PROSVETA GLASILO SLOVENSKE ^■ssfsrs STAJB s SLSVSS. Acoptanœ for mrnUing at ap«cial rato of pœtaae pre Amerika opazu je razvoj v Indiji Politttne stranke »e ne morejo sediniti Washington. D. Cm 4. nov. — Amarlàkt državni department opast*je rasvoj v Indiji, ker se nanaša tudi na raiplet vojnih operacij aa Daljnem vshodu, noče pa komentirati konflikta med indijaklmi nacionalisti in britsko vlado. Vprašanje je, kaj Amerika lahko stori, da se konflikt Is-ravna. Wendell L. Willkie, ki je kot Rooseveltov odposlanec obiskal Srednji* vzhod, Rusijo ln Kitaj» sko, je po' povrstku v Ameriko sugerlral, naj Rooseveltovs administracija prevzame vlogo posredovalke med Indijo ln Veliko Britanijo, dasi je očitno, da se ne bo vmešavala, če ne bo dl^ rektno povabljena s ene ali druge strani. Možno je, da se Roosevelt stri-nje s Willkiejevo sugestijo, dasi zaradi svoje pozicije noče tega razkriti. Predstavniki britske vlade gledsjo na Indijski problem s svojegs vidike, ne z ameriškega. Oni so še izjavili, da bo Indija dobila popolno neodvisnost, kadar bç osišče pora&no, ne pa zdaj, ko je izpostavljena nevarnosti japonskege napada. Velika Britanija mora držati Indijo, ker bi bila varnost sveta ogrožene, če bi se Jsponci zasidrali v Indiji. Glavni pogoj, ki ga je Velika Britanija stavlls, je dosege sporazuma med Indijskimi političnimi strankami' Ona vidi rss- j kosanje Indije na več neodvisnih državic. Namesto ene mogočne Indije bi nastalo več šlb- meS^Sbo}", J ^ Vse indljsks politične stranke zahtevajo neodvisnost, zedUiiti pa se ne morejo glede uatgve, političnega in soclslnega programa. Namesto da bi sa strnils skupaj, se prepirajo, katera nsj dobi vodilno pozicijo. Vseindijski kongres, stranka nacionalistov, ksterih duhovni vodja je Monhandas K. Oandhi. bi bila priprevljens skleniti kompromis s Japonci. Oandhi jt še večkrat naglasll, ds je kompromis s Japonci mogoč. Gotovo je, da Muallmanska liga ne bi ko-operirela s kongresom nacionalistov, ker je za ustanovitev separatne muslimsnske drŽave. - Smuts preprečil nacijški pač Johanesburg, Južnoafriška unija, 4. nov.—Avtoriteta so j razkrile, kako je general Jan Smuts, ko je bil justlčnl minister, preprečil necijski puč v tej bivši nemški koloniji. Smeta> J predsednik vlade Južnoafriške unije, v kateri Nemci tvorijo večino prebivelstve. Ako se bi bil puč posrečil, bi bil morda Hitler začel vojno v aprilu leta 1IM j Agent Oeitape, nacljske tain* policije, je prišel v Windhoek s namenom, de organizira necij ske grupe tamkaj sa puč. Srit-ska tajna policija je bila Informirane o naklepu in je*takoj obvestila Smutss. On je pgslal 000 poliesjev v mesto dva dni | pred detumom nsmeravsiiega 1 puče In gs preprečil. I j Nadaljnji ¿tir j* Cehi ustreljeni London. 4. nov. — Nadaljnji , štirje Čehi so bili ustreljeni v Prag! po poročilu, kl ge je do- , bila češka y bežna vlada. Nadj- , sko sodišče jih je obsodilo v smrt zaradi sabotaže In tovrstnih aktivnosti proti Nemčiji Ameriški diplomat doepel v Moskvo London. 4. nov.—Oenerel Pat rick Hurley, ameriški noglenik v Novi Zelandiji, je doepel v Moakvo Iz Egipta. Naznanilo o prihodu je objevila moekev.k-rad lopnete j a Število Zarota proti Magovorni" kom kooperacije m naciji NEMŠKI GOVERNER NA POLJSKEM ODSTAVLJEN Ekonomska blokada Nemčije poostrena ♦ Angleške bombe porušile mnogo poslopij London. 4. nov.—Dinghe M. Foot, tajnik ministrstva za ekonomsko vojno, je na shodu v Londonu orisal učinke bombardiranja nemških mest iz zraka in poostritve ekonomske blokade. "Očitno je že," je dejal, "da so letalski napadi na nemška industrijska središča povzročili e-kutno pomanjkanje stanovanj. Upoštevati je treba ne samo Števila porušenih pošlopij, temveč tudi uničenje onega, kar se je nahajajo v njih. Pomanjkanje potrebščin je bolj akutno v Nemčiji kot Angliji." Foot je dalje rekel, da se Velika Britanija ne poslužuje ekonomskega orožja v polnem obsegu is diplomatičnlh razlogov. Britslu bojna mornarica uspešno izvaja blokado Evrope in vss pristanišča, v katerih se nahajajo parnlkl, so pod nadzorstvom. Sovražnik ne more dobiti iz teh pristanišč potrebnega blaga. "Ko se bo pisala zgodovina te vojne, bo moralo biti priznano dejstvo, da se je najbolj važna borba vršila proti plovbi sovražnih parnikov v severnih vodah," je -rfsket Foot "Nemčija, ki je v prvi vrsti sila na kopnem, je ranljiva na morju, ker mora po morju dovažati železno rudo." Poročilo, katero je podal Foot o položaju v Nemčiji, je potrdil živilski minister Woolton. On je dejal, da se je dotok živil v Anglijo povečal. Ta uključuje-jo tudi oranže. Vlada je revidirala odredbe glede delitve o-ranŽ v odmerkih. Doslej so jih bili deležni le otroci pod petim letom starosti, odslej ps jih bodo dobivsli tudi odrasli. Zavezniki naj pojasnijo cilje Diplomat priporoča ustanovitev skupnega sveta New York. 4. nov.-Walter Nash, novozelsndskl poslanik v Washingtonu, je dejal, da je čas prišel, ko morajo zavezniki podati jasno Izjavo o svojih vojnih ciljih, orisati svoje namene v obliki, ki jo bodo vsi razumeli, da svet Isve, sa kaj se združeni narodi bore v tej vojni. Nash jt govoril ne zborovanju organizacije Foreign Policy Assn. V svojem govoru je priporočal ustanovitev skupnega lavesnlškega sveta, Čigsr naloga naj bi bila uresničenje ciljev v ivezl s povojno rekonstrukcijo, "Jasna deklaracija, da združeni narodi ne bodo izkoristili imsgs za Izkoriščanje ln dominacijo katerega koli ljudstva, temveč ustvarili večje ln boljšo prilike vsem, Je potrebna," je rekel Nash. "Taka deklarira bi bila udarec propagandi, ki jo vodijo osiščne sile." Na sborovsnju je govoril tudi Andre Philip, član odbora borbenih Francozov ln vodje francoskih socialistov, ki je pobegnil v Anglijo bi je nedavno dospel is Londona v Ameriko. Oa,jfcdcjal, da je t*ga odbora osvoboditev Franolje Tn ponoven vstop v vojno na strani združenih narodov. ZMAGA PI CEV V Wi RESIV-iNSINU Vicky, Francija. 4. novembra.. —Bombne eksplozije so se pripetile skoro istočasno v desetih nsjvečjlh mestih neokuplrane Francija, in povzročile veliko razdejanje in razkrile obstoj splošne zarote proti zagovornikom kooperacije med Francijo ln nacijsko Nemčijo. Bombe so pokale na predvečer konvencije nadjem naklonjene stranke v Parizu, katere vodja je Jacques Doriot, bivši komunist. Pokrajinski uradi te stranke so bili Určs bomb. Dve bombni eksploziji sta se pripetili v Vichyju, ena v glavnem stanu Dorlotove stranke, druga pa v propagandnem uradu maršala Petalna. Oba urada sta bila porušena. To je bil prvi bombni napad na vladni urad v neokublranl Franciji. Druge bombne eksplozije so se pripetile v Nlceju, Annecy ju, Limogesu, Clermont-Ferrandu, Perigueuxu, Marseille Montlocunu, Roannu In Lyo-nu. Ena oseba je bila ubita In več ranjenih pri eksplosiji v Ll-mogeeu pred vhodom v urad Dorlotove «tränke. V Lyonu, središču nedavnih dalevskihJiemiroVt se. la urine-WÄombnih oWMTSs v Nlceju, ena v italijanski garaži in ena v kavarni Hoyel. Lastnik kavarne, ki je bila porušena, je Doriotov prjataš, Bombna eksplozija v Petalnovem propagandnem uradu v Vichyju je uničila pohištvo ln razbila šipe v bližnjih poslopjih. Urad ae nahaja v glavnem delu mesta. Policija trdi« ds ao bombne eksplozije znamenje oposicije proti Doriotovt stranki In protest proti Lavalovi vladi In njeni odredbi glede konskripctjc francoskih delavcev sa dela v Nemčiji. Govornik na radiopo-staji je dejel, da ao zarotniki ¿idje, komunisti ln pristaši general s Charlesa de Gaulla, načelnika borbenih Francozov. Landen. 4. nov.—Sem dospela veet pravi, da je Hitler odstavil dr. Hsnaa Frsnka, generalnega itovernerjs ns Poljskem, ln de bo aretiran. V Berlinu so še prej krožile 0ovortce,"4B i» fVanfc dobil brco. Frank je bij odstavljen saradl pomot, ki jih je neredll na dunajskem kongres«, ko Je pripo-ročel, ds drftsve, spadajoče v okvir "novega reda", dobe omejeno neodvisnost. Njegovo priporočilo je Izzvelo Jezo ogrskih ln rumunsklh krogov, Frank se je semer i I tudi vojaškim voditeljem, k«r ni doeegel kompromisa s Poljski, ki eo ge sshtevslt vojaški krogi. TI smatrajo Poljsko sa vatno torišče v ozadju nemško-ruske fronte. Ooverner si je tudi nakopal jeso voditeljev nacljske tajne policije, ki trdijo, de bi Poljaki revidirali svoje stališče, ie bi Imeli gestspovci proste roke. « Namen Hessove misije razkrit V Anglijo je priiel kot Hitlerj«r , odposlanec London. 4. nov.—List Daily Mail je citiral Izjavo Patricks Do lana, bivšege župena v Glae-ijowu, Akotska, da Je Rudolph Hess priletel v Anglijo kot Hitlerjev odposlenec, da Jo dobi sa sklenitev sepsratnega miru s Nemčijo. Hess Je upel, da bo dobil gasolln ln se lahko vrnil v Nemčijo v 48 urah. Hitlerjevi mirovni pogoji, kot jih )v uuhuI liuaa, m» uključt*v*h vrnitev veeh bivših nemških kolonij Nemčiji, izročitev d*la britskega bojnega brodovjela letalske sile In plečitav odškodnino Anglije nej bi postals nemška kolonija s Hitlerjem kot diktatorjem ln H »asom kot zaščitnikom. Nemčije nej bi dobile vse pokrajine ob Atlentiku, obrežje /a pad ne Afrike, Sirijo in Palestino, ponemčili vso Evropo in ta bi morala priznati Hitlerje ze gospodarja. Kontrolo nad Sueškim prekopom nej bi dobili Nemčija in Italija, Korziko in Tun lat jo naj bi dobila Italija, ftpsnijs pa francoski Maroko in Gibraltar. Hess je dejel, da se noče sestati s premierjem Churchillom in člani njegovege kabineta in ds mors biti njegove vlede str-megle v I Jene, ker je provocirela vojno. Predsednik dobil v ; , *: \ • McNuttovo poročilo Vprašanje mobilizacije človeške sile Wssklngton. D. Cm 4. nov. — Psul V. McNutt, načelnik komisije zs mobilizacijo človeške sile, je dejel, da je poslsl poročilo, ns-našajoče se na ta problem, predsedniku Rooseveltu. Pričakuje se, ds bo vsebina poročila kmalu objavljens. McNutt je rekel, de sta poročilo odobrile Williem Green, predsednik Ameriške delsvske federacije, in Phillip Murrey, predsednik Kangrass industrijskih organizacij. Dalje je rekel, da prihajajo pritožbe proti načrtu glf»d< konskripcije delavcev za dela v vojnih industrijsh, če-prsv so krsjevni ns borni uredi dobili navodila, naj izurjenih delevcev ne pošlljejo v armado. Voditelji železniških bratovščin, ki representirajo 1,300,000 članov, so sestavili program glede mobilizacije človeške sile. Iz javili eo, de po nečrtu, ki ga je sestavil McNutt. ta problem ne bo rešen Voditelji eo tudi protestirali proti priporočilom urade obrambne transportacije glede "zemrznenje" mezd delev-cev. ki so uposleni pri gradnji ln popravljanju prog v dvenej-stih sapednih državah. • M('K« stana gene-MacArthurja, vr-'Ijnika zavezniške "nozapadnem i '*Vi, de je dlj ipaclje Bune, Je-J 'ponci so skušali * vojakov v Bu-prečile bombe, na vojaške trans-1 ,n ,v »t ra laki le- data za šerife ln zepieelo Ime ru-tkecs maršala Sem Jona Ttmošen- ks na glasovnico. ___ "usa* prma-"*ivo nemških » i a PHOS VETA Glasovi iz Datum v oklepaju na prim« (November 10, W2K - . , na naslovu pomeni, da ram Je a tam datumom petakla naroimn*. Je pr.voéasno. da aa Pooo- in pa stanu lata, » To Je zelo elab izgovor, ie, ce pogledamo v pre-tekloet in bomo v nji našli, kako živo smo ae zanimali aa pre vice dragih narodov, kadar ao ae ti nahajali v položaju, v kakrš-aa danes nahaja slovaneki narod. Mi smo vedno stali na staliiču, da ima pod soočam vsak narod pravico do svoje eksistence. Sedaj, ko gre za neš lastni d, pa je nastala taka bree-briinoet kot da nam je vseeno, če ea a Izidom te vojne aa vedno zapečati usoda naésga naroda. Ni kdo naj ne mieli, da sem tako feeiven in mislim, da je usoda naftege naroda odvisna samo od Slovenskega kongrese v Clevelandu. So drugi faktorji, kateri delujejo ze ohranitev neée-ge naroda, to je v prvi vrsti poraz naiih nasprotnikov v tej vojni in pe borba Slovencev ne svoji zemlji. Mi emeriški Slovenci bomo prišli v poštev šele po tem kongresu, če se bo večina zavedela dolžnosti. Zato je predvsem potrebno, de naredimo načrte na tem kongresu, s katerimi bomo v to gibanje pridobili slehernega Slo venca, in Slovenko. 4 > Ze uspešno delovanje nam bo njaška in smešne, so bila izvajane brez ugovore. potrebne živa organizacija s spo- Velika depresija pred desetimi leti je Volivo uničila gospodar- sobnim vodstvom, katero bo ime-sko; njegove domače industrije so bankrotirale in odšle v ko*- lo naloge pridobiti v to organi-kurz V istem času se je med njegovimi verskimi podaniki poje- spcijo brez razlike na prepriča-vik politična opozicija, ki ga je še bolj oslabila. Njegove religi- nje vse Slovence in Sloverrke ter ozne diktature pa vee to ni strly. Ostala je do njegove smrti aaansniti svet s našimi težnjami. Ameriška Javnost aa ni zanimala za Volivlne absurdnosti, ki jlb Poučiti je pošel dame. Cikaš* listi niso nikdar poročali, kako je Voliva enfomirel v svoji koloniji dvojno, trojno sli deeeterno prohlblcljo J"*'*¿Ttï^Tm - kako je pod kaznijo izključenja lz delavnice in kolonije prepo- mo nič, fcsr * <,a vedel rabo idrsvU, tobaka, šminke, žvečilnega gumija in celo užl- venje svinjine in ostrig « ln s kakšnimi kaznimi v peklu je stra- J^JJ* i ^ šil rroje občane Voliva je imel poseben pokal ze svoje vernike: -grešniki«, ki pijejo alkoholne pijače, ae bodo vso večnost potop- J™™™' TM Ijeliv mešanici piva, vina in žganja; oni, ki kadijo tobak, m bedo. ^^ * n«*> ÏÏÏ XSESÏ^ in njegovo smešno Maribor in Celovec, pobijanje znanstvenih resnic. namreč da zemlja ni krogli marveč Moje »kromno mnenje Je, m okrogla plošče kot pokMV ne štedilniku, severni tečaj pe je n» bn° ^¿^»¿g' sredi ta plošče, nad katero je nebo poveznjeno kot šotor. Solnoa deasliliaŠI, 4n «M mu je bilo oddaljeno 2700 milj od zemlje ln premer solnca znaša ** Poklicen dela« name ze no- n milj! "Konec sveta« je Volive napovedal vsakih sedam lat in ^ C'TnroJ^LkT Prva m prav nič ge.ni motilo to, de se je vselej zmoUl - čaaoplal eo pa ^ J 'ÎTSa ie ^taiftfttf komentarjev^. . . "Prero- ÙZT^ÏrL'p^Z Zakaj to pišemo? AU je VoUve vmden, da ea ga spominjali ^ ^.ciUkV ob njegovi smrU v tem kritičnem času, ko so veliko bolj vašaa kJ^^^SBBSi reši na dnevnem redu? Ne — ni vreden! Ne pišemo tega zarodi™^ MT vcrao njega, temveč z*to, kar Voliva ni bil edini šarlatan v šaisrika Je polna šarlatanov, podobnih ln drugih, ki Izrabljaj*!^ . ,, . ,, »Mh_ ljudsko naivnost in ignoranoo. Vol i vabi biU nemogoči, če bi bili T^ifTSEL*! * '"T ° II T.l.tl ■ iiain »odflov,a 1 a*«***- ijuoje ne spioano moderno izobraženi in ooaoora prežeti z laajo Tu)i (orma vlade v Ju- V Ameriki je še na milijone ljudi, ki nimajo pojma o znanatve- f^^^u^m^, d? Î Šarlatan Voliva in demokracija Pred kratkim je v Chicegu umrl Wilbur Glenn Voliva, poglavar krščanske katoliške apostolske cerkve v Z^u ka^se uredno imenuje njegov, organizacije, ki je bil v zadnjih » ^ po^vo-jih verskih eskapedah, posebno po ^ojih "prerokovanjih, poznan na široko ne samo v Združenih državah, temveč tudi v zunanjem svetu. . Mimogrede je treba omeniti, da njegova cerkev ni ImeUnoberie zveze s papeiko katoliško cerkvijo. Kakor si je Hitler prisvoj'1 termine "socializem" in "socialističen- za svoj barbarski Hovi red," tako je Volive, oziroma njegov prednik Dowie, krstu svojo organizacijo za "katoliško." , . Volivs je bU produkt tredlcionalne ameriške verske svobode, katera daje zavetje ln zaščito slehernemu šarlatanu, ki se odenc s plaščem religije ali vere. Edino pod tam plaščem je bilo mogo-tFdTZ v demokratični deželi nasUle teokratične eU versko-poiitlčno-gospodarske lokalne diktature, kakršna je Zion City, lil, ob Mkhiganskem jezeru, pet mUJ severno od Weukegana. Versko kolonijo Zion City je ustanovil leta 1908 Alexander Dowie, ki je prišel iz Avstrelije in se je razglašal za «poetoU. Do-hSjemnogo pristašev, med keterimi Je bU tudi Voliva, ki Je prej pastorovsl nekje v Ohlu, a ni imel uspeha. Agresivni, usUjivi Voliva je kmalu bil Dowiejeva desna roka in ko je Dowie leta 1907 umrl, je on prevzel poglavarstvo kolonije v Zion Cltyju. Tri leta kasneje je bil Volivs absoluten lastnik, gospodar ln diktator naseltrirm, katero ao leta 1920 cenili na enajst milijonov dolerjev. Voliva je bU praktičen cerkvenjak, ki je švojo cerkev ' tio^ia industrializiral. Zgradil Je lastne delavnice, tako da eo njegovi verniki delali doma ln se niso mešeli v zunanji svet; na ta način je VoUva kontroliral svoje vernike ne samo versko, marveč mdi politično ln gospodarska BU je hkretu njihov papež, župeitf ln delodajalec - ln zakonodajalec, čigar odredbe, skrajno nazad-so bila izvajane brez ugovore Molk mnenju nekaterih o* Pa—Prav lepa hvala bratu Barbiču, ki nas kratkočasil svojimi dopisi v teh ža-■h. Denee moramo vsaj malo pozabiti, da so odšli MtfšigfMO* m fantje od naa na da uničijo Muasota in Hitlerja. Njima ae ne smili no-clovek ne žival. Tiste naa-i, ki ao vladala prej, sem ser tfta pred mojim odhodom v Ameriko, ampak sedej je tam Ker vemo is zgodovine Am«ikL MVI nttr°de, kako malo šoviniz-ma Je v njem, lahko rečemo, de ln demokraciji, salo pa tečejo sa Vollveml. Id jih po mili volji Tem ljudem ni mogoie pomagati, ea sadovoljnl v svo*i umski sužnoati, katero eo si sami izvolUli1 Demokratično načele tolerance nem narekuje, da Jih ne motiaso m» Ookler oni m motijo nas. Voliva je bil neke wele (ešlet ali totalitarne v malem. Zato pMemo te vrettee! V Zion Cityju ao morali vsi Uko misliti ln delati kakor je Volive diktiral, dokler aa al *atye število uprlo. Ta diktatura v malem ni Imela nobenega učinka aa splašnn po A t »ki. dokler ee je tikala le nekaj sto aH nekaj tisoč oeeb. Izven meja svoje občine je bil Voliva kres vsake moči ki Clbašanl so ee lahko smejali njegovim napovedim "konce sveta" ta klamaetjem o ptoščetoeU esmlje. Kaj pa. če bi bU VoUva na čalu Amerike* Alt bi se mu tedaj smejali? Koliko odetatkov pe manjka amd razsodnimi volllci in satelebanci, ki nasedajo Vollvaas, da lahko pride kakšen VoUva v Belo hišo? Bnseeveltova svoboda pred bojaznijo le nI deeegla milijonov Američanov, ki rsevtfejo Volive v Ameriki. Sreča aa a mer like demokracijo je, ker ao ti milijoni ra« t rešeni po vee) deželi in nleo složni med seboj. Nakan VoUva ne trpi drugege Volive poleg sa-be! To ie areče za Amenko in njeno politično in civilno demo kraeiju V tem ia upanje, da demokntična izobrazba polagoma prodre tudi v te milijone in uniči totaUtarake bacile med njimi. Demokracija ima to dobro lastnost, da laganja Ignoranco lz ljudi na te način, da dovoljuje Ignorantom —•naj ee Javno smešijo. naselbin uvodnim me vlad in vladarji man>ajo, med f 'tem ko narod vedno ostane. Za- — Jugoslovanski po- to naMman nas glavno vprašanje sekcije je ohranitev wode m njegove združitev v avtonomni Sloveniji. Zato je pqfciican vsak pusams^ nik, da feluje na to, da vsaka naselbine ln orgenizadja pošlje » na Slovenski narodni Ta kongres je poklicen, de združi vse naše naseljence ši-rom Amerike v močno falanga, katera ee bo borila se to, de se našemu narodu dajo zgodovinske pravipe, katere mu spadajo. Frank Aleek. Kal Je,a napravil svojo «Jplžnoet s sklepom, da ae kkucm^ovemki nn> rodni kongass dne 5. in 6. decembra v Slovenskem nemdnem do-m» « CWvrl.iidu, Ohio. ÜD.ko šil svojo dolžnost urednik Pro-em a svojimi članM, v katerih je članstvo naée jednot« opaao-rU na važnost tega bonurésa. Slanaka alike t urad« unJJe skladiščnih delavcev v New Torku. = Marsikatera pati preliva solze ze svojim\ sinom. Tudi jaz sem med njimi, dasi ni moj lastni sin, ali ljubila, aem ga najbolj v družini Nahaja se daleč v Indiji in pošUje ml spomine iz raznih krajev. Prej je bil v taborišču CCC dve lati za kuha, potem pa je šel v službo Strica Sama. BU je pri telefonistih, zdej pa je zopet kuh. Želimo mu vesel povratek kakor tudi ostalim fantom, ki se bore za svobodo. T. Skuica. Onim. komur sliši ' Wash.—Da se zo- pet oglasim, je vzrok, ker hočem odgovoriti nekaterim slepcem, ki pravijo, da Amerika "nima biznisa v Evropi," da so "Judje na visokih P mestih" povzročili vojno, da naj Amerika "čuva svojo zemljo", kar je dovolj močna ¿bogate, da ji ni '%abe iti v Afriko in Azijo", sploh nikamor iz Združenih držav. Končno pravijo, da Amerika ni bila v nevarnosti, da bi se je Hitler ne upal nikdar invadirati, ker je dovolj močna, da se brani. D1 ljudje tudi pravijo, da je šla Amerika za Anglijo v vojno, "da ji pomore držati druge narode v suženjstvu . . ." Moj odgovpr tem zaslepljenemu je: Ce bi Amerika posnemala tistega slavnega ptiča, ki vtakne glavo v pesek, tedaj bi Hitler uspel v svoji nakani in zadomini-ral nad vsem svetom. Niti ena ladja bi ne prišla v Anglijo in ta bi ae mu morala podati, ker ne pridela dovolj živeža za lastne potrebe. Tudi Rusija bi ea morale končno podati Hitlerju brez zunanja pomoči. Ko bi Hitler to dos*al, bi šal najprej v Kanado, nato ee preko Berlnske ožine polastil Alaake in zapadne Kanade, nato pa zaprl Ameriko od vaeh strani Če bi prišlo do tega, tedaj bi tudi amerišfe dolar padel na nič. Vaši dolarji in vrednostni papirji bi ne biU nič vredni. Vaš ponos kot državljani te dežele bi bU Jako reven. Skratka: Hitler bi Ameriki diktiral pogoje. Tisti, ki eodite, da Amerika ni bila v nevarnosti, kako strašno se motite! Kljub temu, ds Amerika pošilja *ivež, vojni material in vojake na vse strsni sveta, še je slab in nevaren položaj za Združene narode. .Ako bi bili osebno kaj na boljšem tisti, ki tako sodijo—v prilog Hitlerju— bi človek še tolike ne tv^pt41 Ampak več od vas, ki tako sodite, imate lepe prihranke, vam ni sile, ste svobodni, služite in delate in hranite naprej, vendar pa želite, da bi Hitler zmagal! Kaj takega želi le idiot--- Jaz bi sploh nikdar ne verjel, da je kdo med Slovenci, ki se zavzema za Hitlerja in klati take bedarije, ako bi to grozno stu-pidnost ne slišal na lastna ušesa. Če mislite, da je Amerika za suženjstvo in Hitler za "svobodo", zakaj se |a bori Kitajska na strani Anglije in Amerike, ker je vendar azijska država?! Po vaši "logiki" se tudi ona bori za—suženjstvo. Hitler in Stalin sta bila 'zaveznika'. Čemu vraga se pa zdaj Rusi tako srdito lo;*, saj jim Hitler vendar hoče dati —"svobodo"! Torej kot vi sodite, so Rusi tepci, ker se borp za "suženjstvo" (angleško) in proti nemškim—"odrešiteljem"! George Gornik. 493 Za federetivno republiko Cleveland.—Včasih se naglasa pri nas v metropoli, da smo lah ko ponosni Nihče pa nam še ni poročal, kako smo ponosni na zborovanje v prid jugoslovanski pomožni akciji, ki se je vršilo pri nas zadnje poletje. Naši uredniki, ki nam predstavljajo (vsak-po svoje), kako velik je naš narod, so imeli besedo. Sedaj nas čaka ponovno taka čast in vpra- predsednikU Rooseveltu je bU v avdienci. In ker ima toliko vpliva, da lahko konferira s predsednikom, bi mu lahkp veliko povedal o vprašanju Slovencev, posebno pa glede Primorja. Toda kolikor vidimo iz poročila, so govoriti le o morali državljanov za vojne napore in o napredku vojne produkcije. Lausche je seveda povedal predsedniku, da-pro-dukcija napreduje z vsakim dnem in da je z moralo vse dobro, ker je ljudstvo z vlado. Zopet je bilo na rešetu tudi politično vprašanje, toda mi nismo opazili, da bi govorili o zunanji politiki, aU kakšno stališče bo za boste rekli: "Ja, kaj bi pa ti priporočal, da bi bil boljši uspeh?" Nekoč sem že omenil, da nam je potreben rojak, ki dobro pozna našo staro domovino in ki bi joi tudi lahko prikazal ameriškemu narodu tako kot je, kot tudi zahteve slovenskega naroda, da mu je vrnjena zemlja, ki mu po vseh pravicah pripada. In ta mož je Etbin Kristan, pa če mu še tako delajo zapreke. On kljub temu lahko več stori kot vsi sedanji načelniki in reševalci naših rodnih bratov v stari domovini. Druga vplivna oseba je Louisj Adamič, tretja pa elevelandski župan Frank Lausche, samo moral bi biti bolje poučen o narodu, iz katerega prihaja. Naš župan se je revno te dni vrnU iz Washingtona* kamor je šel redi mestnega avditorija, katerega ie nameravala okupirati zvezna vlada za pouievanje letalcev. Kot je povedal, se je tam srečal s prijatelji in celo pri vzela vlada glede malih narodov. Ta dopisnik upa, da naš župan ne bo storil take napake kot jo je zadnjič, ko je poslal zastopni ka, ki je zastopal bolj svoje star lišče kot pa stališče slovenskega naroda v tej deželi. Mi vemo toliko, da vlado v Waahingtonu ne briga, kako se mi preklamo po časopisih. Če je bU on napaden, je bil pač vzrok, ker je tudi on druge napadal. In sveto pismo pravi: kakor se posojuje, tako se vračuje. se ko iz stare Avstrije in Bali bi sedaj tie male državice n, tarča napada in pogažene. se bUo kaj takega zgodilo, bilo sedanje vojne. Ampa mirovni konferenci so bili ci, ki so sklenili "mir", kau trajal niti dyajset let. Spli sto ni bU mir, marveč ka< je ustvaril Hitlerja in W nacizem. Ali se bo zgodovl pet ponovila? Seveda se k bodo zopet obnovljene vse male državice v Evropi. ■ Moje priporočilo je, da našim narodom zopet zbe lik sklad, kakor v zadnji ki naj služi v propagandi» he tukaj v Ameriki, da sez mo vse velike državnike od sednika do županov, da se mu narodu da vse, kar mu da, kakor tudi vsem drugii rodom, prav Uko tudi to, be zaščito, da ohranijo l^štno zemljo. In najbolje ščita bi bila v evropski al balkanski federativni repi Pravijo, da ima jugosli ska vlada precej milijone razpolago. In ker je dobi denar od naroda, naj ga p za svoj narod, da bo dobili Mi slišimo, da mi ne moremo diktirati, kakšna naj bo bodoča kar mu pripada. Mi, ki se jugoslovanska vlada. Gotovo ne, ako bo vse ostalo kakor je bilo pred vojno. Če se to zgodi, bo še vejna, pa čeprav izbrišejo Nemč{|o z zemljevida. Če se bodo obnovile vse tiste države in državice, ki so bile pred vojno, bi bUo najbolje, če Združene države zasedejo ves Balkan in napravijo ono, kar mi želimo—federativno republiko, ki naj bo pod šanje je, ali bo zopet polom? Vi ameriško kontrolo toliko časa da se bo Balkan znal vladati. Smešno, kaj ne? No, pa saj je tudi to smešno in tragično, ko moramo vsakih dvajset let v Evropo, da jo mirimo, na drugi strani pa tako "izobražujemo" Japonce, da nas pozneje lažje napadejo. Po španski vojni je Amerika vzela pod svojo kontrolo FUipine in Kubo. Kubi je dala nekakšno "svobodo", da je K dilo t dobila svojo vlado J proli oeišču lj0rKlon, 15. oktobra (AP>. -J£ki kmetje* pristaši dr. Via-SoTMačka. ogorčeni in razori so začeli aktivno geril-vojno proti četam osiščain ¿mm skupinam ltalijanske-. hlapca Paveliča, ' jugoslovanski krogi v Bernu -rocajo. da so začele skupine metov, katerih število je na-ulo ie na preko štiri tisoč, sa-lostojno gerilsko vojn?) proti ppjnjim sovražnikom in dometa, izdajalcem. Jugoslovanski mgi poudarjajo, da so boji v ugoslaviji zdaj obširnejši in „jši kakor kdajkoli. Uradne joskovske radiooddaje poročajo k 90 gerilci zasedli naslednja ^ta: Jajce v dolini reke Plive, | milj severozafpadfto od Sarama. Jastrebarsko, 15 milj jugo-ipadno od hrvaške prestolnice ligreba in KostanjeVac, 25 milj Kjozapadno od Zagreba. Dva italijanska vojaška oddel-i sta bila popolnoma potolčena f bitkah, ki so se odigrale v dobah rek Plive in Save med Za-pbom in Sarajevom. Drug ge-Oski oddelek je uspešno napa-|el petrolejska polja v Kutini, jer je poginilo 170 nemških volkov. Vse industrijske naprave ■trolejskih vrelcev so bile po- re v zrak in uničene. F v...- hgctlavija — zaseka v prometnih zvezah oelšča ¡London, 14. oktobra (AP). — ligoslovanski krogi v Londonu Mrjujejo, da so bile zasedbene ItU Nemcev in Italijanov moČ-ojačene, posebno v jugoslo-ih predelih balkanskega lja. Nemci so zelo neza-[jni z laškimi neuspehi v pokrajinah. k dan prihajajo nove ve-naraščajoči ndpetosti med silama osišča glede nad-ide v ozemlju razkosane Ju- rtavije. Brzojavke iz Ankare zatrjuje- .da nameravajo Nemci prevze-kontrolo na Hrvaškem in v oveniji in baje celo v Trstu. > zdaj te govorice še niso bile Irjene. - Hemci so baje podvojili svoje k na Hrvaškem,in v Sloveni-kjer so do zdaj imeli dve di- riji. Italijani pa drže tam ijmanj 18 divizij, to je 290,000 •325,000 mož. V ... — I iugoilovansko-grškl meji i Ankara, 12. oktobra (AP). — molž juiioslovansko-giike me-I* vlada najožje sodelovanje W jugoslovanskimi in grškimi pnlci. kjjefSH jtofo bivših aktivnih častnikov. ™ kratkim je bilo v Macedo-U ubitih od grških gerilcev 20 ■lijanov. L v...- ^ »• obnašajo habsburšani a*pram Jugoslovanom Jugoslovanska vlada v Londo-| J* izjavila, da je nadvojvo-Albreeht Habsburški, vodja V madžarskih teroristov, ki ^-• lajo Jugoslovane v Vojvo-F- na ozemlju severno od Bei-r11' so zasedli Madžari. |wojvoda Albreeht je bil * nedavno označen za nad* kandidati za mesto krs-g namestnika na Madžar oasleditvu Istvana Hor-|)< meseca avgusta pa Pruski fronti. Istvsn j< MjK«nia Horthva. P ■ V____ «¡UJANI UTRJUJEJO iALMATlNSKO OBALO »nujt balkaneko lede- Z^ 'Ucno «»t ki )• J*»" Norv^kt ■eUndtltl Mnt L kralj Viktor Emanuel nedavno obiskal dalmatinsko obalo m dela na utrdfieh med Dubrovnikom in Splitom. V teh zgradbah je uposlenih baje 400,000 mož, izključno italijanskih vojskov. Utrdbe nameravajo baje graditi tudi dalje na severu, tako da bo tudi reško pristanišče utrjeno. Brzojavka poroča, da je.italijanska uradna razlaga teh velikih del v Dalmaci j i-—"a melioracij a zemlje v svrho poljedelstva. Drugo poročilo Tassa iz Carigrada javlja, da je jtemčtja začela v soglasju * Hitlerjevim načrtom glede konsolidacije pod-jarmljenih ozemelj raziskovati možnosti in predpogoje za balkansko federacijo, slično oni, katero Hitler snuje v severni Evropi in ki naj bi po nedavnih poročilih obsegala Norveško, Dansko in Holandsko. Madžarska je baje izjavila, da bi takšno balkansko federacijo nerada videla. O načrtu je govoril v Budimpešti von Ribbentrop o priliki svojega nedavnega obiska. Vsled tega so se odnošaji med Nemčijo in Madžarsko baje zelo ohladili. f Depeša Tass poroča, da bi Nemčija želela, da stopijo Madžarska, Rumunija, Slovaška in Hrvaška v enotno federacijo s posebnim upravnim organom, ki bi bil nastavljen na Dunaju ali v Budimpešti. Nemčija upa na ta način popraviti svoje odnoša-je z nekaterimi balkanskimi državami. V...- ' Preki sod le proglašen na vsem srbskem osemlju Bero, 21. okt. (AP).—Po vesteh, ki se 'danes prispele v Švico, je bil na vsem srbskem ozemlju razglašen preki sod, doČim se valovi burnih nemirov širijo skozi vsa ozemlja zasedene Evrope od Norveške na severu pa do Balkana na jugu. ] Švicarski list "Basier Nach-richten" je prejel iz Budimpešte vest, ds je marionetna Nedtöava vlada v Belgradu razglaaila preki sod, ker ji je nacistični vojaški poveljnik Srbije, general Bader sporočil, d a je büo veliko število oseb aretiranih zaradi udeležbe v /a roti, ki bi bila imela organizirati splošno revolucijo proti zasedbeni oblasti. Socialistični list Arbeiter Zeitung iz Basla je pred kratkim javil, da je \>ilo ustreljenih 500 do 600 Srbov, obdolženih te zarote. V dekretu izjavlja vlada, da tudi vojaški poraz ni imel tako hudih posledic, kakor bodo posledice tega poskusa revolucije. Tla (Meto* Surest Way tOU Çaa Http Wh Iiis Buy V ~ J OtfSMS BOMS—STAMPS Now/ — 'S OT~ / n ""*»■ i i Londona (levimo poročilo Protveti) 30. septembra 1942. Grki sovražijo Italijane. "Že trideset let, od leta 1912 pa do danes, je povest, grških političnih odnošajev z Italijo povest trpke Kalvarije; mala državica je spregledala, da ji odkritosrčnost, dobri nameni in požrtvovalnost ne koristijo nič; vse je brez'vrednosti in to zaradi pohlepa toliko bolj močnega soseda." Tako je trpko zapisal v predgovoru grške Bele knjige njihov ministrski predsednik Tsouderos. Trideset let so bili odnošaji z Italijo za malo državico sama prevara,y dokler se niso končali V jeseni 1940 z italijanskim vojaškim napadom na njeno ozemlje. Imperijska It* lija ni mogla ničesar proti mali Grčiji: nasprotno, potisnjena je hila nazaj v Albanijo in tam jo je tolkla junaška grška armada. Nemčija je morala na pomoč avoji zav,-niči: od severa, od vzhods so navalili sovražniki na Grčijo. Ni mogla vzdržati. Danes vihra nad Akropolo nemška svastika. Grki sovražijo Nem ce. Koga sovrsžijo bolj? Nemce ali Italijane? Kdo je hujši: Nemci ali .Italijani? Ne vedo. Kakor Slovenci ne vedo odgovora na to vprašanje. "Slovenci in Grki bi si morali postati dobri prijatelji. Veliko »kupnega imajo med sabo, mi-' da bi se v marsičem sporazumeli." Tako mi je rekel grški minister pri jugoslovensld vladi Diamandopoulos. Vprašaj la sem ga, če pozna Slovenijo. Potoval je s Simplonskim eks-presom. "Kar nas je najprej zdramilo na dolgočasni vožnji, so bila dekleta, ki smo jih ops-zili po kolodvorih. Lepa, živahna, vesels, elegsntns. Kje smq? V kateri deželi imajo taka dekleta? Tako dolgo smo sprsše-vsll, da so nam povedali, da je to začetek Jugoslavije, — Slovenija." Kakšen poklon našim dekletom od diplomata^ ki ima r» k! Danski in pO oktobra (AP). — h»*ka .«gnntura Teas 1 Turčijg poročilo, da lüj*« "I |nit. ameriško ženo in pozna krasoti-ce vseh svetovnih prestolic! Celo Moskvo pozna. Bil je tam grški minister eno leto, "ko je stala Anglija sama na braniku" med polomom Francije in nemškim napadom na Rusijo. Kuibišev takrat še ni bil poznan, Moskva je bila diplomatsko središče. In kakšno središče! Sir Stafford Cripps je zastopal Anglijo. Bil je to začetek njegove kariere, ne kot politik, kot državnik. Bil je začetek njegove velike popularnoati, postal je prvi za Churchillom v srcih in mialih svojih ljudi. Za Jugoslavijo Je bil Milsn Oavri-lovič, za Rumunijo Gafenco, bivši zunanji minister. Novinarka Clare Hollingworth pravi o Ga-fencu, da je "fizično najbolj prikupen mož, kar jih je imela v svojem življenju srečo spoznati," in pristavi, da je tudi "mož prepričanj." Grški minister gre dalje, pravi, da je Gafenco tudi "značajen mož". Bilo je v Moskvi onegs dne, ko je Jugoslavija podpisala tripar-titni pakt. Gavrilovič — velik patri jot — pošlje ostavko svoji vlsdi v Belgrad. Neksj dni kasneje, na 27. marca, se moskovski diplomati zbero, da se poslove od jugoslovanskega kolege. Iz Belgrada pride telegram o coup d'etstu. Poslsvlje joči se diplomsti spremene se «tanek v proslavo. Gavrilovič ostane v Molk vi. Jugoslaviji se bori brezupno kratke tedne Nemčija Jo premaga. Začne sc ozirstl proti vzhodu. Stalin misli ssmo na to, kako naj bi se Rusijs dalje v miru razvijala Jugoslovanski minister Je Nemcem v spotiko in Rusom na poti. Povedo mu, da je njegove misije kon«. Spet se diplomati poslavljajo Od Jugoslovanske-gs kolege na kolodvoru, njegov vlak odpelje proti Carigradu, "se vrnem domov in najdem v svojem stanovanju isto pokažejo!" lovič in začel sem se odprsvlja-ti na dohod: novi nezaželjeni diplomat premagane države," pripoveduje g, Diamandopoulos. Zdaj je v Londonu, kakor Crippa in Gavrilovič. Gafenco pa je izbral nevtralno Švico za svoje domovališče. Grki in Slovenci imajo ree veliko skupnega. Po sili razmer smo si prišli blizu. Bilo je na zadnji mirovni- konferenci. Grke je zastopal njihov veliki Ve-nizelov — srečni Grki! Italija se je obnašala nesramno proti Grkom in proti Jugoslovanom. S to razliko, da je v grškem slu-čsju Venizelos pretil, ds sapusti konferenco in so tako velesile — ameriška, britaka in francosks — prisilile Italijo, da je priznala grški značaj severnegs Epira. V našem slučaju je itslijanski Orlando pretil, da zapusti konferenco, se odpeljal v Rim ln od tam pisal predsedniku Wtlsonu "nenadkriljivih italijanskih zmagah in najčistejši italijanski krvi, preliti sa «mago zaveznic." Končno ao Italijani z oboroženo silo in vojsško zasedbo rešili sebi v prid sporno vprašanje z mirovne konference. "Grško-turška, vojna 1. 1920-22 je dala Italiji nove prilike, da je prekršila svoje zsvsze." Tako ie bila kratkoilva zmaga mirovne konference nad pohlepno Italijo. Grčija je bila v tej vojni premagana. Italija sa je okoristila s tem ln s svoje strani enostransko odpovedala zavese, ki Jih je podpisala le dve ali tri leta preje. Dalje čitamo v grški Beli knjigi: "Italija je začela i sistematičnim najstrašnejšim zatiranjem vaega, kar je grška««' , Isto ie je dogajalo v severnem Epiru. V predvojni dobi je bilo tam več kakor 200 grških šol; 1. 1920 sf je število skrčilo na polovico in od takrat nazadovalo: •oUko telo tol 1925-26 .... ............ ....... 7H 1926-27 ................... «8 1927-2& .............. ' .(..M.» m in ul dajV 1928-29 1929-30 1930-31 1931-32 1932-33 1933-34 ■ • - ....... • 60 83 64 43 10 0 G, Diamandopoulos se si: "Teki so Italijani. Grof Sfor 7a pn ijovori p" Amerik», d« j«* Italija danes največji petokolo-nec v zasedeni Evropi. Naj nam pokaže, kje lahko vidimo znake tega petokulonstva. ML Grki vemo, kakšni ao znaki upora ljud stvs proti vlsdi: iped zadnjo vojno smo v Solunu postavili u porno, zaveznicsm prijateljsko vlado, zbrali amo grško aimado borili smo se z zaveznicami, itn« li smo težka izgttt*. smo do prave zmafs. Kje dela danes Italija tako? Naj nam Svr, '•iS «rediti na dal-'emlju celo vrsto ^■trdb v cilju, da veo -barskega morja pr*. |Mlno trdnjavo. Nemško ■ P-vHjstve v Belgradu tfdi. d. je Italijanski CUni unije ladjegradniških d^avesrv na Govor dr. Borisa Furlana na radiu (Radiooddala v torek, dne t7. oktobra 1142.) Tri fronte V zadnjem času poudarja ameriško čaaopllje bolj in bolj, kako je borba za Stalingrad vzbudila povsod, tudiiv najoddalje-nejših krajih in predvseR) tu v Ameriki, zavest vrednot, ki so danes na kocki. Vzbudila ü je vest človeštva, ki se vprašuje, kaj ao oetali narodi doalej dejansko storili, da pomagajo junaškim branilcem Stalingrad*, kajti ni dovolj, da ae jim aamu iz daljave ploska in občuduje njih uspehe. Združeni narodi morajo takoj in neposredno stopiti v akcijo in sedaj dati nasprotniku ču-jtiti vso težo svoje oborožen« sili. • V Stalingradu, pravi ameriško časopisje, st« dve največji armadi sveta zagozdeni druga v drugo. V tej strahotni bitki za hiše lice vidimo jasneje nego ke-oll popreje, kakšna je ta borba v resnici in sa kaj v njej gre. Prihaja nam do zavesti nje-ns ljutost, ogorčenost in neusmiljenost, in prevsame nas ganotje, težko primerljivo onemu, ki ga vzbujajo imena Dunkerquea, Ba* taana in Londona, Vzroki za to ao d«loma v tam, da je Stalingrad vrhunec bitke, ki bo odločilna, deloma p« v tem, d« je končno vendarle povsod prodrlo spoznanj«, da se to, kar se danes dogaj« v Stalingradu, jutri lahko ponovi kjerkoli. Pred to nevarnostjo ni nihče nikjer zavarovan: iluzome so zapreke razdalje in naravnih ovir. In tako je letos poleti ob bitki pri Stalingradu postala splošna zavest, da gre za totalitarno in univerzalno vojno, v kateri so udeleženi vsi s vsemi silami, in v vsej zapadni hemlsferi je prvič prodrlo spoznanje, ds se vss-ka bitka, pa naj se izvojuje Še tsko daleč, tiče vseh neposredno. Bitka za Stalingrad ae vrši v času, ko se vsak kraj ta ogromne dežele, ki jo moreš v premi črti od obrežja do obredja prepotovati komaj v štirih dneh, Živ« zaveda svojega sktivnega prispevka v ljudeh in v orodju «a skupno jorbo. Povsod je vidna «premem-ba v zunanjem licu deŠele. A-meriksnei, označeni po nasprotniku kot mehkužneži, so 9* àtt noč spremenili v vojake, ki pre-senečejo po svojih borbenih sposobnostih tudi najbolj «luptične strokovnjake. Srečal jih povsod, kamorkoli stopil, v mestih in na deželi; železnice in poet*Je so jih prenstrpane. Veščaki, ki so ops-zovsli nemško in francosko in britansko mobillzs-cijo, so presenečeni po l«rednih fizičnih sposobnostih teh mlade-ničev. Vzgajajo jih, d« bodo trdi, neizprosni, molje jiki.m izurjeni v strshotnl spretnosti u-bijanja, ln vendar vzbujajo povsod pozornost po svoji vljudno sti, skromnosti in nelti «šerljivl tihi red osti, ki se ne iierps v hrupnih izbruhih, e je tem bolj trsjna in vztrajna, radost-samo zsvesti in vere v svoje poslan stvo. Ksjtl ti mlsdi vojaki verujejo brezpogojno in nepmsjlji ve vase in v svojo delalo. Zs vedejo se, da so kovači bodoče usode človeštva, in tako glada Amerika v pla meneče m ozadju Stalin« ruda svojo ogromno armado, ki ko* ska na drugo fronto. Ta fronta je V oblikovan ju pod neposi < < i > > pritiskom aktivUiranih ljudskih mea in nasprotnik bo kmalu občutil vso njeno telo v temen, o kateri se fnu niti no sanja Poleg aktualne ruske m oblikujoče se druge fronta pa obstoj s le tretje fronta, ne manj vaina od prvih dveh, Ta fronta Je obrnjena na znotraj. Velike mase Združenih narodov sa si danes popolnoma «vaste, ds Je trebe dobiti ne samo vojno, marveč tudi mir, ki bo verjni sledil. Pogoj ze trajno zmage nad ru-'nanjim sovražnikom pa Je nu-t» ned notranjo ree kri Jo, nad zagovorniki preteklosti, ki trepHsjo za ohranitev pridobljenih pravic in položajev in ne razum*)rt svete, ki vstaje. Samo volalka zmaga nad naeifaéizmom M sicer bila niofsče tudi brez obračuna s notranjo rsaksijo. Vade to bi bila le poiovttaa zmaga, ki bi se, pa ¿uprav šele les desetletja, M'Y. spremenile v vejaáká poras. Ce ae avet ne organizira na način, ki bo objektivno onemogočal nastanek pojavov, kakor so fašizem in nacizem, če pustimo strukturno organizacijo občestva nedotaknjeno, moremo s matematično «igurnoatjo računati, da bo prej ali slej prišlo do pojavov, ki so bistveno enaki današnjemu fašizmu in nacizmu. In iz istih varokov, ki so vodili do prve svetovne vojne, pg njej pa do fašizma in nacizma in končno do sedanje vojne, se bo rodil konflikt, trejše razčišdenje in očiščenje v katerega strahotah bo utonilo nazorov, ki ac Izvrši paralelno v uAttelteV 113 102 96 86 83 82 50 11 0." razje- človeštvo. Fašizem in nacizet* predstavljata mednarodno organizirano reakcijo, ki si je nadela oblačilo revolucije, da ljudstvu lažje premami. Oponaša njen elan ln vzbuja videz mladoatnoati, postavi v ospredje nove ljudi in vzbuja videz novosti, prisvaja si gesla, po udarnosti slična revolucionarnim. a v bistvu gre za stare privilegije, za ohranjevanje pridobljenih* položajev in njih utrjev«nje. Spoznanje, da je treba ta napredek zavirajoče in zadržujoče sile premagati, in sicer vsepovsod, postaja v širokih množicah vedno bolj aplošno. Milijoni ln milijoni bojujočlh se v tovarnah in na fronti pripadajo rat-redu, o katerem je podpredsed» nik Wallace napovedal, da je prlhodnjost njegovs, ko je govoril o bodočem "rszdobju navadnega človeka". In prav od teh neštetih milijonov pričakuje veliki predsednik Združenih držav, d« bodo ustvsrill svet, v katerem bodo uresničene, zs vse in povsod, štiri osnovne svobod-ščine: svoboda govora in vesti, osvobojonj« odstrshu in pomsnj-kspja. In tako je eno od pomenljivih svojstev sedanjosti čtmdalj« os- &trokih ljudskih množicah in v vodočlh duhovih. Jasno spoans- » nje razmejitve m»^ Je kategorični in.perativ sedanjosti. V preteklost ni povra»fca, in žalostna je usoda onih. ki padejo na obronkih minulosti. Izrabljeni kot orodje za ohranjevanje sveta, ki je za vekomaj proč, gl-nejo zs izgubljeno stvar, namesto da bi bili soustvarjalci nove podobe sveta in življenja. , Včeraj je Wendell Wlllkie govoril narodu Aioerike. Povzel je izkustvs potovanja, ki ga j« vodilo preko bližnjega vzhoda v Rusijo na daljnji vzhod. Govoril J« v imenu neštetih milijonov, ki zahtevajo takojšnjo otvoritev druge fronte, govoril je o ogromnem moralnem kreditu, ki ga*y imajo Združene države vsepovsod, in o njih dolžnosti, da zastavijo svoje skoraj neomejene sile ta takojšnjo ustvarjenje pravice in svobode povsod, Narodi vzhodne Evrope In Azije so do-rssll, je dejsl, oni nočejo biti le nsdslje vzhodni sušnji za ta-padne dobičke, ln Amerika je odločena, da ne tamudi edinstvene prilike tgodovine: biti so-ustvarjalka novega občestva, v katerem morejo mošje ln lene na vsem svetu Živeti in se rat-vijati v svobodi. Od fiaga do Saša poroša in komentira Milan Ned veleli Pisec je napisal ta revijo Cankarjev glasnik nekaj člankov o Sovjetski sveti. Zaradi njih je bjlo malo tihega zabavljanja, nekdo je pa odpovedal Cankarjev glasnik, M ds se ne pusti zastrupljsti a takim pisanjem. Čitajmo, kaj pravi o Sovjetski zvstl slavni in po vsem svs-tu spoštovani učenjak Albert Einstein: "Mnogo let nam je naše časopisje sllkslo napačno sliko o uspehih sovjetskega ljudstva in sovjetske vlade. Toda danes vsi vemo, da je Rusijs delsls in še dels ta povspešenje znanosti s prav tiko vnemo kot naša dežela. In prav tako kot je dosegla velike stvari in uspehe v tej vojnirjih je dosegla na poljih industrije in tehnike. In ne samo na teh ppljih. Samo pomislimo, kako velikanske uspehe je dosegla Rusija v izobraževanju svojega ljudstva. Najboljše knji- Rse tiskajo v milijonskih izda* h in so razposlane med ljudstvo, ki Jih 4ta in študira z velikim zanimanjem. To se godi v deželi, v kateri je bila kultura še pred 2fi leti omejena samo na število previllglrancev. Na političnem polju Je Rusija izmed vseh sU nejlakrenejše delovala za mednarodno varnost. Mi lah ko saupemo Rusiji, da bo tudi v bodoče lojalno sodelovsla za mednarodno varnost, seveds, a-ko bodo pokazale enako resnost ln dobro voljo tudi druge svetovne sile." Tsko prsvi o Sovjetski zvesl slavni učenjak Einstein, e • • Nemcem ni treba skrbeti zase, ksjtl Hitler za njih misli, Ooebbels govori, Goerlng pe vse \nthf I o i rj Nemcem nI treba ne misliti, ne govoriti ln ne jesti. • • • Ameraki sdmiroJ Lend je delal v nekem govoru, da kM bilo dobro postreliU vse preklete organizatorje Potem bi laže levo-jevali vojno. Kaj pa, če bi rajši malo prare segel stric Metlo in koaštatiral, da je laže voziti tramvej, ker teče po tračnicah, tata ga lahko vozi vsakdo, ki im« malo pameti, doČim voznik "karole" more biti močan in delaven mož. • e • Poročila prihajajo, da bo tudi čaaopiaje okrnjeno, ker primanjkuje materiala sa tisk. Ne bi bilo nič škode, 6s bi je okrnilo tisksnje vsake sorte neumnosti, ki jih kar mrgoli skoro v vseh «esopisih. • e . a Dartan, poveljnik francoskih Ost, js pred kratkim pragiedsl francoske utrdbe v Afriki. Pragiedsl Jih Je zato, de ugotovi, ako ao dovolj močne v« primeru napada zavezniških sil. Reek-clonsrni francoski generali bi bili morali veetno pregledati «voje trdnjave, preden jih je na- Bdel Hitler, pe bi bilo te vae Ue. • • • Dr. Hawlrti Johnšon, stolni kanonik kantarburlke stolne eerkve (Dean of Canterbury), Je zapisali "Sedanji ekonomski rad ni ne znanstven in ne krist-janski, zato ga Je trebe čim prej epremeniUl" -e—e ♦ Angleški generali as do sedej le niso posebno iskssali, zlasti ne oni, ki so "branili" Hong Kon«, Singapore In Tobruk. No, pa si /najo Angleži vseeno pomagati Pričeli.so dokazovati, da Je maršal TimoŠenko angleškega rodu, a Rusi so jim odgovorili, da Je TimoŠenko pravi Rus. rojen v Besarstdji In sin revnih kmetov. • s v H a. Wellt, slavni angleški pisatelj, svobodomlale« in socialni filozof, Je nspisls u Hslde-man-Juliuaov časopis The American Kreeman članek t našlo-vom "Tretje leto vojne." Weib v tem členku obtoiuje pepele, da je v odprti sviti t Japonci in da tčuie svet na versko vojno proti Rusiji. Wells meni. da Je Vetikan večji sovražnik novega sveta kot Mussolini, zato M bil le čas. da se bombardirata Ve-tiken in oetali Rim. (Pripombe uredn. — Ameri-kanski Slove»,«c je pred nekaj dnevi otijsvil poročilo, ki Je kre» šetali admirale kol Je Lend, kaj-'dtttrano vatikanskim virom in ti on ime v svojem področju gradnjo ledij in boš v paropiov-bt ni takega napredka kot bi moral biti. e • • Pro/esor tiric Mellr mi je pravil, da Je poslušal, ko sta se dva prepirala, kaj Je račja "kujnšt": votlU "kar«rtr>" iwh«-*l-berrow) ali tramvaj? V pogovor Je po-1 katero ae v jedru glasi, da ru-Él komunizem ni tako huda zver kot ae včaal mislili. Nacizem je hujte zver, ker vsebuje neke vrste pogsnetvo, katero se človeka prime ln drli, dočtm Je komunizem 90I0 boeotajstvo, ki nikjer dolgo ne dr« . . , Ruski komunizem torej nI več neva-k..t.,o, i/mu , . .) PRO SVETA DOLGA stvs takega ropa moremo sklepati, kako zdaj skrbe za otroke. Ne glade nI to, da nima otrok ne oakrbi, ki jo je imel doma, se je treba naravnost za njegovo življenje bati. Ali ne more taka misel odvzeti ljubečim srcem staršev zadnjo Iskrico miru — oh, še več, more jih dovesti do blaznosti?" "Da, to je grozno," sem mu z grozo pritrdil. "Hvala bogu, da ste se začeli zanimati za ta slučaj." "Ne le to," Je odgovoril Conners, "mene so za pomoč celo prosilL Snoči sem bil v Ellisovi hiši in ravnokar je od mene odšel mr. Ellis." Sedel sem ns stol ter napeto gledal svojege prijatelja. "Ne vem, v koliko vam je slučaj znan," je začel Conners. "Jaz sem ge od začetka zasle-dovsl, čeprav vam tega nisem nikdar omenil." Po svoji navadi v resnici dozdsj ni omenil niti besede o vsej stvari, kakor je imel »floh navado, razpravljati o tekih stvareh še le tedaj, če Je mislil, da je dobil ključ tajnosti, ali pe, Če je nameraval sam zavzeti se zs stvsr. "Članki v. časopisih so narastli ie v neizmerno," sem pripomnil "Da, vendar pe so precej netočni in pretirani," je odgovoril. "Policijska poizvedovanja so dozdaj le sledeče dognala: Pred osmimi dnevi je bila Mary Ellis, sedemleten otrok, ukradene v neposredni bližini hiše svojih staršev na Riverside Drive pri belem dnevu. Mala je bila v varstvu svoje veruhinje, ki je že dalj časa v službi pri EJlisovih in Id jo smatrajo za absolutno zanesljivo, tako, da pride le težko v poštev kot sokrivs. Tej služkinji, ki se imenuje Karolina Wells in ki je iz jsko spoštovane rodbine, se ne more očitati, da je bila površna, kajti s svojo vsro-vsnko je šla le v park, ki leži nasproti Ellisove hiše, čez cesto. Ko je šla v park, je govorila le s policijskim stražnikom, ki je bil tam nameščen. Malo je pustila ssmo le par hipov na potu v park, ko je šla po žogo, ki je pedla čez strmi breg. Ker je gosto grmovje obdajalo pbnoije brega, ni mogla najti žoge. Ko se je brez žoge vrnila, ni našla več otroke na mestu, kjer ga je pustile. Ker ni slišala klicanja na pomoč, ni najprvo nič hudega* mislila, kajti na cesti je bilo takrat precej tiho in malo ljudi. Kakor veste, je oni kraj eden najboljših, in Karolina Wells ni zapazila, kose je naokoli ozirala, drugega, nego voz za led in pa avtomobil, ki je v največji hitrosti izginil zs nekim gričem." "Menda so sb vendar takoj Informirali po I obeh vozeh?" Conners se Je smehljal. "Voznik na vozu za led ni prav nlčeear ve*/ del, kje da Je otrok, rsvnotaj» tudi policijski stražnik, avtomobil-pa je bil last nekegs slavnega zdravnika, ki sta gs spremljela njegova soproga* in njegov šofer. » Prosil sem ga, naj mi oprosti, ker iem gs brez potrebe prekinil, in Conners je nsdaljeval: "Mr. Ellis, bogst bankir, ima v trgovskem delu mesta več kontoarjev, je član našega najimenitnejšega kluba in poštenjak od glave do ■ nog, ki ga spoštujejo vsi pošteni ljudje. Njegova soproga Je is tako splošno znane in spoštovane rodbine, da bi vse neizmerno razburilo, če bi tega Javnega razburjenje ne zadrževalo ravno imenitno stališče one rodbine. Ra-sentege pe mende policiji zeupejo, da bo po-pojesnlla zadevo. (80 nadaljuje.) (Se nadaljuje.) "Conners!" je vzkliknil poslanik, ko so se vrata zaprla za sleparjem, "danos zvečer se vam ne morem na dostojen način zahvaliti. Ali me hočete Jutri zjutraj posetiU, da se vsm more tudi moja soproga zahvaliti?" • "VI ste menda pozabili, kaj imate zdaj plačati!" se je smejal Conners. "O, meni ni nobena v bo ta previsoka za to srečno razrešitev, za katero se imam edinole vam zahvaliti." Smehljajoč Je Conners na me pokazal. "Oprostite ml, gospod," je rekel poslanik ter mi podal roko, "tudi vam se prav od srca zahvalim." "O prosim, o mojem sodelovanju pri vsej zadevi pač ni vredno govoriti," sem odgovoril. "Ali ne moremo preprečiti, ds bi škandal ne prišel v časopise?" je vprašal Mr. Olmer. "Ker moramo s pomočjo pošte povrniti pri-sleparjene sneske, tedaj bo pač težko," Je odgovoril Conners. "Vendar pa se ds vss zadeva omejiti na majhno, nepomembno notico. Kajti razven Vanottlja, ki je zavezan, da molči, ne dobe časopisi pač nikogar, ki bi jih natančno informiral o posameznostih. In Uko bo stvsr pač ostala skriU." "Hvala bogu!" je vzkliknil posUnik ter se od-dshnil. 'Torej, ne bova pozabila, vss jutri obiskati," je rekel Conners ter me prijel pod pazduho. "Za danes: lahko noč!" DRUGO POGLAVJE . Mary Ellis odpeljana "Vi žal nimate sreče, biti oče, drsgi prijstelj," mi je rekel nekega jutra Le Droit Conners, ko sem vstopil v njegovo študijsko sobo. Prej ps sem pregledsl došlo pošto terasi svojemu pisarju vss potrebna navodila. Očiujoč pogled je bil moj odgovor na Con-nersove besede. "No, potolešite se," je nadaljeval dobrovoljno, "vsaj se jsz tudi ne morem pobahsti s potomstvom, ker Je pravzeprsv velika škoda. Čeprav pa nisem oženjen kakor vi, se čutim vendar v tem hipu z vsemi starši edinega v čuvstvu največjega vznevoljenje." "Kaj pa se je zgodilo?" sem vprešel. Conners je odložil svoj čopič Ur se nsslonil ns svoj stol. Ko si je prižgal smodko, je odgovoril zamišljeno: "Rop otrok Je v uj deželi pač najhujši zločin. Noben drug zločin ni ljudakemu čustvovanju pri nas uko tuj kakor ta, ki v onih državah najbolj cvete, kjer bogatini sistematično zatirajo airomake ln kjer se pri zatirancih pojavlja razen čuU maščevanja tudi navadna lakomnost. Ali se vsm Šs nič ne dosdevs?" "Psč/f sem hitro odgovoril, "vi gotovo meniU alučaj Ellls." "Ds!"- "Jenny je še danes zjutraj o Um govoriU " sem nadaljeval, "ln večkret sem Jo že slišal, da se je s mojo taščo pogoverjila o tem slučaju." 'To Je razumljivo," je menil Conners, "kajti ravno ¿enakim srcem mora biti Uk zločin posebno ostuden. Ni težko, zamisliti se v duševni položsj maUre, kateri Je otrok, hčerka najnei-nejše starosti, ksr naenkrat izginil. Stvar bi bila že dovolj infamna, Če bi šlo ze dečka» Da pa ravno majhna deklica, ki jo je dozdaj nein kl so jo zdaj brezvestni lopovi ukrsdll, ki se ne srsmujejo, Izrabljati strsh ljubeče msUre v svoje brezarsmne špekulacije — to vse posUv-Ijs slučaj v še sUbejšo luč. Ze is samega dej- TISKARNA S.N.P.J Ja, ki izkuša zapeljati vsakega meikegu, ki se drzne iti preko gorskega grebena. Ime te krs-Jlčne je Phi-pst-nsm, to je demon, ki deli vodo. Zeto ji vaak moški na razvodju daruje Khun phet, iz večje ali manjše palice Izrezan slmbo moškega spoU. Ns stotine Uklk darov različne velikosti, zloženih ob nekem drevesu, so pričali, da eo karavane skrbno prinašale U vrsU darove. Tudi člani moje karavane so darovali kraljlčnl Phl-pat-nam. Kaša python Hborili smo v gozdu ob majhnem potoku, kjer Je biU nesel-blpa petih kolib sredi banan, papayo in drugih vrst sadnega drevja Ob našem (prihodu Je U-borila um že karavana, kl Je ne-aU v Ctjengraj bombaievino. ka-techu. rdeči poper, mieng 1. dn Preprog to, a vendar srečno in bretskrbno Je življenje lootske družini Hrani ee slasti s gorskim ritem, bambusovim srn Jem. s ribano gorskih potokov, divja-SMi medom, divjim sadjem in koreninami Oblačila si delajo sami Is bombeževlne in sirove , svile, kl Jo tudi semenju jejo 1 I karavanami n zdravilna zel tk a korenine, goodno sedje ln druge V džunglah «• Mmm aM ftra seftuM nnw4 s «ali. Is |m4 vm «m« affain. thi» tla» the? tal viti šs tarnaS M far arras m*Ul ta sacklsM, I« i It ta 1SS7 and la ISIS. w«ra »a*« ta tta City CuemlMkm af Hrt Sta, fiwrg't. fCftrejfoneft