UREDNIŠTVO ZARJE Je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne nre za stranke so od 10. do 11.
dopoldne in od B. do 0. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. NefrankiMna pisma se ne : : :	sprejemajo	:	: ;
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21*60, po\letna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1’80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ; ostalo inozemstvo m Ameriko celoletno K 36-—.	: t
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •' •’	ob pol 11. dopoldne.	•. \
UPRAVNI ST V O se nahaja v SeleiiburROvi ulici štev. 6, IL, in nraduje za stranke od 8. do »2. dopoldne in od a do 7. zvečar Inseiati: enostopna pelitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana in reklame 40 vin. i.i ■' >'iejeina upravništvo. n
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
———	Reklamacije lista so poštnine proste. —	-
Stev. 445.
Vojna na
ALBANSKO VPRAŠANJE.
O albanskem vprašanju, ki so ga avstrijski diplomatje izpremenili v nevarno evropsko vprašanje, objavljajo bclgrajske »Radničke No-vine«, glasilo naših srbskih sodrugov, jako informativen članek, iz katerega posnemamo glavne misli.
Ko so letos prišla albanska gorska plemena v doline in so odrekle macedonske čete Turčiji pokorščino — albanski voditelji niso bili edini, ali naj izrabijo slabost carigrajske vlade za ustanovitev avtonomne ali pa popolnoma neodvisne Albanije.
Vsled rahle vezi med poedinimi plemeni, vsled verskih razločkov, vsled pomanjkanja dobre organizacije in pa vsled vnanjih spletk se letošnje gibanje ni uspešno končalo, dasi je bilo izredno močno in na vsej črti opravičeno. Mladoturška revolucija je izzvala narodno revolucijo. Na pozorišču so se vse krepkeje oglašali »sinovi brd in svobode« — Albanci: njih narodno prebujenje se je izražalo v zahtevah, ki so jih postavili v poslednjem gibanju. Med njimi stoji v prvi vrsti zahteva po priznanju albanske abecede in samouprave. Morda je za temi zahtevami stala le albanska inteligenca in mestna buržvazija, a ne ljudske množice. Ampak v vseh državah je bila izpočetka inteligenca in mestna buržvazija nosilka narodnih idealov.
Dokler je vztrajala Evropa na svojem famoznem stališču statusa quo v Turčiji, je bilo težišče vprašanja:	avtonomija Albanije v
okvirju osmanske države. Sedaj, po zmagah četverozveznih vojsk jc vprašanje drugo: razdelitev Albanije ali albanska kneževina. Okrog te alternative se gibljejo razgovori vclevlasti, vsled tega vprašanja je v nevarnosti svetovni mir, razvitek in bodočnost Balkana in prav posebno Srbije. Srbija in Grška hočeta razdeliti Albanijo, trozveza zahteva avtonomijo AUmnije, ker Avstrija in Italija (?) ne dovolita Srbiji izhoda na Jadransko morje. Albanija je danes Pa-risovo jabolko.
Sedanja Albanija je v večji meri narodopisen nego zemljepisen pojem. Razprostira se od Kosova in Crne gore ob Jadranskem morju do Grške in do reke Vardarja. Na tem ozemlju živi okolo poltretji miljon Albancev, od katerih Je poldni# miljon mohamedancev, 700.000 pravoslavnih m 200.000 katoliških kristjanov Vzlic plemenski in verski razdrobljenosti bodo Albanci složni in pripravljeni, da branijo svojo narodno svobodo pred srbskimi in grškimi osvojevalci, ako se razdeli ozemlje, na katerem žive v večini. Ni treba mnogo politične uvidevnosti za spoznanje, da čakajo Srbe in Grke krvavi posli, ako izvrše svoj načrt. Med Srbi in Gi ki z ene in Albanci z druge strani zijajo velike plemenske in kulturne razlike, ki bi bile nenevarne samo v svobodni narodno in narodnostno konštituirani federativni republiki na Balkanu.
Ampak smešno je, ako podonavska monarhija in apeninsko kraljestvo branita svobodo Albanije. Italija, ki je razbojniško ugrabila Tri-pclitanijo in brutalno ^gazila svobodo nje prebivalcev! Avstrija, ki tlači slovanske narode v svojih mejah! Vse lepe besede, \ jih tvorita dunajski in rimski kabinet, niso drugega nič nego diplomatske fraze, za katerimi se skriva avstrijski in italijanski apetit po kolonialnem zasužnjevanju Albanije. Obe vclevlasti sta i dc slej vodili obsežno propagando, širile svoj vpliv in jačile svoje vezi s to veliko, a zaostalo pokrajino. Katoliški misionarji, kramarji in imperialistični agentje pripravljaio teren za preustvaritev Albanije v kolonijo in nje odložitev od ostalih delov balkanskega polotoka pod neposredno oblast kapitalističnih izsesavalcev.
Avstrijska in italijanska zahteva ne vsebuje nič iskrenega in dobrega za balkanske narode. Ali ni najhujša ironija: da Avstrija zahteva avtonomijo Albanije, a jo odreka svojim narodom? Kakšne so kulturne težnje Italije kaže Tripolis.
Kakor najostreje obsojamo politiko, ki pod-jarmljuje narode, prav tako smo socialni de-mokratje trdno uverjeni, da se skrivajo za triki avstrijske diplomacije kvarne posledice.
Samo socialni demokratje zahtevamo resnično svobodo narodov. Po našem mnenju je škodljiva i delitev Albanije i »avtonomija«, kakor si jo želita Avstrija in Italija. Albansko vprašanje se da rešiti samo na Balkanu, brez vnanjega posredovanja, v zmislu sklepa prve balkanske socialno demokratične konference. Vsaka druga rešitev gre mimo cilja in ne ustreza ne interesom balkanskih narodov, ne splošnim težnjam avstrijske demokracije.
ITALIJANSKI ADMIRAL V SRBSKEM PRI-STANIŠČU.
Glasilo italijanske vlade »Tribuna« objavlja razgovor z bivšim mornariškim ministrom admiralom Bettolo o stremljenju Srbije, da si osvoji pristanišče ob Jadranskem morju.
Menite, gospod admiral, da ima Italija Interes protiviti se eventuelnemu zasedanju Drača ali Valonc od strani druge države, ki bi si tam ustvarila svoje vojno pristanišče?
Admiral je nato odgovoril: Italija ne bo "ikdar dovolila, da bi se onkraj in ob vhodu jadranskega morja zgrabilo pristanišče, ki bi lah-
V Ljubljani, v sredo
Balkanu.
ko služilo vojaškim namenom drugih držav. Drač ne more postati po svojem topografičnem in hidrografičnem položaju, vojno pristanišče. Zgradba takega pristanišča bi bila tukaj zvezana s prevelikimi stroški. Ves drugačen je položaj Valone, ki bi lahko postala nepremagljivo vojno pristanišče. Želji, da bi Drač postal trgovinska luka, ki bi omogočala tudi Italiji, da si otvori trgovinsko pot do Donave, ne moremo nasprotovati. Nikakor pa ne sme Italija dovoliti, da bi druga velika država zasedla, posredno ali neposredno Valono in si tam zgradila svojo vojno pristanišče.
Le Italija bi smela zasesti Valono, ako bi se napravilo iz nje vojno pristanišče. Ako bi zavzela Valeno druga država, bi luke Tarant in Brindisi izgubile vrednost, kar bi silno oškodovalo našo strategično moč v prelivu.
Izjave admirala Bettola so nemale važnosti. Oficiozno glasilo »Tribuna« pripisuje besedam bivšega ministra veliko važnost, po-vdarjajoč, da so te izjave merodajne. Mnenje admirala Bettola odgovarja mnenju italijanske vlade.
KDO HOČE VOJNO?
Vseučiliški profesor v Parizu, Charles Ri-chet, odgovarja na vprašanje »Kdo hoče vojno?« v svoji knjigi »Preteklost vojne in bodočnost miru« tako-le:
»Prepotujte sedaj mesta, vasi hi sela, pristanišča, tovarne, gostilne in koče revščine; vsled naših brzih prometnih sredstev lehko v nekaj tednih obiščemo Bordeaux in Saragoso, Madrid, Marseille, Rim, Ženevo, Hamburg, Berlin in Dunaj. Povprašajte potem kmete, dninarje, vinogradnike, gozdne delavce, kovače, rudarje, ribiče, tkalce, gostilničarje, naj govore katerikoli jezik, naj bo obrt, ki jih preživlja, še tako različna, povsod bo odgovor glede vojne in mnu enak. Vsi, vsi, brez izjeme, hrepene po miru. Naj bodo rojeni kjerkoli — v Bretanji ali v Kelmorajnu, v Belgiji ali na Bavarskem, v Švici, Piemontu^ Škotskem ali Danskem — vsem se gabi vojna. Naj bodo še tako nevedni, eno vedo: da je vojna zlo. Ako bi imela ta poslušna hrana za topove pravico odločitve, vojnega klanja bi ne bilo nič več. Oni, nesrečniki, vedo, da pomenja vojna trpljenje, bolezen, uničenje, bedo in smrt.
Edini zagovorniki mednarodnega klanja Je nekaj vratolomnih oficirjev, ki potrebujejo vojno za svojo kariero; ker vojna prinaša avan-zn anje, redove, pokojnino. Dalje nekaj poblaznelih ljudij, ki so morda pogumni in ki so tako otopeli, da mirodušno lehko more ali pa se ravnotako mirnodušno dajo usmrtiti, ker so itak nezmožni, da bi napravili kaj boljšega . . .Tem se pridružuje Četa političnih spletkarjev, odvetnikov brez dela, brezvestnih pisačev, deklasi-rancev brez časti. Temu roju prištejmo še starce brez otrok, sebične stare samce, alkoholike in armadne dobavitelje, ki imajo velike dobičke od proizvajanja pušk, karteč, oklopnic in postelj za vojaštvo: trgovski agentje in igralci na borzah, ki špekulirajo na splošno nesrečo — to so zagovorniki vojne!
Ali ti pristaši vojne napravljajo tak hrup, da jih ima vsakdo za človeštvo; zato sc pokore narodi boječe in brezmiselno v molčeči udanosti . . . Mi pa hočemo prisiliti naše uboge, neumne, s slepoto udarjene brate, da glasno povedo svojo voljo. Klaverna bedastoča — ljudstvo, ki se mora vojskovati, a želi mir — ne more dlje tra.ip.^!«
PISMO IZ SOFIJE.
(Od našega posebnega dopisnika.)
V	Sofiji, 22. novembra 1912.
Ko bi sedaj slučajno zašel na Bolgarsko modern človek, ne bi razločeval, jeli živi v 15. ali 20. stoletju, prav tako tudi sam ne vem, ali je bilo tako v 14. ali 15. stoletju.
Od početka mobilizacije in ves čas vojne velja pri nas pravo rekvizicije, t. j. da smejo vojaki in žandarji od kmetov zahtevati hrano in živež. Jemljejo ljudem živino, žito, seno, kruh, hrano in vse, kar dobe. Za vse to pa jim ne dajo nikakršne odškodnine v denarju kakor je to navadno po pravu rekvizicije. Ta rekvizicija se opravlja na prav divjaški način. Policija, ki pobira prej omenjene stvari za vojsko, pretepa siromašne in onemogle starce, ki so ostali doma, s palicami, če se protivijo le z najmanjšo besedico. Če prideš v vas, ne čuješ tam drugega nego jok in stok. Bednim in siromašnim kmetom je vse odvzeto: ves živež za zimo in vrhu-tega mora vsa moška mladež služiti vojake. Ljudstvo (žene, otroci in starčki) gladuje, trpi lakoto . . . Toži in vzdihuje, a ga nikdo ne posluša!
Celo danes pa, ko imamo vojno stanje, se napravlja razlika med bogatini ifi siromaki. Princip nedotakljivosti zasebne lastnine, ki je po zala nu zajamčen za vse državljane, velja samo za one, ki mnogo posedujejo! Rekvizitorji jemljejo bogatašem ali kapitalistom kaj malo ali celo nič, dočim siromakom odpeljejo poslednjo ovco iz staje.
Prav taka je z vojaki. Deco in sinove kapitalistov ne pošiljajo v vojno. Ti so ostali v mestih, da pazijo na žene in otroke proletarcev,
27. novembra 1912.
:e pomagajo »Rdečemu križu« ali ne. V vojni so proletarci: kmetje in delavci.
Danes je že nad pet tednov vojna. Množice trpe lakoto, kuriva pa sploh nimajo. Mraz postaja Čim dalje hujši, in res ne vem, kaj bo v enem mesecu ali dveh.
Interesantno je, da se vkljub tej bedi in siromaštvu še dobi šoviniste, ki vzklikajo: »Živela vojna! Živela balkanska zveza! Živel car Ferdinand!«
Kakor vse kaže, bo vojna kmalu končana. Naši vojaki so že odšli proti Seresu in v Bitolj. Odrin bi tudi moral v kratkem pasti; ker so že padle tri čataldžinske utrdbe, se pripravlja vojska za pohod v Carigrad. (Vrše se že pogajanja glede premirja, kakor je znano čitateljem. Uredil.) Med tem je nastal za Carigrad kritičen moment, ker se začenjajo yelevlasti vtikati v stvar.
Tukaj je znano, da Rumunska marljivo mobilizira, a Rusija je poslala svojo mornarico na Črno morje. Kaj se bo zgodilo, ne ve nihče. V vseh mestih in vaseh, ki jih je doslej zavzela bolgarska vojska, je postavljena bolgarska uprava. Tako upravljajo bolgarske oblasti sedaj Kačanim, Štip, Radovoš, Pekčev, Petrič, Mu-stafa pašo, Ljule Burgas, Lozengrad in še več krajev. Pošte, brzojav in železnice zopet redno opravljajo svoje naloge.
Sedaj imamo novačenje za leto 1912. Računajo, da potrdijo okolo 60.000 nabornikov. Takoj po naboru odidejo ti mladeniči v vojašnice, da jih izvežbajo in pošljejo po 20. ali 25. dneh v Macedonijo, da bodo tam pazili na red in mir. Po letniku 1912. pride na vrsto letnik 1913. Tudi teh novincev bo 60 do 70 tisoč. Kdaj se prične ta nabor, tega natančno ne povedo. Tudi po osvojenih krajih v Macedoniji se vrše nabori in sprejemajo v vojsko mlade domačine. Bolgarska se veča, zaraditega pa tudi potrebuje več vojakov.
Naši sodrugi se bore na vseh bojiščih, a imajo čuda mnogo sreče. Po bolnicah imajo jako malo ranjenih delavcev. Najbrže so zdravi — če niso mrtvi!
O	premikanju vojske, o številu padlih in r? njen ih zvemo jako malo. Samo tisto, kar objavi osrednji odbor. A osrednji odbor?
Sprejmite socialistični pozdrav od Vašega...
KRVAVA BITKA PRI BITOLJU.
Iz Belgrada poročajo: Pri Bitolju so imeli Turki tri armadne zbore in dve samostojni diviziji. Srbske čete so se razpostavile za bitko ob levem bregu Černe. Reka je bila tako narasla, da je bila na nekaterih mestih 800 metrov široka. Prehod čez reko je branila v utrjenih postojankah razvrščena turška arteljerija, ki je prizadjala srbskim četam velike izgube. Srbski vojaki so morali stati do pasu v vodi. Prvi dan je prekoračila srbska armada reko in se približala turškim okopom do 200 metrov. Prihodnji dan so osvojile srbske čete pod poveljstvom polkovnika Vasiča prvo turško postojanko in je s tem omogočila prodiranje turške armade. Srbski moravski diviziji se je posrečilo drugi dan preprečiti severozapadnitn turškim četam odhod v Olirido. Ponoči je del srbskih čet zavzel holm. Drugi dan je bil ljut boj pri Marciji m srbske čete so osvojile ohridsko cesto. Korakoma so se bližale srbke čete turškim postojankam in končno se je razvil ljut boj od moža do moža. To je bil že četrti bojgi dan in turški peti armadni zbor se je hotel umekniti z arteljerijo proti Florini, a srbska infanterija in kavalerija sta zasledovali Turke in jih pri Medjidi potolkle. Zbor Džavid-paše pa je poskusil udreti proti Ohridi. Obupno so se branili Turki in srbska arteljerija je prizadjala velikanske izgube turškim četam. Džavid-paša je pobegnil. Feti-paša se je umaknil proti Reznu, a so ga srbske čete popolnoma porazile. On sam je tudi padel v boju. Bitoljska bitka je bila izredno ljuta in krvava. Na bojišču je ostalo 17.000 Turkov. Srbi imajo 2000 mrtvih in veliko število ranjencev. Srbi kakor Turki so se bili obupno in pogumno. Srbske čete so naskočile junaško baterije ne meneč se za ploho karteč, ki so jo pošiljali Turki nad nje.
Feti-pašo. ki je padel v boju pri Rezni in ki je bil svoje dni poslanik v Belgradu. so pokopale srbske čete z vsemi vojaškimi častmi.
POHOD V SNEŽNEM ZAMETU.
»Lokalanzeiger« poroča iz Belgrada: V četrtek je dospel general Vukotič po dolgem, napornem maršu z vzhodnim oddelkom črnogorske armade v stan prestolonaslednika Danila. Vukotičeve čete so nenadoma dobile povelje, da morajo prispevati eno brigado in arteljerijo za boje pred Skadrom. Vukotič je izvršil s svojimi četami pohod, ki mu ga ni kmalu enakega. Pri Bogočiči so morali prehoditi 2273 metrov visoko goro, na kateri je bil sneg visok nad enim metrom. Ko so dospeli v višino 1800 metrov, se je vzdignil strahovit orkan s snežnimi zameti. Veliko število konj je poginilo, vojakom pa je tako bleščalo, da jih je mnogo popadalo v globočino. Drug drugemu niso mogli pomagati, ker niso videli niti tri korake daleč. Od prednjih čet je izginila vsa sekcija v snežnih špranjah. Ko so šii že proti dolini, je iznova izbruhnil vihar in poginili so skoraj vsi konji. 60 mož je šlo v koloni čez razpoko, ki je bila zakrita s snegom. Vseh 60 se je pogreznilo, rešitev ni
Leto II.
bila mogoča in potegnili so s seboj tudi dva voza živil. Popolnoma onemogli so dospeli v Obino in čez dva dni so nadaljevali pohod čez Btisinje.
NA BEGU.
Strahotna je slika, ki jo razvija vojni poročevalec Donohoe o umikanju Turkov po porazu pri Ljule Burgasu. Piše:
Vsa turška armada se plazi. Teči ne more več. Dnevi in noči polni groznega trpljenja so zmedle vojaštvu korak. Pot bežeče armade je gosto tlakovana z‘mrtvimi in umirajočimi. Za njimi pa frfota armada črnih gavranov. ki kriče, da leti kar skozi ušesa in poželjivo čaka, da se zgrudi do smrti utrujen vojak. Psi, podobni volkovom, ki jih je privabil smrad trupel, so se pritepli od daleč in njihovo grozo vzbujajoče tuljenje se sliši vso dolgo noč. Na potu v Čorlu, bilo je še svetlo, sem prišel mimo mrhovine, ki je bila že do polovice snedena. Kako me je pretreslo, ko sem gledal vojake, ki so se sesedali ob potu, misleč na njihovo usodo. Bežeče čete so usmiljenja vredne. Kdor je imel še puško in patrone je streljal tja v noč, misleč da so postave, ki so begale s^mintje, zasledujoči sovražnik in zadel je dostikrat tovariša. Vojaki, ki so izgubili že podplate na čevljih, so marširali s krvavečimi nogami, kar jim je moralo povzro-čevati grozne bolečine. Občudovanja vredno je, kar je prenesel turški vojak v teh petih dneh: bolezen, glad, poraz. Vedno pripravljen na smrt in brez tožba jo pričakujoč. Dneve in dneve je bi! brez hrane, a godrnjal ni. Ko ni mogel več hoditi, se je vlegel in umrl, ne da bi stokal. Zavezniki so porazili turško armado, a turškega vojaka niso ugnali. Ko bi bil primerno preskrbljen z obleko in ko bi se bilo z njim ravnalo kakor s človeškim bitjem, tedaj bi bil zmagoslaven in priboril |)o1umesecu nova ozemlja.
Liubliana in Kranjsko.
— Manifest socialistične internacionale.
Kedar je tič noj v nevarnosti, skrije glavo v pesek in kedar imajo avstrijski mogotci slabo vest. začno konfiscirati, kar jim pride pred oči. Manifest socialistične internacionale, ki izraža mirovno voljo delavskih miljonov po Evropi in ki je bil objavljen brez zaprek po vseh kulturnih deželah, je na Dunaju zapadel konfiskaciji. (Ker poznamo ljubljanskega g. Liischana, ki je še nekoliko bolj papeški od papeža, smo odložili objavo manifesta tudi mi!) Ta konfiskacija je evropski škandal, sramota pred vsem kulturnim svetom, ker kaže, da v tej državi ni politične svobode. Ta konfiskacija pa je tudi neizrečeno naivna: Ali mislijo dunajski mogotci, da so s konfiskacijo črke konfiscirali tudi duha, ki preveva vse delavsko ljudstvo v Avstriji in ki obsoja pustolovsko, svetovni mir ogrožajočo politiko dunajske .diplomacije?
— Pri nas in drugod. V Bazileji zboruje socialistična internacionala v krščanski katedrali, s prižnice se razlegajo bojni klici revolucionarnega socializma, s cerkvenega kora visi rdeča zastava, simbol socialne revolucije. In cerkev se ni podrla nad zborovalci! Pri nas pa fanatični popje ponekod uprizarjajo divjo gonjo zoper rdeče trakove na mrtvaških vencih in odrekajo cerkvene obrede pri pogrebih, kjer se socialistični delavci na grobu poslavljajo od pokojnih sotrpinov. Ali vladajo nad.Švico drugi bogovi nego na Slovenskem?
— Škandalozne razmev na viški šoli. O viški šoli nam prihajajo neprestano pritožbe in ako bi priobčevali vse po vrsti, bi zadoščale za posebno rubriko v našem listu. Razmere, ki vladajo na tej šoli pod vodstvom znanega klerikalnega agitatorja, so pod vsako kritiko in skrajni čas je, da se z veliko metlo pomede v tem Avgijevem hlevu. Zdaj nam poročajo o prav nečuvenem škandalu, ki ga je zagrešila gdč učiteljica III. a razreda. Predkratkim je pljunil deček Trnove v tem razredu na tla. Namesto da bi ga bila za to nespodobnost strogo pokarala in primerno kaznovala, je moral deček na nien ukaz pljunek z jezikom polizati. Ako je dečkovo dejanje nespodobnost, je ravnanje gdč. učiteljice brezprimerna sirovost in pedagoški škandal, ki postavlja pedagoške sposobnosti te vzgojiteljice v najslabšo luč — ne glede na zdravstveno nevarnost, ki je z njenim početjem združena. Ali naj starši taki osebi mirno zaupajo svoje otroke? Namesto da nadleguje izročeno ji šolsko mladino s krščanskim naukom, ki ne spada v njeno področje, in pridržuje v to svrho otroke še po končanih šolskih urah, naj bi raje nekoliko pokristjanila svoje vzgojevanje! — Tudi o gospodu Katehetu 113 tej šoli dobivamo neprestano pritožbe. Namesto da bi se držal svojega katekizma, vlači v šolo politiko in blati delavce na najostudnejši način. Delavski starši so tarča, v katero se zaletava čudni ta katehet vpričo otrok. Zadnji čas je, da napravijo poklicane šolske oblasti takemu početju kraj in konec, sicer posežejo ogorčeni starši po samopomoči.
— Koroška Bela. V nedeljo popoldne se ie vrši! v gostilni pri Hkavcu na Javorniku prav, dobro obiskan skod članov »Konzumnega društva za Ljubljano in okolico« (okrožje Koroška Bela). Ravnatelj sodr. Anton Kristan je poročal o delovanju v letu 1911/1912 ter še posebej o razvoju naše prodajalne. Med člane se je razdelil zadružni koledar in tiskano letno poročilo društva. Naša prodajalna }e bila otvor-
lena 5. junija t. L, zbudila je silno konkurenco od strani trgovecv in kramarjev, vkljub temu pa od meseca do meseca napreduje. Po nedeljskem shodu, na katerem je tudi sodrug Cug-,vitz iz Save z vnetimi besedami bodril na zadružno delo, jih je zopet nekaj na novo pristopilo. Novi agitacijski odbor s sodr. Erlahom, Kraničem in Svetino na čelu, nam je porok, da bo tudi naša prodajalna čila sovrstnica savške in jeseniške. — Na shodu smo se spomnili cenzorja, ki »Zarjo« konfiscira, ter smo zbrali za tiskovni sklad »Zarje« 4 K-	—č.
_ umrl je v Ljubljani profesor Franc Orožen, znan zemljepisec, ki je med drugim obdelal v zbirki »Slovenske zemlje« kranjsko dež.elo. Pokojnik je bil tudi vnet planinec; po njem Je imenovana planinska koča na Črni prsti.
— Zopet en voz turških vjetnlkov se je v
ponedeljek ponoči peljalo mimo Ljubljane proti Budimpešti.
— S trebuhom za kruhom. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 30 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 300 Bolgarov. Iz Nemčije je prišlo 40 Hrvatov, 150 Lahov se je povrnilo pa iz raznih krajev domov. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 12 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 25C Bolgarov, med katerimi je bilo tudi neka; Srbov. Iz Nemčije je prišlo 35 Hrvatov in
10	Bošnjakov. S Tirolskega se je vrnilo 17 Hrvatov. V ponedeljek se je z južnega kolodvora v Ameriko odpeljalo 90 Hrvatov in 4 Slovenci. 40 Hrvatov je prišlo iz Nemčije, 30 Makedoncev s Tirolskega. 25 Štajercev pa iz Rudolfovega.
— Slab semeni je imel dne 21. novembra t. I. Jože Skubic, posestnik iz Daljnega vrha. Odpravil se je na semenj, da si kupi kravo. S seboj je vzel bankovec za 100 K, 3 bankovce po 50 K in bankovec za 20 K. Ko pa pride na sejmišče v Kandijo, opazi, da je izgubil denarnico z vsem denarjem vred.
— Sedemdesetleten morilec svoje žene. Bila je nedelja — tako je priče! mlad desetletni fantek pripovedovati tragedijo, ki se je izvršila 1. septembra v Mrzljenjah. — Šel sem, pravi, k sosedu »Štefinovcu« — pišejo se tam za Rozmane — po mleko. Na stezi nad hišo Osredkarja sem zagledal tega-le očeta, ki je letel za materjo. V rokah je imel veliko sekiro. Mati so bežali, toda oče so bili urnejši. Ko sta bila že skoro skupaj, in ko je čutila mati že za sabo moža — so se mati obrnili, stegnili roke proti očetu in mu rekli »ne boš me, ne«. Oče pa so mater odrinili in udarili so jo nato z ušesom sekire z vso silo po glavi. Mati so padli in niso nič zakričali. Oče pa so jo udarili še trikrat po glavi. Videl sem še, kako so prišli sosedje, ki so odnesli mater v hišo, nato pa sem tekel naprej po mleko. — Ta umor je bil včeraj predmet porotne obravnave. Starček prizna, da je ženo res udaril. Pravi, da je imel sicer ženo rad, toda postala je pijanka. Od tega časa je bil v hiši prepir. Tisti dan pa ga je ujezila tudi še njegova 201etna hči, ki se je vrnila iz Hamburga, od koder so jo poslali domov, ker je niso pustili, da bi se vkrcala v Ameriko, češ, da je noseča. Mož tudi taji, da bi rekel, da jo je še tri leta prepozno. Ker napravi obtoženec vtisk, 'da {e res popolnoma zmešan in da mu je opešal spomin, ie sodišče na predlog zagovornika, kateremu se je pridružil tudi državni pravdnik, obravnavo preložilo, da se preišče duševno stanje obtoženega starca.
— Obsojen klerikalni agitator. Ljubljansko 'deželno sodišče je obsodilo znanega klerikalnega agitatorja Adolfa Antončiča zaradi tatvine na šest mesecev težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni. Antončič je izmaknil v Unionski kleti natakarici Antoniji Greblacherjevi ključ od kredence, kjer je imela natakarica denar. Vzel ji je nato iz predala 20kronski bankovec in dva cekina po 20 K-Natakarica je še tisti večer tatvino opazila — sum je letel takoj na Antončiča — poklicali so stražnike, ki so Antončiča zalotili ravno, ko je ukradena cekina skril na neko omaro. Antončiča s) aretirali in njegov zagovor, da je to naredil le v šali, mu ni nič pomagal. Sodišče se je prepričalo o njegovi krivdi — zagrešil je še neko drugo tatvino v znesku 10 kron — in ga obsodilo. Kazen je izredno stroga.
— Oproščena detomorilka v Novem mestu. 31 let stara Marjeta Grinčič, hči kočarja iz Gor. Kamenja, občina Mirna peč je obtožena detomora. Obtoženka je imela že pred 8 leti nezakonskega otroka z Janezom Gredencem. Nezakonski oče jo je odpravil z 200 K za otroka. Starši niso otroka radi videli pri hiši, posebno oče je klel svojo hčer ter je opetovano grozil, da njo in otroka ubije ali pa ju spodi od hiše. tV adventu pret. leta je obtoženka v hosti srečala nekega sorodnika očeta prvega nezakonskega otroka. Zgrabil jo je, zavlekel pod neko
rmovje ter jo tam proti njeni volji spolno ra-il. Po tem dejanju ji je nasilnež zagotavljal, da iz tega tako ne bo nič. Ona je to verjela in se ni brigala za nosečnost. Dva dni pred Malo mašo (6. septembra) je začutila porodne spopade. Pa ni nikomur nič povedala o njih. Na praznik Male maše zjutraj sta odšla oče in mati v cerkev. Marjeta je ostala sama doma. Kar se je lotijo porodne bolečine. Vstala je iz postelje, se naslonila na njo ter stoječ porodila. Kako se je porod vršil, obtoženka ne ve, ker je bila Čisio zmešana. Pač pa je občutila, da je otrok padel na tla, tudi je slišala, da je otrok pri tej priliki »zacvilil«. Tudi je čutila, da je z boso nogo stopila na glavo novorojenčku. Lahko je mogoče, da je to storila nalašč, ker je bila tako zmešana, se ni zavedala, da bi znal otrok radi tega umreti. Ko se je po porodu nekoliko odpočila v postelji, je vstala, pobrala na tleh ležečega otroka ter ga nesla vunkaj. Blizu hiše je stal grm, tja je otroka zanesla, ga položila med dva kamna, potem pa zakrila z nalomljenimi vejami. Pri tem poslu jo je videl njen stric, ki je šel tam mimo k maši na Trško goro. Čudno se mu je zdelo, da Marjeta okrog tistega grma, kjer je včasih trgala jagode, tako stopica z nogo, kakor da bi tlačila kačo. Ko je X tem prišla njegova žena že oi prve maše
domov in sta' se z možem srečala'. Jo le mož opozoril na Marjeto in njeno vedenje pri grmu. Zena je takoj zaslutila, da tu ni nekaj v redu. Celo dopoldne jo je mučila radovednost, a po kosilu je šla pogledat k tistemu grmu. In glejte, ko tako malo brska, najde tam mrtvega novorojenčka. Mrtvega otroka so zanesli k nezakonski materi, ki je bila v postelji in so ga položili poleg nje. Obtoženka se sklicuje na svojo zmedenost, kar je po njeni vnanjosti verjetno. Njen glavni zagovor se suče okolo strahu pred očetom. Porotniki so potrdili glavno vprašanje na detomor soglasno z da, a ob enem so potrdili tudi dodatno vprašanje, da se je dejanje izvršilo v duševni zmedenosti, nakar je sodišče obtoženko oprostilo.
— Umor. V soboto zvečer sta popivala 21 ietni kajžarjev sin Ivan Cajlien in tovarniški delavec Lovro Tomažič s svojimi tovariši v Šventnerjevi gostilni za ljubljanskim pokopališčem nasproti moščanske šole. Okrog 7. zvečer so vsi zapustili gostilno in se napotili domov. Med potjo pa je nastal iz neznanega vzroka prepir med Cajhnom in Tomažičem. Oba sta se začela obdelovati s pestmi. Naenkrat pa je potegnil Cajhen iz žepa nož in sunil z njim Tomažiča naravnost v srce. Kakor da se ne bi nič zgodilo, je šel po tem groznem dejanju Cajhen mirno naprej. Tomažič je napravil še nekaj korakov, nato pa j,e padel na tla, kjer je kmalu umrl vsled notranjega izkrvavljenja. Cajhna je orožništvo prijelo ob enajstih ponoči in ga izročilo deželnemu sodišču. Tomažič leži na mrtvaškem odru na domu v Šmartnem.
— Napad v gozdu. Posestnica Katra Turk iz Ručetne vasi pri Semiču je grabila dne 11. novembra t. 1., to je na samo Martinovo, listje v gozdu zvanem »Jazbovina«. Proti poldnevu pride mimo nje okoli 40 let star in razdrapan mož, soditi po vsej zunanjosti kot delavec pri zgradbi belokranjske železnice. Spustil se je z ženo v pogovor, potem pa jo nenadoma zgrabil in vrgel na tla, hoteč jo posiliti. Dvakrat se mu je iztrgala in izvila, pa jo je v tretje spravil na tla. Tedaj je začela vpiti na pomoč, toda kmalu ji je zamašil napadalec usta. Med ruvanjem je prišel zraven gledat Jure Vindišman iz Ručetnevasi, ki je bil slišal vpitje na pomaganje. Vindišmana se je napadalec prestrašil, popusti! klobuk in zbežal v smeri proti Črnomlju. Katra Turk je ovadila zadevo orožnikom, ki so pridno poizvedovali po storilcu in ga končno dne 15. novembra zalotili v Gorenjcih pri Semiču v osebi Franceta Vončina. Napadalec je star okolo 40 let, rojen na Koroškem, nazadnje delavec pri belokranjski železnici. Kaznovan je bil menda že neštetokrat.
— Nasilnež. Ko je v nedeljo ponoči pri jubilejnem mostu službujoči stražnik zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru posvari! 26 let starega mesarskega pomočnika Franceta Gregorc iz Zg. Kašlja, ga je to tako ujezilo, da je stražnika napadel. Začela sta se premetavati, ter se Je končno stražniku le posrečilo, se Gregorca otresti in potegniti sabljo, s katero Je udaril nasilneža po desni rami. Gregorc je nato skočil v stran in zgrabil z desno roko za sabljo, katero pa je stražnik potegnil k sebi, pri tem pa je Gregorc zadobil na mezincu precejšnjo rano. šele ko je stražnik dobil pomoč, je bilo mogoče Gregorca, ki je čez dan izpil 14 po pol litrov vina, ukrotiti in odvesti v zapor. Izročili so ga deželnemu' sodišču.
— Navihanec. V ponedeljek popoldne je prišel v neko trgovino na Starem trgu okolo
15 let star fant, ter tam izbiral obleko in med tem stisnil pod suknjič srajco. Ko je trgovka to opazila, ga je opozorila, nakar jo je s srajco hitro odkuril iz trgovine in se, kakor se domneva, skril v neko vežo.
— Vlom in tatvina. V bližino Kostanjevice so prišli dne 30. oktobra v neko vas hrvaški cigani, ki se pišejo za Gomane. Trem je bilo ime Janko, ostalim pa Abram, Jozl in Iso. Takoj v prihodnji noči je bilo vlomljeno skozi okno pri Jožetu Kvartuhu. Uzmoviči so odnesli precej obleke, moške in ženske, in pa en bankovec za 50 K in 5 bankovcev po 20 K. Orožniki so takoj začeli zasledovati cigane, ker skoraj ni dvoma, da so cigani pokradli imenovane stvari in so aretirali celo tolpo ciganov, ženske pa so pustili.
— S ceste. Ko se je predvčerajšnjem neki voznik Pod Trančo umaknil električni železnici, je zadel pri trgovini gosp. Sokliča v izložbeno okno in je razbil.
— Izgubila je Apolonija Movkova zlato žensko uro z verižico. — Neka gospodična je izgubila zlat uhan. — Ana Gostlova je izgubila žensko ročno torbico, v kateri je imela ključ in žepni robec.
— Zadnja številka »Sl. II, Tednika« obsega
16 strani ter priobčuje 19 jako zanimivih lepih slik. »Vse tiho? . . . Vse tiho! Le spite, kar bojna vas nosi ravan!« Ta Aškerčev verz je moto slike, ki jo priobčuje »Slov. II. Tednik« o bitki pri Bitolju. Razen te slike so še sledeče: Sidtan Muhamed V. in njegov brat ekssultan Abdul Hamid zapuščata Carigrad; po bitki pri Lozengradu: Porušen obrambni zid in za njim padli junaki; železniška nesreča na bojišču; makedonski prostovoljci v prednih stiažal pri Dri-nopolju; pripovedovanje ranjenca; naval pred bolnišnico v Belgradu; Zekki-paša, vrhovni poveljnik makedonske turške armade; Vanduh-beg, vodja skopeljskih Arnavtov; pogreb glave J. Radiča, Srba, katerega so Turki v Sandžaku umorili, glavo natakn;!i na kol, truplo pa razmesarili in razmetali, Davorin Zunkovič; slovenski fotoamaterji v Gorici; pogled na čatal-džinske in carigrajske utrdbe; Turki na begu; lov na medveda na Dunaju; Črnogorci, ki so bili zaposleni pri gradbi belokranjske železnice v Novem mestu, a so na brzojaven poziv odšli na vojno itd.
— Kinematograf »Ideal«. Novi vspored je dosegel največji uspeh. Posebno je omeniti velikansko ganljivo dramo »Tragedija matere«. Svetovna učinkovitost slavne Nordiksfilm Co. Jedna najlepših, sedaj uprizorjenih slik. — Ve-lezanimiv kakor vedno je Pathe-Žurnal« — .Vi-
harni smeh pa povzroča »Maks bahač«. Nikdo naj ne zamudi ogledati si ta velezanimiv vspored. —V soboto; Garantirano autentična »vojna poročila«. V taborišču pri Mustafi Paši. — Naskok na Odrin. — Grozovitosti vojne. — Bombardiranje, požar in ostanki vasi Fkabrije. — Da se prepreči epidemija, se požgo trupla padlih. IV. zapoved. Zidovska drama iz Ghetta.
Štajersko.
— Trbovlje. Seja krajevnega odbora rudarske zadruge, ki je bila razpisana na dan 1. decembra, se je odložila.
— Šoštanj. V nedeljo popoldne ob pol 3. so zazvonili zvonovi, oznanjujoč ogenj. Velike in goste plasti dami, ki so se dvigale nad Lampretovo tovarno za mizarske izdelke, so pokazale, kje gori. In kmalu je bila tovarna v žarečem plamenu. Ker je bila tovarna polna brzo-gorilne tvarine, se je plamen v kratkem času hudo razprostrl. Prišli sta sicer takoj na pomoč požarni hrambi iz Šoštanja in Družmirja, toda njuno delovanje je zelo oviralo pomanjkanje vode, ker so bili sosednji vodnjaki kmalu izpraznjeni. K sreči takrat ni bilo vetra, ker bi sicer sosednja poslopja bila v največji nevarnosti. Škoda, ki jo trpi Lampret, je tem večja, ker je imel veliko gotovih izdelkov, pripravljenih za odpošiljatev; sedaj so postali plen plamena. Tovarna je zavarovana, toda zavarovalna svota ne bo dosegla škode. Kako je požar nastal, se ne ve.
— Ker so sina poklicali k vojakom. Iz Ljubnega poročajo, da je ondi skočil v Muro 60 let stari delavec Franc Kos, ker je bil njegov sin nenadoma vpoklican v vojake. Sin je bila edina opora očetu. Posrečilo se je obupanega moža rešiti iz valov.
— Prijet morilec. V Tangi v nemški vzhodni Afriki so 16. t. m. ujeli nekega Karla Kienreicha, ki je na sumu, da je izvršil roparski umor na živinskem trgovcu Morthu pri Predingu. Baje imajo proti Kienreichu mnogo obremenilnega materijala.
—	Obsojen mesar. V Ptuju so obsodili mesarja Wedssensteina, ker je 19. t. m. prodal pljuča, jetra in glavo nekega goveda, ki je bilo tuberkulozno.
Koroško.
—	Iz ječe deželnobrambne vojašnice v Celovcu je pobegnil v nedeljo zvečer vlomilec in vojaški begun Schneider, katerega so še le pred nekaj dnevi aretirali, ko je poskusil vlomiti v trgovino z zlatnino Mairenger. Schneiderja so tam internirali, da ga izroče garnizijskemu sodišču. Jetnik je vlomil železno mrežo na oknu, skočil na dvorišče, splezal čez precej visok zid in ^pobegnil. Schneider je doma na Dunaju in je letos julija meseca pobegnil iz garnizijskega zapora v Brnu.
Goriško.
— Konflikt na italljanskn-avstrljskl meji
V	okrajnem glavarstvu Gradišče pri obmejni vasi Mišček je ustrelil v ponedeljek popoldne okolo 1. laški obmejni stražnik-vojak brez vsakega povoda nekega kmeta domačina, ki je delal na svoji njivi. Strel je k sreči zgrešil svoj cilj in kroglja je udarila blizu kmeta v neko skalnato steno. Vojak je po strelu izginil, kmet pa je bežal prestrašen v vas. Bil je uverjen, da so vpadli Italijani na avstrijsko ozemlje. Oblasti so uvedle strogo preiskavo in ovadile zadevo, ki zna imeti neljube posledice, tudi italijanskim oblastem.
Trst.
— Žensko gibanje. Ženska organizacija v Trstu, ki je bila ustanovljena komaj pred letom, sme z veseljem konštatirati lepe uspehe svojega dosedanjega delovanja. Pičlo število zavednih žena je dalo življenje močni, vedno napredujoči organizaciji. Agitacijsko delo je obrodilo bogate sadove. Danes šteje organizacija veliko število vnetih članic, ki bodo s svojim delovanjem v prid naši stvari privedle organizacije do še večjega razvoja. Odbor organizacije namerava prirediti v kratkem razne sestanke v Trstu in po okolici. Sestanki bodo imeli izobraževalen namen; skušalo se bo ustanoviti tam, kjer so dani pogoji, podružnice ženske organizacije. Poleg tega se bodo priredila tudi predavanja o ženskem vprašanju in gibanju. Izvršilo se bo torej mnogo lepega in koristnega dela. Sodrugom priporočamo, da podpirajo plemenito stremljenje in delo naših sodružic. Mnogo je so-drugov, ki bi lahko seznanili svoje žene in sestre z našo uspevajočo organizacijo. Le malomarnost ali predsodki so ovira temu. Pridnim sodružicam kličemo: Naprej!
— Ženski shod se vrši v nedeljo dne 15. decembra t. 1. v Sv. Križu pri Trstu. Na dnevnem redu je: Socialna demokracija in ženstvo. Pričakujemo obilne udeležbe.
Umetnost in književonst.
— Tovarna. Etbin Kristanova socialna igra v 4. dejanjih, se pripravlja z veliko skrbnostjo v našem »Ljudskem odru« za predstavo, ki se vrši na nedeljo dne 8. decembra ob 7. uri in pol zvečer v veliki dvorani Delavskega doma (ulica Madonina 15.) Predstava obeta biti nekaj posebnega v kulturnem stremljenju tržaških slovenskih sodrugov. Slovensko gledališče v Narodnem domu je za slovenskega delavca iz raznih vzrokov zaprto; nadomestek dobe naši sodrugi v »Ljudskem odru«, ki bo priredil v zvezi s svojim pevskim in dramatičnim odsekom kar največ predstav v teku letošnje sezone. Začetek se je storil s socialno igro» Tovarna«, ki bo nudila tako po vsebini kakor obliki udeležnikom izreden umetniški užitek. Vsebino igre smo že obrazložili v »Zarji« od 9. t. m. Igra ima 4. dejanja in bo trajala približno tri ure. Scenerija se menja trikrat. Prvo dejanje se vrši na dvorišču pred tovarno in gospodarjevo hišo, drugo in tretje dejanje se godi v tovarniški pisarni in četrto dejanje zunaj na vasi pred
delavčevo hišo in gostilno. Prizori so vzeti iz modernega delavskega življenja in so polni pretresljivih, čisto realističnih momentov. Zato bo ta igra toliko bolj pristopna in razumljiva za delavsko ljudstvo. Predstava se skrbno študira. V posameznih vlogah nastopa 16 igralcev, v skupnih nastopih (kakor v delavskih bojih), štrajkih itd.) pa bomo videli na odru okolo 50 ljudi. Zanimanje za igro med sodrugi je veliko; velika dvorana bo na dan predstave gotovo premajhna.
— Ljudski oder je določil za predstavo »Tovarne« najnižjo vstopnino, ki je v danih razmerah mogoča; v predprodaji 60 vinarjev, zvečer pri blagajni pa 80 vinarjev. Sodrugi naj si torej v lastnem iiiteresu priskrbe že v naprej vstopnice. Z vstopnino vred je plačan tudi sedež. Otroci do 6. leta v spremstvu staršev, ki ne zasedejo posebnega sedeža, so prosti vstopnine. Prosimo starše, da se drže strogo tega pravila, ker bo sedežev itak premalo. Isti, ki reflektirajo torej na lepe komodne sedeže, naj se požurijo, da pridejo pravočasno. Kdor prej pride, dobi tudi boljši sedež. »Ljudski odre« kot strogo demokratičnoi in delavsko društvo ne pozna razlike pr vstopnini. Z enotno in' nizko vstopnino je pa hotel tudi najrevnejšemu delavcu omogočiti udeležbo in sedež pri predstavi. Med odmori svira glasovir, po predstavi pa je domača zabava v veliki in mali dvorani delavskega doma. Na razpolago bo garderoba in med odmori igre buffet. Udeležnikom se priporoča, da se vrnejo ob klicu zvonca takoj v dvorano, da se ne bo motilo predstave. Kajenje je med predstavo seveda prepovedano. Opozarja se, da se dobe vstopnice v predprodaji pri so-drugu Vavpotiču v Del. domu, v kavarni Union, pri odbornikih »Ljudskega odra« in mnogih drugih zaupnikih in zaupnicah in da se predprodaja vstopnic zaradi obračuna zaključi že dva dni pred predstavo. Odbor.
— Železničarska organizacija, podružnica Trst I., priredi v petek, dne 29. t. m., točno ob 8. zvečer javen društven shod v gostilni »Balkan«, via Tivarnela. Dnevni red: 1. Poročilo podpornega sklada. 2. Raznoterosti. Železničarje opozarjamo, da se v obilnem številu udeleže shoda, kakor tudi delavci iz kurilnice, ker gre tudi za njih koristi.	Odbor.
— Pevski odsek »Ljudskega Odra« priredi v nedeljo 1. decembra ob 8. zvečer v gostilni »International«, ulica Giov. Boccaccio 25, družinski večer z jako zabavnim sporedom: petje, igra, šaljiva pošta itd. Vstop prost.
— Silvestrov večer, katerega priredi letos pevski odsek, bo v Šali Tercicore (scuola di danza), ulica Chiosa, in na katerega že sedaj uljudno vabimo vse sodruge, da se ga bodo zaradi velikih.stroškov, katere ima pevski odsek, gotovo udeležili. Za zabavo bo dobro poskrbljeno. Natančen program objavimo prihodnjič. Obenem poživljamo vse pevce in tudi druge, ki imajo veselje do petja, da se gotovo udeleže pevske vaje, ki se vrši v četrtek zvečer ob 8., ker s.e mora zbor pripraviti, da nastopi z novimi pesmimi. Po vaji važno posvetovanje.	Odbor.
— Tiskovni škrat je izpustil včeraj v drugi vrstici tržaške notice: »Zoper vojno« besedo »rekrutov«, kar naj blagovolijo čitatelji popraviti.
—i—Mini im ii'«iwmm» «—i—■—mil  ■ ti~	jt.-'	'	'iz.K-m
IV. redni zbor zveze čevljarjev v Avstriji.
Od 1. do 3. novembra t. 1. se je vršil na Dunaju v 7. okraju IV. redni zbor avstrijskih čevljarjev z zelo obširnim dnevnim redom; predsedstvo sta vodila Mollcr in Nejed!y, zapisnik pa Rudovski in Stergerič.
Zbora se je udeležilo 62 delegatov iz vseli kronovin. Kot zastopnik internacionalne Unije, in nemške čevljarske zveze je bil odposlan poslanec Simon. Ogrske čevljarje je zastopal Peter Giintner, strokovno komisijo pa Suhanek.
Poročilo delovanja zveze v dobi 1909 do 1911, ki ga je podal sodrug Moller, je bilo jako obširno, tu podamo samo nekaj važnejših točk: Število članov je vkljub slabim razmeram, ki so vladale v poročevalni dobi, naraslo za nekaj sto.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da se je v imenovani dobi sprejelo na prispevkih čez 433.000 K; saldo, ki je znašal leta 1908 26.445 K. se je koncem leta 1911 zvišal na 37.000 kron. Blagajniško stanje skupin se je istotako zvišalo na 18.000 K. Skupni rezervni fond pa znaša 56.000 K. V zadnjih desetih letih se je izplačalo več nego 125.000 K brezposelne in
71.000 K bolniške podpore. Za potno in prese-lilno podporo 18.000 K; na podporah pri orožnih vajah bivajočim 5000 K; za posredovalnico dela 25.000 K; za strokovni list 87.000 K, za biblioteko in strokovni poduk 6000 K, za agitacijo 28.000 K.
Če se ozremo na mezdna gibanja, opazimo, da je od leta 1909 do leta 1911 154 mezdnih gibanj končalo s popolnim uspehom, 42 z delnim,
11	pa jih je končalo brez uspeha. Skupno se je 15.370 delavcem in delavkam, pri 4608 obratih zboljšala mezda, in sicer za 2, 4 do 6 K na den. Za mezdna gibanja se je izdalo leta1909
32.000 K, leta 1910 29.000 K in leta 1911 31.000 kron. Ti izdatki pa z doseženimi uspehi niso v nikakšnem soglasju, ker se je za vsako izdano krono doseglo izredno lepo povišanje plače, namreč 34 K na leto. Razentega pa je dosegla organizacija tudi skrajšanje delovnega časa, in sicer v letu 1909 in v letu 1911 obakrat v 10., v letu 1912 Pa v 15. slučajih, do 1 ure na dan,
V	isti dobi se je sklenilo tudi 156 kolektivnih pogodb-	'
Za kontrolo je poročal sodrug Safranek, da je vodstvo zveze rešilo svoje posle v 36. sejah. Blagajniško stanje se je v 24. kontrolnih sejaH pregledalo, ter našlo v popolnem redu.
Sodrug Nejedly je v daljšem govoru raz-motrival višino prispevkov in razmerje skupin^ vplačevalnic in posameznih članov napram cen-*' frali.
'Obsežne razprave so povzročile podpore pri mezdnih gibanjih in stavbah, k čemur je bilo stavljenih tudi mnogo izpreniinjevahiih predlogov. Važnih sprememb pa zbor ni sklenil.
Za redakcijo nemškega strokovnega lista je bil določen sodr. Moller, za češki strokovni list pa sodr. Lepka.
Volitve so imele naslednji rezultat: predsednik Moller. njegov namestnik Nejedly, predsedstvo: sodrngi Citko, Baumann, Kreuser, Leh-ner, Otto, Nebesar, kot namestniki: Borovan-ski. Bernold, Svojš, Grund. V kontrolno komisijo pa: Šek, Esterajher, Spaček, Redi, Lukas; v razsodišče: Šncller, Stergerič, Kapek, Konig, Brauhard.
Po zaključnem govoru sodruga Mollerja se je zbor razšel na novo delo.
Vestnik organizacij.
Osrednji odbor „Vzaiemnosti“ v Ljubljani ima v Ectrtek 28. t. m. ob 8. zvečer v svoji pisarni izredno sejo, katere se naj zanesljivo Udeleže vsi odborniki in nadzorniki, Na se|o so povabljeni.tudi zastopniki strokovne zveze tob. delavcev.
Deželno zastopstvo jugoslov. soc. demokr. stranke v Ljubljani ima jutri v četrtek ob 9. zvečer v pisarni strokovnega tajništva sejo, na katero so vabljeni vsi sodrugi odborniki.
Predavanje. Nocoj ob 8. bo v knjižnični sobi, Šelen-burgova ulica 6, II. nadstropje, običajno predavanje. Prosi se obilne udeležbe.
Plesne vaje .Vzajemnosti" v Ljubljani se vrše vsako nedeljo In praznik od 3. popoldne do 7. zvečer v mali či-talniški dvorani v ..Narodnem domu" (nad glavnim vhodom). Pristop imajo članice in člani ter po njih vpeljani gostje. Pristojbina je prav nizka. Vabi se na obilen poset
Državni zbor.
VLADNA VEČINA JE KONFISCIRALA BA-ZILEJSKI MANIFEST.
Dunaj. 26. novembra.
Vojna straši po Evropi — avstrijska poslanska zbornica razpravlja o — loterijski predlogi. Vlada je v poletnem zasedanju pred^-ložila zakonski načrt, ki baje odpravlja dosedanjo malo loterijo, v resnici pa ustanavlja poleg lete še razredno loterijo, ki bo donašala vladi lepe miljone. Narodnogospodarski odsek, ki se je pečal s to stvarjo, je odklonil celo vrsto pametnih socialno demokratičnih predlogov ki pridejo v obiiki manjšinskih predlogov še pred plenum.
Dogodek današnjega dne ni bila loterijska debata, ki se jutri nadaljuje, temveč škandal, ki ga |e vladna večina nakopala avstrijskemu parlamentu s tem, da ie zabranila prečitanje konfisciranega bazilejskega manifesta in s tem preprečila njegovo imuniziranje. Ko je sodrug Seitz z ostrimi besedami ožigosal sramotno početje vladnih mamelukov, ki nas ponižuje pred ysem svetom, so nastali v zbornici velikanski škandali.
Po razpravi o uvedbi razredne loterije, v katero so poleg poročevalca Urbana posegli dr. Krek, Oiner. dr. Lechner in finančni minister Zaleskl je zbornica debatirala o poljskih nujnih predlogih glede na izpremembo zakorfcTo živinski kugi.
Koncem seje pri
vprašanjih na predsednika
le poslanec Biankini najodločnejše nastopil zoper nezakonsKi razpust občinskih zastopov v Dalmaciji in zahteval od vlade odgovor na tozadevno interpelacijo.
Poslanec Seitz omenja, v vprašanju na predsednika, da je dunajsko državno pravdni-štvo zaplenilo
manifest socialistične internacionale v Bazileji,
ki izraža voljo in misli mnogo miljonov ljudi. V manifestu ni nobene besedice, ki bi nasprotovala oficialnemu stališču avstrijskih vladnih krogov. Konfiskacija pa razodeva, da se vlada oficialno izjavlja za mir, neoficialno pa da simpatizira z brezvestnimi vojnimi hujskači. Posl Seitz se pritožuje proti postopanju predsednika ki ni dal prečitati tozadevne Interpelacije in hieni, da je predsednik ravnal tako na ukaz ministrskega predsednika.
Socialni demokratje kličejo: Cujte! Cujte.
Nemški nacionalci: To je sumničenje!
Poslanec Seitz: Naše. mnenje je, da je ministrski predsednik zagrozil predsedniku poganske zbornice, da odtegne poslanske dijete in predsednik je zlezel vsled te grožnje pod Klop. (Hrupni ugovori nemških nacionalcev.)
Posl. Seitz vpraša predsednika: 1. zakaj Hi dal prečitati interpelacije; 2. ali je v tej stvari govoril z ministrskim predsednikom in 3. ali je ravnal v soglasju s svojo stranko?
Predsednik Sylvester odgovarja, da je interpelacijo z ozirom na resni položaj prihranil za tajno sejo: na vprašanje: ali je o tej stvari govoril z ministrskim predsednikom, pa da ne bo odgovoril.
Sodrug Dlamand: Torej je vendarle res?
Posl. Stolzl brani ravnanje predsednika, češ da si patriotično prebivalstvo pač želi miru, jampak častnega miru, ki ne škoduje ugledu domovine..
Sodrug Seitz zavrača črno žolto kapucl-nado Stolzla, ki da mu utegne donesti Franc Jožefov red; ampak patriotje so tisti, ki branijo v sedanjem resnem času koristi ljudskih ptnožic in se ustavljajo vojnim pustolovščinam. Predsednik ni upravičen, da bi izvrševal cenzuro nad interpelacijami.
Sodr. Schuhmeier opozarja, da se je morala pogostokrat v zadnjem času interpelacijska pravica uporabljati za obrambo pravic, ki jih 'daje državni osnovni zakon. Obžaluje, da zbor-pica ne brani več teh pravic in da so se ponižali poslanci do vladnih lakajev, a vlada se Jim Zahvaljuje z brcami, kedar jih ne potrebuje več.
Predsednik odredi nato
tajno sejo
(n "da izprazniti galerijo. Na tajni seji govorita iodruga Seitz in Tušar. Seitz opozarja s plamenečimi besedami na neumnost in krivico, ki
je snnicna s icm, ua	anjrneio	interpe-
lacije. Svoj čas je nemški radikalec, poslanec Wolf, ostro grajal na tajni seji zabranitev interpelacij. Nemškonacionalni in klerikalni vladni lakaji se seveda malo brigajo za pravico, zakone in razum, temveč pohodijo vse in store vse, kar jim ukaže vlada.
dianje interpelacije zaradi zaplenjenega mirovnega manifesta r a javni seji sc odkloni. Slovenski klerikalci, zadnji čas najzagrizenejši sovražniki vlade, so glasovali za odklonitev. Vladni lakaji so dosegli, da se nista sprejeli še dve drugi interpelaciji v protokol. Tudi predlog socialnih demokratov, da bi se prebral na javni seji vsaj zapisnik tajne seje, je bil odklonjen s 191 proti 51 glasovi. S tem junaškim činom vladnih lakajev se je seja zaključila.
Prihodnja seja v sredo dopoldne.
PRORAČUNSKI PROVIZORIJ. - POSLEDICE ZLOČINSKE OBSTRUKCIJE SLOVENSKIH KLERIKALCEV.
Dunaj, 26. novembra. Sadovi zločinske obstrukcije slovenskih klerikalcev v proračun-skemo dseku se že kažejo. Državnega proračuna ni mogoče več redno obravnavati in danes je vlada že predložila zakon za šestmesečen proračunski provizorij. Slovenski klerikalci so pomagali tako Stiirgkhovi vladi, da se izogne zanjo neprijetnemu odgovarjanju pri posameznih postavkah državne uprave. Slovenski klerikalci, na videz največji vladni opozicionalci, so pomagali tako vladi iz.velike zadrege. (Gostinčarju in Jarcu gotovo*ne odide priznanje!)
Zadnfe vesti. Vogna nat Itoikmn81.
SITUACIJA.
Dunaj, 27. novembra. Situacija je še vedno zelo resna. Nobeno sporno vprašanje še ni rešeno. Avstrljsko-Ogrska vztraja pri svojih zahtevah, ki jih označuje kot minimum. Nemčija brezdvomno podpira avstrijska stremljenja. Dejstvo je tudi, da v Srbiji še nihče na pristojnem mestu ni izjavil, da bi Srbi odnehali. Srbi ne odnehajo niti za ias in so osvojili v zadnjih dneh obalo od Drača do Leša. Vzlic zahtevanju Rusije po miru, upajo Srbi, da jim bo priskočila Rusija v odločilnem trenotku na pomoč.
V	tem mnenju je Srbe še bolj utrdila ruska mobilizacija. Vsi kompromisni predlogi glede pristanišča so le pesek v oči, situacija je prej ko slej zelo resna.
KONFERENCA V PORAVNAVO SPORA.
Dunaj, 27. oktobra. Avstrijsko-Ogrska se udeleži konference v poravnavo spora s Srbijo le tedaj, ako dobi absolutno zagotovilo, da se njene zahteve priznajo.
PROCHASKA »NAJDEN«.
Dunaj, 27. novembra. Avstro-ogrski konzul Prochaska še včeraj dospel v Skoplje in se je tam sešel s konzulom Edlom.
AVSTRIJA NI IZROČILA SRBIJI ULTIMATA.
London, 27. novembra. Predvčerajšnjem se je raznesla vest, da je Avstrija že poslala ali da hoče v najkrajšem času poslati Srbiji ultimatum zaradi Drača. Srbija bi bila morala odgovoriti v treh dneh. Alarmne vesti o ultimatu je takoj dementirala Reuterjeva agencija, kar je pomirilo duhove. V Londonu se od trenotka do tre-notka pričakuje brzojavka iz Carigrada, ki bo poročala, da je med Turčijo in balkansko zvezo sklenjeno premirje za dobo osmih dni. Ako se sklene premirje, bo v kratkem sledil premirju mir in nato se skliče evropska konferenca.
RUSIJA NIMA SOVRAŽNIH NAMENOV DO
SOSEDNJIH DRŽAV.
Peterburg, 26. novembra. Peterburško brzojavno agentstvo poroča: Zunanji minister Sa-zonov naznanja, da so neresnične vesti, ki so jih objavile »Berliner Neuesten Nachrichten« in »Frankfurter Zeitung« o sovražnih naklepih Rusije zoper sosednje države. Brezpredmetne so tudi vesti, da se Rusija pripravlja na vojno.
AVSTRIJA ODNFHA.
London, 27. novembra. »Daily Mail« poroča iz Peterburga: Minister Sazonov se je izrazil, da hoče delati na to, da se neha balkansko prelivanje krvi. Zagotavlja se tudi, da se Avstrija ne bo več protivila srbskemu pristanišču'na jadranski obali.
VILJEM PIŠE CARJU.
Dunaj, 27. novembra. »Wiener Tagblattu« poročajo iz Berlina: Ruski generalmajor Tati-ščev, ki je dodeljen častni službi cesarja Viljema, je odpotoval v Carskoje Selo k carju. Govori se, da izroči Tatiščev carju pismo Viljema zelo važne vsebine. Omeniti je, da je bil ta general v spremstvu nemškega cesarja, ko je bil v družbi avstrijskega prestolonaslednika na lovu v Springu.
pastepe. Pri izlivu reke Arne v Alarico so se trudili Turki ves dan, jedprti od artiljerije, da bi zavzeli griče, ki obkrožujejo utrdbo Papa-stepe. Veliki bolgarski topovi so preprečili napredovanje turških čet, ki so se morale koneč-110 vrniti v svoje okope. Reki Arda in Marica sta močno narasli in je voda preplavila že del Odrina in Svilena. Tudi vsi potoki so prestopili bregove. Voda poplavlja ceste in onemogoča vsakršen promet. Ljudstvo pravi, da ni videlo takih poplav že dolgo vrsto let.
BOLGARI SO ZAVZELI NOVI DVE UTRDBI PRED ODRINOM.
Milan, 27. novembra. Listu »Secolo« poročajo iz Sofije, da so 25. novembra Bolgari zavzeli pred Odriuom utrdbi Kaltan Tepe in Knin Tepe. Bolgarska artiijerija je koncentrirala svoj ogenj na vasi Dondjere in Ergelj, ki sta še bili zasedeni od turških čet. Obe sta pogoreli do tal.
KOLERA V ODRINU. — BOLGARI SE UMIKAJO.
London, 27. novembra. »Daily Ncws« poročajo, da se kolera v Odrinu širi proti zapadu. Tudi v Svilcnu je bilo že več slučajev kolere. Prav tako se je tudi med bolgarskimi in srbskimi četami, ki oblegajo Odrin, pojavilo več slučajev kolere. Pri reki Marici se je sedma bolgarska divizija umaknila za sedem kilometrov od Odrina.
ARETACIJE MLADOTURKOV.
Carigrad, 27. novembra. Aretacije mlado-turkov se nadaljujejo. Med aretiranci se nahaja tudi Sami-beg, rektor carigrajskega vseučilišča.
MIROVNA POGAJANJA. — TURČIJA NOČE IZROČITI ODRINA.
Carigrad, 27. novembra. Včeraj popoldne so se sešli pooblaščenci Turčije in balkanskih držav v Bagdzekioju med turškimi in bolgarskimi pozicijami. O pogajanjih se ne ve ničesar gotovega. Le govori se, da so nastale tež-koče ,ker zahtevajo Bolgari izročitev Odrina, ki ga Turčija nikakor noče Izročiti. Danes se snidejo pooblaščenci znova. Včeraj sta zastopala Turčijo Rešid paša in AH Rlza.
TURŠKI NAPORI V ODRINU. — VELIKA POPLAVA.
Milan. 27. novembra. «Corriera della Sera« poročajo iz Svilena, da nadaljujejo bombardiranje v okolici Odrina z vso silo. Turki nape-niaio vse sile. da bi zooet zavzeli utrdbo Pa-
BOLGARSKO . RUMUNSKI SPORAZUM.
Bukarešt, 27. novembra. Od dobro informirane strani se poroča, da je sklenjen sporazum med Bolgarsko in Rumunljo glede mejne uravnave v Dobrudži. Predsednik bolgarskega sobranja Danev je odpotoval iz Sofije v Staro Zagoro, kjer dobi od kralja Ferdinanda važna navodila. Od tam se odpelje Danev takoj v Bukarešt. Govori se tudi, da je odpotoval neki rumunski general incognito v Staro Zagoro, da se tam pogaja za omenjeno uravnavo bolgar-sko-rumunske meje. Bolgarska vlada se boji, da sobranje odreče odobritev mejne uravnave Rumunski v korist.
BOJ ZA SKADER.
Bar, 27. novembra. Bombardiranje Tara-boša nadaljujejo Črnogorci sistematično. Turki se odzivljajo vedno slabotneje in ne skušajo nič več osvojiti postojanke na Široki Gori, ker jih odbivajo Črnogorci vedno z velikimi izgubami.
V	ponedeljek je naskočil turški bataljon črnogorske predstraže. Boj se je pričel opoldne in Je trajal do pozne noči. Turki so se morali umek-niti v največjem neredu ter, imajo znatne izgube. Črnogorske izgube niso velike. Martino-vičeve čete, ki operirajo iz Medue nasproti Skadru, zelo težko prodirajo zaradi slabega vremena in zaradi narasle Drine in Bojane.
SRBI PRED DRAČEM.
Dunaj, 27. novembra. Lloydova družba je dobila poročilo, da se nahajajo srbske čete pred Mlloto t. j. enajst kilometrov od Drača. V Draču pričakujejo, da pridejo Srbi v mesto še danes. Prebivalstvo ni vznemirjeno in izgleda, kakor da nima namena ovirati pohod Srbov v mesto. Le malo je oseb, ki so se dosedaj ukr-cale na parnik »\Vnrmbrand«.
OGRSKI KONJI ZA SRBIJO.
Budimpešta, 27. novembra. Dva srbska agenta sta kupila tu nad sto konj in jih plačala po 600 do 1200 kron. Konji so bili takoj poslani v Srbijo.
ALBANSKO VPRAŠANJE.
Carigrad, 27. novembra. Senatni predsednik Ferid-paša se je včeraj sešel z velikim vezirjem in sta skupaj razpravljala o albanskem vprašanju.
NEČAK RUMUNSKEGA KRALJA NA ALBANSKEM PRESTOLU.
Bukarešt, 27. novembra. Včeraj zvečer je došla sem delegacija muslimanskih Albancev, katero je vodil derviš Kiamil. Delegacija ima nalogo, predlagati kralju Carolu, naj dovoli, da sprejme njegov nečak Karl albanski knežji prestol, čim postane ta samostojna kneževina. (Princ Karl je sin rumunskega prestolonaslednika Ferdinanda in princezinje Marije iz kobur-ške rodbine. Rojen je bil 3. oktobra 1893.)
ŠE EN KANDIDAT ZA ALBANSKI PRESTOL.
Dunaj, 27. novembra. »Neues Wiener Tagblattu« poročajo iz Bruslja, da ima princ Viktor Napoleon upanje, da zasede albanski^ prestol.
Njegov prijatelj, da je baje dosegel že dovoljenje kralja Ferdinanda. Temu da se ne bi protivila niti Italija in celo francoski minister Po-incarč da bi v to privolil. (Kakor kaže, se pečajo z albanskim prestolom prav živahno mnogi princi, ki bi radi dobili kako čedno knežjo služ-bico. Nihče ne vpraša, kaj poreko Albanci. Dovolj je, da jim dajo »avtonomijo«.)
Globevnik ie priglasil ničnostno pritožbo. Ve' v podrobr m poročilu.
ZAPLENJENA RESOLUCIJA.
Split, 27. novembra. Resolucijo, ki je biia odobrena na protestnem zborovanju srbskih in hrvaških poslancev in županov iz Dalmacije v Zadru, je objavila »Sloboda«. ki je bila zaradi tega zaplenjena.
USTRELJENI RUSKI VOJAKI.
Peterburg, 27. novembra. Pretečeno noč ses je izvršila smrtna kazen nad enajstimi ruski i mornarji, ki so se udeležili mornariške revolte na ruskem vojnem brodovju v Črnem morju.
Sesterim mornarjem je bila kazen izpreine-njena v dosmrtno prisilno delo.
RUMUNSKE VOLITVE.
Bukarešt, 27. novembra. Pri včerajšnjih volitvah v tretjem volilnem razredu je biio izvoljenih 16 konservativcev, 20 demokratov in troje liberalcev.
KAZNOVANI RUSKI DEMONSTRANTJE.
Kijev, 27. novembra. Tukajšnji gubernator je kaznoval danes tri osebe, ki so se udeležile protiukrajinskih demonstracij, vsako na tri mesece ječe.
SMRTNA OBSODBA NA VEŠALA ZARADI ROPARSKEGA UMORA.
Novo mesto, 26. novembra. Danes se je tu vršila zanimiva porotna razprava. Obtoženec je 261etni železniški delavec Maks Erhart, doma iz Donavic pri Ljubnem. Javni obtožitelj ga obtožuje roparskega umora, storjenega na 80letni starki Neži Jurman iz Gebra nad Semičem. Obtoženec dejanje prizna. Porotnikom sta bila stavljeni dve vprašanji na umor in rop. Ker so porotniki obe vprašanji soglasno potrdili, je senat pod predsedstvom dež. sod. svetnika Žmavca na predlog državnega pravdnika izrekel smrtno obsodbo na vešallh. Zagovornik dr.
RUN NA HRANILNICE.
Lvov, 27. novembra. Včeraj je bil naval prebivalstva na tukajšnjo hranilnico tako velik, da je moral močan policijski oddelek vzdrževati mir. Ravnotako močan naval je na hranilnice tudi v Krakovu in PFzemyslu.
Umetnost in književnost.
— Narodni ali razredni boj? (Spisal dr. Bauer. 16 strani, 6 vin. komad.) Važni spis znamenitega nemškega znanstvenika, urednika znane revije »Der Kampf«, sodr. dr. Bauerja, je izšel v slovenskem prevodu. V lepi in poljudni formi nam sodr. Bauer razlaga najvitalnejše sodobne probleme. V obliki razgovora med dijakom in delavcem razvija in razmotriva socialna in narodna vprašanja. Z neovrgljivimi argumenti pobija »znanstvene« trditve nacionalizma. Spis je v prvi vrsti namenjen delavstvu. Brošura bo marsikomu razjasnila pojme o vprašanjih, ki so zlasti za avstrijsko delavstvo pereče in vitalne važnosti. Spis je že izšel v češkem in poljskem prevodu in v mnogih izdajah. Železničarsko tajništvo nam nudi zdaj čeden slovenski prevod. Zaradi aktuelnosti spisa, ki ga že avtorjeva osebnost priporoča, in zaradi srečno izbrane oblike bo imela lična brošura tudi med nami najboljši uspeh. Vsem sodrugom priporočamo, da pridno sežejo po znamenitem in koristnem spisu. — Brošuro se naroči pri železničarskem tajništvu v Trstu, ulica Madon-dina 15. Razpečevalci dobijo popust.
— »Družinski koledar« s slikami, ki ga ie po naročilu odbora stranke izdala in založila v korist »Zarje« zveza »Vzajemnost« v Ljubljani, se začne razpošiljati začetkom meseca decembra. Koledar obsega 13 in pol tiskovnih pol (216 strani) v veliki osmerki in je trdo vezon v krasne izvirne platnice. Knjiera obsega i>oleg poučnih, leposlovnih in zgodovinskih sestavkov tudi nad 60 slik. večinoma popolnoma novih in nalašč za koledar nanravljenib. Cena izvodu
1	K 20 vin., r>o pošti 20 vinarjev več. Pet do sto izvodov po 1 K, nad sto izvodov po 95 vinarjev. Poštnina posebej. (En izvod tehta 45 dekagramov.) Na naročbe brez denarja se ne ozira. Pošlje se tudi po povzetju. V kolportažo (proti naknadnemu obračunu) se pošlie !e organizacijam na naročbe s podpisom načelnika in blagajnika in društvenim pečatom..Preostalih izvodov se ne vzame nazaj. Naslov za naročila: 7 veza »Vzajemnost« v Ljubljani.
Istra.
—	Požar v Miljah. V nedeljo zvečer je izbruhnil ogenj v hlevu posestnika Busica v Miljah. Ogenj se je vsled vetra silno hitro širil in v kratkem sta bila v plamenu tudi sosednja hleva Antona Dobrile in Frančiške Postojne. Vse gašenje je bilo zaman. Ob 6. zjutraj sta začeli goreti, vkljub silnim naporom, da bi ogenj omejili na hleve, dve sosedni hiši. Vendar pa se je posrečilo v eni uri hiši- pogasiti in obenem omejiti ogenj. Škodo cenijo na 20.000 kron. Ogenj je nastal bržkone vsled neprevidnosti.
J
Pošljite naročnino, ie je še niste!
Pariška komuna.
(Predaval sodrug France Milost v »Ljudskem odru« v Trstu dne 22. in 23. t. m.)
Po iniciativi našega »Ljudskega odra« je predaval sodrug France Milost v mali dvorani »Delavskega doma« o pariški komuni. V naslednjem podamo kratek izvadek predavanja, ki je bilo zares lepo in zaokroženo, da je bilo vsakemu lahko razumljivo.
19. marca 1871 se je raznesla po Evropi vest, da je izbruhnila v Parizu revolucija. Listi so poročali, da je glavno francosko mesto v rokah najhujših puntarjev in rdečkarjev. V onih časih je pomenjala beseda: puntar, rdečkar vse kaj drugega kot dandanes. Ljudje so si domišljali, da so to najhujši roparji in bolj divji od ljudožrcev in kanibalov. Meščanstvo vsega sveta je pa ohranilo do imenovanih puntarjev in do pariškega komunističnega gU :v ' - spomin zaničevanja in sovraštva. Vsa kapitalistična buržvazija je mednarodno združena v obsojanju
B
Gotzl, Ljubljana
: Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. : ,r::	-
Brez koihnrence!
pariške komune. Znamenje to. da je- bilo imenovano revolucionarno - komunistično gibanje delo proletarcev-nemanieev. Delavstvo bo pa hranilo na veke hvaležen spomin na to proletarsko gibanje, ki je bilo udušeno od meščanstva v strašnem klanju in v potokih dragocene delavske krvi. Trnjeva pot delavskega ljudstva ic bila seveda mnogokrat .poškropljena s proletarsko krvjo. Toda zgodovinski dogodek iz • leta 1871. ie brezdvomno važnejši od vseli ostalih važnih delavskih gibanj. Takrat so si delavci v zgodovini človeštva prvič osvojili vlaelo in vladali v svojo korist.
Revolucionarnega gibanja iz leta 1871. niso povzročili delavci in ga tudi ni nihče organiziral. Izbruhnila je revolucija sama kot posledica razmer, ki so iili ustvarili mogotci. Vzrokov ie seveda mnogo in različni so. Zapravljivost francoskih kraljev in plemenitašev je v srednjem veku povzročila med francoskim ljudstvom strašno bedo in glad. Kot naravna posledica te stiašne bede je bila revolucija, ki je izbruhnila na dan leta 17S9 in spravila ob glavo tudi tedanjega kralja Ludovika XVI. Ljudstvo, ki se je mi tak način rešilo monarhije, ni znalo vladati. Napoleon ie ljudstvo kaj kmalu zopet usužnil in se proglasil za francoskega cesarja. Pozneje ie dobila Francoska kralja iz družine Orleanske Luisa Filipa. Revolucija iz leta 1848 je vrgla s prestola tudi tega Orleanca. Ko so leta 1848. f bešali na Dunaiii na cestno ‘••vrtilko ministra grofa Latourja, je moral Lnis Filin bežati skrivoma iz Francije, da si reši življenje. Francija je dobila znova republiko, ki je pa imela veliko skritih in odkritih sovražnikov. Na.oolnonova <1: užina je uživala med ljudstvom še vedno velike simpatije. In kakorkoli je bilo res. da ni bil Napoleonov nečak. Nanoleon HI., niti senca svojega slavnega prednika, ga je 14 okrajev vendar izvolilo za predsednika republike. Ko ie podkupil in si pridobil vplivne francoske može, pa pometal iz ječe in izgnal nasprotnike, se je dal oklicati za francoskega cesarja.
Med novim vladarjem in državnimi ustanovami rij pa bilo nikdar pravega soglasja. Napoleon Ul. sicer ni imel velikih sovražnikov, toda nesposobnost je uničila njega in njegovo cesarstvo. In čudno! Novo cesarstvo je poginilo baš tedaj, ko so si vsi domišljali, da je na vrhuncu^ svoje moči. Živo bitje je že smrdelo po mrliču. Nedoločen čut malkontentov sft je fcyli in bolj- oprijemal duhov in od vseh strani r raneoske so se oglašali preroki in oznanjali polom. Zaupanje v vladarske sposobnosti cesarjeve so izginjale. Neuspeh njegove politike v Mehiki, kamor je poslal v smrt'avstrijskega Maksimiljanu, osamelost Francije v mednarodni politiki vse je pomagalo, da se je širil strah in nezaupljivost. Francija se je zavedia, da cesarstvo nima mož, ki bi odgovarjali potrebam časa. Razkošen zapravljivec je bil imenovan za ministra' notranjih zadev in Pariz je postal zbirališče elegantnih pustolovcev. Sami Bonapartisti so se čutili oslabljene. Bonapartist Rotiher je leta 1866 napisal, da ima Francija sledeče tri ministre: 1. cesarjevega ministra, 2. cesaričinega ministra in tretji je uradni minister. Med akademijami, književnostjo in cesarstvom ni bile sporazumljenja. Cesarstvo je sovražilo politiko v književnosti, francoska književnost je pa bila od nekdaj politična in poiitikuioča. Na pritisk od zgorri se ie pojavljala reakcija od spodaj.
Ze leta 1857 so pokazaii ,	volilci
znamenja nezadovoljstva. Meščanstvo zahteva najpopclriejšo ustavo. Delavci so zahtevali ijudovlado aii republiko. Tedaj se je Napoleon ustrašil in napovedal nove volitve. Pa glej čudo! Od 8. miljonov volilcev se ie izreklo 7,481.231 za cesarsko politiko. Nekaj mesecev po volitvah je pa ležalo cesarstvo v prahu uničeno. Težko je razumeti, kako je bil mogoč padec cesarstva pri tako ogromnem številu volilcev, ki se je izreklo zanj. Demokratični pisatelji in politiki trde, da se je pri volitvah sleparilo. Še vedno je tako, da pritrde volilci navadno onemu, ki volitve razpiše. Še nobeni vladi v Evropi niso dali volilci pri volitvah nezaupnice. S puško bi se borili proti njej; pri volitvah se ne znajo odločiti. Cesarstvo je imelo na svoji strani le navidezno večino in gospodarske uspehe. Zakaj dobro je, ako se pove, da je Francija pod Napoleonom III. močno obogatela in obogatel je tudi cesar. Toda ne le doba gospodarskega napredka, bila je tudi doba pustolovcev in pustolovščin. Morninski vojvoda je prodal železniško progo Orand Central za 300 miljonov frankov. Ta železnica je pa bila le koncesija cesarjeva imenovanemu vojvodi. Avstralija in Kalifornija sta pošiljali v Francij') cele reke zlata, ki se ga je razkošno zapravljalo in se ni nihče pobrigal niti, da bi naredil račune, Od leta 1852 do 1860 ni mogoče izvedeti ničesar o državni bilanci. Povsod kon-fuzija in nered. Dolgovi so pa na drugi strani naraščali. Krimska vojska je stala Francijo eno miljardo in 500 miljonov, ki so bili izposojeni. Da se zapravi tudi male prihranke Francozov, so se izdali državni papirji po 10 frankov. Za šole ni bilo denarja. Za militarizem se je pa potrošilo od 1852. do 1856. leta nič manj kot 10 rniljard frankov, to je desettisoč miljonov.
Cesarstvi* je bilo kulturi sovražno. Kmečke šole so zaprli in v ljudskih šolah ni bilo več niti pouka. Vsa pozornost 'n ves denar je bil namenjen militarizmu. In kakšni nazori so vladali pri tem. 38 odstotkov častnikov je bilo iz šole jezuitov. Vojaški stan je postal poklic za lene ljudi. Nekdai slavna francoska armada se ie pod Napoleonom III. pomehkužila. Postala je zbirališče lenuhov Moštvo ie bilo seveda vedno dobro. Toda mamkali so vodje. Cesar-
stvo Napoleona III. je bila navadna diktatura visoke finance. Nad Francijo je vladala borza potom cesarja in duhovništva. Deficit je naraščal strašno od dne do dne. Tudi brez vojne, se ie bližala Francija s hitrimi koraki polomu. V pokritje deficita bi se bili morali zvišati davki. Toda bogato meščanstvo in aristokracija ni hotela o tem ničesar slišati. Napoleon III. je bil ničla v politiki in v vojni. Negotovost in nestalnost sta bili njegovi glavni svojstvi. O njem se trdi. da ie razumeval dovolj, da je odpuščal, premalo, da bi bil vladal.
Tako je prišlo polagoma leto 1870., ko je Bismarck organiziral federacijo nemških državic in provociral Francijo, da se spustila v vojno. Vojna iz leta 1870 se ni dala preprečiti, ker jo je hotel imeti Bismarck sam. Nemci so bili dobro pripravljeni pri Francozih je pa bilo vse narobe. Nemci so Francoze že potlačili, ko so se jeli ti šele pripravljati na vojno. Po dveh nesrečnih bitkah so udrli Nemci v Francijo. Napoleon III. je bil od Nemcev obkoljen in se je moral po strašni bitki vdati. Z Napoleonom III. so napravili Nemci še 90.000 jetnikov. Na drugi strani se je pa vdal general Bazaine v trdnjavi Metz s 170.000 možmi posadke. Nemška armada je prodrla do Pariza. Cesar Napoleon je zbežal na Angleško in tam umrl. Francoska politična hegemonija nad Evropo, ki je trajala nad 70 let, je bila zlomljena. (Dalje prih.)
Odgovorni urednik Fran Bartl.
l iska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
/T
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni liker
Blizu In daleč
Vse ga pozna, Kdor ga ima,
Ima zdravje doma!
Zahtevajte pristni „FLORIAN“ Zavračajte ponaredbe!
Naslov za naročila: „FL0R1AN“, Ljubljana.
Postavno varovano
—^A/VAAA-
iS>
V kratkem začnemo ra2----------- pošiljati	—------—
Zeprii
koledar
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1913.
Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množilna razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni iarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe .Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. —
Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. — Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za „Zarjo*. — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzornlštva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan v letu. — Oglasi.	"
Cena posameznim izvodom i K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi rZarje* v Ljubljani po zaupnikih.
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov do* niačeg^ii izdelka* Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga.
&o liri n a postrežba*	Hlaj	nižje	cene.
&
10)
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje" v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc
cacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oa-
serma).
Pipan, ulica Ponte della Fahra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Biva Grumola st 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Roian.
Benussi, Gretta.
Skladišče II. kons, zadruc na Belvedere. Artuš, Belvedere 57.
Sekovar, Piazza Caserrna.
Ronzel Goachino, Via S. Marco 26.
Wenc Neža, Via Broletto.
m
m msq
S«'
03
m mmm
ed
H—»
■	OTOK*
15
■	nw
O
CD
CL
>cO
as
o
ca
0:tenno Mvarovan v ^
,
»liker MedicingL jiTnT xrfrovilnil> rastjiH
‘•°vroSBbenik,5iSk3
pri ljubi j a ni
f/3
CD
03
0>
T3
CD
O
21 mmm m
»Hh
CD
»J
Mi m
P5T
CD
os'
Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika?
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
—	šlTT-alirLlIto.	strojev-------
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
Vozna kolesa Ceniki se dobe zastonj in franko.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko Izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
Pariz 19051
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana i
1905.
Ilir
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam naj-večjo zalog-o IcrasniH.
nagrobnih vencev in trakov
as napisi.
■ Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. -
s:	Cene breas konkurence. »
FE, ICtIČMMJff"V.ži
■■•■■urn"*" ~ ■ 'SSSSS^tBjmttrnmttttmmmmmmmmmmmmKmmUKSSmtMtSStK!^"*1   — 1 ■ • —■
vpisana zadruga z omejeno zavezo
vabi v zmislu § 33 zadružnih pravil vse cenjene člane na
redna članska zborovanja
ki bodo
29. novembra ob 8. zvečer v Krakovem pri Krakovčanu za okrožje Krakovo-
Trnovo.
30. novembra 8. zvečer na Viču-Glincah v gostilni Amerika za okrožje Vič
Glince.
1. decembra Oj 3. popoldne v Tržiču pri Pelarju.
Dnevni red vseh članskih zborovanj je:
1. Predložitev bilance za leto 191112.
2. Volitev delegatov za občni zbor.
3. Posvetovanje in sklepanje o predlogih ^a občni zbor.
Na vseh zborovanjih poroča ravnatelj Anton Kristan.
Nb. Članska zborovanja so sklepčna, ako je navzoča najmanj dvajsetina za udeležbo upravičenih članov. Prosi pa se polnoštevilne udeležbe,
V Ljubljani, 12. novembra 1912.
Nadzorstvo:	Načelstvo:
J. Udovč 1. r.	Anton	Kristan	1.	r.