati svoje osebnosti le s študijem, delom in napredovanjem v karieri. “Mlade rodove je treba vzgajati k udej- stvovanju v domačih društvih in župnijah, pri pevskih zborih in gledaliških skupinah. Samo tako se bomo lahko še naprej ohran- jali na tem koščku zemlje kot skupnost in ne kot posamezniki, čeprav profesionalci in študirani ljudje, ali pa kot neka folklorna skupnost”. Sodelovanje, delo v skupinah, medsebojno spozna- vanje, srečevanje na prireditvah: samo tako postanemo del skup- nosti. “Relativizem in brez- brižnost sta se žal naselila tudi v naši mali skupnosti”... Zato bodi- mo pozorni in sledimo mladim generacijam ter jih vključujmo v naše organizacije. Kot je to delal prof. Mirko Filej. Bertinazzi se je izrecno zahvalil vsem, ki so kon- kretno izpeljali projekt (prof. Ivan Florjanc, Stefania Beretta, Albert Devetak, Monica Quaggiato, Lu- ka Terčič), in vsem drugim sode- lavcem, ki so omogočili podvig. Metka Sulič je na belem fotelju ob videoprojekciji orisala življen- jsko pot Mirka Fileja. Rodna Me- dana je bila “zatočišče njegove duše”, srce pa je poklonil Bogu, glasbi in hribom, je dejala. “Z vse- mi tremi ljubeznimi je osrečeval in bogatil vse okrog sebe”. Že kot mladenič je odkrival lepoto gla- sbe z Emilom Komelom in Lojze- tom Bratužem. Kot duhovnik je služboval v Idriji, Mavhinjah, Trstu in nato, od leta 1951, v lju- bljeni Goriški. Na gimnaziji, učiteljišču in na strokovni šoli je skrbel, da so mladi dobili dobro znanje iz petja, slovenščine in ve- rouka. Vodil je mladinske šolske zbore, maševal je v cerkvi sv. Iva- na, uvedel je slovesno polnočni- co in kakovosten zbor, v cerkvi sv. Ignacija je bil organist in pevo- vodja pri italijanskem bogoslužju. V Gorici je bil vključen v Sloven- sko katoliško prosvetno društvo, ko se je v mestu in okolici “začelo vse premikati”. Kmalu je postal predsednik društva, mladi so se tam družili, nastajali so dobri zbori. Na Placuti je ustanovil zbor SKPD, ki se je kasneje preimeno- val v MePZ Lojze Bratuž, kmalu po njegovi smrti pa je iz moške sekcije nastal MoPZ Mirko Filej. Veliko zborovskih prireditev je bi- lo udejanjenih po njegovi zami- sli, ne nazadnje Cecilijanka. Združeval je pevce in zbore iz Go- rice in okolice ter jim sam dirigi- ral; peli so po vsej deželi in na Ko- roškem, snemali za radio. S skla- dateljskim delom je Filej začel že v študentskih letih. V letih 1951- 57 je izdal štiri zbirke pesmi. Da bi podprl organiste in pevovodje, je želel ustanoviti orglarsko šolo; začela je delovati leta 1954 na Pla- cuti. Harmonijo je poučeval Emil Komel, liturgijo Rudolf Klinec, slovenščino Dragotin Butkovič in Kazimir Humar, Filej pa teorijo. Izoblikoval je orkester mandolin; leta 1951 je to bila “velika poseb- nost v mestu”. Bil je predsednik odbora Katoliškega doma in sou- stanovitelj ŠZ Olympia. Dne 23. maja 1962 je imel svojo srebrno mašo, ki je bila tudi zadnja. Odšel je “na višku svojih ustvarjalnih moči”. Na večeru je občinstvo lahko slišalo tudi tri zvočne posnetke, pričevanja treh dobrih znancev Mirka Fileja. Msgr. Oskar Simčič se je spomnil, kako so radovedni otroci Fileju, ki je med počitnica- mi rad igral na orgle, gonili meh. Za novo mašo msgr. Simčiča na Subidi pa je vodil zbor. Dirigent Zdravko Klanjšček je poudaril Fi- Šest otrok iz 4. razreda veroučencev iz Štandreža je na peto velikonočno nedeljo, 14. maja, ob 10. uri prejelo zakrament prvega svetega obhajila. Pri maši, ki jo je olepšalo petje otrok, v polni cerkvi sv. Andreja ap. so ta pomembni korak sto- rili Anna, Jakob, Laura Daniela, Manuel, Nina in Sara, ki jih je pripravila s. Faustina, šolska se- stra. V nedeljo, 14. maja, so na sedežu slovenske du- hovnije v Gorici prvič stopili k “angelski mizi” Edoardo, Ester, Luca, Nicola in Nika. Prvo sv. obhajilo jim je dal župnik Marijan Markežič, ki je mladim položil na srce, naj bodo odprti za Je- zusova navodila, ki so zelo enostavna in ure- sničljiva z Božjo pomočjo. Dovolj je, da Mu da- mo na razpolago svoje skromne moči in dobro voljo. Potem bo On nadaljeval tam, kjer mi sami ne zmoremo. Smer delovanja je: BOG - DRUGI - JAZ. “Vera brez del je mrtva, vera + dobra dela prinesejo rezultat: BOŽJI PRIJATELJ ali SVET- NIK”, je še povedal. Otroke je za ta pomembni korak pripravila Ana Turus. Bogoslužje so pri- pravili in s petjem obogatili otroci in mladi pod vodstvom Alenke Radetič. lejev pristop do vsakega člo- veka. Znal je privabljati pev- ce. Na vajah so delali zelo re- sno, potem pa je pevce, ki so izgubili zadnji avtobus, “spravil v svoj topolinček, odkril streho iz platna, tako da je 6-7 fantov kar stalo po- konci, in jih peljal domov”. Obvladal je klavir, orgle, vio- lino, kitaro, mandolino in druge instrumente na stru- ne. “Kjer je bilo potreba, je igral”. Bil je duša, vodja pev- skega udejstvovanja na Go- riškem. “Prav on je vplival name, da že vse življenje de- lam na tem: za spodbujanje pesmi in za ohranjanje slo- venstva”, je še dejal Klanjšček, ki nad 50 let vodi moški zbor Mirko Filej, nad 60 let pa orgla na Jazbinah. Prof. Lojzka Bratuž se Fileja spo- minja kot “izrednega člo- veka, ki je zlasti za našo Goriško opravil ogrom- no delo”. Gorica ne bo nikdar mogla izkazati njegovemu spominu do- volj hvaležnosti za vse, kar je naredil. “Bil je tudi velik prijatelj, imeli smo ga res kot domačega člo- veka”. Posebno dobro se je ujel z Ljubko Šorli, saj je uglasbil veliko njenih poezij. Po značaju je bil preprost in zelo sproščen: “Tak je znal bi- ti tudi v žalostnih trenut- kih. Življenje je vzel takšno, kakršno je bilo. Tudi zaradi tega smo ga vsi zelo cenili in spošto- vali”. Filejeve skladbe so ra- dožive, napisane tehtno in skla- dateljsko modro, je dejal urednik zbranega skladateljskega dela mag. prof. Ivan Florjanc. Hotel je pisati za ljudi, zato je ta glasba bli- zu ljudem. “Nobena skladba ni takšna, ki bi hotela biti skladatel- jsko ali estetsko sama sebi na- men”. Preko glasbe je hotel spo- ročati. Zanj je bilo “najbolj bistve- no to, kar danes malo izginja: vrednota je za domovino, za svoj narod, za svoje bližnje se znati žrtvovati”. Kdor je pripravljal ta projekt, to vrednoto še živi: “To je bilo najlepše ob zbiranju, ti- skanju, popravljanju, pa tudi ob tej proslavi. Vse to se čuti”. Filej je hotel biti “skladatelj v službi”. Hvalevredno je delo Združenja cerkvenih pevskih zborov, ki skrbi za ovrednotenje del skupine skladateljev, ki so sicer delovali v za Primorsko zelo težkem času, toda “bili so zelo ustvarjalni”. Pri- morska “se prebuja na nov način”. Fileji, Vodopivci, Bratuži, Komeli, “morda tudi tigrovci”: vseh teh, ki so se rodili na teh tleh, se moramo zavedati in biti tudi sami sposobni - kot so bili oni - “se žrtvovati z nasmehom in radostjo”. Florjanc je sklenil svoje misli z besedami: “Hvala, da znate živeti te vrednote, ki so se tukaj rodile in še vedno živijo”. DD (več fotografij na www. noviglas. eu) foto Roberta B. Prvo sv. obhajilo v Štandrežu Prvo sv. obhajilo pri sv. Ivanu v Gorici Združeni mešani pevski zbor ZCPZ - Gorica, dir. Zulejka Devetak (foto dd) Ivan Florjanc Metka SuličDario Bertinazzi foto dd Goriška 25. maja 2017 7 Sprejem nagrajenih mladinskih zborov Hvala za trud, kakovost in uspehe! KCLB veza slovenske katoliške prosvete in Kulturni cen- ter Lojze Bratuž sta 22. maja v večernih urah počastila tri mladinske zbore iz našega prostora, ki so se v zadnjih ted- nih odlično izkazali na zborov- skih tekmovanjih. Dekliška vo- kalna skupina Bodeča Neža z Vrha Sv. Mihaela je zadnje dni aprila pod vodstvom Mateje Černic osvojila drugo mesto na mednarodnem festivalu v Corku na Irskem. Na 9. držav- nem zborovskem natečaju Il Garda in Coro, ki je potekal v Malcesinah med 12. in 14. ma- jem, pa sta Dekliški zbor Igo Gruden iz Nabrežine (zboro- vodja Mirko Ferlan) in Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice (David Ban- delj) zasedla drugo oz. tretje mesto. V komorni dvorani kul- turnega centra (med prisotni- mi sta bila tudi sovodenjska županja Alenka Florenin in predsednik SSO Walter Ban- delj) je po uvodni pesmi, ki so jo zapela dekleta skupine Bo- deča Neža, tri dirigente in predstavnike zborov najprej pozdravila predsednica ZSKP Franca Padovan. Primerno je jih počastiti za uspehe na pre- stižnih preizkušnjah in se jim zahvaliti za trud, ki ga vlagajo v slovensko pesem in besedo, Z saj ju tako tudinosijo v svet, jedejala. Gotovo je nekaj izrednega, da imamo v naši sredi toliko mla- dih, ki se izkazu- jejo s kakovostni- mi dosežki. Tudi predsednica KCLB Franka Žgavec je izrazila ponos nad mla- dimi pevci. Kdor se ukvarja s petjem in zbo- rovskim delom, ve, koli- ko dela je za vsako posamezno skladbo, je dejala. Tekmovanja pa z več vidikov terjajo pose- ben napor. “Doseganje iz- vrstnih mednarodnih rezulta- tov je prav gotovo sad resnega, vztrajnega in trdega dela, obe- nem pa veliko zadoščenje za vse pevce in zborovodje ter tu- di vse ostale, ki pomagajo, spremljajo in moralno podpi- rajo te podvige”. Tekmovanja pomenijo bogato izkušnjo, preko katere lahko pevska sku- pina ugotovi, koliko zmore. Kori- stno je tudi soočen- je z drugimi. Pevski sestavi se iz leta v leto spreminjajo; tudi to pomeni veliko težavo za zborovodje, ki morajo usklaje- vati vaje z ostalimi dejavno- stmi. “Na Primorskem smo po- nosni, da premoremo kar lepo število kvalitetnih pevskih zborov, ki nas predstavljajo po svetu”. Žgavčeva se je spomni- la na ugledne prednike, ki so verjeli v poslanstvo zborovske kulture; med njimi na Mirka Fileja, Lojzeta Bratuža, Emila Komela, Stanka Jericija. “Pose- jano seme je vzklilo in obrodi- lo bogate sadove”, tudi zborov- sko petje se je povzpelo na zelo visok nivo. Poslanstvo zborov- skega dela ni le dobivanje na- grad in priznanj po svetu, je tu- di druženje, prijateljevanje, ve- selje v lepi družbi, uživanje ob lepo zapeti pesmi, dobro počutje na odru, ko se usuje aplavz občinstva, je rekla. Ne na- zadnje pa ima slovenski zbor še nalogo, da je am- basador sloven- ske besede in pe- smi v svetu. Čer- ničevi, Ferlanu in Bandlju so na- to poklonili zbir- ko nabožnih pesmaric Filipa Terčelja, ki je v prestižni izdaj pravkar izšla pri GMD. Po sklepni pesmi Bodeče Neže so navzoči mladim nazdravili s penečo rebulo, ki jo je poklo- nil Silvan Primožič. / DD V soboto, 27. maja, med 9. in 13. uro Dan odprtih vrat na šoli Emil Komel soboto, 27. maja 2017, bo na sedežu glasbene šole Emil Komel dan od- prtih vrat in možnost poskusa vseh instrumentov za otroke iz vrtca (2. in 3. letnik) in šoloob- vezne otroke. Profesorji šole bo- do na razpolago otrokom od 9. do 13. ure v posameznih učil- nicah, medtem ko bodo v ko- morni dvorani v jutru potekali tudi kratki nastopi učencev centra Komel, in sicer kot sledi: 10.00 Do Mi Sol - skupina predšolske glasbene vzgoje, V 10.30 Otroški pevski zborEmil Komel,10.45 godala, 11.00 harfe, 11.15 harmonike, 11.30 pihala, 11.45 kitare, 12.00 električna kitara, 12.15 Mladinski zbor Emil Komel, 12.30 Jazz in moderna glasba. Od 12. do 13. ure bodo profe- sorji jazz in moderne glasbe na razpolago za mlade iz srednje šole. Obvestila Društvo F. B. Sedej prireja v četrtek, 25. maja, ob 20. uri, v prostorih župnijske dvorane v Števerjanu, zaključni koncert, nastopali bodo otroški in mladinski pevski zbor F. B. Sedej, z dirigentko Martino Hlede in mešani pevski zbor F. B. Sedej z dirigentom Patrickom Quaggiatom. V petek, 26. maja, ob 18. uri bodo na področju nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba - Štandrež odkrili spominsko obeležje, posvečeno zavetnikom Evrope, Sv. Cirilu in Metodu in Sv. Benediktu. Mozaik bo postavilo društvo sKultura 2001 iz Štandreža. Gostovanje - Kulturno društvo APZ Alojzij Mav z zborovodkinjo Klaro Maljuga iz Ljubljane, nedelja, 28. maj 2017, župnijska cerkev v Podgori pri Gorici. Zbor bo pel pri sv. maši ob 9. uri, po maši pa se bo predstavil še s krajšim koncertom Marijinih pesmi, posvečenih Lojzetu Bratužu ob 80- letnici smrti. Vabljeni! Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča udeležencem izleta na KRK-RAB-PAG, da bosta v soboto, 3. junija, odpeljala iz Gorice dva avtobusa istočasno s trga na Goriščku/ Medaglie d'oro ob 5. uri in nato oba nadaljevala pot z običajnimi postanki, in sicer pri 'vagi' blizu Pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah in v Doberdobu. Organizatorji priporočajo izletnikom, da bodo točni in da imajo veljaven dokument za tujino. Priprava na malo maturo bo potekala v Mladinskem domu od 5. do 9. junija od 15. do 18. 30 s ponavljanjem snovi glavnih predmetov, utrjevanjem matematike ob testih INVALSI-ja prejšnjih let, vajami za premagovanje treme pred preizkušnjo izpitov in ohranjanjem koncentracije med študijem. Informacije na tel. 0481-280857, 366-6861441, 331-6936603; mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it. SPDG vabi na vsakoletno srečanje planincev 11. junija pri Aljaževem domu v Vratih, pod severno triglavsko steno. Predviden je ogled Planinskega muzeja v Mojstrani, udeležba na krajšem pohodu in ogled reševalne vaje v steni. Prevoz z avtobusom, ki bo odpeljal iz Gorice ob 6. uri. Vrnitev do19.30. Prijave na sedežu društva Verdijev korzo 51/int. ob četrtkih od 19. do 20. ure. V Mladinskem domu poteka vpis k pošolskemu pouku 2017/18. Predvpisi s popusti do 31. maja. Informacije na tel. 0481-280857 ali 366-6861441 oz. 331-6936603; e- pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it Mladinski dom Gorica vabi otroke od 6. do 14. leta na “Poletnosti 2017” z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami: Šala po šoli - dnevno središče (15.6. - 7.7. / 6-13 let); Adrenalinski potepi - dnevno središče (19. - 23.6. / 11-14 let); Avanture - igrivo letovanje v koči (19. - 23.6. / 8-11 let); Zelenizziv - pustolovsko letovanje v koči (25. - 30.6. / 11-14 let); Šola za šalo - igriva priprava na začetek pouka (28.8. – 8.9. / 6-13 let); 1, 2, 3: Srednja! - uvod v srednjo šolo (4. – 8. 9. / 11-12 let). Informacije na tel. 0481-280857 ali 366-6861441 oz. 331-6936603; e- pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v petek, 30. junija, ob 17. uri v Tumovi dvorani na korzu Verdi 51 v Gorici predavanje o povezavi med telesom in umom za zdravo in srečno življenje. Predavali bosta psihologinja Ester Ferletič in športna pedagoginja in psihomotricistka Loredana Kralj. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi članice in prijateljice, da se pridružijo kot pevke društvenemu Ženskemu pevskemu zboru. Prijavijo naj se po tel.: 0481 531093 (Majda M.) ali 0481 532092 (Emil D.). Prav tako so članice in prijateljice vabljene, da se vključijo v ekipo balinark in se prijavijo na tel. št.: 0481 882213 (Ana T.). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško obvešča člane in prijatelje, da bo po sklepu občnega zbora od meseca junija 2017 dalje društveni sedež odprt od 10. do 11. ure samo prvo sredo v mesecu; v primeru praznika bo odprt naslednjo sredo. Za morebitne informacije kličite na tel. št.: 0481 532092 (Emil D.), 0481 531383 (Ingrid N.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.). 0481 78138 (Sonja Š.). V ulici San Giovanni 9 v drugem nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana, dajemo v najem trisobno stanovanje. Za informacije tel. 0039 347 6921591. Zgodovinska stavba na Placuti (št. 18) je že štirinajst let prazna in zapuščena. Razpada in ustvarja samo stroške za najnujnejša dela za vzdrževanje in bremeni lastnika z raznimi davki in zavarovanjem. Ker do danes nobena slovenska organizacija ali posamezniki niso pokazali zanimanja za uporabo, je odbor Katoliškega tiskovnega društva sklenil, da objavi poziv za nakup morebitnim interesentom, tako ustanovam kot posameznikom. Za pojasnila: tel. 0039 0481 531445 ali e-mail societatipografica@legalmail. it. Kulturni center Lojze Bratuž v okviru Festivala Kogojevi dnevi in v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2017 spominsko razstavo o slikarju Albertu Sirku ob njegovi 130-letnici rojstva in 70-letnici smrti. Zato se obrača na zasebnike, ki imajo v lasti dela Alberta Sirka, s prošnjo, da bi jih dali na razpolago za obdobje razstave. Informacije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-pošti info@centerbratuz. org. Darovi Za Sedejev dom: namesto cvetja na grob pok. Majdi Bajt vd. Komjanc daruje druž. Marjan Cingerli 25,00 evrov. Čestitke Na 9. Zborovskem državnem tekmovanju v kraju Malcesine na Gardskem jezeru je Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice prejel tretjo nagrado v kategoriji mladinskih zborov. Zboru in dirigentu Davidu Bandlju čestita Zveza slovenske katoliške prosvete. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 26. 5. 2017 do 1. 6. 2017) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 26. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 28. maja, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 29. maja (v studiu Sanja Vogrič): Večer s knjigo. Torek, 30. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 31. maja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Okajeni in ožgani pogorelčki - Izbor melodij. Četrtek, 1. junija (v studiu Andrej Baucon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. DRUŠTVO SKULTURA 2001 vabi na odkritje mozaika BENEDIKT - CIRIL - METOD ZAVETNIKI EVROPE Območje nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda Štandrež-Vrtojba petek, 26. maja 2017, ob 18. uri Pevske točke bodo izvajali otroci osnovnih šol iz Štandreža in Vrtojbe V primeru slabega vremena bo slavje potekalo v dvorani SDAG KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska vabi na kavo s knjigo Iztoka Ilicha 99 KUHARIC Z DUŠO Pogovor z avtorjem bo vodila urednica Martina Kafol v četrtek, 1. junija 2017, ob 10. uri v prostorih knjigarne na Travniku 25 Pod pokroviteljstvom Kavo bo ponudilo podjetje Ob rojstvu malega EZRA se veselimo s Slavico in Mitjo VSI PRI NOVEM GLASU PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ PRAZNIK ŠPARGLJEV 2017 26., 27., 28. maja 2., 3., 4. junija v Štandrežu - v župnijskem parku med lipami Petek, 26. maja 2017 ob 20.45 odprtje fotografske razstave del Milana Bressana Sobota, 27. maja 2017 ob 17. uri slikarski ex-tempore za vrtce in osnovne šole na temo Svet pravljic ob 20.30 ples z ansamblom SOUVENIR Nedelja, 28. maja 2017 ob 19. uri Štandreški župnijski otroški zbor in osnovna šola Fran Erjavec iz Štandreža ples z ansamblom HRAM Petek, 2. junija 2017 ob 20.30 mladinski večer z ansamblom MLADE GAZDE Sobota, 3. junija 2017 ob 20.30 ples z ansamblom SOUVENIR Nedelja, 4. junija 2017 ob 19. uri Pevski zbor, nagrajevanje natečaja ex-tempore komedija P.D. Štandrež ROMEO IN JULIJA, delovna verzija ples z ansamblom ABC (pika na i) Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača. Bogat srečelov POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE foto dd foto dd Kultura25. maja 20178 Snovanja 2017 / Kisna klet Sirk na Subidi Učenci jazz in moderne glasbe SCGV E. Komel prepričljivo! Že samo okolje je bilo nenavadno, akustika pa taka, da si jo lahko samo želiš, saj je kisna klet družine Sirk na Subidi pri Krminu že res najprej na- menjena pridelovanju žlahtnega kisa, a je istočasno pravi kraj za tiste, ki hočejo slišati odlično glasbo. To je prišlo do izraza v nedeljo, 22. t. m., ko so se fantje jazz sekcije centra Komel zbrali pod vodstvom mentor- ja Jana Sturiala in prisotnim zaigrali tako, kot se spodo- bi: prepričljivo, dovršeno, predv- sem pa suvereno, in sicer klasični iz- bor jazz glasbe. Prisotni so tako lahko v imenit- nem okolju pri- sluhnili pozdra- vom občinske od- bornice za kulturo iz Krmina Elene Gasparin, ki se je ravnateljici centra Emil Komel prof. Alessandri Schetti- no zahvalila za sodelovanje, v nedeljo je bil namreč na Krminskem velik praznik, ki ga domačini poznajo pod imenom La Viarte, v Krmin in Brda pa privabi na tisoče ljudi od vsepov- sod. Znani pionir odlične gastronomije in zadnja leta tudi izdelovanja vinskega kisa, domačin in gostitelj Joško Sirk pa je prisotnim, med sodi, kjer kis počasi zori, orisal pomen kisa za pre- hrano, kot je tudi izpostavil dejstvo, da bi morali imeti do kisa in hrane drugačen odnos, biti bolj povezani z naravo. V krasnem okolju so mladi fantje, učenci jazz in modernega oddelka glasbene šole Emil Komel iz Gorice, po toplih besedah ravnateljice prof. Alessandre Schettino, ki je nanje po- nosna, zaigrali sproščeno klasične jazz skladbe, koncert so razdelili na dva dela, med kratko pavzo so prisot- ni, med njimi je bilo tudi več pohod- nikov, lahko okusili dobrote Sirkove domačije in seveda tudi kupili Sirkov žlahtni kis. Nedeljski koncert v Sirkovi kisni kleti so izvedli Gabriel Gardenal na kitari, Daniele Sentieri na bas kitari, Fran- cesco Sentieri je igral na bobne in kla- vir, Luka Paljk na sak- sofon ter Francesco De Monte na klavirju. Zaigrali so Henderso- novo Inner urge, You don't know slovite Lady Day, kot jazzov- ski navdušenci ime- nujemo Billie Holi- day, Gillespijevo A night in Tunisia, Ger- swinovo poznano Summertime, never- jetno Mercerjevo Au- tumn leaves, medtem ko so s Pastoriusovo The Chicken prisilili tudi tiste, ki so kon- cert poslušali sede, da so se začeli pozibavati v ritmu. Montgome- ryjeva Four in six, Parkerjeva Yarbird suite ter neverjetno uglašena Blue train legendarnega Johna Coltranea so dodale samo še piko na i lepemu in doživetemu koncertu. Bravo gostitelju, šoli Emil Komel in predvsem pa mladim glasbenikom! ZUT ri založbi Mladinska knji- ga je izšel ponatis knjige Slava vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, ki prinaša izbor iz Valvasorjevega obsežnega dela o naših krajih. Po besedah urednika Tineta Lo- garja so se za ponatis dela v pre- novljeni in osveženi podobi odločili, ker gre za eno temeljnih knjig slovenske kulture. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Logar, je Sla- va vojvodine Kranjske v tej obliki prvič izšla leta 1977, ko je bil knjižni trg na Slovenskem precej drugačen, kot je danes, in je bila uspešnica. Zadnji ponatis dela je izšel pred 20 leti. Projekt je zasnoval publicist Bo- gomil Gerlanc. Naslonil se je na P Valvasorjevo berilo, ki ga je pri- pravil Mirko Rupel, ta je po- skrbel tudi za prevod besedil. Po Ruplovi smrti je Gerlanc naredil izbor iz Valvasorjevega berila in "tako smo dobili knjigo, ki je Valvasorja približala najširšemu krogu bralcev", je povedal Lo- gar. V pričujoči izdaji, pri kateri je za sodobno obliko poskrbel obliko- valec Marko Prah, so se naslonili na izdajo iz le- ta 1994, ki je že bila ma- lo osvežena. Kot je po- vedal Logar, se je Prah v mar- sičem tudi držal Valvasorjeve- ga izročila. Knjiga je tako po njegovih besedah pregled- nejša od prejšnjih izdaj in bra- lec lažje sledi posamičnim po- glavjem. Danes, ko imamo dostopen integralni prevod Slave vojvo- dine Kranjske, ponatis pričujoče knjige po Logarje- vih besedah pomeni predv- sem korak k mlademu bralcu. Prepričan je, da ga bo knjiga "zgrabila", saj je napisana ko- munikativno in nazorno. Tu- di izvirna spremna beseda Branka Reispa, ki je bil ob prvi izdaji knjige eden najugled- nejših poznavalcev Valvasorjeve- ga opusa, je danes sporočilno Na zadnjem koncertu četrte sezone cikla Zvoki mladosti, ki ga prireja Glasbena šola Nova Gorica, je nastopil mednarodni godalni trio Go. Trio, ki ga sestavljajo violinistka Clara Bensa in violončelist Alessandro Sluga, oba rojena v Italiji, in violistka Enriketa Cefa iz Albanije. Kot gostja se je pri izvedbi Kvarteta za klavir in godalni trio Rober ta Schumanna pridružila pianistka Aleksandra Pavlovič. Godalci so se spoznali na magistrskem študiju na Konservatoriju za glasbo G. Tartini v Trstu. Alessandro Sluga in pianistka Aleksandra Pavlovič pa sta tudi kolega na Glasbeni šoli Nova Gorica. Go. Trio je pripravil program s poudarkom na klasicistično- romantični glasbi. Začel je z delom Ludwiga van Beethovna in nadaljeval s Kvartetom za klavir Roberta Schumanna. Izvedba obeh del je bila navdahnjena. Glasbeniki so ustvarili trdno vez med seboj, prisluhniti so znali eden drugemu, da so Beethovnov Trio v svoji trdno zakoreninjeni klasicistični tradiciji izvedli korektno, polno zveneče in z mnogimi lepimi zvočnimi linijami. Izvedba skladbe Roberta Schumanna je bila dramatična. V soigri so si glasbeniki stali ob strani in se v izrazu dopolnjevali. V interpretacijah je bilo veliko pestrega dogajanja. Potekale so mnoge pripovedi, ki so odstirale poti v najgloblja romantična občutja. Osrednji impulz je temu kvartetu skladatelj položil v klavir in prav tega je pianistka prepričljivo podala, zasledovala ga je brezkompromisno in ga izvedla z veliko močjo in ustvarjalno energijo. Trio se je njenemu interpretativnemu utripu odzival naravno in z občutkom. Izvedba pa je bila vseskozi eno samo potovanje raznoraznih doživetij, od mračnih, nostalgičnih, do veselih in ekstatičnih. Koncer t je moderiral študent muzikologije, Lev Fišer, ki je z glasbeniki opravil intervju. Poslušalcem so razgrnili ozadja nastanka skladb, približali čas, v katerem sta deli nastali in predstavili estetiko ujeto v ti dve mojstrovini. Tako so se poslušalci popolnoma poglobili v doživljanje izvedb in se z lahkoto predajali glasbi, ki je sicer v svoji osnovi zahtevna. Vsi skupaj so pripravili prijeten večer komorne glasbe, ki so ga z zanimanjem spremljali tudi številni mladi poslušalci. / MS Mednarodna zasedba Go.Trio in pianistka Aleksandra Pavlovič Temeljno delo naše kulture Pri Mladinski knjigi izšel ponatis Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ustrezna, je poudaril. Knjiga vsebuje več kot 50 izvir- nih bakrorezov, od tega deset ve- likega formata. Prinaša slikovite in natančne opise vasi, krajev in mest ter številne naravne in kul- turne znamenitosti. V njej so opisi prebivalcev in njihovih na- vad, šeg, vraž in zanimivosti, pri- naša zgodovinska dejstva in do- godke, ki so zaznamovali skup- no narodovo preteklost. Knjigi je dodana zbirka petih razglednic po bakrorezih iz Slave vojvodine Kranjske in pet znamk z Valva- sorjevo podobo. Po besedah literarnega zgodovi- narja in komparativista Janka Kosa je bil Valvasor za 17. stoletje to, kar je bil Primož Trubar za 16. stoletje - izjemna osebnost, ne- navadna po svoji življenjski zgodbi in po hotenju, ki je bilo nad povprečjem takratnega kul- turnega življenja na Kranjskem. Svoje delo je Valvasor, ki je bil po prednikih Italijan in ki je pi- sal v nemščini, videl kot delo za Kranjce v prednacionalnem smi- slu. Njegovo delo je po Kosovih be- sedah lep primerek baroka v znanosti, zgodovinopisju ter za- nimanju za šege in navade. Bere se kot sijajen baročni tekst, lahko pa se mu približa tudi na drugih ravneh. Valvasor je ves čas navdihoval in še danes navdihuje etnologe, zgodovinarje, folkloriste in lite- rate. Predvsem slednjim je po Kosovih besedah zapustil veliko, to nasledstvo pa se začne že s Francetom Prešernom. "Prešer- nov pogled na zgodovino je Val- vasorjev pogled, " je poudaril Kos in dodal, da so tudi vsi pisci zgodovinskih romanov zajemali iz Valvasorja. Valvasor (1641-1693) se je rodil v Ljubljani. Leta 1678 je na Bo- genšperku ustanovil grafično podjetje z bakroreznico in tiskar- no. Obsežno topografsko-zgodo- vinsko delo Slava vojvodine Kranjske v 15 knjigah predstavlja vrh njegovih znanstvenih priza- devanj. Umrl je v Krškem. Foto JMP va ponedeljka zapored, 29. maja ob 16.30 v ljubljanskem Kinodvoru in 5. junija ob 20.00 v tržaškem Narodnem domu (Ul. Filzi 14), bodo predvajali nova dokumentarca tržaških filmarjev Jurija Grudna in Martina Turka. Prvi bo v filmu Skodelica kave predstavil intimne zgodbe štirih protagonistov, ki se s kavo ukvarjajo zelo profesionalno, a se izogibajo potrošniških prijemov in tokov globalizacije. Skodelica kave je v tej obdelavi spodbuda k razmisleku o osmišljanju naših dejanj, zato da požirek opojnega napitka postane poživilo, sprostitev ali izgovor za prijateljski klepet. Martin Turk je scenarij za svoj Pappenstory - Štorija o sloven- skem amaterskem gledališču SAG Trst pripravil po knjigi Bogomile Kravos (SAG - Trst, Ljubljana 2012). Zgodba o tem, kako so si v 70-ih letih mladi gledališki nav- dušenci zamislili svoje delovanje in po nekaj uspešnih sezonah prišli v konflikt z manjšinsko or- ganiziranostjo, je vredna razmi- sleka. Po prepovedi uprizoritve družbeno kritičnega teksta, so se sagovci odločili za pripravo ostre satire nad t. i. levičarsko krovno organizacijo in nameravali naštu- dirati predstavo naskrivaj. Kakšno vzdušje je vladalo v 70-ih letih v državi in pri nas, kako so se odvi- jale stvari med amaterji in v krov- ni organizaciji pripovedujejo ta- kratni akterji in sagovci Boris Ko- bal, Ivan Verč in Bogomila - Mili- ca Kravos, ki je sopodpisala sce- narij. Film je posvečen pobudni- ku SAG-a, prezgodaj preminulemu režiserju Sergeju Verču. Pred predvajanjem obljubljajo skodelico kave, po ogledu obeh dokumentarcev pa bo dobro del kozarček pijače! Vljudno vablje- ni! Več informacij na: http: //bela- film. si/seznam-filmi/2017-pap- penstory/ D Trst / Ljubljana Dokumentarca tržaških filmskih režiserjev Thomas Peric iz Doberdoba se je že v januarju izkazal na baletnem natečaju CND Concours de Danse v Tržiču, pridobil si je 1er “Prix unanimite” (prvo mesto s soglasjem žirije) in možnost, da zastopa Severno Italijo na finalu v Španiji. Finale je potekal v Tarragoni (Barcelona) 5., 6. in 7. maja. Poleg Thomasa se je natečaja udeležilo še drugih 30 italijanskih reprezentantov, vseh udeležencev pa je bilo več kot tisoč; prišli so iz Španije, Francije, Belgije, Italije in Izraela. Žirijo so sestavljali Monica Cervantes, Clara Thomson, Marcos Marau, Rosario Rodriguez, Ana Cordoba, Belen Munoz, Rejane Losno, Gloria Sarda, Sylvie Libert in Lorella Reboa. Thomas je v Španiji osvojil drugo mesto v kategoriji Jazz individual. Balet redno trenira petkrat na teden pri plesni šoli Cenacolo Arabesque v Ronkah; večkrat posveča baletu z različnimi predstavami in staži tudi soboto in nedeljo. Konec aprila se je udeležil tudi Dance Meetinga v mestu Lucca, kjer je prispel do semifinala, torej med prvih dvajset. Poleg tega je tudi odlično sklenil avdicijo za DIP Dance Intensive Program, to je pripravna šola znane nizozemske plesne univerze Codarts v Livornu. Balet Kultura 25. maja 2017 9 Trst - Koper - Umag Forum Tomizza 2017 e 18 let zapovrstjo konec maja kulturno dogajanje v Trstu, Kopru in Umagu popestrijo prireditve mednarod- nih obmejnih srečanj Forum To- mizza. Enaindvajsetega maja leta 1999 se je namreč mnogo prehi- tro in nenadoma izteklo življen- je italijanskega pisatelja istrskega rodu, Fulvia Tomizza (rojen 26. januarja 1935 v Materadi pri Umagu). Njegovi prijatelji, med katerimi so med drugimi bili hrvaški literarni ustvarjalec Mi- lan Rakovac, italijanska pisatelji- ca iz Pulja Nelida Milani in naš pesnik Ciril Zlobec, pa so se že kar takoj na Tomizzevem pogre- bu dogovorili, da se naslednje le- to srečajo v njegov spomin. Sprva je pod naslovom Tomizza Ž in ni šlo za razpravljanje o To-mizzevi literarni ustvarjalnosti,ki je ni malo in v italijanskem je- ziku (in slovenskih prevodih ne- katerih del) obsega tudi romane t. i. “slovenskega opusa” – tiste torej, v katerih se pojavljajo slo- venski kraji ali slovenske literar- ne osebe, npr. Mladoporočenca iz ulice Rossetti (o Danici in Stanku Vuku), Zlo pride s severa (o koprskem škofu Vergeriju), pa Frančiška in Obiskovalka … V zadnjem času pa je vsako leto znova izbrana določena družbe- nokritična tema, tako je lani bila tema Zid, v spominu iz preteklih let pa je ostala Hic sunt leones, letos je bila osrednja tema Laž. V organizaciji Skupine 85/Gruppo 85 v Trstu, Skupnosti Italijanov Santorio Santorio in Kulturnega kluba/Club culturale v Kopru ter Mestne knjižnice v Umagu je ta- ko med 17. in 19. majem na sim- pozijskem delu o laži razpravlja- lo 14 referentov iz Italije, Slove- nije, Hrvaške, Bosne in Hercego- vine, Srbije in Nemčije. Forum Tomizza namreč ni zgolj literar- ni festival, ni pa tudi ne samo znanstveni simpozij in je vse našteto pa še kaj. Kako je bil vi- deti (in slišati) letos? Predvečer Foruma se je v Trstu v soorganizaciji Slovenskega kluba in KD Tina Modotti začel že v to- rek, 16. maja, na aperitivu s pi- sateljem Milanom Rakovcem, s katerim se je pogovarjal Bojan Brezigar, pobudnik Rakovčevih dolgoletnih kolumn v Primor- skem dnevniku. Nadaljeval se je dan zatem v Novinarskem krožku z referati Federice Marzi, Pierluigija Sabattija, Giovannija Tomasina in Patrizie Vascotto (Trst), Widad Tamimi (Ljublja- na), Aljoše Curavića (Koper) in Rosanne Bubole (Reka). Doga- janje v Kopru se je letos pričelo že v sredo, z vodenjem Jasne Čebron po koprskih poteh Ful- via Tomizze. Pisatelj, ki je bil do- ma iz hrvaškega dela Istre, se je namreč v Kopru šolal, kar je med drugim natančno popisal v uvo- du romana Zlo pride s severa, pa tudi zaposlil na koprskem radiu. Vrhunec koprskega Foruma je bil z raznovrstnim dogajanjem v četrtek, ko so v palači Gravisi najprej nastopili razpravljalci: Polona Glavan, Andrej Blatnik in Aleš Črnič (Ljubljana), Marco Apollonio (Koper), Drago Bojić (Jajce), Zlatko Paković (Beograd) in Ahmed Burić (Sarajevo). Po- poldne pa je čudovito pozno- spomladansko, skoraj že poletno vreme odlično služilo literarne- mu branju Pesnik na cesti, ki je bilo organizirano v čarobnem okolju dveh koprskih vrtov – na dvorišču palače De Franceschi na Tumovi ulici 2 in dvorišču Novo pri Goriški Mohorjevi družbi Zbirka pesmi Vaš Terčelj ri Goriški Mohorjevi družbi je v lepi prestižni izdaji izšel komplet na- božnih pesmaric Filipa Terčelja (1892-1946), primor- skega duhovnika, pisatelja, pesnika in publicista, katere- mu se je založba želela poklo- niti ob njegovi 70-letnici na- silne smrti in 100-letnici mašniškega posvečenja. Zbir- ka je izšla v sodelovanju z raz- nimi zvezami in združenji cerkvenih zborov, uredila in pripravila za tisk pa jo je Terčeljeva rojakinja Marija Pe- gan. Izid zbirke potrjuje po- membno kakovost Terčelje- vih svetih poezij, ki so nago- vorile ne le skladatelje, ki so sodelovali pri znanih izvor- nih pesmaricah, ki so v letih 1929 – 1933 izšle pri GMD, ampak tudi celo vrsto drugih skladateljev, ki so segali in še danes segajo po teh besedilih in ustvarjajo pesmi za ra- zlične zborovske sestave. Zbirka obsega šest zvezkov, P prvi trije zvezki zaobjemajospominski izbor iz prvotnihpesmaric: Božji spevi (1929), Gospodov dan (1930) in Zdrava Marija (1933), 4. zve- zek obsega dva snopiča, v prvem je urednica zbrala uglasbene pesmi Brede Šček z naslovom Terčeljeve svete pe- smi v uglasbitvah Brede Šček, v drugem pa vzporedne ugla- sbitve istih pesmi drugih skla- dateljev z naslovom Terčelje- ve svete pesmi v vzporednih uglasbitvah. Sklepni 5. zve- zek pa nosi naslov Pomembni vidiki izida goriških pesmaric 1929-1933 s separatom pe- smi, ki bi jih pripisala Filipu Terčelju, v katerem urednica predstavi nekaj pogledov, ki osvetljujejo pomembne vidi- ke ustvarjalnega in organiza- cijskega snovanja za izid go- riških pesmaric 1929-1933 z nekaj dodatnimi pesmimi, ki, kot pravi urednica sama, jih pripisuje Filipu Terčelju. Zbirko krasi vrsta Terčeljevih portretov, spremne misli pa so prispevali: dr. Rafko Va- lenčič, profesor teologije, z uvodnimi besedami Bogastvo nekega izročila, Marko Tavčar, odgovorni urednik, Zbirki na pot, ter izčrpni pri- spevki Marije Pegan, Zakaj iz- bor Terčeljevih pesmi 2016 in Filip Terčelj – Življenjepis (1. zvezek), Skladatelji Terčelje- vih pesmi, Pesniki v treh pe- smaricah GMD 1929 do1933 (2. zvezek), o pesmarici Zdra- va Marija (3. zvezek); Terčel- jeve Svete pesmi v uglasbit- vah Brede Šček (4. a zvezek), Skladatelji (4. b zvezek), Po- membni vidiki izida goriških pesmaric 1929-1933 (5. zve- zek). Gre vsekakor za pomembno izdajo, ki na zelo poveden način osvetljuje vlogo in po- men Filipa Terčelja ne le kot izredno nadarjenega pesnika, ampak tudi kot velikega kul- turnega in narodnega delav- ca. Grad Kromberk blizu Nove Gorice in goriška Palača Coronini Cronberg sta bila več stoletij osrednji rezidenci grofov Coronini, ene najpomembnejših rodbin nekdanje Poknežene grofije Goriško–Gradiške, ko je to ozemlje pripadalo avstro–ogrski monarhiji. Po drugi svetovni vojni se je zaradi nove meje ta vez pretrgala. Grad Kromberk, ki je bil močno poškodovan v obeh vojnah, je deloma obnovil že Viljem Coronini, zadnji predstavnik goriške veje rodbine. Po določitvi meje je ozemlje pripadlo Jugoslaviji, objekt pa je postal last Občine Nova Gorica. Od leta 1954 je osrednje razstavišče Goriškega muzeja, v njem so na ogled stalna zbirka likovne umetnosti in različne občasne razstave. Palača Coronini, ki se nahaja na italijanskem ozemlju, je ostala v lasti družine do leta 1990, ko je umrl Viljem Coronini. Po njegovih navodilih je bila ustanovljena Fundacija Palača Coronini Cronberg, ki skrbi za varovanje in promocijo muzeja ter njegovih zbirk. Vodeni ogledi V Goriškem muzeju in Fundaciji Palača Coronini Cronberg želimo ponovno obuditi zgodovinsko povezavo med rezidencama, zato smo se odločil i , da bomo v Sloveniji in Italiji skupaj širili poznavanje naše kulturne dediščine. Prvi korak našega sodelovanja je ponudba skupnih vodstev na obeh lokacijah z nakupom skupne vstopnice. Vodstva bodo potekala vzporedno v slovenskem in italijanskem jeziku. Na koncu bomo še skupaj nazdravili. DATUM OGLEDA: nedelja, 18. junija, ob 17. uri voden ogled Gradu Kromberk, ob 18.30. voden ogled Palače Coronini (prevoz z osebnimi avtomobili). Vodena ogleda v slovenskem in italijanskem jeziku bosta potekala vzporedno. Ob prijavi izberite, v katerem jeziku želite spremljati vodstvo. Vstopnina (vključena sta oba ogleda in pijača): 8 evrov, 6 evrov (otroci in študenti). Prijavite se na: mail: katarina. bresan@goriskimuzej. si, tel.: +386 5 335 98 21. Strokovna vodstva po palačah rodbine Coronini družine Čalija na Ulici agrarne reforme 8 a – sodelovali pa so Laura Marchig, Gašper Malej, Željka Horvat Čeč, Christian Si- nicco, Anja Golob in sirski begu- nec, pesnik, pisatelj ter založnik Mohamed Abdul Monaem. Dne- va še ni bilo konec: v palači Gra- visi je sledila otvoritev razstave idejnih rešitev za naslovnico zbornika Lapis histriae – ZID ku- ratorke Maje Briski, pa še Artistra koncert – Hommage ą Alfredo Lacosegliaz v izvedbi A. L. P. E. – Alfredo Lacosegliaz Patchwork Ensemble. Umaški del Foruma v petek se ponavadi začenja s podelitvijo nagrade Lapis Histriae naj- boljšemu avtorju kratke proze. Letošnji dobitnik nagrade je mladi hrvaški pesnik in prozaik Davor Ivankovac z besedilom Ponedeljek, ki je žirante (Marka Sosiča, Teo Tulić in Lauro Mar- chig) prepričal s kratko zgodbo o prevarantski, nasilniški in kse- nofobni lokalni združbi nekega hrvaškega provincialnega mesta, ki delavce novači za rušenje to- varne, namesto za delo v njej. Na 12. mednarodni literarni na- tečaj, ki ga skupaj razpisujejo umaška Mestna knjižnica, ko- prska Osrednja knjižnica Srečka Vilharja in tržaška mestna knjižnica Attilio Hortis, je letos prispelo 98 besedil v sloven- skem, hrvaškem, srbskem, bo- sanskem in italijanskem jeziku. Med umaškimi referenti so bili: Daša Drndić, Aljoša Pužar (Re- ka), Francesca Folandi (Milano), Vjekoslav Perica (Šolta), Will Firth (Berlin), Anja Golob (Lju- bljana) in Lejla Kalamujić (Sara- jevo), v galeriji Marin je bil izve- den performans Slavice Marin in branje poezije Anje Golob, zvečer pa še Artistra koncert De Alfredo: Cantando & Giacolan- do (Dario Marušić & Milan Ra- kovac). Petdnevno druženje v duhu prehajanja med jeziki in kulturami Fulvia Tomizze se je v soboto opoldne zaključilo s ko- memoracijo na Tomizzevem grobu v Materadi. Tema letošnjega Foruma Tomiz- za – Laž – seveda ni bila izbrana naključno – navdihnjena je bila z “alternativnimi dejstvi” Trum- pove politike ali, kot je v kratki zgodbi napisal nagrajenec, razli- ko med “resnico in 'alternativno resnico'”. Laž je po besedah uvodničarke v Umagu, Daše Drndić, lahko vse: “Od majhne, benigne, bele laži, do tiste mor- bidne, nevarne in ubijalske. Od osebne, ki zastruplja vsakodnev- ne medosebne odnose, do lite- rarne, gledališke, ekonomske, politične, znanstvene, družbene, verske, zgodovinske. Tudi jaz, zdaj, sem pred vami – laž”. Ni pa laž, da si Forum Tomizza vsako leto prizadeva ravno nasprotno – zbrati posameznike (literarne ustvarjalce, publiciste, režiserje, univerzitetne profesorje in znan- stvene raziskovalce pa tudi teo- loge – letos je bil med gosti hrvaški frančiškan iz Bosne in Hercegovine Drago Bojić) iz ra- zličnih držav, ki vsak v svojem je- ziku, pa so kljub temu razumlje- ni, govorijo – o resnici. K uspešnosti Foruma Tomizza pri- pomorejo njegovi vsakoletni or- ganizatorji: Patrizia Vascotto, Ire- na Urbič, Neven Ušumović in enkratni – Milan Rakovac. Vladka Tucovič Letošnji nagrajenec Davor Ivankovac, gost 18. Foruma Tomizza v Umagu. Foto P. Sturman Tržaška25. maja 201710 Prijetno srečanje za slovo Genralna konzulka RS Ingrid Sergaš končuje svoj štiriletni mandat vTrstu in se te dni poslavlja. Tako je v četrtek, 18. maja, obiskala tudi sedež Slovenske prosvete v Trstu, kjer so jo sprejeli predsednik Marij Maver in predstavniki nekaterih drugih organizacij, ki imajo svoj sedež na Donizettijevi ulici. Prisotni so bil predsednik Černetove knjižnice Ivo Jevnikar, predsednik DSI Sergij Pahor, predsednica Radijskega odra Maja Lapornik in drugi sodelavci. Zahvalili so se Sergaševi za njeno naklonjenost in ji voščili veliko uspeha in zadoščenja na novem delovnem mestu. Slovenščina z empatijo: uvajanje v raziskovalno dejavnost V sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico in Odsekom za zgodovino in etnografijo - Trst prireja Elena Cerkvenič, v sklopu pobude Slovenščina z empatijo, srečanje v Narodni in študijski knjižnici - Trst, ki ima namen spodbujati udeleženke in udeležence, v duhu dvojezične interakcije, k zanimanju za raziskovalno dejavnost, na raznoraznih področjih slovenske kulture, jezika, gledališča, književnosti, poezije, proze, turizma, kulinarike, znamenitosti kraškega, mestnega, pokrajinskega, deželnega teritorija, folklore, glasbe, umetnosti, politike, zgodovine. Udeležba na srečanju je brezplačna. Srečanje se bo dvojezično odvijalo v prostorih Narodne in Študijske knjižnice v petek, 26. maja, v popoldanskih urah. Zbirališče: ob 16.30 pri vodometu z dvema velikima maskama na začetku drevoreda XX. septembra, oširek Bonifacio. Prisrčno vabljene in vabljeni! Kratke Kandidat za župana Mitja Ozbič srečal krajane O obnovi nabrežinskega trga Svetega Roka edanje stanje nabrežin- skega trga Svetega Roka je nedvomno eno izmed najbolj občutenih težav in ne- rešenih vprašanj v devinsko- nabrežinski občini. Težave se lahko sicer zelo pogosto spre- menijo v priložnosti. O tem je prepričan odvetnik Mitja Oz- bič z vso levosredinsko koalici- jo, ki podpira njegovo župan- sko kandidaturo na prihaja- jočih občinskih volitvah. Na- stala je zato zamisel o javnem srečanju, na katerem je v četrtek zvečer sodelovalo lepo število tamkajšnjih trgovcev, predstavnikov nabrežinskega S jusa in občanov, ki jim je usodanabrežinskega trga pri srcu.Turistična kmetija z nastanitvi- jo Juna, ki se nahaja ravno na trgu, je gostila prijetno in umir- jeno debato, iz katere je izšla želja po ustanovitvi delavne skupine. Ta bi bila izraz vseh vpletenih sogovornikov in bi poiskala najboljšo in širše pod- prto rešitev. O faraonskih načrtih v četrtek ni bilo govo- ra. Občani so izrazili kot prvo predvsem potrebo po vzdrževanju in olepšanju ob- stoječega. “Treba je oživiti ta prostor s podpiranjem gospodarskih de- javnosti, ki trdno vztrajajo in dandanes opravljajo ključno vlogo. Hkrati je treba spodbu- diti tudi morebitno zamenjavo tistih, ki so že obupali. Spod- bujati moramo pogovor in rešiti težavo skupaj. Trg lahko postane velik vzvod za celotno občino: prostor lahko najdejo muzej kamnoseštva, izložba tukajšnjih obrti, izobraževalne in vzgojne ponudbe prav tako vezane na obrt za mlade in najmlajše”, je prisotnim dejal Ozbič. Skupna pot načrtovanja bi bila v primeru Ozbičeve izvolitve tesno vezana na sodelovanje z Jusom Nabrežina in črpanjem sredstev iz evropskih skladov. Rav- no z evropskim projek- tiranjem je Ozbič v le- tih nabral veliko iz- kušenj, predvsem kot občinski podtajnik v dolinski občini in osta- lih javnih ter zasebnih upraviteljskih vlogah. Mitja Ozbič o izglaso- vanju sklepa o spre- membi koncesije o ko- riščenju kamnoloma Županski kandidat le- vosredinske koalicije Mitja Ozbič je z vesel- jem ocenil odobritev sklepa o sprejetju spremembe konvencije med Občino De- vin-Nabrežina in nabrežin- skim jusom: “Veseli me, da je bil ta sklep izglasovan in to so- glasno. Ohranila so se delovna mesta in kamnoseška dejav- Trst - Cerkev sv. Vincencija Dekanijska revija Marijinih pesmi nedeljo, 21. maja, je Zveza cerkvenih pev- skih zborov iz Trsta pri- redila revijo pevskih zborov openske dekanije v cerkvi sv. Vincencija v središču Trsta. Koncert sta odprla člana tam- kajšnje slovenske župnijske skupnosti in predstavnika ZCPZ Irma in Savino Piščanc, ki sta pozdravila občinskega odbornika Igorja Švaba, se zahvalila župniku za gostol- jubnost in vsem zborom za sodelovanje, nato sta kot prva nastopila mlada obetavna gla- sbenika (ki tudi pomagata do- mačemu slovenskemu cerkve- nemu pevskemu zboru iz Sv. Vincencija pri nedeljskih mašah) z glasbenim utrin- kom: šestnajstletni organist V Borut Štoka in komaj enaj-stletni saksofonist ErikPiščanc sta ubrano zaigrala Gounodovo Ave Marijo. Po le- pem glasbenem preludiju je nato imela krajšo priložno- stno misel prof. Majda Cibic, ki je poudarila posebni po- men meseca maja, šmarnic in Marijinih pesmi. Zatem je be- sedo prevzel Matej Kos, ki je celotno glasbeno popoldne tudi povezoval in je napove- dal prvi nastopajoči zbor: Združeni zbor Zveze cerkve- nih pevskih zborov pod vod- stvom Edija Raceta in orgelsko spremljavo Tomaža Simčiča je mogočno zapel Sattnerjevo S cvetlicami te venčamo, De- schermeierjevo Ave zvonček zazvoni in Mavovo Ko sveto jutro. Nato je zelo prijetno za- pela Ženska vokalna skupina Barkovlje, ki je pod suverenim vodstvom Aleksandre Pertot najprej odpela protestantski napev Marija dečla žegnana, nato Ave Marijo, ki jo je ugla- sbil Lodovici (na kitaro je spremljal Ivan Suppani) in na koncu še Allelujo, katere avtor je Javi Busto. Mešani cerkveni pevski zbor sv. Jernej z Opčin je pod zanesljivim vodstvom dolgoletnega zborovodje Jan- ka Bana tudi zelo prepričljivo odpel tri pesmi (na orgle je spremljal Vinko Skerlavaj): O, brezmadežna devica, ki jo je uglasbil Emil Hochreiter, La- harnarjevo V sveto mesto na- S 1. strani Uspešen dan ... a glasbeno kuliso je s svojo harmoniko poskrbela Iva- na Kresevič. Sledilo je pre- senečenje: to je bil video, v kate- rem je Boris Pahor spregovoril mladim piscem o tem, kaj odli- kuje dobrega pisatelja: za pisce je pomembno razmerje, ki ga ima- jo do današnjega sveta in današnje družbe. Ni po- membna samo globalizacija, am- pak tudi posamez- ni narodi in ne sa- mo njihov jezik, ampak tudi zavest, da si nekaj poseb- nega, da si narod, da si neka skup- nost. Navezal se je tudi na tematiko natečaja in rekel, da je ljubezen zelo pomembna, v na- jrazličnejših pogle- dih. Nato se je začel osrednji del večera, v katerem so mladi avtorji izvedeli, kdo od njih je bil nagrajen. Jasmina Gruden in Urška Petaros sta pre- brali vse tri nagrejene pesmi, na- kar so se njihove avtorice pri- bližale odru. Preden so izvedele, katero mesto so zasedle, so se morale še malo potruditi, kajti čakal jih je še krajši intervju, ki Z so ga pripravile Svetlana Brecelj,Veronica Piredda in VeronikaBordon, ki obiskujejo časnikarski krožek pri Slovenskem kultur- nem klubu. Pripravile so intervju v stilu italijanske oddaje Le Iene, avtorice so morale hitro, z eno besedo odgovarjati na vprašanja kot npr. Koliko časa že pišejo, če bodo še pisale in podobno. V ka- tegoriji pesmi je prvo mesto do- segla Nicole Rende za svojo pe- sem Minljivost trenutka, na 2. mesto se je uvrstila Katarina Po- lojaz s ciklom pesmi Prislušku- jem tišini v sebi, na tretje pa Ma- ja Zobec s pesmijo Kozmos 2000. nagradili so še nekatere mlade, katerih pesmi je komisija pripo- ročila za objavo. To so bili: Jaco- po Vicenzin, Maša Kocijančič, Niko Trento in Marika Farinelli. Sledil je glasbeni premor, za ka- terega je poskrbela Julija Kralj na klavirju. Nato so prebrali še proz- ne nagrajene izdelke in tudi z nji- hovimi avtorji opravili krajši in- tervju. V kategoriji proze je prvo mesto dosegla Mojca Petaros za pripoved Slišal sem; /kriknil je list, /ko da so mu prebodli srce, drugo Jakob Gruden za zgodbo Stolp, tretje pa Tjaša De Luisa za pripoved O trave, reka, kamen drevo... /dobra velika bitja, / ki spregovore samo, /Kadar umol- knejo ljudje... «. Priporočene iz- delke pa so napisali Luca Carli, Lara Paulin in Jana Tull. Nagrade so prispevali ZKB, zla- tarna Malalan in založba Mladi- ka. Sledil je še intervju s predstavni- cama komisije Lučko Susič in Majdo Artač (z njima je bil v ko- misiji tudi Jurij Paljk) in pred- stavnico organizatorjev Anko Pe- terlin. Vsi so poudarili pomen, ki ga ima ta natečaj za mlade, kajti to je ena redkih priložnosti, ko se mladi preizkusijo v pisanju. Poudarili so pomen, ki ga imajo profesorji in mentorji, ki spod- bujajo svoje dijake k pisanju in sodelovanju na natečaju. Letos je svoj izdelek prispevalo kar 75 di- jakov, kar je rekordno število in tudi dobra spodbuda za organi- zatorje, da z natečajem nadalju- jejo tudi v prihodnjih letih. Uspešen večer je sklenil fantov- ski zbor Devin-Nabrežina, ki je zapel še dve pesmi in s tem lepo zaključil prijeten večer, katerega se je udeležilo lepo število mla- dih. Foto M. Maver nost, Jus pa bo lahko koristil pomembna sredstva. Poleg te- ga to glasovanje pozitivno učinkuje na levosredinski upravno-politični program, v katerem se obvezujemo, da bo- do jusi, v tem primeru Jus Na- brežina, partnerji občinske uprave. Z njimi si želimo delati naprej na teritoriju pri iz- boljšavi javnih prostorov in ne- premičnin. Praktični primer naj bi bila ravno prenova na- brežinskega trga”. zareško in Vsi zbori zadonite Emila Komela. Sledila je na- slednja ženska skupina, Žen- ski pevski zbor Prosek – Kon- tovel, ki ga že mnogo let vodi Marko Štoka. Tokrat so ob or- gelski spremljavi Davida Leni- se zapele Doneči zvon Rado- slava Gobca, Vodopivčevo Vi- gred po zeleni halji in Dajte mi zlatih strun Franza Engel- harta. Nato so se predstavili pevci cerkvenega pevskega zbora Sv. Ana, ki so pod vod- stvom Alenke Cergol (ob or- gelski spremljavi Iztoka Cer- gola) odpeli Slavospev Mariji (Zangl), Ave Mario (Jacques Arcadelt) in Ti spev si moj (Vinko Vodopivec). Vsi nastopajoči pevci so se pred zaključkom koncerta zbrali v prezbiteriju in skupno zapeli še zaključni skupni pe- smi, Vodopivčevo Prošnjo in ponarodelo Hladnikovo Mari- ja skoz' življenje, ki je mo- gočno odmevala ob velikem številu pevcev. V cerkvi sv. Vincencija v Trstu se je torej prejšnjo nedeljo od- vijal lep koncert Marijinih pe- smi, ki so ga izoblikovali pev- ski zbori Openske dekanije. V mesecu, ko Slovenci vsakod- nevno praznujemo šmarnice, posvečene Mariji, božji mate- ri, je bil tak glasbeni popol- dan res prijeten dogodek. MAPFoto Vidau Tržaška 25. maja 2017 11 Obvestila Slovenščina z empatijo: z namenom uvajanja v raziskovalno dejavnost na področjih slovenske kulture bo v petek, 26. maja, srečanje v Narodni in študijski knjižnici - Trst. Zbirališče: ob 16.30 pri vodometu z dvema velikima maskama na začetku drevoreda XX. septembra, oširek Bonifacio. Udeležba je brezplačna. Prisrčno vabljene, vabljeni! Klub prijateljstva - Vincencijeva Konferenca in Društvo slovenskih izobražencev vabita na ekskurzijo “Ogled poslikav Toneta Kralja” (Slivje, Hrenovica, Avber, Lokev), ki jo bo vodil dr. Egon Pelikan, avtor knjige “Tone Kralj in prostor meje”, v četrtek, 8. junija; odhod ob 8.30 s trga Oberdan, s postankom na Opčinah - info in prijave zvečer na tel. 040 225468 in tel. 347 1444057 (Vera). Sožalje Žalujemo za drago članico Vando Lavrenčič Čok in sočustvujemo s prizadetimi svojci - Vincencijeva Konferenca. Darovi Za cerkev v Bazovici: Ob pogrebu drage žene in mame Majde Lipanje por. Ciak daruje mož Adriano s hčerko Elizabeto 50 evrov. V spomin na Nado Martelanc daruje Marinka Pertot 25 evrov za Vincencijevo Konferenco. Meri Kuret daruje 20 eu za Vincencijevo Konferenco. V spomin na Franka Gherbeza in Sonjo Regent Košutadaruje Ivica Švab 40 evrov za Vincencijevo Konferenco. V spomin na drago gospo Magdo Kravos in prijateljico Imeldo Žerjal daruje Gabrijela Visini 50 evrov za Vincencijevo Konferenco. Društvo slovenskih izobražencev Darka Zvonar Predan in njeni intervjuji ovinarka Darka Zvonar Predan je med leti 2002 in 2006 živela v Trstu, ki ga je vzljubila in se tu zelo dobro počutila. Njen mož Milan Predan je takrat zastopal Slovenijo v taj- ništvu Srednjeevrop- ske iniciative. Spozna- la je tržaško kulturno stvarnost, bila je go- stja v Društvu sloven- skih izobražencev in na Dragi, prejela je tu- di literarno nagrado Mladika. Tokrat je na rednem ponedeljko- vem večeru predstavi- la svojo knjigo Beo- grajski pogovori, ki je izšla pri Kulturnem centru Maribor. Sergij Pahor jo je uvodno predstavil kot novinarko, ki se je spoprijateljila s pri- morsko dušo in objavljala poglo- bljene intervjuje s slovenskimi javnimi delavci v mariborskem Večeru. Ko je bila nato štiri leta v Beogradu, se ji je spet ponudila možnost in je opravila štirideset intervjujev, izbor katerih je obja- vila v svoji knjigi Beograjski po- govori. Del knjige obravnava ju- goslovansko zgodovino, in sicer kako se kulturniki in pisatelji N spominjajo Beograda z veliko no-stalgije. Nihče ne zanika, da jevladala diktatura, a se je spomin- jajo z nostalgijo, ker je takrat cve- tela kultura. Darka Zvonar posta- vlja kratka vprašanja in zahteva sproti pojasnila, ki jo vodijo v za- stavljeno smer. Izogiba se stereo- tipom in že vnaprej pripravlje- nim odgovorom. Gostja v Peterlinovi dvorani je priznala, da bi morali prej iziti Tržaški pogovori, a v sili je bilo najlažje zbrati najbolj sveže na- pisano, saj so zapisi nastali v letih 2010-2014. Prvi gost je bil politik in pisatelj Vuk Drašković, ki je bil tudi kolesce v režimu. Prvi ro- man Nož je izšel v začetku 80ih let. V njem je spregovoril o zaple- teni in prepovedani tematiki med Srbi in Hrvati v Bosni. Knji- ga je prišla na črni seznam. Ta- krat se je ozračje toplilo in preizkušali so meje. Mari- borski časopis Katedra, ki je v obdobju demo- kratizacije odi- gral podobno vlogo kot Mla- dina, je objavil intervju z Draškovićem. Bil je del inte- lektualne disi- dentske scene, sodeloval je z danes zlogla- snim Šešljem. Podpisali so peticijo zanj za svo- bodo tiska in govora, ker je bil obsojen zaradi pisanja in svojih idej. V intervjuju trdi, da je bil Ti- to diktator in je vladal kult vse- mogočnosti Rdeče armade. Pa- dec komunizma sprejema kot osvoboditev iz diktature. Po nje- govem mnenju bi Jugoslavija lahko postala drugačna in obsta- la, če bi beograjska politična in intelektualna elita prisluhnili predlogom iz Slovenije iz druge polovice 80ih let. Prihodnost Srbije vidi samo v Evropi. Je edi- ni, ki prizna, da je Kosovo za Srbi- jo izgubljeno že veliko let. Pogovor je tekel tudi o gledališki tradiciji v Beogradu, saj so v Beo- grajskih pogovorih zbrana tudi velika imena jugoslovanskega fil- ma. Darka Zvonar Predan je šla v Beograd z dvojnim spominom na mesto, saj so od tam krenili tanki na Slovenijo in ker je znan po odličnih filmih ter igralcih. Odnosi med srbsko in slovensko kulturo so sistematični, s hrvaško so bolj povezani, med srbsko in hrvaško pa so bili po razpadu Jugoslavije presekani. Še vedno je veliko napetosti. Zelo zanimiv je intervju z Branko Petric, ženo jugoslovanskega fil- mskega igralca Bekima Fehmiu- ja, ki je uspel na mednarodnem prizorišču. Avtorica jo je izbrala zaradi osebne zgodbe, saj je zelo odkrito spregovorila o moževem samomoru leta 2010, o tem, ka- ko so ravnali z Albanci pod Mi- loševičevo nadvlado, in o zvezi, ki jo je imel z Avo Gardner. Zani- miva figura je tudi Toma Fila, od- vetnik, ki je branil vse vojne zločince in sprejel tudi zagovar- janje Jovankinih interesov. Darka Zvonar Predan je dejala, da so jo vsi intervjuvanci lepo sprejeli in bili odprti tudi o krva- vo resnih temah. Mogoče je to tudi nacionalni značaj. So pa ranjeni. Metka Šinigoj adaljujejo se predvolilna srečanja z občani levosre- dinskega županskega kandidata odvetnika Mitje Ozbič, ki si s koalicijskimi partnerji želi čim bolj tesnih stikov s prebivalci Občine Devin Nabrežina. V četrtek se je predstavil in prisluh- nil vaški skupnosti iz Prečnika. Srečanja v tamkajšnji gostilni Sar- doč se je udeležilo lepo število do- mačinov, ki so pozorno spremljali predstavitev upravno-političnega programa levosredinske koalicije, obenem so kandidatu izpostavili njihove predloge in zamisli, tudi nekatere težave v vasi. Prebivalce Prečnika še najbolj skrbi promet, pravzaprav nevaren ovinek pri spomeniku, kjer pride večkrat do trčenj zaradi prevelike N hitrosti avtomo- bilov. Ozbiča so prosili, da v pri- meru izvolitve poišče ustrezno rešitev temu vse bolj občutene- mu problemu varnosti. Moti jih tudi slaba kakovost inter- netne povezave v vasi. Ozbič se v svojem programu zavzema tudi za tehnološko posodobitev občinske infrastrukture in je že izvedel seri- jo pogovorov z dotičnimi izvajalci del, tako da je prisotnim zagotovil, da se že zavzema za rešitev tega problema in da je prav tako že našel ustrezne evropske sklade, iz katerih bi lahko Občina črpala sredstva. Podobno je predstavnikom Jusa Prečnik opisal možnosti sodelo- vanja z občinsko upravo, predv- sem pri sklepanju pogodb za na- mestitev otroških igral in vzdrževanje gozdnih ter ostalih poti, med temi zgodovinske poti Gemina, ki se vije mimo Prečni- ka. Na konstruktivnem in umirjenem srečanju pa je do izraza prišlo tudi nekaj malodušja na račun more- bitne razpršitve slovenskih glasov. V Prečniku so bili nekateri občani kritični do pomnoževanja list in kandidatov, tudi slovenskih, v časih, ko je lahko vsak glas odločujoč in ko bi se morala predvsem slovenska narodna skupnost v devinsko-nabrežinski občini zediniti in podpreti kandi- data iz vrst koalicije, ki je zgodo- vinsko naklonjena Slovencem. Ozbič je prisotnim zatrdil, da je le- vosredinska koalicija v svoje vrste poskusila vključiti na vsak način tudi predstavnike ostalih zaintere- siranih političnih sil in civilne družbe. Naposled, po dolgem raz- mišljanju, so se ti odločili za sa- mostojen nastop. Mitja Ozbič v nedeljo, 21. maja, v Devinu Kandidat levosredinske koalicije se je v nedeljo dopoldan mudil v Devinu, kjer se je po slovenski maši srečal s tamkajšnjimi občani na sedežu pevskih zborov. Romanje Banovski romarji na Stari Gori in Britofu poznem sončnem jutru 14. maja je iz Banov od- peljal avtobus pevce in ostale vaščane na zasluženi ro- marski izlet za čas, ki ga po- svečajo cerkvi sv. Florijana. Pot je vodila mimo Tržiča in Sredipolja, kjer monumentalno pokopališče spominja na grozote prve svetov- ne vojne. Vožnja se je nadaljevala po furlanski nižini v smeri Čeda- da, kjer se je avtobus pričel vzpenjati proti Stari Gori. Ura se je bližala poldnevu, ko se je po vijugasti cesti pričel spuščati v dolino proti gostišču na križišču treh dolin. Zasteklena terasa ob- V jekta je nudila čudovit pogled naBeneško hribovje s Kaninom inMatajurjem v ozadju. Na po- bočju v daljavi so samevale vasice in zaselki, obdani z bujnim ze- lenjem. V tej spokojni tišini po- gled v to lepoto stvarstva pritegu- je človeka v duhovno razsežnost transcedentalnega pogleda v on- stranstvo. Po okusnem obedu smo se v do- brem razpoloženju vračali na Sta- ro Goro k svetišču “Stare Marije”, kot so jo imenovali Slovenci v starih časih. Župnik gospod Po- hajač, ki nas je spremljal na tej poti, je razdelil priložnostno mo- litev papeža Frančiška o božji Ma- teri. Sledilo je petje pod vod- stvom Melite Vidau, ki je lepo zazvenelo pod oboki akustičnega svetišča. Bila je tudi molitev s po- membnimi poudarki: “O Mati, pomagaj naši veri - Vsej v našo vero veselje Vstalega - Naj luč ve- re v nas nenehno raste”. Za za- ključek te pobožnosti je bila pe- sem Taužent-krat bodi češčena, ki jo je uglasbil Nino Špehonja. Sledil je sprehod v Kripto, kjer smo si ogledali številne razo- bešene zahvalne slike, in druge spominke, ki so jih ljudje prinesli v zahvalo Materi božji za uslišano pomoč v težavah. Zapustili smo Staro Goro in se napotili v Britof, zaselek Ukanja, v cerkev sv. Kan- cijana, kjer nas je sprejel cerkov- nik g. Marijo. Ob vhodu je na poznogotskem portalu vklesana letnica 1505. Notranjost cerkve predstavlja poznogotsko umet- nost, katere del je tu- di krilni oltar sv. Kancijana, izdelan okrog leta 1530, ki je eden redkih oltarjev v Sloveniji. Ta najpo- membnejši okras cerkve po izdelavi spominja na južnoti- rolske rezbarje iz Brunecka, ki so dela- li za Furlanijo (predvsem Mojster Nikolaj in Michael Parth). Prvotno je bil to glavni oltar v cer- kvi, ki ga je okoli leta 1690 nadomestil zla- ti baročni oltar, ki krasi še danes to cer- kev. Cerkev je prvič omenjena ob vizita- ciji Bartolomea Por- cie leta 1570. V strnjeni obliki je podpisani podal zgodovinski oris umeni plakati z rdečo češnjo tudi letos vabijo na Praznik češenj v Mačkoljah. O priljubljenosti te- ga vaškega praznika gotovo ni dvoma, vedno znova pa prese- neča zvestoba obiskovalcev, ki se že 55 let zbirajo v tej breški vasici konec maja. Njim je namenjena pozornost odbor- nikov in članov Slovenskega pro- svetnega društva Mačkolje, ki že od vsega začetka skrbi za to pobudo. Starim in novim gostom, od blizu in daleč, bo letošnja izvedba od- prla vrata v petek, 26. maja, skle- nila pa se bo v ponedeljek, 29. maja. Sprejeli jih bodo prijazni prireditelji, ki se trudijo ustreči različnim okusom številnih obi- skovalcev, pri tem pa skušajo še vedno ohraniti nekaj pristnega duha prvih izvedb. Praznik je bil - in ostaja - priložnost za iskreno družabnost in srečanje znancev. Svoj višek bo Praznik češenj do- segel v nedeljo, 28. maja: na ta dan bo prireditveni prostor zaživel točno opoldne. Že običajnim prijateljem in tistim, ki ga bodo morda prvič obiskali, bodo na voljo stojnice domačih pridelovalcev, najmlajše pa bo- do razveselile ustvarjalne delav- nice (z začetkom ob 15h). Seve- da bo poskrbljeno tudi za lačne in žejne ter za tiste, ki se radi za- R vrtijo ob zvo- kih priljublje- nih viž - za gla- sbeno in ple- sno zabavo bo igrala skupina Kraški muzi- kanti (od 18h dalje). Kaj pa ostale dni? V petek in po- nedeljek se bo prireditev začela ob 18h, v soboto ob 16h, z običajno ponudbo jedi, pijač in seveda sladkih češenj, v večer- nih urah pa bo na vrsti ples s skupinami AlterEgo, Nebojsega in Love Guns. Senca hrastov na mačkoljanski "Metežici" je prav tako prijetna in vabeča kot pred petdesetimi in več leti, na prireditvenem prostoru pa so danes predvsem mladi obrazi. Veliko je tudi družin, saj je postal za marsika- terega gosta vsakoletni obisk te- ga dogodka skoraj običaj, ki pre- haja iz roda v rod. Zavezanost te- mu prazniku kot pomembne- mu vaškemu običaju, v katerem se prepletata preteklost in so- dobnost, gotovo čutijo tudi mla- di in najmlajši sodelavci. Njiho- va zavzetost in zgled starejših članov sta najboljši napotek za bodoče izvedbe. Za konec še vabilo: pridite na Praznik češenj v Mačkolje, ne bo vam žal! (JnT) cerkve in njenih umetnin, ki ga je z novejšimi podatki dopolnil cerkovnik g. Marijo. In že so se pevci povzpeli na kor in spet je zadonela pesem, tokrat Marija majnik gre čez trate Vinka Vodopivca s pesmijo Že pada mrak v dolino smo se poslovili od prijaznega zaselka Britof in g. Marija. Sledil je še krajši postanek v bližnji okrepčevalnici in avto- bus je odpeljal dobro razpo- ložene romarje proti domu. Zah- vala za uspešen romarski izlet gre g. Valterju, ki nas je vodil po nje- mu dobro poznanih poteh rodne Benečije, Meliti Vidau za vodenje zbora in župniku g. Francu Poha- jaču za duhovno obogatitev tega romanja s primerno molitvijo k Starogorski Materi Božji. Ne na- zadnje pa gospe Nevi Hussu, po- budnici tega uspelega izletniške- ga romanja z ogledom sakralnih umetnin in neokrnjene lepote beneških dolin. Pavel Vidau Kandidat Ozbič se je predstavil Srečanje z občani v Prečniku Mačkolje Že 55. praznik češenj! Foto damj@n Aktualno25. maja 201712 rimek Valič je izvorno vipavski, doma v Skriljah. Tam se tako imenuje osrednji del vasi ob cerkvi, Valiči. Pred leti sem nekje zasledil, da naj bi priimek prinesli priseljenci iz balkanskih dežel. Valič naj bi dejansko po- menilo Vlah. Na prvi pogled se je zdela razlaga logična, posebej, ko se pomisli tudi na mnoge priimke Balić, ki bi znali imeti isti koren. Ker Valiće najdemo tudi na Hrvaškem, je bila uganka rešena. A v resnci je razlaga zgrešena. Jezikoslovec dr. Pavle Mer- ku' je namreč našel pravi odgovor. Tej razlagi pritrjuje tudi jezikoslovec dr. Silvo Torkar. Ime je nastalo na po- dlagi imena Valentin. Svetega Valentina, kakopak. Ali celo svetega Valensa ali Valenta. Ta- ko so nastali priimki Valent, Valant, Valente, Valentič, Va- lantič, Valenčič, Valenšič, Va- lentinčič, Valenčak, Vlačič, Val, Baloh, Balantič itd. In seveda, Valič. 340 Valičev živi danes v Slove- niji. Več kot 200 je Primorcev, 84 pa Ljubljančanov. Ker ve- mo, da gre pri slednjih za po- tomce Vipavcev, je jasno, da so vsi slovenski Valiči očitno v sorodu in vsi iz istega gnezda pod Čavnom. A priimek najdemo tudi v sosednji državi. Na Hrvaškem je Valićev 490, največ v Pulju in na Reki. Priimek najdemo zapisan že vsaj leta 1716, ko se je rodila Evfemija Valić. Najdemo pa 109 Valićev tudi v Srbiji. V prekomorskih državah je Valičev več deset, a žal ne mo- remo ugotoviti, ali gre za potomce Valičev, Valićev ali še nekaj slovanskih priimkov, iz katerih bi se lahko razvil priimek Valic, Vallic, Valich... Prvič najdemo priimek Valič v letu, ko je prvič omenjen tudi Stomaž. Leta 1507. Takrat sta Skrilje in Stomaž spa- dala skupaj. Knežji birič je bil takrat Hilarij Valič, napisan kot Hellar Valickh. V goriškem urbarju ga najdemo omenjenega kar trikrat, dvakrat v naselju Skrilje-Sto- maž, enkrat pa v Kamnjah. Birič je dandanes beseda, ki se uporablja v prenesenem pomenu za ostrega ali celo hudobnega človeka. A v resnici gre za neke vrste poklic. Dacar in finančni stražnik v eni osebi. Birič je bil predstavnik sodne oblasti, ki je pobiral davke. Vsi biriči zato niso bili nujno grobi in zlobni. Priimek najdemo napisan v različnih oblikah: Valic- cha, Valichi, Valig, Valiz, Valizg, Valizh, Vallichg, Val- liz, Valizch, Vauzchig, Vauziz, Vauzizh. Za Valičke pa so napisali: Valichia, Valichica, Valisca, Valiza, Valiz- ca, Valizha, Valizhca, Valizhika, Valizouka. Prvič najdemo Valiča v matičnih knjigah leta 1633, ko je za botro šla Uršula, soproga Matije Valiča. Že dve leti kasneje najdemo tudi vpis krsta njunega sina Antona. Lahko zatrdimo, da so vsi slovenski Valiči sorodniki omenjene družine. V istem času so v ka- menjski župniji živele še štiri družine s tem priimkom. Kako so sorodstveno povezane, pa trenutno še ni moč ugotoviti. Zato v tem trenutku rodovnika katerekoli družine Valič ne more- mo izdelati dlje kot do srede 17. stoletja. Pa še to lahko naredi le zgo- dovinar, specializiran za to področje. Dlje se bo prišlo šele z DNK ra- ziskavami. Kje so družine živele, ni naj- bolj jasno. Matija Valič je bil doma na Zdeščah, ob stari cerkvi sv. Marjete. Druge družine pa so bile ne le v Skriljah, ampak tudi pri Sto- mažih. Znanih Valičev je kar precej. Posebej tistih, ki jih pozna- mo iz gledališča in televizije. Zanimivo je, da so si vsi “odrski” Valiči v sorodu. Nič čudnega, da so ustanovili celo svoje gledališče, Valič teater. Glavna rodbina ima prednika Vincencija Valiča, kovača, ki se je iz Skrilj pre- selil v Gorico. Njegov sin je bil igralec Aleksander Valič (1919-2015), sin slednjega pa igralec Iztok Valič (1950). Vincencijeva hči je tudi po poroki ohranila priimek Valič, saj se je poročila z Milanom Valičem. Zato je njun sin igralec Dare Valič (1941) najbolj valičevski Valič, saj ima tako očeta kot ma- mo s tem priimkom. A igralski talent se je prenesel tudi v tretji rod. Bratranca Dare in Iztok imata prvi štiri, drugi dva otroka. Od šestih so kar štirje igralci: Domen Valič (1984), Vid Valič (1982), Nina Valič (1973) in Blaž Valič. Tu je še igralec Aleš Valič (1955), ki pa ni potomec kovača Vincencija, ampak je sorodstvo bolj oddaljeno. V povsem drugačne višave pa se je vzpenjal Alešev sin, alpinist Miha Valič (1978-2008), ki se je v 102 dneh povzpel na 82 evropskih štiritisočakov. Zaradi slabega vremena se mu je projekt podaljšal z 82 na 102 dneva. Bil je prvi, ki se je v eni sezoni povzpel na vse evropske vrhove nad 4000 metri. Raziskova- lec, biolog in gor- ski reševalec je življenje izgubil v Himalaji. Naštevati, kje vse so našteti igralci nastopali in kate- re nagrade so osvojili, bi terjalo preveč prostora. Zanimivo pa je, da v svojih vlogah skozi rodove vse- skozi ohranjajo vedrino, pa tudi veliko humorja. Bo že držal rek, da so Vipavci vedri in mehki ljudje. Med znanimi Valiči imamo tudi Gorenjko, nesojeno prvo damo Slovenije, Andrejo Valič Zver (1960). Soproga znanega politika in predsedniškega kandidata Milana Zvera je doktorica zgo- dovinskih znanosti in direktorica Študijskega centra za narodno spravo. Njen ded Viktor (1899-1948) je bil rojen v Skriljah. Bil je zdravnik in je zaradi fašizma emigriral v Jugoslavijo. Kot demo- krat je bil moteč za novo oblast in kmalu po vojni umrl v nepojasnjenih okoliščinah. Indici kažejo, da je šlo za poli- tični umor. Njuni pred- niki so iz zaselka Bajči, kjer je bil okoli leta 1715 rojen Andrejin pra-pra- pra-pra-praded Jožef Va- lič. Potem je tu duhovnik Cvetko Valič (1949), ma- gister sociologije, ki mu je zibel tekla v Velikih Žabljah. Njegova nečakinja je urednica Mavrice, Melita Valič (1970), poročena Košir. Tej rodbini, ki izhaja iz Plač, lahko sledimo skozi pet rodov nazaj vse do 18. stoletja. Kdaj so prišli iz Skrilj, pa še ni jasno. V tej rodbini najdemo poleg duhovnika in urednice otroške verske revije še dve imeni, povezani s Cerkvijo. Znanega kapucina, patra Alfonza, ro- jenega kot Franca Valiča (1914-1992) v Plačah in njegovo starejšo sestro uršulinko, ki je odšla v Francijo. P. Alfonz je deloval v Gorici in ne- katerih drugih primorskih krajih na obeh stra- neh meje. Eno leto je bil sošolec sv. Leopolda Mandića, v malem semenišču pa je zavrnil pre- dlog, da bi slovenske semeniščnike spovedoval v italijanščini. Ambrož Kodelja je v Novem listu ob nje- govi smrti zapisal, da je bil “primer redovnika, ki pripada beraškemu redu in bi ga lahko čudovito uporabili za za- nimiv lik v filmu”. Primorski slovenski biografski leksikon omenja še dva Valiča, brata: fizika Marka Valiča (1942) in slikarja Milo- vana Valiča (1953). Rojena sta bila v Opatjem selu. P VIPAVSKI PRIIMKI (40) VALIČ Prva omemba Valiča v matičnih knjigah leta 1633. »Vrsula Mathaei Valizg vxore« ali v prevodu Uršula, soproga Matije Valiča. Od tu naprej bi se dalo iskati rod Valičev vse do današnjih dni. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Rodovnik rodbine igralcev Valič. Igralski talent sta naprej prenesla oba potomca Vincencija Valiča iz Šempasa in Marije Kurat iz Šempasa. Andrea Valig ni kaka daljna prednica Andreje Valič Zver, ampak njen prednik Andrej Valič. Ime je namreč duhovnik napisal v italijanski obliki. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Tino M a m ić V znamenju vijuganja na snegu, rocka in inovativne zabave Prava zimska smuka na Kaninu ržavni prazniki od konca aprila do drugega maja so za šolarje male počitnice, zato so nekateri od njih dobro izkoristili podaljšano zimo na kaninskem smučišču. Žal pa tega niso znali izkoristiti na njegovi italijanski strani, saj so ga, nerazumljivo, zaprli tik pred tistim dnem. Stari in novi ljubitelji Kanina pričakujejo, da bo žičnica delovala še čez napovedani rok, saj nizke temperature v višinah omogočajo zelo ugodno turno smuko. Smučarje vabijo lepo urejene smučarske proge, raznovrstna zabava, prijetno druženje z omamno “snežno plažo”. Po tednu snežnega neurja je Kanin mlade pričakal s pravo pravljico, z jutrom pri šestih stopinjah pod ničlo in z urejenimi progami, s poldrugim metrom novega snega... To je privabilo na stotine ljubiteljev vijuganja, sončenja in zabave na svežem zraku in to v času, ko se v Dalmaciji že spogledujejo s prvim kopanjem. No, zaključek obratovanja žičnice pri sosedih pa ni ustavil lepega števila turnih smučarjev, ki so zavili proti koči Gilberti in še naprej v Jezersko dolino, nazaj v Bovec pa so si sami organizirali prevoze s kombijem. Nekateri smučarski klubi, ki so mladim tekmovalcem namenili en dan prostega vijuganja, se zanimajo še za podaljšek sezone. Bovško letališče je v polnem padalskem zagonu, ponudnike pa bolj kot celodnevni hrup vožnje padalcev pod nebo zanima prevoz gostov v dolino, kjer je: “Zjutraj izlet v gore (smučanje), po- poldne plavanje v morju”. Sproščeno vzdušje ob glasbenih vložkih privablja množice, da polnijo hotelske kapacitete. “Aprilska ljubezen” se še ne zaključuje v “rockarskih vzdihljajih”, ampak se podaljšuje v maj in neprekinjeno v poletje. Potem ko se je zadnji dan aprila na naši snežni plaži odvijal dogodek Rock ON Kanin, se obeta za naprej še ljudska zabava. Eno od teh bo spremljalo tekmovanje za osvojitev naslovov Miss Kanina 2017 in Mister Kanina 2017 s privlačnimi nagradami, kot sta sezonski smučarski karti Kanin - Slovenija za sezono 2017/18… Letos zopet “Žičničarijada 2017” - kje drugje kot zopet na Kaninu! Združenje slovenskih žičničarjev in sorodne organizacije (ZSŽ- GIZ in ZGC-GZS) organizirajo strokovni posvet in zaključek zimske smučarske sezone 2016-17. Ko že imamo smučišče brez meje, imamo še veliko možnosti za čezmejno sodelovanje in srečanje slovenskih in italijanskih (mogoče tudi avstrijskih in hrvaških) žičničarjev ter smučarskih novinarjev na obeh straneh Kanina. To bi pomenilo neizmerno promocijo tega smučišča in obeh dolin z nizkimi stroški, kar bi blagodejno vplivalo na prihodnost. Vsekakor ni vse to nič manjša priložnost tudi za bližnjo Benečijo, Rezijo, Tersko in Kanalsko dolino, kjer se prebuja zavest o turistični ponudbi obujenih domačih slovenskih kulturnih običajev, kulinarike in še marsičesa. Potreba po skupni promociji in povezavi ponudbe je kot na dlani, ne ostanimo le pri “priložnosti”! Vodstvu bovške žičnice za prave prijeme lahko samo čestitamo. Miran Mihelič D Majska turna smuka iz 2470 m visokega Hudega Vršiča na Kaninu redlog za uvrstitev Brd na Unescov seznam svetovne dediščine še čaka na odločilne korake, a medtem so zamisel že predstavili v Bruslju. Priložnost za prikaz čezmejne, slovensko-italijanske kandidature je ponudilo sredino odprtje razstave Collio / Brda 1915-1917 na reprezentančnem sedežu Furlanije Julijske krajine v belgijski prestolnici. Odprtja so se med drugim udeležili predsednik deželnega sveta Franco Iacop, župan občine Dolenje Diego Bernardis, krminski župan Luciano Patat in direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec. »Brda je svojčas delila umetna politična meja, danes pa je to območje združeno v namenu, da ovrednoti svojo zgodovino, svojo naravno lepoto in ne nazadnje tudi svojo razvojno perspektivo, « je bruseljsko predstavitev pospremil deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli, ki je pred dobrim mesecem na seji deželne vlade uspešno predlagal podporo Furlanije Julijske krajine načrtu za uvrstitev Brd na Unescov seznam. “Skupna kandidatura je velik dosežek, ki se seveda lahko obrestuje v turizmu in gospodarstvu, a je predvsem kulturni podvig”, je dodal Shaurli. Zamisel za kandidaturo je pred dvema letoma sprožila občinska uprava občine Dolenje, ki je hitro prepričala še občino Brda na slovenski strani ter občine Gorica, Krmin, Kopriva, Fara, Moš, Števerjan in Šlovrenc v Italiji. Tem, ki so dali zagon pobudi, so se kasneje pridružili še mnogi javni in zasebni partnerji, ne nazadnje prav dežela FJk, ki si po Shaurlijevih besedah močno prizadeva za uspeh kandidature. Postopek je sicer še v začetni fazi. Predlagatelji trenutno še pripravljajo dokumentacijo, ki jo je treba predstaviti medministrskemu odboru v Rimu. Ministrstvi za okolje in kulturo sta namreč pristojni za sestavo “Tentative list”, t. j. seznama znamenitosti, ki jih Italija predlaga Unescu. V evidenci italijanske medministrske komisije je trenutno okoli 40 krajev, med temi tudi Palmanova. ARC/PV P Unescova dediščina Tudi v Bruslju o čezmejni kandidaturi Brd Valić, zapis v hrvaški matični knjigi iz leta 1716. Knjigo hrani Državni arhiv Zagreb. Slovenija 25. maja 2017 13 Na sedmih Gregorčičevih dnevih o navezanosti pesnika na zemljo Letošnji Gregorčičevi dnevi, ki bodo potekali naslednje tri petkove večere (prvi je bil 19. maja), so organizatorji naslovili z verzom iz pesmi Simona Gregorčiča Pod trto bivam zdaj... Prikazati želijo Gregorčičevo navezanost na zemljo, ki jo je tudi obdeloval in župljane učil sadjarstva in vinogradništva, so kontekst predstavili na današnji novinarski konferenci. Gregorčičevi dnevi se letos časovno nekoliko prej kot prejšnja leta začenjajo v petek na Gradišču nad Prvačino. V kraju, kjer je Simon Gregorčič služboval in obdeloval kos zemlje, pripravljajo recital Gregorčičevih pesmi, nastop Gradiških slavčkov in Dua Bakalina. Na literarnem večeru se bosta predstavila pesnik in oljkar Boris Pangerc in pesnik Radivoj Pahor. Zadnji majski petek se dogajanje na Gregorčičevih dnevih seli v Goriško knjižnico Franceta Bevka. Zbrane bosta pozdravili pesnikovi sorodnici Jasna Čebron in Janja Bužinel. Sledila bo okrogla miza na temo poezije, trte, vina in zemlje, glasbeno- kulturni program v nadaljevanju večera pa bo oblikoval Goriški oktet Vrtnica z Gregorčičevimi uglasbenimi pesmimi. Sedme Gregorčičeve dneve zaključujejo 2. junija pred Gregorčičevo rojstno hišo na Vrsnem pri Kobaridu. Kulturni program pripravljajo učenci podružnične šole Smast. Gregorčičevo poezijo bodo recitirali člani Goriškega literarnega kluba GOvoRICA, za glasbeni program pa bodo poskrbeli Dornberški fantje. Za organizacijo prireditve so tudi tokrat poskrbeli v Goriškem literarnem klubu GOvoRICA ob pomoči novogoriške knjižnice, krajevne skupnosti Gradišče nad Prvačino, društva Gradiškovci, kobariške osnovne šole in Zveze kulturnih društev Nova Gorica. Letos se je organizatorjem pridružila tudi Turistična zveza Nova Gorica. “Včasih nekoliko pozabljamo, da ima Simon Gregorčič v srcih Primorcev prav posebno mesto. Nekateri se mogoče še spomnijo, da je pesnika pospremilo k zadnjemu počitku verjetno največ Slovencev in da so Gregorčičeve poezije romale povsod, kamor so odhajali Primorci. Skratka, Gregorčič je imel v srcih Primorcev vedno zelo pomembno mesto”, je ob povabilu na prireditev povedala predsednica Goriškega literarnega kluba GOvoRICA Darinka Kozinc. Pobratenje občin Letos praznujemo 40-letnico pobratenja med občino Štarancan in KS Renče. Ocenjujemo, da je pobratenje uspešno zaživelo, saj se odvijajo stiki na raznih področjih: v kulturi, športu, humanitarnih dejavnostih, druženjih in osebnih stikih. Zlasti dragoceno je sodelovanje med učenci in učitelji osnovnih šol, ki gojijo in poglabljajo vrednote prijateljstva, sodelovanja in miru. Obnovitev podpisa listine pobratenja med Renčami in Štarancanom je tradicionalno protokolarno in simbolno dejanje, s katerim uradni predstavniki obeh krajev potrdijo privrženost idejam zapisanimi v omenjeni listini. 22. aprila smo prvi del obnovitve pobratenja opravili v Štarancanu, 20. maja pa bo ob 16. uri slovesna prireditev v Kulturni dvorani v Renčah. Priložnostne govore in pozdravne besede bodo v Renčah z ubranim petjem obogatili otroci pevskega zbora AUDITE NOVA iz Štarancana, učenci Osnovne šole Lucijana Bratkoviča Bratuša pa bodo predstavili odlomke dvojezične publikacije Radivoja Pahorja z naslovom Ozrenj je tiho ječal v bolečini. Kratke Hrvaška poskuša z incidenti postaviti svojo mejo na morju Vladajoča koalicija zoper referendum o drugem tiru! Sloveniji obdobje proti koncu meseca maja zaz- namujejo razni dogodki, ki izhajajo bodisi iz sprotnih življenjskih potreb ljudi, ali pa so del delovanja oziroma namer po- litike, vplivnih politikov in po- membnejših ustanov t. i. civilne družbe. Velike in pomenljive raz- sežnosti ima zbiranje podpisov za referendum proti zakonu o dru- gem tiru, ki ga utemeljuje in zah- teva Civilna iniciativa Davko- plačevalci se ne damo, pod vod- stvom Vilija Kovačiča. Zbiranje podpisov volilcev v podporo zah- tev za razpis referenduma o vlad- nem zakonu o drugem tiru se je začelo v petek, 19. maja; 35-dnev- ni rok za zaključek zbiranja pa bo potekel 22. junija. Potrebno bo zbrati 40.000 podpisov v korist referen- duma, kar je visoko število, vendar naj bi ga dosegli tu- di zato, ker podpise poma- ga zbirati tudi največja opozicijska stranka, SDS. Zoper referendum, ki po- meni pravico državljanov, da z glasovanjem odločijo, ali sprejmejo neki zakon ali pa ga razveljavijo, se je grobo in politično nepri- merno izrekel premijer Miro Ce- rar. Civilno iniciativo Davko- plačevalci se ne damo, je obtožil, da s predlaganim referendumom deluje proti koristim Slovenije, pa tudi prijateljskih držav, kot je predvsem Madžarska. Predsednik vlade pa je zamolčal, da podpor- niki referenduma niso proti pro- jektu o drugem tiru železniške povezave med Divačo in Koprom, ki je zagotovo pomemben in po- treben, ampak zavračajo samo za- kon, ki ga je sprejela vladajoča koalicija. Ta je namreč zavrnila V vse pripombe in dopolnila zako-na, ki so jih v državnem zborupredložili opozicijski poslanci. Navdihovalci in zbiralci podpisov za razpis referenduma opozarjajo, da je projekt o 27-kilometrov dol- gem drugem tiru železniške po- vezave med Divačo in Koprom mogoče uresničiti hitreje in cene- je. Člani omenjene civilne inicia- tive predlagajo, da se projekt fi- nancira s slovenskim denarjem in izvaja s slovenskim znanjem. Za- trjujejo tudi, da zanj ne potrebu- jemo nobenih Madžarov in tudi ne sodelovanja Evropske komisi- je. Projekt o drugem tiru je skrat- ka treba spremeniti, tako da bo ustrezal merilom stroke, zahte- vam okolja in gospodarnosti s sredstvi. Za kritike zakona je očit- no, da ta ustreza zgolj volilnim potrebam SMC, torej največji vladni stranki, in tudi celotni koa- liciji, v njihovih pripravah na bližajoče se parlamentarne volit- ve. Sodeč po vsem, kar se dogaja v slovenski politiki v povezavi z drugim tirom, bo že držalo, kar je v tedenskem magazinu Reporter zapisal Silvester Šurla, odgovorni urednik omenjenega glasila. Me- ni, “da gre zdaj zares. Za vse ali nič, za biti ali ne biti. Besede Mira Cerarja, da vlada z zakonom o drugem tiru stoji ali pade, lahko meso postanejo. Vili Kovačič lah- ko s pobudo za referendum proti zakonu o drugem tiru, če verja- mete ali ne, pošteno zamaje Ce- rarjevo vlado. Premier se tega za- veda in zato politično poblaznelo napada pobudnike in podporni- ke referenduma”. Med drugimi pomembnejšimi dogodki omenjam sporočilo vla- de, da odlaga zakon o obdavčenju hiš, stanovanj in vseh drugih ne- premičnin, “ker to zaradi bližine volitev ne bi bilo primerno”. Ljudje so to napoved sprejeli z olajšanjem in zadovoljstvom, saj je v Sloveniji velika večina nepremičnin, zla- sti hiš, stanovanj in goz- dov v zasebni lasti. Pred- sednik vlade Miro Cerar ali kdo od ministrov ni- koli ne omenja, da v Slo- veniji še vedno okoli 400.000 prebivalcev živi v revščini in jim tegobe in stiske skoraj edini lajšata dobrodelni in člo- vekoljubni organizaciji Karitas in Rdeči križ Slo- venije. Vlada tudi prikri- va, da državi spet zmanjkuje de- narja. Zato smo se morali spet za- dolžiti, že tretjič letos. Tokrat se je vlada zadolžila za dve milijardi evrov. Ugotovili so, da zdaj vsake- ga prebivalca Slovenije obremen- juje že več kot 15 tisoč evrov državnega dolga. Spričo pomembnosti in odmev- nosti zadeve, pa seveda tudi na- rodnih in državnih interesov Slo- venije, omenjam, da pričakovana skorajšnja odločitev arbitražnega sodišča o poteku meje med Slo- venijo in Hrvaško buri duhove in še globlje zaostruje odnose med državama. Na Hrvaškem se stop- njuje nervoza, menijo naši vladni viri. Opaža se okrepljeno ob- veščevalno delovanje hrvaških organov na vseh problematičnih obmejnih točkah, ki so predmet arbitražnega odločanja. Hrvaške policijske patrulje praktično vsak dan kršijo slovenske pristojnosti in pravice v Piranskem zalivu, vdirajo v slovensko morje in gro- zijo ali na druge načine ovirajo slovenske ribiče pri njihovem ri- bolovu. Večji incident se je zgodil pred dnevi. Dve hrvaški plovili sta vpluli v slovensko teritorialno morje, poskušali izriniti slovenski policijski čoln, ki je hotel zaščititi slovenski ribiški čoln, nato pa za- pustili kraj dogodka. Pri tem je le malo manjkalo, da hrvaški in slo- venski ribiški čoln nista trčila. Časnikar dnevnika Delo Boris Šuligoj je zapisal, da je Hrvaška z uprizorjenimi incidenti postavila svojo mejo na morju. Meni, da jo bo branila tudi po morebitni dru- gačni odločitvi arbitražnega so- dišča. Število incidentov se po- večuje v zadnjem mesecu, odkar je arbitražno sodišče napovedalo, da bo odločitev o meji, na kop- nem in na morju sporočilo letos. Boris Šuligoj je v svojem komen- tarju z naslovom Še ena letina in- cidentov, ki je bil v časniku Delo objavljen v soboto, 20. maja, za- pisal, “da je s hrvaško politiko očitno nekaj narobe, če mora svoj položaj in državnost braniti z in- cidenti. Svetovno javnost nago- varja z moralnimi nauki, sama pa si na silo vzpostavlja mejo, ki je ni bilo in o kateri se je v civilizi- ranem svetu mogoče samo dogo- voriti”. V naši javnosti, natančneje in analitično pa v politiki, odmeva XI. kongres največje opozicijske stranke, SDS, ki je bil preteklo ne- deljo v Mariboru. Udeležilo se ga je okrog 700 delegatov, ki so pred- stavljali okrog 30.000 članov stranke ter kakih 150 gostov. Med slednjimi je bil najbolj opazen in navdušeno pozdravljen Viktor Orban, predsednik madžarske vlade. Na kongresu so sprejeli več azlične raziskave kažejo, da je slovenski pokoj- ninski sistem eden naj- bolj nestabilnih v EU, je v po- govoru v sklopu Finančne konference v Portorožu opo- zoril častni podpredsednik EIB Anton Rop. Skupaj s sogovor- nikoma je izpostavil potrebo po hitrem in učinkovitem ukrepanju, a ocenil, da je za rešitve povsem brez bolečih posledic že prepozno. Kot je na konferenci, ki jo or- ganizirata časnik Finance in Ljubljanska borza, dejal častni podpredsednik Evropske inve- sticijske banke (EIB) in nek- danji premier Rop, je paradoks trenutne situacije v stabilnih razmerah, ki pa ne morejo tra- jati dlje kot nekaj let. Prebival- stvo se namreč pospešeno sta- ra, osebe po 55. letu starosti pa so zelo slabo vključene na trg dela. “V bistvu nas čaka kolaps po- kojninskega sistema”, je opo- zoril Rop, ki je med možnimi rešitvami navedel demografski sklad in druge alternativne vi- re. Bistvo diskusije o takšnem skladu je po njegovih besedah sicer v tem, “ali potrebujemo desetkrat močnejšo kapitalsko R družbo in ali bo ta družbazmogla ta napor”.Predsednica uprave Pokojnin- ske družbe A Karmen Dietner je po drugi strani izrazila pre- pričanje, da je demografski sklad sicer v določeni meri lahko rešitev, a bo treba razmi- sliti o drugih virih. Eden od njih bi po njenem mnenju lahko bila Družba za upra- vljanje terjatev bank, Rop pa je ob tem kot podobno možnost navedel Slovenski državni hol- ding, ki ga v trenutni obliki ne vidi kot nekaj posebej dru- gačnega od demografskega sklada. Rop je bil kritičen tudi do dvi- govanja pokojnin zaradi nabi- ranja političnih točk. Izposta- vil je, da so razmere trenutno morda res ugodne, a se lahko že v dveh letih spremenijo v povsem drugačno stanje. Pre- pričan je, da bo prej ali slej tre- ba narediti določene reze, ki bodo lahko, če bomo z njimi odlašali, zelo boleči. Predsednik uprave Kapitalske družbe Bachtiar Djalil je ob tem opozoril, da je govoriti o pokojninski reformi premalo. Kot je dejal, se po eni strani za- posleni hitro umaknejo s trga dela, po drugi pa se mladi nanj vključujejo zelo pozno. Problema- tične so po njegovih besedah tudi prekarne oblike zaposlit- ve, ki niso dobra novica z vi- dika prispevkov za pokojnin- sko blagajno, hkrati pa bodo prekarno zaposleni mladi za- radi neustreznih pokojnin so- cialni problem. Rop pa je razpravo o reformi pokojninskega sistema navezal tudi na reformo zdravstvene- ga, saj bo moral biti ta po nje- govih besedah sposoben amortizirati dodatne pritiske, ki jih bo prineslo staranje pre- bivalstva. Zdravstve- ne reforme, ki jo je predlagala vlada, si- cer ni želel komenti- rati. Tako Dietnerjeva kot Djalil sta izpostavila tudi pomen splošne- ga izobraževanja o pomenu varčevanja za starost. Kot je de- jala Dietnerjeva, se morajo ljudje zave- dati, da bodo preje- mali pokojnino v določenem znesku, ki najverjetneje ne bo posebej visok, in presoditi, kako bodo lahko z njim živeli. Zaskrbljujoče stanje Slovenski pokojninski sistem po opozorilih finančnikov eden najbolj nestabilnih Matjaž Ščurek, Dejana Baša, Irena Škvarč, Darinka Kozinc in Megi Rožič resolucij o razmerah v državi, tudi resolucijo o zdravstvu, njihovo vsebino in stališča SDS glede naj- bolj perečih in kritičnih razmer v Sloveniji, pa povzeli v osrednji programski resoluciji kongresa z imenom Slovenija v srcu. Predsednik stranke SDS Janez Janša je v nagovoru na kongresu napovedal, da bo njihova stranka vodila neusmiljen boj za izkore- ninjenje drugorazrednosti v Slo- veniji. “SDS ne bo mirovala, do- kler Slovenija ne bo postala pro- stor pravičnosti in dom, v kate- rem se bo vsakdo počutil enako- pravnega, varnega in sprejetega”. Madžarski premier Viktor Orban pa je v svojem nagovoru ude- ležencem kongresa SDS dejal, da brez stranke SDS danes ne bi bilo mogoče pisati zgodovine neodvi- sne in samostojne Slovenije. Ja- nez Janša pa ni samo demokrat, ampak tudi borec za svobodo, ki ve, da senca sistema, kot je bil ko- munizem, sega daleč. Po pre- pričanju predsednika madžarske vlade bo na naslednjih volitvah v Sloveniji, če bodo ljudje poslušali glas srca, zmagala SDS. Po pre- pričanju bivšega predsednika slo- vaške vlade Mikulasa Dzurinde, ki je tudi nagovoril kongres, pa ima SDS možnost, da Slovenijo naredi spet veliko. Janez Janša največjo opozicijsko stranko, torej SDS, vodi že od leta 1993. Na kongresu v Mariboru je bil ponovno izvoljen za njenega predsednika. Marijan Drobež Aktualno25. maja 201714 NATUROPATSKI NASVETI (154)Erika Brajnik Kako pa je v nosečnosti? Številne študije so pokazale, da sta spremenjena vaginalna in črevesna mikrobiota tesno povezani in da spremembe črevesne mikrobiote vplivajo na vaginalno mikrobioto, tako pri zanositvi kot tudi v nosečnosti. Estroprogestinska stimulacija pri pod- ganah spodbuja nastanek nenormalnega biofil- ma, ki je značilen za okužbe, npr. ob porasti Pro- teusa itd. Pomanjkanje laktobacilne flore je povezano s po- višanjem vaginalnega pH. Dovajanje laktobacilov peroralno in topično (mazanje) dejansko izboljša črevesno in vaginalno evgiozo, ki je nujna pri zdravi zanositvi in nosečnosti. Pri nosečnicah se črevesna mikrobiota ob preho- du iz 1. v 3. trimesečje spremeni in postane po- dobna mikrobioti diabetika, kar je verjetno v po- vezavi s kopičenjem maščob, nosečniškega diabe- tesa in inzulinske občutljivosti. Začasna sprememba, ki ne ogroža ne matere ne ploda, se ponastavi v 1. mesecu po porodu. Tako spremenjena mikroflora dejansko postavlja žensko telo v stanje, ko je bolj občutljivo na vaginalno kandidiazo. Rešitev je vsekakor vranični jedilnik oziroma jedil- nik, ki nam zagotavlja izogibanje inzulinskim ni- hanjem in uporabo ustreznih probiotičnih izdel- kov. Kaj pa v tretjem življenjskem obdobju? Graf nam prikazuje, kako se črevesna mikrobiota spreminja skozi življenje. V otroštvu imamo raz- novrstne seve mikroorganizmov v črevesju, ki za- gotavljajo rast, fleksibilnost in odzivnost črevesne mikrobiote, tako endogene kot na eksogene vpli- ve. V starosti je pa fiziološka tendenca ta, da se čre- vesna mikrobiota po- leni in imamo zelo malo diferencirano mikrobioto, kar vse- kakor ne zagotavlja fleksibilnosti, odziv- nosti in endogene stabilnosti črevesne mikroflore. Skratka, bolj kot je mikroflora enolična, hitreje se postaramo in bolj je telo podvrženo okužbam in boleznim. Tudi možgani so po- membni. Obstaja nenehna in- terakcija med centralnim in enteričnim živčnim sistemom oziroma med zgornjimi in spodnjimi možgani. Že sama oblika vijug črevesja je podobna vijugam možganov. 90 % serotonina se proizvaja v čreve- sju, 90 % informacij potuje iz črevesja v možgane. Obstaja mreža več kot 100 milijonov nevronov, ki so nenehno v interakciji in povezujejo spodnje in zgornje možgane. / dalje www. saeka. si NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (59) Mariza Perat EINSIEDELN V ŠVICI Je največja in najbolj priljubljena Marijina božja pot v Švici. Njen začetnik je sv. Meinrad iz rodbine gro- fov Zollern, rojen leta 797. Kot benediktin- ski menih je bival na otoku Reichenau, ne- daleč od jezera Konstanz. Zaželel pa si je sa- mote in se je zato leta 828 umaknil v gorat in samoten kraj v bližini Züriškega jezera in tu živel kot puščavnik. Ljudje pa so kmalu izvedeli zanj in začeli prihajati k njemu, da bi jim pomagal in jim svetoval v težavah življenja. Meinrad pa je iskal samoto in se je zato leta 835 znova preselil, tokrat v pokra- jino med Züriškim in Lucernskim jezerom, ki so jo takrat prekrivali prostrani gozdovi. Na kraju, kjer danes stoji romarsko svetišče, si je postavil celico, po- leg nje pa še kapelico. Meinrad je tu kot puščavnik živel do leta 861, ko sta ga 21. ja- nuarja umorila dva raz- bojnika. Leta 910 se je v kraju naselil sv. Beno, kano- nik iz Strassburga, kate- remu so se pridružili še drugi menihi. Leta 934 je k skupnosti pristopil knez sv. Eberhard, žup- nik pri katedrali v Stras- sburgu. Eberhard je le- ta 947 postal prvi opat nove skupnosti, ki si je za vodilo privzela pra- vila sv. Benedikta. Eber- hard je takrat začel graditi tudi samostan, ki je kmalu postal znan zaradi ostre redovne discipline, ki je v njem vladala. Ob samosta- nu je polagoma zraslo naselje, ki so ga zaradi prvih menihov, ki so tu prebivali kot puščavniki, imenovali “puščava”. Zato ein- siedelsko božjo pot imenujejo tudi “Marija v puščavi”. Kot piše msgr. Rudolf Klinec, je iz samostana v Einsiedelnu izšel sv. Wolfang, ki je bil prvi misijonar na Ogrskem. Sv. Wolfang, ki je umrl leta 992, je znan tudi pri Slovencih, in sicer kot sveti Volbenk. Njegovo ime zasledimo tudi v nekaterih slo- venskih legendah. Poleg samostana je kmalu bila zgrajena tudi cerkev, v katero sta bili vljučeni prvotna ka- pelica in celica sv. Meinrada. Leta 948 je opat Eberhard naprosil sv. Konrada, škofa v mestu Konstanz, da bi cerkev posvetil. Obe- nem s cerkvijo bi škof Konrad moral posve- titi tudi kapelo sv. Meinrada, ki je bila po- svečena Kristusu Odrešeniku, a so jo pozna- je poimenovali v Marijino kapelo. Za dan posvečenja je bil določen 14. september. V noči pred posvetitvijo pa je škof Konrad imel videnje. Prikazal se mu je Kristus v ško- fovskem ornatu, obdan od angelov in svet- nikov, ter postavil kapelo. Zraven je stala sveta Devica, bleščeča v nadzemnem sijaju. Seveda si škof naslednji dan kapele ni drznil posvetiti. Na splošno prigovarjanje prisot- nih pa je vseeno začel z obredom. Takrat se je trikrat zaslišal glas: “Brat, nehaj! Je že posvečena od Bo- ga”! Odtlej je število ro- marjev začelo na- raščati in 14. sep- tember je še danes glavni praznik ein- siedelskega sve- tišča. Samostan so že ta- krat podpirali nemški cesarji, pa tudi Habsburžani, pod katerih vlado je Švica spadala. Novi samostan je tako kmalu postal pomembno versko in tudi kulturno sre- dišče. V njegovem okrilju je delovalo deško semenišče z gimnazijo, pa tudi kmetijska šola. Duhovni vpliv samostana se je zlasti pokazal v času katoliške verske ob- nove, ko je opatija v Einsiedelnu postala pravi branik katoliške cerkve. K te- mu je pripomogel tudi sv. Karel Boromejski (1538-1584). Leta 1570 je namreč obiskal tri švicarske doline v kantonu Graubünden v južni Švici, ki so spadale pod njegovo škofi- jo, z namenom, da bi tamkajšnje katoličane seznanil s smernicami katoliške verske ob- nove, ki jih je nakazal tridentinski cerkveni zbor (1545-1563). / dalje Einsiedeln Sv. Karel Boromejski ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 23. maja, ob 14. uri Fotoklub SKUPINA 75: fotografija, poezija, glasba in umetnost Prva samostojna razstava Manuela Demorija GORICA petek, 19. maja, v pro- storih Taverne al Mu- seo v goriškem graj- skem naselju, je Fotoklub SKUPINA 75 organiziral v sklopu kulturnega večera “Fare voci Gorizia” srečanje, posvečeno poeziji, glasbi in umetnosti. Med večerom, ki ga je pove- zoval kustos Giovanni Fier- ro, so si sledili zanimivi lite- rarni in gla- sbeni trenut- ki. Svoje pe- smi so reciti- rali avtorji Marco Maran- goni, Urška Kramberger in Massimilia- no Bottazzo, glasbenik Ismail Ismail pa je z igran- jem na robab presenetil vse prisotne. Fotograf Manuel Demori, ki je pred kratkim postal tudi član Fotokluba SKUPINA 75, se je predstavil s svojo prvo samostojno razstavo. Uvedel ga je član fotokluba Marko Vogrič. Demorijeve fotogra- fije nastajajo na heavy metal in hard rock koncertih, kjer jih posname s privilegirane- ga zornega kota koncertnega fotografa. Manuel Demori se je rodil v Gorici leta 1981 in živi z družino v Sovodnjah ob Soči. Že od mladih nog se je V navdušil nad glasbo, predv-sem nad električno kitaro intežkimi zvoki heavy metala. Več let je nastopal v živo, a pred kratkim se je prestavil na drugo stran odra in ga začel občudovati skozi objek- tiv svojega fotoaparata, z zor- nega kota publike. Piše in fo- tografira za spletno stran, po- svečeno sa- mo svetu glasbe. Prav zato je imel priložnost, da je iz- boljšal svoje poznavanje fotografske umetnosti; na novo pridobljene veščine je nato spretno izkoristil med potovanji ter ovekovečil kra- je in ljudi, ki jih je ujel v svoj objektiv. Njegova dela odlikujeta glo- bina in ostrina, s katerima ujame nastope najpomem- bnejših svetovnih skupin. S fotoaparatom sledi vrtogla- vemu in vznemirljivemu gla- sbenemu ritmu. Odlično mu uspe ujeti trenutek, pravi po- gled, izraz čiste strasti, sve- tlobo, ki se zgosti na najpo- membnejšem delu odra. S svojimi posnetki posreduje tisto moč, ki jo dobro pozna- jo poslušalci in ljubitelji trdega rocka. Foto Loredna Prinčič Aktualno 25. maja 2017 15 Nit skozi življenje Kilogram mesa za dva evra (1) red dnevi sva se z možem vozila na Go- riško, pa se nama je za- hotelo kave. Dobre kave, ki je ne najdeš povsod. So namreč stvari, in ena od teh je kava, ki morajo tekniti, ki te mora- jo osvojiti in popolnoma začarati že s samim vonjem. Vonj po kavi, nekaj na- jlepšega. Nit skozi življenje. Prav zaradi tega izbiram in včasih celo krenem s poti, da popijem dobro kavo. Ko se peljem mimo Mirna in Vrtoj- be, si ne morem kaj, da bi ne nekoliko zavila z glavne ceste, da kavarne, kjer lahko sedim na soncu in srebam kavo Ju- lius Meinl. Pa boste rekli, da je to avstrijska kava in da Av- strijci sploh ne vedo, kaj je prava kava. Ni tako. Julius Meinl je dejanko naš stari, do- bri, tržaški Cremcaffe, le ku- pili so ga Avstrijci. Vsi itak do- bro vemo, da je dandanes čisto vse naprodaj in se vse kupuje in ni nobene stalnice več, niti pri spominih, niti pri kavi. Multinacionalke. Globa- lizacija. P No, Julius Meinl, kava, paima vseeno tisti vonj in tistiopojni okus po daljnem otroštvu. Ah, nikoli ne bom pozabila trga Goldoni, gneče, ljudi, ki so se pehali na razne avtobuse, sonce in vonj po razgretem asfaltu. In moje drage mame, ki me je za roko vlekla v kavarno Cremcaffe. Da je tam spila svoj capucci- no. Pokonci, da je prihranila. Tisti capuccino, ki ga je imela do konca svojih dni nadvse rada. Tam na trgu Goldoni se je pri pultih kar trlo ljudi. Naj- boljša kava so govorili. Crem- caffe. Naša kava. Sveža, ob ro- potu strojčkov za mletje. Jaz sem pila sadni frappe, baje pravijo sedaj temu sadni smoothie, sploh pa ne vem, če gre za isto pijačo. V mojih spominih bo ostal frappe. Mrzla pijača je bila gromo- zansko dobra pa sladka in pe- neča. In vonj po morju z bližnjega nabrežja se je uta- pljal v vonju po sveži jutranji kavi. Cremcaffe'. Julius Meinl sedaj... K dobri kavi se prilegajo seve- da časopis, dnevnik in kratek odmor. Odklop. Sonce je, ju- tro, diši po pomladi, morda celo po poletju, srebam kavo in berem Primorske novice. Ko smo že pri nakupih, mul- tinacionalkah in taj- kunih, se lotim član- ka o Mercatorju. Ta tudi ni več naš stari Mercator, tisti iz časov, ko sem se pre- selila v Slovenijo in sem dobila slavno pika kartico, in mi je bilo od sile lepo ku- povati naše stvari v naši trgovini. Tistega Mercatorje ni več. Tudi tiste Slovenije ne. Vse skupaj je požrla Evropa. Vse skupaj je požrla glo- balizacija. Mercator je zdaj hrvaški in baje mu ne gre dobro. Vse prej. Berem, da so dolgovi vsako leto večji, veleblagovnica posluje z gromozan- sko izgubo in samo še vprašanje časa je, kdaj bo konec pik, prijaznih nasmehov in našega Mercator- ja, kjer še vedno lahko kupiš kvalitetne stvari in kvalitetno hrano po sprejemljivih ce- nah. Kljub temu da ne živim več v Sloveniji, grem še vedno rada v Mercator. Včasih, ne vedno. Četudi je po prodaji kvaliteta vendarle padla. Pa vseeno imam rada ponudbo, pestro izbiro, veliko količino bio iz- delkov, poudarek na zdravi prehrani in trajno iskanje no- vega. V Primorskih novicah pa preberem, da Mercator ni konkurenčen, ker je njegov koncept izbire blaga zastarel. In nikakor ne odgovarja več željam in pričakovanjem kup- cev. No, od nekdaj vem, da sem nekako drugačna, da sto- jim vedno na drugem bregu, da plavam vedno proti toku in da se vse bolj družim z žvalmi, ker se v lju- deh težko prepoz- nam. Zdaj pa nena- doma izvem oziro- ma preberem, da imam tudi kot ku- pec popolnoma sta- romodne nazore, da ne vem, kaj se de- jansko splača kupo- vati in da še vedno iščem neko boljšo, bolj kvalitetno hra- no. Za katero sploh ne vem in ne vemo, če kje obstaja. Mor- da na našem vrtu, a še za slednjega ni- sem trdno pre- pričana. Zaradi škropiv vse naokoli, namreč. Avtorica članka je prepričana, da je lju- dem, kupcem, mar samo to, da plačajo za blago čim manj. Kilogram mesa za dva evra so sanje vsakogar, ki se od- pravlja po nakupih v velebla- govnico. O tem je prepričana. Pa ni važno, od kod prihaja meso, kakšna je bila prehrana živali in ne vem še kaj. Dva evra. Poceni. In konec. Čla- nek dodaja, da kupcu, ki je vesel mesa za dva evra, nika- kor ni mar, da je v veleblagov- nici dolga vrsta polic z najra- zličnejšimi vrstami piva. Lju- dem, ki kupujejo meso za dva evra, je dovolj ena vrsta piva. Poceni piva. Najbolj poceni kar se da. In konec. Mercator pa ponuja nepregledno izbiro piv najrazličnejših vrst in na- jrazličnejših znamk. Iz najra- zličnejših držav. Čisto odveč. Ker to nikogar več ne zanima, razen mene seveda. Ki sem, kot sem ravno izvedela, čudaška in staromodna. Ker iščem dobro pšenično pivo, po možnosti avstrijsko in po možnosti še biološko povrhu. In ne kupujem mesa za dva evra na kilogram. Prvič zato, ker sem vegetarijanka, drugič, ker raje prihranim na obleki kot na hrani. Za videz mi namreč ni veliko. Morda ker sem nekje v zrelih letih spoz- nala, da ljudje veliko dajo na nasmeh, ne pa na obleke. Vsaj tisti ljudje, ki jih jaz ce- nim. Še vedno namreč san- jam, da me ljudje cenijo zara- di značaja, zaradi optimizma, zaradi načina razmišljanja in idej. Na hrano pa veliko dam, ker veliko dam na zdravje. Brez zdravja je namreč konec vsega. In noben denar ga ne more več vrniti, ko smo bol- ni. / dalje Suzi Pertot tem času si je moč ogle- dati več razstav, del foto- grafov različnih rodov, ki pa jih povezuje nekakšna so- rodna estetska in življenjska vezna nit. Kopica ustanov, društev in predvsem prjateljev iz FJK in Slovenije se je od- dolžila, dve leti od smrti, z bo- gatim pregledom del, ki se od- vija od Štarancana do Metlike, umetniškemu liku velikega in rezerviranega ustvarjalca Mau- rizija Frullanija. Do nedelje, 28. maja, so še od- prte razstave na dveh bizjaških lokacijah, v občinski knjižnici v Štarancanu in prostorih Vile Vi- centini Miniussi (sedežu Kultur- nega konzorcija iz Tržiškega CCM) in občinskega avditorija v Ronkah. Se pravi v kraju, kjer je Frullani živel in kjer se je začela njegova umetniško izraz- na pot. Sam sem ga namreč spoznal, ko sem kot mlad ljubi- telj umetnosti zahajal v tedanji Javni večnamenski kulturni center iz Tržiškega (CCPP) in obiskoval edinstveno fototeko in foto knjižnico le-tega. Takrat, v začetku osemdesetih, je Frul- lani s kolegom in prijateljem Ar- naldom Grundnerjem sodelo- val pri pionirski publikaciji CCPP o “slovenski prisotnosti” V v FJK s svojimi, že takoj značil-nimi, portreti slovenskihustvarjalcev in izobražencev. Ne pozabimo, da je ta kulturni konzorcij, ki je izvorno povezo- val vse bizjaške občine in dober- dobsko, izdal prvi slovenski pre- vod italijanske ustave (avtor Ma- rijan Bajc), prvi prevod v itali- janščino Pahorjeve Nekropole (prev. Ezio Martin). Ta prvi niz Artisti e dintorni (Umetniki in kraji) je na ogled v ronški Vili Vicentini Miniussi, kjer so ob protagonistih deželne umetnosti Cara'ju, Zigaini, Pe- riziju, Altanu in Sedmachovi tu- di posrečeni Frullanijevi portre- ti Černigoja, Palčiča, Vecchieta. Izvirne analogne tiske, iz konca prejšnjega stoletja, odlikuje žlahtna brezčasna tančica. V bližnjem ronškem avditoriju so na notnih stojalih postavljeni sodobnejši, že z digitalno in tu- di barvno tehniko, izdelani por- treti glasbenikov, med katerimi spoznamo furlanskega pianista in skladatelja Claudia Cojaniza in našega Adija Daneua. Tudi tu so umetniki upodobljeni v svo- jih ustvarjalnih okoljih, a tudi na ironičnih lokacijah v naravi, kot npr. kontrabasist Giovanni Maier. Tu so na ogled tudi izvir- na indijska glasbila, na katera je rad igral Frullani, ki je kot mlad prepotoval daljno Azijo in vzlju- bil tamkajšnjo glasbo. V Štarancanu je prostor za por- trete zadnjega obdobja (2009- 2011), tokrat umetnostne kriti- ke, zgodovinarje in galeriste. Precej jih je iz Trsta, kot Giulio Montenero, Nadia Bassanese, Fabio Amodeo, Maria Campitel- li, par Marco Puntin in Cristina Lipanje, ki so ujeti v intimnem domačem okolju, z nedvomno psihološko empatijo. Razstave so na ogled še do nedelje med 10.30 in 12.30. Do 25. junija ostaneta odprti razstavi v dežel- ni galeriji so- dobne umetno- sti L. Spazzapan v Gradišču ob Soči in v občin- skem muzeju teritorija A. Pe- saola v Krminu. Zadnji vikend sta bili otvorje- ni še razstavi v solkanski gale- riji Gong (do 9. junija) in v mla- dinskem centru v Metliki (do 18. junija). 10. junija pa bodo odprli še zadnjo raz- stavo na briški kmetiji Edija Kebra v Ce- glu, ki bo odprta do 30. junija. Frullanijev prijatelj Joško Sirk ima največ zaslug za nastanek njegove razpoznavne ikonografije o briških vinarjih in ljudeh. Zelo lepa je fotoknjižica o Subidi in ni naključje, da je eno od osišč tega po- klona Mauriziu Frul- laniju prav briški prostor. Sicer so šte- vilni njegovi sodelav- ci in poznavalci so- delovali pri vseh de- vetih razstavah, tu bi omenili vsaj glavne- ga koordinatorja, predsednika videm- skega društva "Venti d'Arte" Stefana Chiarandinija in rav- natelja konzorcija CCM Gianpaola Cu- scuna'ja. Urniki in informacije o vseh razstavah so na spletni strani: www. ventidarte. it. Na vseh lokacijah se vrti video go- riškega društva ProLogo s Frul- lanijevimi portreti. Paviottijeva Altamira in Culoto- ve Geomorfoze Do naslednje nedelje, 4. junija, pa bo odprta v miljskem muze- ju Ugo Cara' razstava Sergia Cu- lota iz Gorice in Maura Paviot- tija iz Castions di Strada (UD), pod skupnim naslovom Segni - Znaki. Na pobudo društva Pho- to - Imago in kustosa razstave, fotografa Fabia Rinaldija, pred- stavljata oba fotografa, sicer čla- na goriškega Fotokluba Skupina 75, raznolik kontrapunkt novih iskanj. Culot (dejaven od leta 1970) po- nuja s svojimi črnobelimi me- tafizičnimi montažami, izrezi osamljenih krajin, profilov vasi, svetlobnih iger mrkih oblakov, fantastičnih prikazni in ana- tomskih fuzij, nedojemljive po- dobe, pretanjeno posnete in oblikovane, ki jih imenuje Geo- morfoze. Za kri- tiško predstavitev je poskrbela Lorella Klun, ki sodeluje in spremlja že mnogo let delo članov Sku- pine 75. Paviotti je svetovni popotnik s kamero in dobitnik dežel- ne nagrade FJK za fotografijo C. R. A. F, istotako kot Frul- lani. Zgodovinsko ime italijanske fo- tografije, Furlan Italo Zannier, ki predstavlja Paviot- tija na miljski raz- stavi, ga je spoznal pred desetletji na fotografskem festi- valu v Stockholmu. Njegovi prvinski mozaiki in odtisi urbanih okolij iz Londona, New Yorka, Valencije, Istanbula, Trsta, kjer so temnosivi gramoz- ni in asfaltni konglomerati, rdečkaste stenske kulise in živo- barvni grafiti zapisani v babi- lonsko nerazumljivi govorici, nosijo simbolni naslov Altami- ra. Foto eksplozije barv spomin- jajo na bizarne igre informela in sodobne grafike, izražajo slo po nadgradnji vsakdanjega, pre- ko iskanja magičnega iz teme prabitne votline. Dvojna razsta- va Segni, ki je nastala v sodelo- vanju z Občino Milje in Hišo umetnosti iz Trsta, je na ogled od torka do sobote vse popol- dneve od 17. do 19. ure, v sobo- to in nedeljo pa tudi zjutraj od 10. do 12. ure. Kdor si bo ogledal na spletu foto dela Frullanija in omenjenih dveh avtorjev (tudi Paviottijev cikel I Nuovi Guardiani), bo do- bil nemara idejne in vizualne sorodnosti ter sozvočja. Davorin Devetak Goriški poklon mojstru Frullaniju - Culotovi in Paviottijevi Znaki v Miljah Fotografije, fotografije, fotografije Giovanni Maier Maurizio Frullani Aktualno25. maja 201716 Nekaj osnovnih osebnih podatkov Prof. dr. Igor D. Gregorič je pri- jokal na svet 9. februarja 1955 v Dekanih pri Kopru v družini ma- tere Marije, rojene Gregorič, in očeta Alojza - Darka Gregorič iz Prvačine. Družina je prvi dve leti preživela v Dekanih, na kar se je preselila na očetov dom v Prvačino, kjer je potem Igor odraščal skupaj s starejšo sestro Vlasto, ginekologinjo, živečo v Ljubljani. Gimnazijo je končal v Novi Gorici 1973. leta in nato di- plomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani 1979. Kot mladega zdravnika ga je že zgodaj po di- plomi zamikala specializacija iz kirurgije, a v Sloveniji ni videl pravih možnosti za uresničenje svojih sanj. Zato se je že leta 1984 odpravil v ZDA, kjer živi še danes. Tam je dosegel zavidljivo strokov- no kariero, si s soprogo Nino - specialistko plastične kirurgije iz Ljubljane, ustvaril družino, in pred kratkim se jima je rodil sin Christopher Ian. Izjemen strokovni prodor kot uresničenje opevanih ameriških sanj Po prihodu v ZDA se je zaposlil na Texas Heart Institut-u. Po končani specializaciji iz kardio- vaskularne in torakalne kirurgije na Teksaški Univerzi v Houstonu je bil povabljen v ekipo prof. dr. Dentona Cooleya, pionirja kar- diovaskularne kirurgije, ki je pred dobrim pol stoletjem opra- vil prvo uspešno transplantacijo srca v ZDA in številne druge pio- nirske posege na področju srčne kirurgije. Zaradi izjemnih stro- kovnih dosežkov je bilo dr. Gre- goriču kasneje ponujeno mesto na Medicinski fakulteti pri Tek- saški Univerzi v Houstonu, kjer je ustanovil nov kardiovaskular- ni oddelek “Center for Advanced Heart Failure”, ki ga tudi vodi, in je sestavni del Texas Medical Centra, največjega medicinskega kompleksa na svetu, v katerem je zaposlenih prek 150.000 ljudi. Kot kirurg deluje in kot medicin- ski pedagog predava na Teksaški Univerzi, eni od vodilnih izo- braževalnih kardiovaskularnih ustanov na svetu in na M. D. An- dersen Cancer, ki je najvplivnejša institucija za zdravljenje rakovih obolenj na svetu. Poleg tega tudi organizira in sodeluje na števil- nih mednarodnih strokovnih simpozijih, se intenzivno ukvarja z raziskovalnim delom in obja- vlja svoja spoznanja v najugled- nejših medicinskih revijah in knjigah. Za svoje izjemne stro- kovne dosežke je prejel številna priznanja, med katerimi izstopa- jo priznanje Ameriškega združenja za srce in naziv Naj- boljši zdravnik Amerike ter priz- nanje Ambasador znanosti Repu- blike Slovenije. Ohranjanje tesnih stikov z matično Slovenijo Dr. Gregorič je eden izmed uglednih zdomskih strokovnja- kov, ki so ohranili tesne stike s svojo matično domovino. Je po- nosen na svoje slovenske koreni- ne ter že desetletja plodno sode- luje z domačimi zdravstvenimi ustanovami in posameznimi zdravniki. Na široko je odprl vra- ta svojega zdravstvenega centra v Houstonu, kjer se je doslej izpo- polnjevalo že prek tisoč slo- venskih zdravnikov, speciali- zantov in specialistov iz obeh slovenskih medicinskih fakul- tet. Predvsem z namenom, kot je dejal v intervjuju za PN (14. 3. 2017), “da bi se izboljšal slo- venski zdravstveni sistem, saj vidim in vem, da se da boljše delati”. Tja prihajajo tudi dru- gi medicinski strokovnjaki iz Evrope, Južne Amerike, Azije in Afrike. Sredi marca letos je sodeloval tudi na mednarodni zdravstveni konferenci v Por- torožu ter zbudil pozornost poslušalcev s svojo zanimivo in pronicljivo primerjavo prednosti in slabosti ameriške- ga in slovenskega zdravstva. Ni naključje, da ga je ob tej pri- ložnosti novinarka PN Jasna Arko pozdravila z debelim naslo- vom “Zdravnik, humanist in znanstvenik“. Kratka in zanimiva primerjava ameriškega in slovenskega zdravstvenega sistema V intervjuju za Delo (13. 3. 2017) je dr. Gregorič pojasnil, da obsta- jajo v ZDA javne (državne) in za- sebne zdravstvene zavarovalnice in podobno tudi javne in zaseb- ne zdravstvene ustanove. Tako ima državljan na izbiro, pri kom se bo zdravstveno zavaroval in v kateri ustanovi se bo zdravil, kar je končno tudi del človekove svo- bode in demokratične izbire. Cena, dostopnost in predvsem kakovost zdravstvenih storitev pa ustvarjajo zdravo konkurenčnost med javnimi in zasebnimi zdrav- stvenimi ustanovami kot tudi med zavarovalnimi institucijami. Tudi zdravniki, v nasprotju z oko- relim stanjem v Sloveniji, nimajo nobenih omejitev, da ne bi lahko hkrati delali v javni in zasebni zdravstveni ustanovi. Račun za zdravljenje pacienta plača zava- rovalnica v določenem roku, če odgovarja predpisanim kriteri- jem. Demantiral je tudi zmotno mišljenje sprašujočega novinarja, “da v ZDA človek lahko umre na cesti, če zboli in nima zavarovanja”. Večina Američanov je namreč zdravstveno zavarova- nih in le kakih 10% (30 milijonov) nima zava- rovanja. Kajti, če člove- ku ni žal žrtvovati več sto evrov na leto za kasko zavarovanje av- tomobila, zakaj bi si pomišljal za podoben znesek za- varovati tudi lastno zdravje. Med neza- varovanimi so pre- težno ilegalno pri- seljeni, trajneje brezposelni, tujci ipd. Vendar tudi zanje stroga zako- nodaja obvezuje zdravstveno ustano- vo, da v urgentnih primerih oskrbi ne- zavarovanega pa- cienta, ter si stroške poravna bodisi iz namenskega sklada lastne ustanove ali pa iz podobnih vi- rov lokalne skupno- sti. Problem nastopi pri neurgentnih pri- merih in kroničnih boleznih ne- zavarovanih pacientov, za kar pa obstajajo posebne bolnišnice, ki jih financira država, a so tam čakalne dobe daljše. Koncesije pa bi morali po Gregoričevem mnenju bodisi povsem sprostiti ali pa jih ukiniti in to ne iz razlo- gov, ki jih v svojem programu zo- per njih navaja militantna slo- venska levica, ampak zaradi tega, ker v sedanjih pogojih ne morejo kaj bistvenega prispevati k razvo- ju zdravstva. Prvič je že samo nji- hovo število omejeno in s tem tu- di krivično do zdravnikov, ki do njih ne morejo priti. Drugič pa je koncesija omejena tudi z do- ločenim številom pacientov, tako da sposoben in ambiciozen zdravnik nima možnosti razvoja in širitve lastne dejavnosti, vla- ganja lastnih sredstev vanjo, za- poslovanja novih ljudi ipd. ter ostaja tako ves ta razvojni člo- veški in materialni potencial neizkoriščen in zatrt. Predlagana reforma je po Gregoričevem mnenju obliž, ki ne rešuje nobe- nega od bistvenih problemov slovenskega zdravstva. Rešitev je predvsem v konkurenčnosti za- varovalništva, sprostitvi zasebne- ga zdravstva, ukinitvi omejitev pri koncesijah idr. Mnoge od teh ukrepov bi lahko čez noč uvedli že v okviru sedanjega splošnega obveznega zavarovanja, če bi ob- stajala zanje politična volja. Z ne- kaj kratkimi stavki nam je tako nastavil ogledalo, kako smo npr. v gospodarstvu pod prisilo eko- nomskih zakonitosti in standar- dov razvitega Zahoda sicer spro- stili zasebno pobudo, v zdravstvu pa jo kot kaki rdeči Kmeri, obre- menjeni z okorelo miselnostjo iz zatohlega obdobja realsocializ- ma, dušimo. Tajkuni tako lahko bogatijo, pa čeprav z divjim plen- jenjem družbenega premoženja, a Bog ne daj, da bi z dobrim de- lom obogatel tudi kak sposoben in uspešen zdravnik. Milan Gregorič Portret uspešnega zdravnika Dr. Igor D. Gregorič, velikan kardiovaskularne in torakalne kirurgije Športno združenje Soča pokrajinski prvak under 12 4x4 Športno združenje Soča je suvereno osvojilo pokrajinsko prvenstvo under 12 4x4. Predsednik sovodenjskega društva Igor Tomsič (na sliki levo) je nad prvim mestom združene ekipe dečkov slovenskih goriških odbojkarskih društev in vidnim napredovanjem ekipe punc (4. mesto) več kot zadovoljen. ŠZ Soča punce: Gruden Eva in Martina, Quinzi Makrina, Buna Sofia, Romaniello Erika, Cescutti Karin, Devinar Eva. ŠZ Soča dečki: Vižintin Borut, Tomsič Denis, Makuc Gregor, Devetta Gabriel, Cotič Andrej, Černic Adrian, Radetič Dejan, Midena Francesco, Antonič Gregor. Trenerji: Milocco Luca, Cotič Štefan in Ursič Paola Odbojkarji z goriškega licejskega pola deželni prvaki Odbojkarska ekipa licejskega pola Gregorčič-Trubar je v torek, 16. maja 2017, v Repnu osvojila deželni pokal in se bo v prvih dneh junija v Abrucih potegovala za državni naslov. Deset fantov je v spremstvu prof. Marte Vizintin najprej tekmovalo proti videmski ekipi in jo gladko premagalo s 3:0. Nato so naši fantje, ki jih je pripravil trener Simon Cotič, premagali še pordenonsko ekipo (3:1), ki pa je bila močnejša od videmske. Na tak način si je torej odbojkarska reprezentanca goriških višješolcev prislužila udeležbo na uglednem državnem prvenstvu, ki bo potekalo med 5. in 9. junijem. Iskreno čestitamo! Ekipo sestavljajo: Emil Antonutti, Patrik Cingerli, Tomaž Cotič, Gregor Devetak, Ivan Devetak, Nikolaj Hlede, Fabian Lupoli, Mitja Pahor, Simone Picotti in Luca Valentinsig Šport / Uspehi slovenskih odbojkarjev na Goriškem redsednik upravnega sveta Robert Devetta, je v poročilu Uprave predstavil pobude v letu 2016, ki odražajo skrb zadruge za člane in te- ritorij: redne letne podpore kulturnim in športnim društvom, štipendijo Šport in šola, štipendije čla- nom in njihovim sinovom za izjemne šolske uspe- he, izobraževanje po šolah o varčevanju, priprav- ništvo višješolcev na banki, štipendija Skupaj v Evropi, božični koncert, izobraževalni večer o po- kojninskem in zdravstvenem zavarovanju, plačil- nih sistemih in drugih oblikah zavarovanj. V na- daljevanju se je Devetta osredotočil na dve prelom- nici, ki bosta zaznamovali več kot stoletno zgodo- vino denarnega zavoda. V okviru zakonske reforme sistema zadružnih bank so vse zadružne banke v Italiji primorane pristopiti k eni matični bančni skupini, ki naj bi jamčila so- lidnost in boljšo konkurenčnost bank, možnost lažjega dostopa do kapitala in ohranitve značaja vzajemnosti zadrug. Avtonomija posameznih za- družnih bank bo skladna z uspešnostjo oz. s stop- njo tveganosti poslovanja. Pristop k zadružni bančni skupini pa je pogoj, da banka ohrani bančno licenco s pravno obliko zadruge. Po po- drobni analizi industrijskih načrtov obeh kandida- tov za matično družbo (Iccrea in Cassa centrale iz Trenta) in srečanju z njihovimi vodstvenimi pred- stavniki je Upravni odbor, v duhu spojitve z ZKB, predlagal pristopitev k zadružni bančni skupini Cassa Centrale Banca iz Trenta. Z namenom, da bi lahko bolje kljubovali navalu zakonskih predpisov, izzivom moderne tehnologije in tržišča, izboljšali storitve za člane in stranke od Milj do Gorice, ohranili specifiko narodnostne de- diščine in zadružnega duha krajevne banke, sta Za- družna banka Doberdob Sovodnje ter Zadružna Kraška banka konec aprila predložili industrijski plan spojitve Banki Italije, ki naj bi se izrekla v roku 90 dni. Dr. Lorenzo Devetak je prebral poročilo Nadzornega odbora, medtem ko je dr. Ballarin podal poročilo revizorske družbe BDO Italia spa. Predsednik deželnega združenja Zadružnih bank Giuseppe Graffi Bruno- ro je najprej pohvalil upravo in zaposlene pri Za- družni banki Doberdob in Sovodnje za dosežene uspehe pri poslovanju v letu 2016. Člane je podrob- neje seznanil s podatki poslovanja zadružnih bank v FJk in o reformi zadružnih bank oz. izbiri ma- tične družbe. Podčrtal je daljnovidnost Uprave gle- de spojitve, saj je neprisiljena in temelji na skrbi ohranjanja identitete zavoda slovenske narodne skupnosti. V razpravo so posegli člani Gianni Or- zan, Karlo Devetak v imenu SDGZ, Vlado Klemše, Andrej Gergolet in Vesna Tomsič, ki so izkazali na- vezanost na “našo banko” in skrb ter pomisleke, da uprava in zaposleni zaradi pristopa k matični družbi in spojitve ne bi izgubili stika s člani oz. te- ritorijem ter posledično tudi čut odgovornosti upravljanja skupnega premoženja. Predsednik je članom odgovoril, da se uprava zaveda zaupane od- govornosti in na to kažejo tudi podatki poslovanja 2016. Ne sme pa zanemarjati dogajanja na tržišču (normativa, kontrole, obrestne mere). Uprava se je potrudila, da je banka ohranila zdravo jedro, in šele nato šla v projekt spojitve, kateremu je posvetila veliko pozornost. Namen vseh je, da bo tudi jutri združena banka “naša ban- ka”. Redni občni zbor se je končal z izvolitvijo treh članov Upravnega sveta, ki jim je letos zapadel man- dat. Potrjeni so bili Robert Devetta, Tomaž Mucci in Dario Peric. Za predsednika Nadzornega odbora je bil izvoljen Lorenzo Devetak, kot efektivna člana Mara Petaros in Robert Gantar, nadomestna člana pa bosta Irene Jakin in Jana Legiša. V razsodišču bodo predsednik Giorgio Spazzapan, Adriano Ko- vačič in Sergio Carli, kot nadomestna člana pa Dra- gotin Danev in Emanuela Bratos. P Občni zbor ZBDS Uspešno poslovanje ... S 1. STRANI Omizje občnega zbora, desno predsednik Robert Devetta (foto dd)