©VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 267. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 13th, 1930. LETO XXXII, —VOL. XXXII. Zmanjšane delavske plače Zedinjene države zahteva- povzročajo gospodarsko depresijo v Ameriki New York, 12. novembra. Alfred P. Sloan, predsednik General Motors Corporation, je izjavil, da vsako znižanje delavskih plač se bridko maščuje ne samo kompanijam, ki znižujejo plače, pač pa tudi delavcem samim. Znižane plače pomenijo, da, delavci manj zaslužijo, in ako zaslužijo manj, tudi kupujejo manj, in s tem zastaja vsa trgovina. Sloan je razposlal kot predsednik General Motors Corporation, vsem delničarjem pismo, v katerem izvaja, da je odvisna prosperiteta naroda od tega, ako delavci dobivajo visoko plačo. General Motors kompa-nija ni tekom zadnjih dveh let znižala plače svojim uslužbencem, bodisi v uradu ali v tovarnah. Glede splošnega gospodarskega in trgovskega položaja se je Sloan izjavil: "Jaz sem prepričan, da ni nobenega vzroka, da bi obupali. Gospodarski položaj dežele se bo v kratkem izboljšal. Toda vsi voditelji industrije in trgovine si morajo prizadevati, da na pameten in trezen način pomagajo v tem oziru. General Motors Corporation ima 161,417 delničarjev, in izmed teh jih je najmanj 100, 000 delavcev, ki so zaposljeni v tej avtomobilski industriji. -o- Nemci praznujejo 12-let-nico obstoja republike Berlin, 12. novembra. — Po vsej Nemčiji se je slovesno praznovala 12. obletnica, odkar je Nemčija postala republika. Uradnih slavnosti sicer ni bilo, toda stranke, ki so največ pripomogle, da je Nemčija postala republika, so imele svoje slavnosti. Zlasti je bila številno obiskana slavnost socialistov, tekom katere so razni govorniki povdarjali,' da je proklamacija nemške republike rešila deželo popolnega poloma. Išče se mlada mati Policija v East Clevelandu išče neko mlado mater, katere 15-mesečni sinko je včeraj umrl v Emergency Clinic bolnici. Mati .ie prinesla dan prej otroka v bolnico. Kazal je znake, kot da Ea je kdo pretepal. Mati je izjavila, da je stara šele 18 let. Rekla je, da stanuje nekje na 185. cesti. Ko je otrok včeraj v bolnici umrl, je šla policija na stanovanje matere, toda je dognala, da je mati oddala napačno ime in hišno številko. Truplo otroka so odpeljali v okrajno mrtvašnico. Slovenske vdove Prijazen, domač banket priredi v soboto, 15. novembra, Klub Slovenskih Vdov v Knau-®ovi dvorani. Prijatelji in prijateljice Kluba, pečlarji in vdovci so prav prijazno vabljeni k °bilni udeležbi. Vstopnina k banketu je samo $1.00, samo k Plesu pa 50c. Hojerjevi bodo 18'i*ali na veselici, da vas bo do Srca požečkalo. Le pridite, vdo-Ve so pripravljene vam vsem točno in pošteno postreči. Plesna veselica Slovensko društvo Collinwood ^ive št. 283, The Maccabees, PHredi v nedeljo, 16. novembra v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. prijazno plesno veselico, h ^teri so vsi naši ljudje prav Prijazno vabljeni. Nekdo bo tu-^ tako srečen, da bo dobil na j veselici krasno posteljno prekinjalo. Vas prav vljudno va-bi društvo k obilni udeležbi. jo razoroženje v zraku kot tudi v armadi Geneva, 12. novembra. Ameriška vlada je na tukajšni konferenci narodov zahtevala, da se nemudoma začne z razoroževa-njem, kar se tiče vojnih zrakoplovov in armad posameznih držav. Hugh Gibson, ameriški zastopnik na razoroževalni konferenci, je danes povedal: "Vsaka država, bi morala v javnosti oglaševati, koliko izda za armado, mornarico in zračno brodov-je. Mnoge države danes to skrivajo. Vlada Zedinjenih držav je pripravljena iti do skrajnosti v tem oziru. Vlada Zedinjenih držav je nasprotna vsem bodočim vojnam, in najboljše sredstvo, da se vojne preprečijo je to, da vlade raznih držav ne trošijo denarja za vojne namene. Niti ne bi smela Amerika posojevati denar državam za vojne namene. Toda v istem času je znano po Evropi, da se Evropa sploh ne briga, ako se Zedinjene drž# ve pripravljajo za vojno ali die, namreč, da se oborožujejo. Evropa dobro ve, da ji od strani Amerike ne preti nobena, nevarnost. Toda težko je pregovoriti Francijo, Italijo in Anglijo, da bi zmanjšale svoje armade. Francija se boji Nemcev, Italija se boji svojih sosedov, dočim ima Anglija dovolj posla po svojih kolonijah, da mora vzdrževati veliko armado, katero trenutno vsepovsod potrebuje. -o- Družinski oče se prizna za grdega morilca Detroit, Mich., 12. novembra. — Ralph James, 33 let star, je danes priznal policiji, da je umoril 15-letno Alice Collier, katere truplo so pred tremi tedni našli v nekem gozdu, blizu Van Horn ceste. Dekle je bilo poslano od matere v neko trgvovino, in ko je korakalo mimo stanovanja Jamesa, je sprejelo povabilo, da prisede k njemu v avtomobil. Spotoma je James dekletu pri-zadjal silo, nakar jo je ubil in se znebil trupla v gozdu. Truplo so našli šele po treh tednih. James je oče štirih otrok. Stavljen je bil pod obtožbo umora prve vrste. Strašna je usoda premogarjev Republikanski načelnik Najfinejša razstava elek- Božični darovi bednih našim bednim v domovini stranke zahteva, da so republikanci suhi Washington, 12. novembra. Prohibicija bo glavni predmet j predsedniške kampanje v letu 1932, ko se bo volil nov predsednik Zedinjenih držav. Tako se je izjavil danes senator Simeon D. Fess, načelnik republikanske stranke v Zedinjenih državah, ki prihaja iz države Ohio. "In," je rekel senator Fess, "republikanska stranka se mora strogo držati prohibicije, sicer bo zgubila volivno borbo." Nadalje je senator Fess izjavil, da je pro-hibicijsko vprašanje tako silnega pomena za republikansko | stranko, da mora slednja to vprašanje dobro študirati in se pripraviti za leto 1932. Prav mogoče je, se je izjavil senator Fess, da bo nastal razkol v republikanski stranki ravno radi prohibicije. Stara garda bo zahte-j vala prohibicijo, dočim bo mlaj-;ši in progresivni element zahte-i val, da se zvrši tozadevna ustav-| na sprememba. In, je dejal senator Fess, vsako stališče, ki ga zavzame republikanska stranka, mora, biti ugodno suhačem, ker sicer nima republikanska stranka nobenega upanja na zmago. Senator Fess, ki ima danes prvo besedo v republikanski stranki, pričakuje, da bodo demokrati v prihodnji predsedniški kam-; panji se izjavili za odpravo pro-ihibicije. In je dejal senator ; Fess: "Ako se republikanska | stranka izjavi za odpravo pro-! hibicije, tedaj stori naravnost j samomor in je bolje, da sploh ne j postavi predsedniškega kandidata." Ob dvajsetletnici Društvo Slovenec, ki praznuje v nedeljo, 16. novembra, 20-letnico svojega obstoja, zaeno s Slovensko Dobrodelno Zvezo, katere prvo številko nosi društvo Slovenec, bo izdalo ob priliki proslave lepo spominsko knjigo, na katero opozarjamo zlasti člane društva in Zveze. Mr. Perdan v postelji že teden dni se nahaja v bolniški postelji na svojem domu Mr. Rud. Perdan, poznani trgovec in predsednik nadzornega odbora Jugoslovanske Katoliške Jednote. Družina pričakuje, da bo drugi teden že toliko okreval, da bo lahko vstal, kar tudi mi prav iskreno želimo. Znižani računi Družba za proizvajanje elektrike v Clevelandu, Cleveland Illuminating Co., je poslala šolskemu odboru pogodbo za oddajo elektrike, glasom katere si bo šolski odbor prihranil $51.567.-00 na leto. Vstopnice Vstopnice za banket društva Slovenec, št. 1 S. D. Z., ki se vrši ob priliki dvajsetletnice društva, v nedeljo, 16. nov., se lahko dobijo tudi v trgovini John Gornika na 6217 St. Clair Ave. Samo dobre štiri tedne še imamo, pa bo Božič med nami. Božični prazniki! Kdo jih ne pričakuje z največjo radostjo! Komu se ne vzbudijo spomini na mladostna leta, v priprosti domači hišici, ko je bila družinica zbrana pri jaslicah. Borno je bilo življenje, toda imeli ste čisto vest in srce, radovali ste se nehote, pozabili vsakdanje križe in težave, fantje in dekleta, možje in žene, skupno, ste se pogovarjali o lepih dogodkih, pripro-sto, toda iskreno. Največ jnaših ljudi je odšlo iz domovine v Ameriko za kruhom in zaslužkom. Da bi plačali dolg, ki so ga imeli na domači kajžici, na domačem posestvu. In leto za letom so pošiljali naši delovni možje, ki so bivali tu daleč od svoje družine, božične darove svojcem v domovino. Letos ni leto pod to blaženo vlado, ki jo imamo, da bi bil zaslužek velik. Vsakdo ima svoje lastne skrbi, kako se bo preživel. Vendar vas je stotine in stotine, ki še nekaj delate, ki imate dnevni zaslužek, imate mogoče staro mamico v domovini, očeta, brate in sestre! In gotovo se jih boste spomnili za božične praznike! Poslali jim ne boste blaga, pač pa voščila za Božič in nekaj, da jim pomagate in pripomorete k boljšemu praznovanju božičnih praznikov. Sami veste, da letos ni tako kot je bilo v drugih letih. Gospodarska depresija se čuti v Ameriki vsepovsod, pa čutijo jo tudi vaši sorodniki v domovini, bedni smo med bednimi. Ako imate par dolarjev na razpolago, spomnite se svojcev v domovini, najprvo z lepim pozdravom in voščilom za božične praznike, potem pa z malim da- rom. Vemo, da vas je dosti, ki bi radostnega srca poslali svoji družini, otrokom, materam, očetom, sestram in bratom kaj pri-boljška, kakor ste imeli to navado zadnja leta. Letos je mogoče malo hudo, temu ali onemu, toda jih je precej med nami, ki se bodo spomnili svojih dragih v domovini. In čas, da pošljete božično darilo svojcem v domovini je ravno sedaj. Naša slovenska banka, The North American Trus< Co., vam preskrbi točno in pošteno pošiljatev vašega denarja. Pošljete lahko v dinarjih, v dolarjih, po čeku ali pa direktno, kakor sami želite. So dnevi v letu, ko se spomnite svojega očeta, svoje mamic/ svojih bratov in sester, svojih prijateljev in sorodnikov. Božič ie tak dan. In čeravno letos niso najboljši časi, pa se boste gotovo spomnili svojih dragih v domovini in jim poslali za Božič darilce, ki jih bo iskreno razveselilo. Slovenska banka, The North American Trust Co., vam bo tozadevno pošteno postregla. Neirci, Avstrijci in Ameri-kanci skupno praznujejo Omaha, Nebraska, 12. novembra, — Tukajšnji ameriški vojni veterani so včeraj skupno praznovali z bivšimi avstrijskimi in nemškimi vojaki 12. obletnico, odkar je bilo sklenjeno svetovno premirje. Slavnosten govor je imel p r i zborovanju Ameriške legije neki bivši avstrijski major, ki je bil ves čas svetovne vojne na fronti. Zima se bliža Avtomobilisti, spravite v red avto baterije. Mr. Jos. žnidar-šič, 1153 Norwood Rd., vam bo to stvar uredil v vaše zadovoljstvo, po nizki ceni. Kdo je morilec Oblasti so našle včeraj v bližini Bedforda, v gozdu pod nekim hrastom, mrtvo moško truplo. Na glavi je imel ubiti težko rano. Morilci so hoteli truplo najbrž sežgati, kajti noge najdenega moškega so bile hudo opečene, in tudi v bližini najdbe trupla, je bilo listje in trava požgana. John Kovač iz Bedforda je našel truplo. Takoj je naznanil najdbo policijskemu načelniku, ki je odredil, da se je truplo prepeljalo v okrajno mrtvašnico. Kot je izjavil koroner Pearse, je nekdo s sekiro razdrobil lobanjo mrtveca. Nepo-znanec je bil star okoli 60 let. Pri mrtvem niso našli nobenih znakov, da bi ga lahko spozna-i. Le na robu srajce je imel všit znak: P. T. Mora v ječo Florindo Luccioni, znani lastnik restavranta na 4912 Euclid Ave., kjer so se zbirali bogatini, je moral te dni nastopiti svojo kazen, namreč šest mesecev zapora v zvezni ječi, ker je bil spoznan krivim, da je kršil prohibicijo. Poldrugo leto se je vršila obravnava in prizivi na razne sodni je, predno so Luccioni-ja spravili v ječo." Luccioni je sicer prav dober človek in je angleško časopisje s posebno simpatijo pisalo o njem. Pozor, lovci! Kdor želi imeti kako divjačino nagačeno ali po domače "našo-pano," naj se zglasi pri rojaku Rudolph Knausu, 19801 Kewa-nee Ave., ki je mojster v tej stroki. Novorojenka Staršem John Kovach, 22675 Ivan Ave., so prinesle vile rojenice v sredo prav zalo hčerko, ki je prva v družini. Prav iskrene čestitke! Kluksarji jemljejo denar tudi od katoličanov New York, 12. novembra. (— William Joseph Simmons, ustanovitelj in bivši vrhovni načelnik Ku Kluks organizacije, ustanavlja danes novo organizacijo, kateri je dal ime "Beli krožek." Simmons je mnenja, da bi morali samo belokožci imeti vlado v rokah, in vabi tako katoličane kot Žide in protestante v svojo stranko. Simmons pravi, da če se belokožci ne organizirajo med seboj v Ameriki, da bo Amerika tekom 25 let izgubljena za nje, ker bedo Zamorci imeli nadvlado. tričnih izdelkov se otvori danes v mestu Cleveland, O. The Electrical League v Clevelandu otvori danes v svojem poslopju, na 18. nadstropju Builders Exchange Building, svojo največjo razstavo električnih predmetov, ki je I brez primere v Zedinjenih državah. že tekom zadnjih dvajset let je The Electrical League se borila na polju napredka glede elektrike. Njo podpira nad 200 tvrdk, ki so zaposljene v I električni industriji. Več kot 600 oseb je zaposljenih po omenjeni ligi. Več kot eno leto je liga planirala in delala načrte za svoj nov glavni stan, kjer bi imelo občinstvo enako priliko opazovati najnovejše iznajdbe na električnem polju, kot tudi uslužbenci svoje ugodne prostore. Danes je otvoritev teh prostorov, in so naši ljudje prav prijazno vabljeni, da si ogledajo razstave. Vsi razstavni prostori imajo takozvano "dnevno luč," j kar pomeni, da ko se nahajate v teh prostorih, da sploh ne veste, ali je dan ali noč. Električna najmodernejša svetloba razsvetljuje prostore, da mislite, da sije solnce, ne da bi bila svetloba nadležna za vaše oči. V razstav-, nih prostorih dobite poseben urad, kjer vam prijazno in zastonj pojasnijo vsako zadevo glede elektrike. Prijazni uslužbenci so vam na razpolago, ne da bi morali kaj plačati za to. In prava čudesa modernega napredka v elektriki, lahko opazite na tej razstavi, kjer vam ni treba ničesar kupiti, pač pa ima-to pouka dovolj. Pripeljite tudi svoje sinove in hčerke. Gotovo jih bo zanimalo. Kot omenjeno, se nahaja električna razstava v 18. nadstropju Builders Exchange Building, takoj zraven nove Terminal postaje na Public Square. Še en republikanec Kenneth Green, sin bivše re-! publikanske councilmanke v me-l stu Clevelandu, Helen G r e e n, ki je znana največja nasprotnica mokrote v mestu, je bil od velike porote obdolžen, da je osle-paril mestno vlado pri kupčiji mestnih zemljišč. V republikanskih krogih mesta je nastal S radi te. obtožbe zopet velik nemir. Coolidge je mrtev Mrtvega so našli pri kolesu njegovega avtomobila James | Coolidge-a, 1780 E. 89th St. Coolidge se je podal v garažo, da popravi svoj avtomobil. Pri tem je imel zaprta vrata garaže, I in strupeni plini, ki so vhajali iz j avtomobila, so ga zadušili. Rev. Novak S pismom se je oglasil v našem uredništvu Rev. J. Novak, bivši pomočnik pri fari sv. Vida v Clevelandu. Naročil je sedem knjig pesmarice "Slava Bogu," katero je založil bivši organist šentvidske fare, Mr. M. Holmar. Rev. Novak pozdravlja vse rojake v Clevelandu. Danes župnikuje v farmerski naselbini v Willardu, Wis. 120 kokoši ubitih radi enega diamanta Reseda, Cal., 12. novembra.— Mrs. Mabel Long je videla, ka-: kc je ena kokoš na domačem dvorišču pogoltnila $1000f' j/redejj diamantni prstan. Ker pa ni vedela, katera kokoš je ravno bila kriva, je prirejala svojemu možu vsak dan kokošjo pečenko Tako je tekom petih tednov zaklala 120 kokoši, in ravno v j želodcu 120. zaklane kokoši je j dobila svoj diamantni prstan. Umvla hčerka Staršem Toler je umrla hčerka Jennie, stara 3 leta in pol. Fcgreb ranjke se vrši v petek popoldne iz hiše žalosti na 6211 Glshs Ave. pod .vod'stvom Fr. Zakr?,jšek. Naše globoko soža-lje staršem! Samo ena cigareta! V poslopju R. E. Furniture Co., na 11802 Buckeye Rd., je začelo goreti včeraj. Ogenj je povzročil za $6000.00 škode. Po neprevidnosti je nekdo vrgel gorečo cigareto med pohištvo, kar je povzročilo požar. Direktorska seja Seja direktorjev Slovenskega Dcma na Holmes Ave. se vrši v petek zvečer, 14. novembra. Pro-šeni so vsi direktorji, da so navzoči. Božične razglednice Prav lepe božične razglednice dobite pri Novak's Confectionary, 6128 St. Clair Ave. Berite oglas. Vreme Ako se daje rent napol zastonj, poslopje ne prinaša dosti dobička. U AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado »na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0638. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 267. Thu. Nov. 13th, 1930. Poslušajte in si zapomnite! Da ni imela republikanska stranka v letu 1918 in v letu 1919 in potem še nekaj let pozneje večine v kongresu Zedi-njenih držav, tedaj se ne bi nikdar zgodilo, da bi tako velik del naše zemlje v Primorju prišel pod Italijo, nikdar se ne bi zgodilo, da bi strahopetni Italijani streljali naše inteligentne mladeniče, ki so posvetili svoje življenje napredku naroda. Prosimo vas, cenjeni čitatelji "Ameriške Domovine," da nosite sledečo resnico vedno v svojih mislih, srcu in duši: da je bila republikanska politična stranka vedno nasprotna Slovanom, da jih ni nikdar priznala, in da je dosledno delovala z Italijani, kar se tiče tujezemskih odnošajev. Vsi republikanski načelniki senatnega odseka za tujezemske zadeve so bili zadnjih 12 let, pa tudi prej, kadarkoli je bila republikanska stranka na krmilu vlade, dosledni prijatelji Italijanov. Prosimo, da si to zapomnite, ker je čista resnica. Ko je bila svetovna vojna končana, je šel tedanji demokratični predsednik Wilson v Pariz, da pomaga ustvariti mii in mirovne razmere. Predsednik Wilson je bil tedaj dobro poučen o jugoslovanskih razmerah, vedel je dobro, kje so Slovenci in Hrvati, znano mu je bilo, kje je pošteno potegniti mejo med Jugoslavijo in Italijo. Našim inteligentom v Jugoslaviji je dobro znano, kako se je boril predsednik Wilson za samostojno, svobodno Jugoslavijo. Takozvana "Wilsonova črta" bi delala mejo na oni strani Gorice, in največji del slovenskega Primorja bi spadal danes pod Jugoslavijo, ako bi bila sprejeta zahteva, kakor jo je stavil predsednik Wilson na mirovnem zborovanju. In sprejeta je tudi bila, toda predsednik Zedinjenih držav ni absolutni gospodar smernic tujezemske politike, katero zavzemajo Zedinjene države napram drugim državam Ko se je vrnil Woodrow Wilson, veliki demokrat, iz Pariza v Zedinjene države, tedaj mu republikanska večina v zveznem senatu ni hotela potrditi mirovne pogodbe, pač pa je dosledno zahtevala, da se Italijanom da, kar je Wilson zahteval za Jugoslavijo. Čista resnica je, da so Italijani v Zedinjenih državah od nekdaj podpirali republikansko stranko. In ta stranka je imela v letu 1919, ko je Wilson predložil mirovno pogodbo senatu Zedinjenih držav, večino v senatu. Kakor hitro je bilo prečitano poročilo predsednika Wilsona v senatu, kjer so imeli večino republikanci, se je senat uprl Wilsonu in ni hotel sprejeti mirovne pogodbe, kakor jo je podpisal Wilson. Ako bi senat v letu 1919 sprejel pogoje, kakor jih je stavil in predlagal demokratični predsednik Wilson, tedaj danes naše tužno Primorje ne bi bilo tužno, tedaj se danes lokavi Italijan ne bi šopiril po slovenski zemlji, tedaj ne bi bili zahrbtno ustreljeni slovenski mladeniči, laški učitelji ne bi pljuvali slovenskim rotokom na domači slovenski zemlji v usta in v lica. Slovenec bi bil gospod na svoji lastni zemlji. Pomnite, ne samo vi v Clevelandu, v državi Ohio, pač pa pq vseh Zedinjenih državah, da so senatorji republikanske stranke povzročili, da so dobili Italijani slovensko zemljo. Italijani v Zedinjenih državah, kolikor jih je ameriških državljanov, dosledno volijo z republikansko stranko. Do-čim je demokrat Wilson skušal preprečiti rop slovenske zemlje v mirovni pogodbi, so republikanci, ki so imeli večino v kongresu, preprečili načrt Wilsona in so naredili, kar {•o Italijani zahtevali. Mi ne bi pisali tega ,da nam ni zgodovina ameriškega naroda, zlasti kar se tiče kongresne postavodaje, tako dobro znana do sleherne najmanjše točke. Demokrati so prijatelji priprostega naroda, in tega zagovornik je bil zadnji demokratski predsednik Woodrow Wilson, ki je moral dati svoje življenje za nezaslišane napade od strani lokavih republikancev, ki so takoj v prvem letu svojega režima, opeharili ameriški narod za nad sto milijonov dolarjev v petro-lejnem škandalu. Za danes vas prosimo, da si zapomnite to: Vsi Italijani v Ameriki glasujejo z republikansko stranko, ker ne morejo pozabiti, da se po zaslugi republikanske stranke dobili slovensko Primorje v svojo last, kjer danes sramotijo, streljajo in ubijajo naš narod. Demokrat Wilson se je tedaj silno upiral temu, toda je končno s protestom bil preglasovan in je reDublikanski kongres Zedinjenih držav, kot član držav, ki so delale mir, odobril Italijanom rop slovenske zemlje. In o tem se bomo še pomenili. Cleveland (Newburg), O. — Večkrat me kateri vpraša, kako to, da se nič ne oglasim v časopisu. Hej, če bi nam pero tako gladko teklo, kot nam teče "ta novi," ne bi imel Jaka kam spraviti svoje kanadske zgodovine. Obenem pa Jakatu povem, da mu je lahko žal, da ga ni bilo zraven, ko se je vršilo Jo- žetovo ženitovanje. Ne ve m, ali ga je Jože povabil, ali ne, mene pa je, pa mi ni nič povedal, kaj vse bo tam in s čim bo ljudem postregel. Firbec me je pa le gnal, da sem šel pogledat kaj bo. Nisem še dobro stopil v hišo, ko so me že poklicali doli v klet, kjer so mi takoj postregli s ta penastim in kar še zraven paše. Potem sem šel pa v sobo, kjer so bile mize obložene z želodčnimi dobrotami, da je vse škripalo. Tam sem sedel toliko časa, da so se nekateri že domov pripravljali. Mislil sem, da bom moral menda tudi jaz odjadrati domov. Vzdignem svoje suhe kosti in moker želodec in grem proti sobi, kjer so plesali. Nekaj časa jih opazujem, potem pa sem še sam dobil veselje do plesa. Grem k neki mladi devojki in jo ponižno vprašam, če bi šla z menoj plesat. O, joj, kakšen obraz je naredila, še sedaj ga vidim pred seboj. Ampak govorila je resnico, ko je rekla, kako bom plesal, ko še pokonci stati ne morem. Jaz pa le nisem odnehal in sem končno pregovoril svojo boljšo polovico, da se me je le usmilila in je šla z menoj plesat. Nekaj časa so naju prerivali iz kota v kot, pa sem končno izprevidel, da je imela tista dekle prav in da je najboljše, da grem spat. Povedal sem svojo misel moji ženi in sva se odpravila. Ko jo uberem iz hiše, pa nekdo zavpije za menoj: "Hej. kam pa greš?" "I, kam? Domov grem." "V tisto stran ne boš prišel domov, moraš iti v nasprotno smer." "Kako pa spet to, ali sem bil res toliko časa na svatbi, da se je svet zasukal?" Komaj to izrečem, pa se je že ena oglasila: "Svet je orajt, ampak v tvoji glavi se je zasukalo." Pa se obrnem v nasprotno, smer. Komaj pa napravim par korakov, ko me žena pocuka za rokav in vpraša: "Ti, ali si segel v roke ženinu in nevesti?" "Nič nisem segel, pa ti daj, saj ne vem, kateri je ta pravi, ko jih je pa toliko tam." Reči pa moram, da smo se prav fletno imeli, samo malo se bojim, da bomo zgubili vodjo od "Terezinke." želim jima vse najboljše v novem stanu. Še dobro ni šla ofcet iz glaye, mi naš pevovodja Primož pove, da sta bila dva iz Loraina ter prosila, če bi bilo mogoče "Zvonu" prirediti koncert v Lorainu. "No," sem rekel, "se bomo že pogovorili, kadar nas bo več skupaj. Zato se pa učimo, da širimo našo pesem med slovenskim narodom." Ravno takega mišljenja so bili tudi pevci in pevke, da se udeležimo, seveda pod gotovimi pogoji. Dne 2. novembra, ob pol eni uri jo odrinemo in prišli smo v Lorain deset minut do dveh. Kar je bilo nas moških, smo se ustavili v spodnjih prostorih, da smo dobili malo korajže. Ob pol treh nas pa povabijo, da smo začeli s svojim programom. Udeležba je bila dokaj povoljna. Po koncertu smo šli zopet v spodnje prostore. Tam sem spraševal, če kdo pozna škapina. Pa so mi rekli, da je škapinov več in naj povem, katerega ravno hočem. Jaz mu pa nisem vedel drugega imena, kot da se škapin piše in da ima ženo, ki je tam doma kot jaz in da sva v šolo skupaj hodila. Pa se je Mr. Koz-jan ponudil, da ga najde in mi je tudi res kmalu predstavil Mr. in Mrs. škapin, ki sta šla ravno iz dvorane, kjer sta bila pri koncertu. Da mi ju ni Mr. Kozjan predstavil, bi ju gotovo ne spoznal, ker Mr. Škapina še nikdar videl nisem, njegove soproge pa tudi ne, kar sva končala Š9I0. Vseeno smo imeli nekaj spominov od nekdanjih časov ter se pogovorili o tej in drugi stvari. Dogovorili smo se, da gremo na njihov dum, pa so Lorainča-nje protestirali, češ, da moramo prej večerjat. No, saj se damo pogovorit? Pa smo šli večerjat, Mr. in Mrs. škapin sta nas pa počakala. Po večerji smo jih pa še en par zapeli, potem smo pa šli, kamor smo bili obljubili. Ker smo se bali, da bi ne bilo dovolj prostora, smo pustili nežni spol, razun moje soproge, v dvorani, Mr. šulnu smo pa naročili, naj jim dela kratek čas s svojo harmoniko, kar je tudi storil. Pri škapinovih so se trije spravili na ohajčana, da so nam ga dovolj nanosili. To je bilo pametno, ker en sam ga nam ne bi nanosil. Kozarce je gospodar dajal po osebah: na-primer jaz sem dobil majhnega, ker sem bolj majhne postave, Primož je pa še enkrat večji, je dobil pa dvakrat večji kozarec. To se mu je tudi poznalo, ker je tudi potem dajal vse štiri glasove naenkrat. Bili smo prav prijazno sprejeti in izborno postrežem, zato izrekam Mr. in Mrs. Škapin v imenu pevcev lepo hvalo in ako mi bo le mogoče, vas bom prišel še obiskat. Prišli smo nazaj v dvorano, kjer se je v s e vrtilo (namreč plesali so, da ne bo kdo narobe razumel). Ker je pa prišel čas, da se poslovimo, je zaigral šulen "Dom, sladki dom," potem smo se pa podali na naš bus. Zdelo se mi je, da nas je še enkrat toliko, kot nas je tje prišlo. Rekli smo še enkrat Lorainča-nom: goodbye, pa smo se odpeljali. Na poti smo se gredoč še ustavili pri Mr. Kekiču, ki ima ob poti gazolinsko postajo. Ker smo imeli velik voz, smo vzeli ta dražjega, ki ga pridelujejo doma, kakor je Mr. Kekič rekel. Toda tudi od tukaj smo se morali posloviti, ker je bila ura že pozna. Bili srno že blizu doma in smo začeli iskati vsak svojo prtljago. Vsak je dobil svojo suknjo in klobuk, le Zimšek ne. Takoj se obrne k Miku za nasvet. Mike se pa kratko odreže: "Oni-le jo ima!" Pa se Zimšek skoplje nad prvega in zahteva od njega suknjo. Ta pa je ne da, nakar reče meni Zimšek, da bo tožil kompanijo, če ne dobi suknje in klobuka. Sedaj mu jaz razložim, da ima klobuk na odru S. N. Doma v Lorainu, suknjo pa v kleti. To mu je šlo v glavo, toda prosil me je, naj mu posodim moj klobuk, ker se je bal iti domov brez njega. Dal sem mu ga, ker se mi je revež smilil. Drugi dan se je pa peljal v Lorain, in je tam zopet dobil svojo suknjo in klobuk, vrhutega pa še nekaj, kar je bilo ostalo od prejšnjega večera. Tako je bil nazadnje še vesel, da je pozabil suknjo in klobuk v Lorainu. Sedaj se pa v imenu zbora še enkrat zahvaljujem za prijaznost in postrežbo Lorainčanom. Andrew Žagar. 2166 So. Manchester Road, Ken-more, O. Torej ste vsi vljudno vabljeni iz cele okolice, da se udeležite te prijetne zabave. Na svidenje v soboto 15. novembra. Za dobro positrežbo bo skrbel odbor. "Veš, Jože, jaz sem slišal, da bodo kenmonske Slovenke priredile veselico na 15. novembra v klubovih prostorih." "Kaj res? No, kaj pa praviš, Jerry, ali ne bi bilo dobro, da greva pogledat? Slišal sem, da imajo jako dobrega ohajčana in tudi dober prigrizek se bo dobil. Imeli bodo jako fino godbo, da nam bo pete privzdigovala. Dobro, se pa vidiva v soboto 15. novembra v Kenmore, v klubovih prostorih." Poročevalec. Cleveland (Ncwburg), O. — Prosim, oprostite, ker se nikdar ne oglasim s kakim dopisom. Pa še danes, ko se, moram kritizirati, namreč ono: Dva tedna v kanadskih gozdovih. To je vse dobro, vendar pa zgleda, kakor bi bili tam najmanj dve leti. Vse tisto opisovanje je samo zato, da človeku skomine dela in se sline cede. Ko bi ta čas čital kako lepo povest, bi pri tem vsaj malo pozabil na svoje gorje, ker ne morem biti deležen onih dobrin, ki jih Jaka opisuje. Vsi nismo zato, da bi po Kanadi "špago vlekli" in zajce lovili in drugo divjačino, dasi imamo časa več kot preveč. Pa ne puste, ker je vedno premalo keberčkov in je torej dvakrat suša. Je torej najboljše doma za pečjo in kako lepo povest čitati, da se sline po-suše. Torej prosim, da nam či-tateljem priobčite kako povest ali zgodbo, ki nam ne bo tako srca trgala. (Saj se tudi meni trga, ker sem moral zapustiti Kanado tako kmalu. Op. Jaka-ta). S pozdravom in ostanem vaš zvesti naročnik J. S. Euclid, O.—Minilo je gorko poletje ,tudi že hladna jesen se bliža k svojemu koncu, kar nas vspodbuja, da se moramo pripraviti za mrzlo zimo ter dolgočasne dneve in večere. Leto 1930 prav lahko pozabimo, ker v časopisih ni bilo drugega čitati: silna suša uničenje farmanskih pridelkov vsepovsod, naraščanje brezposelnih delavcev in druge take stvari, katere za nas niso bile prav nič ugodne. Imamo pa vsaj upanje, da se bo kolo časa obrnilo in zavrtelo tako, da se razmere v kratkem obrnejo na boljše. Vfsaj upanje imamo in to je, kar nas tolaži. Pred kratkim smo imeli volitve in naši kandidati so nam ob-ljubovali, da v slučaju da so izvoljeni, da bo na razpolago vsega, na primer dovolj dela, po katerem vsi oni hrepenijo, kateri so brez njega, da si zaslužijo \^aj za skromno življenje, da lahko plačujemo in obdržimo svoja društva, katera nas podpirajo v slučaju bolezni in otirajo solze preživelim. Sploh brez dela ni jela in silno mnogo jih je, kateri občutijo ta izrek v sedanji delavski depresiji. Pomanjkanje je vsepovsod, posebno pa v tem letu. Resnično je, ako je Če verjamete, al' pa ne... Torej, fantje, pa smo ga dočakali 15. novembra. To je dan, ki bi moral biti pravzaprav dr- delavec brez dela, je potem vsa dežela pod ničlo. Ne samo, da trpijo delavske družine, znaki se občutijo povsod in enako to občutijo naša kulturna in podporna društva. Kaj nam pomaga prirejati veselice v tem kritičnem času, ker imamo s tem samo delo in skrbi veseličnega odbora, preostanka pa nikjer. Mogoče katero društvo toliko napravi, da pokrije dolg, s katerim je v zvezi prireditev. Kot sem že omenil, obetalo se nam je, da se bodo delavske razmere izboljšale prihodnje leto; članstvo torej naj ne obupa in vzdrži, da ne izgubimo to, kar smo leta gradili in za isto plačevali, kajti vsaka jednota ali zveza nam je bila zvesta v slučaju podpore v bolezni ali pojsmrtni-ne dedičem. Društva, katera zborujejo pri Mr. Frank Strumelj v Euclidu, nam nudijo lepo priliko v bodočnosti. Mr. Strumbelj dogotavlja dvorano, katera bo kmalu gotova in veliko ugodnejša kot je bila prejšnja, kar bo v korist naših društev v Euclidu. Članstvu društva "Euclid" št. 29 S. D. Z. pa priporočam, da upošteva sejo, katera se bo vr šila"16. novembra in da se je vsi gotovo udeleže, kajti seja bo važna ter se bo tudi volilo odbor za leto 1931. Seja se vrši v navadnih prostorih pri Strumbelj nu, 1090 E. 222nd St., Euclid, O. Udeležite ise glavne seje vsi, da ne bo potem kakega oporeka nja po završitvi seje, da temu ali onemu razni sklepi večine ne bodo po volji. Tajnik. preganjanje in uničevanje slovenskega naroda Piše Frank Celin Kenmore, O.—Kar se tiče delavskih razmer, nimam ničesar novega poročati, ker še vedno vlada velika brezposelnost, ki'jo je povzročila republikanska vlada in Hooverjeva prosperiteta, ki je potlačila ubogega trpina in njegovo družino. Nadalje imam za poročati, da na društvenem in klubovem polju lepo napredujemo v teh slabih časih. Omeniti moram tudi, da bo naš ženski klub priredil veselico ali zabavni večer prihodnjo soboto, to je 15. novembra v klubovih prostorih, Vsakdo, kdor iita zgodovino, kdor zasleduje današnje razmere in usodo slovenskega naroda, si mora misliti: kaj je vzrok temu, da ravno slovenski narod, mesto da bi si kulturno in gospodarsko pomagal, pa vedno bolj propada. Najvažnejše vprašanje je: kdo je temu kriv? Ko je še gospodarila mogočna Avstrija nad našim narodom, se je vedno od vseh strani govorilo in godrnjalo nad Nemci. Toda prišla je svetovna vojna in žnjo je šele prišel največji sovražnik našega naroda. Toda vsi ti sovražniki niso nič v primeri z našim lastnim sovražnikom, in to je: zavist in škodoželjnost, ki je ukoreninjena med nami bolj kot korenine najstarejšega hrasta. V prvi vrsti poglejmo naše slovenske časopise, kako bijejo eden drugega. Vsi hočejo biti delavski listi, čeravno mora vsak prav dobro vedeti, da morajo biti podpirani edino od delavcev, ker tukaj smo Slovenci povečini delavci. V resnici je nekaj naših rojakov malo bolj izobraženih, da jim ni treba trkati na tovarniška vrata in jim prositi usmiljenja ameriške kapitaliste, zato pa vlečejo vsak na svojo stran in vsak hoče imeti prav, pa naj ima že prav ali ne. V zmoti je pa lahko vsak, tudi najbolj učen, celo profesorji so včasih v zmoti. In to je ravno tudi pri voditeljih, ki hočejo voditi skupine nižjih slojev. Pri tem je pa največja krivda v tem, da večina ljudi gleda le na svojo lastno korist. In vsakdo hoče biti prvi. In ako ni, tedaj obrne hrbet in mesto da bi delal združeno za idejo, katera bi mogoče koristila za celoto, začne delati proti, čeravno je to potem mogoče v škodo vsemu narodu. že je enajst let, odkar morijo naše brate, sestre, starše na njih lastni zemlji, že leta in le- ta učijo slovenske otroke laški jezik in to v šolah, katere so se zidali naši očetje. Slovenci, ali ni to žalostno? Ko so Lahi napravili že toliko gorja našemu narodu, ko mučijo nedolžne ljudi po zaporih, j i h pošiljajo v prognanstvo na otoke, jih streljajo v hrbet, kot kako zverino na lovu, in kadar bi se moralo nekaj narediti, pa zagrmi po naših listih. In kaj sledi temu? Nekoliko prerekanja med uredniki, potem je pa zopet vse tiho. Ko pa so enkrat žrtve pokopane, gre z njimi v večnost tudi ljubezen do domdrine. že je več kot mesec dni, ko so bili sklicani shodi v vseh večjih mestih Zedinjenih držav. Toda od takrat je vse tiho. Nikdo več ne poroča, kaj je z protesti. V svetovni vojni sem bil pet let med češkim narodom in moram priznati, da je to v resnici (Dalle na 3 ilmnU Del naše službe Važen del postrežbe pogrebnega direktorja je, da preskrbi potrebne stvari. V tem oziru je naša odgovornost Večja, kot navadnega trgovca, to pa radi našega trgovskega stika z našimi pokrovitelji. In ne čutimo, da smo storili svojo dolžnost, dokler se ne prepričamo, da so naši pokrovitelji zadovoljni s tem, kar so kupili in s ceno, katero so plačali. Louis L. Ferfolia SLOVENSKI POGREBNIH V NEVVBUHGU 3515 East 81st St. Tel. Michigan 7420 žavni praznik, če ne v vseh Zedinjenih državah, pa vsaj v naši Ohio. To je dan, ko se odpre paradiž vsem jagrom v naši državi, lovska sezija na zajce in fazane. Akrabolt, al' bo to pokalo! In koliko bo mrtvih (jag-rov in zajcev in kvortov)! Vse je pripravljeno, puške očiščene, obleka pripravljena, škornji namazani, galoni omiti in naši lovski psi bodo v četrtek zadnjikrat pred lovom dobili večerjo, da jih bo toliko bolj skominalo za zajčjimi jeterci. Kakor sem slišal, so nekateri naši jagri že šli na farme, ker niso mogli strpeti doma. Tam sedaj skupaj zganjajo zajce, da jih bodo imeli na 15. novembra vse na kupu. Zvečer pa okrog peči sedijo in si delajo korajžo s ta novim. Fantje od Rainbow kluba so šli baje že v pondeljek in bodo počakali 15. na farmah. Naša garda gre pa na "stari plač" — onkraj Loraina, nekam h Columbusu. Iz Clevelatida gremo: šepic, žnidaršič iz Myron in jaz. Gremo v petek do Loraina, kjer bomo na jerper-gah pri Gradiškovih, v soboto gre pa oberjager Gradišek z nami. če ima kdo korajžo, pa naj stavi z nami: za največ zajcev in za najbolj rej ene. Pa saj vem, da si noben ne upa staviti. Pa merkajte sel Ne lovite zajcev za rep, ker če se vam izmuzne, ga ne boste nikdar več videli. Tudi ni priporočljivo streljati farmarjem krav in telet, ker tega ne vidijo radi, ne farmerji, ne krave in ne teleta. Tudi v svojega lovskega tovariša ne streljajte, razen če sta skregana. Tudi ne streljajte tako, kot je farmer Tone Debevc v Madisonu, O., streljal lisico, pa je zadel domačega petelina. Pa to je druga storja in bo že Tone enkrat sam popisal, kako je bilo. če se misli kdo napiti, naj se v petek večer, ali pa v soboto po lovu. Med lovom ni dobro piti (se reče dobro je že, ampak priporočljivo ni). Pri številu ubitih zajcev štejejo samo taki, ki so padli slavne smrti na bojišču. Taki, ki so umrli od starosti, ne štejejo (namreč zajci). Opozarjam vse naše lovce, da ne pozabijo svojih pušk doma. ker pride jako nerodno, če bi streljali brez pušk. Vzemite naboje iste številke, kot je puška, da se va mne bo tako zgodilo, kot nekoč Jerneju Knausu, ki je vzel na lov puško št. 12, patrone pa št. 16, potem je pa ves dan s palco preganjal zajce. Ubil ni bil nobenega, samo enemu je sklatil uho. če bi slučajno kdo naletel na zajca z enim samim ušesom, naj tega zajca ustreli in ga prinese Knausu, ker je pravzaprav njegov. Zajce se lahko strelja od solnčnega vzhoda, pa do solnčne-ga zahoda, potem pa lahko kozolce in bufalce. Tržnica, kjer prodajajo zajce, se zapre ob šestih zvečer. Kdor se hoče torej pobahati doma z zajci, naj bo p r a v o č a s n o na "marku." Pri teh zajcih je treba pa previdnosti in glejte, da jim odstranite zanko izza vrata in ustrelite tam za garažem enkrat nanj. Naše ženske so jako prebrisane in takoj pogruntajo, kakšne smrti je bil zajček deležen. To so v glavnem nasveti za lov 15. novembra in pa dobro srečo vsem skupaj, meni pa še največ. Kot smo zvedeli od našega stalnega poročevalca (pa to ni Jo Pograjc), da so naši slovenski lovci najeli za 15. novembra Mr. Anton Opekata iz 71. ccste, ki navadno s svojim trukom pre-peljuje ljudi iz kraja v kraj. Torej za ta dan so ga lovci najeli in njegov truk, da jim bo pripeljal za Martinovo nedeljo iz farm zajcev, perutnino in sploh vse, kar se dobi na farmah. Pazite v soboto večer, kje se bo Opekatov truk ustaVll, če hočete videti, kaj vse bodo naši lovci nastrelili. (Morda bo na truku tudi par onemoglih jagrov in to bo tudi vredno za pogledat). dva tedna v kanadskih gozdovih Piše JAKA DEBEVEC Napotim se ob jezeru proti domu. Ob dolenjem koncu jeze ra zaslišim neko govorjenje in Po glasovih spoznam, da so tam naši fantje. Ko pridem bližje, vidim, da so tam: doktor, Johny m Joe. Joe je ravno pumpal zrak v čolniček iz kavčuga, ker Je hotel doktor loviti ribe v jezeru in drugega čolna ni bilo v bližini, čoln iz kavčuga izgleda kot veliko avtomobilsko kolo. Okrog je široka in debela cev, W se napolni z zrakom. Spodaj Je prilepljeno na to cev nepre-^očljivo platno, ki služi za dno čolna. Zgorej, čez cev sta pa Prilepljena, dva široka platnena trakova, ki služita za sedeža. vsa stvar je napravljena na ]stem sistemu, kot vidite poleti otroke v jezeru, ki plavajo na napolnjenih ceveh od avtomobilskih koles. Tak čoln prav lahko nese dva človeka in se sploh ne more potopiti, razen če bi dobil luknjo in bi ušel zrak ven. Je Pa zelo pripraven za prenos iz enega jezera v drugega, ker se prenaša praznega. Napolni se ga pred rabo z navadno avtomobilsko pumpo. če pa pušča, zaniažejo luknje s smolo, ali z kavčukovo krpo, kot avtomobilske cevi. Ogledal sem si to čudo od bli-Zu in se mi je zdelo, da prihajajo sPodaj nekaki prav majhni mehurčki iz cevi. Takoj se mi je Posvetilo, da čoln pušča. Ome-Pa tega nisem nikomur, samo Jova vprašal, če z n a plavati. Joe mi odvrne, da zna, doktor me pa samo postrani pogleda, reče pa nič. "Le p e 1 j i t a se," si mislim, saj ne bosta daleč prišla v tem čolnu." Vsedem se na breg in čakam, če bo kaj za smeh tu v bližini, ker jaz vsako stvar rad tako obrnem, da se smejemo, da cas hitreje teče v tej žalostni dolini zemeljskega križevega pota. John je držal čoln, doktor Jn Joe se pa skobacata notri. prime za mali vesli in odvrneta od kraja. Doktor začne 8Pretno metati trnek v vodo z velikim upanjem, da prime pomotoma kaka riba za trnek. Vr-Ze kakih deset potov, ko začne doktor kazati v čoln in nekaj Jovu živahno pripoveduje. Bila sta toliko od brega, da nisem 'azumel pogovora, pač pa Joe c°ln obrne naravnost proti bre-in na vso moč vesla. Ko pri-^ta bližje, zakričim: "Ali sta se že naveličala riba-r,ti? Kam se pa vama tako mudi?" "čoln pušča," reče doktor, ki skrbno meri razdaljo med čolnom in obrežjem. Joe se upira v vesli, da čoln leti z bliskovito Naglico proti bregu. Srečno pričneta in ko pogledam v čoln, Xldim, da je bil do polovice nagnjen z vodo. Če bi bila še pet ^'nut na vodi, pa bi prišla peš lla suho. Na, pa se mi je podaril vesel prizor, ki bi se bil sicer odigral na idiličnem jezer-Cu> ker sem vedel, da doktor ne /,na plavati. Razume se, da sem sv°je misli in želje pridržal zase, ni da bi človek ravno vse obe-S&1 na ta veliki zvon. , "foe potegne čoln na suho in llajde luknjo, kjer je uhajal! '*'ak skozi. Ker ni imel pri se-11 ničesar, s čimur bi zamašil uknj0> je obesil čoln na vejo J?0® košato smreko in je rekel, a Pride enkrat pozneje sem in P°Pravi čoln. j. ' Prašajo me, na kaj sem stre-s'tul zjutraj, ker je bila taka j.^šna kanonada, kot na Soški ()nti v svetovni vojni. Pove-1 sem jim po pravici, da sem , e«jal na srnjaka, pa nič za-, ^ " Joe, ki ve, da je nasprotni 1pretia^ ZH dober cilj, ni n nič slabega, doktor je pa jj, ,,aJ namigaval o "šarpšuter-l . in o ljudeh, ki se vedno ba-j/^0' kako bodo preskrbeli eks-8 lcUo z dobrim in svežim me-lj ; Jaz sem lepo molčal in ob-(ji( n| sam pri sebi, da bo gospo-zdravniku to zabavljanje še ?ek hodilo. * aPotimo »e v taborišče, kjer že nismo več dobili Franka in Jovovega sina, ki sta bila odšla po provijant domov. Imeli smo Še eno kanto fižola, nekaj slanine in pa košček kruha, pa smo iz tega napravili nekaj kosila. Imeli smo pa dovolj čaja, smo pa tega nekaj več dobili. Po kosilu, ko si Joe prižge pipo, nam reče, da se ne izplača ostati tukaj še eno noč, ker ne izgleda, da bi dobili kakega moosa, srnjake pa lahko blizu doma streljamo. "Kaj bo pa z onima dvema, ki sta šla domov po provijant? V treh urah bosta tukaj?" vprašam. "Nič zato; srečali ju bomo na poti, pa bosta šla z nami domov." še danes ne vem, kaj je bilo vščipnilo Jova, da ni hotel ostati več tukaj, toda ker smo se vedno uklonili njegovi želji in nasvetu, smo se tudi sedaj udali. Spravimo skupaj svoje stvari, doktor vzame še nekaj premikajočih slik od te slavne vasi in napotimo se proti domu. Komaj pridemo petdeset korakov od taborišča, pa zagledam na tleh sveže stopinje srnjaka. "Poglej, Joe, celo miljo daleč smo šli srnjaka čakat, tukaj nam je pa eden pri zadnjih vratih v kuhinjo gledal." Joe pogleda sled, se popraska za ušesi in reče: "Res je,' ponoči ali pa danes zjutraj je šel srnjak tukaj. Toda kaj pa, ko človek ne ve, kje bi ga čakal. Stavim, če bi ga tukaj čakali, da ne bi bil prišel. Eden izmed nas nosi smolo seboj, pa, naj bo že kdor hoče." Ozrem se na doktorja, ki pa je najbrže moj pogled narobe razumel, ker hitro reče: "Ni treba nič škiliti name, Jaka, kar sam sebe popraskaj!" "Saj nisem nič rekel, doktor." "Ti tudi ne svetujem." Lep dan se je bil napravil in počasi jo mahamo doli po grapi ob potoku. Ko pridemo do par večjih tolmunov, pripomni Joe, da bi vjel nekaj postrv. Odložimo svojo prtljago v travo in doktor sestavi skupaj dolgo in tenko železno palico s posebno vrvico, nalašč pripravljeno za postrvi. Palica je dolga kakih 12 čevljev in vrvica toliko težka, da pade po vodi, oko zamahneš s palico. Na koncu vrvice je trnek z umetno muho, ki jo mora ribič spretno vreči nad vodo, da izgleda, kot bi prava muha plesala nad vodo. Ko postrv zagleda to muho, se požene z bliskovito naglico iz vode in zgrabi muho in, seve, obvisi na trnku. Vlegel sem se na ploščato skalo in gledal zanimiv prizor, kako je doktor spretno metal vrvico nad vodo in kako so postrvi skakale za vado. V prvem tolmunu jih je ujel kakih deset, potem smo se pa pomaknili nižje do drugega tolmuna in zopet do tretjega. Nalovili smo dvajset lepih postrvi, nato pa je potok' prešel v globoko grapo, kjer nismo mogli do vode. Naložimo si zopet svojo prtljago na ramena in počasi nadaljujemo pot. Ni-i-rao pa še hodili dvajset minut, ko za nekim ovinkom naletimo na Franka in Jovovega sina, ki sta utrujena počivala. "Kaj pa to pomeni?" se začudi Frank, ko nas zagleda. "Nič ne pomeni drugega, kot da smo sklenili, da gremo do mov," reče doktor. "In midva nosiva toliko provijant«, celih šest milj, pa zastonj?" "Da ne bosta zastonj hodila, pa pojdita gori v naše sinočnje prenočišče in ostanita tam čez noč; mi gremo pa domov," pomagam jaz doktorju. "Glavo stavim, da ste bili že prej sklenili, da ne boste ostali tam gori čez noč danes zvečer, in da ste "mene poslali domov po provijant samo za to, da me malo iztegnete. Lepo pa ni od vas, da me tako mučite. Hotel sem vam ustreči in sem nosil kot mula, pa vidim, da ne bo nobene pohvale." PREGANJANJE IN UNIČEVANJE SLOVENSKEGA NARODA (Nadal)evanle iz 2. strani) rod, ki drži skupaj za svoje interese. Naš narod pa se prepira med seboj in to v veselje drugim. In bolj ko se sovražimo med seboj, bolj bodo imeli Lahi veselje. Dobro se spominjam, ko se je agitiralo pred leti za Jugoslovansko Matico. In kaj se je naredilo? Nič! Zakaj? Zato, ker imamo med Slovenci preveč strank. In vsaka teh strank hoče biti prva. Ko je neki član predlagal pri društvu, naj se društvo kot celota vpiše v Jugb-slovansko matico, je dobil tak odpor, da v resnici ne morem dobiti pravega izraza proti takemu početju. In to je le en pri mer dobrih narodnjakov. Koliko je bilo pa še drugih, o katerih sploh ni za pisati. In kaj je Jugoslovanska Matica? Ali ni to dobra organizacija? Če bi bilo našim ljudem le malo znano, kako je takrat, ko je bila še Avstrija, bil laški narod podpiran od svojega naroda, posebno v Trstu, Reki in drugih mestih! In to potom enakih organizacij, kot je danes Jugoslovanska Matica. Ne rečem, da je to lahka stvar, posebno danes, ko narod trpi pomanjkanje. Toda ravno med našim narodom je mnogo ljudi, ki niso v tako slabem položaju. Ti bi lahko prispevali kak mal dar, toda nočejo, ker se marsikdo celo sramuje povedati: Jaz sem Slovenec. Koliko tisoč ljudi je moralo zapustiti svoje lastno ognjišče in iti v tuje nepoznane kraje iskat si svoj kruh, ki bi se lahko živeli doma, ako ne bi ailo med našim narodom take tiranije. Zatorej rojaki, Slovenci, kateremu je le mogoče, naj se potrudi, če ne veliko, vsaj malo naj pomaga, kadar se ustanovi kaka organizacija, kot je napri-mer Jugoslovanska Matica. Posebno prav bi bilo, ako bi se voditelji raznih organizacij zedi-nili in začeli organizirati v tem smislu naš narod. Seveda s prvo pomočjo slovenskih časopisov, da se vsaj nekoliko opomore našemu zasužnjenemu narodu v Primorju. S tem bomo pokazali tudi drugim narodom, da smo ljudje, ne pa živali, za kar nas smatrajo Lahi. Sedaj je še čas, da se nekaj naredi. Da pa ne bo kdo v dvomu, čemu sem prišel s tem dopisom na dan, hočem zapisati nekaj, da bo vsakdo na jasnem. Jaz pišem zato, ker čitam slovenske liste in njih prepire, ko eden napada papiste, drugi socialiste, itd. ter vidim, da nobeden nima prav. Socialisti pravijo: osvoboditi je treba najprej delavca, potem bo vse dobro. To se jako lepo sliši, toda predno se bo to zgodilo, ne bo na Krasu, v Primorju nihče več govoril slovensko. Povem pa tudi, da se človek ne more več čuditi, ko či-ta zgodovino, kako so Turki morili kristjane, ko pa danes, ko je ves svet civiliziran, pa kristjan kristjanu požiga domove in mori kot zverino. To je nečloveško in to mora obsojati ves civiliziran svet. Zato je potrebno, da se narod združi potom naših inteligentov in naj deluje skupno v korist nam samim in našim zasužnjenim bratom onstran morja. -o- Nekaj novic iz slovenske naselbine Lorain Ob zadnjem plačilnem dnevu se je rojak Louis Virant, iz 33. ceste, vračal z denarjem proti domu. Blizu doma sta ga napadla dva Mehikanca, katerima je moral izročiti koverto z denarjem, nakar sta oba hitro pobegnila. Mr. Virant je policiji dobro opisal oba roparja, katera pa policija do danes še ni mogla izslediti. Menda ju tudi ne bo. — Predzadnjo nedeljo je priredilo pevsko društvo "Zvon" i/. Clevelanda lep koncert s petjem in godbo. Mr. Kogoj je vodil petje in koncert. Žal, da ni imel časa, da bi pokazal tudi slike, katere je vzel v stari domovini. ............IIIIIIIIIIIIIIIIMII.........HIIIIHIHI T. C. Bridges—Ant. Anžič NA P0M0C! Novele Grazia Deledda .............................minimumi "Tudi jaz sem prav to mislil,'' odvrne Jim ?'in me hudo skrbi, če naju bodo sledili, lahko zlezejo kar naravnost v past in jih zgrabijo, še preden se bodo zavedli, kaj se je zgodilo." "Mene pa to ne skrbi," reče Sam. "Zambo pozna indijansko zahrbtnost in vem, do Gregu in profesorju ne bo pustil iti v zanko." "Bog daj, da bi bilo res tako, kakor praviš!" pravi Jim resno. "Ta zagrada iz vej, ki so jih vtaknili preko vhoda, tudi ni kdove kaj. Prav z lahkoto bi jo predrla." "Da, toda zunaj stražita dva moža," odgovori Sam. "Prišla sta precej, ko se je zmračilo." "Potem nama pa nič ne pomaga, ako bi skušala priti ven," pravi Jim žalostno. "Nič, dokler bosta ta dva tukaj. Jim, jaz bi predlagal, da malo zadremljeva." "Pametna misel," mu pritrdi Jim. "Mislim, da pred zoro Pero ne bo poskušal kakih neumnosti. Za to pa lahko noč, prijatelj !" Ko se je tako prepustil naravi, je Jim zaspal kakor bi trenil, zdelo pa se mu je, da še niti očesa ni dobro zatisnil, ko naenkrat opazi, da se je sunkoma usedel in da posluša najgroznejši hrup, kar jih je kedaj v življenju slišal. Bil je zategnjen, obupen krik, tako grozen, da ga je kar zona oblila in da so mu lasje stopili pokonci. Krik preneha, nato pa se zopet oglasi znova še bliže in še huje. Sam zbere svoj pogum in pravi: "To niso Indijanci. Le poslušaj, kako prihajajo iz koč. Je neke vrste zverina. Ali ni panter?" "Mislim, da imaš prav. Da. prišel je po koze, se: mi zdi." Jim skoči pokonci in poškili skozi luknjico v steni koče. "Moški se pripravljajo na napad. Prav toliko je svetlo, da jih lahko vidiš," reče urno. "Sam, sedaj ali pa nikoli! Straža je odšla. Ubeživa!" "Ali bova vzela čoln?" vpraša Sam željno. "Seveda. Kar naprej!" Za vrata je služilo le nekaj prepletenih vej in izpulila sta jih kar mimogrede. Mesec ni svetil, pač pa je rdeče oglje pri pojemajočem ognju širilo šibko svetlobo. "Počakajva malo!" zašepeta Jim. "Saj je varno!" odgovori Sam nestrpno. "Nikogar ni videti. Kar pojdiva!" Komaj je izustil te besede, že izbruhne zadaj za kočo strašen hrup; najprej globoko renča-nje, nato prestrašeno meketa-nje in nato grozovito ruvanje! Vrhu tega pa so se oglašali presunljivi kriki, švigale so baklje in rjovenje je sledilo rjovenju. Fanta nista več čakala, ampak zdirjala proti reki kakor zajca. "Ta-le bo dober," reče Sam in pokaže enega največjih čolnov. "Poriniva ga v vodo!" "Vesel ni!" odgovori Jim. "Bom že kaj poiskal," reče Sam, toda ko je minuto nato zopet prišel k Jimu nazaj, je bil ves obupan. "Niti enega vesla ni mogoče dobiti. Gotovo so vsa odnesli v koče. Jim, vse je zastonj. Brez vesel ne moreva odriniti." "O pač! Tok naju bo nesel po reki dol. Potisniva čoln v vodo in odriniva." Upreta se vsak na eni strani in porineta čoln po pesku dol. Prav ko sta ga že imela v vodi, se Jim nad nečem spodtakne. — "Drog!" vzklikne veselo in ga pograbi. "Zdaj sva pa dobra! Čoln bova lahko z drogom porivala." še minuto in čoln je bil pripravljen. Skočita vanj, Sam je vzel drog ter čoln odrinil in od- peljeta se. K sreči je bila voda plitva, drog pa dolg kakih šest čevljev, pa je segal do dna, na vodi pa so odsevale zvezde in že toliko svetile, da je bilo mogoče videti bregova. Sam je poganjal čoln z vso močjo, pa sta bila kar naenkrat okoli ovinka in tako skrita pred ognjevo svetlobo. Jim se globoko oddahne. "Sam, nalogo sva izvršila! Sedaj sva na varnem!" Prav ko to izgovori, pa čoln butne s tako silo ob neko stvar, da je Sama kar zviškoma vrglo iz čolna v vodo. Sledi strašen pljusk, ki je Jima obrizgal s peno in kar zona ga obide, ko zagleda luski-nasti rep velikega krokodila, ki izgine pod gladino. 49. Na begu Jimova prva misel je veljala Samu, toda tisti hip, ko se okre-ne, da bi mu pomagal, zopet zagleda, kako se dvigne krokodilova glava iznad vode in takoj spozna, da hoče zverina napasti. Muškatna sapa gnusne golazni ga je kar zastrupljala. Urno pogleda okoli sebe in vidi, da se je Sam prijel za krmo in se nanjo obesil. Jim je mogel torej storiti samo eno: vzame pištolo in počaka toliko, da se odprti gobec zverine približa čolnu na en jard, nato pa stisne petelina. Pištola je bila avtomatična, tako da je streljala kar naprej, dokler je prst tiščal petelina. Da-si so bile krogle majhne, je bila pa tudi razdalja tako majhna, da se je vsaka krogla zadrla gnusni živali globoko v goltanec. Ogromne čeljusti se zakolpijo kakor da je škrtnila železna past, žival se prevrne vznak in z raztepavanjem razpeni površino. Ko torej Jim vidi, da se je krokodila znebil, skoči Samu na pomoč; čeprdv se je čoln silovito nagibal, se mu vendar posreči, da ga potegne iz vode. "Drog sem izgubil," so bile prve Samove besede. "Kaj drog, samo da si ti rešen!" pravi Jim. "Brez njegi. sva izgubljena," pravi Sam rezko. "S)treljajnje je Indijance opozorilo, da sva ušla in bodo za nama kot bi mignil." "No, potem pa drog poiščiva! Saj gotovo plava." "Ne verjamem. Bil je težak kot železo." "Potem bo pa treba znova nabasati," reče Jim suhoparno in začne tlačiti patrone v magacin svoje pištole. "Sam, je tvoja pripravljena?" "Da, moja je nabasana. To pa rečem, Jim, krokodilu si žrelo sijajno zamašil!" "Saj ga od tako blizu nisem mogel zgrešiti," pravi Jim. "Pa pusti krokodila in se zmeniva, kaj nama je zdaj ukreniti!" "Saj ne moreva storiti drugega kot bežati!" pravi Sam. "Reka naju nese s kar čedno naglico navzdol." "Lahko pa bi veslala z rokami in zbežala na breg," reče Jim. "A bila ob čoln! Ne, preveč sva že prestala zanj! Poskusiva srečo, Jim! Mogoče jih bo pa še nekaj časa panter zadržal." (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI Front soba se odda, za enega ali dva fanta. Parna gorkota, kopališče, pri mirni družini. 1199 E. 61st St., spodaj. Hiša v najem sama za sebe, 6 sob, vse moderno, garaža, zraven Slovenske Delavske Dvorane na Waterloo Rd Hiša se nahaja na 15307 Shiloh Rd., vpraša se na 6506 St. Clair Ave., zadaj. Mlad fant slovenskih staršev, prost šole, bi rad dobil delo pri kakem gro-ceristu ali mesarju. Zna voziti tudi truk. Vprašajte na 14018 Westrop Ave. (270) Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ članice društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ, se tem potom opozarja, da se gotovo udeležijo redne mesečne seje, katera se vrši nocoj, 13. novembra v navadnih prostorih Slov. Nar. Doma. Pričetek ob 7:30 uri. Na dnevnem redu bo več važnih stvari, o katerih imamo za ukrepati v korist društva in članic. Seji bo tudi prisostvoval Mr. John Gornik, glavni predsednik SDZ. Po seji bo pa nekoliko zabave. Na svidenje na seji nocoj! Vas vabi Odbor dr. Svob. Slovenke št 2, SDZ. Stanovanje se da v najem, pet sob, vse moderno. Samo $35.00 na mesec. 17201 Grovewood Ave. Telefon: KEnmore 8153-J. (270) Priporočilo Lovska sezona je in priporočam se našim slovenskim lovcem ki bodo prinašali bogat lovski plen te dni domov. Vaš plen lahko prinesete ali pripeljete k nam, da ga vam nagačimo ali našopamo, da vam bo lep spomin. Mi našopamo vse, kar leze in gre, od muhe do slona, tako pravi Mr. Rud. Knaus, 19801 Keewanee Ave., katerega rojakom pripoi-očamo. (Nov. 13. 15. 17. 19. 21. 24.) Pohištv ouaprodaj še jako dobro ohranjeno. Se proda po nizki ceni. Zaeno se odda tudi stanovanje, obstoječe iz treh sob, v najem. — 6904 Peck Ave., južno od St. Clairja. (Nov. 13. 15. 17.) Hiša v najem 5 sob, vse udobnosti, na Miller Ave. v Euclidu. Samo $27.00 na mesec. Pokličite L. Petrich, 19251 Monterey Ave., Tel. KEnmore 0922-W. (269) Naznanilo Opozarjam članice dr. sv. Cecilije št. 37 S. D. Z. na sejo, ki se bo vršila v sredo. Na tej seji je ena važna zadeva, torej ste prošene, da se vse udeležite te seje. Po seji bo pa card-party in drugo. Odbor. (267) Naznanilo čuanstvu društva Državljan št. 33 S. D. Z., naznanjam, da sem prevzel tajništvo in da bom vodil tajništvo že od tega meseca naprej. Torej vas prosim, da se v vseh društvenih zadevah obrnete na spodaj navedeni naslov. Bratski pozdrav, Frank Ludvik, 15414 Holmes Ave., (267) Pohištvo! Mi čistimo, popravljamo in renoviramo vaše pohištvo. Iz starega pohištva naredimo novo. Izdelujemo tudi po vašem naročilu novo pohištvo po zmernih cenah. Euler Upholstering Shoppe 12108 Chesterfield Ave. blizu Superior. Tie. ERdy 8685. Slovenski zastopnik je Mr. John Cerar, 5819 Bonna Ave. (Mon. Wed. Fri., Dec. 1.) Pohištvo naprodaj Jaz, Tony Stepech, imam nekaj pohištva shranjenega pri družini Walter na Holmes Ave. Ker ga jaz ne potrebujem, bi ga rad poceni prodal. Kuhinjska peč na plin, rabljena samo dva meseca, dv^ postelji, ena kuhinjska miza, nekaj stolov, en dresser, se proda po jako nizki ceni. Kdor bi kaj potreboval in bi rad dobil poceni, naj se zglasi pri družini Walter, 15610 Holmes Ave., Collinwood. (267) Radi bolezni in odhoda v staro domovino se poceni proda Ford roadster, model 1929, v najboljšem stanju. Oglasite se pri Mavretichu, na 15430 Calcutta Ave. (267) SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave. (Thu.) WILLOW FARMS DAIRY 1172 Norwood Rd. MLEKO, SMETANA, SIR, SUROVO MASLO za dobro postrežbo, pokličite ENdicott 3457 (Tbar.z) AKO ŽELITE SLOVENSKE BOŽIČNE RAZGLEDNICE jih dobite pri Novak's Confectionery 6128 St Clair Ave. 1 DOBER PREMOG! | i) Točna postrežba! (©) ) . The Hill Coal Co. @ ) 1261 MARQUETTE RD. ^ \ HEndcrson 5798 PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR 6521 ST. CLAIR AVE. Co hočet« delo poceni In polteno. pokliči!« men«. m Randolph 5188' (Tbn. r.)bnl A.J.Budnick&Co. ZANESLJIVI PLUMBERJI Moderna plumber ska dela, napeljava gorke vode ali parne gorkote, izvršujemo sedaj na lahka mesečna odplačila. Čas za plačati od Sest mesecev do dveh let. Nekaj malega plačate takoj. Proračun damo zastonj in hitro postrežbo. 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmort 0238-M (Tim. F > GRDINA'S SHOPPE Popolna taloga oblak !■ oprama la l«H-ata li drniica Beauty Parlor Vedao aajmodaraajil iaaakl klobuki. Tritflit uprta Tiik« ara4a akait aala lata. 6111 ST. CLAIR AVE. HEnderson 7112 (M. Thn. 8.) I MI SMO MED VAMI! (©) Naznanjamo cenjenemu slovenskemu občinstvu, da smo se ©> PRESELILI v naše nove prostore na 6223 ST. CLAIR AVENUE (g) jgj kjer vam ob vsakem času lahko prodamo izvrstne ® dodge in plymouth avtomobile (®) Najboljši mehaniki so pri nas zaposlj-ni, ki vam popravijo vaš z^n avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo je garantirano. In se vam prav vljudno priporočamo. J. H. MILLER & SONS 6223 St. Clair Avenue mm®. HENRIK SIENKIEWICZ POTOP . Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE "Čudno mi je to," je rekel Kmitic, "da se vaša knežja milost že naprej tako briga za moje zdravje, ta velika oseba Rad-zivil! ... In vendar mi je tre ba samo pritisniti na petelina____" "Tega ne zanikam. Večkrat se je že zgodilo na svetu, da je velik človek padel pod roko pro-staka. Saj je tudi Pompeji ubil neki capin, saj so tudi francoski kralji ginili pod rokami nizkih ljudi, pa da ne segamo v daljavo, tudi mojemu očetu se je zgodilo isto ... Le vprašam te, kaj bo dalje?" "E! Kaj me to briga! Jaz se še nikdar nisem brigal dosti, kaj se bo zgodilo jutri. Ako se bo treba boriti z vsemi Radzivi-li, sam Bog ve, kdo komu bolje pogreje, že od nekdaj mi visi meč nad glavo, a radi tega samo zatisnem oči, pa spim tako sladko kakor suslik. Sicer pa če mi bo premalo en Radzivil, pograbim še drugega in tretje ga . . ." "Kakor mi je Bog mil, vitez, tako si mi všeč! . . . Zakaj ponavljam ti, da si se samo ti edini v Evropi drznil storiti kaj podobnega. Tudi žival ne skrbi, pa ne pomisli, kaj bo jutri! Rad imam drzne ljudi, a jih je vedno manj na svetu . . . Evo, ugrabil je Radzivila in ga drži, kakor bi bil njegov. Kje si se rodil, moj vitez? Odkod si?" "Jaz sem praporščak oršan-ski!" "Gospod praporščak oršanski, obžalujem, da izgube Radzivili takega človeka, kakor si ti, zakaj s takimi ljudmi se lahko mnogo doseže, če bi ne šlo ža-me . . . Hm! Ničesar bi mi ne bilo žal, če bi te mogel pridobiti. . ." "Prepozno!" je rekel Kmitic. "To se razume!" je odgovoril knez. "Seveda prepozne! Toda to ti obljubim, da te dam ustreliti, ker si vreden vojaške smrti . . . Kakšen vtelešen vrag! Sredi mojih ljudi me je ugrabil!" Kmitic ni nič odgovoril; knez pa se je nekoliko zamislil, potem pa je zakričal: "Sicer te vrag vzemi! če me izpustiš takoj, se ne bom maščeval! Daš mi samo besedo, da nobenemu ne omeniš, kaj se je zgodilo, in zapoveš ljudem, da molče!" "Ni mogoče!" je rekel Kmitic. "Ali hočeš odkupnine?" "Nočem." "Čemu, za vraga, si me ugrabil? Ne razumem!" "Bilo bi mnogo pripovedovanja. Vaša knežja milost izve pozneje!" "Kaj naj delava med potjo, nego da se pogovarjava? Priznaj mi, moj vitez, le eno, da, si me ugrabil v trenutku besa in obupa ... in sedaj sam ne veš, kaj bi storil z menoj ?" "To je moja stvar!" je odgovoril Kmitic, "a če ne vem, kaj naj storim, se pokaže kmalu." Nestrpnost se je pokazala na obrazu kneza Boguslava. "Nisi preveč zgovoren, gospod praporščak oršanski," je rekel, "ali odgovori mi odkritosrčno vsaj na eno vprašanje: ali si že šel k meni na Podlesje z gotovim namenom, da me ugrabiš, ali ti je to prišlo šele pozneje, v zadnjem hipu na misel?" "Na to lahko odkritosrčno odgovorim vaši knežji milosti, ker tudi mene srbi jezik, da bi vam povedal, zakaj sem se odpovedal vaši stranki in, dokler sem živ, dokler bom imel še kaj sape v grlu, se več ne vrnem k vama. Knez vojvoda vilenski me je premamil ter me najprej pripravil do tega, da sem mu prisegel na razpelo, da ga ne zapustim do smrti . . ." "No, lepo držiš prisego . . . Ni ti kaj reči! . . ." "Da!" zakliče krepko Kmitic. "če sem izgubil dušo, če moram biti pogubljen, bom radi vaju . . _ Toda prepuščam se božjemu usmiljenju in rajši izgubim dušo, rajši bom gorel večno, nego da. še dlje grešim vedoma in do-brovoljno, nego da še dlje služim, vedoč, da služim grehu in izdaji. Naj se me Bog usmili . . . Rajši gorim! Rajši stokrat gorim . . . saj bi itak gorel, če bi ostal pri vas. Saj nimam ničesar izgubiti . . . Toda vsaj to bom lahko povedal na božji sodbi: "Nisem vedel, kaj sem prisegel; a ko sem izvedel, da sem prisegel na izdajo domovine, na izgubo poljskega imena, tedaj sem prelomil prisego . . . Sedaj me pa sodi, gospod Bog!" "K stvari! K stvari!" je rekel mirno knez Boguslav. Gospod Andrej pa je težko sopel in je jezdil nekaj časa molče z namršenimi obrvmi in očesom, povešenim v tla, kakor človek, ki ga je upognila nesreča. "K stvari!" je ponovil knez Boguslav. Kmitic se je zbudil kakor iz sna, stresel glavo in govoril: "Verjel sem knezu hetmanu, kakor bi ne verjel rodnemu očetu. Spominjam se one zabave, ko nam je prvikrat povedal, da združil s Švedi. Kaj sem jaz takrat pretrpel, Bog sam ve! Drugi pošteni ljudje so mu metali bulave pod noge, stoječ ob strani domovine, jaz pa sem stal kakor steblo, z bulavo osramočen in brezčasten, ponižan, v muki .. . ker so mi zabrusili v obra.z: izdajica! ... In kdo je to povedal! . . . Ej! . . . Bolje je, da se ne spominjam, ker bi se koj spozabil ter bi v svoji jezi takoj ustrelil vašo knežjo milost v glavo . . . Vidva, vidva, izdajalca, prodajalca, sta me spravila tako daleč!" Tu je začel gospod Kmitic z groznim pogledom zreti na kneza in sovraštvo se mu je prikazalo na obrazu, kakor zmaj, ki prileze iz brezna na solnčno svetlobo, knez Boguslav pa je gledal na junaka z mirnim, neustrašnim pogledom; naposled je rekel: "Zares, gospod Kmitic, to me zanima . . . Pripoveduj dalje! Kmitic je spustil uzdo knežjega konja, snel čapko, kakor bi si hotel ohladiti gorečo glavo. "Isto noč," je govoril, "sem šel h knezu hetmanu, ker me je sam dal poklicati. Mislil sem si: odpovem mu službo, prelomim prisego, ga zadušim s te-mile rokami, spustim s smodnikom Kejdane v zrak, potem pa naj se zgodi, kar hoče! On je tudi vedel, da sem na vse pripravljen — poznal me je! Videl sem dobro, da je s prsti prebiral po zaboju, v katerem so bili samokresi. Nič zato — sem si mislil, ali me zgreši, ali me pa pobije! Toda on me je začel pomirjati, pregovarjati, kazati meni, prostaku, tako bodočnost, se delati takega rešitelja, da lahko vaša knežja milost ugane, kaj se je zgodilo." "Prepričal je mladeniča!" je rekel Boguslav. "Da sem mu padel k nogam," je zakričal Ktnitic, "in videl v njem očeta, edinega rešitelj domovine, da sem se mu vdal kakor Vragu z dušo in telesom, da sem bil pripravljen zanj, za njegovo poštenost skočiti s ke j danskega stolpa." "Dtfmišljeval J?em si, da bo takšen konec!" je pripomnil Boguslav. "Kaj sem izgubil v tej službi, o tem ne bom govoril, toda izkazal sem mu važne usluge: obdržal sem v poslušnosti svoj polk, ki je sedaj ostal tam, Bog daj, da njemu v pogubo! Druge, ki so se bili spuntali, sem po večini posekal . . . Omadeževal sem si svoje roke v bratski krvi, v misli, da je to stroga necessitas za domovino! često me je duša bolela, ko sem velel postreliti dobre vojake; često se je moja šlahčanska narava puntala proti njemu, ko mi je parkrat kaj obljubil, a ni držal obljube. Toda mislil sem si: 'Jaz sem bedak, on je pameten; tako je treba! Sedaj šele, ko sem izvedel iz listov o onem zastrupljevanju, mi je kar mozeg zastal v kosteh! Kako to? Taka je ta vojna? Torej zastrupljevati hočeta vojake? In to naj bo po hetmansko? To je Radzivilov način? In take liste naj jaz prenašam? . . ." "Ti ne razumeš politike, moj vitez," ga je prekinil Boguslav. "Naj jo vrag vzame! Naj se ukvarjajo z njo lokavi Italijani, a ne šlahčič, katerega je Bog obdaril z imenitnejšo krvjo, a ga tudi zavezal, da naj se bojuje s sabljo, pa ne z lekarno ter naj ne sramoti svojega imena!" "Ta pisma so te torej tako ranila, da si sklenil zapustiti Redzivila." "Ne pisma! Dal bi jih bil rablju ali pa jih vrgel v ogenj, zakaj jaz nisem za taka opravila, toda ne pisma! Odrekel bi se bil poslanstva, toda stvari bi ne opustil. Kaj jaz vem! šel bi bil k dragoncem ali pa bi zbral novo trumo in iznova kakor nekdaj preganjal Hovanskega. Toda takoj me je prevzel sum, češ, oni hočejo tudi domovino zastrupljevati kakor te vojake? . . . Hvala Bogu, da nisem izbruhnil, dasi mi je glava, kakor granata gorela, da sem se streznil, da sem imel toliko moči, da sem si dejal sam pri sebi: Primi ga za jezik in zvedel boš vso resnico; ne izdaj, kaj imaš na srcu, delaj se odpadnika, še za slabšega od samih Radzivilov, in primi ga za jezik." "Koga? Mene?" "Da! In Bog mi je pomogel, da sem jaz, preprost človek, spravil državnika na led, da mi ni vaša knežja moč, imajoč me za najslabšega lopova, prikrila niti enfcga vašega lopovstva, vse priznala,' vse izpovedala, kakor bi na dlani zapisal! Lasje so mi na glavi vstajali, toda jaz sem poslušal in poslušal do konca! . . . O izdajalca! ... O peklen-ščaka! O očetomorilca! . . Kako da vas strela še ni do zdaj pobila? Kako da vas zemlja ni do zdaj požrla? . . . Torej s Hmiel-nickim, s Švedi, z mejnim goro-fom, z Rakocijem in s samim vragom sklepate zveze na pogin te ljudovlade? . . . Torej plašč hočete krojiti iz nje? Prodati? Razdeliti? Raztrgati kakor volkovi to vašo mater? Taka je vaša hvaležnost za vse dobrote, s katerimi vas je obsipala, za one službe, časti, dostojanstva, premoženja, starostva, za taka.posestva, za katera vas zavidajo inozemski kralji? ... In pripravljeni ste, se niti ne zmenite za one solze, muko, pritisk? Kje je v vas čut vesti? Kje vera, kje poštenje? ! . . . Kakšne spake so vas rodile? . . ." "Gospod kavalir," ga je prekinil mrzlo knez' Boguslav, "imaš me v rokah in me lahko ubiješ, ali eno te prosim, ne dolgočasi me!" Oba sta umolknila. Vendar se je iz Kmit¥čeyih besed jasno spoznalo, da je vojak znal izviti čisto resnico iz diplomata in da je knez napravil veliko neprevidnost, velik po-grešek, ko je izdal najtajnejše načrte, svoje in hetmanove. To je zbodlo njegovo samoljubje; zato tudi ni skrival svoje slabe volje ter rekel: "Ne pripisuj tega le svoji lastni pameti, gospod Kmitic, če si zvedel od mene resnico. Govoril sem odkrito, ker sem mislil, da knez vojvoda bolje pozna svoje ljudi in da je poslal človeka, ki je bil vreden njegovega zaupanja." "Knez vojvoda je poslal človeka, vrednega zaupanja," ga je zavrnil Kmitic, "a ste ga že izgubili. Od sedaj naprej vam bodo služili samo lopovi!" "Če ni bil način, na kateri si me ugrabil, lopovski, naj mi priraste v prvi bitki sablja v roki." "To je bila zvijača! V dobri šoli sem se izučil. Hotela je vaša knežja milost spoznati Kmi-tica, sedaj ga imate! Ne pojdem s praznimi rokami k našemu milostivemu gospodu!" "In meniš, da mi pade le eden las z glave od rok Jana Kazimir-ja?" "To je stvar sodnikov, ne moja!" Kmitic je naenkrat ustavil konja. "Hej!" je rekel. "In list kneza vojvode? Ali ga ima vaša knežja milost pri sebi?" "Tudi če bi ga imel, bi ga ne dal!" je rekel knez. "List je ostal v Pilviških." "Preiščite ga!" je kriknil Kmitic. Vojaki so zopet zgrabili kneza za roke. Soroka pa je takoj začel iskati po žepih, črez nekaj časa je našel list. "Evo en dokaz proti vam in vašim dejanjem!" je rekel gospod Andrej ter vzel list." Iz njega bo izvedel kralj poljski, kaj nameravate, izvedel bo tudi švedski, da, tudi če mu sedaj služite, si že vendar knez vojvoda pridržuje svobodo umika, če bi morda Švedom izpodletelo. Pridejo na dan vse vaše izdaje, vse vaše mahinacije. A imam še druge liste na kralja švedskega, na Wittenberga, na Radzie-jovskega . . . Veliki ste in mogočni, pa vendar ne vem, če vama ne bo pretesno v tej domovini, ko vama oba kralja prisodita plačilo, vredno vašega izdajstva." Oči kneza Boguslava so se za-iskrile od zlovražjega bleska, a črez hip je premagal svojo jezo in rekel: "Dobro, vitez! Na smrt in življenje med nama! ... še se srečava! . . . Lahko nam povzročiš mnogo skrbi in mnogo zlega, teda eno ti povem: nihče se de zdaj ni upal v tej deželi storiti tega, kar si storil ti, in gorje tebi in tvojim!" "Jaz sam imam sabljo za obrambo, a svoje lahko odkupim, saj imam s čim!" je rekel Kmitic. "Ah! Imaš me torej kot za-stavljenca!" je rekel knez. In vkljub vsemu srdu se je mirno oddahnil; razumel je \ tem trenutku to, da v nobenem primeru ne grozi nič njegovemu življenju, zakaj je njegova oseba prepotrebna Kmiticu. Zato je sklenil to izkoristiti. Medtem so se vnovič spustili v dir in po eni uri so zapazili dva jezdeca; eden izmed njiju je vodil par tovornih konj. Bila sta Kmitičeva vojaka, ki jih jr bil poslal naprej iz Pilviškov. "No, kaj pa je z vama?" je vprašal Kmitic. "Konja sta se nama tako grozno utrudila, vaša milost, ker nismo še do sedaj počivali." "Stražmojster naj zdirja naprej, da pripravi za odpočinek. Krčma ali ne, treba je obstati! .. . "Po povelju, gospod poveljnik!" Soroka je pognal konja, oni pa so sledili polagoma. Kmitic je jezdil ob eni strani kneza, Lubienec pa ob drugi. Knez se je popolnoma umiril in ni sili) več gospoda Andreja k razgovoru. Zdelo se je, da je bil utrujen od poti ali vsled položaja, v katerem se je nahajal; pobesil je glavo nekoliko na prsi, oči pa je imel zaprte. Vendar je od časa do časa pogledoval postrani zdaj Kmitica, zdaj Lubienca, ki sta držala uzdo njegovega konja, kakor bi opazoval, katerega bi laže nadvladal, ter se iztrgal in osvobodil. Medtem so se približali koči, ležeči ob poti na koncu gozda. To ni bila krčma, nego kovačni-ca in kolarnica obenem, kjer so se potniki ustavljali radi preko-vanja konj ali radi popravil vozov. Med samo kovačnico in potjo se je razširjalo neveliko ne-ograjeno dvorišče, redko obra-ščeno s poteptano travo; ostan- THE OLD HOME TOWN TI. S. Patent unwe , Stanley fWELL- )U_Bt OAS CjONEP/ y if newt a:."'t v, r^i ; v Vabilo na BANKET ki ga priredi klub slovenskih vdov V SOBOTO, 15. NOVEMBRA, 1930 V KNAUSOVI DVORANI Vabljeni ste vsi prijatelji in prijateljice in pečlarji in vdovci, da nas obiščete. Večerja bo točno ob pol devetih, zato se vas prosi, da pridete pravočasno. Vstopnica k banketu je $1.00, samo za ples 50 centov. Godba Hojer trio. Vabi odbor. ENdicott 2252 ENdicott 2252 KREMZAR FURNITURE 6108 St. Clair Ave. IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE