Podtalna platana ▼ gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena paaameani številki Din 1'50» TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/« leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-68. Leto XVII. ___V Ljubljani, v četrtek, dne 8. marca 1934._ štev. 28. Iftc svobode tisku Našemu tisku je treba dati možnost za objektivno in odkrito razpravljanje in treba ga je smatrati kot dragocenega sodelavca v službi državnih interesov.« Tudi že pred ' s ' so nekateri drugi poslanci poudarjali nujno potrebo, da se da večja svoboda tisku, ker je zlasti v boju proti korupciji tisk najmočnejši in najbolj uspešni zaveznik. Ali nekateri tega še vedno nočejo uvideti, ker jim je še preveč v ušesih oni šum in oni krik, ki so ga povzročali listi v do skrajnosti razpaljeni strankarski borbi. Toda ti časi najtežjih strankarskih bojev so minuli dn zato so se začele polagoma tudi vrnčati stare državljanske svoboščine. — Tako so danes zopet dovoljene nove politične stranke, zopet so mogoča politična zborovanja in ustavno življenje se je začelo na vsej črti. Tolmač vsega ustavnega življenja, njegova živa slika pa je časopisje in zato mora tudi ono dobiti nazaj vsaj toliko svobode, 'ki je potrebna z ozirom na novo ustavno življenje. Saj ni prav nobena težava, da se preprečijo nekdanji izrodki časopisnega boja, a da se vendar omogoči časopisju, da ostane aktiven soborec za zboljšanje razmer. Zlasti pa je to potrebno v času, ko se tudi z najvišjih mest poudarja potreba odločnega boja proti korupciji. Brez aktivne pomoči časopisja je pač ta boj več ko problematičen, kajti šele s tem, ko daje časopisje v javnosti temu boju potreben poudarek, je tudi njegov izid nedvomno zmagovit. Več svobode Maka je zato prav tako nujna potreba, ko boj proti korupciji, ker je oboje neločljivo zvezano. Skupščina, ki je že v celi vrsti govorov to misel tudi izrekla, naj gre v tej stvari do konca in napravila bo v resnici veliko delo. Za konstruktivno kritiko mora biti vedno mesta in zato naj se uresniči predlog *' ■* da treba dati tisku možnost za odkrito in objektivno kritiko. Hwa uccditev polfaUe&a odacsU/a Poljska vlada je začela izdelovati desetletni načrt za javna dela. Cilj tega načrta je, da se zaposli okoli 100.000 brezposelnih delavcev. Izdatki za javna dela se bodo krili iz investicijskega fonda, ki bo črpal svoja sredstva iz 3 virov: 1. iz delovnega fonda za melioracije, ceste itd., ki znaša po novem proračunu 61 milijonov zlotov, 2. iz izdaje investicijskih bonov in 3. deloma iz nacionalnega posojila. Brezposelni bodo organizirani v posebne delavske kolone, da se izvrši na ta način vse delo čim bolj racionalno. Sploh se opaža na vseh poljih, da je državni vpliv zelo narastel. Tako je vlada izdelala tudi obširen načrt za reformo poljedelstva in ta načrt se pričenja izvajati. Odločilen vpliv si j© vlada prisvojila nad karteli. S posebno uredbo si je vlada celo zagotovila pravico, da najvažnejše industrije h karteliranju prisili, karteli pa so že po prejšnjem zakonu popolnoma podvrženi vladni kontroli. Vlada more celo odločilno poseči v vse poslovanje kartelov in v njih združenih industrij in določevati tako imnožino produkcije, ko tudi nakupne pogoje za 6irovine. Vlada si je nadalje zagotovila s celo vrsto zakonov velik vpliv nad vsemi delniškimi družbami in družbami z n. z. Vse te družbe so zavezane, da bilancirajo po čisto določenih načelih, isto velja tudi za račune izgube in dobička. Pa tudi čisto novo smer v mezdni politiki je vpeljala vlada in imenovala posebne poravnalne komisije, ki odločajo v vseh mezdnih sporih. Tudi za zadružništvo in organizacijo obrta je izdala vlada celo vrsto novih za- konov. Da se pospeši elektrifikacija dežele, je vlada izdala posebno uredbo, s katero se dovoljujejo velike ugodnosti za vse nove elektrarne. Iz te uredbe je jasno razvidna želja vlade, da pritegne tuji kapital. Težko je danes stanje, v katerem se nahaja trgovina, toda najbolj je zadet od sedanje gospodarske stiske mali in srednji podeželski trgovec. Vsa peza velikega padca cen za vse kmetske proizvode je padla v prvi vrsti na podeželskega trgovca, prav tako pa tudi vse neugodne posledice zaščite kmetskih dolžnikov. Nazadovanje lesnega izvoza, vsled tega nastali zastoj v lesni trgovini, je zopet najbolj pritisnil podeželskega trgovca. Zato občuti podeželski trgovec današnjo stisko v mnogo večji meri ko trgovec v mestu in bolj ko vsak drug stan. V tem težkem stanju je podeželskemu trgovcu edina opora njegova stanovska organizacija in podeželski trgovci se tega tudi zavedajo. Zato ni slučaj, da je bil zadnji občni zbor združenja trgovcev za ljubljansko okolico izredno dobro obiskan, mnogo bolj, kakor po navadi. Je pač tako, kakor je dejal predsednik Kavčič, da trgovci obiskujejo občne zbore svojih stanovskih organizacij posebno v hudih časih. Je to tudi naravno, ker v sili se tudi potreba organizacij občuti v še prav posebni meri. Da pa je danes stiska podeželskega trgovca dosegla že obseg, ki postaja nevaren že za vse naše gospodarstvo, to so izčrpno dokazala poročila, ki so bila sprejeta na občnem zboru. Tako konstatira poročilo tajnika Šmuca, da je bilo samo v ljubljanski okolici nad 9000 eksekucij. Številka, ki je naravnost že opomin ob 12. uri, da treba nekaj urediti za rešitev našega gospodarstva. Kajti »revščina je postala pri teh razmerah že glavni činitelj«, kakor je dejal v svojem poročilu predsednik združenja g. Sporu. Podeželskemu trgovcu je treba priti na pomoč, ker je njegovo stanje v sedanji krizi najtežje! * Občni zbor je otvoril predsednik Josip Spora, konstatiral sklepčnost, imenoval za zapisnikarja tajnika Šmuca, za overova-telje zapisnika pa gg. Jeločnika in Šetinca. Pozdravil je vse prisotne, zlasti pa predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina ter tajnika dr. Plessa, predsednika Zveze trgovskih združenj, zastopnika ljubljanske občine Cehuna ter zastopnike tiska. Sledilo je poročilo predsednika Sporna, iz katerega posnemamo: Uvodoma se spominja predsednik ustanovitve združenja pred 15 leti in napredka organizacije, ki je bil dosežen v tem času. Nato navaja po vrsti vse težave, ki tlačijo podeželskega trgovca. Vedno številnejše avtomobilske zveze so zmanjšale podeželskemu trgovcu krog odjemalcev. Še bolj so v tem oziru škodovale nabavljalne zadruge in konzumi. Sedaj je bilo vendar doseženo, da so davčni privilegiji teh zadrug zmanjšani. Mnogo je trpela trgovina tudi vsled tega, ker je po vojni vsak hotel biti trgovec, pa čeprav ni bil za trgovino strokovno usposobljen. Vse to je povzročilo, da je pričelo premoženje malega trgovca rapidno padati. Zelo so poostrile gospodarsko stisko visoke davščine. K temu je prišla še zaščita kmetskih dolžnikov, ki ne bo olajšala kmetu življenje. Kmetu bi se moralo pomagati s cenenimi krediti in znižanjem davkov, ne pa, da se mu z moratorijem oslabi kredit. Veliki padec cen za kmet- Sploh se vidi, da je poljska vlada na gospodarskem polju nad vse iniciativna in da ne zamudi nobene prilike za povzdigo svojega gospodarstva. Priznati je tudi treba, da dosega s svojim metodičnim in sistematičnim delom velike uspehe. ske pridelke je imel za podeželskega trgovca še posebno težke posledice. Tako smo prišli do tega, da je kmetski stan popolnoma obubožan, normalno poslovanje denarnih zavodov ustavljeno, trgovec pa pri tem polagoma propada. Moratorij postaja tako edina rešitev tudi za trgovca. Informiran sem, da je ogromna večina trgovcev za zaščito. Naša uprava se je tega vprašanja globoko zavedala, zato se je tudi na zadnji seji soglasno izjavila za zaščito trgovcev. Ne sme se moje izjave napačno tolmačiti, ker smo le za zaščito onih trgovcev, ki so prizadeti vsled kmetske zaščite in onih, ki so prišli v težave radi nelikvidnosti denarnih zavodov. Težavni položaj podeželskega trgovca skušajo brezvestni denarni mogotci in razni špekulanti izkoriščati na vse načine. Za majhen denar si hočejo prilastiti dobre kmetije in lepa gospodarska podjetja. Nujno opozarjamo oblastva, da teh špekulacij ne trpe in da preprečijo, da bi se na tako brezvesten način izkoriščala sedanja beda kmeta in malega trgovca. Poleg teh neprijetnosti pa tarejo male-ga trgovca tudi avtonomne doklade. Nekatere občine predpisujejo prevelike doklade. Vsled prevelikih davščin je poslovni promet nazadoval v našem področju za celih 30 do 40%, a v nekaterih krajih celo za 50%. Nekatere stroke so postale absolutno pasivne, tako n. pr. lesna, ki je bila pred leti znaten vir dohodkov tisočerim delavcem in družinam. Ostalih specializiranih strok v našem področju nimamo, izvzemši vinsko trgovino, ki jo je nesrečni zakon o trošarini pritisnil ob tla in prepustil, da trgujejo z vinom vsi, samo trgovec ne. Če smo mogli včasih ob vsej težavnosti razmer vendarle poudariti tudi nekaj svetlih točk, je to sedaj čisto nemogoče. Tako so se razmere poslabšale. Zato se tudi ni čuditi, če se vidi nezadovoljstvo in če včasih zamrmra tudi trgovec. Kljub vsemu pa naš podeželski trgovec nikdar I ne pozablja na svojo dolžnost do kralja in države in pripravljen je vedno tudi na potrebne žrtve. Zato pa naj se gleda na to, da se ne zahteva od njega še nepotrebnih žrtev. Priznavamo lep razvoj, ki ga je dosegla v zadnjih letih ljubljanska okolica, toda na drugi strani treba pripoznati tudi to, da se je skoraj vse, kar se je storilo, storilo s prispevki gospodarskih krogov. Koncem svojega govora se je predsednik Šporn zahvalil vsem za pomoč, ki so jo izkazovali združenju in podeželskemu trgovcu ter pozval vse prisotne, da v bodoče s podvojenim delom skrbe za napredek organizacij in s tem vsega trgovskega stanu. (Odobravanje.) Nato se spominja v toplih besedah zaslug dveh zvestih delavcev za napredek trgovskega stanu, tovarišev Beleča in Kan-dareta, M se žal ne moreta več udeleževati dela v upravi. Prvi vsled visoke starosti 80 let, drugi pa vsled težke bolezni. Obema izreka v imenu vsega združenja najtoplejšo zahvalo. Toplo pozdravljen izpregovori nato predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin. Zahvaljuje se za pozdrav in pozdravlja zborovanje v imenu Zbornice, ki bo vedno podpirala težnje združenja. Nato podaja v lepih in učinkovitih besedah kratek pregled, kako smo prišli v sedanji težki in že skoraj brezizhodni položaj. Ko smo stopili v našo novo mlado državo, je bilo še vse neurejeno. Vsak dan smo se bali, kakšno vrednost bo imel denar drug dan in da ne izgubimo vse, kar smo si pridobili. Potem so se razmere začele polagoma urejevati in naš dinar se je stabiliziral, čeprav ni bil formalno stabiliziran. Brez zakona o stabilizaciji je bil dinar dejansko stabiliziran. Nakrat se je začelo pritiskati, da se dinar tudi zakonito stabilizira. Svarili smo pred tem korakom, vsi strokovnjaki so to odsvetovali, a vseeno se je to zgodilo. Posledica zakonite stabilizacije dinarja je bila, da je šlo čez 2 milijardi iz države. Ko je bil ta denar zunaj, šele potem so zaprli meje. Toda denarja že ni več bilo in katastrofa je bila tu. Nastal je run na denarne zavode in sicer najprej v Beogradu, potem pa tudi pri nas. Narodna banka je sicer pomagala, toda prepozno in v nezadostni meri. Ni se znalo pri nas denarnim zavodom tako pomagati ko v drugih državah. Credit-Anstalt na Dunaju je imela vsled slabega poslovanja okoli 1 milijarde šilingov (skoraj 10 milijard dinarjev) izgub in vendar jo je mala Avstrija znala ohraniti. — Češkoslovaška je kljub vsem svojim ne-prilikam trikrat sanirala svoje denarne zavode. In ko so prišle v težavo velike nemške DD banke, je dala nemška vlada potrebni denar, da so denarni zavodi mogli nemoteno poslovati. In kako treba priskočiti denarnim zavodom V pomoč, je prav posebno pokazal Roosevelt. Pri nas se ni pomagalo v zadostni meri denarnim zavodom in zato je njih normalno poslovanje ustavljeno. Vsled tega so ljudje sedaj v stiski, ko najbolj potrebujejo denar, ne morejo uporabiti svojih prihrankov, drugi pa ne morejo priti do posojili, ki jih potrebujejo za napredek svojih pddjetij. Kredit, ki je več vreden ko gotov denar, je danes ubit.' Sklical sem mnogo sestankov, da bi se | prišlo iz stiske. Toda vse je bilo zaman, I ker je vsak iskal le svoje interese in ko so bili ti zavarovani, je bilo konec tudi I njih zanimanja. Zato je bil tudi zaman ves I naš nastop proti enostranski zaščiti kme-I ta. Če se že proglasi moratorij, potem naj I bi se proglasil za vse. Samo to bi bilo pra-I vilno! Ko vidimo te napake, imamo tudi pravico, da jih kritiziramo in te pravice si ne I damo vzeti. Govornik se spominja nato odkritij ter med splošnim odo-I bravanjera pripominja, kako še vedno I čaka na gradnjo uzakonjena kočevska že-I leznica na Sušak, dočim so se drugod pri I gradnji prog zapravljali sto milijoni! Omenja končno zadnji boj zaradi novih davčnih predlogov, energičen boj poslanca Mohoriča proti tem novim obremenitvam I ter tudi uspehe, ki so bili doseženi. Imamo vse inštance, imamo svoje sta-I novske organizacije, imamo druge insti-I tucije, toda vse to nam ne bo pomagalo, če si ne bomo pomagali sami. Selfmade-man, mož, ki si zna sam pomagati, to mora biti geslo današnje dobe. Vsak v I svojem podjetju mora gledati, da vzdrži I in da napreduje in potem bo močna tudi celota, bo močan trgovski stan in bodo I močne njegove organizacije. Moramo vzdržati tudi sedanje težke čase! (Glasno odo-I bravanje.) Živahno aklamiran pozdravi nato občni I zbor predsednik Zveze trgovskih združenj Josip Kavčič. I Pozdravlja v imenu Zveze združenj I združenje trgovcev ljubljanske okolice, ki se je vedno odlikovalo po svojem lepem I sodelovanju z Zvezo. Nato nadaljuje: Ko so bili časi še dobri, ni bilo na občnih zborih niti tretjina toliko ljudi, ko danes. Prav gotovo pa so manjkali vsi I oni, ki so bili popolnoma zadovoljni. Zlasti pri lesni trgovini se je to videlo. Koliko I smo se trudili za organizacijo lesnih trgov- I cev, toda ob nezanimanju lesnih magnatov \Jdika stiska podeželskega tc$ovca Občni z&oc ždatženia tc^oveev «a t\ubliansko okolica je bil ves naš napor zaman. Kakor hitro pa je šlo slabo, je kmalu prišlo do ustanovitve osrednje lesne sekcije, ki danes prav odlično deluje. A za organizacijo treba delati vedno in ne le v slabih časih, ker samo močna organizacija more pomagati. Moč vsakega stanu je odvisna le od njegove organizacije. Prišel sem na današnji občni zbor predvsem tudi vsled tega, da vas povabim na ustanovni občni zbor centrale zvez trgovskih združenj, ki bo v dneh od 14. do 15. aprila v Skoplju. Bo to pomemben dan za vse trgovstvo Jugoslavije. Dolgo je obstojala zveza trgovskih zidruženj le v Sloveniji, priti je morala kriza, da so se ustanovile zveze trgovskih združenj tudi v drugih banovinah in da se sedaj ustanavlja centrala vseh zvez trg. združenj. Moč in cenitev trgovskega stanu je le v njegovih organizacijah, zlasti v njegovih borbenih organizacijah. Zbornica vsled svojega napol uradnega značaja se ne more tako zavzemati za razne zahteve trgovstva, ko pa njegove borbene organizacije. Seveda pa se delo vseh organizacij medsebojno izpopolnjuje in ena stoji drugi ob strani. Ustanoviti moramo sebi centralno organizacijo, ker mora biti konec razcepljenosti jugoslovanskega trgovstva. Zato bo dobro, če se ustanovi tudi zveza vseh zbornic v državi. Upoštevati moramo, da smo Jugoslovani družina, ki je stara šele šestnajst let, da so na naš razvoj vplivali nad vse raznovrstni vplivi in da bo zato treba še dela cele generacije, da bodo vsi res zadovoljni. Kakor stariši ne mislijo le na svoj obstanek, temveč predvsem tudi na blagor svojih otrok, tako moramo tudi mi gledati na to, da ustvarimo svojim zanamcem boljše razmere. Treba je delati v dve smeri, za lastni obstoj in za srečo naših potomcev! In zato Vas prosim, da se udeležite po možnosti kongresa v Skoplju v čim večjem številu. Je to potrebno tudi zaradi našega medsebojnega spoznavanja, da bomo potem tudi složneje nastopali. Vemo in zavedamo se tega, da je večina vseh trgovcev mali in srednji trgovec, katerim je treba predvsem pomagati. Toda tudi sami morajo nekaj žrtvovati za napredek trgovskega stanu. Danes je tako, da Beograd predvsem vpraša, koliko nas je in da bo naš glas imel vpliv in moč, če bomo mogli reči, da je toliko in toliko desettisočev trgovcev trdno zvezanih v eni organizaciji. Moč trgovstva je odvisna od njegove organizacije. Ko bo trgovstvo krepko organizirano, potem bo tudi doseglo, da se uveljavi v državi stanovska politika. Potem bomo dobili tudi takšen gospodarski svet, kakršnega hočemo. Samo organizirano in borbeno delo vodi k rešitvi. Potreben nam je zdrav optimizem in neomahljiva vztrajnost. Se enkrat apeliram zato na vse, da se po možnosti udeleže kongresa v Skoplju, na katerem se ustanovi osrednja organizacija vsega jugoslovanskega trgovstva. (Živahno odobravanje.) Sledilo je poročilo tajnika šinuca, iz katerega posnemamo-. Uprava se je vsestransko prizadevala, da pripomore s predlogi in nasveti k zboljšanju gospodarskega položaja. Težke razmere so povzročile, da je začelo premoženje malega trgovca rapidno padati. Mnogo tudi vsled tega, ker so začela nekatera industrijska podjetja direktno prodajati tndi zasebnim strankam. Potreben bo pritisk od zgoraj, da se to odpravi, ali pa bo propadlo še to, kar je ostalo. Najbolj je nazadovala lesna trgovina, ki je bila zlasti v ljubljanski okolici nekoč tako cvetoča. Na stotine družin je prišlo vsled tega ob zaslužek. V boju proti konzumom smo končno le dosegli, da Je konec davčne prostosti za konzume, ki prodajajo nečlanom ali pa alkoholne pijače in luksuzno blago. Naraščajoča brezposelnost je skrčila promet, režijski stroški pa so ostali. Kupčija se razvija slabo in vsled pomanjkanja gotovine se zahteva vedno bolj blago na kredit. Tu pa je potrebna skrajna previdnost. Konec mora pa biti tudi znanega >šlaj-dranja«, ker je že itak dobiček minimalen in je zato medsebojno zaupanje med trgovci tem bolj potrebno. Nato poroča tajnik o raznih intervencijah združenja. Dosežena je nova stilizacija § 143. obrt. zakona in bo v bodoče brezpogojno prepovedano vsako iskanje naročil po tu in inozemskih potnikih pri za-»ebnih strankah. Po novem besedilu obrt. zak. se bo zahtevala za branjevce ista usposobljenost, ko za trgovce z mešanim blagom. Le za prodajo 'mleka in mlečnih proizvodov in kmetijskih pridelkov na drobno se ne bo zahtevala trgovska izobrazba. Dohodek za pridobniiie se bo napovedoval po starem. Nujno opozarjam, da je rok za vložitev napovedi do 31. marca. Nato poroča tajnik, kako je bilo mogoče s solidarnim nastopom omiliti nove davčne predloge. V letu 1933. je poslala davčna uprava vsem zamudnikom nad 40.000 opozoritve-nih položnic. Rubežni pa je bile lani nad 9000. Kako strogo se izterjujejo davki v Dravski banovini priča to, da je plačala Dravska banovina v letu 1932. nad 1.300 milijonov dinarjev za vse davke. Treba zato zainteresirati vse kroge na že nevzdržne davčne obremenitve in to naj bo povdarjeno tudi na vsedržavnem zborovanju trgovcev v Skoplju. V preteklem letu sta se ustanovili poverjeništvi v D. M. v Polju in v St. Vidu. Obe poverjeništvi delujeta dobro. Prizadevali pa se bomo, da se tudi drugod ustanove poverjeništva, oz. pododbori. Z apelom na vse, da se oklenejo svojega združenja, je zaključil tajnik Smuc med splošnim odobravanjem svoje poročilo. Blagajniško poročilo je podal blagajnik Jeločnik. Izdatki so znaišali 123.899 Din in prav toliko tudi dohodki. Premoženje združenja izkazuje 62.825 Din. Proračun za 1. 1934. predvideva 63.450 dinarjev izdatkov, 20.000 Din dohodkov, primanjkljaj v višini 43.450 Din se bo kril z dokladami. Tako blagajniško poročilo ko proračun je zbor soglasno sprejel. Nadzorstveno poročilo je podal veletržec in župan Ivan Petrič iz Borovnice ter predlagal absolutorij upravi, čemur je zbor soglasno pritrdil. Sledile so Volitve Z večino glasov je bila izvoljena ta lista: V upravo: Šporn Josip, Ježica, Jeločnik Viktor, Rožnd dolina, Šetinc Davorin, Vrhnika, Kregar Dora, Dravlje, Rant Ivan, D. M. v Polju, Javornik Fran, Vič, Majaron Joško, Borovnica, Logar Jernej, Hafner Lovro, Preska, Ogrin Ivan, Laverca, Novak Anton, Stepanja vas, Bartl Hinko, Rožna dolina, Mrcina Karoi, Zg. Kašelj, Toni Anton, Šmarje-Sap. — Namestniki: Rahne Ivan, Markič Fran, Ig, Grebenc Fran, Preserje, Gale Josip, Grosuplje. Nadzorni odbor: Šušteršič Josip, Medvode, Jelačin Josip, Rudnik, Petrič Ivan, Borovnica. Delegati Zveze trgovskih združenj: Sporn Josip, Jeločnik Viktor, Rant Ivan, Javornik Fran, Majaron Joško, Ogrin Ivan, Hafner Lovro. — Namestniki: Šetinc Davorin, Bartl Hinko, Mercina Karol, Logar Jernej, Markič Fran, Novak Anton, Grebenc Fran. Pri slučajnostih se je razpravljalo o vlogi trgovcev z živino ter sklenilo, da se pokrenejo vsi potrebni 'koraki za omejitev prekupčevanja z govejo živino. Predlog so stavili Fran Zaviršek in tovariši. Trgovec Logar Jernej iz St. Vida je ostro nastopil proti krošnjarstvu z raznim blagom ter prosil, da se vendar enkrat ukrenejo potrebni koraki, da se ta nelegalna trgovina zatre. Na predlog nekaterih članov se izvoli za častnega člana tovariš Fran Zeb&f. G. Zebal je v svojem daljšem govoru, ko se je zahvalil za izvolitev častnim predsednikom, zahteval, naj združenje pokrene pri banski upravi, da se oživotvorijo uradni dnevi na Vrhniki in v drugih krajih, ki so bili svoječasno v veljavi in naj banovina v ta namen votira primeren znesek. Zborovanje je pokazalo, da je trgovstvo v ljubljanski okolici skrajno nezadovoljno s postopanjem nadzornih oblasti, ki kljub striktnim navodilom banovine in žandar-merijske komande ne postopajo proti krošnjarjem tako, kakor bi bilo treba. Sklenjeno je bilo, da se na to opozorita ponovno banska uprava in poveljstvo orožniške komande v Ljubljani. Ko je bil dnevni red izčrpan, je predsednik g. Sporn zaključil skupščino. pM/išanie ždex*UšlaU tatif- Z novim taksnim zakonom je bila voza-rinska taksa po postavki 101. taksnega zakofta za prevoz blaga zvišana za 5%. Tako zvišana taksa se bo pobirala kot taksa do vključno 15. malta. S 16. marcem pa stopi v veljavo zvišanje tarif za 10%. Tozadevni odlok prometnega ministra se glasi: 1. V zvezku št. 3 tarife za prevoz blaga z dne 1. julija 1933. se zvišajo za 10% vse vozarinske postavke, te nove postavke pa se zaokrožijo na 10 par navzgor. 2. V aneksu k tarifam za prevoz blaga se povišajo postavke vseh pozicij za 10% in zaokrožijo na 10 par navzgor. Ne povečajo pa tee vozarinske postavke odseka C II., C III. in C IV. (tranzitne tarife), pa tudi ne naslednje pozicije: V odseku A (lokalni promet in uvoz): 1. (amonijev nitrat), 2. (asfaltni kamen, sirov), 8. (cement), 14. (elektrode), 16. (gradbeni material in orodje, inventar, po-trošni material in živila za delavce pri gradbi železnic), 20. (kaolin), 24. (kopra), 40. (blago vsake vrste), 43. (steklo v tablah poz. 1310 k. p.), 48. (tkanine, predivo, sukanec iz bombaža ali jute), 57. (železniški pragovi, specialni stavbni les in brzojavni drogi), nadalje postavke: 63, 69, 79, 82 in 85. V odseku B (izvoz); 1. (aluminijev hidrat), 2. (sirov baker), 9. (deli stolov za ležanje), 10. (A. les pozicije 297 k. r., B. les pozicije 295 k. r.), 11. (A. les pozicije 297 k. r., B. les pozicije 209 in 295 k. r., telegrafski drogi, pa tudi impregnirani) in (C. les pozicije 197, 198, 208 in 303: pragovi, sodne deščice itd.). V odseku C II. (velja za promet med Bolgarijo na eni strani in Avstrijo, Italijo, jugoslovanskimi pristanišči ali dalje na drugi strani) razen postavk 1, 2, 8, 11, 13, 15, 26, 27, 28 in 29. 3. V zvezku 1. Tarife za prevoz blaga od 1. julija 1933. se poviša vozarina za prevoz praznih zasebnih voz v čl. 26. a od 30 na 40 par. 4. V tarifi za izvoz koruze, pšenice, ječmena, rži, soržice, ovsa in mlinskih proizvodov poz. 917 k. r. od 1. decembra 1933. se povišajo vse voznine za 10%, nove postavke pa se zaokrožijo za 10 par navzgor. Ta določila veljajo za tovorni promet. Za osebni promet pa stopijo v veljavo nove tabele cen za osebni promet, ki vse. bujejo povečane vozarinske takse po postavki 101 taksnega zakona. Nadalje stopijo v veljavo dne 19. marca tarifne tabele za delavske karte, s 1. aprilom pa nove tarife za abonentske karte. Izvoz lesa (jelovine) v Italijo. Tvrdka G. L. De Leo, Messina, Italija, via Delle Fabbriche-Isolato 452, se zanima za uvoz jelovine iz Jugoslavije. Ponudbe je direktno nastloviti na prej imenovano tvrdko. Korespondenca tudi v francoskem jeziku. BRKZPOGODBEN0 TRGOVINSKO STANJE Z NEMČIJO Dne 1. marca je prenehala veljavnost trgovinskega provizorija z Nemčijo. Ker se niso začela pravočasno nova trgovinska pogajanja, niti se ni podaljšal trgovinski pro-vizorij, je nastalo brezpogodbeno stanje z Nemčijo. Kakor pišejo nemški listi, se bodo trgovinska pogajanja obnovila sredi marca. Nemčija je baje pripravljena dovoliti Jugoslaviji večje uvozne kontingente za kmetijske pridelke. Ni pa še znano, kakšne protikoncesije bo zahtevala. V naših agrarnih krogih se opaža že živahno zanimanje za nova pogajanja in nekatere zbornice že zbirajo potrebne podatke, da bi bili pri bližnjih pogajanjih interesi naših poljedelskih krogov čim bolje varovani. NAS IZVOZ IN UVOZ V JANUARJU V januarju smo izvozili 237.367 ton blaga v vrednosti 232,7 milijonov Din, dočim smo v lanskem januarju izvozili 191,204 ton blaga v vrednosti 232,2 milijonov Din. Letos se je torej povečal izvoz po količini za 46.163 ton ali za 18,91%, po vrednosti pa za 0,4 milijona Din ali za 0,21%. Naš uto« pa je znašal v januarju 59.627 ton v vrednosti 259,6 milijonov Din, na-pram 52.310 tonam in 259,6 milijonom Din v lanskem januarju. Uvoz je bil torej letos večji po količini za 7.318 ton ali 13.99%, po vrednosti pa za 87,4 milijonov ali za 6&78°/a Narodna skupščina je sprejela v podrobni razpravi že celo vrsto proračunov posameznih ministrstev. Proračun vojnega ministrstva je bil spirejet soglasno. Z napetostjo se pričakuje razprava o proračunu prometnega ministrstva, ki bo v četrtek. Proračun prometnega ministrstva je prišel v debato v sredo popoldne. Minister itadivojevič je v 3 urnem govoru branil svojo prometno politiko in zavračal očitke Staniča. Ob koncu govora mu je večina poslancev ploskala. Dcputacija tisk&rnarjev je obiskala pod vodstvom posl. Krejčija finančnega ministra in mu razložila, kako težko prizadete bi bile vse tiskarne, če bi obveljala določba novega davčnega zakona, da se morajo izdajati vsi računi le na monopol-skem papirju. 2e itak delajo državne tiskarne silno konkurenco zasebnim, da je nastal že velik zastoj v tiskarski stroki. Finančni minister je obljubil, da bo skušal ustreči željam tiskarnarjev. Turški zunanji minister Ruidi bej pride v Bukarešto, da posreduje zaradi vzpostavitve diplomatskih odnošajev med sovjetsko Rusijo in Rumunijo. Predsednik Masaryk je izjavil, 'da ne veruje, da bi Hider želel vojne. Dvakrat se je že odrekel Alzaciji in enako je tudi za mirno rešitev posaarskega vprašanja. Sicer pa ima Hitler čez glavo mnogo dela z notranjimi problemi Nemčije. Dr. Beneš je izjavil, da Češkoslovaška v primeru povratka Habsburžanov ne bi nastopila samostojno, temveč bi postopala v popolnem soglasju z Italijo in Francijo. V takšnem primeru bi se postavil tuldi pod komando Mussolinija, je dejal doktor Beneš. »Italijanska politika je povzročila v Nemčiji veliko nezadovoljnost, ker Nemčija ne more dopustiti, da bi se iz Avstrije napravila nova Mandžurija.« Tako piše pariški »Temps«. Predsednik Roosevelt je na zadnji konferenci z ameriškimi gospodarskimi strokovnjaki izjavil, da bi bil sedaj čas za sklicanje nove svetovne gospodarske konference. V Evropo bo poslal posebnega delegata, da vpraša velesile, če so za sklicanje nove konference. Novo avstrijsko ustavo je napovedal dr. Dollfus9 v svojem govoru v Beljaku. Nova ustava pa ne bo takoj v celoti stopila v veljavo, temveč bo najprej v velja- vi samo prehodna ustava. Na shodu v Beljaku je DolUus9 izjavil, da je moral za vsako ceno zadušiti socialno demokratski odpor, ker bi drugače neke tuje velesile zasedle Tirolsko in Koroško. Vesti g. Dollfussa ni mogoče kontrolirati. Francoska vlada je sklenila, da odgodi seje parlamenta do maja, da ima popolno prostost za preiskavo Staviskij^ve afere. Poljska vlada je razpustila varšavski občinski svet in mesto župana imenovala začasnega župana. Isto se bo zgodilo tudi v drugih večjih mestih Poljske. Na jesen bodo volitve v vse te mestne zastope in če bi prinesle uspeh vladi, bo vlada tudi v parlament razpisala nove volitve. Vsled oteikočenega delovanja katoliških mladinskih organizacij ter vedno bolj pogostih aretacij kat. duhovnikov je nastala med Vatikanom in nemško vlado precejšnja napetost, da se že govori o odpovedi konkordata. Zveza kraljice Luize, najmočnejša monarhistična organizacija nemških žen, se je morala na pritisk hitlerjevcev razdražiti in »prostovoljno« razpustiti. Novo špansko vlado je zopet sestavil Ler-roux. V vladi je 8 radikalov, en progresist, dva neodvisna republikanca in en agrarec. Vlada se bo naslanjala na desnico. Johnson, vodja ameriškega modrega orla, je predlagal vsem ameriškim podjetnikom, da za poskušnjo znižajo za 10% delovno dobo, za 10% pa povišajo plače. Proračun angleškega vojnega letalstva je povišan za 135.000 funtov (n bo zračno brodovje povečano za 4 eskadrile. Gandi je izjavil, da se umakne iz politične borbe, ker mu njegovo zdravje ne dopušča, da bi nadaljevali borbo. Kitajski ministrski predsednik je izjavil, da je kronanje mandžurskega cesarja veleizdaja proti Kitajski. Francoske čete so dosegle v Maroku velik uspeh in se je vodja upornikov udal. Bolgara Dimitrova bo sovjetska vlada baje imenovala za i2rednega poslanika v Madridu. GUtofaptaM,# D&tacstva POSTNA HRANILNICA V FEBRUARJU Napredek Poštne hranilnice je vedno večji. V januarju so narasle hranilne vloge za 24-57, v februarju pa za 23-04, torej v dveh mesecih za 47-6 milijonov Din, da so znašale koncem februarja že 611-7 milijonov Din. Vseh vlagateljev pa je bilo koncem februarja 275-761. Število čekovnih računov je naraslo v februarju za 117 na 23.668. Promet po teh računih je znašal 4299 milijonov. Odstotek brezgotovinskega prometa je znašal 47-78 odstotka. Vloge po čekovnem računu 90 dosegle koncem februarja vsoto 1078-9 milijonov dinarjev. Skupno število vseh vlog je znašlo koncem februarja 1600-6 milijonov dinarjev. DR. SCHACHT ZA ZLATO VELJAVO MARKE Na zboru nemških bankirjev je imel dr. Schacht daljši govor proti inflaciji. Dejal je, da Državna banka nikdar ne bo za in-tlacijo, ker govore nujni gospodarski razlogi proti vsaki inflaciji. Nemčija uvaža žeto mnogo sirovin, ki jih predeluje industrija v gotove izdelke. Vsako znižanje vrednosti marke bi nujno podražilo sirovine. Na drugi strani je izvoz oviran predvsem vsled raznih deviznih in drugih omejitev, ne pa toliko zaradi vrednosti marke. Dolar in funt tudi še nista stabilizirana in bi vsako razvrednotenje marke moglo povzročiti še večje razvrednotenje dolarja in funta, da bi postal ves uspeh devalvacije iluzoren. Mnogo bolje ustrezajo nemškemu izvozu razne >Sperrmarke< in ta sistem bo Nemčija še bolj izdelalla. Končno pa ne more biti Nemčija za inflacijo tudi zaradi malih varčevalcev, ki edini dajejo Nemčiji za razvoj njenega gospodarstva potrebni kapital. 21 milijonov hranilnih knjižic, to je danes kapitalna sile Nemčije in že zaradi nje mora biti Nemčija proti inflaciji. UREDITEV OBRESTNE MERE V ITALIJI S prvim marcem so določili vsi italijanski denarni zavodi sporazumno to obrestno mero: za hranilne vloge z rokom 3 do 6 mesecev in na tekoče račune z isto odpovedno dobo po 2‘5#/o, za hranilne vloge z odpovednim rokom nad 6 mesecev po 3#/o, za nevezane vloge po tekočem računu po 1-5®/#, za navadne vloge po 2#/o in za vloge do 20.000 lir po 2-B%>. • Vseh leteiih do4gov ima država 130 milijonov Din, vsa državna podjetja skupaj pa imajo okrog 400 milijonov doiga, je izjavil koncem proračunske debate v načelu poročevalec finančnega odbora dr. Gavri-lovič. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani izplača za l. 1933. 10°/o dividendo, dočim je za 1. 1932. izplačal le 9 odstotno. Bank* čal. legij je imela lani pri delniški glavnici 70 milijonov 5,17 milijonov čistega dobička. Hranilne vtoge pri banki so znašale lani 543,7 milijonov Kč. I* izkaza nemške državne banke z dne 28. februarja 1934.: Menice in čeki 2766 (+ 122-9), k>mbard 248 (+ 177), devizna podloga 335 (+ 6-5), obtok bankovcev »404 (+ 276-1), zlata zaloga 335-5 (+ 2.1) milijonov mark. Kritje 9-7 (preje 9-9)#/o. Madjarsko-italijanaka banka v Buda-pešti je imela lani 1-08 milijona pengov čistega dobička. Od pred kratkim razpisanega 4»/. švicarskega posojila za ieleznke v višini 100 milijonov frankov je bilo podpisanih samo 75 odstotkov. l fapodacske ucedSe vtadc Iz predavanja dr. J o siv a H a c in a IX. Mednarodni velesejm v Solunu bo letos v dneh od 9. do 30. septembra. V Ljubljanskem klubu je predaval v torek zvečer dr. Josip Hacin o gospodarskih uredbah vlade, ki jih je izdala vlada koncem novembra in začetkom decembra lanskega leta za ozdravljenje težkega gospodarskega položaja. Kakor je predavatelj omenil takoj v začetku svojega zeto zanimivega in temeljitega predavanja, ni namen, da bi podal izčrpno kritiko teh uredb s pravnega in z gospodarskih vidikov, temveč hoče opozoriti le na gotove predpise in dati s tem pobudo za razmišljanje, kako najti pot za zboljšanje. Popolna kritika pa je tudi nemogoča, ker potrebujejo vse te uredbe še pritrditve Narodnega predstavništva in torej še niso definitivne. Pa tudi vsled cele vrste dopolnilnih določil ter avtentičnih interpretacij, ki bi jih mogla v'la