- ■
slolVsl
se
1
dan
toj dogodkov v rraLa un volo ch evertc ii poa n mlia
slrtlVsl
Primorski
□ Available on the
App Store
Vitezova pogreta (skisana) juha
Dušan Udovič
Včeraj je pristojna senatna komisija naredila prvi korak k izključitvi Silvia Berlusconija iz senata. Razmerje sil v komisiji ni dopuščalo dvomov, poskusi zavlačevanja desnice niso zalegli in tako se je vse izteklo po predvidevanjih.
Večje pričakovanje včerajšnjega dne pa je veljalo napovedanemu video sporočilu Berlusconi-ja, s katerim je Vitez odlašal nekaj dni. Vsekakor je šlo za premišljeno in taktično odlašanje, kajti tako je pričakovanje naraščalo, Vitez pa tudi ni hotel tvegati, da bi mu del medijske pozornosti odneslo uravnavanje nasedle ladje Costa Concordia.
Najbrž se v civiliziranem svetu samo v Italiji lahko zgodi, da pravnomočno obsojeni lider preko mogočne medijske mreže, ki jo obvladuje, pozove ljudi k uporu proti »pristranskim in spolitiziranim sodnikom« in svari pred »katastrofo«, ki naj bi po njegovem lebdela nad državo in njeno svobodo. Značilno je, da je Vitez za svoj poziv javnosti izbral metodo, ki je v svetu od nekdaj tipična za take ali drugačne samodržce. Sicer pa se je Berlusconi tudi v včerajšnjem video sporočilu še enkrat izkazal za to, kar je: človek, ki je za svoj osebni interes pripravljen postaviti na kocko karkoli, tudi koristi lastne države in ljudi. Prava katastrofa za državo je v resnici on sam, s svojimi skoraj dvajsetimi leti v vrhu Italije, ki jo je pahnil v težave in mednarodno di-skreditacijo.
To kar Berlusconi ocenjuje kot »dvajset let načrtnega sodnega preganjanja«, je v resnici trenutek, ki je prej ali slej moral priti. Sodni stroj, ki mu je on sam za reševanje svojih osebnih težav s pozicije oblasti vneto metal polena pod noge, je kljub temu stekel in Vitezove številne lumparije prihajajo na sito druga za drugo. Njegov apel državljanom je bil nekakšna zmes mi-stifikacije, potvarjanja dejstev, pa-tetike in prevratniškega obtoževanja institucij, ki naj bi se v dogovorjeni zaroti na čelu z levico zaklele, da ga bodo po sodni poti spravile s poti, če ga že z volitvami ne zmorejo.
Berlusconi je pri tem dobro pazil, da je ohranil »odgovorno držo« in ni odrekel podpore Lettovi vladi, čeprav njegovi najbolj zagreti sodelavci že vseskozi grozijo prav s tem in vlado neprestano izsiljujejo. Očitno še ni prišel pravi trenutek, da se vlado sesuje, je ocenil Vitez, ki še vedno lahko računa na podporo volivcev, kar mu sondaže zaenkrat še potrjujejo. Vprašanje je, kdaj se bodo ljudje zbudili iz te pogubne hipnoze, ki je glavni vir vseh problemov v tej državi.
dnevnik
št. 220 (20.848) leto LXIX._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 19. SEPTEMBRA 2013 1,20 €
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
9 , , I I t-, uuuuu ,
rim - Pristojna komisija zavrnila poročilo senatorja Augella (LS)
Prvi korak k izključitvi Berlusconija iz senata
Vitez sporočil, da bo ostal v politiki, tudi če ne bo v parlamentu
naš intervju
Slofest naj bo praznik
TRST - Jutri se bo na Borznem trgu začel Slofest. O tem, kako se je porodila zamisel za prvi tovrstni festival Slovencev v Italiji, smo se pogovorili z Živko Per-si, ki tržaški pokrajinski odbor Zveze slovenskih kulturnih društev vodi od aprila leta 2011.
Zamisel za veliko prireditev v mestnem središču je bila namreč ena od prioritet, ki si jih je njen odbor zastavil že na samem začetku. Januarja lani so začeli o njem resneje razmišljati, projekt je bil takrat »ogromen, dosti stvari, ki smo jih načrtovali, pa je osta-lo,«pravi vedno nasmejana predsednica. »Bili smo megalomani, a očitno tudi realistični, vedeli smo, kje so meje.« V Slofestove meje so ujeli preko 20 dogodkov in 500 sodelujočih.
Na 11. strani
občina trst - Visokohitrostna železnica
»Ne-mnenje«
Razprava o načrtu za gradnjo infrastrukture se je zavlekla v noč
TRST - V mestni skupščini se je sinoči začela razprava o predhodnem načrtu za gradnjo visokohitro-stne železnice na odseku Ronke-Trst. Občinska uprava je predstavila sklep, v katerem se je odločila, da o načrtu ne izreče ne pozitivnega ne negativnega mnenja. Proti načrtu so se doslej izrekle vse prizadete občine, pa tudi vseh sedem tržaških rajonskih svetov.
Na 6. strani
trst - Ob vodnjaku na Velikem trgu
Plošča, na katero so tržaški Judje čakali 75 let
Na Velikem trgu v Trstu, na kraju, kjer je 18. septembra 1938 Benito Mussolini napovedal uvedbo zloglasnih rasnih zakonov, so včeraj odkrili ploščo, ki bo odlej spominjala na ta dogodek
gorica - Zgorela streha enonadstropne hiše
Požar sredi mesta
Vzrok gre iskati v pregretem dimniku - Karabinjer pomagal ženski iz stanovanja
BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA
BQJGTO] [MM]
Matija Praprotnic Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171
RIM - Pristojna senatna komisija je včeraj s 15 glasovi za in enim proti zavrnila poročilo predsednika komisije, senatorja Ljudstva svobode Andrea Augella, ki je zahteval, naj se Berlusconije-vo izvolitev v senat potrdi, kljub dokončni obsodbi Kasacijskega sodišča. Senatorji desnice in Severne lige so sejo zapustili pred glasovanjem, ko je komisija zavrnila tudi njihove proceduralne predloge. Novi poročevalec v komisiji bo senator Dario Stefano, komisija pa naj bi se, tako je bilo napovedano, ponovno sestala v roku desetih dni. Z zavrnitvijo poročila senatorja Augella se je dejansko začel postopek izključitve Berlusconija iz senata, dokončno glasovanje pa bo v avli senata na polovici oktobra.
Berlusconi je včeraj v videosporo-čilu povedal javnosti, da bo ostal v politiki, četudi ne bo več v parlamentu.
Na 13. strani
Zanonato in Omerzel o žaveljskem terminalu
Na 3. strani
Tatovi plenili v vinogradih v Bregu
Na 7. strani
Sredozemski vrt sredi kraškega habitata
Na 10. strani
Pokrajinski urad za delo tudi v Vilešu
Na 14. strani
V števerjanski občini bodo gradili krožišče
Na 15. strani
Sant'Anna
Impresa Trasporti Funeßri

Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908
Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območiu, v Italiji kot tudi v inozemstvu.
Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu
9771124666007
2
Četrtek, 19. septembra 2013
ALPE-JADRAN
/
evropska unija - Grožnja s postopkom proti Hrvaški zaradi spornega lex Perkovic
Pusiceva upa na rešitev spora še pred uveljavitvijo sankcij
ZAGREB - Podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica Vesna Pusic je v Zagrebu poudarila, da bo Bruselj ukrepe, za katere je postopek včeraj sprožila Evropska komisija, uveljavil le pod pogojem, da ne bodo uskladili »vsega, kar je potrebno uskladiti« glede evropskega pripornega naloga. »Ni konec, dokler ni konec,« je dejala. »Pogovarjamo in dogovarjamo se o tej temi. Mislim, da bomo problem uredili, sicer pa mislim, da ga ne bomo reševali v medijih, temveč v svojem rednem delu,« je dejala Pusiceva novinarjem, ki so spremljali začetek jesenske seje hrvaškega sabora.
Zanikala je trditve novinarjev, da je vladna koalicija vprašljiva, ker imata s premierom Zoranom Milanovicem različna mnenja glede reševanja spora z Brusljem zaradi lex Perkovic. »Sva na isti strani in bova ostala na isti strani. Ko bomo uredili problem, vas bomo obvestili. Zaenkrat o tem nismo razpravljali niti na vladi,« je še dejala vodja hrvaške diplomacije.
Bruselj včeraj še ni uvedel sankcij proti Hrvaški. Evropska komisija je le sprožila postopek desetdnevnega posvetovanja s članicami unije o sankcijah, ki vključujejo strožji nadzor Hrvaške in zamrznitev sredstev za njene priprave na vstop v schengen. Države članice medtem lahko podajo svoje predloge in komentarje, ki pa za komisijo niso zavezujoči, tako da lahko po izteku tega obdobja ukrepa v vsakem primeru.
Komisija zahteva od Zagreba, naj nemudoma in brezpogojno umakne omejitve za izvajanje evropskega pripornega naloga, saj je zakon v nujnem postopku spremenil le tri dni pred vstopom v unijo. Hrvaški sabor je 28. junija omejil uporabo evropskega pripornega naloga zgolj za kazniva dejanja, ki so bila storjena po avgustu 2002.
Podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Ranko Ostojic je včeraj novinarjem dejal, da bosta vlada in notranje ministrstvo nadaljevala z izvajanjem akcijskega načrta za vstop Hrvaške v schen-gensko območju, ne glede na to, ali bo Evropska komisija morda ukrepala proti Hrvaški. Poudaril je, da bodo morebitni ukrepi veljali zgolj do takrat, dokler ne bodo popravili napake. Dodal je, da je Hrvaška že prejela 40 milijonov evrov za priprave na vstop v schengenski pravni red, pričakuje pa tudi naslednji predvideni
znesek za ta namen.
Premier Milanovic je na včerajšnjem začetku jesenske seje sabora odgovarjal na vprašanja poslancev tudi o lex Perkovic. Poslanec HDZ Josip Boric je vprašal pre-mierja, ali je pripravljen razpisati predčasne volitve. »Ne morem biti tako slab premier, kot lahko vi zastavljate slaba vprašanja. Kje je predsednik vaše stranke? Ali morda lobira za sankcije proti Hrvaški?« mu je odgovoril Milanovic. Predsednik HDZ in poslanec Tomislav Karamarko namreč včeraj ni bil v saboru, potem ko se je v torek v Nemčiji srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel.
Predsednik hrvaške vlade vztraja pri tem, da bodo spremenili sporni zakon, da pa ga bodo uveljavili šele 15. julija prihodnje leto, kar je za Bruselj nesprejemljivo.
Hrvaška vlada bo danes na redni seji, tako kot je že prej napovedala, obravnavala spremembe spornega zakona, ki ga bo nato poslala v sabor. (STA)
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusič računa, da sankcij ne bo
arhiv
slovenija - Nevarnost vladne krize za zdaj odstranjena
Vlada načeloma uskladila ukrepe za proračun 2014
LJUBLJANA - Slovenska vlada je po skoraj štirih urah razprave načeloma uskladila ukrepe za proračun 2014. Kriznega davka in rezov v upokojenske prejemke ne bo, je pa predvidena ukinitev seniorske olajšave pri dohodnini, je dejal prvak DeSUS Karl Erjavec. Po besedah finančnega ministra Uroša Čuferja morajo še spisati dokumente, še en rebalans pa ne bi smel biti potreben. Kot je pojasnil, se je vladna ekipa uskladila o vseh ukrepih za pripravo proračuna za prihodnje leto. Konkretnih številk ni razkril, dejal je le, da so take, kot so bile ciljno zastavljene. Ciljna številka je bil triodstotni primanjkljaj bruto domačega proizvoda, kar bodo po Čuferjevih zagotovilih dosegli. »Delamo tak proračun, da rebalans ne bi smel biti potreben,« je še poudaril in dodal, da vlada proračuna na današnji seji še ne bo obravnavala.
Erjavec, ki je kot predsednik DeSUS najbolj odločno nasprotoval vsakršnim posegom v pokojnine ali upokojenske prejemke - v zraku je namreč vseskozi visela možnost ukinitve regresa upokojencem -, pa zdaj meni, da je proračun usklajen do te mere, da »nam ne grozi več politična kriza«. Ocenjuje tudi, da bo celotna koalicija proračun podprla.
Po posvetu je izjavo za novinarje dal še prvak DL in notranji minister Gregor Virant. Zanj je ključno, da vlada ne bo uvajala novih davkov, zlasti ne kriznega, pa tudi, da ne bodo posegali v pravice tistih z najnižjimi pokojninami. Vsak proračun je
politično zelo naporen, je pojasnil Virant, zato je na koncu treba sklepati kompromise. »Mislim pa, da smo vse koalicijske stranke toliko zrele, da vemo, da je ključna politična stabilnost, da se nam vlada ne sesuje,« je poudaril. Proračun sicer, kot pravi Virant, še ni čisto zaprt, saj bodo nekateri proračunski uporabniki v sistem vnesli še nižje številke, skladne s proračunskimi limiti.
Kot je pojasnil, bo vlada veliko naredila tudi z ukrepi za zajezitev sive ekonomije. Ti bodo po njegovem mnenju »ključ do uspeha proračuna v prihodnjem letu«. Spomnil je še, da bo vlada z novim letom uvedla prave davčne blagajne, če se bo izkazalo, da učinek zdaj uvedenih virtualnih blagajn ne bo takšen, kot so predvidevali.
Prav tako bo vlada uvedla davek na nepremičnine, ki bo prinesel veliko več reda, kot ga imamo danes, je dodal Virant. Po njegovi oceni je ključno to, da ne bo nobenih izjem, saj bodo obdavčene vse nepremičnine, med drugim tudi cerkvene in kmetijska zemljišča.
Posegov v plače javnih uslužbencev medtem ne bo več, je zagotovil Virant, ki se je s sindikati javnega sektorja že maja letos dogovoril o varčevalnih ukrepih, ki bodo veljali do konca prihodnjega leta. »Javni uslužbenci so že dvakrat kar nekaj dali, zmanjšuje se število zaposlenih in to bi moralo zadoščati, za leto 2015 pa bomo šli v nova pogajanja,« je pojasnil.
Izid Alamuta v italijanščini in peti ponatis v turščini
LJUBLJANA - Knjige založbe Sanje si smelo utirajo pot na svetovno knjižno prizorišče - z zastavonošo Alamutom, kultnim romanom Vladimirja Bartola, ki je prvič izšel leta 1938, njegovo vrednost pa je svet začel odkrivati in ceniti šele petdeset let pozneje. Odtlej ne mine leto, da ne bi izšla nova izdaja - ali več njih. Poleti je Alamut izšel pri italijanski založbi Castel-vecchi.
Alamut prav tako osvaja turško bralstvo, saj turška založba Koridor pripravlja nov ponatis Bartolovega romana, že peti v dobrem letu od izida, ko je bilo v Turčiji prodanih 12 tisoč izvodov. Peti ponatis sovpada z začetkom novega šolskega in študijskega leta, saj odmeven roman v branje priporočajo v turških šolah in na univerzah.
Rožančeva nagrada v roke Alojzu Ihanu (krajše)
LJUBLJANA - Letošnja Rožanče-va nagrada gre v roke Alojzu Ihanu za zbirko Državljanski eseji. Ihan je po razglasitvi v Cankarjevem domu dejal, da je namen njegovih esejev provokacija bralca, da bi začel razmišljati o sebi in svoji vlogi v družbi. Poleg nagrajenca sta bila za nagrado nominirana še Marcel Štefančič jr. in Igor Škam-perle.
Ihan v delu Državljanski eseji, ki je bilo za nagrado nominirano že lani, s pronicljivo neposrednostjo sooči le na videz uspešno zgodbo slovenske tranzicije z vprašanjem s strani političnih elit še vedno ko-lektivizirane odgovornosti in družbene solidarnosti. Rdeča nit nabora 11 esejev je vprašanje morale, o kateri avtor premišljuje brez vrednostnih opredelitev, zgolj kot o fiziološkem naravnem pojavu, objektivno in stvarno, piše v obrazložitvi nominacije.
Nagrajenca za nagrado za najboljšo esejistično zbirko so razglasili po pogovoru, ki ga je z nominiranci vodila Ignacija J. Fridlh. Odločitev je podala žirija v sestavi Edvard Kovač, Fridlhova, Barbara Pogačnik, Milček Komelj in Miha Pinta-rič. Žirija je nominirana dela izbrala izmed 17 esejističnih del.
www.primorski.eu1
videm - Po srhljivem torkovem umoru 28-letne Silvie Gobbato
Preiskovalci še tavajo v temi
VIDEM - Zločinec, ki je v torek popoldne na poti ob reki Cormor v bližini Vidma z več kot desetimi vbodi z nožem umoril 28-letno pravnico Silvio Gobba-to, še vedno ni znan. Preiskovalci tudi še niso našli morilskega orožja. Preiskava se mrzlično nadaljuje, toda kot je priznal sam videmski državni tožilec Antonio Biancardi, za zdaj ni nobenega indica in še manj dokaza, na podlagi katerega bi lahko koga osumili za srhljiv umor.
Preiskovalci so se včeraj že zgodaj zjutraj vrnili na prizorišče zločina, da bi morda našli kašne sledi, na podlagi katerih bi lahko prišli na sled morilcu. S preiskovalci je bil tudi Giorgio Ortis, sin odvetnika Giannija in Silviin prijatelj in tekaški tovariš. Skupaj z njo je namreč v torek tekel ob Cormorju, vendar je bil od nje precej hitrejši in je zato dekle precej zaostalo. Giannija Ortisa so tudi vpisali na seznam preiskovanih oseb, vendar kot je poudaril tožilec, gre za dolž-
nostno dejanje. Do vpisa je prišlo pozno ponoči po dolgem zaslišanju in s ciljem, da bi lahko na njegovih rokah s pomočjo podobnega testa, kot velja za ugotavljanje sledi streljanja, našli kakšne sledi umorjenega dekleta ali pa, če je morda imel rokavice. Odkrili niso ničesar. Že pred tem so natančno pregledali njegova oblačila in tekaške copate. Tudi pri tem niso odkrili ničesar.
Skupaj s karabinjerji posebnega oddleka RIS iz Parme je Gianni včeraj prehodil pot, ki sta jo v torek opravila skupaj s Silvio. Še enkrat je natančno ponovil, kako sta tekla in da je samo v zadnjem delu teka pospešil inj se od nje oddaljil.
S karabinjerji je bil včeraj tudi tekač, ki je odkril Silviino truplo, na pomoč so prišli tudi gorski reševalci, morebitne sledi pa je iskal tudi posebej izurjen pes (edini te vrste v Furlaniji-Julijski krajini), ki se je podal po poti, ki sta jo
Silvia Gobbato na Facebboku
pretekla Gianni Ortis in moški, ki je odkril nesrečno dekle. V okviru preiskave so doslej zaslišali 17 oseb, pregledali pa so tudi stanovanje v Vidmu, ki ga je Silvia Gobbato delilo z bratom.
Prizorišče torkove tragedije ob reki Cormor
ansa
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 19. septembra 2013
3
rim - Srečanje ministrov Flavia Zanonata in Sama Omerzela
Še brez konkretnih rešitev za žaveljski uplinjevalnik
RIM - Slovenski minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel in italijanski minister za gospodarski razvoj Flavio Zanonato sta se na včerajšnjem srečanju v Rimu dotaknila tudi spornega plinskega terminala v Ža-vljah. Omerzel je pogovore z Zanona-tom označil kot konkretne in korektne. Govorila sta tudi o vplivih italijanskih radijskih frekvenc na slovensko ozemlje, velikih infrastrukturnih projektih ter povezavah Slovenije in Italije, pa tudi o prihodnosti projekta gradnje plinovoda Južni tok, je povedal Omerzel.
Najbolj »vroča« tema je v zadnjem času projekt gradnje kopenskega plinskega terminala v Severnem Jadranu oz. projekt Žavlje, ki ga načrtuje Italija, Slovenija pa mu zaradi negativnih vplivov na okolje nasprotuje. »Dotaknila sva se praktično celotne problematike - od okoljske spornosti do strateške vrednosti plinskega terminala v Severnem Jadranu,« je pojasnil Omerzel in dodal, da bosta državi v skladu z dogovorom vse odločitve glede plinskih terminalov v Severnem Jadranu sprejemali skupaj, kar je potrdil tudi Zanonato.
Spomnil je, da imata Slovenija in Italija vsaka svoje interese. »Tisti interes, ki nam je kot energetikom skupen, pa je, da imamo diverzifikacijo virov. V tem primeru je lokacija, ki okoljsko ni sporna za Slovenijo, za nas sprejemljiva. To pa seveda niso Žavlje,« je bil jasen mi-
Flavio Zanonato
ansa
Samo Omerzel
arhiv
Računalniška simulacija žaveljskega uplinjevalnika
nister. Državi se bosta zato skupaj dogovarjali o konkretni lokaciji za plinske terminale v Severnem Jadranu. »Ena stran ne bo ukrenila nič brez druge,« sta zagotovila oba. Na vprašanje, ali sta z Za-nonatom že pretresala morebitne alternativne lokacije, je Omerzel dejal le, da je z včerajšnjim razpletom in pogovori zelo zadovoljen. »To je korak v pravo smer. Vse drugo pa se bo razvijalo v prihodnjih mesecih,« je povedal.
Slovenija se je 24. julija izrekla proti seznamu evropskih prednostnih energetskih projektov, ker omenjenega ita-
lijanskega projekta niso umaknili s seznama. Evropska komisija bo končni seznam predvidoma sprejela 2. oktobra, želi pa si, da bi državi do takrat poiskali rešitev. Omerzel je dejal, da bodo po potrebi intenzivirali pogovore. »Ampak tukaj bo morala Evropska komisija dati svoje stališče in mnenje,« je povedal. Na vprašanje, ali do 2. oktobra torej ne pričakuje skupne rešitve z Italijo, pa je dejal: »Upam, da bo že prej kakšna odločitev.«
Ministra sta govorila tudi o projektu gradnje plinovoda Južni tok, ki
bo plin iz Rusije pripeljal v Evropo. Pri njem sodelujeta tako Slovenija kot tudi Italija. Težava, ki se pri tem pojavlja, je skupek direktiv EU, t.i. tretji energetski sveženj, ki določajo, da je treba prodajo oz. dobavo energentov ločiti od upravljanja z omrežjem in dostop do njega omogočiti tudi drugim ponudnikom.
Ruski plinski gigant Gazprom, ki prodaja tako plin kot tudi gradi plinovod Južni tok, temu ostro nasprotuje, saj ne želi, da bi do Južnega toka dostopali tudi drugi proizvajalci plina. Možna
rešitev je, da bi Bruselj za projekt Južnega toka odobril izjemo od tretjega energetskega svežnja.
Flavio Zanonato je potrdil, da sta se s slovenskim kolegom glede žavelj-skega plinskega terminala strinjala, da je potrebna bilateralna koordinacija, ki naj upošteva večkrat izražene slovenske pomisleke. Zato sta se z Omerzelom po njegovih izjavah obvezala, da je treba koristnost tega energetskega objekta oceniti v okviru širšega konteksta, ki bo upošteval energetsko politiko obeh držav v okviru evropske zakonodaje.
PETEK, 20. SEPTEMBRA 2013
sltfÎVvsl
roj dogodkov v srcu mesta
SLOVENCI V ITALIJI:
GLASBA | LITERATURA | GLEDALIŠČE SLIKARSTVO | FOTOGRAFIJA | ŠPORT IN ŠOLA IZOBRAŽEVANJE IN RAZISKOVANJE
BORZNI TRG| TRST
20. - 21. - 22. SEPTEMBER 2013
www.zskd.org
Vsi dogodki bodo v slovenskem in italijanskem jeziku Vstop na vse prireditve je prost.
8.00
Slovenci v Italiji se predstavijo
Sodelujejo: Slori, Sklad Mitja Čuk, Slov.I.K., Italijanska unija,
Societat Filologjiche Furlane
16.00, Občinska galerija Arturo Fittke
Otvoritev skupinske razstave društva za umetnost KONS
»DIPTIH« Razdvojenost v manjšini in v družbi
Glasbena točka: Igor Zobin (harmonika)
Predstavitev: Giulia Giorgi
Sodelujeta: Kulturno društvo za umetnost Kons, Glasbena matica 17.15
Kafe s knjigo
Vladimir Bartol: Alamut - med fikcijo in realnostjo Sodelujejo: dr. Vlasta Polojaz (psihoanalitičarka), Ervin Hladnik -Milharčič (časnikar) in Mouna Fares (kulturna posrednica). Povezuje: Massimiliano Schiozzi. Sodeluje: Associazione culturale Cizerouno, Comunicarte Kavo ponuja: Qubik caffe'
18.00
Razpršeni zborovski nastopi Trg Hortis, Ul. Dante, Trg Venezia—Ul. Diaz, Ul. Cassa di Risparmio Sodelujeta: Unione Societa Corali del Friuli Venezia Giulia-USCI, Italijanska skupnost "Besenghi degli Ughi" iz Izole
19.30
Otvoritvena slovesnost 21.00
Gledališko plesni večer Gledališka predstava: 110 okusnih let
Režija in avtor: Sabrina Morena Sodeluje: Slovensko stalno gledališče Igrata: Vesna Guštin in Lara Komar
Plesni performans: Daša Grgič
SOBOTA, 21. SEPTEMBRA 2013
8.30
Foto orientiring za šole
Sodelujejo: Slovenski taborniki v Italiji Rod modrega vala, Slovensko planinsko društvo Trst, Slovenska zamejska skavtska organizacija
10.00
Voden ogled slovenskega Trsta Zbirališče pri vodometu na Borznem trgu V italijanščini ob 10.00 - V slovenščini ob 10.15 Vodiča: Erika Bezin, Carlo Mezgec
12.00, Kavarna Caffè Tommaseo Literarni aperitiv - Eno mesto, dva komisarja Sodelujeta:Veit Heinichen, Sergej Verč Moderira: Eva Ciuk
Sodelujejo: Kavarna Caffè Tommaseo, Kraška domačija Bajta, Kmetija Vidali
15.00
Nastop navijaške skupine Cheerdance Millenium in plesnih skupin ZSKD
17.00
Igrivi tečaj slovenščine Sodeluje: Sklad Mitja Čuk
17.30
Mladi pojejo in igrajo Mali Lujerji, Čedad (dir. Davide Clodig) MlPS Igo Gruden, Nabrežina (dir. Mirko Ferlan) ŽeVS Bodeča neža (dir. Mateja Černic)
21.00
CarminAccordion
Koncert orkestra in zbora
Zbor Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin)
MePZ Rdeča zvezda (dir. Rado Milič)
DePZ Kraški slavček (dir. Petra Grassi)
Harmonikarski orkester GM Synthesis 4 (dir. Fulvio Jurinčič)
Zborovodja: Marko Sancin
Sodeluje: Glasbena matica
NEDELJA, 22. SEPTEMBRA 2013_
8.00, Cerkev sv. Antona novega Peta sv. maša
Sodeluje: Zveza cerkvenih pevskih zborov 9:30
Nastop pihalnih godb
Godbeno društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton)
Pihalni orkester Breg (dir. Edvin Križmančič)
10:30, Trgovinska zbornica Predstavitev razstave fotografij Mario Magajna evropski fotograf 11.30, odhod iz Trga Hortis
Art-sprehod z besedo in glasbo po krajih slovenske književnosti v Trstu
Nastopajo člani tržaških slovenskih gledaliških skupin in gojenci Glasbene matice Režija: Danijel Malalan
13.00
Nastop Tržaške folklorne skupine Stu ledi in Ženske pevske skupine Stu ledi
15.00
Voden ogled slovenskega Trsta Zbirališče pri vodometu na Borznem trgu V italijanščini ob 15.00 - V slovenščini ob 15.15 Vodiča: Erika Bezin, Carlo Mezgec
17.00
Nastop pihalnih godb
Godbeno društvo Viktor Parma, Trebče (dir. Luka Carli) Godbeno društvo Prosek (dir. Ivo Bašič) Pihalni orkester Ricmanje (dir. Aljoša Tavčar)
in še:_
Razstava fotografij Mario Magajna evropski fotograf
Trgovinska zbornica
20.09.2013, 17.00-19.00
21.09.2013, 10.00-22.00
22.09.2013, 10.00-19.00
Sodelujejo: Pokrajina Trst, Sklad Bubnič-Magajna,
Narodna in študijska knjižnica-OZE, Arhiv Magajna
Kustosa razstave: Andrej Furlan, Robi Jakomin
Razstava portretov slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta
Sodelujeta: Pokrajina Trst, Fotovideo Trst 80
Animacija in delavnice za otroke
Združenje Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel
Ul. / Via Cassa di Risparmio Stojnice Slofest Village
Slovenske ustanove v Italiji se predstavijo Urnik: pet.- sob.: 9.00-22.00 ned.: 9.00-19.00
V SOORGANIZACIJI	V SOORGANIZACIJI	V SOORGANIZACIJI
IN COORGANIZZAZIONE COL	IN COORGANIZZAZIONE CON LA	IN COORGANIZZAZIONE CON LA
¡N¡
ivtit	I i-•■■1-1 C .rfc*»
fs-TM 4n Crccli Qj* J-J* Hnm
s

ë
g R EPU B LIKA SLOVENIJA
URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

2KB ô


COMUNE DI
4
Četrtek, 19. septembra 2013
ALPE-JADRAN
/
koper - Konec tedna Sladka Istra
Najslajši vikend v Sloveniji s pogledom na morje
Lanska torta velikanka ob zaključku Sladke Istre 2012
KOPER - Najslajši slovenski festival tudi letos v soboto in nedeljo vabi v Koper med 9. in 19. uro na po-kušino domačih in mojstrskih, tradicionalnih in izvirnih sladkih izdelkov vseh oblik, barv in stopenj sladkorja. Več kot 130 stojnic razvrščenih po sklopih Sladka Istra, Sladka Slovenija, Sladki svet, Dežela čokolade in Ledena dežela tudi letos pričakuje sladokusce iz vse Slovenije in širše, ki se bodo lahko dodobra posladkali. Na voljo bo več kot štiristo različnih sladkih presenečenj.
Samo okušanje bi bilo premalo, zato so organizatorji poskrbeli za pester spremljevalni program, od otroških delavnic, kulturnega programa, vse do vrhunskih kuharskih in slaščičarskih delavnic za današnje in bodoče poznavalce vina in mojstre kuhanja. Sladka Istra bo tako tudi letos odlična priložnost za druženje in učenje.
Organizatorji še posebej vabijo na 5. slikarski ex-tempore in odprti atelje Sladka Istra, ki bo v soboto na Se-medelski promenadi med 9. in 18. uro in na katerega se je prijavilo več kot 130 umetnikov.
Slaščičarski mojstri LifeClass Hotels & Spa pa so tudi letos poskrbeli za dober in izjemno velik priboljšek, torto velikanko, ki jo bo mogoče poskusiti v nedeljo ob 20. uri na Ukmarje-vem trgu, ko bo ob ogledu košarkaških tekem poskrbljeno za primeren konec letošnjega festivala.
Zaradi prireditve Sladka Istra bo
v soboto in nedeljo del Pristaniške ulice od koprske tržnice do Ukmarjeve-ga trga zaprt za ves promet med 9. in 19. uro. Zaprt za promet bo tudi Uk-marjev trg.
sejmi - Do nedelje navtična prireditev
Portorož ponovno v znamenju Bonace
PORTOROŽ - V portoroški marini se je včeraj začela navtična prireditev Bonaca 2013, na kateri se do nedelje predstavlja preko 1000 blagovnih znamk in razstavljavcev. Na sejmu se predstavljajo tudi ponudniki kamping in karavaning opreme, zelene energije in e-mobilnosti ter turizma in opreme, ki se medsebojno dopolnjujejo.Razstavljav-cem iz Slovenije in tujine je tokrat na voljo več kot 28.000 kvadratnih metrov razstavnih površin.
Poleg plovil v morju in na kopnem so na ogled tudi počitniška vozila, mobilne hiše, premierno je Adria predstavila nove modele prikolic, na prodaj so šotori in razna kamping oprema, predstavljajo se kampi, marine, turistični ponudniki, oprema za pohodništvo in tre-king, ribiška oprema in oprema za podvodni ribolov, potapljanje, surf in ki-tesurf in druga športna oprema.
Prav tako si obiskovalci lahko ogledajo energetsko neodvisne bivalne objekte, električne avtomobile, motorje in plovila. Sejem "Zelene energije" jim bo približal energije prihodnosti v uporabni obliki na področju nav-
tike, karavaninga in kampinga ter vsakdanjega življenja.
V delu, namenjenem turizmu, se predstavljajo tuji in domači ponudniki raznih turističnih in vzporednih storitev. Na ogled so tudi ekspedicijska vozila naših popotnikov, za ljubitelje jeklenih konjičkov pa je poskrbel Mercedes Benz.
Organizatorji tudi letos obljubljajo veliko spremljevalnih dogodkov, in sicer regat, razstav, predstavitev novosti ter poučnih predavanj. Jutri bodo v organizaciji Enavtike prvič pri v Sloveniji podelili nagrado skipper leta, že naslednji dan pa nagrado Naj kamp Adria v organizaciji avtokampi.si. Večeri bodo v znamenju različnih dogodkov in koncertov.
Poleg združitve različnih sejemskih panog in spremljevalnih dogodkov so organizatorji tudi tokrat organizirali priložnostni kamp-park bonaca na otočku pred vodnim vhodom v Marino Portorož. Ta je namenjen vsem, ki bodo na sejem in obsejemske dogodke prišli s počitniškimi vozili, sprejel pa bo več kot 200 počitniških vozil.
postojna - Včeraj v gozdu v bližini Bukovja
Medved napadel gobarja
Na srečo ga je le lažje poškodoval - Pri aktivnostih v gozgovih potzrebna previdnost
POSTOJNA - Približno kilometer iz vasi Bukovje v občini Postojna v smeri Podkraja in Hrušice je včeraj okoli 11.30 medved napadel gobarja in mu poškodbo levo roko. Poškodovanca so oskrbeli na urgenci, od tam pa so ga nato prepeljali v Ljubljano, je povedal vodja postojnske enote zavoda za gozdove Slovenije Anton Smrekar. Po ogledu kraja napada in njegove širše okolice so ugotovili, da medveda tam ni več, je dodal Smre-kar. Kot je pojasnil, je žival zdaj lahko že daleč stran. Na širšem območju bodo zdaj izvajali intenzivnejši monitoring, na podlagi ugotovitev pa bodo sledili tudi morebitni ukrepi.
Napadi medvedov na človeka sicer niso pogosti in jih beležijo le po dva ali tri na leto, je še navedel Smre-kar. V večini primerov, nekje pri 90 do 95 odstotkih srečanj, se žival namreč kolikor je mogoče, hitro umakne pred človekom. »Problem pa seveda lahko nastane v primeru, da pride do neposrednega kontakta, ko nas žival predhodno ni zaznala ali ko so v neposredni bližini mladiči,« je dodal. Ko se odpravljamo v naravno okolje oz. v gozdove zato Smrekar svetuje, naj nakažemo svojo prisotnost z glasnostjo in pa tako, da hodimo v smeri vetra, tako da se bo žival lahko umaknila pred nami.
luka koper
Občina Koper želi obdržati svojo nadzornico
KOPER - Mestna občina Koper je za skupščino Luke Koper, ki bo 7. oktobra, vložila nasprotni predlog, s katerim želi v nadzornem svetu obdržati svojo predstavnico Sabino Mozetič. V nasprotju s Slovensko odškodninsko družbo (Sod) želi občina, ki ima 3,34 odstotka delnic luke, zamenjati le pet nadzornikov, ki predstavljajo kapital. Mestna občina predlaga, da se iz nadzornega sveta odpokliče Dina Klobasa, Nikolaja Abrahamsberga, Vinka Možeta, Andreja Godca in Jordana Kocjančiča, ne pa tudi Mozetičeve. Klobas je sicer že sam odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta. »Glede na navedeno občina predlaga, da se odpokliče le pet članov nadzornega sveta ter posledično tudi imenuje le pet novih članov, tako da se v imenovanje ne predlaga Dragomirja Kol-mana. V ostalem nasprotni predlog sledi predlogu Soda in ga v celoti povzema,« so zapisali v predlogu, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze.
Sod, ki do oblikovanja Slovenskega državnega holdinga upravlja s kapitalskimi naložbami države, namreč v svoji zahtevi za sklic skupščine predlaga odpoklic vseh šestih članov nadzornega sveta, ki predstavljajo kapital.
Kot so zapisali v Mestni občini Koper, imajo v skladu s 16. členom statuta družbe pravico predlagati v izvolitev enega od šestih članov nadzornega sveta družbe.
Načrtovano menjavo nadzornikov je sprožilo imenovanje nekdanjega državnega sekretarja Gašparja Gašparja Miši-ča na čelo Luke Koper. Nadzorni svet ga je za predsednika uprave enega najpomembnejših državnih podjetij imenoval 26. avgusta. Pet nadzornikov je njegovo imenovanje podprlo, štirje pa so bili proti. Odločilni glas za je prispeval prvi nadzornik Dino Klobas, sicer predstavnik kapitala, Gašparja Mišiča pa so podprli še trije predstavniki zaposlenih in predstavnica koprske občine.
Odločitev nadzornega sveta je v politiki in javnosti sprožila številne kritike in polemike, ker naj bi šlo za najbolj očiten primer političnega kadrovanja, zato so se takoj začeli vrstiti pozivi, naj Sod vendarle ukrepa. Kuntarič je sicer prejšnji teden ocenil, da ob vseh tveganjih Ga-špar Mišič morda ni največja grožnja luki in da bi se mu lahko dalo priložnost.
Država je v Luki Koper lastnica 51 odstotkov delnic, Sod jih ima 11,13 odstotka, Kad nekaj manj kot pet odstotkov, občina Koper pa je lastnica 3,34 odstotka Luke Koper. (STA)
sežana - Razstava v Kosovelovi knjižnici je odprta do 12. oktobra
Kozlerjevi zemljevidi Slovenije in pokrajin
Peter Kozler velja za očeta slovenske geografske znanosti - Po rodu je bil s Kočevskega, živel in delal pa je tudi v Gorici, Trstu in Sežani
SEŽANA - »Peter Kozler, avtor najstarejšega slovenskega zemljevida, je bil s Primorsko, posebej pa Sežana, povezan tako rekoč od dijaških let. Ko ga je oče poslal na šolanje v Padovo in Pavio, ga je tod mimo vodila njegova pot. Na Dunaju se je srečeval s primorskimi rojaki in je prav Kozler začel zbirati narodopisno gradivo, statistične podatke o slovenskih mejah in številu prebivalstva za Zemljovid slovenske dežele in pokrajin. Za podatki je stikal vsepovsod in so mu pomagali prijatelji, znanci in narodni buditelji, zlasti duhovniki, ki jih je poimensko naštel v Do-godbah prvega zemljovida slovenske dežele, ki jih je junija 1863 spisal prav tu v Sežani,« je na odprtju razstave Petra Kozlerja in njegovih zemljevidov v sežanski Kosovelovi knjižnici začel zgodbo o tem uglednem Se-žancu, avtor razstave Ivan Kordiš iz
Pokrajinskega muzeja Kočevje.
Peter Kozler se je rodil 1824 leta v Kočah pri Kočevski Reki. Študiral je pravo. Od leta 1856 do 1863 pa je služboval kot notar v Sežani, kjer je po njem poimenovana ulica in tudi Kozlerjeve domačije. Kozler je začetnik slovenske geografske znanosti.
Da je do razstave Kozlerjevih zemljevidov v Sežani prišlo, ima veliko zaslug Stanko Renčelj, ki je navezal stike s Kočevskim muzejem. Na odprtju razstave sta številne prisotne pozdravila direktorica sežanske knjižnice Magdalena Svetina Terčon in direktorica Kočevskega muzeja Vesna Jerbič Perko, ki je poudarila, da v njihovem muzeju hranijo dva originala Kozlerjevega zemljevida in da so med drugim natisnili tudi faksimile zemljevida iz leta 1858, ki ga je mogoče dobiti tudi v sežanski
Ivan Kordiš je prisotnim predstavil Kozlerjeve zemljevide
o.knez
knjižnici skupaj s katalogom iz leta 1996. Muzej je že leta 1996 v avtorstvu Ivana Kordiša in Irene Škufca predstavil publikacijo in razstavo o
Kozlerju, ki ga je sežanskemu občinstvu podrobneje predstavil avtor razstave in zgibanke Ivan Kordiš. Kozlerja je predstavil kot politika,
pravnika, gospodarstvenika, geografa in kartografa, ki je za svoje delo na političnem, kulturnem, gospodarskem in narodno-prebujevalnem področju prejel številna priznanja. »Prav gotovo bi Kozler še napredoval, če se ne bi lotil svojega najpomembnejšega projekta. Zapleti okoli zemljevida so vplivali tudi na njegovo poklicno kariero. Leta 1855 so ga iz Gorice premestili na nižje delovno mesto tajnika deželnega sodišča v Trstu. Že naslednje leto je izstopil iz državne službe in postal notar v Sežani, kjer je ostal do leta 1863. Med bivanjem v Trstu se je 1855 poročil z Marijo Zorman in v zakonu se jima je rodilo pet otrok,« je še poudaril Kordiš.
Razstava o Petru Kozlerju in njegovih zemljevidih bo v Sežani na ogled do 12. oktobra.
Olga Knez
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 19. septembra 2013
5
GLOSA
Primorski emigranti in upor proti fašizmu
Jo2e Pirjevec_
Prejšnjo soboto sem se udeležil svečanosti na Planini nedaleč od Krškega, kjer se sredi septembra vsako leto spominjajo pokola velikega števila domačinov, ki so ga pod okriljem italijanske vojske leta 1942 zagrešili hrvaški ustaši. Zakaj? Ker so bili ljudje iz teh krajev naklonjeni partizanom. Moram reči, da sem bil presunjen, ko sem na spomeniku sredi vasi videl spisek zverinsko pobitih ob tisti priliki. V govoru, ki sem ga imel na proslavi, sem ta dogodek povezal z vojaško akcijo, ki se je leta 1991 zgodila v istem prostoru: takrat se je skupina JLA po bojih v Krakovskem gozdu pomikala proti hrvaški meji, a enota naše policije jo je prestregla in razorožila. Dejal sem, da bi očitno brez partizanskega upora tudi osamosvojitvenega boja ne bilo.
Po slovesnosti, ki se je je udeležilo lepo število ljudi, so me prijatelji peljali od zidanice do zidanice v tem prelepem predelu Dolenjske. Odkril sem čar vinorodnih goric, gostoljubnost domačih viničarjev in se nekako počutil kot Fran Levstik na »Popotovanju od Litije do Čateža«. Povsod je bilo treba pokusiti gospodarjev cviček. Razlika je bila v tem, da so se v zadnjih 150 letih vinogradniki naučili, kako je treba dvigniti kvaliteto vina. Levstik je tožil, da mu ni šlo v slast, ker je bilo prekislo. Jaz bi tega ne mogel reči. Najbolj zanimiv del sobotnega popoldneva pa je bilo srečanje z Mihaelom Butaro-Aleksom, ki je bil od leta 1941 partizan, pozneje pa na različnih visokih položajih v jugoslovanski vojski in slovenski vladi. Pripovedoval mi je o času, ko je hodil še v osnovno šolo. Živo se je spominjal začetka pouka v tretjem razredu leta 1930. Ravnatelj šole v Cerkljah ob Krki je bil Ljudevit Kabaj, učitelj glasbe in primorski emigrant. »Kot običajno,« je pripovedoval Butara, »je ravnatelj stopil v razred s svojo violino in lokom, a tokrat ni bil razigran kot po navadi. Povedal nam je o zločinu, ki so ga v Bazovici storili fašisti. Štiri naše sonarod-njake so obsodili na smrt in jih tam ustrelili, ker so se upirali njihovi raznarodovalni politiki. Ravnatelj Kabaj nam je otrokom tudi razložil, kaj pomeni kratica TIGR in nas seznanil z imeni
usmrčenih rodoljubov s poudarkom, da so se junaško držali na sojenju in pred ustrelitvijo. Po zaslugi ravnatelja in večine učiteljev so Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič uživali na naši šoli posebno spoštovanje. Njim v čast smo pod taktirko Kabaja prepevali pesem: 'Tam pri Bazovici bli so štir fantiči,/fantje našega rodu! Fantje našega rodu!/Lahi so se zmenli, da jih bojo ubili,/ker so našega rodu! Ker so našega rodu!/Nič se niso bali!/ Nič se ne jokali!/Klicali so vneto vsi:/Ju-goslavja naj živi!/ Mi pa jih častimo! V srci jih no-simo!/ Ker junaki so bili! Ker junaki so bili!'«
Bil sem presenečen, ker nisem vedel, da je bazovska tragedija dosegla celo osnovnošolske otroke. Še nikoli nisem pomislil, kakšno pomembno vlogo so odigrali primorski emigranti v šolah osrednje Slovenije, v katere so vnašali vesti o tem, kaj se dogaja v fašistični Italiji, in v otrocih gojili patriotska čustva. »Učiteljstvo tistega časa, predvsem učiteljici Saksidova in Mahni-čeva,« je dalje pripovedoval Butara, »so nas naučile nekaj recitacij, ki so vsebinsko odražale stanje v krajih, ki so prišli po prvi svetovni vojni pod tujo oblast. Ena od teh recitacij, katere celotno besedilo sem žal pozabil, je med drugim vsebovala tudi naslednje besede: 'Kje si dom premili, kjer smo včasih srečni bili?/ Ne vprašujte se ni-kari, tujec tukaj gospodari,/tujec tukaj se ponaša, kjer je tekla zibel vaša!/'. Druga pa je omenjala besede zamejskih krajev: 'Trst, Gorica, Gospa Sveta, Adrije cvetoči raj,/ vam prisega je zapeta, naša last ste vekomaj!'«
Verzi, ki sem jih navedel so preprosti, celo naivni. Imeli pa so učinek, kakšnega Mussolini gotovo ni pričakoval pri udejanjanju svoje nasilne asimilacijske politike. Ko je Italija po 6. aprilu 1941 zasedla Ljubljansko pokrajino, se je med mladimi, nekdanjimi učenci Cerkljanske šole, še pred ustanovitvijo OF, ukoreninila volja do odpora. Spontano so se začeli organizirati in se nato vključili v partizanske vrste. Med njimi so bili kar trije na najvišjih položajih v znamenitih brigadah Toneta Tomšiča, Ljube Šer-cerja in Slavka Šlandra.
VREME OB KONCU TEDNA
Postopno več sonca, toda ob jesenskih temperaturah
Darko Bradassi
Hladna severna vremenska fronta, ki je v noči na torek in v torek zjutraj prečesala naše kraje, je bila po pričakovanjih solidna. Pojavljale so se povečini močne padavine, vmes so bile plohe in nevihte, nastajali pa so tudi krajevni nalivi. V Tržaškem zalivu so v Grljanu poročali celo o vodnem vrtincu. Nič čudnega, saj se je ob prehodu vremenske fronte naglo in občutno povečala nestanovitnost ozračja, kajti vdor hladnega zraka je bil hiter in izrazit. V nekaj urah se je ohladilo za 8 do 10 stopinj Celzija, morje pa je bilo še kar toplo.
Živo srebro se je spustilo do pravih jesenskih vrednosti. Višarje in vrhove nad 1500 do 1700 metrov je pobelil sneg. Že med padavinami, se je termometer razen ob morju povsod spustil pod 10 stopinj Celzija, včerajšnja noč pa je bila za ta čas mrzla. Na Kraški planoti se je živo srebro spustilo do okrog 8 stopinj Celzija, v nižinah Slovenije pa do okrog 5 stopinj Celzija.
Tokratna ohladitev je bila še nekoliko izrazitejša od tiste v preteklem tednu. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju je radiosonda iz Campoformida pri Vidmu namerila +6,2 stopinje Celzija, ničta izoterma pa se je spustila do višine 2100 metrov. Take temperature bi bile v normalnosti ob koncu oktobra ali v začetku novembra.
Vremenska slika torej za dober mesec prehiteva sezonsko normalnost, predvsem pa ne smemo pozabiti, da je trenutno še poletje, ki se sicer izteka, vendar se bo dokončno zaključilo šele v nedeljo pozno zvečer, ko bo ob 22.45 po našem času sonce nad ekvatorjem in bo zapuščalo severno poloblo. Temperature so torej za ta čas nizke, v povprečju za 4 do 6 stopinj pod dolgoletno normalnostjo, nič-ta izoterma pa je dobrih 1000 metrov nižja.
Nad alpskim območjem in
nad osrednjo Evropo se medtem še zadržuje obsežno območje za ta čas zelo mrzlega arktičnega zraka, ki obrobno in mestoma še pronica tudi proti nam. V tem je bil tudi včeraj razlog za tako pisano dogajanje na nebu, zlasti dopoldne so se marsikje vrstili oblaki različnih oblik in velikosti. Danes, ko bo pronicanje mrzlega in vlažnega zraka prehodno nekoliko bolj občutno, bo sprva nekaj več oblačnosti, čez dan pa bo zapihala burjica in se bo razjasnilo. Dnevne temperature bodo ravno ob pomoči šibke burje ob sončnem vremenu nekoliko višje in bodo dosegale do okrog 23 ali 24 stopinj Celzija.
Od jutrišnjega dne bo na vrsti anticiklon, ki bo zaobjel večji del Evrope. Naši kraji se bodo znašli na njegovem vzhodnem robu. V višinah bodo zato prevladovali severozahodni tokovi, v prizemlju pa bo s severovzhodnikom še pritekal suh zrak. Anticiklon nam bo zagotovil povečini sončen konec tedna. Temperature pa se bodo zadrževale za kakšno stopinjo Celzija pod sezonskim povprečjem. Živo srebro se bo v soboto in nedeljo povzpelo do okrog 22 stopinj Celzija, noči pa bodo sveže. Kot kaže, se bo stanovitno in razmeroma sveže vreme nadaljevalo tudi dobršen del prihodnjega tedna.
Na sliki: v naši bližini se prehodno še zadržuje mrzel in vlažen zrak.
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
odprta tribuna - Svobodno tržaško ozemlje
Prihodnost Trsta je možna samo v okviru Italije in Evrope
Po nedeljski manifestaciji je mogoče slišati vrsto stališč v zvezi s Svobodnim tržaškim ozemljem. Ne moremo namreč spregledati gibanja, ki med prebivalci v tržaški pokrajini (in ne samo v njej) pridobiva vse večjo popularnost. Zato bi rada v zvezi s tem povedala nekaj misli, pri čemer bi želela že vnaprej poudariti, da se v celoti strinjam tudi s stališči, ki jih je glede tega že zavzel tržaški pokrajinski tajnik DS Štefan Čok. Ne bom se spuščala v pravno in zgodovinsko plat zadeve, saj so o tem že govorili ugledni pravniki in najrazličnejši eksperti.
Poudarjam samo, da je zahteva po Svobodnem tržaškem ozemlju nezgo-dovinska in je postavljena izven evropskega konteksta. Z Londonskim memorandumom in potem z Osimskim sporazumom je bilo zaključeno dolgoletno tržaško vprašanje in je bila določena meja med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo. Gre za meje, ki zahvaljujoč širitvi Evropske unije končno postajajo vse bolj propustne. To so na nedavnem srečanju v Benetkah potrdili tudi predsedniki vlad Italije, Slovenije in Hrvaške. In izhajajoč iz ugotovitve, da je mesto Trst zaradi svoje lege in zgodovine najbolj evropsko mesto, se je v teh dneh poudarilo, da je prav
Evropa naš skupni horizont. In če bomo v celoti ovrednotili njegove posebnosti, možnosti in njegove res številne primere odličnosti, bo lahko Trst res z velikim upanjem gledal na svojo prihodnost. Seveda je pri tem brez izjeme potrebna podpora vseh, premagati pa je treba tudi preštevilne delitve iz preteklosti.
Zapiranje vase z mislijo o samozadostnosti in da vse lahko storimo sami, je iluzorno. Ni pravično in niti korektno demoniziranje gibanja za Svobodno tržaško ozemlje oziroma vsaj številnih prebivalcev, ki verjamejo demagoškim obljubam. Nelagodje in težave naših someščanov, Italijanov in Slovencev, je treba razumeti. So posledica težke gospodarske krize, ki je tako kot številne druge prizadela tudi našo državo, in velikih zamud pri reševanju nekaterih krajevnih problemov, ki v prvi vrsti zadevajo razvoj tržaškega pristanišča, škedenjsko železarno, infrastrukturno izolacijo našega mesta in še bi lahko naštevali. To, kar pa ni dopustno, je dejstvo, da se to nelagodje izkorišča za ponujanje navadnih nezgodovinskih iluzij kot realne perspektive za rešitev težke gospodarske in socialne krize v našem mestu.
O tem je bil govor tudi na torkovem srečanju z županom Cosolinijem,
kjer so prišle na dan nekatere zanimive perspektive, ki pa so tesno povezane z našo strateško vlogo v državnem in evropskem okviru. In v zvezi s tem je nujno treba omeniti velika državna sredstva, ki jih je to mesto dobilo od leta 1954 dalje preko Sklada za Trst, pa tudi preko številnih drugih intervencij za razvoj našega mesta.
Zadnja misel zadeva slovensko narodnostno skupnost. Po dolgih in napornih letih iskanja soglasja smo dobili zaščitni zakon (št. 38/2001), ki prvič določa polne pravice celotne narodne skupnosti Slovencev v Italiji. Ne želim si, da bi te polemike na kakršen koli način ošibile našo manjšino in istočasno upočasnile velik integracijski proces, ki se pozitivno razvija v zadnjih letih.
Tudi za italijanske državljane slovenskega jezika je nujno potrebno, da se ovrednotijo vse zmožnosti tega mesta. Če upoštevamo kritičnost sedanjega položaja, pa bi bilo nadvse hudo in neodgovorno, če ne bi ukrepali in zanetili nove nepotrebne spore, ki bi še dodatno zavrli nujne strateške izbire.
Njihova prihodnost, prihodnost vseh prebivalcev Trsta, je lahko zagotovljena samo v okviru Italije in Evrope.
Tamara Blažina
PISMA UREDNIŠTVU
Popravek novice o nastopu mladinskega orkestra SEP
Prosim vas, da popravite nepravilno objavljeno novico o nastopu mladinskega orkestra SEP (torkov članek o obisku podpredsednice Komisije EU, Vivane Reding v Trstu). 39-članski orkester mladih evropskih glasbenikov je bil namreč sestavljen, na prošnjo tržaške podžupanje Fabiane Martini, izrecno za to priliko.
V njem so igrali mladi glasbeniki, dijaki glasbenih šol (Glasbena Matica iz Trsta, Glasbeni Center Emil Komel iz Gorice) in konservatorijev iz FVG (Trst in Videm), Glasbenih šol Sežana, Koper in Velenje ter AG Ljubljana, katerim so se pridružili člani mednarodnega simfoničnega orkestra »Wonderful Youth Orchestra« iz Slovaške (Konzervato-rij v Bratislavi), Romunije (Glasbeni licej v Bukarešti) in Srbije (Glasbenih šol iz Begrada, Ze-muna in Pančeva).
Z eno edino vajo, ki je potekala v nedeljo 15. septembra, so mladi glasbeniki, ki so se ob tej priložnosti prvič srečali in spoznali, pod mojim vodstvom pripravili Evropsko himno, kateri je z iskrenim odobravanjem prisluhnila ga. Reding, ki je po ponedeljkovi izvedbi mladim izvajalcem tudi osebno (v spremstvu italijanskega ministra za evropske zadeve, Moavero Milanesi), čestitala za lep glasbeni pozdrav k »srečanju z državljani«.
Zahvaljujem se vam za pozornost in objavo popravka.
Igor Kuret
Pismo nabrežinskemu županu Kukanji
Spoštovani gospod župan!
Podpisani Tanze V. - Nabre-žina 131 - bivši občinski svetovalec (svetnik) Vas želi obvestiti, da na križišču med občinsko cesto ki pelje v »Sarajevo« Kamnolomi od št. 2 do 9 in ribiškem klancu, ki pelje v srednjo šolo I. Gruden obstaja že dolgo ena zelo nevarna luknja na cestišču, ki lahko povzroči nevarne posledice za vse, ki dnevno hodijo peš po tej cesti. To je razvidno iz slik, ki ju prilagam.
Ker imate težave z lastnim denarjem, Vas pooblaščam, da uporabite moj sklad, ki šteje približno 7.000€ (sklad je bil ustvarjen s prihranki sejnin, katerih nisem nikoli dvignil) za takojšnje popravilo. Sklad je deponiran pri Vaši računovodkinji g. Carone.
Hvala za sodelovanje in prosim javite mi takoj, če je delo steklo.
S spoštovanjem,
Vittorio Tanze
6
Četrtek, 19. septembra 2013
BBHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
občina trst - Razprava v mestni skupščini o predhodnem načrtu
Hitra železnica, komedija absurda
Pravcata komedija absurda se je odvijala sinoči v dvorani tržaškega občinskega sveta ob razpravi o predhodnem načrtu hitre železnice na odseku Ronke-Trst. Mestna skupščina se je 28. julija lani o njem že izrekla, in sicer pozitivno. Takratno ugodno mnenje pa je bilo sprejeto z velikim pogojem: družba Italferr, ki naj bi gradila progo vi-sokohitrostne železnice, bi morala ugoditi šestnajstim predloženim ugovorom. Če bi jim ne zadostila, bi se prvotno pozitivno mnenje spremenilo v negativno.
Po enem letu je družba Italferr odgovorila, ugodila pa je le trem ugovorom. Ni zadostila, torej, pogoju občinskega sveta, zato bi morala občina - sodeč po zdravi pameti - izreči po novem negativno mnenje o progi hitre železnice.
Tako pa ni bilo.
Čeprav so občinski tehnični uradi izdali o pomanjkljivih ugovorih negativno mnenje, se je občinska uprava odločila, da v novem sklepu ne izda o načrtu nobenega mnenja: ne pozitivnega, ne negativnega. V bistvu je sklenila, da se o tako pomembni zadevi, kot je hitra železnica, ne izreče.
Pilatovska odločitev Cosolinijeve uprave je naletela na ostro obsodbo partnerja v levosredinski večini, Zvezi levice, kar pa ni izzvalo nobenega učinka. Tudi negativna mnenja vseh
Protest na Velikem trgu proti gradnji hitre železnice
kroma
sedmih rajonskih svetov o ne-sklepu niso niti za pičico spremenila stališča občinskega odbora, ki je dal sinoči predlog odloka v razpravo.
Orisal ga je občinski odbornik za okolje Umberto Laureni (SEL). »Izbira o ne-izbiri je logična izbira,« je začel. Kar je že mejilo na absurd. Dejstvo, da je isti Laureni v svojem prvotnem
sklepu predlagal, naj občinski odbor izreče negativno mnenje, a je bil nato sklep (le z nekaj stavki ...) »prilagojen« v ne-mnenje, že presega meje absurda.
Odbornik je skušal pojasniti, zakaj podjetje Italferr ni odgovorilo na vseh 16 ugovorov (ministrstvo mu je predložilo 41 specifičnih vprašanj, v katera je strnilo ugovore vseh 22 ob-
čin, ki naj bi jih prizadela hitra železnica). Ob treh sprejetih ugovorih naj bi jih šest ali sedem sprejeli ob izvršnem načrtu, na pet (ali šest) pa ni bilo odgovora. »Zato nismo mogli izreči pozitivnega mnenja,« je ocenil, ni pa pojasnil, zakaj ni odbor izrekel negativnega mnenja. Izjavil je le, da sklep o ne-mnenju »ni niti dvoumen, niti
brez pomena.« Bolj kot odbornik za okolje bi se mu - v zej zvezi - prilegala druga zadolžitev: odbornik za industrijo ...
Prvi je v razpravo posegel svetnik Cosolinijeve liste Roberto Decarli. Spomnil je, da se tržaški občinski svet »ukvarja« s hitro železnico že od 16. decembra 2003. In dodal, da se je od takrat vedno pozitivno izrekel o gradnji hitre železnice. Res čudno, kako je ob tako vztrajnem zagovarjanju hitre železnice lahko na letošnjih deželnih volitvah podprl kandidatko leve sredine Deboro Serracchiani, ki se je izrekla proti hitri železnici. Če to ni absurd ...
Razprava o sklepu (in 27 predloženih amandmajih) se je zavlekla pozno v noč. O njej bomo še poročali.
Na začetku seje se je Igor Švab spomnil nedavno preminulega slovenskega župnika Maria Gerdola, ki se mu je mestna skupščina poklonila z minuto tišine. Zupan Cosolini je uradno potrdil imenovanje Roberta Treua za novega odbornika za osebje (prevzel je mesto Bruna D'Agostina, ki je bil tudi odbornik za šport, ta resor pa je obdržal župan zase). Obenem se je na občinski seji sinoči prvič predstavila nova svetniška skupina, Neodvisna občinska lista, ki jo sestavljata dovče-rajšnja svetnika Severne lige Maurizio Ferrara in Roberto de Gioia.
M.K.
veliki trg - Plošča v spomin na razglasitev rasnih zakonov
»Najprej je bil požig Narodnega doma, 18 let kasneje smo bili na vrsti Judje«
Trst je bilo lepo in bogato mesto. Imelo je vse pogoje, da postane »telovadnica sožitja«, a se to žal ni zgodilo. Prvemu dokazu rasnega sovraštva smo bili priča že 13. julija 1920, ko so fašisti nedaleč od tu požgali Narodni dom; pred molčečo množico, ki ni storila nič, da bi preprečila požar, je gorel dom kulture, ki ni netila sovraštva. Osemnajst let kasneje smo bili na vrsti mi, tržaški judje. Odvzeli so nam italijansko državljanstvo, naše dijake izključili iz šol. Rasni zakoni so nam kasneje odprli vrata koncentracijskih taborišč, zato ne smemo pozabiti na italijanski del krivde. Danes se spominjamo tistega 18. septembra 1938 iz spoštovanja do tistih, ki jih ni več med nami, a tudi za tiste, ki bodo prišli za nami. Kajti splošno sovraštvo do nekaterih narodov in družbenih skupin, katerim smo danes priča, bi morali v nas sprožiti reakcijo. Če bomo molčali, bo Zlo spet zmagalo.
Nekako tako so včeraj na Velikem trgu izzvenele pomenljive besede Maura Tabora, predstavnika tržaške judovske skupnosti. Včeraj je minevalo natanko petinsedemdeset let od dne, ko je Benito Mussolini razglasil rasne zakone. Nedaleč stran od kraja, kjer je nekoč stal govorniški oder, leži plošča, ki jo je v tla vgradila Občina Trst. Na njej v italijanščini piše: »18. septembra 1938 je Mussolini izbral ta trg, da bi razglasil protijudovske rasne zakone, neizbrisen madež fašističnega režima in italijanske monarhije«. Odkrili so jo ob prisotnosti občinskih upraviteljev in svetnikov, prefektinje Francesce Adelaide Garufi, pokrajinske predsednice Marie Terese Bassa Poropat. Prisotni so bili tudi učenci judovske osnovne šole.
Zupan Roberto Cosolini se je uvodoma zahvalil judovski skupnosti in odboru Danilo Dol-ci, ki sta bila pobudnika postavitve (odbor je resnici na ljubo predlagal, da bi besedilo na tabli sotnosti je Mauro Tabor dejal, da ga navdaja z spominjalo tudi na preganjanje Slovencev, grenkobo: obletnica rasnih zakonov in plošča, op.nov.). Prebral je krajši dopis predsednika re- na katero so tržaški Judje čakali 75 let, spada po publike Giorgia Napolitana, ki se tako kot pred- njegovi oceni med tiste dogodke, ki bi se jih mo-senik senata in predsednica poslanske zborni- rali udeležiti tudi najvišji državni predstavniki. ce niso mogli udeležiti slovesnosti. O njihovi od- (pd)
Mauro Tabor nagovarja prisotne, spodaj spominska plošča
kroma
Trst in rasistični fašizem
V Novinarskem krožku (Korzo 13) bo danes ob 17. uri posvet Trst in rasistični fašizem. Predvideni so posegi raznih zgodovinarjev: Tullia Catalan bo spregovorila o protislovanskih in proti-semitskih težnjah, Silva Bon o preganjanju tržaških Judov, Anna Maria Vinci o obmejnem rasizmu, Gaetano Dato o Rižarni, Simone Rorato pa o tem, kako je krajevni tisk leta 1961 spremljal Eichmannov proces. Predvajali bodo tudi video posnetek Mussolinijevega govora na Velikem trgu, ki ga je uredil Claudio Sepin.
pričevanje - Bruna Sevini
»Najhuje je bilo, ko so me izključili«
»Mislila sem, da je vse to za mano, minilo je veliko let, celo življenje. Ko pa sem odkrila ploščo, so se spomini vrnili z vso silo. Strahovi se pač vračajo.«
Gospa Bruna Sevini je prijazna tržaška Judinja, ki je včeraj z županom Cosolinijem in učencem mestne judovske šole odkrila ploščo v spomin na 75-letnico razglasitve rasnih zakonov. Tistega 18. septembra 1938je bila v neposredni bližini Velikega trga in poslušala Mus-solinijev govor. »Bila sem sredi množice, dobro se je slišalo. Vedeli smo, kaj se pripravlja, z razglasitvijo zakonov smo dobili potrditev, da je položaj hud. Priznati pa moram, da sem vse absorbirala počasi. Človek se na vse privadi. Bila sem petnajstletna dijakinja in zame je bilo najhuje, ko so nas izključili iz šole. Prizadelo me je, ko sem izvedela, da so me nekega dne prišli iskat v razred zaradi neke nagrade in ni imel nihče poguma povedati, zakaj me ni. Bili so tiho.«
Gospa Sevini se iz tistih let spominja, da so ji nekajkrat zabrusili »umazana Judinja«, in da so morali judovski dijaki, ko so leta 1943 opravljali maturo kot privatisti, sedeti daleč stran od »ostalih« dijakov. »To se mi je zdelo komično, saj smo odmor lahko preživljali skupaj.«
Odnosov s slovenskim svetom ni imela, njena nona Goričanka pa je znala slovensko, doma so imeli slovenske pomočnice in tudi sošolka (velika komunistka), s katero sta ostali v stiku tudi po izključitvi, je bila slovenskega izvora.
Po padcu fašizma je njena družina zapustila Trst, saj se je bala nacistične zasedbe. »Rasni zakoni so bili podlo, sramotno dejanje. Po letu 1943 pa je prišlo najhujše. Ko smo živeli v Riccioneju in je ta spadal pod Sabjsko republiko, sem srečala najbolj krute fašiste. Prej si imel okrog sebe zelo različne fašiste, za Salo pa so se odločali samo najhujši. Z mamo in nono smo bile tudi aretirane in zaprte. Čakala nas je deportacija, a so zapor bombardirali in smo pobegnile. Najbrž sem živa zaradi tistih bomb.«
Ker je dobro obvladala angleščino, je po vojni delala za zavezniško vojaško upravo, nato pa za ameriško ambasado v Rimu. V Trst je ni mikalo, nanj so jo vezali boleči spomini. Vrnila se je šele pred nekaj leti. In začela pisati zgodbo svoje družine. »A samo za sorodnike in prijatelje.« Ob koncu nam zaželi, da ne bi doživeli nobene vojne. »Čeprav se bojim, da ne bo tako. Na svetu je preveč vojn.« (pd)
/
TRST
Četrtek, 19. septembra 2013
7 1
breg - Kradli grozdje po vinogradih v Boljuncu, Krogljah in Lonjerju
»Kjer ni bilo divjih prašičev, so škodo povzročili tatovi«
»Še dan prej mi je domačin pohvalil lepo grozdje v vinogradu, naslednjega jutra pa, ko se je tam sprehajal s psom, ni bilo na trtah niti grozda več. Vse so pobrali.« Neprijetno zgodbo nam je povedal Leo Koren iz Boljunca, ki upravlja vinograd v Krogljah pod cerkvijo, med pokrajinsko cesto za Prebeneg in vaško cesto. Prejšnji teden so namreč tudi njega, tako kot številne druge vinogradnike iz Brega in drugod, obiskali tatovi in potrgali, kar se je lepega in zdravega potrgati dalo. Koren sicer težko ocenjuje škodo, na prvi pogled, pravi, so odnesli kakih 400 kg oz. 20 zabojev belega in črnega grozdja. »Takoj je bilo jasno, da niso bile živali, saj je bilo vse čisto, grozdov na trtah sploh ni bilo. Ko bi bili "na delu"divji prašiči, bi bili grozdi oglodani pa tudi na trtah bi pustili svojo sled,« je ugotavljal Koren, ki upravičeno sklepa, da se je vinograda lotilo kakih 4 do 6 oseb, saj bi drugače za trgatev kajpak potrebovali več ur. »Najbrž jih je nekje v bližini čakal kombi, ki so ga potem na hitro naložili.«
Med oškodovanimi vinogradniki iz Boljunca je tudi Vladimir Vazzi, ki nam je zaupal, da so še prejšnji četrtek merili sladkor pri Marku Oti, v nedeljo pa je grozdje že izginilo. V vinogradu na območju, ki mu pravijo »Zaboljunec«, so »počistili« dve vrsti trt sorte vitovska. »Prvič sem je imel toliko, pa še lepa je bila,« je potožil Vazzi, ki meni, da so mu odnesli kakih 15 zabojev oz. 300 kg grozdja. Po njegovem mnenju je šlo nedvomno za organizirano tolpo, ki je dobro vedela kam, saj je poznala ceste, tako da izključuje običajne krivce, se pravi Albance ali Rome, »prej bi lahko biliBrežani ali pa kdo izBorga.« Sicer pa se je z vinogradnikom poigrala tu-
Tatovi so za »podvig« izkoristili nočne ure, za seboj pa niso pustili sledi
kroma
di usoda: v soboto zvečer (morda ravno na večer kraje) so namreč stanujoči na poti, ki pelje v »Zaboljunec« slišali moteče švi-ganje motorjev in avtomobilov, pa tudi kombi je privozil mimo. »Ravno slednji je namreč okrog22.30 celo trčil v ograjo neke hiše. Lastniki so počakali, da se je po eni uri privozil nazaj, in ga ustavili. Moški za volanom jim je zagotovil, da se bo vrnil naslednjega dne in poravnal škodo, vendar ga niso več videli.« Ko bi si vsaj zapisali njegovo registrsko tablico, kdo ve, morda pa bi le imeli sled, je vzdihnil Vazzi. »Mogoče bo kdo odprl novo osmico!« je še hudomušno pripomnil.
»Realno ne znam oceniti, koliko škode so mi povzročili. Dosti grozdja so
mi itak pojedli divji prašiči, tako da res težko kvantificiram mimohod tatov,« je ugotavljal Rado Kocijančič. Neznanci so se namreč prejšnji teden mudili v njegovem vinogradu na Dolgi kroni. »Kako naj bi nadzoroval 4 hektarje vinogradov? Najbolje bi bilo, ko bi vse za-graditi in tako zaščitili trte pred živalmi in pred ljudmi.« Nekateri prosto vdirajo na zasebna območja, celo podnevi, je bil besen Kocijančič, ki nam je povedal, da ga je sosed Sancin še prejšnji teden opozoril, da so se v vinograd pripeljali ljudje s furgonom. »Ko sem jih dohitel, so se mi opravičevali, da so se prišli fotografirat z dekleti med trte. Seveda sem jih spodil.«
S človeško škodo se tačas sooča tudi Zvonko Lorenzi iz Lonjerja, ki so mu prav tako prejšnji teden neznanci pokradli kakih 800 kilogramov grozdja. »Počistili so mi tri stometrske vrste grozdja, sauvignona, medtem ko so mi črno grozdje počistili divji prašiči.« Tudi pri njem so izkoristili nočne ure, zaveznice tatov, saj lahko delujejo skorajda nemoteno. Vinograd ima Lorenzi sicer zraven hiše, na 7000 kv.m. površine pa je res nemogoče karkoli slišati ali videti ... »To je žal že drugič. Podoben neprijeten dogodek me je že doletel pred dvema letoma, medtem ko so se lani tatovi spravili raje na oljke ... «
Sara Sternad
Na prefekturi o stavki osebja podjetja Trieste trasporti
Na tržaški prefekturi je bilo včeraj ob prisotnosti podprefekta Fabia Milottija srečanje med predstavniki prevoznega podjetja Trieste trasporti in sindikalnimi zastopniki, na katerem so skušali rešiti sindikalni spor in napovedano stavko osebja avtobusnega podjetja. Sindikalni predstavniki so ponovili svoje zahteve, predvsem kar se tiče izboljšanja varnosti delovnega osebja in potnikov na avtobusih ter izboljšanja delovnih pogojev uslužbencev podjetja, a kaže, da niso dobili želenih odgovorov. Zato je bazni sindikat RdB napovedal novo stavko osebja podjetja Trieste tra-sporti.
Nočni napad na ulici
V noči na sredo je moški zavrtel številko 113 in policiji sporočil, da sta ga v Ulici Destriero napadla mladeniča. Potožil je, da sta ga tudi ranila z nožem. Na kraj dogodka se je nemudoma odpeljala skupina policistov in rešilec službe 118. Medtem ko je zdravstveno osebje poskrbelo za rane, je moški pojasnil policistom, kaj se je pripetilo.
Mladeniča sta se mu približala in od njega zahtevala denar. Na njegov negativni odgovor pa sta reagirala z nasiljem: eden je iz žepa potegnil nož in ga zabodel v desno roko. Moški se je seveda branil in med pretepom mu je uspelo zbežati in se zateči v bližnji bar, kjer je upravitelja prosil za pomoč. Policisti so mladeniča kmalu zatem zasačili pri Sv. Jakobu. Identificirali so ju in ugotovili, da gre za Tržačana 22-letnega A.O. in 23-letnega A.B. Odvedli so ju v katinarsko bolnišnico, saj sta tudi sama utrpela nekaj udarcev, nato pa na kvesturo, kjer so jih prijavili zaradi poskusa ropa in povzročitve poškodb.
božje polje - Krožek tržaških astronomov
Vrtinec »zbil« opazovalnico
Moč vetra v torek odkrila leseno streho in povzročila veliko škodo - Prizadet tudi proseški breg
Vrtinec, ki se je v torek zjutraj raz-besnel na morju pred Miramarom, ni prizadel le Grljana in njegove okolice. Z morja je z vso močjo zaplesal navzgor proti Krasu, oplazil del proseškega brega in pustošil vse do Božjega polja. V proseškem bregu v Postranah je lomil vejevje in izmučil trte vitovske v vinogradu Bojana Na-bergoja, največ škode pa je na svojem »pohodu« na Kras prizadejal astronomski opazovalnici, ki jo je krožek tržaških astronomov Bruno Zugna pred več leti zgradil na območju skavtskega mladinskega hotela. V nekaj sekundah je vrtinec odkril leseno streho, ki je odletela več kot sto metrov stran. Prevrnil je omare in police ter dragocene računalnike, da je postala opazovalnica v trenutku neuporabna.
Leseno poslopje se nahaja le nekaj desetin metrov od nove zgradbe skupnosti Izvir. Vrtinec je presenetil enega od uslužbencev, ki se je nahajal na prostem. Na srečo se je moškemu uspelo oprijeti cevi bližnje vodne pipe. Sila narave je bila tolikšna, da ga je dvignila in za nekaj dramatičnih trenutkov je moški zaplapolal kot človeška zastava v vetru.
Člana krožka astronomov Edi Bu-kavec in Furio Pieri sta se že v torek lotila pospravljanja v opazovalnici. Pokrila sta ekvatorialno glavo za elektronsko vodenje teleskopa, pogled katerega seže do pol milijarde svetlobnih let v vesolje. Škoda je velika in bo predstavljala hudo breme za kakih 30 članov krožka, ki zadnja leta deluje brez javnih podpor, izključno iz velike ljubezni opazovalcev vesolja.
M.K.
Razdejanje, ki ga je povzročil vrtinec v opazovalnici
e. bukavec
Edi Bogatec ob zavarovani glavi teleskopa
mk
barkovlje - Varnost v poletni sezoni
Redarji zadovoljni z opravljenim delom
Vodstvo tržaške Mestne policije je na včerajšnji novinarski konferenci predstavilo poročilo o delu policije letos poleti na barkovljanski obali. Rezultati so zelo pozitivni, letošnje poletje pa je prineslo tudi nekaj novosti, ki so posredovanje policije naredile uspešnejše, je včeraj dejal komandant policije Segio Abbate. V družbi podžupanje Fabiane Martini je komandant predstavil zanimive statistične podatke, ki govorijo o visokem standardu varnosti na obravnavanem območju.
Podžupanja Martinijeva je uvodoma poudarila, da brez odličnega sodelovanja med vsemi ustanovami lokalna policija ne bi mogla zagotavljati kakovostnih storitev. Slišali smo, da so policiji letos na pomoč pristopili tudi luška kapitanija in dva policista na štirih nogah; bernar-dinca Pulce in Rudolph. Komandant Abbate je tudi povedal, da so glede na to, kako velik je kadrovski pri-mankljaj v policiji, tako dobri rezultati posledica srčnega dela policistk in policistov.
Na barkovljanski obali je policija intenzivno delala od začetka junija do prejšnje sobote, ko so Barkovlje zapustili še zadnji policisti. Kopalcem in kopalkam so bili pred borovim gozdičem na razpolago mobilna policijska pisarna, patrulja na motorju in predstavniki luške kapitanije. Slednji so bili aktivni ob koncih tednov in
vsak dan avgusta. S skupnimi močmi so skrbeli za varnost med kopalci in v prometu, za varnost na morju pa so skrbeli le člani luške kapitanije, ki so zabeležili več manjših nesreč in le eno resno, ko so iz morja potegnili truplo.
Včeraj smo tudi izvedeli, da je letos poleti lokalna policija v Barko-vljah zabeležila desetletnico delovanja, v tem času pa se je število nesreč zmanjšalo za kar 42%. Še bolj spodbuden je podatek, da se je za 66% znižalo število nesreč, v katerih so bili ranjenci. Letos poleti so bili uspešni tudi pri upravljanju in urejanju prometa v Barkovljah. V štirih mesecih so izdali 381 glob zaradi nepravilnega parkiranja. Dobro prometno varnost so policisti dosegli tudi s pisanjem drugih glob. Izdali so 184 kazni za prometne prekrške. Največ cestnopro-metnih prekrškov so zabeležili zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo, nespoštovanja prometnih znakov in prehitevanja.
Zanimiv je tudi podatek, da so policisti kontrolirali tudi komercialno dejavnost v Barkovljah. Z zdravstvenim podjetjem so skrbeli, da je bilo dobro poskrbljeno za zdravje in varnost potrošnikov. Uspešni pa so bili tudi pri vzpostavljanju stikov z ljudmi, saj so se ti navadili na prisotnost policistov in so začeli ceniti njihove delo, so še povedali na včerajšnji predstavitvi podatkov. (sč)
8
Četrtek, 19. septembra 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 19. septembra 2013
SUZANA
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.08 - Dolžina dneva 12.20 - Luna vzide ob 18.53 in zatone ob 6.41
Jutri, PETEK, 20. septembra 2013
SVETLANA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,6 stopinje C, zračni tlak 1005,3 mb ustaljen, vlaga 52-odstotna, veter 7 km/h jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,4 stopinje C.
dK Lekarn e
Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. septembra 2013
Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 39/A, Trg Valmaura 11, Šentjakobski trg 1, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Šentjakobski trg 1 - 040 639749.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
Q Kino
FELLINI - 16.30, 20.10 »Una fragile ar-monia«; 18.15, 21.50 »Elysium«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 19.00, 21.30 »Una fragile armonia«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.20, 20.00, 21.40 »Via Castellana Bandie-ra«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.05 »L'intrepido«; 18.20. 22.00 »Il potere dei soldi«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.10, 20.30 »2 na muhi«; 15.30 »kvioni«; 16.30, 18.30 »kvioni 3D«; 21.20 »Elizij«; 19.50 »Jobs«; 20.20 »Kronike podzemlja: Mesto kosti«; 19.15, 20.45 »Mi smo Millerjevi«; 17.55 »One direction: To smo mi 3D«; 15.40, 17.30 »Razredni sovražnik«; 17.50, 20.00 »Skozi čas«; 15.00, 17.15 »Smrkci 2 3D«; 15.15 »Turbo«; 16.00 »Turbo 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come ti spaccio la fa-miglia«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.15, 22.15 »I Puffi 2«; 22.10 »I Puffi 2 - 3D«; Dvorana 3: 16.40 »Monsters University«; 18.30, 20.15, 22.15 »You're next«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un piano perfetto«; 16.30, 18.20, 20.15 »Percy Jackson - Il mare dei mostri«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.30, 19.05, 21.40 »Rush«; 16.40, 19.00, 21.20 »I Puffi 2«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »You're next«; 16.40, 19.05, 21.30 »Come ti spaccio la famiglia«; 19.10, 21.45 »Elysium«; 16.40 »Monsters University«; 21.50 »Riddick«; 16.30, 19.00, 21.30 »Percy Jackson - Il mare dei mostri«; 16.20, 17.20, 18.40, 19.40, 21.00 »Percy Jackson 2 - Il mare dei mostri«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.00 »I Puffi 2«; Dvorana 2: 17.15, 20.00, 22.15 »Rush«; Dvorana 3: 17.30, 20.10, 22.10 »Percy Jackson - Il mare dei mostri 3D«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Come ti spaccio la famiglia«; Dvorana 5: 18.00, 20.00, 22.00 »Un piano perfetto«.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOLA
sporoča, da bo prvi teden pouka potekal po urniku: otroška vrtca v Bar-kovljah in Lonjerju 7.45-12.30 (brez kosila); osnovne šole na Katinari, v Barkovljah in pri Sv. Ivanu 8.0012.30; nižja srednja šola pri Sv. Ivanu in na Katinari 8.00-12.35. V drugem tednu bo v vrtcih pouk trajal od 7.45 do 13.00 (vključno s kosilom), na osnovnih in na nižji srednji šoli poteka pouk po rednem urniku.
M Izleti
AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10,
22.15 »Rush«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.00 »Mood Indigo - La schiuma dei giorni«.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA z Opčin organizira od torka, 1. do četrtka, 3. oktobra, izlet v Rovereto, Trento in Val di Non. Vpis na tel. št.: 040-212200 do vključno danes, 19. septembra.
Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglase društev in organizacij v okvirčku, male oglase (proti plačilu)
sprejemamo s sledečim urnikom: Ponedeljek 10.00 - 14.00
-	po telefonu na 800.912.775
-	po e-mailu na primorski@tmedia.it
-	po faksu na 0481-32844
Torek - petek 10.00 - 14.00
-	po telefonu na 800.912.775
-	po e-mailu na primorski@tmedia.it
-	po faksu na 0481-32844
-	v TRSTU - Ul. Montecchi 6 v GORICI - Ul. Malta 6
Sobota 10.00-13.00
-	po telefonu na 800.912.775
-	po e-mailu na primorski@tmedia.it
-	po faksu na 0481-32844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke:
ime, priimek, naslov, telefonska številka plačnika, davčna številka naslovnika, na katerega bo izstavljen račun.
OBČINA DOLINA organizira v nedeljo, 22. septembra, pohod »Bistra sveža sladka voda... v dolini Glinščice« namenjen odraslim in družinam, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice. Spoznali bomo vodne vire doline Glinščice po poti, ki popelje skozi zgodovino in zgodbe o uporabi vode na tem prostoru. Start ob 10.00 s Sprejemnega Centra Naravnega Rezervata doline Glinščice. Pozor: rezervacije izletov v slovenščini najkasneje do petka, 20. septembra, ob 11. uri: tel. 0039040-8329237 (9.00-11.00), info@riservavalrosan-dra-glinscica.it.
SKD BARKOVLJE prireja v soboto, 28. septembra, tradicionalni pohod »Zoro Starec«. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Startali bomo ob 14.30, kraj starta in ostale podatke pa bomo še javili.
SKD IGO GRUDEN vabi člane in prijatelje na izlet v Kobarid, ki bo v nedeljo, 6. oktobra. Ogledali si bomo muzej 1. svetovne vojne, interaktivno razstavo o Poti miru in kostnico. Odhod iz Nabrežine ob 8.30, povratek v večernih urah. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini (040-200123) in v kavarni Gruden.
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira tradicionalni jesenski izlet namenjen članom, odjemalcem, olj-karjem in vsem simpatizerjem naše zadruge. Letos bomo obiskali klasično Toskano: Piso, Firence in Sieno ter tipično toskansko torkljo, od srede 9., do petka 11. oktobra. Prenočitvi v Montecatini Terme. Info in vpis: Laura 040-8990103 in Roberta 0408990110, 8.30-12.30 ali pri nas v Ul. Travnik 10 v Dolini.
OMPZ vabi na romarski izlet v soboto, 12. oktobra, na Koroško: Tinje, Gospa Sveta in gosposvetsko polje, Celovec in Vetrinj. Vpis in vse ostale informacije čim prej na tel. št. 3479322123.
13 Prireditve
GLASBENA MATICA toplo vabi na klavirski večer, ki bo danes, 19. septembra, ob 20. uri v društvenih prostorih SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Igrajo Dana Tenze, Erika Legiša, Sara Tence, Valentina Cibic iz razreda prof. Claudie Sedmach.
KULTURNO ZDRUŽENJE MARINO SIMIC IN KONZORCIJ SKUPAJ NA OPČINAH vljudno vabita v dvorano ZKB, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah, na ogled razstave »El tram de Opcina -Openski tramvaj, mojih prvih 111 let« do 20. septembra, 9.00-13.30 in 14.3017.00.
NARODNI DOM TRST: Na razstavi Fo-tomorgana v razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu predstavljajo svoje serije fotografij mladi slovenski umetniki Uroš Acman, Maja Alibe-govic, Matija Brumen, Jasna Jernejšek in Špela Škulj. Kustos razstave je Denis Volk. Razstava bo na ogled do petka, 20. septembra, 15.30-19.00.
MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK vabi v soboto, 21. septembra, ob 17.30 v Ljudski dom v Trebče, kjer bo potekalo nagrajevanje natečaja spomenika padlim v 1. svetovni vojni. Zbirališče bo ob 17.30, na sporedu pa bo tudi izvirna komedija OnaOn (avtorja in igralca: Patrizia Jurinčič in Lovro Finžgar).
ANPI-VZPI pokrajinski odbor Trst sporoča, da bo od 23. do 27. septembra, med 17. in 19. uro v mali dvorani Narodnega doma v Trstu razstava o Posebnih bataljonih v sodelovanju s Knjižnico P. Tomažič in tovariši in z Odsekom NŠK v Trstu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 23. septembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na prvi ponedeljkov večer nove kulturne sezone. V sozvočju s 5. Socialnim tednom, ki se na pobudo Socialne akademije začenja v matični Sloveniji, bo naslov srečanja Komu še zaupati v Sloveniji? Nastopila bosta dva vodilna predstavnika Civilne družbe za pravično
Slovenijo, javna delavca Mitja Štular in Jože Možina. Začetek ob 20.30.
(U)TRI(N)KI, kraška muzikomedija, v izvedbi KUD Grešni kozli (Matej Gruden in Iztok Cergol): Skd France Prešeren Boljunec vabi na ogled predstave, ki je na 10. Mavhinjskem festivalu amaterskih gledaliških skupin prejela nagrado občinstva in posebno nagrado strokovne žirije v četrtek, 26. septembra, ob 20.30 na dvorišču društvenega bara na G'rici v Boljuncu.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 27. septembra, ob 19.30 v Kraško hišo na odprtje likovne razstave »Repen 31. Razgledna točka« goriškega umetnika Ivana Zerjala. Avtorja in dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Alenka Di Battista. Glasbeni intermezzo Andrejka Možina (glas) in Ariel Cubria (kitara). Razstava bo na ogled do 13. oktobra.
DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava »Prva svetovna vojna pri nas. Zamolčani« odprta do 27. oktobra ob sobotah in nedeljah, 10.30-18.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Spremlja tudi knjiga. Info: www.herma-da.org in 331-7403604.
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869.
DAJEM V NAJEM stanovanje v Ul. Fa-bio Severo, blizu univerze, 3/4 študentom. Tel. št.: 333-5627059.
GOSPA SREDNJIH LET, doma z Opčin, išče delo kot čistilka ali kot spremljevalka otrok. Tel. št.: 340-9098123.
IŠČEM delo kot negovalka starejših, 24 ur dnevno. Tel. št.: 320-6303821 (v večernih urah).
NA PROSEKU dajemo v najem večje opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem. Tel. št.: 320-1509155.
PRODAJAMO na Vrhu Sv. Mihaela zazidljivo zemljišče na lepi lokaciji v zelenju zraven ceste (zaselek Devetaki, blizu centra Danica). Tel. št.: 3472349362.
PRODAM belo grozdje (vitovska in malvazija). Tel. št.: 339-6123168.
PRODAM belo in črno grozdje. Tel. št.: 348-3127194.
PRODAM mlin za grozdje na ročni pogon. Primeren za ljubitelje. Cena 30,00 evrov. Tel. št.: 340-2455929 ob večernih urah.
PRODAM KNJIGE za bienij jezikovne smeri liceja F. Prešeren. Tel. 3489805039.
PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za zavod Z. Zois v Trstu in Gorici ter za humanistični znanstveni in klasični li-cej v Gorici. Tel. št.: 040-208002.
PRODAM trivrstno diatonično harmoniko, CFB, manjši model, akord, slakov gumb. Tel. št.: 346-8321835.
SAMOSTOJNO HIŠO z lastnim dvoriščem v Boljuncu dajem v najem z možnostjo odkupa. Hiša je opremljena in primerna za 4-člansko družino z otroci. Tel.: 335-8045700.
UGODNO PRODAM dve posteljni strukturi malm ikea, bela, 140x200 in jesenove barve 160x200 ter računalniško mizico ikea s policami in magnetno tablo. Podarim starejši delujoči računalnik tistemu, ki ga pride iskat. Tel. št.: 340-5962459 ali 040-212811.
[H Osmice
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. št. 040-299442. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800. OSMICO sta v Samatorci št. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229224 OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156.
□ Obvestila
PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje plavanja za otroke od 4. leta dalje. Info: 040-51377, 14.00-17.00 (ob delavnikih).
SKD IGO GRUDEN - BALET Vadba poteka ob ponedeljkih in sredah, ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec), ob 17.00 za otroke iz prvih dveh razredov osnovne šole in ob 18.00 za starejše otroke. Info: baletna.igogru-den@yahoo.it, 329-4615361 (Jasna).
SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka enkrat tedensko. Minimalno število tečajnikov je pet, maksimalno pa deset. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569.
AD FORMANDUM sprejema prijave na tečaje jezikov (slovenščina in angleščina na osnovni in srednji stopnji) in računalništva (osnovni tečaj in tečaj o uporabi tablic in druge mobilne tehnologije). Info: na sedežu zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org.
BALETNA ŠOLA Informativni sestanki in poskusne vaje bodo danes, 19. in v četrtek, 26. septembra, ob 17.30 za klasičen balet (za otroke) ter v petek, 20. in v petek, 27. septembra, ob 17. uri za jazz balet (za naraščajnike) v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Tečaja vodi Marjetka Kosovac.
DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričenjajo tečaji joge ob ponedeljkih (Hrpelje in Sežana), torkih (Ilirska Bistrica in Podgrad), sredah (Ajdovščina) in četrtkih (Sežana). S seboj prinesite udobno oblačilo in podlago za ležanje (armafleks). Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, tel.: 00386- 31-266617.
KD FRAN VENTURINI organizira tečaj elektronske glasbe. Informativni sestanek bo danes, 19. septembra, ob 20. uri na društvenem sedežu (Dom-jo 227, za banko). Info: 347-9534644 ali damjan.krizmancic@gmail.com.
OTROŠKA IN MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED obveščata, da bo vaja v Štalci v Šempolaju danes, 19. septembra, 16.00-17.30 (vaja je zaradi nastopa na Slofestu namenjena samo plesalkam, ki so sodelovale v plesni skupini lansko šolsko leto). 3. pevska vaja bo v četrtek, 26. septembra: za otroško skupino 16.00-17.00, za mladinsko skupino 17.00-18.00, vabljene so tudi nove plesalke. Info: taj-nistvo@skdvigred.org, tel. 3200220059, 380-3584580.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo v petek, 20. septembra, od 17.30 do 19.00 stekla prva urica plezanja za otroke od 7. do 12. leta v društveni telovadnici v Bazovici - Center Zarja. Info: 349-8742101 in www.spdt.org.
ANGLEŠČINA ZA NAJMLAJŠE: Center Otrok in Odraslih Harmonija prireja ob torkih od 9.15 tečaj angleščine za otroke, ki so stari od 1. do 3. leta. Lekcije potekajo v Ul. Canova 15. Prijava na tel. 328-0196920.
Darujte za
sklad
Bubnic Magajna
www.primorski.eu/bubnicmagajna/
APrimorski
~	dnevnik
cmedia
EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
TRST, Ul. Montecchi 6 GORICA, Ul. Malta 6
^-Brezplačna **
£800.912.775/
Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it
/
TRST
Četrtek, 19. septembra 2013
9 1
□ Obvestila
GLASBA ZA NAJMLAJŠE: Center Otrok in Odraslih Harmonija prireja ob torkih od 16.30 lekcije glasbe za otroke, ki imajo manj kot 3 leta. Lekcije potekajo v Ul. Canova 15. Informacije in prijave na tel.: 328-0196920 ali center.harmonija@gmail.com.
HARFA: Center Otrok in Odraslih Harmonija prireja brezplačno lekcijo harfe. Lekcija prestavitve inštrumenta bo potekala v petek, 20. septembra, ob 16. uri v ulici Canova 15. Toplo vabljeni! Za dodatne informacije: cen-ter.harmonija@gmail.com.
JUS TREBČE obvešča člane in vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na jusarskih površinah KO Trebče v sezoni 2013/14 v petek, 20. septembra, od 17. do 19. ure in v nedeljo, 22. septembra, od 10. do 12. ure v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah.
KRU.T prireja v sklopu programa Območnega načrta 2013-15 »Zdravje nima starosti« brezplačne pobude, kot možnost spoznavanja prijetnega načina za dosego dobrega počutja in sproščanja ter socializacije: v petek, 20. septembra, od 15. do 17. ure delavnico muzikoterapije in v soboto, 21. septembra, od 9.30 do 11.00 delavnico arteterapije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje. Informacije in obvezne prijave na sedežu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T sodeluje na Slofestu in na pobudah Območnega okraja 2013-15, v sled tega bodo društveni prostori v petek, 20. septembra, zaprti.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo ob Slofestu (20., 21., 22. septembra) odprta samo v hišici v Ul. Cassa di Risparmio. Obiščite nas!
ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO občine Dolina obvešča, da bo v petek, 20. septembra, na Zu-panstvu Občine Dolina v dvorani občinskega sveta, od 8.00 do 12.30 potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE organizira tečaje instrumenta: flavte, oboe, klarineta, saksofona, trobente, roga, pozavne, evfonija, tolkal in klavirja, vzporedno pa še tečaj teorije in taktiranja ter glasbenih uric za najmlajše. Vpisnine sprejemamo do petka, 20. septembra. Info: 320-4511592 ali po.ricmanje@yahoo.it.
PROSTOVOLJCI ZA SLOFEST pozor! Ob domenjenih urnikih javite se na infotočki ZSKD v glavnem šotoru na Borznem trgu!
SAMOSPOŠTOVANJE IN DOBRO POČUTJE: Center Otrok in Odraslih Harmonija prireja brezplačno srečanje s psihologinjo Ingrid Bersenda v zvezi s samospoštovanjem in dobrim počutjem ter dobrim odnosom s svojim telesom. Srečanje bo potekalo v petek, 20. septembra, 20.00-21.30 v ulici Canova 15. Toplo vabljeni!
SLOFEST: petek 20., sobota, 21. in nedelja, 22. septembra. Prostovoljci se zberejo vsako jutro ob 9. uri na info točki na Borznem trgu. Informacije na www.zskd.eu in na facebooku.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 20. septembra, ob 17.30 nastop na Slofestu v Trstu, ob 20.30 koncert v Bukavici.
ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v petek, 20. septembra, zaprt. Odprt bo infopoint Slofesta na Borznem trgu od petka, 20. do nedelje, 22. septembra.
ZSKD organizira za včlanjena društva 5. in 6. oktobra obisk slovenske manjšine na Madžarskem - Monošter. Prijave so možne na sedežu Zveze v Trstu ali v Gorici do petka, 20. septembra.
40-LETNIKI POZOR! Kdor se ni še prijavil na večerjo, ki bo v soboto, 21. septembra, na veseli farmi v Mavhi-njah, naj to stori čim prej, da si zagotovi prostor pri mizi! Telefonirajte ali pošljite sporočilo na 329-8012528. Pohitite!
DOMAČE NALOGE: Center otrok in odraslih Harmonija organizira struk-
turirano pisanje domačih nalog ob vikendih. Poskusna brezplačna delavnica bo v soboto, 21. septembra, zjutraj v Ul. Canova 15. Informacije in vpis: center.harmonija@gmail.com.
KRU.T prireja v sklopu programa Območnega načrta 2013-15 »Zdravje nima starosti« v soboto, 21. septembra, od 10. do 11. ure v zgoniški občinski knjižnici, Salež 45, bralni krožek, kot prijetno brezplačno možnost socializacije in izmenjavo mnenj. Informacije in obvezne prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
OPEN WEEK HARMONIJI 2013-14: Center Otrok in Odraslih Harmonija organizira teden odprtih vrat brezplačnih tečajev do sobote, 21. septembra v Ul. Canova 15: tečaji slovenščine italijanščine, ruščine, angleščine, harfe, glasbe za dojenčke, nosečnice, otroke, elektronske glasbe, flavte, harmonike, risanja in umetnosti, tečaj ki ima cilj izboljšanje samopodobe, partnerskega odnosa in odnosa z drugimi ter veliko drugega in drugih tečajev za vse okuse. Dodatne informacije in urniki na tel.: 328-0196920 ali center.harmo-nija@gmail.com.
RADIJSKI ODER obvešča gojence Male gledališke šole Matejke Peterlin, da bo ponavljalna vaja igre »Volk in sedem kozličev« v soboto, 21. septembra, v Finžgarjevem domu na Opči-nah. Prva izmena začne z vajo ob 15. uri, druga pa ob 16.30. Naslednji teden pa bo generalka v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, in sicer od 15. do 17. ure oziroma od 17. do 19. ure. Nastop bo v nedeljo, 29. septembra, kot prva izmed predstav Gledališkega vrtiljaka (ob 16.00 oz. ob 17.30).
VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE organizirajo v soboto, 21. septembra, na športnem igrišču Zarje (začetek ob 16.30) nogometno tekmo Gur'nce -Dul'nce. Srečanje bo povezoval priznani kraški komentator. Po koncu tekme bo na vrsti družbeni večer. Vstop prost, vabljeni so vsi vaščani, ter vsi ljubitelji nogometa in dobre družbe.
KRU.T obvešča člane, da na sedežu redno deluje posvetovalna ambulanta s fi-zioterapevtskimi storitvami. Nujna predhodna najava! Pojasnila in prijave na novem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad v Ul. Cicerone 8 zaprt do nedelje, 22. septembra. Info: www.mela-nieklein.org, info@melanieklein.org.
DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine, 2 začetniška, enega nadaljevalnega 1. stopnje in enega 2. stopnje. Tečaji bodo potekali enkrat tedensko ob ponedeljkih ali torkih od 23. septembra dalje. Info: 3475853166 (g. Zvezda).
PILATES - KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bo vadba potekala od ponedeljka, 23. septembra, z naslednjim urnikom: pon. 9.30 ter 18.30, čet. 19.30. Info: 040-327053 ali 3469520796 (Alenka). Vabljeni.
TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev bo v ponedeljek, 23. septembra: ob 16. uri srednja šola, ob 17. uri osnovna šola, ob 18. uri višje-šolci, ob 19. uri odrasli. Vpisi in informacije: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00.
ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR
obveščata, da bo telovadba športna šola za otroke od 6. do 8. leta pričela na Stadionu 1. Maja v ponedeljek, 23. septembra, 17.00-18.00. Informacije in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali tel. št. 040-51377.
BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom, Ul. Gruden 72/1): v septembru bodo srečanja v torek, 24., sredo, 25. in četrtek, 26. septembra, od 17. do 19. ure. Informacije na tel. 040226386 (Magda).
S.K.D. LIPA- BAZOVICA obvešča, da se začenjajo dejavnosti klekljarske sekcije Ribice za sezono 2013/14. Stare in no-
ve članice ste vabljene/i na informa-tivno-načrtovalni sestanek v torek, 24. septembra, v društvene prostore v Bazovski dom ob 20.00.
TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA začetni in nadaljevalni tečaj pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v torek, 24. septembra, ob 18. uri v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66, Opči-ne. Vpis in informacije: 040-212289 (pon-pet, 10.00-14.00).
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo v četrtek, 26. septembra, ob 20.00 potekal v bazoviški telovadnici, Športni center Zarja, pod umetno steno uvodni predstavitveni večer za vsakoletni tečaj plezanja za začetnike namenjen vsem, ki so dopolnili 16. leto. Info: 349-6648530.
ČEBELARSKI KONZORCIJ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO obvešča, da bo sedež v Repnu št. 20 odprt v petek, 27. septembra, od 18.00 do 19.30. Info: cons.apicoltoritrieste@gmail.com.
VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, prijatelje in prostovoljce sorodnih ustanov na srečanje ob prazniku sv. Vincencija v petek, 27. septembra, pri Šolskih sestrah, Ul. Delle Doccie 34: ob 16. uri sv. Maša, nato skupno premišljevanje, ki ga bo vodil g. nadškof A. Uran, o besedah: Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje v Glasbeno šolo za otroke, mlade in odrasle. Za informacije: tel. 3484203196 (Niko).
PIHALNI ORKESTER BREG - DOLINA sporoča, da sprejema vpise za glasbeno šolo. Info: 338-6439938 ali vsak četrtek na sedežu godbe.
TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra sporočajo, da bo telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico v septembru potekala vsak torek, od 9. do 10. ure, v društveni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu. Vabljene nove telovadke.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah tečaj gimnastike/akrobatike ob sredah: 7-10 let 18.00-19.15, 11-14 let 19.00-20.15, 15-20 let 19.00-20.30; Cheer fun fitness (zabavni treningi za višješolce in univerzitetnike): pon. 19.30-21.30 in/ali pet. 19.30-21.00; Happy fitness time (vadba za odrasle) pon. 17.00-18.00 (center M. Čuk-Re-pentabrska ul. 66). Prvo srečanje v ponedeljek, 30. septembra. Vpis in info: info@cheerdancemillenium.com, Jasna 347-8535282 in Ryan 3479227484.
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu baleta (od 4. leta dalje) jazz baleta (od 11. leta) baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka do 30. septembra po tel. št. 00386-041524310. Info: www.baletnodrustvo-sezana.si.
KK ADRIA obvešča, da se bo v ponedeljek, 30. septembra, ob 20. uri v ŠKC v Lonjerju pričela telovadba za odrasle. Informacije na tel. št.: 040-910339 (Pierina).
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih 18.0019.15 ter 19.15-20.30, ob četrtkih pa 17.00-18.00 ter 18.00-19.15. Vabimo vas na brezplačno prvo srečanje. Predhodno pokličite tel. 349-6483822 ali 040-200620 (Mileva).
PILATES - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra sporočata, da vadba Pilatesa poteka v telovadnici nižje srednje šole v Dolini ob torkih in petkih, 18.3020.30. Vabljene.
TEČAJ JOGE pri Skladu Mitja Čuk, se začenja meseca oktobra ob torkih 19.30-21.00 in ob četrtkih 18.3020.00. Prijave: 349-0981408 Bruna, 339-7051338 Eva. Število mest je omejeno.
TELOVADBA za starejše pri Skladu Mitja Čuk vodi fizioterapevtka v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66, Opčine, ob torkih od oktobra do maja. Vpisi in info: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00.
TELOVADBA ZA PRAVILNO DRŽO -vodi fizioterapevtka pri Skladu Mitja Čuk v Večnamenskem središču - Re-
pentabrska ul. 66, Opčine, 2x tedensko (torek in petek), od oktobra do maja. Vpisi in info: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00.
V MATEMATIKO s sošolci ... skupaj je lepše za osnovnošolce in srednješolce, pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Utrjevanje snovi 1x tedensko. Vpisi in info: 040-212289.
DPZ KRAŠKI SLAVČEK-KRASJE bo začel s pevskimi vajami oktobra. Potekale bodo ob petkih zvečer v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini. Nove navdušene pevke, višješolke in univerzitetne študentke, sprejemamo na avdicijo. Info: 339-1115880 ali 333-1435318.
KRU.T obvešča, da se s 1. oktobrom začenja skupinska telovadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih. Podrobnejše informacije in prijave na novem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it.
PLAY&LEARN - Zeliš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta starosti. Urniki: torek, 16.45-17.35 (3-5 let) začetek 1. oktobra; četrtek, 17.30-18.20 (6-10 let) začetek 3. oktobra. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569.
TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo Gruden, 2. in 3. nadaljevalna stopnja, uč. Kerrie Connor, 28 lekcij od oktobra do maja, vpisovanje v Občinski knjižnici N. Pertot ali v Uradu za stike z javnostjo v Nabrežini. Info: 040299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta).
TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden: 1. in 2. nadaljevalna stopnja, 28 lekcij od oktobra do maja, vpisovanje v Občinski knjižnici N. Pertot ali v Uradu za stike z javnostjo v Nabre-žini. Info: 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta).
ŠD ZARJA obvešča, da se bo s 1. oktobrom pričela splošna rekreacijska vadba, ki jo bo vodila prof. Silva Meu-lja ob torkih in četrtkih, 20.00-21.00 v športnem centru Zarja v Bazovici. Info: 333-1755684 (19.00-21.00).
KRU.T - v torek, 1. oktobra, se začenja jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Informacije in vpisovanja na novem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden, ki jo vodi Divna Slavec, začne 2. oktobra. Urnik: torek 9.00-10.30 in 10.30-12.00, sreda 18.30-20.00 in četrtek 9.00-10.30. Info: 040-299632 (Vera) ali 040-220469 (Divna).
ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba v bazenu začela 3. oktobra in bo potekala ob ponedeljkih in četrtkih, 19.4520.30 na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša prekrva-vitev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celulitisu. Info in prijave: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 3457733569.
PILATES v jutranjih urah - Skupina 3555 in vaditeljica Sandra sporočajo, da bo v oktobru stekla vadba Pilatesa v jutranjih urah. Prva vaja bo v četrtek, 3. oktobra, 9.00-10.00 v društveni dvorani občinskega gledališča v Bo-ljuncu. Prijave in info: 333-3616411 (14.00-15.30) ali skupinabolju-nec@yahoo.it.
SKD TABOR Opčine - Prosvetni dom: v četrtek, 3. oktobra, vpisovanje in začetek 4 dvakrat tedenskih tečajev telovadbe za dobro počutje od 8. do 12. ure. Pohitite.
SLOVENSKI ABC - zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta bo potekal ob četrtkih, 16.20-17.10 na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Začetek 3. oktobra. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569.
AŠD SK BRDINA prireja ob petkih v prostorih telovadnice v Repnu, 20.3022.00, »rekreacijo za odrasle« s pri-četkom 4. oktobra. Vpisovanja in informacije v večernih urah: 349-
7338101 (Tatjana), 347-4421131 (Valentina).
OTROŠKI PEVSKI ZBOR KRASJE je
začel sezono! Navdušeni pevci se bodo srečevali vsako soboto ob 11. uri v prostorih Ljudskega doma v Trebčah. Vodi jih Petra Grassi. Info: 3391115880.
ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR
obveščata, da bo telovadba športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. Maja v soboto, 5. oktobra: 9.30-10.30 za predšolske otroke in 10.30-11.30 ali 11.30-12.30 za otroke, ki obiskujejo vrtec. Informacije in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali tel. št. 040-51377.
BABY BAZEN - Tečaj je namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Izkušnja v vodi pripomore k temu, da se med novorojenčkom in starši ustvari posebna vez. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Začetek 19. oktobra. Info in prijave: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569.
Prispevki
Popravek: V spomin na soletnika Uči-ja iedmaka darujejo Vanka, Margherita, Silva, Maria, tntonietta, Edda, Milva, Miranda, Elvira, Jušto, Edi, Romano, tda, Marjan, Mirella in Mili 80,00 evrov za Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel in 80,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Bruna Zahar-ja darujeta Pino in Nada Rojc 25,00 evrov za SKD Slovenec in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB - Boršt Zabrežec.
Ob rojstnem dnevu pok. Ladija se ga s hvaležnostjo spominjamo žena Mara in sinova Igor in Rado z družinama in darujemo 25,00 evrov za SKD Rdeča zvezda, 25,00 za tŠK Kras in 25,00 evrov za balinarsko sekcijo tŠK Kras.
Ob okrogli obletnici poroke darujeta Liliana in Bruno Cossi 30,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, Dtngelo in Hrovatin, 30,00 evrov za DSMO K. Ferluga in 30,00 evrov za krožek Krut.
V spomin na Vojkota Škabarja darujeta tnica in Marino Kralj 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
19.9.2003
19.9.2013
Josip Tavčar (Pepi)
Spomin nate je vedno živ.
Vsi tvoji
19.9.2010
19.9.2013
Robi Ferfoglia
Vedno več te ljubimo, pogrešamo te.
Tvoji starši Noris in Paolo, tvoj brat Ladislao z Dorino
in Francom ter vsemi, ki te še vedno radi imajo.
Medja vas, 19. septembra 2013
Priznano pogrebno podjetje Preschern
10
Četrtek, 19. septembra 2013
GORIŠKI PROSTOR
botanični vrt carsiana - Interreg projekt Sigma 2 za spodbujanje biotske raznovrstnosti
Nov sredozemski vrt sredi kraškega habitata
Klavirski spomin na Daria De Roso
/
V okviru klavirskega festivala Mladi interpreti in veliki mojstri se bodo danes spomnili pred kratkim preminulega člana tržaškega komornega tria Daria De Rose. Pianist Massimiliano Ferrati se mu bo poklonil s skladbami Mozarta in Beethovna. Začetek ob 20.30 v mali dvorani gledališča Verdi.
Vonj po jutranji rosi in šetraju nas je včeraj spremljal med sprehodom po stezah botaničnega vrta Carsiana med Ga-brovcem in Zgonikom. S podpredsednikom družbe Rogos, ki upravlja vrt, Markom Zupanom smo se podali na ogled na novo urejenega Sredozemskega vrta. Na 200 kvadratnih metrov velikem območju so namreč v poletnih mesecih posadili 27 novih rastlinskih sredozemskih vrst oz. zelišč, ki dodatno bogatijo didaktično ponudbo botaničnega vrta.
Sredozemski vrt v zgoniški Carsiani je namreč eden izmed štirih mediteranskih vrtov, ki jih predvideva projekt Sigma 2 -čezmejna mreža za sonaravno upravljanje okolja in biotske raznovrstnosti. Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejne-ga sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Partnerica pri projektu je na italijanski strani Pokrajina Trst, ki je ocenila, da je botanični vrt najbolj primerno območje, kjer bi lahko podoben vrt lahko uspeval. Ob kraški gošči, melišču, dolini, gmajni in obalnem skalovju si bo torej odslej mogoče ogledati še rastlinje, ki je značilno za ves mediteranski pas.
»Preuredili smo in očistili del vrta, ki doslej ni imel jasne definicije in je bil precej zaraščen,« nam je pojasnil Marko Zupan in med sprehajanjem pokazal tudi na novo nameščene informativne table v več jezikih. »Posadili smo 27 vrst toploljubnih rastlin sredozemskega izvora. Nekatere sicer najdemo
Virtualni rimski Trst
Privoščite si sprehod po naravi in spoznajte novosti sredozemskega vrta
tudi pri nas na Krasu ali v Istri,« je pojasnil in pokazal na žajbelj ali smilj. Drugače pa smo lahko na skorajda terasastem predelu spoznali moškatno kaduljo, kapre, navadni derak, smokvovo opuncijo, mirto, plu-tovca ali konoplijko, »Agnus castus, katere sadeže naj bi uživali že menihi, da bi ohranili devištvo.« Med rastlinami v »bazenih« so postavili manjše zidke in namestili seveda prepotreben namakalni sistem.
Dodatni biser sredi Krasa so na vče-
rajšnji slovesnosti kot zanimivo in privlačno novost pozdravili tudi predsednica in podpredsednik tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat oz. Igor Dolenc in zgoniški župan Mirko Sardoč, predsednica družbe Rogos Ajla Quadracci ter predstavnik vodilnega partnerja Univerze na Primorskem Peter Glastovič.
Obisk Sredozemskega vrta je brezplačen, kdor bi pa rad nadaljeval sprehod in si ogledal tudi ostale, kraške habitate, bo mo-
kroma
ral odšteti 3 evre.
Vodeni ogledi in delavnice za šole
Družba Rogos prireja jutri ob 16. uri v botaničnem vrtu Carsiana predstavitev svoje ponudbe okoljske vzgoje za šolsko leto 2013-2014. Na voljo bo informativni material ter prikaz didaktičnih delavnic in vodenih ogledov v strukturah, ki jih družba upravlja. Dodatne informacije so na voljo prek telefonske številke 320 2963942 oz. na e-mail naslovu inforogos@gmail.com. (sas)
Nevidno mesto, fragmenti rimskega Trsta je naslov prvi virtual-ni filmski rekonstrukciji mesta, ki jo bodo predstavili danes ob 18. uri na sedežu nemškega kulturnega centra v Ul. Coroneo 15. Film (v nemščini) bo uvedla Susanna Mo-
Predstavitev knjige Tomizzev Trst
V knjigarni Ubik v Pasaži Tergesteo na Borznem trgu bosta danes ob 18. uri avtorici Stella Rasman in Pa-trizia Vascotto predstavili knjigo Tomizzev Trst, ki je izšla pri založniku Comunicarte. Pogovor z avtoricama bo vodil Marino Vocci.
Tehnološke inovacije
Odkriti in ovrednotiti nematerial-nost je naslov srečanja, na katerem bodo nagradili tri najboljše podjetniške projekte, namenjene tehnološkim inovacijam na področju majhnih in srednje velikih podjetij. Srečanje bo potekalo na sedežu tržaške trgovinske zbornice ob 17. uri, uro pozneje bodo predstavili rezultate načrta, sledilo bo nagrajevanje.
Se.z.ov^ 13/2011*
7 programskih kombinacij: izberi pot svojega srca!
UPRIZORITVE SSG TRST V SEZONI 2013/14 Nina Raine - Plemena od 8. novembra Spiro Scimone - Dvorišče, Koli od 10. januarja Anton Pavlovič Čehov - Striček Vanja od 14. marca Yukio Mishima - Pet modernih no dram od 9. maja
GOSTUJOČI PREDSTAVI V OSNOVNEM ABONMAJU Aleksander Nikolajevič Ostrovski - Nevihta 21. in 22. decembra Iztok Mlakar - Sljehrnik 15. in 16. februarja
MODRI PROGRAM John Patrick Shanley - Dvom 7. decembra eVolution Dance Theatre - Electric city 25. februarja Choderlos de Laclos, Christopher Hampton - Nevarna razmerja 28. marca Anton Foerster - Gorenjski slavček 13. junija 2014 v Operi Ljubljana
(z avtobusnim prevozom)
ZELENI PROGRAM
Balletto di Roma - Contemporary tango 26. novembra
Magnifico & Srbski vojni orkestar Stanislav Binički 27. decembra
Enrico Luttmann - Sen 20. februarja
William Shakespeare - Hamlet 15. aprila
RDEČI PROGRAM
Aldo Nicolaj - Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta 30. januarja Andrej Rozman Roza - Passion de Pressheren 6. februarja Nebojša Pop-Tasič - Marlene Dietrich 4. marca Svetlana Makarovič - Krizantema na klavirju 4. aprila
Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi
Informacije in vpisovanje abonmajev špri blagajni v ulici Petronio 4 Urniki: pon. 10.00 -15.00/17.00 - 20.00, tor - pet 10.00 -15.00
Postani naš prijatelj na facebooku!
www.teaterssg .co m
SLOM®?®'0
/
TRST
Četrtek, 19. septembra 2013
1 1
slofest - Pogovor s pokrajinsko predsednico ZSKD Živko Persi
»Odkrili smo, da imamo potencial, ki lahko premika svet«
Živka Persi vodi tržaški pokrajinski odbor Zveze slovenskih kulturnih društev od aprila leta 2011. Zamisel za veliko prireditev v mestnem središču je bila ena odprioritet, ki si jih je njen odbor zastavil že na samem začetku. Januarja lani so začeli o njem resneje razmišljati, projekt je bil takrat »ogromen, dosti stvari, ki smo jih takrat načrtovali, pa je ostalo: bili smo megalomani, a očitno tudi realistični, vedeli smo, kje so meje,«pravi vedno nasmejana predsednica. O tem se bo mogoče od jutri do nedelje prepričati na Borznem trgu, kjer bo zaživel Slofest, neke vrste festival Slovencev v Italiji.
Kaj pričakujete od prvega Slofesta?
Da bo praznik, na katerem bomo neobremenjeni, dobre volje, ponosni na to, kar lahko pokažemo, ponudimo mestu. Trst je za nas, Slovence v Italiji, najpomembnejše mesto, naj bo še tako zakomplicirano, težko ...in lepo. Če bo vreme naklonjeno, bomo skupaj odkrivali lepote Trsta. Slofest je tudi priložnost, da sami odkrivamo Trst, zato upam, da bodo tudi Kraševci prišli v mesto.
Kako ste pridobili sodelavce, s katerimi oblikovati tridnevni spored?
Naše izhodiščno razmišljanje je bilo, kaj lahko kot organizirana skupnost ponudimo mestu in kaj lahko mesto iz tega črpa za svojo rast. Potem je nastal praznik, ki je namenjen Italijanom v Trstu, Slovencem iz Slovenija in nam samim, saj tudi sami večkrat ne koristimo in se ne veselimo bogastva, s katerim razpolagamo. Jasno nam je bilo, da moramo k zadevi privabiti čim več ljudi, da je ZSKD pobudnik, a da mora vsaka ustanova, predvsem naše večje, skupne, predlagati nekaj svojega. Zato se je tudi rodila ideja naselja s hiškami, v katerih lahko predstavijo svoje dejavnosti.
Kakšen je bil odziv?
Zelo različen. Nekateri so bili takoj za in smo z njimi vzpostavili lep odnos, drugi so bili presenečeni in so morda mislili, da Slofesta ne bo, tretji so odrekli sodelovanje, češ, da to ne spada med njihove prioritete. Bili so različni nivoji, različni načini dogovarjanja, ampak vabili smo vse, saj smo želeli, da bi bil festival vseh nas. Vsi ne bomo, a nas bo dosti.
Slofest sloni skoraj izključno na prostovoljnem delu
Vsi sodelujejo zastonj, razen naših uslužbenk in tistih, ki skrbijo za tehniko in logistiko, tudi zato, ker naša skupnost ne razpolaga s tovrstnimi infrastrukturami (šotor, ozvočenje); najbrž bi bila stvar laže izvedljiva, če bi jo priredili v kaki okoliški občini, ampak hoteli smo biti v središču mesta, kar predpostavlja tudi nekatere postopke in pravila, mimo katerih nismo mogli. Vsi ostali pa so dali brezplačno na razpolago svoje znanje, izkušnje, svoj čas. Tega ne rečemo, ker se lepo sliši, res je bilo tako: težav ni bilo, verjetno so občutili, da gre za eksperiment, v katerega želijo vložiti nekaj svojega. Pristopili so s srcem.
Kdo vas je finančno podprl?
V prvi vrsti Občina in Pokrajina Trst, Dežela FJK in SKGZ. Potem so tu še manjši sponzorji: Sklad Libero in Zora Polojaz, ZKB, Javni sklad za kulturne dejavnosti, veliko pozornosti pa smo bili deležni s strani Ura-
da za Slovence v zamejstvu in po svetu. Okoliške občine so dale svoje pokroviteljstvo, saj nastopajo društva z vse tržaške pokrajine, a tudi z Goriškega in v manjši meri z Videmskega.
S kakšnim proračunom razpolagate?
Prvotni je znašal 88.000 evrov, a smo ga morali drastično zmanjšati, pravzaprav več kot razpoloviti. Leto, ki je za nami, je bilo hudo, skoraj presenetilo nas je, da smo na koncu zbrali ta sredstva. Bili so namreč tudi krizni momenti, ko nismo vedeli, v kateri obliki bomo izpeljali Slo-fest. Vedno pa smo vedeli, da ga bomo: morda v manjšem obsegu, morda brez šotora, morda drugje. Ampak želja in volja je bila stalno prisotna.
Ta projekt je bil za marsikoga dobra motivacija. Ustvarila se je res lepa ekipa, to je bila lepa izkušnja, ki nas je zelo povezala. Vsak je sledil nečemu, vsi so dali vse od sebe, vložili ogromno prostega časa, tudi naše pupe v uradu. Odkrili smo, če je bilo sploh treba, da imamo potencial, ki lahko premika svet.
Taka ekipa je nedvomno dobra napotnica za prihodnji Slofest
Nedvomno, posebno če bo znala pritegniti še koga. Z dobrimi projekti lahko razširiš svoj delokrog. Seveda bo odvisno tudi od tega, kako bomo vso zadevo izpeljali. To bo velika preizkušnja za vse, ki bomo tam. Ne glede na to, kako se bo iztekla, pa je bila velika in poučna izkušnja.
Vam je za kateri dogodek, ki ste ga morali črtati, posebno žal?
Meni osebno, mislim pa tudi ostalim članom odbora, je žal, da ne bo mladinskega večera. Mislili smo, da ga bomo prepustili mladim, ampak nam je žal zmanjkalo materialnega časa, da bi se lahko ukvarjali s skupino, ki bi ga organizirala. Mišljen je bil na 4. pomolu, to nas še čaka; z mnogimi drugimi stvarmi, ki jih bomo morali v prihodnje izboljšati.
Vse kaže, da se Slofestova zgodba ne bo zaključila v nedeljo. (pd)
borzni trg - Postavili šotor in hišice
Slofest - priložnost, ki je ne gre zamuditi
Na Borznem trgu so včeraj postavljali velik šotor
Na Borznem trgu od včeraj stoji velik šotor, pod katerim bo od petka potekal Slofest, v bližnji Ulici Cassa di Risparmio pa osem lesenih hišk, v katerih se bodo predstavile osrednje ustanove Slovencev v Italiji. Hiške bodo v petek in soboto odprte od 9. do 22. ure, v nedeljo pa od 9. do 19. ure. Do nedelje se bo zvrstilo preko dvajset kulturnih dogodkov, ki jih bo izoblikovalo okrog petsto sodelujočih (popoln spored objavljamo na 3. strani). Petkovega slavnostnega odprtja (ob 19.30) se bo udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel; popoldne jo bosta uradno sprejelatudi župan Cosolini in predsednica Pokrajine Bassa Poropat
Slofest si je kot znano zamislila Zveza slovenskih kulturnih društev in k sodelovanju povabila širok krog organizacij, ustanov in društev. Med njimi je tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ki je v tiskovnem sporočilu zapisala, da podpira Slo-fest, ker zasleduje cilje, ki so »bistvenega pomena za celotno slovensko narodno skupnost v Italiji: prepoznavnost slovenskih organizacij in jezika v trža-
kroma
škem mestnem središču, še zlasti pri italijanskem deležu prebivalstva, krepitev občutka skupnosti in promocija slovenskega delovanja v Italiji v Sloveniji. Gre za velik izziv, ki v središče dogajanja postavlja prisotnost naše narodne skupnosti sredi mesta v zalivu in izpostavlja jezik dialoga ter medjezičnega in medkulturnega sporazumevanja.«
SKGZ je prepričana, da je »skupna predstavitev večine slovenskih ustanov in društev v tržaški pokrajini in v širšem prostoru na Borznem trgu priložnost, ki je ne gre zamuditi. Program festivala izraža bogastvo in kvaliteto dejavnosti organizirane skupnosti, ki je lahko na svoje delovanje ponosna.«
Slofest tudi dokazuje, da so v Trstu zgodovinski dogodki utrdili zelo različne identitete, preko kulturnih dejavnosti pa se pojavljata »želja in namen, da se te razlike usmeri v tvoren dialog, ki lahko pripelje Trst in njegovo zaledje do skupne rasti. Pomembno je tudi, da so Slofest podprle in pristopile k soorganizaciji Dežela FJK, Pokrajina in Občina Trst ter Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu RS,« še poudarjajo pri SKGZ.
družbeno politično društvo edinost - Pismo tržaškemu županu Robertu Cosoliniju
»Sottomonte naj bo spet Piščanci!«
Zahteva po »uskladitvi in odobritvi statuta občine Trst v slovenskem jeziku« - Sklicevanje na razsodbi ustavnega sodišča
Družbeno politično društvo Edinost je poslalo tržaškemu županu Robertu Cosoliniju (in v vednost slovenskim tržaškim občinskim svetnikom) dopis, v katerem zahteva »nujno uskladitev in odobritev besedila statuta občine Trst v slovenskem jeziku«.
»Ustavno sodišče Italijanske republike je v razsodbah št. 28 iz leta 1982, št. 62 iz leta 1992 in št. 15 iz leta 1996 ugotovilo, da imata 6. člen ustave in 3. člen deželnega statuta v primeru priznanih jezikovnih manjšin neposredno operativnosti, ki jo je poimenovalo "tutela minima". Posledica razsodbe št. 28 iz leta 1982 pa je bila tudi ta, da je izginila "riserva di legge" in je vsak organ, ki izdaja predpise, pristojen, da izdaja predpise za varstvo je-
zikovnih manjšin na svojem področju,« je zapisano v dopisu.
»Razsodba št. 62 iz leta 1992 je opredelila, kaj je "tutela minima', s sledečimi besedami: Sulla base dei principi costituzionali e di diritto interna-zionale ora descritti, non vi puo esser dubbio che la tutela di una minoranza linguistica riconosciuta si realizza pie-namente, sotto il profilo dell'uso della lingua materna da parte di ciascun ap-partenente a tale minoranza, quando si consenta a queste persone, nell'ambi-to del territorio di insediamento della minoranza cui appartengono, di non essere costrette ad adoperare una lingua diversa da quella materna nei rap-porti con le autorita pubbliche.«
»Besedilo 3. člena posebnega statuta avtonomne dežele Furlanije-Julij-
ske Benečije pa se glasi: Nella Regio-ne e riconosciuta parita di diritti e di trattamento a tutti i cittadini, qualun-que sia il gruppo linguistico al quale appartengono, con la salvaguardia delle rispettive caratteristiche etniche e culturali.«
»Upamo, da v zadostni meri obvladate italijanski jezik, da ni potrebno, da vam posebej razložimo, zakaj občinski statut nikakor ne zagotavlja pripadnikom slovenske manjšine najnižje ravni varstva v odnosih z občinsko upravo, kot jo opredeljuje Ustavno sodišče, niti jim ne priznava enakosti pravic in ravnanja v odnosih z občinsko upravo, kot jo predvideva ustavni zakon št. 1 z dne 31. januarja 1963. Zato je po našem prepričanju skrajni čas, da se izdela nov občinski statut, ki bo
zagotovil enakopravnost slovenskega jezika, ki izhaja iz zgoraj navedenih besedil.«
»Letos je 29. marca poteklo 90 let od prvega rasnega zakona, ki je prepovedal rabo slovenskih krajevnih imen in je skrajni čas, da Sottomonte dobi ponovno svoje izvirno ime Piščanci, kakor tudi, da se tudi uradno uporablja ime Trst.«
»Da boste dejansko lojalno spoštovali italijansko ustavo, je potrebno tudi to.«
Medtem ko se zahvaljujemo za razumevanje in hiter začetek postopka za izdelavo novega občinskega statuta, vas pozdravljamo z odličnim spoštovanjem,« je za družbeno politično društvo Edinost dopis podpisal Samo Pahor.
Učna ura slovenščine v simboličnem razredu na Borznem trgu
Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture prireja danes od 17.30 do 18.30 na Borznem trgu »simbolično učilnico«, v kateri se bo odvijala »lekcija slovenskega jezika«. Kdor bo želel, se bo lahko seznanil s prvinami slovenskega jezika in bo izvedel za utrinke iz slovenske kulture, še posebej tiste, ki je vzklila in se še širi v samem mestu in okolici. Ustanova, ki si že od leta 1970 prizadeva za uveljavitev slovenskega jezika na Tržaškem, prireja pobudo kot dobrodošlico za priredite, ki bodo v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev stekle od petka do nedelje v okviru Slofesta v mestnem središču.
12
Četrtek, 19. septembra 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
ljubljana - Okrnjena razstava Zadnji pričevalci, spomini internirancev italijanskih fašističnih taborišč
Ali so zadnji pričevalci res zadnji?
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled foto-grafsko-dokumentarna razstava »Zadnji pričevalci, spomini internirancev italijanskih fašističnih taborišč«, ki predstavlja poskus zgodovinske in družbene umestitve internacije civilnega prebivalstva v fašistična koncentracijska taborišča med letoma 1942 in 1943. Razstava je fascinantna vsaj iz dveh razlogov, saj priča o nujnosti poglobljenega javnega prikaza zgodovinskih dejstev o zločinih fašistične Italije in hkrati (vsaj posredno) izkazuje tudi večdesetletni mačehovski odnos, ne le italijanske, temveč tudi slovenske države, ki do ustrezne predstavitve zgodovine ducejevih taborišč kaže domala indiferenten odnos.
Da je potrebno tudi v evropskem in mednarodnem merilu zapolniti vrzel o pomanjkljivem poznavanju in priznanju italijanskih fašističnih taborišč in žrtev, med njimi tudi civilnega prebivalstva tedanje Ljubljanske pokrajine in Primorske, se tako lahko iz prve roke prepričamo tudi na razstavi sami. Obiskovalci so v uvodu seznanjeni s preglednim ter obširnim zemljevidom Rdečega križa (letnica izdelave je nepoznana), ki prikazuje razsežnost taborišč za vojne ujetnike, kaznilnic in krajev konfinacije v takratni Italiji.
Kljub dejstvu, da je bila fašistična Italija posejana z nekaj sto različnimi taborišči pa se v nadaljevanju obiskovalce seznani z razmerami v zgolj petih večjih fašističnih taboriščih. O taborišču Rab je tako med drugim mogoče izvedeti, da je bil prepoznan po izjemno visoki smrtnosti. Po izjemno visoki smrtnosti (predvsem novorojenčkov) je bilo poznano tudi naslednje predstavljeno taborišče, taborišče Gonars.
Višek (Visco), kljub postavljenem obeležju, je malo poznan kraj internacije, saj naj bi bila lokacija taborišča še vedno pod vojaško oblastjo in javnosti ni dostopna. Podobno velja tudi za taborišče Chiesanuova v Padovi, za katerega še dandanes velja, da nima niti postavljenega spominskega obeležja. V zloglasnem taborišču Renicci je zgolj v treh zimskih mesecih leta 1942/43 umrlo kar 160 internirancev.
O preostalih, več sto taboriščih, na razstavi ni mogoče izvedeti praktično ničesar. Na ogled so postavljeni še redki ohranjeni predmeti iz internacije. Ogledati si je mogoče imitacijo dnevnega obroka kruha, posode za hrano, taboriščno obleko novorojenčka, posamezne dnevniške zapise ter originalni bič, ki ga je uporabljal zloglasni komandant taborišča Rab, ka-
rabinjerski podpolkovnik Vincenzo Cuiuli.
Avtorice razstave, novinarka Saša Petejan, fotografinja Manca Juvan in zgodovinarka dr. Urška Strle, skupaj s partnerskimi ustanovami, Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Zavodom APIS, navajajo, da razstava ni namenjena pojasnjevanju zla ali merjenju statistik, pač pa ovrednotenju spomina, ki je bil izpostavljen pozabi in dolgo tabuiziran. Zgolj v enoletnem sodelovanju naj bi avtorice razstave oblikovale zbirko avtorskih fotografij in pričevanj nekaterih posameznikov, ki so preživeli fašistična taborišča, ter pričevanj svojcev ali prijateljev, ki ohranjajo spomin na inter-nirance. Dokumentarno-fotografska razstava o internirancih v fašističnih
likovni simpozij - Ustvarjalna oplajanja
Srečanje tržaških in koroških umetnikov na Ravnah na Koroškem
Kulturno društvo koroških likovnikov je v septembru priredilo na Ravnah na Koroškem likovni simpozij v hotelu Delalut. Predsednik društva, slikar Zoran Rožič, si je po sodelovanju na letošnjem 10. Tržaškem Artednu namreč zaželel, da bi se stiki nadaljevali, in je povabil od 13. do 15. septembra sedem slovenskih umetnikov, ki prebivajo v Avstriji, Sloveniji in Italiji, na ustvarjalno srečanje. Prvi večer je popestril znani koroški in slovenski glasbenik Milan Kamnik z venč-kom svojih koroških narečnih pesmi in priredb. Ob ustvarjanju in črpanju navdiha iz prelepega naravnega okolja ter zakladnice ljudske tradicije so umetniki spoznavali okoliške vasi, kot je Šentanel, obiskali kmetije, etnografske zbirke in ob pogovoru izmenjali izkušnje ter poglede.
Umetnica iz Nadiških dolin Luisa Tomasetig, slikarka, cenjena ilustratorka, avtorica kulis in lutk se z močnim izraznim nabojem v svojih likovnih stvaritvah navezuje na ljudsko dediščino in naravo. Njeni pravljični motivi, gibke poteze in energično zarisane šrafure dajejo njenim podobam poseben pridih.
Likovna pedagoginja in akademska slikarka Darja Srebrnik iz Dravograda se je specializirala v restavratorstvu na podiplomskem študiju v Edinburghu na Škotskem, z gibkimi potezami barvnega pastela je na poetičen način ujela krajinske izseke.
Klavdija Marušič po rodu iz Šem-pasa pri Gorici je s tehnikama prelivanja akvarela in olja na platnu izbrala motiviko, ki opozarja človeka na pomen spoštljivega odnosa do naravnega okolja, nje-
Udeleženci likovnega simpozija
ni deformirani metulji iz Fukušime svarijo pred ekološko katastrofo. Andrea Ver-delago iz Trsta je s svojimi mehkimi slikarskimi potezami na liričen način opeval krajino, kompozicijsko minimalistično zasnovane slike z močno abstrahiranimi motivi bogatijo značilni nanosi slikarskih potez. Albert Mesner je mojster v uporabi raku tehnike, ki jo eksperimentalno vnaša na slikarsko podlago in raziskuje posebne reliefne učinke. Nastale razpoke in površinske obdelave delujejo mate-rično. V novem ciklusu slik se je navdihoval po krajevni železarni s paleto toplih, rjavkastih odtenkov. Jasna Merku razi-
V uvodnem delu razstave je zemljevid Rdečega križa z lokacijami fašističnih taborišč; desno imitacija dnevnega obroka kruha, dnevniški zapisi internirancev in drugi razstavljeni predmeti
rš
koncentracijskih taboriščih tako temelji na domala izključno sodobnih avtorskih fotografijah Mance Juvan in je osredotočena na spomine civilnega prebivalstva. Po zatrjevanju avtoric naj bi bila na ogled postavljena zgolj prva faza projekta, saj posneta pričevanja zaradi finančnih omejitev za zdaj še vedno niso primerno obdelana in to kljub dejstvu, da naj bi bil nastanek vsebinskega dela razstave zasnovan izključno na volonterski bazi. Avtorica in nosilki projekta naj bi projekt izpeljale povsem iz humanističnih vzgibov.
Da tako pomembna obeležitev dela slovenske zgodovine temelji na očitno zgolj prostovoljnem delu, ob
tem pa trči še na nezmožnost zagotovitve vsaj minimalnih finančnih sredstev za (pre)potreben prikaz tega pomembnega dela slovenske polpretekle zgodovine, vsaj posredno kaže na brez dvoma mačehovski odnos in odsotnost ne le kulturne, temveč domala vsakršne politike v Republiki Sloveniji.
Razstava »Zadnji pričevalci, spomini internirancev italijanskih fašističnih taborišč« bo (v okrnjeni obliki) odprta do 28. oktobra. V tem času naj bi Muzej novejše zgodovine Slovenije za sedem tednov postal tudi mesto spomina in poklona žrtvam fašističnih taborišč.
RobiŠabec
filmi@pnmorski.eu
GREMO V KINO
Via Castellana Bandiera
Režija: Emma Dante
Igrajo: Elena Cotta, Alba Rorwacher in Emma Dante Italija 2013
Na preteklem beneškem filmskem festivalu si je ena od protagonistkfilma, Elena Cotta, zagotovila n boljšo žensko vlogo in to kljub starosti. Ocena: ★★★★
Volpi za naj-
skuje izrazne možnosti kolaža, iz okolja prevzema reliefne teksture s pomočjo oti-ranke. Njena koloristična naravnanost želi ujeti žarenje svetlobe kot protiutež temi, ki so jo cele generacije rudarjev doživele v teh krajih. Domačin, slikar Zoran Rožič s svojo paleto toplih, sončnih barv in svojo optimistično naravnanostjo z organizacijo simpozija omogočil slovenskim likovnikom, ki žive v treh sosednjih državah, da širijo svoj ustvarjalni prostor. Nastala slikarska dela bodo na ogled predvidoma naslednje leto na skupinskih razstavah, ki se bo nadaljevala v znamenju povezovanja.
Elena Cotta, nekdaj priljubljena zvezda italijanske televizije, zdaj velika gledališka igralka ima namreč triinosemdeset let.
V filmskem prvencu ene najuspešnejših režiserk italijanske gledališke scene, Emme Dante, igra vlogo Samire, starejše ženske albanske skupnosti, ki nosi s seboj starost a tudi veliko žalost. Pred leti je namreč izgubila edino hčerko, ki ji je umrla za rakom.
Zdaj Samira živi v nekam svojevrstni družini v predmestju Palerma. Dan za dnem hodi na hčerkin grob, kjer jo čaka trop psov, za katere osivela ženska tudi neutrudno skrbi.
Dan za dnem se nato odpelje po člane tiste čudne družine, na plažo, in jih zapelje domov.
Rosa je veliko mlajša. Tudi ona sedi za volanom avtomobila, ker jo je prijateljica Clara vprašala, da jo iz Milana, pospremi na poroko v Palermo. Življenje in usodi Samire in Clare se srečata na ozkem klancu, kjer nobena od dveh žensk za volanom se noče odmakniti, da bi omogočila prehod drugi. Slepa trma ju privede do najhujšega.
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 19. septembra 2013
13
rim - Pristojna senatna komisija včeraj zavrnila poročilo senatorja Augella
Postopek za izključitev Berlusconija je stekel
Med včerajšnjim zasedanjem komisije
RIM - Pristojna senatna komisija je včeraj s 15 glasovi za in enim proti zavrnila poročilo predsednika komisije, senatorja Ljudstva svobode Andrea Augella, ki je zahteval, naj se Berlusconijevo izvolitev v senat potrdi, kljub dokončni obsodbi Kasa-cijskega sodišča. Senatorji desnice in Severne lige so sejo zapustili pred glasovanjem, ko je komisija zavrnila tudi njihove proceduralne predloge. Novi poročevalec v komisiji bo senator Sel Dario Stefano, komisija pa naj bi se, tako je bilo napovedano, ponovno sestala v roku desetih dni. Z zavrnitvijo poročila senatorja Augella se je dejansko začel postopek izključitve Berlusconija iz senata, dokončno glasovanje pa bo v avli senata na polovici oktobra.
Včerajšnji jutranji sestanek senatne komisije se je začel sredi polemik, ko so senatorji desnice skušali zavlačevati postopek s proceduralnimi formalnostmi. Manever pa se ni posrečil, nakar so senatorji denice in Severne lige zapustili zasedanje. Novi predsednik in poročevalec v komisiji Dario Stefano j enapovedal, da bo prihodnja seja komisije javna in se je bo lahko udeležil tudi Berlusconi s svojimi odvetniki.
Videosporočilo Viteza medtem ni imelo nikakršnega učinka na senatorje Demokratske stranke, člane komisije. Tako je senator Felice Cas-son Izjavil, da gre za spoštovanje zakonov in ustavnih določil in Demokratska stranka ne bo spremenila svojih dosedanjih stališč. Podobno se je izrazila podpredsednica komisije, senatorka Stefania Pezzopane.
Med reakcijami na Berlusconi-jev video gre zabeležiti izjavo sekretarja Demokratske stranke Gugliel-ma Epifanija, ki je izjave označil kot zaskrbljujoče in žaljive do institucij. Postavlja se pod vprašaj in tveganje zahtevna akcija, ki jo vodi vlada za izhod iz krize. Še posebej je Epifani označil kot nesprejemljive Berlusco-nijeve napade na sodstvo. Gre za groteskno ponavljanje starih in dobro znanih parol, ki pa zaradi tega niso nič manj nevarne in obsojanja vredne. Epifani je Berlusconijevo sporočilo opredelil kot neodgovorno pri-livanje bencina na ogenj in samo on bo odgovoren za to, kar se lahko zgodi vladi.
Na drugi strani je predsednik Berlusconijevih senatorjev Rento Schifani govori o preporodu stranke Forza Italia, kar naj bi po njegovem odprlo novo politično fazo za vse zmerne sile v Italiji.
ansa
Senator Dario Stefano (Sel)
ansa
v 17 minut trajajočem videoposnetku
»Nič krivi« Cavaliere pozval ljudi naj postanejo »misijonarji svobode»
RIM - Nekdanji premier Silvio Berlusconi, o katerega prihodnji politični usodi se je pristojna komisija italijanskega parlamenta v prvi fazi izrekla včeraj zvečer, se tudi v primeru izključitve iz senata ne namerava odpovedati političnemu boju. »S politiko se lahko ukvarjaš tudi brez sedeža v parlamentu,« je poudaril v video nagovoru. V 17-minutnem posnetku je italijanski medijski mogotec kot napovedano sporočil, da se bo njegova stranka Ljudstvo svobode znova preimenovala v Naprej Italija, se pravi z imenom, s katerim je Berlusconi leta 1994 vstopil v italijansko politiko.
Berlusconi medtem ni omenjal morebitnega umika podpore vladi premiera Enrica Lette, ki bi brez koalicijske partnerice Ljudstva svobode padla. Je pa napadel politične rivale z italijanske levice in sodno vejo obtožil, da je do njega pristranska. »Nisem zagrešil nobenega zločina, ničesar nisem kriv. Sem nedolžen, popolnoma nedolžen,« je zagotovil.
Tako naj bi bila politična tudi razsodba, po kateri je bil Berlusconi avgusta pravnomočno obsojen na štiriletno zaporno kazen zaradi davčne utaje. Obsodbo je nekdanji italijanski premier
Silvio Berlusconi
ansa
označil za absurdno in je poudaril, da takšna obsodba ne more biti dokončna. »V Italiji in v Evropi si bom prizadeval za njeno revizijo,« je poudaril.
Sicer pa Berlusconi ne bo dopustil, da mu morebitna izključitev iz parlamenta prepreči politično udejstvovanje. »Tudi če bom izključen iz parlamenta, bom še vedno stal Italijanom ob strani,« je sporočil in dodal, da mu podpore volivcev ni nikoli manjkalo, ter izrazil prepričanje, da bo tako tudi v prihodnje.
Sicer pa je 76-letnik volivce pozval, naj se aktivno vključijo v politiko
in z Naprej Italija postanejo »misijonarji svobode«. Naprej Italija mora po njegovem v parlamentu osvojiti večino, s katero bi lahko uveljavila pomembne reforme, sicer Italiji grozi »katastrofa« - izguba demokracije, blaginje in svobode.
Berlusconijev vnaprej posneti video nagovor naj bi po prvem načrtu predvajali v torek, a so nato objavo preložili za en dan. Po poročanju tujih medijev naj bi odločitvi botroval uspešen dvig ponesrečene križarke Costa Concordia, ki bi lahko Berlusconiju odvzel preveč medijskega prostora. Tako je bil nagovor predvajan le nekaj ur pred glasovanjem komisije senata, pristojne za vprašanja imunitete, o izključitvi Ber-lusconija iz senata.
Medtem pa spletni bilten Euractiv povzema poročanje italijanskega časnika Il Messaggero, da naj bi Berlusconi razmišljal o kandidaturi za poslanca v Evropskem parlamentu v Estoniji. »Nora ideja« kandidirati v državi, kjer italijanski protikorupcijski zakon ne bi veljal, naj bi med Berlusconijevimi zavezniki pridobivala vse več podpore. Estonijo naj bi Berlusconi izbral, ker ima tam močno podporo njegov bližnji prijatelj, poslovnež Ernesto Preatoni.
damask - Stališče Rusije
»Poročilo inšpektorjev ZN je pristransko«
WASHINGTON / DAMASK / PARIZ - Po nedavni objavi poročila ZN o uporabi kemičnega orožja v Siriji je Rusija inšpektorje, ki so opravili preiskavo, kritizirala kot «spolitizirane in pristranske». Moskva tako še naprej krivdo za napad s kemičnim orožjem konec avgusta pri Damasku pripisuje upornikom, ob čemer jo je predsednik ZDA Barack Oba-ma obtožil, da ignorira dejstva.Kot je na obisku v Damasku danes dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov, so inšpektorji ZN »sestavili selektivno in nepopolno poročilo«. Strokovnjaki tako niso preiskali še treh dodatnih prizorišč uporabe kemičnega orožja v državi, je Rjabkov dejal za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti, ki jo povzema nemška dpa.
Kot je dodal, je Sirija Rusiji izročila gradivo, ki naj bi dokazovalo krivdo upornikov za kemični napad 21. avgusta in ga bodo sedaj tudi preučili. Rjabkov, ki danes nadaljuje obisk v Siriji, je tudi pozval Damask, naj vse podatke o svojih zalogah kemičnega orožja preda »natančno in pravočasno«.
ZDA in Rusija sta namreč minuli konec tedna dosegli dogovor o predaji sirskega kemičnega orožja pod nadzor mednarodne skupnosti; orožje naj bi nato uničili do sredine prihodnjega leta. Kljub temu strani ostajata vsaka na svojem bregu glede ocene napada 21. avgusta, ki je terjal več sto življenj. ZDA in tudi njihova zaveznica Francija verjamejo, da je poročilo inšpektorjev ZN, ki so potrdili uporabo sarina, podpira nji-
Sergej Ryabkov in Bašar Asad
ansa
hovo prepričanje, da za napadom stoji sirski režim.
Tudi Nemčija je včeraj izrazila prepričanje, da dokazi »jasno kažejo, da je za napad odgovoren sirski režim«, je dejal nemški zunanji minister Guido Westerwelle.
»Ko pogledate na podrobnosti dokazov, predstavljenih v poročilu, si ni moč zamisliti, da bi lahko kemično orožje uporabil kdorkoli drug kot režim,« je v torek dejal Obama. Poročilo je poleg tega »spremenilo mednarodno dinamiko« glede vprašanja, je menil v pogovoru za špansko televizijo Telemundo, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Francija je včeraj odločno zavrnila stališče Rusije, da je poročilo inšpektorjev ZN pristransko. »Nihče ne more postavljati pod vprašaj objektivnost ljudi, ki jih imenuje ZN,« je dejal francoski zunanji minister Laurent Fabius. »Rusko ravnanje me zelo preseneča,« je dejal v Parizu po pogovoru s španskim kolegom Jose-jem Manuelom Garcio-Margallom. (STA)
kanada - V predmestju prestolnice Ottawa
V	trčenju avtobusa in vlaka več mrtvih
OTTAWA - V predmestju kanadske prestolnice Ottawa sta včeraj trčila dvonadstropni avtobus in potniški vlak. Umrlo je najmanj šest ljudi, 30 jih je ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija dpaTiskovni predstavnik reševalcev je na novinarski konferenci pojasnil, da je smrtnih žrtev zaenkrat šest. Pet ljudi je umrlo na kraju nesreče, še eden pa kasneje v bolnišnici. Med ranjenimi je še deset ljudi v smrtni nevarnosti. Razlog za trčenje še ni znan, po navedbah nekaterih prič pa naj voznik avtobusa ne bi upošteval signalizacije. Policisti so že potrdili, da je voznik avtobusa med tistimi osebami, ki so v nesreči izgubile življenje. Po navedbah železniške družbe Via Rail, ki ji pripada v nesreči udeležen vlak, nihče od njihovih potnikov v trčenju ni bil poškodovan.
V	Atenah skrajni desničar ubil levičarja
ATENE - V zahodnem delu Aten so včeraj z nožem zabodli 34-letnega člana levičarske skupine Antarsia. Umora je osumljen član skrajno desne stranke Zlata zora, ki ga je policija že aretirala, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Policija preiskuje tudi prostore stranke v Atenah.Po poročanju lokalnih medijev sta se moška sprla pred kavarno, povod pa je bil nogomet. Prepir se je nato razširil na področje politike in končal krvavo.
Skrajno desna stranka Zlata zora je trenutno glede na javnomnenjske raziskave tretja po moči v Grčiji in ima v parlamentu 18 poslancev. Stranko sumijo, da je organizirala že več napadov na tujce v Grčiji, čeprav to zanika. Več njenih poslancev pa je bilo obtoženih nasilnega vedenja. Tiskovni predstavnik stranke Ilias Kasi-dirias je včeraj uboj levičarja označil za zločin in zanikal, da bi bila stranka kakor koli vpletena vanj. Temu pa ne verjame več tisoč Grkov, ki se je včeraj zaradi zločina podalo na ulice.
Skupina roparjev oropala zapor
RIM - Na severu Italije se je zgodil nenavaden rop. Skupina roparjev je vdrla v zapor, ukradla sef in pobegnila. Roparji so še vedno na prostosti, je poročal italijanski časnik Corriera della Sera. Roparji so v torek zvečer vdrli v pisarno direktorja zapora in uspešno zbežali s sefom, v katerem je bilo kakih 5000 evrov.
Roparji so morali zapor dobro poznati, saj so uporabili dva podzemna prehoda, kjer niso nameščene nadzorne kamere. Vdrli so skozi dvoje vrat, ki niso bila dodatno zaščitena, navaja časnik La Repubblica. Časnik dodaja, da je bil v trezorju denar, ki so ga svojci pustili za zapornike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
1 4 Četrtek, 19. septembra 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
VILEŠ - Velika pričakovanja zaradi nastajajočega nakupovalnega središča
Župana ne bodo več oblegali iskalci dela
Z odprtjem novega pokrajinskega urada za delo v Vilešu iskalci zaposlitve ne bodo več »oblegali« krajevnega župana Lucia Cabassa, da bi ga prosili za informacije o delovnih priložnosti v novem nakupovalnem središču Tiare Shopping, ki ga bodo odprli pred koncem novembra ob veleblagovnici Ikea. »Doslej so se brezposelni in iskalci zaposlitve množično odpravljali na županstvo v Vilešu, da bi se pozanimali, kako bo z zaposlovanjem v novem nakupovalnem središču Tiare. Številni med njimi so se seveda napotili tudi k županu iz Vileša, marsikdo pa je prosil pomoč tudi župane iz Romansa in drugih sosednjih občin. Spričo tolikšnega zanimanja smo se odločili, da bomo pokrajinski urad za delo odprli še v Vilešu,« pojasnjuje pokrajinska odbornica za delo Ilaria Ce-cot. Novi pokrajinski urad za delo, ki so ga odprli včeraj popoldne na županstvu v Vile-šu, ne bo namenjen izključno zaposlovanju novih uslužbencev v nastajajočem nakupovalnem središču Tiare Shopping v Vilešu, pač pa bo v njem mogoče dobiti vsa navodila in pomoč, ki jo brezposelnim in iskalcem zaposlitve že nudijo v pokrajinskih uradih za delo v Gorici, Tržiču in Gradežu.
V vseh štirih pokrajinskih uradih za delo bodo tako v prihodnjih tednih zbirali prijave za selekcije za zaposlitev 100 uslužbencev v nakupovalnem središču Tiare. Z lastništvom so se na goriški pokrajini dogovorili, da bodo v pokrajinskih uradih za delo sledili prvemu delu selekcij, potem pa bodo imeli glavno besedo pri zaposlitvi uslužbencev upravitelji posameznih trgovin, barov in restavracij. Teh bo skupno 160; ker bo vsaka trgovina imela svojega upravitelja, pa pokrajinska odbornica Ilaria Cecot ra-zlada, da ne razpolagajo s podatkom o skupnem številu zaposlenih v novem nakupovalnem središču. »Skupno število delavcev lahko oceni le lastništvo nakupovalnega središča, verjetno pa bo znano le po njegovem uradnem odprtju. Zdaj je namreč nemogoče napovedati, koliko uslužbencev bodo imele posamezne trgovine, kar bo seveda odvisno tudi od prodaje in števila obiskovalcev,« pravi Cecotova in pojasnjuje, da bodo v pokrajinskih uradih za delo vodili prvi del selekcij tudi za zaposlitev uslužbencev, ki bodo skrbeli za čiščenje in varnost nakupovalnega središča. »Zdaj bomo vodili prvi del selekcij za sto delovnih mest, delamo pa na tem, da bi to število lahko povečali,« zaključuje Ilaria Cecot.
Kulturni center Lojze Bratuž Združenje cerkvenih pevskih zbrov
Koncertna sezona 2013-2014
LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET
ob 30-letnici delovanja in 80-letnici pianista Igorja Dekleve
Igor Dekleva, klavir Monika Skalar, prva violina Karel Žužek, druga violina
Franc Avsenek, viola Stane Demšar, violončelo
Koncert v okviru festivala Kogojevi dnevi 2013
Kulturni center Lojze Bratuž Petek, 20. septembra 2013, ob 20.30
Vstop prost
Novo nakupovalno središče v Vilešu
bumbaca
VILES-ROMANS
Preživeli so
s kakovostjo in
• ■• • •
specializacijo
Ravno v Vilešu in sosednjem Ro-mansu je nekaj trgovin, ki so preživele odprtju veleblagovnice Ikea in nezadržni gradnji nakupovalnih središč po vsej Fur-laniji-Julijski krajini. V Vilešu in Roman-su sta štiri leta po odprtju veleblagovnice Ikea še vedno odprti dve trgovini s pohištvom; obe sta se pred leti odločili, da bosta ponujali izdelke višjega kakovostnega razreda, zato pa sta si pridobili zaupanje kupcev, ki jih švedski velikan s svojimi proizvodi ni uspel »očarati«. Po svoje je zanimiva tudi zgodba trgovine z oblačili iz Romansa; pred leti so njeni lastniki že razmišljali o zaprtju, potem pa so se odločili, da se bodo specializirali v prodaji oblačil za močnejše postave. Odločitev se je očitno obrestovala, saj je zdaj trgovina poznana širom naokrog.
RONKE - Kriza
Najbolj ranljivi so upokojenci, mladi in ženske
Negativnih učinkov splošne gospodarske krize, ki je poglobila socialne razlike in marsikoga pahnila ob rob revščine, ne občutijo vsi na enak način. Še zlasti veliko težav imajo bolj ranljive skupine, ženske in mladi ne uspejo priti do zaposlitve, upokojenci se soočajo s posledicami 30-odstotnega padca kupne moči v zadnjih desetih letih in s podražitvijo »ticketov«, zaradi česar se vse več ljudi odpoveduje zdravniškim pregledom in izvidom. Na vse bolj nevzdržno stanje opozarjajo člani sindikata upokojencev SPI-CGIL, ki so se včeraj zbrali v Ronkah na sedmem deželnem prazniku glasila »Libereta«.
»Kriza povečuje razlike med ljudmi, neoliberalizem pa vodi v kopičenje vsega bogastva v rokah maloštevilnih petičnežev. Med posledicami krize je tudi slabo plačano prekerno delo, ki se širi tudi v naši deželi,« poudarja deželni tajnik sindikata CGIL Franco Belci; poleg njega so se včerajšnjega srečanja v Ronkah udeležili še tajnik sindikata SPI-CGIL Ezio Medeot, pisatelj Pino Roveredo in zgodovinarka Elisabetta Vezzosi, ki so opozorili tudi na zaskrbljujoče širjenje nasilja nad ženskami. »Če se hočemo zoperstaviti nasilju nad ženskami, potrebujemo dobre zakone po zgledu španskih, hkrati pa je potreben kulturni zasuk, za katerega si moramo prizadevati od prvih šolskih let,« je poudarila Vezzosija.
GORICA - Gostinska šola Ad formanduma
Kuhanja se bodo učili v hotelski restavraciji
Goriška razreda s skupno 35 dijaki - Zanimanje narašča
GORICA - Tekstil, kovine in krznarstvo
Mladim razkrivajo skrivnosti poklicev
Gostinska šola Ad formanduma odpira vrata tudi v Gorici. Pričenja se namreč novo šolsko leto za mlade, ki so se po končani nižji srednji šoli odločili za pripravo na poklic: v tem primeru gre za poklic kuharja in natakarja.
Slovenska gostinska šola je zgodovinsko prisotna v tržaškem mestnem jedru že več kot dve desetletji; v tem obdobju se je izšolalo nad 200 mladih, ki so s poklicno diplomo v roki vstopili v svet dela. Od lanskega šolskega leta je gostinska šola prisotna tudi v Gorici. »Za to potezo smo se odločili zato, da bi zadostili povpraševanju po tovrstni obliki šolanja in v specifičnem sektorju, ki je gostinski, tudi v goriški občini in širši okolici,« pojasnjuje direktor zavoda Massimi-liano Iacono. »Naš predlog, da se v Gorici odpre sedež gostinske šole, je bil sprejet znotraj združenja Effe.pi, izvedli pa smo ga tudi ob podpori pristojnih deželnih uradov. V relativno kratkem času nam je uspelo povabiti v našo sredo zadostno število dijakov, tako da smo izpeljali prvi letnik programa. Letošnje novo šolsko leto pričenjamo tudi z drugim letnikom - v oba goriška razreda je vpisanih 35 dijakov - in z novim sedežem za šolske dejavnosti,« razlaga Iacono.
»Število dijakov, ki izbere gostinsko šolo za poklicno usposabljanje, neprestano narašča. Številke nas veselijo in so odraz privlačnosti gostinskega sektorja, ki nudi številne možnosti zaposlitve. V letošnjem šolskem letu je v naši gostinski šoli vpisanih 126 dijakov, kar je za našo stvarnost izreden dosežek,« pravi odgovorna za programe srednjega pokli-
cnega izobraževanja na Ad forman-dumu Martina Canziani.
V Gorici ima gostinska šola Ad formanduma sedež v KB centru na Korzu Verdi; tam se poleg tipično šolske dejavnosti izvajajo tudi drugi tečaji za poklicno izpopolnjevanje, namenjeni polnoletnim osebam. Ves praktični del pouka na gostinski šoli pa se izvaja v prostorih s kuhinjsko opremo. »V lastnikih hotela Best Western Go-rizia Palace smo našli odlične sogovornike, ki nam omogočajo, da se lahko dijaki izučijo poklica v restavraciji hotela,« izbiro lokacije pojasnjuje Ia-cono. Ravno v Best Western Gorizia Palace bo danes krajša slovesnost ob začetku šolskega leta, ki sovpada z odprtjem novih prostorov, namenjenih šolski dejavnosti.
»Še vedno smo sredi hude gospodarske krize, vsak dan smo priča njenim posledicam, toda obenem živimo v prostoru, ki se ponaša z vabljivo eno-gastronomsko in turistično ponudbo. V tem smislu so poklici v gostinstvu privlačni: po eni strani je šolanje relativno kratko, po drugi strani pa je krivulja povpraševanja po tovrstnih poklicnih profilih manj padajoča kot pri drugih poklicih. Skratka, še vedno se v tem sektorju, krizi navkljub, najdejo možnosti zaposlitve. Naša želja je, da se dijaki izšolajo v profesionalnem in obenem prijetnem okolju: sodelovanje z lastniki goriškega hotela, skupino HNH iz Benetk, nam omogoča še dodatne možnosti izpopolnjevanja za mlade talentirane dijake in predstavlja hkrati veliko pridobitev ter priložnost, da našo dejavnost lahko še dodatno obogatimo,« je prepričan Massimiliano Iacono.
Tečajniki med prvo lekcijo
Mladinska brezposelnost je v Italiji dosegla rekordno 37,3-odstotno raven, tudi zato se vse več mladih odloča za iskanje poklicnih poti na področju tradicionalnih obrtniških dejavnosti. Tako se bo tudi trinajst mladih med 20. in 28. letom iz raznih krajev dežele Furlanije-Julijske krajine učilo poklicev s področij tekstila, kovin in krznarstva.
Prvo lekcijo so izpeljali v ponedeljek na goriškem sedežu ustanove Enfap, kjer bo potekal 40-urni teoretični del izobraževanja, nakar se bo tečaj »Obrt in poklici v Gorici: inoviranje prihodnosti skozi preteklost« nadaljeval s sklopom 210 ur praktičnega dela v laboratorijih poklicnega zavoda Cossar pod vodstvom petih izkušenih obrtnikov iz goriškega mesta in okolice. Ti bodo mladim razkrili številne skrivnosti svoje stroke, saj cilj projekta je tečajnikom omogočiti zagon obrtniške delavnice. Poklici, ki jih napredek potiska v pozabo, v sedanjih kriznih okoliščinah namreč lahko postanejo podjetniški izziv. Pokroviteljica projekta je goriška občina, ki je pridobila finančni prispevek na deželi
bumbaca
FJK, v vlogi partnerjev pa so pristopili še Trgovinska zbornica, zveza obrtnikov Confartigianato in združenje Noi ... dell'ar-te, ki v okviru Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju upravlja laboratorij s statvami za vezenje tkanin; pri njih bodo potekale praktične lekcije.
»Imate edinstveno priložnost, da vam mojstri razkrijejo in prikažejo skrivnosti poklicev, s katerimi se vse manj ljudi ukvarja. Tečaj izkoristite na najboljši način,« je mlade, med katerimi je nežni spol v prednosti, v ponedeljek nagovorila občinska odbornica za proizvodne dejavnosti Arianna Bellan. Občinski odbornik Stefano Ceretta pa je pozorno skupino mladih pozval, naj bodo radovedni, obenem jim je obljubil podporo občinske uprave.
Tečaj bo predvidoma trajal do konca marca, ko bodo nagradili najboljši predstavljeni izdelek. Vsi soudeleženi pri organizaciji bodo nato zagotovili pomoč tistim, ki bi se preizkusili na samostojni podjetniški poti. Potek tečaja in napredke tečajnikov bo mogoče spremljati preko spletnih socialnih omrežij. (av)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 19. septembra 2013
15
gorica - Požar uničil streho hiše v mestnem središču
gorica - Okusi
Kriv je pregreti dimnik ^ij
Pregreti dimnik je povzročil požar, ki je očrnil stanovanje in uničil streho eno-nadstropne hiše v Ulici Faiti v Gorici. Zagorelo je okrog 13.30; stanovalci so skušali prižgati ogenj v kaminu, vendar naj bi se kmalu zatem pregrel dimnik, skozi katerega dim ni uhajal, kot bi moral. Ogenj se je takoj razširil na lesene tramove, stanovalcem je tedaj postalo jasno, da morajo čim hitreje pobegniti iz hiše. Ob izbruhu požara so bili v stanovanju v prvem nadstropju hiše njegova lastnica, arhitektka srbskega rodu, njena hčerka in še dve mladoletni osebi. Vsi štirje so brez težav zapustili poslopje in pred njim pričakali prihod gasilcev in karabinjerjev. Ko se je požar že razbesnel po leseni man-sardi, je 37-letna hčerka lastnice stanovanja naenkrat stekla v njegovo notranjost. Pred ognjem je hotela rešiti nekaj predmetov, na katere je bila posebno navezana. Za žensko se je nemudoma pognal ka-rabinjer goriškega poveljstva; našel jo je v eni izmed sob, ki je bila že povsem nasičena z dimom. Če bi ženska še nekaj časa ostala v stanovanju, bi ga verjetno sama ne uspela več zapustiti; zato je kara-binjer pozval žensko, naj mu sledi, in ji nato pomagal iz zakajenega poslopja.
Pri gašenju požara je sodelovalo trinajst gasilcev; v Ulico Faiti so prišli s petimi vozili, več metrov visoke ognjene zublje so gasili tudi s pomočjo dolge lestve. V gasilsko kasarno so se vrnili pozno popoldne, saj je gašenje lesene strehe trajalo več ur. Zaradi požara je bila Ulica Faiti nekaj ur zaprta prometu, gost oblak dima je bil viden do Ločnika.
V pritličju hiše je še eno stanovanje, v katerem živi tričlanska družina. Ko se je požar vnel, jih k sreči ni bilo doma. Komaj
so izvedeli, kaj se dogaja, so takoj prišli v Ulico Faiti in pred poslopjem zaskrbljeno opazovali gašenje. Voda, ki so jo gasilci uporabili za gašenje požara, je po vsej verjetnosti pronicala do njihovega stanovanja, tako da bo skupna gmotna škoda zelo velika. Sosedje so povedali, da je hiša, v kateri se je vnel požar, nova. Zgradili so jo pred kakimi štirimi-petimi leti. Načrt zanjo naj bi izdelala ravno arhitektinja, ki živi v stanovanju, v katerem se je požar vnel.
GORICA
Za zdravo življenje
Goriško zdravstveno podjetje, deželni Coni in pokrajinska izpostava deželnega šolskega urada bodo še naprej sodelovali za zdrav življenjski slog in promocijo športnih aktivnosti pri vseh starostnih skupinah. V ta namen bodo jutri na sedežu podjetja ponovno podpisali programski dogovor. »Gibanje je zelo koristno pri večini zdravstvenih problematik, ki pestijo ljudi. Šport prispeva k izboljšanju splošnega zdravstvenega stanja in odpravlja rizične faktorje, kot sta debelost in stres,« pravi Cristina Aguzzo-li, ki je pri zdravstvenem podjetju odgovorna za promocijo zdravja. Podpisniki so tudi ustanovili delovno skupino, ki pripravlja skupne programe in nadzira njihovo izvajanje, obenem skuša omejevati podvajanje športne ponudbe na teritoriju. Sinergijo ustanov s ciljem zdravega življenja je pohvalil tudi generalni direktor zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula.
Doslej nepričakovano veliko prošenj
Tolikšnega zanimanja niso pričakovali. Doslej so na goriškem županstvu prejeli veliko število prošenj mladih prostovoljcev, ki so pripravljeni dati svoj doprinos k izvedbi letošnjega pouličnega praznika Okusi na meji. Spričo tolikšnega zanimanja na občini razmišljajo, da bi povečali število razpoložljivih mest, saj želijo, da bi bilo v organizacijo prireditve vključenih čim več ljudi. Mladi prostovoljci bodo med praznikom, ki bo trajal od četrtka, 26. septembra, do nedelje, 29. septembra, delili informacije v več jezikih, hkrati pa bodo sodelovali s podjetjem Bensa PM, ki je odgovorna za zagotavljanje varnosti na prireditvi.
Prošnjo lahko vložijo vse polnoletne osebe, pri čemer bodo prednost dali med mladim od 18. do 30. leta starosti. Pri kandidatih je zaželeno znanje angleščine, nemščine ali slovenščine. Na goriškem županstvu bodo prijave zbirali še danes in jutri. Obrazec za vložitev prošenj je na voljo na spletni strani goriške občine www3.comune.gori-zia.it. Prostovoljci bodo v zameno za svoj doprinos k uspehu prireditve prejeli majčko in nekaj brezplačnih obrokov. Včeraj so med organizacijskim srečanjem prireditve odločili, da bo na sedežu Zelenega križa v Ulici Crispi operativno središče za zagotavljanje varnosti med celotnim potekom pouličnega praznika.
Več metrov visoki ognjeni zublji (levo); požar so ukrotili pozno popoldne bumbaca
števerjan - Na cesti za Vipolže
Več varnosti s krožiščem
Asfaltirali bodo cesto, ki z Jazbin vodi v Števerjan - Podporni zid na Bukovju bodo olepšali s stensko poslikavo
Na cesti, ki vodi z Jazbin proti nekdanjem mejnemu prehodu v Vipolžah, nedaleč od zapuščene kasarne finančne straže, se začenja gradnja novega krožišča; števerjanska županja Franka Padovan je že podpisala sklep, ki uvaja prve prometne omejitve in delno zaporo cestišča, tako da se gradbeni delavci lahko varno lotijo posega. S krožiščem bodo nadomestili prometni otok med cesto, ki pelje proti državni meji, in cesto, ki pelje proti Štever-janu. S tem bodo bodo povečali vidljivost, ki je danes pomanjkljiva, hkrati bodo voznike, ki premočno pritiskajo na plin prisilili, da znižajo hitrost svojih avtomobilov.
Denar za gradnjo krožišča so si na šte-verjanski občini zagotovili s prispevkom gorske skupnosti za za Terske in Nadiške doline ter Brda, ki je skupno dala na razpolago 500.000 evrov. »Za krožišče bo šlo okrog 350.000 evrov, ostali del denarja bomo upo-
rabili za asfaltiranje ceste, ki z Jazbin pelje v Šte-verjan,« pravi županja Franka Padovan in pojasnjuje, da je omenjena cesta trenutno zaprta zaradi obnavljanja vodovodne infrastrukture.
Števerjan je od gorske skupnosti pridobil še manjši prispevek za olepšanje velikega podpornega zidu pod Bukovjem. Občina ima v tem primeru na razpolago nekaj
več kot pet tisoč evrov za poslikavo zidu, na katerega bodo naslikali vinograd in logotip »I love Collio«; poslikavo bodo dokončali prihodnji teden. Občinska uprava bo poskrbela, da bodo na podoben način olepšali tudi veliki podporni zid pred gostilno Dvor; v tem primeru bo prispevek zagotovila Fundacija Goriške hranilnice.
gorica - Med ulicama Boccaccio in Sv. Klare
Hard rock na tržnici
Občina daje prostor na voljo mestu - Županova kampanja proti popivanju in alkoholu med mladino
Odkrita tržnica - parkirišče
Sobotni koncert hard in metal rocka na območju odkrite tržnice med ulicama Boccaccio in Sv. Klare nakazuje novo namembnost lokacije v mestnem središču, kjer se še ni uresničila prekvalifikacija. »Naj ne bo le parkirišče, temveč tudi kraj dogajanja, zato ga dajemo mestu na razpolago. Ovrednotiti ga želimo že danes v pričakovanju, da se tu uresniči načrt veleblagovnice in parkirišča, ki pa se zaradi splošne krize danes še ne izvaja,« je včeraj na licu mesta napovedal župan Ettore Romoli, ki je prišel prisostvovat predstavitvi koncerta »Go4Rock«. Pobudnik je združenje Six for Fun, ki ga je zastopal Alessio Zorzenon, med drugim občinski svetnik Ljudstva svobode. »Hiše so nekoliko oddaljene od lokacije, pričakujemo vsekakor proteste ljudi, a se ne bomo preveč obremenjevali. Ne moremo zahtevati, da bo
rock glasba tiha,« je dejal župan in bende pozval, naj se mu pridružijo pri kampanji proti popivanju, zlasti med mladoletnimi, »ki je pri nas resen problem«.
Nastopili bodo trije goriški bendi -Overtures, Love-Lace in Escape - ter Estwind iz Slovenije. »Privabiti želimo tudi slovensko publiko, ki je pozorna za to glasbeno zvrst,« pravi Zorzenon, člane goriških bendov pa veseli, da bodo končno igrali v svojem mestu. »Za sabo imamo evropsko turnejo, v Gorici pa smo zadnjič nastopili pred sedmimi leti,« za Overtures dodaja Michele Guaitoli.
Sobotno dogajanje s tržnico se bo začelo ob 15. uri, glasba bo na vrsti ob 18. uri, opolnoči bo vsega konec; točili bodo pivo, ne pa vina, najeli bodo varnostno službo. Pričakujejo vsaj petsto ljudi, upajo pa seveda, da jih bo veliko več.
Na Jazbinah bodo zgradili krožišče (zgoraj); poslikava zidu na Bukovju
bumbaca
16
Četrtek, 19. septembra 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
GORIŠKA - Čezmejni prevoz pomanjkljiv
Gorici naj dobita skupno mestno avtobusno linijo
Potniki, ki se med Gorico in Novo Gorico prevažajo na čezmejnem avtobusu, si želijo pogostejših voženj, možnosti uporabe te linije tudi ob nedeljah, pred-prodajo vstopnic, ki bi zmanjšala porabo časa ob nakupu vozovnic v avtobusu, in povezavo s Qlandio in Šempetrom. Vožnjo z avtobusom sicer izkorišča manj kot en odstotek vseh, ki prečkajo mejo med mestoma oz. državama, zato ob privlačnejši storitvi, ki bi pomenila predvsem večjo frekvenco, bi bil potencial za povečanje števila potnikov zelo velik, sta prepričana avtorja študije o javnem avtobusnem potniškem prevozu na čezmejnem območju na Goriškem, Matej Gabrovec in Jani Kozina z ljubljanskega Geografskega inštituta Antona Melika. Študija je nastala v okviru standardnega projekta Tradomo, vrednega 2,6 milijona evrov, v katerem sodeluje več partnerjev z obeh strani meje. Na območju Gorice in Nove Gorice sicer že obstaja mednarodna linija, ki povezuje obe mesti, ne obstaja pa neposredna povezava Gorice s Šempetrom. V študiji so se zato osredotočali predvsem na dopolnitev in op-timiziranje obstoječih povezav.
»Rešitve smo predlagali v dveh fazah: v prvi optimizacijo obstoječe trase med Gorico in Novo Gorico, in sicer da bi vanjo vključili tudi nakupovalna središča v Novi Gorici, ker smo ugotovili, da gre veliko italijanskih potnikov tja po nakupih. V drugi fazi pa smo predlagali skupno mestno linijo med mestoma, ki bi lahko pobirala tudi notranje potnike - znotraj Gorice in Nove Gorice. To bi tako bila integrirana mestna linija, ki bi jo organizirali obe mesti,« po-
jasnjuje Gabrovec, ki opozarja tudi na naslednjo pomanjkljivost: javni potniški promet z Mirnom je redek in slabo organiziran. Ena izmed rešitev bi bila linija, ki bi Miren povezovala preko italijanske strani in bi nato preko mejnega prehoda, Vrtojbe in Šempetra vodila v Novo Gorico. »Ta linija bi omogočala povezavo prebivalcev Mirna z Gorico, po drugi strani pa tudi omogočala boljšo povezavo poslovne cone v Vrtojbi z Novo Gorico,« meni soavtor študije, kjer je navedena tudi ideja o poenotenju vozovnic v primeru mednarodne avtobusne linije. »Predlagamo, da bi imeli enoten tarifni sistem, kar še ne izključuje, da bi bil del poti znotraj Nove Gorice še vedno brezplačen. Ko bo pa tarifna integracija na državnem nivoju, bomo predlagali, da se tudi Gorico vključi v enotni slovenski sistem,« dodaja Gabrovec. Glede prestopne točke na Trgu Evrope študija ugotavlja, da je tam začetna postaja italijanske proge 1, ki vozi mimo goriške železniške postaje v Štandrež. »Ta proga je idealna povezava obeh železniških postaj. Žal je povezava le pogojno uporabna, kajti za potovanje z goriškimi mestnimi avtobusi je obvezen nakup vozovnic v pred-prodaji, ta pa na Trgu Evrope ni organizirana. Zato predlagamo uvedbo prodaje vozovnic v trafiki na novogoriški železniški postaji in postavitev kartomata na italijanskem postajališču,« nakazujejo rešitev.
Novosti so predvidene tudi v zvezi z potekom mednarodne linije Gorica-Nova Gorica. Predlagana je odprava opoldanskega presledka voženj med 13. in 15. uro ter uvedba voženj v enournih intervalih od sedmih zjutraj do osmih zvečer. Ukine naj
Predlog spremenjene trase mednarodne avtobusne linije na Goriškem
se devijacija do novogoriške železniške postaje. »Ta je z goriško železniško postajo že tako povezana s progo št. 1, potnikov na relaciji med železniško postajo in središčem Nove Gorice pa v skladu z obstoječim dovoljenjem tako ne sme prevažati. Predlagamo tudi podaljšanje do nakupovalnega središča Qlandia,« predlaga študija, ki predvideva tudi podaljšanje goriških linij 3 in 5 do Šempetra, pa tudi določitev primernih avtobusnih postajališč na območju občin Šempeter-Vrtojba in Nova Gorica za postavitev sistema javljanja oz. elektronskih tabel, na katerih bi bil prikazan predvideni prihod avtobusov.
»Glede uresničitve vseh teh predlogov bi se morali sestati tudi z italijanskimi oblastmi in videti, kakšen je interes na njihovi strani, preveriti stroške in pripraviti konkreten predlog,« meni šempetrski župan Milan Turk. »Zdi se, da bi vsaj nekatere stvari lahko bile hitro uresničljive, ker stroški ne bi bili previsoki. Italijanski partnerji so bili že seznanjeni z izsledki študije, za nekatere stvari so pokazali interes, a je treba to urejati na politični ravni: da se predvsem ugotovi, ali obstaja interes za izvedbo vsega tega,« dodaja župan.
Katja Munih
GORICA - Jutri »Septembrski vtisi«
Sredi Travnika kulturni protest
Jutrišnji »Septembrski vtisi« sredi Travnika bodo priložnost za izraz podpore goriški kulturni stvarnosti, obenem tudi protest zaradi prezira, ki ga mestna kultura doživlja, in pa reakcija na umiranje na obroke, na katerega bo obsojena, če ne bo preobrata. Zgovoren dokaz tega je ogroženi obstoj goriških in tržiških kinodvoran, ki odigravajo izrazito kulturno vlogo, a jim nastajajoči multikino v Vilešu odžira prihodnost. Najbolj učinkovita reakcija pa je prikaz bogastva in kakovostne ravni goriških kulturnih sredin, ki se v interesu mesta znajo povezovati. To je cilj jutrišnje manifestacije z udeležbo italijanskih, slovenskih in furlanskih ustvarjalcev. Potekala bo med 18. in 21. uro.
Pred Neptunovim vodnjakom se bodo predstavili razni protagonisti goriške glasbene scene: Radio Zastava, Ga-briella Gabrielli, Paola Rossato, Statale 56, Flexy Gang, Ensemble DAnjou, Scrambled Age, Two Sweet Smile, Nerini-Chia-rion-Violano, Gino Pipia, Paolo Del Ponte, Gregorig-Milocco-Bumbaca, Manuel Dominko in Fabrizio Battista. Prebirali bodo poezijo v različnih jezikih, tudi verze slovenskih avtorjev Aceta Mer-
molje, Jurija Paljka, Klavdije Vončina, Alda Rupla, Davida Bandlja, Ljubke Šorli in Filiberta Benedetiča; recitatorji bodo Robert Cotič, Solange Degenhart in Nadja Šuligoj. Svoje knjige bodo predstavili Giorgio Mosetti, Alessandra Marc in Nataša Cvijanovič. Likovni umetniki (med njimi Mariagrazia Persolja, Silvan Bevčar, Bogdan Butkovič, Jože Cej, Franco Dugo ...) in fotografi bodo svoja dela razstavili okrog vodnjaka.
Pobudnika sta združenje Gorizia e tua in Kulturni dom, pokrovitelji pa so občina, pokrajina in Trgovinska zbornica. V vidiku jutrišnjega dogodka prejemajo organizatorji številne izraze podpore in ponudbe o sodelovanju; naj omenimo Forum cultura iz Gorice, Terzo Teatro, zadrugo Maja, Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, fotoklub Skupina 75, kulturna društva Jadro, Naš prapor, Andrej Paglavec, Briški grič, športno združenje Dom, združenje Mazzini Endas, zadrugo Tutti insieme, Kinoate-lje itd. Kdor želi podpreti pobudo, lahko to stori preko Facebook strani združenja Gorizia e tua ali na naslov in-fo@kulturnidom.it. Ob slabem vremenu bo prireditev v Kulturnem domu.
Travnik, prizorišče jutrišnjega dogodka
bumbaca
Okoljska vzgoja Rogosa □ Le^ne
Družba Rogos, ki upravlja botanični vrt Carsiana, naravni rezervat Doberdob-skega in Prelosnega jezera ter rezervat ob izlivu Soče, prireja danes ob 16. uri v sprejemnem centru na otoku Cona predstavitev svojih ponudb okoljske vzgoje za šolsko leto 2013-2014. Zainteresiranim bodo delili informativno gradivo in jim predstavili svoje didaktične delavnice in vodene oglede v strukturah, ki jih družba upravlja. Srečanje bodo ponovili jutri ob 16. v botaničnem vrtu Carsiana v Zgoniku; dodatne informacije so na voljo na tel. 320- 2963942, inforogos@gmail.com.
Ustvarjalna delavnica
Pred zaključkom razstave »Utrip gozda« bo v soboto ustvarjalna delavnica, med katero bo Giorgio Burgnich mladim pokazal, kako kos lesa spremeni v lično skulpturo. Naučil jih bo tudi barvati male lesene mojstrovine. Interesenti se lahko prijavijo še danes in jutri na tel. 349- 6931585 ali pa se zglasijo v kavarni HiC v Ulici Don Bosco v Gorici. (vip)
Temne sence demence
V knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Neve Železnik z naslovom »Adijo, grem domov ... Temne sence demence«. (km)
Orazi o operni sezoni
Na turistični kmetiji Diaul v Moraru bo nocoj ob 20.30 srečanje z nadzornikom in umetniškim vodjo opernega gledališča Verdi v Trstu, Claudiom Orazijem. Govor bo o sezoni simfonične glasbe in še marsičem. Pobudnika sta združenji Amici della Lirica in Par Morar.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
S Poslovni oglasi
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.50 -21.00 »I Puffi 2«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Rush«.
Dvorana 3: 17.45 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«; 19.50 - 22.00 »Come ti spaccio la fa-miglia«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »I Puffi 2«.
Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 22.15 »Rush«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Per-cy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«.
Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Co-me ti spaccio la famiglia«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Un piano perfetto«.
S Mali oglasi
PRODAM diatonično harmoniko rutar uglašeno C-F-B, malo rabljeno; tel.
335-6945789.
PRODAM GROZDJE.
Tel.349-1670120
1È Koncerti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v Cankarjevem domu v Ljubljani v sredo, 2. oktobra, ob 16. uri Festival za 3. življenjsko obdobje, na katerem nastopajo upokojenski pevski zbori obmejnih držav, med temi tudi društveni ŽePZ goriških upokojencev. Poleg pevk je prostora v avtobusu še za nekaj spremljevalcev. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej vpiše. Prijave sprejemajo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882203 (Eda L.).
VOKALNA SKUPINA CHORUS '97 iz Mirna se pred odhodom na mednarodno zborovsko tekmovanje v Rimini predstavlja s koncertom v župnijski cerkvi v Pevmi v soboto, 21. septembra, ob 20. uri.
S Izleti
ZDRUŽENJE GRADISC'ARTE prireja ob priložnosti razmeščenih Spacalo-vih razstav na Goriškem brezplačen avtobusni izlet na njegovo domačijo v Škrbino v nedeljo, 29. septembra; prijave na tel. 338-3419896.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencev izleta v Celje in Olimje, da bo v soboto, 21. septembra, odpeljal avtobus ob 7. uri iz Doberdoba, s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri lekarni (okrog 7.20), v Štandrežu na Pi-lošču in pri lekarni (7.25), v Podgori pri telovadnici in spomeniku, pri vagi, na Goriščku (Trg Medaglie d'oro).
JESENSKI IZLETI »SPOZNAJMO OKOLICO« mimo spomenikov, jarkov, kavern in ostankov ob 100. obletnici prve svetovne vojne bodo potekali po Krasu v organizaciji Lokande Devetak 21. septembra (Debela Griža in Vrh), 5. oktobra (Martinščina) in 19. oktobra (Brestovec na Vrhu) in jih bo vodil Mitja Juren. Na programu ob 8.45 zbiranje, ob 9. uri odhod, ob 10. uri malica z domačimi pridelki, ob 13.30 kosilo v Lokandi Deve-tak na Vrhu; informacije in obvezna rezervacija po tel. 0481-882488, 0481882005; info@devetak.com.
SPDG obvešča, da je izlet na Goličico, ki je bil predviden po društvenem programu, odložen na kasnejši datum.
SPDG prireja danes, 19. septembra, ob polni luni nočni kolesarski izlet po kraški gmajni. Zbirališče ob 19. uri na parkirišču za občino v Doberdobu. Obvezni čelada in dobra svetilka, za-željena prijava udeležencev; informacije po tel. 328-8292397 (Robert).
SEKCIJI VZPI-ANPI Doberdob in Dol-Jamlje prirejata v soboto, 28. septembra, izlet v Kumrovec z ogledom samostana Olimje in Kostanjevice na Krki ob povratku. Odhod ob 7. uri pri Devetakih, 7.05 na Palkišču, 7.10 na Poljanah, 7.15 v Doberdobu in 7.20 v Jamljah. Za informacije in vpisovanja Jordan Semolič (0481-419946), Jožko Vižintin (0481-78192) ali v Doberdobu v Gostilni Peric in v trgovini Pri Mili. Vpisovanje do 20. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest.
23 Obvestila
AŠKD KREMENJAK organizira zače-tniški in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike v Jamljah (večnamenski center Prvomajska ulica 20). Informativni sestanek bo v sredo, 2. oktobra, ob 18. uri. Prisoten bo mentor Andrej Gropajc; informacije po tel. 338-6805242 (Sonia).
MALA GODBA NA PIHALA KRAS iz
Doberdoba vabi stare in nove člane na sestanek, ki bo v prostorih KD Jezero v Doberdobu danes, 19. septembra, ob 19. uri; informacije po tel. 3471243400 (Magda).
ZSKD organizira za včlanjena društva 5. in 6. oktobra obisk slovenske manjšine na Madžarskem - Monošter. Prijave so možne na sedežu Zveze v Trstu ali v Gorici do petka, 20. septembra.
Prireditve
DRUŠTVO ZA KULTURO FORUM GO-RIZIA GORICA GURIZA vabi na septembra srečanja ob 18. uri na sedežu v Ul. Ascoli 10/A v Gorici: danes, 19. septembra, bosta o komercialnih središčih govorila Paolo Sergas in Guido Pesante.
VZPI-ANPI GORICA IN ZDRUŽENJE VOLONTARI LIBERTA' (AVL) iz Gorice vabita na predavanje z naslovom »Vloga italijanskih vojakov v Gorici« danes, 19. septembra, ob 16.30 v kasarni Federico Guella na Trgu C. Bat-tisti 9 v Gorici.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Antonio Drufov-ka iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče; 9.00, Elda Bor-roni vd. Scarparo iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v Šlo-vrencu; 13.00, Maria de Castro v kapeli Sv. Justa in na pokopališču v Krminu.
DANES V FOLJANU: 15.00, Bruna Ba-gon vd. Visintin (iz hiše za starejše občane Corradini v Ronkah) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.50, Regina On-garo por. Gratton iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev.
DANES V VERSI PRI ROMANSU: 11.30, Leonella Rosaria Delpin vd. Muchiut v cerkvi in na pokopališču.
Bojan Brezigar
Sprehod po osrčju »novega sveta«
Reka je 10 milijonov let »odpirala« zemljo in razgaljala njeno drobovje
Pet milijonov obiskovalcev na leto: toliko jih premore Grand Canyon, eno od sedmih naravnih čudes sveta. Erozijska moč reke Colorado je bila tista sila, ki je oblikovala ta kanjon. Voda se je počasi, a vztrajno zajedala v tla, ki so bila sestavljena iz sedimentacije, torej ne zelo trdna in seveda razdeljena v plasti. Tu je reka 10 milijonov let »odpirala« zemljo in razgaljala njeno drobovje. Tu je vsega, fosili, apnenec, rdeč peščenjak, črna lava. Več kot 1.000 metrov globoko, vse v lepo urejenih plasteh, pri čemer so najnižje stare 1,8 milijarde let. Colorado, reka, ki je daljša kot 2.000 kilometrov, si je tu odprla 400 kilometrov dolgo pot.
Ta pot se še vedno spreminja. Vremenski pojavi, predvsem sneg in dež vsako leto na novo oblikujeta pobočja kanjona, ki je ponekod širok 25 kilometrov. Sama reka, ki jo od zgoraj navzdol s prostim očesom komaj zaznaš, je ponekod široka 100 metrov in globoka 15. Številke, ki same pričajo o veličini te naravne lepote. Ni čudno, da se turisti v tako velikem številu odločajo za obisk. S 5 milijoni obiskovalcev letno je Grand Canyon ena najbolj obiskanih naravnih znamenitosti na svetu.
Je pa Grand Canyon tudi ena starejših turističnih točk v Severni Ameriki. Že v začetku prejšnjega stoletje je bila ustanovljena železniška družba Grand Canyon Railroads, ki je speljala železnico do kanjona, obenem pa zgradila tudi prve hotele in restavracije. Kasneje so uredili pot, ki vodi z vrha kanjona vse do reke, in tam zgradili nekaj majhnih gostišč, ki še vedno delujejo. S polno paro, kajti nočitve je treba rezervirati tudi nekaj mesecev vnaprej.
Vlak še vedno vozi, le da so danes to moderni vagoni s klimo, hotelska ponudba je dobra, tudi okrepčevalnice delujejo, in to tako, da ni pretiranega čakanja. Nekaj minut, pa si postre-žen. Seveda na industrijski način, vzeti moraš, kar ponujajo.
Pa pojdimo po vrsti. Vstopna postaja je zelo podobna našim velikim cestninskim postajam. Tu plačaš vstopnino in nato pelješ naprej, Nimaš veliko izbire, saj te usmerijo na ogromna parkirišča, kjer moraš pustiti avto, To je sprejemni center, tu so okrepčevalnice in tudi avtobusne postaje. Da, kajti naprej se lahko pelješ samo z avtobusom, brezplačnim, seveda, ki vozi zelo pogosto. Vzhodno od sprejemnega centra je namreč promet za zasebna vozila prepovedan. So pa avtobusi zelo udobni, veliko jih je in v najslabšem primeru čakaš kakih 10 minut. Seveda so ob cesti urejene tudi poti za pešce, v glavnem asfaltirane. Logistika torej deluje in mučnega čakanja kljub petmilijonskemu obisku tukaj ni. Američani so vajeni velikih številk in znajo to lepo urediti. Že dejstvo, da plačaš sicer visoko vstopnino (25 dolarjev na avto, ampak za teden dni), potem pa te nihče ne gnjavi na parkiriščih, pred stranišči in v avtobusih je znak praktičnega pristopa k stvari. Ta pristop dejansko deluje.
Sprejemni center je velik, čeprav ne zelo velik. Večina ljudi vanj sploh ne vstopi, saj je vse, kar je potrebno, razloženo že na velikih panojih pred samim centrom: kje so lepi razgledi, kateri avtobus te bo tja popeljal, tudi nekaj zgodovine in geološke sestave kanjona, pa seveda točna navodila o vsem, kar lahko počneš in tistem, kar je prepovedano.
Prepovedi so običajne, enake v vseh parkih, pa je še ena. Posebna. Šofer avtobusa, ki vozi obiskovalce na raz-gledišča, na to opozori. Tu je bil namreč rudnik urana, ki že dolgo ne deluje, sedaj pa je območje nekdanjega rudnika ograjeno z bodečo žico in velike table opozarjajo na prepoved vstopa na tisto območje. Po drugi svetovni vojni, ko je hladna vojna sprožila pravo »mrzlico« iskanja in izkoriščanja urana, so odprli rudnik prav tu, praktično na pobočju Grand Canyona, od-


prt je bil 13 let, potem pa so dolga leta prečiščevali območje, odstranjevali so radioaktivne in druge nevarne odpadke, ki so bili raztreseni po površini in za to delo potrosili veliko milijonov dolarjev. Tabla opozarja na to preteklost kanjona.
Prav naključno pa je bila prav v dneh, ko sem si ogledoval kanjon, objavljena novica, da je kljub prepovedi predsednika Obame družba Energy Fuel Resources prejela dovoljenje za ponovno odprtje rudnika. Vodstvo družbe, ki ima sedež v Kanadi, vztraja, da Obamova prepoved ni zakonita, ker ima Energy Fuel Resources več kot 20 let staro dovoljenje, torej še iz časa, ko so zaprli rudnik. Takrat so ga zaprli, ker se je hladna vojna končala, posledica tega pa je bil padec cene urana. Trdijo tudi, da njihovo dovoljenje temelji na okoljevarstveni študiji ameriške gozdarske službe.
Seveda je novica izzvala val protestov. Na prvem mestu so tu protesti naravovarstvenih organizacij, ki med drugim trdijo, da je študija gozdarske službe iz leta 1986 in da se je odtlej vse spremenilo. Pri kanadskem podjetju pa vztrajajo, da gre za majhen rudnik in da navsezadnje leto 1986 ni tako daleč.
Naravovarstveniki pa v zagovor svojih stališč poudarjajo, da obstaja nevarnost, da bi uran okužil podtalnico in dodajajo, da v tem primeru ni poti nazaj.
Verjetno kanadskemu podjetju podvig ne bo uspel in ta bodeča žica bo še obstala. Tako kot bodo ostali zaprti drugi rudniki urana na območju Navajov, kjer jih je v času hladne vojne delovalo približno 500. Tudi Grand Canyon bo verjetno ostal kraj namenjen turistom, obiskovalcem, ki se kljub velikemu številu porazgubijo po tej ogromni površini, na desetine kilometrov dolgih sprehajalnih poteh na južni, bolj turistični, in na severni, bolj samotni in bolj divji strani kanjona. Ljudi, z očmi uprtimi navzdol, ki za vsakim ovinkom iščejo novih razgledov, novih doživetij. Kajti obisk tega kraja ni samo ogled, je pravo doživetje, skoraj nekakšno romanje s pogledom v milijone let zgodovine našega planeta.
Tabla opozarja na rudnik urana, ki je bil nekoč tu
t-' J^L-^	i± ^
—j _ ,	„	.:,-r -+i-	. Î	" .
GjMntf Canyon Mviicml P ¿m	■ " ■■ rfe
/	ŠPORT	Četrtek, 19. septembra 2013	326
APrimorski
r	dnevnik

Slovenija spet že danes proti Srbiji
Po sinočnji izločitvi iz boja za medalje Slovenijo naslednja tekma čaka že danes ob 14.30 proti Srbiji, ki je v prvem četrtfi-nalu visoko izgubila s Španijo. Razvrstitvene tekme od 5. do 8. mesta so pomembne, ker se bo prvih sedem ekip z letošnjega EP naravnost uvrstilo na svetovno prvenstvo 2014. Za Slovenijo nastopi v četrtfinalih evropskih prvenstev ostajajo vsekakor zakleti. Bil je to že peti zaporedni in le na Poljskem 2009 ji je uspel preboj med štiri najboljše.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Tudi statistike na strani Francozov
LJUBLJANA - Slovenci na tekmi proti Francozom niso pokazali strelske sposobnosti in nekaterih (ne vseh) prejšnjih nastopov. V metu za tri točke so bili le 24-odstotni (le 6:25, Goran Dragic 1:6, Zoran Dragic 0:3), zgrešili pa so kar prvih trinajst metov. Nasprotniki so iz igre tudi sicer metali uspeš-nje (41,3 proti 34,3%). Francozi so dobili tudi boj pod košema (46:39), predvsem pod slovenskim, metali pa so dvakrat več prostih metov kot Slovenci (23:12).
ČETRTFINALE - Francija zasluženo premagala premalo preudarne Slovence
Sanj o kolajni je konec
ANALIZA
David Pregarc: »Enoličen ritem in neraznoliko«
Na tribuni v Stožicah je tekmo spremljal tudi odbornik Brega David Pregarc, ki smo ga tik po tekmi poklicali.
Kako si razlagate poraz Slovenije?
Ves čas so igrali v krču. Hitro so se začeli zanašati na met za tri točke, ki pa jim tokrat ni šel od rok.
V	prvi četrtini so naposled dosegli le 24 točk ... Obenem, vsakič ko so Francozi popustili, tega niso izkoristili. Francozi so sicer v prvih dveh četrtinah igrali tako, kot v prejšnjih srečanjih, reagirali so šele v drugem delu in gradili predvsem na slovenskih napakah. Obenem mi ni jasno, zakaj na igrišče ni stopil Joksimovic, ki je proti Italiji branil Belinellija, nato pa Grka Spanulisa .. skratka, lahko bi branil Parkerja.
Kako bi se morali zopersta-viti taki ekipi?
Zadeti bi morali odprte mete.
V	drugem polčasu so dosegli le eno trojko, kar je premalo za zmago. Obenem pa pod košem niso dosegali točk: Begic je končal srečanje brez točk, Vidmar je dosegel le dve. Tudi v skoku niso bili učinkoviti. Nasploh bi morali igrati bolj raznoliko, tudi ritem igre je bil ves čas enoličen, ves čas so morali Francoze dohitevati.
Je bila zmaga Francije zaslužena?
Seveda. Slovenci so doslej igrali dobro, vendar Francozi so tokrat zasluženo zmagali.
Ali so zdaj Francozi glavni favoriti za naslov?
Mislim, da so danes Španci dokazali, kaj zmorejo. V finalu torej vidim Španijo in morda Italijo, ki se bo po zmagi proti Litvi hotela oddolžiti Hrvaški.
Zdaj čakajo Slovenijo tekme za uvrstitev na svetovno prvenstvo. Bodo lahko reagirali?
Vsekakor. Navijačem hočejo dokazati, da je bil današnji (včerajšnji, op.a.) poraz le spodrsljaj. (V.S.)
Slovenija - Francija 62:72 (12:10, 24:26, 45:50)
Slovenija: Balažič 2, Joksimovič 2, Blažič 8, Nachbar 10, G. Dragic 18 (5:6), Z. Dragic 12 (2:2), Lorbek 8 (3:4), Vidmar 2.
Francija: Batum 14 (3:5), Petro 4, Parker 27 (8:9), Pietrus (0:2), De Colo 4, Diaw 10 (4:4), Ajinca 6 (2:2), Gelabale 7 (0:1).
LJUBLJANA - Sanj Slovenije o medalji na evropskem prvenstvu v Ljubljani je konec. Junake so v četrtfinalu premagali Francozi z 72:62 in jih potisnili v boj za razvrstitev od petega do osmega mesta.
Bila je to bitka levov. Pravi taktični boj. Boj obramb in slabih napadov. V prvem polčasu je Slovenija držala ravnotežje, čeprav je izgubila bitko pod košema (21:25) in trojke metala katastrofalnih 1:14. Tako se je prva četrtina končala z rokometnim izidom 12:10, podobno malo košev je bilo tudi v drugih desetih minutah (22:24).
Tony Parker je v prvem polčasu dosegel skoraj polovico vseh točk Francije (10), na drugi strani pa sta brata Dragic v prvih desetih minutah sama igrala proti srebrnim z eurobasketa v Litvi 2011. Skupaj sta dosegla prvih deset točk Slovenije.
Prvo trojko za slovenske junake je v trinajstem poskusu zadel Boštjan Nachbar in izenačil na 22:22. Bil je to pravi balzam za publiko v dvorani ter polovico Slovenije pred televizijskimi ekrani in hkrati dober obet, da so se slovenski košarkarji vendarle otresli nervoze.
Žal petnajstminutni odmor ni bistveno spremenil podobe slovenske reprezentance, ki je še naprej igrala nepovezano v napadu in Francozom dopustila preveč skokov v napadu. Tako so slednji v štirih minutah prišli do prednosti desetih točk (36:26), ki jih Slovenija v tretji četrtini ni nadoknadila, čeprav je zadela štiri trojke. Tony Parker je z dvanajstimi točkami samo v tretjem delu igre dokazal, zakaj je prvi zvezdnik prvenstva in eden najboljših organizatorjev igre na svetu (na koncu 27). Kanček upanja je Sloveniji v zadnji sekundi tretje četrtine s trojko vendarle vlil Domen Lorbek.
Boštjan Nachbar med Slovenci ni bil med najslabšimi, toda Tony Parker je zasenčil vse na igrišču in na koncu dosegel 27 točk
ansa
Upanje je tlelo še kar nekaj časa, čeprav je Francija v 34. minuti znova prišla do dvomestne prednosti (49:59). Brata Dragic sta z osmimi zaporednimi točkami Slovenijo vrnila med žive (57:61), bližje pa ni šlo, saj je Francija nadzorovala igro tako v obrambi kot napadu. Ko je semafor v dvorani Stožice tri minute pred koncem kazal rezultat 57:65, je bilo dokončno jasno, da bo Slovenija v Stožicah doživela drugi zaporedni poraz in tudi na enajstem evropskem prvenstvu ostala brez medalje.
Slovenski junaki, ki so bili ob koncu kljub porazu nagrajeni z aplavzom publike, bodo morali hitro urediti misli, spočiti noge in naravnati roke, saj jih petnajst ur po velikem razočaranju v Stožicah čaka zelo pomembna tekma. V primeru zmage proti Srbiji bi si Slovenija zagotovila igranje za peto mesto na eurobaske-tu 2013, se tako uvrstila na svetovno prvenstvo prihodnje leto v Španiji ter se izognila kvalifikacijam za naslednje evropsko prvenstvo 2015 v Ukrajini.
Španija ponižala Srbijo
Španija- Srbija 90:60 (21:5, 48:23, 73:39)
Srbija: Nedovic 6, Nem. Krstic 3, Micic 8 (1:2), Bogdanovic 2 (2:4), Bjelica 2 (2:2), Kalinic 2, Gagic 7 (3:3), Nen. Krstic 4 (2:2), Andušic 11 (3:6), Katic 11 (1:2), Štimac 4.
Španija: Aguilar 8, Fernandez 19 (3:3), Rodriguez 22 (2:3), Calderon 3, Rubio 5, Claver 9 (2:2), San Emeterio 6 (0:2), Llull 5, Gasol 7 (1:2), Gabriel 4 (1:2), Mum-bru 2.
Čeprav Španija na dosedanjih osmih tekmah eurobasketa ni prikazala prepričljivih iger, je v četrtfinalu navdušila. Branilci naslova so tekmo začeli izjemno. Poved-li so z 8:0, Srbi pa so po številnih zapravljenih žogah v napadu potrebovali tri minute, da so vpisali prvi točki. Španija je z dobro obrambo in ob napakah tekmecev hitro višala prednost, po nekaj več kot petih minutah je vodila že s 17:2. Srbija še naprej ni spravila žoge skozi obroč, 42 sekund pred koncem četrtine pa je Rudy Fernandez dosegel še tretjo trojko na tekmi in Španiji po desetih minutah priigral prednost 21:5. V drugi četrtini je Srbija zaigrala precej bolje, a v zadnjih petih minutah prvega polčasa so igralci s Pirenejskega polotoka znova nadigrali tekmece, po 20 minutah pa na odmor odšli s prednostjo 25 točk. Nič bolje ni šlo Srbiji v drugem polčasu. Španci so ga odprli z delnim izidom 10:0, v 27. minuti pa e semafor kazal 69:29 v korist branilcev naslova, to je bila tudi najvišja prednost na tekmi.
Dnevi, ko pišeš neposredno pred velikim q dogodkom, za katerega vsi, ki te berejo, vedo ka- Q ko se je končalo, medtem ko ti tega še ne veš, ne ¿J veš kako se je končala odločilna tekma vsega V) prvenstva, so najbolj kritični, kajti vse, kar si CD lahko napisal, izgine v luči izida te tekme o ka teri gotovo danes vsi govorite. Ali je res bila „kakšna škoda" in „kakšna smola"? Oh, kako bi si želel vedeti.
Moram pisati zato nekaj zelo splošnega. Na primer, po vsem tistem, kar smo videli, kakšna košarka se igra dandanes? Grda. V redu, strinjam se z vsemi modernisti, telesne vrline so danes pri igralcih boljše kot nekoč, vsi tečejo in skačejo kot zmešani, v obrambi in pod košema se tepe kot še nikoli, ali, kaj hočete, košarka, ki jo gledamo, je neprimerno grša od tiste, ki smo jo gledali nekoč in ki je, med drugim, tako očarala pisca te kolumne, da je njej posvetil svoj poklic, medtem, ko če bi se le rodil kako desetletje kasneje, bi gotovo zdaj delal nekaj povsem drugega. Današnje košarke vsekakar ne bi vzljubil, o tem ste lahko prepričani. Kaj mi je bilo svoj čas tako všeč? Da je bila košarka edini šport, v katerem so bile velike telesne vrline (višina, skočnost, hitrost, spretnost, odriv) v službi pre-finjene in inteligentne igre, v kateri je bila hitrost odziva na trenutno situacijo in predvsem točnost in umestnost tega odziva odločilna za uspeh akcije, v kateri je neizbežno sodelovala cela peterka na igrišču. Ob vsem tem je imela izredno važnost tehnika treh osnovnih prvin, vodenja, podaje in meta, predvsem tega zadnjega seveda, ki jo je bilo treba stalno piliti s težavnim, predvsem pa predanim delom.
Kaj je dandanes ostalo od vsega tega? Tepenje, porivanje, predvsem poriva-nje, brezkompromisni napad na juriš, brezglavo vodenje po igrišču, skupinska igra, ki se neizbežno začne s postavljanjem blokade visokega igralca malemu, od tega se razvije primitivna akcija, ki se potem eventuelno zaključi z dolgo podajo človeku nekje v kakem kotu, ki meče trojko. In to naj bi bilo vse? Naj mi oprostijo odbojkarski navdušenci, ali je v primerjavi s tako igro celo odbojka bolj raznovrstna. In kar ne morem verjeti, da sem napisal nekaj takega, kar bi pred dvajsetimi leti imel za čisto kletvico.
Današnje ekipe bi telesno pregazile nekdanje. Ja, in?Baš me briga. Pustimo ob strani moje osebno korenito prepričanje (in vsi, ki me poznate, dobro veste, kako korenita so moja prepričanja), da bi nekdanji igralci, če bi igrali danes in bi imeli na voljo današnjo strokovno, predvsem pa farmakološko znanost prav tako kraljevali kot so nekoč, problem ni v tem. Problem je, da danes ne vidim nikogar, ki bi znal korektno izvesti navadno menjavo roke v vodenju spredaj, ki bi sploh imel najmanjši pojem, kako se korektno izvede roling (Mirza, kje si?), ki bi znal podajati na primer iz vodenja ali kako drugače kot iz skoka, ki bi se znal zaustavljati in metati na mestu v delčku sekunde (Sergej Belov, kje si?), ki bi znal izvesti normalen met z rame (horog), ki bi ob prodoru gledal na koš in ne kamorkoli drugam, ki bi znal izvesti hitro finto s telesom (Kiča, kje si?). Veste kaj? Hočem nazaj Cosiča, Mirzo, Moko, Kičota in Prajo. Časovni stroj, prosim, iznajdite ga že enkrat!
/
ŠPORT
Četrtek, 19. septembra 2013
19
Pianigiani ima jasne pojme
LJUBLJANA - Italija bo v četrtfinalu evropskega prvenstva igrala danes prvič po desetih letih. Selektor »azzurrov« Simone Pianigiani ima zelo jasno predstavo o tem, kaj morajo storiti, da premagajo favorizirane Litovce. »Preprečiti jim moramo lahke koše in omejiti njihov skok v napadu. Moramo seveda tudi uspešno napadati, ker vemo, da jih mi ne bomo mogli vedno ustaviti, saj so fizično za nas premočni. V pripravljalni tekmi za EP je Litva premagala Italijo z 79:63 in kar 20 točk dosegla iz kontranapada.
Po telefonu ni dovolj
LJUBLJANA - Na Upravni enoti Ljubljana so zavrnili navedbe prirediteljev prvenstva, da jim tam niso želeli podaljšati obratovalnega časa navijaške cone v Stožicah. Navijaška cona v Stožicah se zapira že ob polnoči, kar je ena nevšečnosti prvenstva. Prireditelji eurobasketa si želijo, da bi bila cona odprta dlje, a na upravni enoti poudarjajo, da prireditelji uradno nikoli niso vložili vloge za podaljšanje in da telefonska zahteva, to so prejeli, za podaljšanje ni dovolj.
naš pogovor - Nando Gentile pred današnjo četrtfinalno tekmo Italija - Litva
Ključ zmage? Igrati kot doslej
Ferdinanda - Nanda Gentileja, dolgoletnega stebra Caserte, igralca tržaškega Stefanela in večletnega člana izbrane vrste, smo včeraj poklicali ravno, ko je na tržaških ulicah kramljal s trenerjem Bošo Tanjevičem. Evropsko prvenstvo v Sloveniji je bilo za Gentileja tudi priložnost, da se vrne v Trst, kjer je igral v sezoni 1993/94 pri Stefanelu pod vodstvom Tanjeviča. Mesto v zalivu je obiskal že pred dvema tednoma, ko so Italijani igrali v Kopru, včeraj pa se je iz Ljubljane spet pripeljal v Trst na obisk. Seveda nas je zanimalo, kaj meni o današnji četrtfi-nalni tekmi, v kateri se bodo Italijani (od 21. ure dalje) pomerili z litovsko armado, za katero igrajo dvojčka Ksy-stof in Darjus Lavrinovic, a tudi igralci lige NBA Motiejunas (Houston) in Valanciunas (Toronto) ter zvezdniki Javtokas, Maciulis, Pocius in predvsem Kleiza.
Kakšno tekmo pričakujete danes? Bo Litva najzahtevnejši tekmec za Italijo?
Zdi se mi, da so bili za Italijo čisto vsi tekmeci trd oreh, prav gotovo tudi z Litvo ne bo enostavno. Litva je popolna ekipa šampionov in igralcev iz lige NBA, ki ravno zaradi tega najbrž občuti več pritiska. Italija pa v tej tekmi nima kaj izgubiti in ta razbre-
Današnji četrtfinalni spored
17.45 Hrvaška - Ukrajina 21.00 Litva - Italija
Alessandro Gentile (desno) uspešno stopa po košarkarski poti slavnega očeta Nanda (zgoraj), junaka Caserte in Trsta
ansa, kroma
menjenost je lahko njena skrita moč. Doslej so igrali dobro in upamo, da bodo tako nadaljevali.
Kako lahko Italija premaga Litvo?
Tako, kot je igrala doslej. Energično in z voljo do zmage. To jo razlikuje od ostalih.
V čem izstopate? Bržkone je najboljši moj sin (smeh). Čisto vsi igralci morajo občutiti, da so pomembni, saj je to ekipa z omejenimi rotacijami in vsak, ki stopi na igrišče, mora dati svoj doprinos.
V čem pa se odlikuje Litva?
So pravi orjaki, izstopajo pod košem, kjer bodo tudi tokrat najbrž naredili razliko.
Na začetku prvenstva ni nihče pričakoval, da bo Italija zaigrala v četrtfinalu. Kaj se je zgodilo v ekipi?
To je skupina igralcev, ki ima talent in si želi skupnega igranja, kar sta zelo pomembni značilnosti v ekipnih športih. Hkrati pa so vsi igralci željni dokazovanja in zmag, in ravno to jim je omogočilo, da so zdaj dosegli ta ni-
vo igranja. Prav gotovo pa so k vsemu veliko pripomogli tudi gledalci: v Kopru so Italijani igrali skoraj kot doma, veliko navijačev pa je tudi v Ljubljani.
Kako pa spremljate sina Alessandra, ki je zelo pomemben član ekipe?
Že dolgo ga spremljam, vendar je zdaj občutek res edinstven, ko ga gledam v članski izbrani vrsti s številko 5, ki sem jo nosil tudi sam.
Po dveh porazih je Italija v drugem delu proti Španiji le zbrala eno zmago. Ali so igralci po vašem mnenju zdaj že spet pridobili tisti zagon, ki jih je od drugih razlikoval v koprski skupini?
Ko se igra vsak dan, so taki padci pričakovani. Moč počasi pojenja. Pomembno bo, da se to ne ponovi proti Litvi.
Ali se morda bojite, da se ponovita tekmi proti Sloveniji in Hrvaški?
Niti ne. Razplet tekme bo odvisen od različnih faktorjev. Tokrat pa bodo igrali proti ekipi, ki cilja na zlato kolajno.
Ali torej menite, da je Litva zdaj glavna favoritka za naslov?
Ne bi vedel. Vsak dan se favoriti spremenijo. Tudi Srbija, čeprav je mlada, igra dopadljivo košarko, Slovenija igra doma, Francija ima tudi talentirano ekipo. Vse se lahko zgodi.
Ali bi morda raje odigrali če-trtfinale proti Srbiji?
Težavnosti bi bile enake. V tem delu prvenstva so vsi tekmeci res kakovostni.
Veronika Sossa
anketa
Dražen Petrovič najboljši evropski košarkar doslej
LJUBLJANA - Sloviti jugoslovanski in hrvaški košarkar Dražen Petrovič, letos mineva 20 let od njegove tragične smrti v prometni nesreči, je najboljši evropski košarkar vseh časov v izboru košarkarskega portala hoopshype.com. Petrovič je prejel največ glasov v anketi, ki so jo opravili med 38 košarkarji, udeleženci evropskega prvenstva v košarki v Sloveniji. Na drugem mestu je pristal košarkar San Antonio Spurs Tony Parker, nosilec igre francoske reprezentance, ki se je sinoči v Stožicah za vstopnico v polfinale eurobasketa meril s slovensko reprezentanco. Parker je sicer prejel največ 10 glasov tisti anketiranih, ki so ga uvrstili na prvo mesto, medtem ko je Petrovič prejel devet glasov za 1. mesto in deset glasov za drugo mesto na večni lestvici.
Tretje mesto je pripadlo Li-tovcu Arvidasu Sabonisu. Nato sledita nekdanji srbski reprezentant Dejan Bodiroga na četrtem mestu in Nemec Dirk Nowitzki na petem, Španec Pau Gasol na šestem, Hrvat Toni Kukoč na sedmem, Srb Predrag Danilovič na osmem, Španec Juan Carlos Navarro na devetem in Rus Andrej Kirilenko na desetem mestu lestvice.
Na lestvico se je uvrstilo 29 košarkarjev, med njimi pa ni niti enega Slovenca.
ljubljana - Tržačani in Goričani, ki živijo v prestolnici, o vzdušju med prvenstvom
Vsi vedo, da se nekaj dogaja
Ifeel basketbaU ni le blagovna znamka Slovenije. V času eurobasketa je geslo postalo dejstvo: v slovenski prestolnici občutijo prvenstvo tako ali drugače skorajda vsi. Tudi vozniki taksijev, ki točno vedo, kdo kdaj igra, je med vožnjo v gledališče ugotavljala zgodovinarka Marta Verginella, ki živi med Ljubljano in Trstom. Košarka je posrkala tudi otroke: »Celo poletje so vsi, dečki in deklice, zbirali nalepke in si jih izmenjavali. Tudi oni občutijo košarkarsko evforijo,« nam je potrdil Andrej Furlan iz Križa, ki v Ljubljani živi že sedem let.
Da se v Ljubljani te dni nekaj dogaja, so opazili tudi tisti, ki košarke nikoli ne spremljajo. Predvsem center »živi« te dni s prvenstvom. Trgovine in vsi lokali so se z zastavami, navijaškimi rekviziti in Lipkoti pridružili košarkarski evforiji: »Vizložbi sem danes celo opazil, da nudijo 20 % popust izključno za navijače, sicer pa dobiš v večini trgovin različne artikle uradne kolekcije. Pa tudi na avtomobilih sem opazil zastavice, ki jih navadno razstavljajo ob državnem obisku. Avtobusi in ladjice, ki plujejo po Ljubljanici, so okrašeni z logotipom eurobasketa,« je bil med sprehodom pozoren Danilo Venanzi iz Devinščine, podiplomski študent na Filozofski fakulteti, ki v prestolnici živi že sedem let. »V centru so tudi stojnice, kjer dobiš promocijski material prvenstva, otrokom delijo balone. Vsi lokali pa imajo televizorje, kjer je mogoče spremljati vse pomembne tekme,« je še dodal Christian Volpi, Trža-čan, ki v Ljubljani živi že 20 let. Danilo si je zato večino tekem ogledal ravno v lokalih, ob pivu, po ljubljanski tradiciji: »V Trstu navadno tekme spremljamo doma, na kavču, v Ljubljani pa se vsi zbirajo v lokalih.« Na
kroma
Marta Verginella kroma Christian Volpi
Lucrezia Bogaro
Danilo Venanzi
Boris Kobal
kroma
košarkarsko vzdušje opozarjajo tudi številni koši in žoge ob njem, ki stojijo ob nabrežju, tako da se lahko vsakdo med sprehodom preizkusi v prostih metih ali dvo-koraku. Na Kongresnem trgu, v eni izmed dveh uradnih navijaških con, pa so postavili tudi pravo igrišče. »Tu se zbirajo mnogi, ne samo zvečer, ko na velikem zaslonu predvajajo tekmo, ampak tudi podnevi. Vedno se nekaj dogaja,« nam je povedal režiser Boris Kobal, ki prav tako živi v centru prestolnice.
Tudi tujcev je več kot Ljubljano navadno obišče v tem času. »Opazil sem predvsem navijače srednjih let, ki tavajo po središču v manjših skupinah, najbrž se mlajši prikažejo šele zvečer,« je na glas razmišljal Andrej Furlan, ki med prvenstvom še ni doživel večernega vzdušja, saj se po službi odpelje domov na Rudnik. »Verjamem, da so navijači zelo zadovoljni s slovensko gostoljubnostjo in prijaznostjo. Vsi se brzskrbno sprehajajo po Ljubljani, uživajo, res ni občutiti nobene napetosti. Res pa je, da bodo učinki te promocije vidni še-
le naslednje poletje. Upam, da se bo navijaški turizem le spremenil v družinskega,«, je še dodal Andrej Furlan. Med številnimi, ki se po Ljubljani sprehajajo z navijaškimi rekviziti in brez njih, je Boris Kobal opazil predvsem Špance in Italijane, Danilo Venanzi pa (spet tudi) Fince.
Kljub povečanemu številu obiskovalcev v prometu ni zastojev. »Z dostopom na Rožnik, kjer živim, v prvem delu prvenstva, ko je tekme gostil Tivoli, ni bilo težav,« je dobro organizacijo prometa pohvalila Marta Verginella. » To je sicer še čas, ko se vsi vozijo še s kolesom, zato večjih težav s povečanim prometom ni. Obenem so organizatorji eurobasketa organizirali tudi prevoz do centra iz parkirišč na obrobju Ljubljane,«, je dodal arhitekt Christian Volpi. Navijači, ki se v Ljubljano pripeljejo iz drugih mest, so najbrž tudi zadovoljni. Že na avtocesti table opozarjajo, kje so Stožice, dobro pa so označena tudi parkirišča. »Prostovoljci usmerjajo voznike, tako da res ni težav. Dobro so organizi-
rali tudi prevoze do dvorane iz bolj oddaljenih parkirišč. Takoj po tekmi pa so spet na voljo brezplačni prevozi do parkirišč ali pa do centra,« je še pojasnil Danilo Venanzi, ki je v tem času trikrat obiskal Stožice. Bodoči profesor italijanščine je pohvalil tudi prostovoljce ob vhodu v dvorano, saj so prijazni in poznajo vsaj štiri jezike: slovenščino, italijanščino, angleščino in španščino.
Prvenstvo pa je nenazdanje posrkala tudi tiste, ki septembrske dni preživljajo pred učbeniki. Lucre-zia Bogaro, 22-letna študentka umetnostne zgodovine iz Gradišča, si bo finalne tekme ogledala s prijatelji: »Čeprav me košarka ne privlači, si bom tekme ogledala zaradi vzdušja, ki prevladuje v prestolnici,«, je napovedala študentka. »Nisem imela občutka, da bi Ljubljančane prvenstvo motilo. Še najbolj najbrž moti prvenstvo študente, ki se tačas morajo učiti pred izpitnim obdobjem,« je v šali še dodala Lucrezia.
Veronika Sossa
20
Četrtek, 19. septembra 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
PLANINSKI SVET
SPDT: Potepanje
po Srednjem Velebitu
Planinska skupina Kulturnega društva Bazovica z Reke je pripravila zelo zanimiv program tridnevnega potepanja po najrazsežnejši hrvaški gorski verigi, po Velebitu in je na skupno planinarjenje povabila tudi druga, prijateljska društva.
Tako je bilo v petek, 13. septembra na parkirišču pri Svetem Juriju, ne daleč od Senja, kjer se je začela zbirati pestra skupina planincev, vse živo. Prisrčnim pozdravom ob snidenju med domačini in skupinami članov Slovenskega planinskega društva iz Trsta in Obalnega PD iz Kopra ter planincev z Gorenjske, je sledila skupna vožnja do doma na Mrkvištu (1276 m), kjer se je skupina nastanila. Čeprav je bilo zunaj kar hladno, se je v koči kmalu ustvarilo prijetno, toplo vzdušje in pesem je donela pozno v noč. Drugo jutro se je skupina, okrepljena še z nekaterimi prišleki, z avtomobili podala do Štirovače, prelepe travnate doline, ki jo obdajajo najlepši gozdnati sestoji v celotnem Velebitu. Zaradi edinstvenosti mogočnih gozdov je bilo to območje že leta 1928 proglašeno za Nacionalni park. Pohodniki so si naglo oprtali nahrbtnike in se začeli vzpenjati po prijetni gozdni poti proti najvišjemu vrhu Srednjega Velebita, 1624 m visoki Šatorini. Ta široki travnati vrh sicer slovi po izrednih razgledih na morje in dalmatinsko obalo na eni ter na vrhove Velebita na drugi strani; tistega dne pa je bil vrh ovit v meglo, ki je pohodnike prikrajšala za pričakovani užitek. Zaradi ostre burje se tudi niso mogli dolgo zadrževati na vrhu, časa je bilo le za spominsko sliko, hitro okrepčilo in že so se pre-mraženi spustili v dolino od koder so se vrnili v dom na Mrkvištu.
Naslednjega dne so se planinci peljali po asfaltirani gozdni cesti na sedlo Alan (1340 m), kjer je istoimenski planinski dom. Prav ob domu se strmo vzpenja gozdna pot; ta pa se naveže na „Velebitski plani-narski put", ki prečka velebitski hrbet od Zavižana do doma v Pa-klenici. Pohodniki so opravili le krajši odsek te znane planinske poti. Na travnatem pobočju, kjer se začenja vzpon na Seravski vrh (1663 m), so se razdelili v dve skupini. Prva se je povzpela kar na bližnji Serav-ski vrh, druga pa je nadaljevala pot na bolj oddaljeni Krajačev kuk (1659 m).Tudi tega dne so se žal goste megle stalno podile po vrhovih in polnile doline, le ob sestopu so se razkadile in odprl se je pogled na morje. Po krajšem postanku in okrepči-lu pri domu Alan, kjer sta se skupini združili, pa se je potepanje sklenilo. Ob jasnem vremenu je nudila razgledna pot, ki vodi s sedla Alan proti Jabnanacu, pohodnikom izredno doživetje, ki je še dodatno obogatilo nepozabno trodnevno potepanje polno novih doživetji, prisrčnega vzdušja in iskrenega druženja s prijatelji. .Še kratek postanek pri Svetem Juriju za stisk roke z željo, da se kmalu spet vidimo in že so se skupine podale vsaka na svojo stran.
Strma peč
Požar, ki je v prvi polovici avgusta prizadel območje Montaža, je članom Slovenskega planinskega društva iz Trsta preprečil uresničitev načrtovanega vzpona na Strmo peč (Monte Cimone), ki je najvišji in najpomembnejši vrh v zahodnem delu Montaževe skupine.
Ker je gora zelo zanimiva in nudi nepozabne razglede želi SPDT izlet uresničiti v letošnji sezoni in sicer prihodnjo nedeljo, 22. septembra 2013, na mesto v programu napovedanega izleta na Monte Jama.
Zbirališče ob 6 uri in 30 minut na trgu v Sesljanu, prevoz z osebnimi avtomobili (na razpolago bo tudi društveni kombi) do prostrane planote Planine Pecol (1670 m). Pri najzahodneje ležečih pastirskih kočah se začenja pot, ki vodi na vrh Strme peči. Pot ni posebno zahtevna, je pa zelo pestra in razgledna. Predvidenih je približno 6 ur hoje. Obvezna planinska oprema in zaščitna čelada. Za morebitne informacije pokličite na tel. številko 040 413025 (Marinka).
Delovanje AP SPDT
Člani alpinističnega odseka slovenskega planinskega društva Trst smo bili tudi v letošnjem poletju posebno aktivni. Poleg lepega števila preplezanih smeri v Julijcih in Dolomitih, vzponov na štiritisočake ter plezanja v plezališčih, smo, kot po že vstaljeni navadi, sodelovali tudi s slovenskimi poletnimi centri iz Trsta in okolice. V ta namen smo priredili srečanja s poletnimi centri tako na umetni steni kot tudi v naravnih plezališčih, ter v poletnih mesecih povedli v svet plezanja približno 120 otrok.
Na umetni steni v Bazovici se nadaljujejo vzdrževalna dela na umetni steni; v vročih poletnih dneh smo člani odseka sneli vse umetne oprimke, jih primerno umili in zdrsali ter jih postavili spet na steno ter tako ustvarili nove probleme in kombinacije, ki bodo odličen izziv za plezalce v novi sezoni.
Jutri, 20. septembra, bo stekla prva urica plezanja v letošnji sezoni, namenjena otrokom od 7.do 12. leta starosti. Dobili se bomo kot po navadi v Bazovici pri društveni umetni steni (Športni center Zarja) ob 17.30. Vabilo velja seveda za vse lanske obiskovalce, novim nadebudnimplezal-cem pa bodo na voljo inštruktorji za vse potrebne informacije.
Včetrtek, 26. septembra, pa bo ob 20.00 potekal, prav tako pod umetno steno v Bazovici, uvodni predstavitveni večer za vsakoletni tečaj plezanja za začetnike, namenjen odraslim osebam od 16. leta dalje. Letos je naše delovanje ekonomsko podprl tudi Urad za slovence po svetu. Več informacij dobite na naši na-spletni strani www.spdt.org in nafa-cebooku. (Ao -SPDT)
SPDG: Dvodnevni izlet
v skupino Odle v Dolomitih
Vreme kot naročeno, sanjska gorska krajina, prijetno razpoloženje in , zlasti v Pustriški dolini, reka avtomobilov v obe smeri. Dvodnevni iz-
let goriških planincev v Dolomite bo ostal v lepem spominu in kot vabilo na vnovična srečanja in obiske v prihodnjem letu.
Planinski del poti smo pričeli na prelazu Wurzjoch, preko katerega drži pot iz doline Abtei (Val Ba-dia) proti zahodu, na nadmorski višini okrog 2000 metrov. Kmalu smo za sabo pustili sobotni prometni vrvež ob edini gostinski točki in v prijetnem sončnem popoldnevu zakoračili proti jugozahodu, preko prostranih in skrbno negovanih travnikov in pašnikov proti sedlu Putia, pod istoimenskim vrhom (v nemščini Peitlerkofel). Prej prijetna in kar položna steza se prav pod sedlom strmo dviga v ostrih zavojih.
Ugodno vreme in dovolj zgodnja ura sta nas prepričala, da smo se s sedla takoj odpravili proti vrhu, ki s te strani kaže veliko bolj prijazno podobo kakor s severovzhoda, s prelaza Wurzjoch.
Gora je malenkost višja (2875 m) od našega Triglava. Lepo in kar zložno urejena steza tik pod vrhom preide v ferato, ki je bila po odlično nameščenih varovalih sodeč, na novo urejena prav pred kratkim.
Tik pred začetkom ferate je odcep proti nekaj deset metrov nižjemu malemu Peitlerkoflu.
Povratek do sedla in nato polurni sprehod do planinske postojanke Genova, zgrajene še v letih pred prvo svetovno vojno. Spotoma občudovanje svizcev, ki so se odpravljali na večerni obrok trave in ki jih naša prisotnost ni posebej motila.
Vremenska napoved za nedeljo 8. septembra ni bila najbolj ugodna, zato smo se že zgodaj odpravili na pot do naslednjega cilja, v gostišče preurejeno planšarijo Brogles, po znani turistično urejeni planinski poti Adolf Munkel Weg, ki poteka pod Odlami (iglami) na gozdni meji. Slabe štiri ure prijetne in nezahtevne hoje skozi zanimiv gozd, kjer prevladuje cemprin.
Nekaj kapelj dežja nas je spomnilo, da je dolina dobrih 600 metrov niže.
Pelerin na srečo ni bilo treba jemati iz nahrbtnika. Silvo je pripeljal hitro in točno, pa tudi časa za zdra-vico je bilo dovolj.
Mladi tečajniki na plezalni steni SPDT v centru Zarje v Bazovici
Goriški planinci na vrhu Sass Putia, kamor je stopil tudi Primorski dnevnik
pittoli
□ Obvestila
ŠD KONTOVEL vabi na tečaj Body mind tehnike za odrasle moškega in ženskega spola brez starostnih omejitev. Prvo informativno srečanje bo v torek, 24. septembra 2013, ob 19.00 v telovadnici na Kontovelu. Za dodatne informacije: 3385000643 (Martina). OK VAL obvešča, da se je začela nova odbojkarska sezona v štandreški telovadnici: torek in petek 16.00-17.00 za otroke, ki obiskujejo vrtec,17.00-18.30 za letnike 2005-6-7; informacije po tel. 328-4133974 (Tjaša).
OK VAL obvešča, da se je začela nova odbojkarska sezona v doberdobski telovadnici: ponedeljek in sreda 15.45-16.45 za letnike 20089-10, torek in četrtek 15.00-16.30 za letnike 20056-7; informacije po tel. 328-4133974 (Tjaša).
AŠZ SLOGA prireja tečaj mini odbojke s poudarkom na splošni motoriki za osnovnošolske otroke. Tečaj poteka dvakrat tedensko v telovadnici openske nižje srednje šole in sicer ob torkih od 18.00 do 19.00 in ob četrtkih od 18.00 do 19.15.
AŠD NK KRAS REPEN sporoča, da so začeli treningi malih cicibanov (letniki 2005-2008), cicibanov (letniki 2003-2004). Vabljeni novi nogometaši! Informacije na tel. 040-2174044 (zjutraj), 348-2656995 (Mauro).
ASD BREG Odbojkarska sekcija sporoča, da se bodo danes, 19.9. ob 16.30 začeli treningi za MiniVolley. Treningi bodo ob torkih in četrtkih, od 16.30 do 18.00 v telovadnici Silvano Klabjan v Dolini.
ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR obveščata, da bo telovadba športna šola za otroke od 6. do 8. leta pričela na Stadionu 1. Maja v ponedeljek, 23. septembra, na Stadionu 1. Maja, 17.00-18.00. Informacije in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali tel. št. 040-51377. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da se bodo začeli treningi ritmične gimnastike in akrobatike s sledečimi urniki: treningi na Stadionu 1. maja, za predšolska dekleta ob torkih (17.30 - 18.30) in petkih (16.30 - 17.30), za osnovnošolska dekleta ob torkih (16.30 - 17.30) in petkih (17.30 - 18.30). Treningi na Opčinah (telovadnica osnovne šole Bevk) bodo ob sredah za predšolska dekleta (16.30 - 17.30) in osnovnošolska dekleta (17.30 - 18.30). Za informacije 3282733390 (Petra). Prvi trenihg bo v torek, 24. septembra, na Stadionu 1.maj, in na Opčinah v sredo, 25. septembra. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da je vadba že v teku po sledečem sporedu in urniku: MOTORIKA (2008/09) ob sredah 16.15 - 17.15 občinska telovadnica v Repnu; MIKROBASKET (2006/07) ob ponedeljkih 17.30 - 18.30 telovadnica na Kontovelu, ob sredah 17.15 - 18.15 občinska telovadnica v Repnu; MINBASKET MLAJŠI (2005) ob torkih in četrtkih 16.15 - 17.15 telovadnica na Rouni pri Briščikih; MINIBASKET STAREJŠI (2003/04) ob ponedeljkih, sredah in petkih 16.15 - 17.30 telovadnica na Rouni pri Briščikih. Informacije na tel. 340/4685153 (Erik Piccini) ali e-mail poletkosarka@libero.it.
AŠZ DOM GORICA obvešča, da bodo treningi minibasketa (2004 in mlajši) ob torkih in sredah od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16. do 17. ure (Kulturni dom Gorica); košarka under 12 (20022003) ob torkih in sredah od 17.30 do 19. ure in ob petkih od 17. do 18. ure (Kulturni dom Gorica); košarka under 14 (2000-2001) ob ponedeljkih od 17.30 do 19. ure, ob petkih od 18. ure do 19.30 (Kulturni dom Gorica), ob sredah od 18. ure do 19.30 (šolska telovadnica IPSIA v Ul. Virgilio); cheerleading (osnovnošolska skupina) ob ponedeljkih od 16. ure do 17.30 in ob četrtkih od 16.30 do 18. ure (Kulturni dom Gorica); cheerleading (srednješolska in višješolska skupina) ob ponedeljkih od 15. ure do 16.30 in ob četrtkih od 16.30 do 18. ure (Kulturni dom Gorica); vadbe se bo začele 9. oz. 10. septembra; športni vrtec ob torkih in četrtkih od 15.30 do 16.30 (Kulturni dom Gorica), za otroke iz vrtcev Brolo, Pevma in Max Fabiani je poskrbljen varen prevoz do telovadnice, vadba se bo začela v torek, 1. oktobra; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vremec), marinandrej@alice.it in tel. 3292718115, domgorica@gmail.com. PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje plavanja za otroke od 4. leta dalje. Za informacije pokličite ob delavnikih med 14. in 17. uro na tel. št. 04051377.
ŠZ BOR - Atletska sekcija vabi srednješolce in višješolce na treninge atletike, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek od 16.15 do 17.45 na atletskem stadionu na Kolonji. Informacije na tel. 040-51377 ali na urad.bor@gmail.com.
■¿>yoRT IAJ
SO 1A-
prijave na razpis sprejemamo do 20.9.2013
Podrobnejše informacije na
ali v uradih Združenja slovenskih športnih društev v Italiji
/	ŠPORT
Četrtek, 19. septembra 2013
21
MILAN - Walter Birsa (na sliki) je ob svojem krstnem nastopu v Ligi prvakov v dresu Milana igral prvih 63 minut, žal pa v času njegovega (na začetku obetavnega, s časom pa vse bolj bledega) igranja Milan proti Celticu ni blestel in ni dosegel gola. Šele, ko je Slovenca zamenjal Emanuelson, so gostitelji igrali bolj ofenzivno in si po zadetku branilca Zapate (82. min, dejansko je šlo za avtogol, ker njegov strel ne bi zadel okvirja vrat) priigrali proti Škotom pomembne uvodne točke v skupini, na končni 2:0 pa je zaokrožil Muntari (86.)
rokomet - Pallamano Trieste pred novo sezono
Prestižno za Napoli, Basel presenetil
NEAPELJ - Napoli je v svojem nastopu v Ligi prvakov z 2:1, a še bolj gladko kot kaže izid, premagal evropske poprvake Bo-russio Dortmund. Nemci so ves drugi polčas igrali z igralcem manj, ker je vratar Weidenfeller namerno igral z roko zunaj kazenskega prostora, da bi ustavil Higuaina. Strelci: Higuain v 30., Insigne v 67. in Zuniga (avtogol) v 87. minuti. Za presenečenje uvodnega kroga je poskrbel Basel, ki je v Londonu z 2:1 premagal Chelsea.
Tržaško-istrska zasedba
Prvič po 43 letih a predstavitvi tudi župan
košarka
Od jutri 20. memorial Boris Tavčar
Jutri in v soboto bo na Stadionu 1. maja v Trstu jubilejni 20. Memorial Boris Tavčar v organizaciji Košarkarskega kluba Bor in staršev v prometni nesreči preminulega Borovega igralca in trenerja ter pod pokroviteljstvom ZSŠDI. Članski četveroboj je letos na papirju dokaj kakovosten, saj po več letih nastopa tudi Jadran, običajni čezmejni ton pa prireditvi daje prisotnost stalnega gosta, sežanskega tretjeligaša Mesarije Prunk. Jutri ob 19.00 bo prvi polfinale med Bregom in Mesarijo Prunk Sežana, sledilo pa bo ob 21.00 srečanje Bor Radenska - Jadran Franco. V soboto bo ob 19.00 tekma za tretje mesto med poražencema, ob 21.00 pa finale, kateremu bo sledilo nagrajevanje.
Za športna društva večkrat trdimo, da gre za velike družine. To nedvomno velja za Pallamano Trieste. Na včerajšnji predstavitvi ekipe, ki se podaja v novo sezono A-lige, se je družinski duh še kako zaznalo. Drugače niti ne bi moglo biti, saj društvo sloni skoraj izključno na prostovoljnem delu, začenši z »večnim« predsednikom Giuseppejem »Pinom« Lo Du-co, ki je tudi letos imel nalogo voditi predstavitev, katere se je prvič - in gre za 43. sezono v zgodovini kluba - udeležil tudi župan. Roberto Cosolini je Lo Duco pohvalil za izredno delo na mladinskem področju in napovedal, da bo kljub ekonomski stiski občina poskušala dodatno pomagati društvu, ki je mestu veliko več dalo od tistega, kar je od njega dobilo. Ravno tako polni lepih besed so bili pozdravi častnega predsednika Maria Dukcevic-ha, ki je že 21. leto pokrovitelj društva s podjetjem Principe, deželnega častnega predsednika Coni Felluge in podpredsednika Cipolle.
kroma
EKIPA - V ekipi je prišlo med poletjem do vidne spremembe, ki zadeva edinega tujca. Po šestih letih je Trst zapustil Matej Nadoh. A predsednik Lo Duca je tudi tokrat odločil črpati iz istega bogatega rezervoarja kakovostnih rokometašev, to se pravi Slovenije. Huda ekonomska kriza, ki pesti družbo Cimos in je prisilila koprski rokometni klub, da se je odpovedal nastopanju v prvi slovenski ligi, je tržaškemu rokometnemu klubu omogočila, da je v Trst zvabil Roberta Robija Konečni-ka, dolgoletnega igralca Cimosa. Drugače bo ekipa dodatno pomlajena in sloni na igralcih, ki so v zadnjih šestih letih osvojili kar šest mladinskih naslovov (po dva v prvenstvih U16, U18 in U20). Kar 80% igralcev je rojenih v Trstu, drugi pa prihajajo iz Istre (slovenske in hrvaške).
CILJI IN NASPROTNIKI - Tržaški rokometaši imajo kot prvi cilj uvrstitev med prve štiri ekipe v skupini, da si tako zagotovijo nastop v skupini za naslov. Težje pa bo skozi drugo sito, to se pravi uvr-
stitev v končnico za naslov, kjer bodo letos nastopile le štiri ekipe. Tudi letos je severna skupina najkakovostnejša, a ni nujno, da bo zmagovalec »scudetta« ravno iz severne Italije. Zelo sta se okrepila Carpi in Fasano, čeprav naj bi bil še vedno glavni favorit Bocen. V A skupini naj bi bili v boju za prva štiri mesta Merano, Bocen, Pressano, Brixen in Pallamano Trieste. Tržačani bodo krstni nastop opravili v soboto v gosteh, ko bodo igrali proti novincu Cologne. Pred domačim občinstvom bodo prvič igrali 28. septembra proti Pressanu.
SISTEM IGRANJA - Lani je Trža-čanom uvrstitev v končnico spodletela zaradi res spornega sistema igranja, ki je zelo oškodoval ekipe, ki so igrale v severni A skupini. Tudi letos bo A liga razdeljena v tri geografske skupine, vsaka s po devetimi ekipami. Pallamano Trieste bo seveda igral v severni A-skupini. Nov sistem igranja velja za vse tri skupine. V prvem delu sezone bodo igrali po dvokrožnem sistemu vsak proti vsakemu (16 tekem). Najboljše štiri ekipe se bodo nato pomerile v skupini za naslov z novim dvokrožnim sistemom (6 tekem), slabših pet ekip v skupini za obstanek. Najbolje uvrščena ekipa treh skupin za naslov se neposredno uvrsti v polfinale za naslov, medtem ko bodo drugouvrščene ekipe igrale med sabo, zmagovalec troboja pa se uvrsti kot četrta ekipa v polfinale za naslov.
SEZNAM IGRALCEV V SEZONI 2013/2014 - vratarji: Matej Zaro, Thomas Postogna, Antonio Campagnolo; zunanji igralci: Kevin Anici, Massimiliano Di Nardo, Andrea Carpanese, Jan Radojko-vič, Michele Oveglia, Robert Konečnik, Fa-bio Baldisserra; krilni igralci: Marco Vi-sintin, Matteo Leone, Lorenzo Dovgan, Gianluca Dapiran, Misel Sirotic; krožni napadalec: Alex Pernic. (I.F.)
nogomet
Maribor za v 2. fazo
MARIBOR - Nogometaši Maribora se bodo danes ob 19. uri pomerili z Rubinom iz Kazana. V prvem krogu skupinskega dela evropske lige Mariborčane čaka če-trtfinalist lanskega tekmovanja, ki ga je pred polfinalom ustavil šele sloviti Chelsea, ki se je ovenčal z naslovom prvaka. Lansko sezono evropske lige so Mariborčani začeli z zmago. Mariborčani bodo v tej sezoni v tretjem poskusu skušali napredovati iz skupinskega dela tekmovanja. Maribor je v prvi sezoni v evropski ligi v sezoni 2011/12 ostal brez zmage, lani je v tem tekmovanju vknjižil štiri točke. Na drugi strani je Rubin četrto leto v evropski ligi, pred tem je dve leti igral v ligi prvakov.
Tekmo bo sodila nizozemska trojica, glavni sodnik bo Pol van Boekel, pomagala mu bosta Angelo Boonman in Davie Goossens.
Danes tudi Fiorentina - Pacos Fereira (19.00) in Lazio - Legia Varšava (21.00).
PRIZNANJE - Novo izvoljeni rimski župan Ignazio Marino je pred mestnim derbijem A-lige priznal, da navija za Romo. Najbrž je izgubil večino svojih pristašev, ki navijajo za Lazio.
JADRANJE - Na najprestiž-nejšem jadralskem tekmovanju na svetu, 34. pokalu Amerike, so v zalivu pred San Franciscom zaradi premočnega vetra (21,3 vozla) prvič odpovedali obe regati dneva.
BARCOLANA - Naselje Bar-colana bo odprto od 9. do 13. oktobra, raztesalo pa se bo na 17 tisoč kvadratnih metrih (od luške kapitanije do nekdanje ribarnice), od tega 2600 pokritih. Knjižni sejem Papirnata Barcolana se bo začel že 5. oktobra.
TELETHON - Še je možen vpis na 12 ur košarke v kopališču Ausonia v Trstu. Turnir v dobrodelne namene, izkupiček bodo namenili boju proti mišični distrofi-ji, bo v soboto med 8. in 20. uro in ga organizira ACLI FVG. Za vpis poklicati št. 3464778844.
K2sport: Jadran gladko zmagal
V svojem krstnem nastopu na turnirju ŠZ Dom K2sport je Jadran brez težav premagal letos oslabljeni Romans, sicer moštvo deželne C-lige. Po treh izgubljenih žogah in vodstvu nasprotnikov z 2:0, je Jadran takoj pritisnil na plin in popolnoma nadigral Romans.
Turnir se bo nadaljeval v ponedeljek, ko bo na sporedu tudi derbi med Borom in bregom. Jadran - Romans 96:67 (31:7, 60:29, 86:54)
Jadran: M. Batich 11 (2 trojki), D. batich 12, Ban 13, Slavec 15 (4), Žerjal, Marusič 11 (1), De Petris 5, Franco 9 (1), Malalan 12 (1), Ridolfi 8, Legiša, Trener Mura.
Ostali izid: Ardita - Gori-ziana 90:60.
Nadaljni spored (ponedeljek, 23. 9.): 19.00 Fogliano - Ajdovščina, 21.00 Bor - Breg
odbojka - Na Pokalu Bazoviških žrtev debitirala združena goriška ekipa
»Vsi radi delajo«
Združena ekipa Olympie, Soče in Vala je prava novost letošnje odbojkarske sezone. Za cilj si je tudi zadala napredovanje v B2-ligo. Trenerja Fabri-zia Marchesinija smo v soboto v Repnu pred Pokalom Bazoviških žrtev po enem mesecu dela prosili za kratek obračun.
Kakšni so zdaj vaši občutki?
Zelo dobri! Veliko mojih igralcev kaže veliko pripravljenost do dela. Naš glavni cilj je izboljšanje znanja vsakega posameznika. Med igralci opažam veliko želje po učenju, mene pa zelo veseli jih učiti.
Na začetku priprav vas je bilo skoraj trideset. Zdaj je napočil čas izbir.
Smo na dobri poti. Mnogi igralci bi želeli ostati v prvi ekipi, vendar nas je preveč in bi koga neizbežno zanemaril. Če nas je preveč, ne moremo dobro trenirati in od tega nihče nima koristi. Uprava kluba se je odločila tudi za vpis v prvenstvo under 19.
Koliko igralcev bo štela prva ekipa?
Mislim, da največ štirinajst z dvema liberoma in mestom, rezerviranim za Masija, ko se vrne.
S centri so težave
Res je. Imeli smo smolo. Martin (Devetak, op.ur.) si je porezal prst in ga ne bo najmanj štiri do pet mesecev. Masi ima zdravstvene težave, pregledujejo ga, ne vemo, kdaj bomo lahko računali nanj. Dragan (Pavlovic, op.ur.) ima trafiko, pozno zapira, to je problem, ki ga moramo rešiti. Edini center je
Marchesini med turnirjem Bazoviških žrtev
kroma
zdaj Sandi Peršolja, ki pa lani ni igral kot center ...
Nekatere igralce ste poznali že od prej, druge pa šele letos.
Filipa Hledeta krasi enaka volja kot nekoč, a je zdaj bolj lider, bolj kapetan. Simon Plesničar je libero
za višjo raven. Lavrenčiča sem poznal že od prej, vendar v drugačni vlogi. Fante Olympie sem nekajkrat videl lani. Po fizični plati so me Terpin, Komjanc, sam Pavlovic in še kdo presenetili. Največ dela nas čaka glede taktike, kako stati in se premikati na igrišču. Fizično smo zelo na dobrem. Imamo morda preveč krilnih tolkačev, kdo izmed njih bo neizbežno dobil manj priložnosti. Razmišljam o dvojnih menjavah, imamo namreč nizke podajalce, o izmeničnem igranju nekaterih na centru in krilu. Vendar moramo najprej prebaviti najlažje stvari, šele nato dograjevati. Do začetka prvenstva bomo nared.
Kolikšen je vaš potencial?
Precejšen, primanjkuje pa morda izkušenosti razen pri Roku Magajni. Kdo bo igralec za odločilne točke, je treba še določiti.
Kaj pa nasprotniki?
VBU (pri njem je Marchesini včasih podajal v A-ligi, op.ur.) je izkušena ekipa s solidnimi igralci. Tudi tržiški Fincantieri ima lepo ogrodje. Tržaški Fer-roAlluminio je v tej ligi vedno v vrhu. Meni se zdi, da je prvenstvo boljše kot lani. Ni play-offa, torej ni nobenega padala. Moraš biti prvi, kvečjemu drugi a z manj kot tremi točkami zaostanka za prvim, da lahko igraš dodatne tekme proti njemu. Play-offa štirih najboljših ekip po rednem delu zelo pogrešam. Ne razumem, zakaj ga ni. To je lep trenutek odbojkarskega snidenja. Spominjam se nekega finala z Valom v Pordenonu. Tekmo je gledalo 600 ljudi. (ak)

očna omanca untLERY
50x36x42cm, hrast
Ar
Dnevnosobni sestav
325xl95x47£m, bela, hra_st/t>ela vjso^Bffiteig-lika izbira ražličnihjflementav Irfbarv- zlrtftfiffl^ 160x200cm, hrast/ rjava visoki sijaj 252x213x67cm , hras^rjavo steklo I cenaFTtelj^JseStaVBtn^ik'' lLJči za doplači"
making rooms
m vso POHIŠTVO IN SPALNICE j "fi If NEMŠKEGA PROIZVAJALCA ARTE M
IZDELANO V NEMČIJI
LCD LED 3D TV SHARP LC-60LE751E
Full HD Edge LED, spletni brskalnik, snemanje na USB s časovnim zamikom, A+ energijski razred
ARMATURE IZ ZALOGE!
* *Cene na obroke so informativne. Izračunane so: osnovna cena razdeljena na 24 obrokov (zaokroženo na 2 decimalni števili), zadnja anuiteta se prilagodi znesku nakupa (znesek nakupa je znesek kredita). Za natančen izračun cene (amortizacijski načrt) na 40 obrokov se oglasite v trgovinah Harvey Norman v Celju, Kopru, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu!
Splošni plačilni pogoji so na voljo v trgovini. Koper, Ankaranska c. 3C, 6000 Koper, tel.: 00386 5 6100 100 Od ponedeljka do petka od 09.00 do 21.00 ure, ob sobotah od 09.00 do 20.00 ure.
www.harveynorman.si
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 19. septembra 2013
23
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok.: Ud kap'ca du murja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
Rai Tre
16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Po-meriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! 20.00 23.45 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Che bella giornata 23.15 Super Ci-
O Italia 1
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Serija: Provaci ancora prof 23.10 Aktualno: Porta a porta
6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: Tutto in famiglia 9.45 Nad.: Royal pains 10.35 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Nan.: Two Broke Girls 16.00 Nan.: How I met your mother 16.55 Nan.: Community 17.50 Nad.: Mike & Molly 18.15 Show: Si salvi chi puo 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Serija: Hannibal 23.00 Show: Le Iene
6.40 Risanke 8.20 Nad.: Heartland 9.05 Nan.: Settimo cielo 10.30 Dnevnik: Tg2 In-sieme, sledijo rubrike 11.20 Nad.: Il nostro amico Charly 12.10 Nad.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nad.: NCIS 20.30 23.25 Dnevnik 21.00 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Kviz: Un minuto per vincere
La l
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 23.25 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le stra-de di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Gufo grigio (vestern)
^ Tele 4
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 8.00 Agora Estate 10.15 Film: Nefertiti, regina del Nilo 12.00 Dnevnik 12.45 Tim-buctu - I viaggi di Davide 13.05 Nad.: Terra Nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.00 Nan.: Le nuove av-venture di Flipper 15.45 Film: La ciociara 17.25 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.10 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sim-patiche canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Sulle tracce del crimine 23.50 Dok.: Doc 3
u Rete 4
6.20 Televendita Media Shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 9.00 Nan.: Siska 10.00 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in giallo
16.35 Film: Airport '77 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Dok.: Life - Uomo e natura
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne
topisi 17.00 Alpe Jadran 17.30 Pogovor z... 18.00 Soča 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Le storie nella storia 20.20 Nogomet: evropska liga 22.50 Bri-njevka
Tv Primorka
8.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 8.35 10.00, 16.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 16.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 Žogarija 18.00 Ma useglih je blo lepo 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Tradicionalna briška poroka 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. Serije 8.35 16.45 Nad.: Vihar 9.30 10.40, 11.50 Tv prodaja 9.45 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.55 15.50 Nad.: Rožnati diamant 12.05 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.00 Nan.: Trafika 13.30 Nad.: Naša mala klinika 14.25 Nad.: Mladi zdravniki 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR -vreme 19.00 22.05 24UR - novice 20.00 Film: Bela modela (kom., ZDA, '04) 22.35 Nad.: Nepremagljivi dvojec 23.30 Nan.: Obdarjen
Kanal A
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 16.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Cal-cio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik
Slovenija 1
6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.10 Risanke, otroške nanizanke in oddaje 11.05 Kviz: Male sive celice (pon.) 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.4518.40 Risanke in odd. za otroke 16.30 Odd.: Sprehodi v naravo 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Ugriznimo znanost 17.35 Nad.: Mali širni svet 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Slovenska kronika 20.00 Film: Jasmina 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Osmi dan 23.40 Panoptikum
(t Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.55 Dobro jutro 14.15 23.30 Točka 15.05 Evropski magazin 15.20 Dok. serija: V oblasti strojev 16.15 Mostovi - Hidak 17.05 Dok. film: Ruth 246,8 18.20 Žrebanje deteljice 18.30 Nogomet: evropska liga, Maribor -Rubin Kazan, prenos 20.50 Košarka: EP, če-trtfinale, prenos
iT Slovenija 3
6.00 9.00, 19.50, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00, 22.30, 23.55 Aktualno 8.00 15.30 Poročila 8.25 Beseda volilcev 9.10 Žarišče 9.40 Slovenska kronika 10.00 Mandatno-volilna komisija, prenos 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Izredna seja Državnega zbora, prenos 17.30 Poročila 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.30 21.50, 23.05 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.40 Za poslanskimi klopmi 21.30 Žarišče 22.00 Odkrito 23.10 Odmevi
Koper
14.00 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Folkest 2013 15.30 Le parole più belle 16.00 City folk 16.30 Po-
6.55 Risane serije 7.50 Nan.: Jimova družina 8.15 Faktor strahu ZDA 9.1012.55 Nan.: Policisti v Los Angelesu 10.00 17.05 Serija: Puščica 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.45 Serija: Šola za pare 14.10 19.00 Nan.: Dva moža in pol 14.40 Film: Predzakonske zdrahe 16.30 18.00 19.55 Svet 16.35 Nan.: Bedarije mojega očeta 19.25 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.05 Film: Letalo prekletih 22.10 Film: Maščevalci
23.50 Film: Hirokin, zadnji samuraj
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.30, 9.45 Prva izmena; 9.00 Maša; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Franja Bojc Bidovec: Ni neskončnih poti - 4. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Ju-
Četrtek, 19. septembra Italia 1, ob 00.30
VREDNO OGLEDA
I love radio rock
Velika Britanija, Nemčija, Francija 2009 Režija: Richard Curtis Igrajo: Philip Seymour Hoffmann, Bill Nighy, Rhys fans, Nick Frost in Kenneth Bra-nagh
Leta 1966, ko britanski rock'n'roll in pop osvajata svet, lahko mladi Otočani priljubljeno glasbo poslušajo le s pomočjo nezakonite radijske postaje, ki oddaja z ladje na odprtem morju. Tradicionalni poslanci želijo ukiniti tudi ta vir nemoralnosti, toda radijski voditelji pod vodstvom iznajdljivega Quen-tina se ne nameravajo vdati...
tranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La va-ligia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'esta-te; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo; 11.35, 18.00, 19.00, 23.30 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 I magnifici 22; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 21.30 Spassiunatamente; 22.00 My radio estate; 23.00 Radio indie music like; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Velikani košarke; 18.10 Mimo koša; 18.30 Krog za ogrevanje; 19.00 Dnevnik; 21.00 Tekma: Slovenija - Italija; 22.00 Novice.
SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banc-hetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24	Četrtek, 19. septembra 2013
GORIŠKI PROSTOR	/
V hribih bo v glavnem zmerno oblačno vreme. Krajevno bo lahko nekaj več oblačnosti, možen bo krajeven dež zlasti v Karnijskih Pre-dalpah. V nižinskem pasu in ob morju bo pretežno jasno; v Tržaškem zalivu bo pihala šibka burja, predvsem od popoldneva.
Zjutraj in še del dopoldneva bo prehodno nekaj dežja, lahko tudi zagrmi. Padavin ne bo veliko, na zahodu bo v glavnem suho. Že dopoldne se bo od severa jasnilo, popoldne pa bo povečini sončno. Na Primorskem bo zapihala šibka burja.
TRBIŽ O
6/14
ČEDADo^
12/23
¿Al
CELOVEC
07/17
KRANJSKA G.
O 6/13
O TRŽIČ
8/18
KRANJ O
S. GRADEC
O 7/15
CELJE
10/18 O
GORICA
14/24 O
N. GORICA
O 12/22
PORTOROŽ O
Al14'23
LJUBLJANA
O 10/20
POSTOIN.	N. MESTO
POSTOJNA	11/18 o
V petek bo pretežno jasno vreme. Dopoldne bo na obali pihala šibka burja.
V petek in soboto bo povečini jasno. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost.
TOLMEČ
O10/19
TRBIŽ O
3/15
CELOVEC
05/17
KRANJSKA G.
O 4/14
O TRŽIČ
8/16
S. GRADEC
06/15
CELJE
8/17 O
VIDEMO
11/23
KOČEVJE V °
ČRNOMELJ O
1987 - V večjem delu Slovenije je bilo čez dan izjemno toplo za sredino septembra. V Metliki se je segrelo do poletnih 32,8 °C, v Ilirski Bistrici do 32,0 °C, na Planini pri Postojni do 31,5 °C in na Vojskem nad Idrijo (1070 m) do 27,5 °C.
ČEDADo^
12/22
GOR¡£r>GORICA
14/23 O " 12/20
TOROŽ C
10/21
1 O UMA
KRANJO
LJUBLJANA
O 9/18
POSTOJNA
O 7/17
N. MESTO
8/18 O
Danes: ob 4.38 najnižje -60 cm, ob 11.10 naj-	_
višje 62 cm, ob 17.24 najnižje -49 cm,	g Morje je rahl° q ob 23.14 najvišje 38 cm.	5 ra^^o temE Jutri: ob 5.02 najnižje -50 cm, ob 11.32 naj-	peratura morja višje 60 cm, ob 17.57 najnižje -49 cm,	I 21,4 stopinje Cob 23.46 najvišje 29 cm.
500 m ..........20
1000 m ..........13
1500 m............8
2000 m ...........5
2500 m............1
2864 m ...........-1
UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom po nižinah do 5 in v gorah 5,5.
Pri 100 letih umrl protagonist vzpona Toyote
TOKIO - Pri 100 letih je v torek zaradi odpovedi srca umrl Eidži Toyoda, ki velja za ključno figuro pri vzponu japonskega avtomobilskega proizvajalca Toyota med največje svetovne avtomobilske koncerne. Članu družine, ki je ustanovila Toyoto, se priznava, da je prispeval k svetovnemu preobratu v sodobno proizvodnjo avtomobilov.Toyoda, nečak ustanovitelja Toyote Sakičija Toyode, je bil prvi mož podjetja med letoma 1967 in 1982. V času opravljanja te funkcije je promoviral proizvodno metodo »Toyotin način«. Cilj je bil zagotoviti visoko produktivno učinkovitost in pomagati družbi v spopadu z ameriškimi avtomobilskimi velikani, kot sta Ford Motor in General Motors. Toyoda je postavil prvo japonsko tovarno, namenjeno proizvodnji osebnih avtomobilov.
Tisoči turistov zapuščajo poplavljeno mesto Acapulco
ACAPULCO - Okoli 2700 turistov je že zapustilo mehiško letovišče Acapulco, kjer so ostali ujeti, potem ko so zaradi deževja, ki ga je prinesla tropska nevihta Manuel, mesto zajele poplave. Potem ko je drugi del Mehike, vzhodno obalo, v zadnjih dneh prizadela še tropska nevihta Ingrid, v državi še vedno narašča število žrtev. Kot je sporočil mehiški minister za promet Gerardo Ruiz Esparza, so turisti letovišče do torka zvečer zapustili s 26 letali - v prestolnico Ciudad de Mexico so jih prepeljali tako na krovu vojaških kot potniških letal. Po ocenah oblasti je v Aca-pulcu obtičalo okoli 40.000 turistov, večinoma iz prestolnice.