Št. 61. V Gorici, v soboto due 3. avgnsla 1901. Letnik III. Fzliajii vs;ik torck in sobolo v ttulnu (>]) 11. mi |)!'(>il|i<)liliir /,;i ini'slo ter oL 3. uri popoldnc z:i dczi'lo. Ako padenata dnova praznik izido d;m proj oh 6. zvečer. Stane po pošLi pn'jcnian iiii v Gorici na doni pošiljan celolHiio 8 K., pollct.no & K. in ßctrtlclno 2 K. J'rodaja sc v Gorici v lohakanmh Schwarz v &olskili ulicah in .1 c I- 1c. rsitz v Nunskih uiiculi po H vin. ITl 111 II i A (Veeerno izidnnjc.) 1 rcdnišlvo in upravništvo se nahaia^tl v «N a r o d n i t i s k ar n i>, uli^y.«>lturiiii li. St. 9. //'~j.. Dopisi'jc naslovili na urodništvo, otflas<)'*in naročnino pa na upravništvo «ti(OriäV». Oglasi so račuiiijo po petit- vr.sjtah'iii sicer ako sc tiskajo 1-krat po \2 \ih^ 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 viiiv.. Ako se vočkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatolj in odgovorni urednik Josip Marušič. «*^*t^kAJrthJ Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Iiiterpelaoija poslanca dr. Rojica in tovarišev na visoko c. kr. vlado o razmeruh pri tu- j kajsnji c. kr. davkariji. (KoMI'c). V ocigled mivedenim nedoslalknm, ki so linančni upravi popolnuma ziiani in zaradi kalerih trpe davkoplacevalci toliko izgube na easu in denaru, ,je bilo prieakovali, da se bodo ti nedoslatki vsaj, kar so lice prostorov v imvi jn- s I i č n i palači, kainor pride linli glaviui davkarija, odstranili. Ta ravno tako utemeljena kakor opravicena nada pa se v novem stano- vanju glavne davkarije ne In nc bode izpolnila, marveč bodo stranke v tern pogledu, kakor se čuje, še veliko na slabšem nego so l)ile dozdaj v starom začasnern stanovanju glavne davkarije. Dočim namreč, ko meri prosl.or, name- njen strankarn v sedanjem začasnein sta- novanju glavne davkarije, kakor že zgo- rej povedano, 24 štirj. rnetrov, meril bode v novi palači isti kakor se euje le 14*2, reci slirnajst in dve desetinji štir- jaških metrov ! Glede na to, da je država in njena finančna nprava Jolžna skrbeti za Lo, da zamorejo davkoplačevalci izpolnovati svojo dolžnost kot taki. ne da bi pri tern bilo v nevarnosti njih zdravje in ne da bi zgnbljali za to preveč časa in de- narja; glede na to. da linanena uprava to svojo dolžnost v lein slučaju tern lože izpolni, ker se zida v Gorici novo po- slopje, v katero irna priti tudi c. kr. glavna davkarija; nadalje glede na to, da se ne more zahtevati od davkoplaee- valca, da bi na hodnikih zunaj uradnih lokalov in če treba celo na eesli moral eakati, predno pride na vrslo, da plača svoj davek; in koneeno glede na to, da ne bi bil posebno z ozirom na kinelsko skrajno konservativno in nezaupljivo ljudstvo, ki prinaša svoje pridelke na goriSki trg ter hoče s skupičkom istib osebno plačati davke, umesten ugovor, češ, da davkoplačevalci lahko plaeajo davke čekovnim potoin pri pošlni hra- nilnici — smatrajo podpisani kot za- stopniki davke plačujočega Ijudstva za svojo dolžnost, do visoke c. kr. vlade staviti sledeča vprašanja : 1. Ali je res in je-li isli znano. da obsega prostor, ki je namenjen za stranke v novem stanovanju c. kr. glavne davkarije v Gorici, ki se bode nahajalo v novi justicni palači, le 14 2 štirjaških metrovV 2. Je-li isla visoka vlada voljna skrbeti za lo, da bode davkoplacevalcem v novem stanovanju c. kr. glavne dav- karij<' oilmerjen tak prostor, da bodo zamogli vršit.i svojo dolžnost davkopla- čevanja kolikor rnestni toliko tudi dav- koplačevalci z dežele, no da bi bili drug drugemu na polu in brez prevelike za- miide časa in brez posebnih stroškov kakor tudi ne, da bi bilo pri tern v ne- varnosti njih zdravje? 3. Je-li koneeno visoka vlada voljna ukreniti, da bodo pri c. kr. glavni dav- kariji v Gorici Irajale uradne ure od osme predpoludne pa do dveb popo- ludue? Se nokoliko fotografijo. Nazi članki „Fisaču, pišočemu s k o I o in" so hudo zadeli. No, mi smo nekdaj trdili, da je pisač sebičnež, da išče le samega sebe. Dokler prijemljemo njegovega pobratima, pregleda in presliši marsikaj, ko si pa privoscimo njega, ta- krat mu uič ne uide, takrat se gotovo oglasi, če ne z odgovoroni, pa s psov- kami, tembolj, ker se mu takrat ponudi prilika, da se nekoliko sain pobaha. V „Soči" je 1. junija pisal: „Zato mi v uredništvu vse one zlobne pole m ike v „G o r i c i"' n i t i č i - tali n e bomo!" Tri dni pozneje se je izgovarjal v „Soci" zarad „I'arbanja" z „glaslxüio solo" pri „Sokolu" tor za- pisal ta-le stavka: „Tudi na podrob- n e z b a d a r i j e n e bo in o v e č o d - g o v a r j a 1 i! ¦-- Stem v o b č e z a - ključujerno polemiko s kleri- k a 1 n i m i b u j s k a č i g 1 e d e o b e h i in e n o v a n i h z a v o d o v (,.Sokola" in „Posojilnice")". Kavno v tej nolici je še enkrat obljubil: „K a r s e t i č e „P e v s k e g a in g I a s b e n e ga dru- š t v a", ne rečeino d a 1 j e n i t i b e - s e d e". — Tako je pisal in obljubljal v začetku junija, kako je pa besedo držal nasproti svojim čitateljem, to uvidi, kdor prelista poznejše „Soče". S pohvalno snovjo, katero je od tak rat — hoteč z nami polemizovali — načečkal v svojem ,.leibjournalu" o imenovanih društvih, bi lahko napolnil najmanj pet „Soč". Tako traktira ta pisac svoje cilatelje, prav kakor Reccardini svoje lesene flpupinačeu. Posebno gostobeseden je postal zadnje dni, odkar prebira na;5e članke „Pisaču, pišočemu s kolonr'. V teh člankih smo pokazali pisača, mislečega nase, silečega s svojo osebico na površje našega jav- nega življenja, koprnečega po vodilni ulogi med goriškimi Slovenci. Jednake pobožne željice polnijo sicer sree tudi drugim „štreberčkom", ali li se zatekajo k sredstvom, katera vsaj narodu ne ško- dujejo, če že njiin iH3 koristijo. Ali pisač je rojen pod zvezdo zdražb in prepira, njemu je narava (da ne dobimo drugega izraza, ki bi bil bolj na mestu) že v zi- belko položila le en dar, dar ženijal- nosti v razdvajanju človeskib dubov. Njegovo raziiHM'iio še mlado življenje bi dalo romanopiscu Govekarju bogato snov za nov roman „V krvi š t v. II." Dar razdvajanja je spremljal pisača kot an- gelj varuh (seveda v nasprotnem zmislu) po vseb pot ill življenja. Po Kobaridskem — kjer je kot. ljudski učitelj služboval — to še vedno vrabci čivkajo in skale go- vore. Ali mož je sarn uvidel, da ne spada intrigiranje v slovar učiteljevanja, da ga vodi ta dar le v pogubo, in tako je stal nekega due na razpotju: ali popustiti uciteljevanje, ali pa zadušili v sebi dar intrigiranja. Odločil se je za prvo, kajti čutil je, da mu drugo ni več mogoče, ko mu je prirojeno svojstvo prešlo že tako v kri in meso, da mu kuka pri vseh čulilib iz telesa. Poiskal si je nov stan, v katerem se da zdrazbanje izvrstno iz- koriščati, t. j. časnikarstvo in politiko. In tako jo je „burja" popihala z gor ter razsaja zdaj po Gorici. Pisač je prisel zdaj v svoj pravi element, osobito kar se je pričel politični boj med dr. Gre- gorčičem in dr. Tonklijeni. In ko je ta nebal, takrat pa ni zdražna strast v na- šem pisaču ponehala. Pot v bodočnost mu je bila začrtana, treba je bilo torej gledati naprej. Vedno le politični hlapec in služabnik d r u g i in biti, vedno le po- litiki d r u g i b služiti, ni prijetno. Lepše je biti voditelj med voditelji, poslanec med poslanci. In v voz, ki naj bi pripe- Ijal našega pisača do tega smolra, ni imel drugega vpreči, nego svoj dar raz- dvajanja. In pričel je komedijo razdva- janja, v kaleri se je še povsod izkazal izvrstnega režiserja. Začel je na socijal- nem polju pri „Sokolu", pridružil se vrednemu pobratimu, in oba skupaj sta uprizorila politični razkol. Konec te ko- medije bode v jeseni z deželnozborskimi volitvami. No, potem se prične politična komedija da capo. Dr. Turna naj se le pripravi; kar je skusil dr. Tonkli, kar okuša dr. Gregorčič, temu ne uide tudi on. Kar je v krvi, to uniči le smrt. (Dalje pride.) D o p i s i. Iz Ciorice. — („Sočinemu" k r i- tikastru v odgov or. Konec.) Nečesa mu pa vendar ne manjka, predrznosti namreč, da sodi o razrnerab, katerih ne pozna. G. krilikasler naj ve, da nima g. M. z orkestrom na gimn. nic opraviti, ker je le učitelj petja. Vsako leto se k sodelovanju pri sklepni ma.^i povabijo učenci, ki se privatno kakega instrumenta uče. Od sestave takega orkestra pa ne bode pamelen in lojalen ocenjevatelj pričakoval čudežev. Tu treba poštevati : da so učenci neenako in posamezniki še jako malo izvežbani; dalje da so jako različno zastopani posamni instrumenti, katerib nekateri popolnoma odpadejo, ker ni najti učencev, ki bi se jih bili ucili ; slednjič dejstvo, da je pri večini ta sklepna maša jedina prilika, da na- stopijo v zboru. Pouk in vodstvo tega šolarskega orkestra prevzema iz prijaz- nosti g. prof. Simzig, kateri je v goriških glasbenib krogih jako čislana oseba za- rad linega okusa za lepo glasbo. Kriti- kastru bodi dalje povedano, da so sklepne ma.še gimnazijske, uvažujoč laktične raz- mere, pohvaljali že glasbeniki, katerim ne sega on nili do kolen. Ker nima g. M. torej nobenega vpliva na orkester, je poslal krilikaster svoje mladiške in mlečnale „nauke" na zgrešen naslov, prejme jih torej tu vrnene. Z „naukom" o rabi jezuilskih orgelj je hotel g. krilikaster namignili, da je strokovni sotrudnik „Sočinega" dopisa, ki naj bi bil učena kritika, a je le na- vaden pamllet, nikdo drugi nego organist LISTEK. Zgodovina tolminske sole. (Dalje.) Kogojev prvi pomočnik je bil 3. Tomaž Mozetiö (Moscttiy), rojen 31. januarija 1831 v Biljab. Šolal se je na višji gininaziji goriški. Izdelal je 6. ali 7. razred. L. 1852. je dovršil prepa- raiidijo in prisel za podučitclja v Tolmin. Od tod je bil prcmeščen 1. 1853. v Gorico na štirirazredno mestno solo v sedanjem „Passa^gio Edling" („rcmic- rališče"). L. 1856. je sei na Dunaj, da bi si hi I pri- dobil (na ondešiijcni peda^ogiju z dvolctniin učniin tečajeni) usposobljenost za uccnje na iakralni z nor- malko združeni nižji realki. Dvc Icii po tcm jc bil imenovan za supplenta na nižji realki v Gorici. Pou- čeval je geografijo, nemški in italijanski jezik. Ker pa ni prebil prcškušnjc iz teb predmetov, dobil je službo na neki šoii v Trstu. Mozetič je mož, ki svojega katoliškcga in avstrij- skega značaja nikoli in nikjer ne skriva, zato so ga v dobi novošegne prosvete nekateri radi odtiskavali in pri podeljevanju boljših služb prezirali. Cenili so pa njegove zasluge na najvišjem nicslu. Odlikovan je bil se zaslužnim križem. Pred kakimi 6. leti je bil kot mestni učitelj v „via Corsia Stadion" na lastno prošnjo stalno upokojen. I L. 1859. se je bil oženil. Imd je vcč otrok. Ena hči je učiteljica v Trstu, en sin pa pri gozdnarstvu na Trnovcm. Due 7. septcmbra 1863 v Gorici unirli visji sol- ski nadzornik, kanoiiik-dokan Ivan Mozetič, je bil Tomažcv stric. Mozctičev naslcdnik je bil 4. Jožef Zorn, rojen 3. aprila 1837 v Prvacini. Bil jc sprcteii orglavcc. L. 1855. je dobil službo uči- telja v Št. Petr» blizu Gorice, kjer se je 9. sept. 1867 z Jožefo Mozetičcvo (ti. 24. nov. 1879) preccj bogato oženil. Umrl je 6. decembra 1871 za sušico, 34 let star, zapustivši vdovo in troje otrok: Hčer Pi jo in dva sina, Julijana in Jožefa. Pija je bodila v solo k šolskim sestram „Notre Dame" v Gorici in bila po- zneje hisnica raj. knezonadškofa Alojzija. Uinrla je še inlacla 15. junija 1.S88. .liilijan ju uradnik pri zastav- ljalnici in hranilnici „Monte di Pietä" v Gorici, Jožef pa c. k. računski uradnik v Trstu. Po Zornu je prevzel službo podučitelja 5. Jakob Primožič. Rojen je bil 15. aprila 1835 v Pevini hlizu Gorice. Po dovršeni nižji realki je prcstopil ineseca novembra 1. 1852. na preparandijo. Due 1. februarija 1855 je šcl za supplenta v Kor min, 1. nov. pa za podučitelja na trirazredno šolo v Tol- min, kjer je do 31. okt. 1857 služboval. Od tod je bil premcščen v Tržič (Monfalcone), kjer je do 3. aprila 1872, torej nad 4 let učiteljeval. Tisto leto je bilo zanj hudo leto. V Tržiču se je bil že do dobrega udomačil, zato je za trdno mislil, da dobi takrat iz- praznjeno voditeljevo mesto on, in nihče drug. Obrnilo se je pa drugaee. Vodstvo je prevzel učitelj Jožef Budau (-al), ki je bil prej v Gradiški, Priinožič je moral iti pa v Ajello in tani dobrih 7 let prebiti. Due 1. nov. 1880 je prišel za nadučitelja v Ronke (Ronchi). Due 1. niarca 1882 se je vrnil v Tržič, kjer vodi še zdaj petrazredno deško šolo. Primožič iina nekoliko zaslug tudi za Voice, kamor je hodil uekaj časa vsak drug dan učit. Za enega je bilo s to šolo preveč truda, zato sta se z raj. Kogojem po domenitvi čredila. V Voice sta hodila pa zato, ker je bila služba tamkajšnjega subsidiarija in pomočiiega učitelja izpraz- njena. Za Primožičem je bil podučitelj od 1. novembra 1857 do 30. okiobra 1858, torej eno leto 6. Ivan Bändel, rojen 18. maja 1838 v Pod- go r i pri Gorici. Dovršil je trirazredno spodnjo realko in učiteljišče v Gorici. Prvo službo je imel v T o 1- m i ii u. Učiteljeval je pa še tu in tain, dokler se ni šolstvu za trdno odpovedal. Zdaj je v privatni službi, vživa pa kot bivši učitelj majhno pokojnino. (Dalje pride), pri navadnih mašah v jezuitski cerkvi in po nekoliko mesecih odslovljeni pe- vovodja Tumove „Glasb. Matice". Kakor je gori čital, srno mi njegov migljaj raz- umeli. Nejasen pa je njegov nepoklicani „nauk" o pokrivanji violoncella s kon- trabasom (menda orgelnim), ko je bil zastopan tudi violon. Mladi g. kritikar naj ve, da se pri Solski sklepni maSi po- klada na orkester le relativna važnost, ker ima biti la maSa v orkestralnem oziru le neka izpodbudna prilika, da po- kažejo svirači svojim sošoleem privatne studije v instrumentalni glasbi. Vsem do- slej opisanim razmerarn imajo torej orglje važno zaslombeno ulogo. Temu dosledno se je pri orgljah uredila manipulaeija z registri. Bilo je torej vse premiäljeno in uprimerjeno, in g. kritikar bi najbolje storil, da bi se učil in nabiral skučenj, predno se naduto postavlja za sodnika drugim o razumevanju orgelj. Ko poneha bili niladič-zacelnik, bode tudi vedel, da ni pri glasbenib produkcijah vse zavisno le od dirigenta, ampak tudi od pevcev in pevk in drugih okoliščin. Če se petje spremlja s kakirn instrumentom (pos. gla- sovirom), če so pevski glasovi kaj hri- pavi ali utrujeni vsled vročine, potern je neizogihno, da detonirajo, in ako bi irneli tudi jirvega glasbenegu veščaka tega sveta za svojega pevovodjo. G. kri- tikar kaže le svojo nevednost, da posega v prizoritev „Sneguljčiee", govoreč, da je imel glasovir in petje vsak svojo in- tonacijo. Mi bi lehko gospoda zarad zad- njega izraza nekoliko „zalrknili'', ker misli, da je intonacija Tonart, pa naj bo. Popolnoma soglašamo pa s „Sočo", pišoč: „Čas bi bil, da bi se začeli ogla- šati naši glasbeniki ter začeli teineljito kritikovati godbo in petje, ki se proiz- vaja na naših koncertih in veselicah". — Izvrstno ! UpairiO, da bode „Soča" dosledna in da ostane pri svoji besedi. Naj sprejme torej to-le kritiko prvega naslopa moškega zbora Tumove „Glasb. Matice' pri pogrebu g. I. D. v cerkvi sv. Ignacija pred nekaterimi meseci. Upamo, da „Soča" objavi to kritiko doslovno, zato se hočemo držati servilno po nj e- nem v z o r c u o girnn. sklepni maši. Evo ! Prvi nastop Tumove „Glasbene Matice" se je vršil v znamenju žalosti in sinrti. To ni vesel naključek. Bog daj nadaljevanje veselejSe! Nastopilo je vse, kar ta najnovejša „Gl. Mat." doslej pre- more, nanireč možki zbor. Pela se je vaškim pevcem do grla znana nagrob- nica „Blagor mu!" Petje je vodil glas- beni prolesor in koncertni vodja g. Emil Komel. Pevci so znali seveda pesem na painet, vendar ni nobeden pogledal na g. dirigenta, vsied Cesar je nastalo zdaj pa zdaj navskrižje rned mahanjem in petjem. G. prof, je intoniral pesem rnnogo prenizko, vsled tega je bil uspeh enak ničli. Bas II. je imel tako nizko glasovno lego, da so imeli njega glasovi znak smrčanja. Basa 1. ni bilo kar slišati. Pri- spodabljati bi se dalo to petje zvonjenju s ätirimi zvonovi, od katerih se je tret- jemu utrgala vrv, da je popolnoma utih- nil. Prvi glas so peli tenoristi drugi. Znak glasov (Klangfarbe) je to očito kazal. Splošen vtis, ki ga je napravil zbor na glasbenika, je bil precej slab. Pri vratih iz cerkve grede se je jedini tenorist prvi Dvsi smolarjevica. Prečudne sanje sanjal sem In dolgo jih odganjal sem, Da bile pač bi odletele ! A niso mi hotele. „Me dobre sanje srao na sveti, In pesem moraš nam zapeti, Sicer ti v glavi bo trpeti!" Oči otrem, Se krog ozrem. — Kaj vidim? — dva tu stola, In krog in krog je — smola! Na stolih pa čevljarčka dva, Izurjena smolarčka dva; In krpata in živata, Na smolnih stolih bivata. — A kdo se prismoli k tej smoli? Li oni tarn na smolnern stoli, Li kdor se plazi tain okoli?! kar glasno jezil: Kak pevovodja je ta, ki ne zna še intonirali ! Tako! Ali sta g. Emil in Gabršček s to kritiko zadovoljna? Iz uditeljskih krogov. — Naro- dno-napredni učitelji pravijo, da niso za Gaberščeka, marveč le za njegove ideje. Tedaj Gabrščekove ideje se zdijo neka- terim učiteljem tako dobre in vzvišene, da radi njib hočejo ludi njega vzdrže- vati nad drugi mi. Katere pa so tiste ideje, tega narodno-napredni ucitelji no- čejo povedati, zato treba Se le ugibali, ali so to tiste ideje, kalere je Andrej Gabršeek pred dvema letoms. razpravljal v „Soči" o učiteljih, — ali tiste, katere razodeva zdaj o svojem narodnjaslvu — ali pa tiste, katere zdaj Siri proti du- hovskemu stanu V Malo razsodnosti, še manj moiUva, najmanj pa spoštovanja do svojega stanu more imeti tisli učitelj, kateremu je že- lodec prebavil vse pred dvema letoma v „So(T:i" razpravljane Gabrščekove ideje o uciteljslvu. Da se Gabrsček ni nič po- boljsal in da bi o prvi priliki učitelje zopet ravno tako obdeloval in strahoval, ako bi jih ne polreboval, kaže njegovo postopanje s tistimi, ki mu ne hlapču- jemo. Preneumno je misliti, da se Ga- bršček bori za nas ali za take ideje; kdor to misli, ne pozna Gabrščeka. On se bori edino le za se in za nadvlado. Zato je ludi preneumno, da bi se mi borili za njegove ideje. Kakor Intro bi mu pomagali prevladati, pokazal bi zopet tudi nam zobe ter bi se ponažal s tern, da ima on plat no in Skarje itd. Ali pa se moremo učitelji vnemati za Gabrščekove narodnjaske ideje? Ali niso te že Lako zmedene in nezanesljive, da mu razsoden ueitelj ne more več zaupati! Ali more delati naroden Slove- nec proti „Šolskemu Domu", kakor dela Andrej Gabršček ? Ali more tak narod- njak, kakoršnega se šteje on, vzeti dr. G. Luzzatlo za zagovornika? Ali ne kaže on povsod dovolj jasno, da njegovo na- rod njažtvo caplja še le dales; za njegovo koristjo. GabrSček irna in goji vedno le strankarske ideje. — Ko so ustanavljali „Prim. List", je bil tako dober katoličan, da bi „Prim. Lista" ne bilo treba zraven „Soče"; ko so silili v deželo socijalisti, takoj je simpatizoval ž njirni; ko so jih odpodili katoliški socijalci, ponujal se je lein in spravljal „Prim. List" v svojo liskarno. Kadar mu je kdo očital libera- lizem, dokazal je teineljito, da to je le obrekovanje. Zdaj se ponaša in mami z naprednjaštvom; a kaže se, da napreduje le v zbliževanju z Labi, ker že povsod rad lasko govori, z Lahi občuje, jemlje njih odvetnika, kupuje pri njih, pomaga jim zatirati „Šolski Dom" in naše slo- venske sole in dela med nami zdražbe Lahom na korist. Najžalostneje pa je, ako se odgo- jitelji mladine vjemajo z idejarni, katere zdaj širi Gabršček. Kaj naj bo iz take sole, katere učitelj odobrava in podpira demoralizacijo ! Ali ni kratkovidnost ta- kega učitelja velika škoda in nesreča za njega in za narod! Ali more biti izo- bražen učitelj tako nerazsoden, da ne bi vedel, če se narod moralno tako spridi, da se postavi proti verskim predstojni- kom, postavi se tudi proti učiteljem, proti oblastnijam, proti starišern in proti vsa- kemu. Kdo bo potem imel večje težave, nego ravno učitelj v soli, kjer mu otroci že po sedanji postavi hočejo biti čez glavo! ? ldeja, katera mami učiteljem glavo, je pač ta: ako duhovnikom u n i- čimo ugled in upliv, potem po- stanemo učitelji n aju p 1 i v nejš i stan med ljudstvorn. Učitelj, ka- teri to misli in verjame, je pomilovanja vreden kratkovidnež, ker, ako bi se tudi moglo zgoditi to, da bi duhovnikom uni- čili ugled in upliv, prišli bi učitelji le z dežja pod kap, ker ne oni, marveč kaki advokati in taki možje, kot je Gabršček, bi potem svojevoljno in oblastno pome- tali z učitelji in drugimi stanovi. Zaveznika učitelji ne dobimo bolj- šega in naravni'jsega nego je duhovski stan. Tedaj tovariši! nikar ne iščimo sreče v sprijenosti in v sovraštvu do duhovskega stanu, rnarveč delujmo pre- vidno za blagor ljudstva! Iz Rilienbcrga, 27. julija 1901.- Obžalovanja je vreden oni dopisnik iz Kihenberga v „Soči" štev. 34., ki po stari navadi bruha la/.i iz svojega uma- zanega želodca. Na.šemu gosp. župauu oOila lakomnost, sebičnost in vse kar je slabo, kar ni do pičice resnice, zraven pa še uničuje naše poi^teno občinstvo. Dobro vas poznamo! Ker lažnjivost ne- katerih tako imenovaiiih barab vse j>re- sega, sj)ravili so se z lažjo tudi na me. Ocita mi, da sem za njih prista&t slabo prical, ki je gosp. župana na njih nacin zasramoval, ter dobil v placilo 4 dni zapora. Ali jc morda rihenberški advo- kal s svojini nli in trudi", pod lasini, —- vteineljeval je, kako jo bil Krislus človek, kakor jeden izmed nas, le ucenjak, ki je po svetn noil isle nauke, isti evangelij — kakor ga uči on (kainnar) sain — nam- reč jednakosl, braLslvo — a so ga židje radi tega umorili, kakor bi njega, če bi ga niogli. Kristus to je bil pravi rnož, —• to je prvi in pravi „socialist'. In kako ti je ,.oral ledino nove Ico- logije"', glede vprašanja o bivanju Boga! 0 ti križana Marija Terezija ! ,.ln skor', da bi se snieb, polotil bil obeli1', namreč sluSatelja čevljarja in mene, ki sem pri- sluškoval „Novej muzi" na oknu vrlm latnika. — Torej, dejal je, va.š g. mine vas uči, da je Bog zgolj dub, ki irna urn in voljo, telesa pa ne. Tedaj veste-li vi, ki tudi nekaj znaste, kaj je to: dull? Cev- Ijar je molčal v vseh treb deželnih je- zikih. Nato je hotel teolog pokazati prak- tično duh; zamašil si je z dlanjo usta in nos — in se napiboval, kakor tista ba- jeslovna žaba. In ko je zvršil ta manever, dal si je duška in nadaljeval svojo raz- pravo: „Pet niinul. naj vas tako tiščini in po vas je. Torej dub, vidile dub, to je zrak, ali pa, kakor pravimo mi lust. Duhovniki torej hočejo, da je Bog lust — in kilo naj jim verjame! Temu zaključku se je čevljar nekaj vpiral, a teolog je prešel na materialisko tolmačenje zgodo- vine, dasi sain ni vedel, da se ista ina- terija tako imenuje. — K tern socialno- demokraškim nazorom je priklopil še anarbistiška stremljenja po obeej pros- tosti. Preč z oblastjo,| pree z vojaštvom, preč s sodnijo, preč z duhovniki. — 0 vseh teh točkah bi lahko še posebej marsikaj zanimivega povedal, toda peljalo bi me predaleč. — Zanimivi so bili pri- mer i, katere je rabil v dokazilo, — ker je namreč vso stvar plastično narisal, kakor bi se spominjal nemških bralov izreka: „Grau, Freund, ist alle Theorie". Toda sociališka clovekoljubnosl za- hteva, da se pomaga bratu iz zmote; in zvest teinu načelu je socialist kamnar čevljarju nazadnjaku, proseeemu ,.naj mu odkrije njegove proze lepotije", po cerov- sko povedal: „Češ bili v Kraških klasikov števili, Debclo po sucialsko jo zarobi, Gorjanci vsi ti bodo cast trobili". In černu seni to napisal? Morda, da osmešim kraškega teologa. Pri moji veri, da nisem tako zloben ; tembolj me je si- lila v to prilika, katere baje, ne sme clovek kar tako izpusliti iz rok, kedar se mu ponudi. Prilika namree, da resim, Kra- ševec sam, Kraševcem cast, da pokažem slovenskemu svetu, kako veliko krivico delajo Kraševcem vsi oni, ki trde, da so Kraševci inferiornega pomena ljudje — ljudstvo v „kartalrnazaj". To je neovrg- ljiv dokaz, da je bilo to očitanje obre- kovalno, dokaz, da napredujemo in vsla- jamo, da se pri nas dani, — a vas naj nikar ne bo strah. — A vam vsem, ki trdite, da se zbirajo soeijalni demokratje le okolo velikih tvornie po mestih, povern, da se motite, in vam, ki se pridušate, da nam je liberalizem na Goriškem prihoril povzdigo, napredek — konšlatujem ža- losten sakat, da soeijalna demokraeija, katero je porodil neposredno in legitimno liberalizem, ni napredek — marveč po- vratek v paganstvo — pogin in propast človeške družbe. Politični pregvled. Listi poročajo, da bode miuisterski predsednik dr. Koerber takoj, ko se vrne z dopusta, odličnejše parlamontarce sklical na posvetovanje glede prihodnjega zase- danja dr/.avnega zbora. Nekateri češki krogi so rnnenja da naj se vlada ne pre- nagli s sklicanjem državnega zbora in pravijo, da se dr. Koerber moti, ako meni, da bode do novega lela reiben proracun za leto 1902, kajli isti še v odsekih ne bo rešen. Vlada doseže odobrenje pro- računa prej, ako dr/.avni zbor pozneje skliče. Dr. Rieger o položaju avstrijsklh Slovanov. Starosta čeških politikov, dr. Ladislav Bieger je nasproti nekemu sotrudniku pretrograjske „Vjedomosti"' izrekel svoje mnenje o usodi avstrijskih Slovanov. Dejal je, da se položaj teh ne izboljša, dokler se na Dunaju uklanjajo pritisku iz Be- rolina. Pruska politika vzgaja na Dunaju mnenje, da preli nevarnost za Avstrijo odstrani Busije, dočimje predobro znano, da preti has od st ran i Neničije iiajvečja nevarnosl. Voditelji ruske vnanje politike naj le pridejo na Dunaj da prepričajo merodajne kroge, kako prazen strah pred Kusijo so jim vcepili „ prijalelji" v Be- rolinii. Nemski carinarski tarif. Nemčija je uvedla nov laril" na vna- nje izdelke, ki se uvažajo v Nein- cijo. Ta tarif na poljske pridelke (žilo), živino, les, pijačo, vino in industrijske izdelke bo seveda obeutno zadel Avstro- ügersko, ker bode poslej povisana carina na te izdelke. N^niški prodnoenti se ve- sele l(»ga tarii'a, ker poslej ne bodo trpeli konkurence, ki je prihajala od zu naj in bodo zamogli prodajati v doinovini take izdelke kakor bodo hoteli. Čeravno pa gospodarska vprasanja niso vezana na nobeno prijateljstvo, vendar je N<»meija s tern korakom iz nova pokazala, kako malo jej j(^ do prijateljstva svojih zavez- nikov in koliko si upa njim nasproti. Utegne pa se zgoditi, da tudi Avstro- ()g(;rska ne ostane ilolžna, ker Nemeija uvaža k nam več nego mi v Nemčijo. Avstrlja in Italija. (lasopisi poročajo, da je avstrijska križarka „Karol Vrl" dospela pred ol.ok Krl', da ondi nadzoruje gibanje ilalijan- sk(»ga brodovja, ki operira ob albanskih bregovih. Vrhu t(»ga izvajajo lisli iz na- shnlnjega dogodkji, da se bli/.ajo napetosti ined našo državo in Italijo. Princ Üanilo Crnogorski je na nekem obedu izjavil, da Crnogorska ne z"eli razSiriti svojega ozemlja na Albanijo, a da to ž.eli neka druga dr/ava. Tej državi pa hoče Crno- gora v družbi z Italijo zabranili prosto pot. v Albanijo. Te besede črnogorskega princa da so očitno obrnene proli Avstriji, kalera nadaljuje s svojiini zgradbami v Koloru, vsled eesar da bi ulegnilo priti do res- nega nesporazumljenja. Razmero v južni Afriki. Čuje se, da je predsednik transvaal- ske republike naprosil našega cesarja za posredovanje mej Buri in Angleži. Naš cesar prošnje Kriigerjove ni odklonil, a je baje odgovoril, da se hoče o razinerah prej nalančno poučiti. Nizozemska kra- Ijica Viljejnina je ponudila Krügerju po- sredovanje pri angle/kern dvoru, ako se liuri odreko popolni neodvisnosti in sprej- mejo avtonomijo. Krüger je to ponudbo odklonil in izjavil, da je Burom izgled ameriški predsednik Washington, ki se je za svobodo Amerike sedern let boril pod najtežjinii razmerami in konečno zmagal. — Krüger se ne povrne v svojo domo- vino, ker imajo Angleži vse uhode v Trans- vaal zastražene in bi ga gotovo ujeli in odvedli na otok sv. Helene, namerava pa iti v Ameriko. — Vrhovno poveljništvo v južni Afriki bode v kratkem izroceno generalu Litletonu, ker je Kitchaner ime- novan vojaškim poveljnikom v Indiji. Buri prodirajo v Kapu na vseh kon- cih in krajih, prestopili so tudi že por- tukalska tla. Domače in razne novice. Dr. Alt'ksij K. Kojic odsel je danes iz Gorice ter se vriK» v# prvi polo- vici septembra. IiiKMiovanje. — Dunajski uradni list [»oroča, da je ministerski predsednik imenovai visega okrajnega zdiavnika g. dr. Ernila C e 1 e b r i n i j a deželnirn zdravstveniin nadzornikom za Primorsko. Zji šolo na Ajscuici v (iorici je imenovan g. 1. Vitlori, sedaj učitelj na Vrhu pri Gabrijah. Za „Šolski Dom" doslo našemu upravništvu: Č. g. Ivan Slokar, kurat na Gorjanskern K 5; g. Franc Čufer, krojač v Gorici K .r>; kat. bralno-pevsko društvo „Slovenska Zveza" v St. Petru pri Gorici Oisti ostanek tombole K 45; g. J. Krušič, krojaški mojster v Gorici 4 K. — Hvala lepa ! — Prosnjc /a sprejein v „Aloj/i- jevisee" je položiti do 20. avgusta t. 1. Vcfcrni 1('t*aj za knjigovodstvo, jednostavno in dvojno, trg. dopisovanje, menjično ]>ravo, trgov. aritmetiko, sploh za vse vede, katere spadajo v to stroko. Tečaj se odpre v I. polovici septembra. Prijaviti se je najdalje do 1. septembra, da se določijo primerni prostori in čas poduka. Jako neznatna mesečnina se določi, kadar se prijavi zadostno stcvilo obiskovalcev lečaja. Kdor želi obiskovati ta tečaj, naj se prijavi bodisi pismeno, ali ustmeno v „Narodni Tiskarni" v Gorici. Ker je za marsikaterega važno, da si pridobi znanje v teh stj-okah, zlasti pa za mladino, ki se hoce posvetiti Ir- govsk(Mim poklicu, pričakovati je, da nikdo ne zamudi te ugodnc,1 prilike in se prijavi lepo število slnsateljev. ZvW'/.nU'ii kletom ; v časnik pa to ne tic«;". —- Cudno, čudno! „Soča" je objavljala Se vse drugačne reči, ki tudi niso tikale v dostojen list. Zdaj pa nakiat sv(-jim čitateljem tiiti take pikantnosti ne pri- vo^či ! Zakaj ne? Kdo nam reši to uganko? „Sora" /<>pet laja in ^ri/e kakor laden pes. Predzadnjie se j(i spravila nad bov.ško mlekarnico ter ji strašno zamerja, da pošilja inserate le „larovškirn listom". Svetujemo bovški mlekarnici, naj poslje par dobro plačanih inseratov v „Sočo", garantujemo, da neha lajati in da pusti bovški sir pri mim. — Sieer pa zasluži „Soča" v tern slueaju najostrejšo grajo, kajti s svojo hudobno notico žkoduje bovškemu siru, ki slovi, kakor je obče znano, radi svoje izbornosti daleč črez meje gori.ške dežele. Na Tolminskem in Bovškein je še zdaj jako mnogo prav dobrega lanskega sira, katerega pa kinetje ne morejo pro- dati, ker ni kupcev! Tu se ponuja Tu- movemu „Trgovskemu društvu" lepa pri- lika, pospeševati kupčijo s sirom, toda to društvo se ne gane, pač pa spodko- puje „Soča" z omenjeno notico na zloben nucin domacemu blagu kredit. Taki so naši „prijatelji ljudstva" ! Par od^ovorov. — Go s pod A n d r e j M 1 e k u ž, p o s e s t n i k na Koritnici pri Bovcu! — Na Vase odprto pismo name, objavljeno v „Soči", sem bil slučajno opozorjen: odgovarjam pa nanje sledeče na Vašo željo: Čudno in zelo sumljivo se mi zdi, da Vi obsojale na3 shod in „Pr. L.", kakor je razvidno iz Vašega dopisa, samo zato, da ni list baje resnično poročal o ^tevilu vdeležencev na shodu pri Ekselju, kakor da bi bila resni- enost stranke odvisna od števila. Kar se tiče števila vdeležencev pri naSem shodu, se popolnoma vjemam s poročiloma „Gorice" in „Pr. L." V to navedem kot glavno pričo podžupana bovškega, gosp. M a t i j a K r a v a n j a, dalje č. g. AI. Mateliča, žup. uprav. v Soči ter g. lv MiheliČa. Da bije od Vas navedeno žtevilo o č i t n o v obraz resnici, svedoči Vam lahko v tetn slučaju najkornpetentnejša oseba, gosp. vladni komisar ! Vsled tega se rni zdi povsem ne- verjetno, da bi bila Vaša prica, „naš pri st aš", prisoten na shodu! Da so Vas m e d e n e besede libe- ralcev omamile, rad verjamem; da Vas bo pa j)otem prej ali slej glava bolela. si tudi lahko mislim. llvalite liberalce, da ne hujskajo slan proli stanu, a žalibog, da so Vam nalrosili peska v oči; zasledujte pazljivo „Primorc a", denite roko na sree, pa prašajte se, ne hujskajo li liberalni listi proti stanu, in sicer duhovskemu? Bili ste pri „Huberju" — povejte, niste li sliSali zahavljanja in napadanja celega stanu in sicer duhovskega? Ali se ni v nesranmi popevki sramotilo celo p a- p eža ? 0 čemer me pa izprašujete v zad- njem odstavku, izjavljam odločno zopet, in če hocete, tudi s pestjo v zraku: „biti mora drugače", zakaj po li- beralni poti drvi naše tlačeno Ijudstvo na Bovškftm v gotov propad. V nekem drugem dopisu dolži ista „Soča" podpisanega raznih namisljenih izgredov v Bovcu, in med temi tudi JV1 i- heličeve aiere. Prepričan sein pa, da se nedolžnost našega vrlega Miheliča na pristojnem mestu izkaže. J o s. A b r a m, bovški kaplan. lzpred sodiftfot. — Dne 1. t m. je stala pred tuk. sodiščem kmetica Neža J u r e t i č iz Grgarja, obtožcna zaradi malomarnosti pri pažnji otrok. Dne 13. m. m. se je podala Neža Juretič s svojim 4 lctiiim sinčkom Janozkom na polje. Ondi so j<* otrok igral še z nekalerimi drugimi otroci. Mej tem se je za hip odstranila da si poišče neko orodje, ko pa se je vrnila, ni videla svojega otroka nikjer. Konočno ga je našla v neki grapi polni vode, pri kateri si je igral na način, da je metal v vodo kamenčke, pri čemer je izgubil ravnotežje in padel čez glavo v vodo. Ko ga je potegnila iz vode, je bil otrok že mrtev. Sodišče je nesrečnico oprostilo, češ, saj je kaznovana dovolj, ker je izgubila otroka. Volitev zupaiistva v Mirnu. — V torek zjutraj se je vršila volilev žu- panstva v Mirnu. lzvoljen je županom g. Karol F a g a n e 1 (Zanat), podžupani pa gg.: Anton M o z e t i č, Peter M a ruš i Č, Ivan Faganeli, Franc S a n d r i n, Jožef Ožbol in Andrej J a k i 1. — Po- poludne je irnelo starašinstvo skupen obed, mej katerirn so zvonovi večkrat pritrkavali in možnarji pokali. Sploh se je ined občinstvom kazala zadovoljnost s to izvolitvijo. lz Riheniberga nam pišejo dne 31. julija: V obeh zadnjih štev. „Soče" je po en dopis iz Hihemberga, kjer se naštevajo grehi g. župana Pavlice in kjer dopisnik vtika nos v zasebno nje- govo življenje. Pogreva in našteva de- janja ter namiguje, kakor da bi bil res moralna propalica. —Mi sicer ne trdimo, da je brez greba g. Pavlica, ker pravijo, da sedemkrat na dan vsak greši, a vemo, da ga dičijo tudi dobre lastnosti. Njegova pridnost in delavnost za občni blagor je velika; gostoljubnost njegova je tudi znana, a njegovo javno življenje je v obče vzorno in lepo. — Gosp. dopisnik, pometajte pred svojim pragom. Tu naj- dete mnogo dela. Ali hočete, da bi vas mi spominjali grehov? V Dornbergu priredi 18. avgusta ženska pedružnica sv. Girila in Metoda veselico z raznovrstnim zanimivim vspo- redoin, kateri se pravočasno objavi. — Slavna društva so naprošena, pri dolo- čevanju svojih veselic jemati ta dan v ozir. Učiteljsko druätvo za tolminski okraj bode irnelo letošn.ji občni zbor dne 8. avgusta (v četrtek) ob 9. uri zjut. v Kobaridu v šolskem poslopju z navad- nim dnevnim redom. Vabilo k rednemu občnemu zboru „llranilnice in posojilnice" v Gerknem, registrovane zadruge z neomejeno za- vezo, koji se bode vržil v nedeljo dne 11. avgusta 1901. ob 2. uri popoludne v prostorih g. Andr. Kobal-a. Dnevni red : 1. poročilo načelstva; 2. poročilo nad- zorstva; B. odobritev letnega računa za 1. 1900.; 4. sklepanje o porabi čistega dobička; 5. spopolnitev načelstva (2 čla- nov ; (3. slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi vse ude Načelstvo. Opornba: Ako bi ta občni zbor (ob 2. uri) ne bil skleptfen, začne se ob */.ß. uri drugi občni zbor, ki bo smel brez- pogojno sklepati, brez ozira na število udeležencev. Štrajk v Nabrežini. — Do danes se štrajk še ni polegel, marveč traja dalje. Mnogo vnanjih delavcev zapušča Nabrežino, oni iz Italije so se odpravili že skoro vai čez mejo. Uzrok štrajku je, ker podjelniki ne ugodijo delavcem v zahtevi boljše mezde. Železniški minister Wittek ogle- dal si je 29. m. m. dela bohinjske želez- nice na bistriški strani, dne 30. pa je bil v Podbrdu in se isti dan vrnil v Bo- hinjsko Bistrico. Dela na bohinjski železnici. — Železniško ministerstvo je v zadevi spre- membe v načrtu zidanja železnice od Podbrda do Gorice odbilo vse prošnje; došle od strani prizadetih občin, izvzemši prošnje niesta goriškega, namreč da se prvotno cloločoni prostor za postajo med „rudečo liišo" in živinskim trgom pre- Joži na Blanco. V zvezi s postajo na Blanči je tudi projekt uravnave potoka Korna. Po tern projektu naj bi se potok od Grčnjo izpeljal po novi strugi narav- nost v Šočo. Stara struga, ki vodi skozi mesto, pa naj bi se zasula z rnaterijalom, ki bi se dobival pri izkopanju predora skozi hrib Kostanjevico. Urad za grad- bena dela se je ustanovil te dni v na- Šem meslu, načelnik uradu je inžener Gaspari. Dela pri predoru skozi goro Crna prst med Podbrdom in Bobinjsko Bi- strico vrlo napredujejo. Od septembra lanskega leta in do sedaj izkopali so od Podbrda 22750 m in od Bobinjske strani 340 n», ves predor bode meril 6180 m. Na goriški strani dela h kratu po 40 delavcev, na Bohinjski pa 200. Dela se nepretrgoma noč in dan, delav- nik in praznik, delavci se vrstijo vsakih osem ur. Svet pri Podbrdu je jako Ird, tako, da ga rnorejo razruševati le s pomocjo dinamita, od boliinjske strani pa je svet lapornat in ga niorejo razkopavaii brez razslreljavanja. Na podbrdski slrani vodi dela inžener Vencel Filipp, na bistriski strani pa inž. Josip Fritz. Predor v Podbrdu prične v oddalji 300 in oiJ cerkve in v viso^ini T>2I m nad morjem ter gre pod vasjo Bačo, vi- sočina od tira v predoru do vrha gore merila bode 1497 m. Tržaski škof monsigiior A. M. Sterk, kateri se radi zdravja mudi na Slatini, je zdaj nevarno obolel. Zdrav- nik, ki je bil dne 28. julija iz Gradca poklican, je izjavil, da ima hudo želod- čno nirzlico, vendar je nade da okreva. Samomor. — V Pulju se je ustrelil pošlni kontrolor Leb, Ljubljančan. Potrditcv ljubljanskega /upan;i. — Cesar je potrdil zopelno izvolitev g. lvana Nribarja Zupanorn niesta Ljub- Ijane. Danes dopoludne se je vršila pri- sega županova v „Mestnem Domu". I'lTdsediiikom c. kr. kmetijske dru/be na Kranjskern je bil izvoljein deželni glavar g. Oton Detela. Cesar je potrdil njegovo izvolitev. K „Podporncmu drustvu org-a- llistov s sedežem v Celju" pristojiilo je že lepo šlevilo ustanovnih, podpornih in redn in udov. Društvo se vsem najtopleje zahvaljuje. Velikonemäk» divjastvo. — Dne 30. m. m. so priredili česki pevci v Kar- lovih varih pevsko slavnost. Vsenenici pa so jib napadli in nastal je hud pre- tep. Mej pretepom so Vsenenici vsega razmrcvarili čežkega poslanca dr. Kngla. Policija je imela polne roke dela. 75-letnica železnic. — Letos praz- nujejo železnice 75-letnico svojega ob- stanka. Leta 1826 je tekla prva železnica na zernlji. Zrakoplov. — Santos Dumont v Parizu je iznašel zrakoplov, ki se da vo- diti v zraku. Kaznr novice. — Spomenik Nj. Vel. nascga cesarja so minulo sobol.o v Zemunu na Hrvatskem slovesno odkrili. Spomenik je izdelal znani hrvatski umet- nik Ivan Rendič. — Umrl je v ISlu osebni zdravnik cesarjev. Cesar se je pogreba svojega zdravnika osebno udeležil. — V Budirnpešti je umrl bivži ogerski minister Szillagy. — V Neapolju leži na smrtni postelji biv^i italijanski ministerski predsednik Crispi. — V Curihu so zaprli vodjo anarhistov Galliottija, ko se je pripeljal iz Pattersona v Ameriki. Listnica nrt'dnistva. — Gosp. dop. v B. Stvar ni za javnost. Drugim gospodom dopisnikom : Prihodnjiö ! Knji^ii „Naši naroilni gre-hi" se dobiva v „Narodni tisk;irni" v (jorici in pri knjigotržcu g. Likarju. V iiobeni slovenski liiSi ne l)i smda maiij- kali ta knji^a, iz katere sc moiamo nčiti, kako ži- veti res slovenski in kako so o^ibati narodnili greliov. BnS seclanje volitve p<> obnicjiiiti sloveiiskili pokrajinah so zopet pokazak1, kako potrebui sino Sc narodiiega potika. Zatorej Slovenci, lie izugibajle se (ej prekoristiii knjigi in naiočajte si jo! Cena knjigi je 50 vinarjev po požti 5 vin. več. s 5 okliiviimi v dobrem sluiiu se odda za 500 kron. Kje, pove ured- ništvo. OZNANILO. Oskrbni^tvo stolne eerkve v Gorici proda za dober kup dele starih orgelj, ki so popolnoma še za rabo, n. pr. kla- vijaturo, pedal, dva meha, abstrakte in drugo. — Natančnejše se o tem poizve pri stolnem župniku dr. Fr. Sedeju. D|>jr||#|l Sponiinjnjtc sc o vsaki ^J^*^ prililii „!iolsk<^a doina:'. Duinijslia Ih>j-/;i. 2. avgusla 1«.)0l. Slbči nsl v u ^ svojo trgovino jedilnega i blaga, k.tkor tudi turši- 1 CO ild. il.d. ) Cene so najnižje. \ Ker so ine isčc še voduo na Trnvnikii st. 11, kjer sein dchil picj in je sedaj lain IbLognH' Marogn, javljam s tem slavneniu ol)činstvu, da se naliaja nioj novi atclljc žft dve leti v Gosposki nlici št. 7 II. lindstr. v hiši „Uor. Ijud. posojihiicT.'S kj(ir j<^ tudi „krojnäka zadru^a4'. Al^lijo j« v vsjikem oziru nujnioilernejÄi, naj- lepsi, največji v Clorici, ter urejen velikomesl.no. Priporočaje se tudi v bodočo naklonjenosti slavnegu občinslva, bi- lježiin se z odličnini sposlovanjein Ant. Jerkic, odlikovani loto^r.'iiski zjivod v (iorici, Oosposku ulica 7. Tiskovine za prošnje v dosegc brezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zalogi „Nsi.!• odii2i. iiskjimji.6' ) Jakob Miklus, I "I ti'gov«c z lesom in opcko, zaloga | f pohislva, l-akcv (trug), vinskih po- ' k sod, sliskalnice za vino in sadje * J vsake velikosti, kakor tudi krat- | r kooasnih iger slovenskih „Mari- 1 jaiiic" 1. j. licnih in trpo/.nih j r iniz i/. trdt»ga Icsu, ki imajo k znolraj tro- ali stiridelno k(»g- i J Iji.šče z vrtenci in kegljavnično I L blagajno po najnovojsi seslavi. za J krcinarjo, zasebnike ltd. I k v Pevmi, , r za Soškim mostom, p. Gorica, ' *\ priporora. p. n. občinstvu svojo | f liogato zalogo, zagolavlja naj- ' k hitrejšo postrežbo in jako nizke i J cene. | Anton Pečenko Vitna ulica 8 I.OKK A Via Giardino 8 priporoča prittuiii ucia in črna vina iz vipavskih, ffurlanskili, matinskih in isterskih v i - nogradov. Dosliivljti n;i dom in lazpošilja po žolez- uici na vso ki;ij<> uvstni-cycrsko moiuirhije v sodili od f)(i lilrov uapi^j. Na zahtevo poäilja U\i\i U/.nrc«». Cene zmerne. Postrežba poštena. PT'i,"^*r Železnato vino malokrvnosti lckiiriiaija <«. P i <• <• o 1 i v Ljubljani, dviirii. /.aloznika Nj. Svctosli papcžM, pu analiz; ^ot>j>. prolV'sorja Knjscniiis v Wiesbaden-u aJJI ima v sebi QQkrat več železa kakor diima. po rrklami iiozasliižno slov(j(^;i cliina/clr/nata vina, kalera costo niiaaj« v«.'t': zi'lc/a v scbi, kakor vsako ceiio iiami/.iH. vino. Vsloil to^a na,jv<'čj<> janistvo za izdat nost to^a vina pri inalokivnili, ncrvo/.nili ali vslcil bolc/iii oslaltt'lili oscliah, kukm tudi so posolino pri blcWih, slalxitnili ii holchavih otrocih. Dohiva s*^ v sti'klfiiii ali jio pol lilra \ (lorici pri g. lokarnarju (J i ro n c o I i. — /u- iianje naročbo prol.i pov/.ctju. Ill ..Krojaska zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v liioi'ici, (losposka ulica. Ins. slc^v. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrslnega injinnrakliirnega. l)laga za žonske in moske oblek(k, z;l vsak slan in vsak lolni čas v iiajv(l<\ji i/l)(kri, kiikor: snkno, platno, prle- nino, CbilTon, okssort, srovico, vsa- kovrsliie preproge, zavese, namizne prte; nadaljf vsakovi'slno perilo,srajce. Jiiger il.d. itd. Vse |»o najiiixjili ceuali. ( «'lie hu stahlt' lire/, po^ajanja. ^1 „JVsarodna Jiskarua" v Qoriei y ulica Vetturini 9. j| Ilijada. li Povest slov. mladini. •1 Prosio po Honierju |1 piipovednjt' |j ANDREJ KRAGELJ. |1 S tolmačein važnejših osebnili l^ imeii ter obsega 273 stranij. #j CENA: |1 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. |1 Vezana v platno 2 kroni, ozi- |1 roma 2 kroni 20 vin. |^ Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v Gorici, |i pri knjigotr/cili Palliclm v üorici na *j4 Tiavnikn, pri Schwcntnerju v Ljubljani Hj in I-'lorijann v Kranji.