PRIMORSKI DNEVNIK _ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE leto VT AC\ /1/. C1 n Poštnina plačana v gotovini L * * ' OteV. 6U (1451) Spedlzlone in abbon. post. I. gr. , Danes ob 15. uri u Lonieriu proslava 5. obletnice smrti 4 lonjerskih junakov Govorila bosta tov. JOCO in LAURENTI TRST nedelja 26. marca 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir P volitvah v coni B Razgovor s lov. Fr. Pelkom, poverjenikom za no-ran/e zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora Dopisnik tržaške novinarske »SMcije ATI je zaprosil vče-«1 Poverjenika za notranje J^eve pri Okrožnem ljudskem Idrskega okrožja tov. £KAUa FRANCA-PETKA za Pogovor v zvezi z okrajnimi “tvami v Istrskem.' okrožju aprila t. l. Pogovor v na- sledn lem objavljamo: tet 4SANJE; Kaj mislite o ■ju Vah nekaterih tržaških li-^ tla lahko nastopijo pri •Hvah 16. aprila le tako ime- N iiiii e »priznane« stranke. Ti j,.:. 50 imenovali Slovamko-. dansko ljudsko fronto in tičn° stranko, ^DGOVOR; Vsekakor skriva-Hhtat J*ofjr!p trditve slabost t0i. i>l skupin. za katere je ^ J enostavno vpiti o terorju ti&v Userfloeočth zlorabah in vilnoslih, kot pa nasto-kril Itfboh. katere bi raz-e vso njihovo slabost. Pred-tiern vP^vrte0a odloka so dovolj »s atični: lahko nastopi Orom stranka, ne glede na pro. ki Ba *u^ vsaka skupina. . be>'e dovolj, podpisnikov. tnal.«1’ Je s teni dovolj de-nk t"*?0, v 2 ^ ° D n o s t pisanj. časopisov. Zanje, je o t enostavno vpiti, da njiho-sleuPina . terorja pri volitvah, kot ki Misl rartf^Pina na bo nastopila za-Pa ° rji ^ bi se ta skupina pome-IjudJ nasProtniki in vprašala Volitv’ a!ž odobrava njihovo tfram oz*roma niihoo pro- WPRASANJE: Ali ie res. du w nastopili pri volitvah sa-sK Jr°vansko-italijanska ljud-res šn socialisti? Ali je fieririT8 ne ^°tlo nastopili indi-. t*entisti Sporerjeve smeri bit; ((Bioeco, jrieslino»? ( DGOVOR: Na to vprašanje h l ne biorcni odgovoriti, ker nM : vern kdo bo nastopil. V j eJ’o 26. a j. je zadnji dan .W*®tiložitei> kandidatnih Ust t^^-u kandidatur. Motnost spod Kralj, sv nekaj besed o programu Slovsnsko-italijansk* ljudske fronte. ODGOVOR: Naš program ni program besed, temveč program dela. Ni to naš novi pro-gram, posebej prikrojen za volitve, kot je to običaj pri drugih, temveč je to naš stari, tako rekoč stalni program: dvigniti blaginjo delovnega ljudstva mesta h dežele. Nikdar ni bilo v tern predelu lstre tolike živahnosti. Povsod, kamor pogledate, se dela in gradi; in to zares na veliko. Nikdar se tu ni toliko gradilo. Samo in vesticije za leto 1950 znašajo nad 400 milijonov dinarjev. In vse to prinaša vsak dan boljše življenje našemu delavcu in kmetu. Naš program je: to delo nadaljevati in Oa še stopnjevati. Zato pa vsi tisti, ki smatra jo program naše Ljudske trem te za svojega, v teh dneh ne govorijo, temveč še povečujejo svoje napore za izpolnitev našega gospodarskega programa, ki bo poleg izvršitve številnih obče koristnih del dvign.il življenjsko raven prebivalstva. narodi Jnoosiaviie glasujejo danes za suoio j 26. marec bo nov svetel dan v vrsti onih, ki označujejo slavno pot borbe narodov Jugoslavije za osvoboditev, za socializem in za enakopravnost med vsemi narodi - Svečano razpoloženje po vsej Jugoslaviji BEOGRAD, 25. — Današnji listi posvečajo svoje uvodnike •jutrišnjim volitvam za Ljudsko skupščino, na katerih bo okoli 10 milijonov Jugoslovanov, ki imajo volivno pravico, izbralo 405 poslancev v Zvezni svet in 215 ljudskih poslancev za Dom narodov. Od 620 poslanskih kandidatov je 376 .s0-delovalo v narodno-osvobodiln; borbi 0d leta 1941. Po socialnem sestavu je med temi kandidati 197 delavcev, 92 kmetov, ki so po večini člani kmečkih obdelovalnih zadrug. 282 intelektualcev in 49 nameščencev. Poslaniški kandidati-ir.telek-tualci so dolgoletni profesionalni revolucionarji ali antifašisti in domoljubi, ki so se med vojno pridružili r.arodno-osvo-bodilnemu gibanju in so se Po vojni izkazali .s svojim delom pri socialistični graditvi domovine. Kandidati-delavci pa so udarniki in borci za visoko delovno storilnost. Na listi ljudske fronte kandidira tudi 40 žena in 32 namestnic. Leta 1945 -je bilo izvoljenih 22 žena. V stari Jugoslaviji pa žene sploh niso imele ne aktivne ne pasivne votivne pravice. Večina žena, ki kandidirajo, so zaslužne in vidne delavke. V stari Jugoslaviji so bili delavci voljeni edino pri volitvah v ustavodajno skupščino leta 1920 na listi KPJ, ki je takrat dobila 57 poslancev. Po številu mandatov je bila tretja politična stranka v državi. Medtem pa je takratna reakcionarna vlada, ki se je bala nadaljnjega revolucionarnega gibanja, ki je bilo zajelo vso državo, postavila KPJ z-ven zakona, a njene predstavnike v parlamentu pozaprla. Takrat je komunistična partija prešla v ilegalo. Naslednjih volitev, ki so bile od leta 1920 do leta 1938, se komunistična partija ni niogla udeležiti in v takratnih skupščinah ni bil niti .en poslanec delavec. Nocoj ie Beograd ves prazničen. Vse te dni spreminja mesto svoj vsakdanji videz. Povsod čistijo in krasijo ulice in trge. Povsod pozivam veliki napisi ljudstvo na volitve. Na vidnih mestih so slike poslanskih kandidatov. Cez ulice so razpete volivne parole, po svečano okrašenih izložbah pa so razstavljeni proizvodi domače l'oii013(1 irnaio prav vsi, ker jc w ‘ odlok zares široko de do- za matičen. Predstavljam po bodo nekateri iskali vse b$če vzroke, samQ da pri tifj'9 svojo slabost, če se ne J* Udeležili volitev. JrRASANJE: 19. III. smo čl j)e* v, listu «Il Corriere di Trte-jj.s izjavo kB1occ0 Triestinon-1 mislite o njej? . IZGOVOR: Očitno mislite te skupine, da bi lite* °bla:-t odgodila datum vo lJu, češ da je rok za volivno ^.mpanjo prekratek. — Mi- t>op‘ da 3e ,sedem tednov .. j Za volivno kampanjo Aministrativne volitVe v raz-neroma tako majhnem okrni a kot je naše. V tem roku je *bc možno izvesti vse tehnične Priprave in seznaniti vsakogar j*programom lastne stranke. ”asli če upoštevamo nato odredbo o volivnl kampanji, J Ipje vsem enako možnost, in J ^aiiave Za volivno propagan-I tr Tako na pr. ni potrebno I >U nikako dovoljenje niti za zborovanja in sho-tn na jatmih trgih, v prostorih ®k®6oranah. Zadošča le, da A 0,’anje v°di predstavnik IliKi ?e oziroma stranke, ki se 1*£2Uje volitev. Tudi za pro-\^° P° radiu imajo vse lfi“ie in stranke, ki se ude-mKo nohten, enako pravico bjgpASANJE; Kaj mislite e V* Vidalijeve skupine »J- Volitev v coni B? V^OVOR: T.a , ■ razglas ne "Kaj, vzbuditi drugega kot po if je an^e in nasmeh. Ti Ijtid-% ffoleO običajnih psovk in Jera- r klevet, katerih smo že >ih j,e Ij. ter bi se čudili, če bi 'ifaj! ,9 z njihove strani, po-c?l6 - ako daleč, da zanikajo if arn° rc/ormo, pri iz nevtere s0 3ami sodelovali, toijj. kateri izmed njih, ter jo SPORAZUMNO Z AMERIKO IN VATIKANOM zaostruje De Gasperi protiljudsho politilio Nove akcije kmetijskih delavcev In kmetov brez zemlje Odločen odpor ljudstva proti Scelbovl policiji RIM, 25. —• Ne glede na vladne načrte o tako imenovani agrarni reformi, ki bodo predloženi parlamentu, kakor je to najavil minister za kmetijstvo, italijanski kmetje nadaljujejo svojo borbo irj še naprej zasedajo neobdelana zemljišča raznih veleposestnikov- V pokrajini Potenza. kjer so kmetijski delavci zasedli neobdelana zemljišča, je prišlo do incidentov. V Atelli je orožnlštvo aretiralo 14 ljudi, češ da so organizirali napad na urad za nameščanje, ki je bil uničen. V Ruotl, kjer so kmetje že začeli obdelovati zasedeno zemljo, so se morali pod pritiskom orožnikov umak niti, brez incidentov, pač pa so bili aretirani organizatorji. Tudi v Luro Lucano in v Maschi-to so kmetje zasedli neobdelano zemljo. Spopadi med policijo in demonstranti so bili v Ponticalli-ju blizu Neaplja. Policijskim silam, ki skraja niso mogle razgnati množice, je prišla pomoč iz Neaplju. Demonstranti pa so se branili s kamenjem. Državni sindikat železničar jev je javil, da bo v torek proglasil šesturno splošno stavko svojih nameščencev, če vlada ne bo sprejela njegovih zahtev po povišanju mezd, o katerih razpravljajo že nekaj tednov v okviru splošnih zahtev državnih nameščencev. Koordinacijski odbor sindikata državnih uslužbencev je izjavil, da je tudi pripravljen na šesturno stavko, č« ne bi ugodili njegovim zahtevam. Proti tej stavki pa ser se seveda izjavili demokrščanski republikanski in socialdemokratski razbijaški sir-dikati-Zadnja poročila pa ^ pravijo^ da se je sestal medsindikalni koordinacijski odbor glede odločitve, ali naj bo v torek sest-urna stavka, ali pa naj bi bila '^Vodstvo italijanske socialistične stranke je na koncu seje izdalo poročilo, ki obsojs. vladno politiko, ker skuša potlačit* delavski razred, ki se bori. svoj kruh, za svobodo in mil. ter odvzeti italijanskemu neredu ustavne pravice. Poročilo nato obsoja umazan egoizem vodilnih krogov in odgovornost Še vedno zamotan položaj Liberalec Deveze dobil mandat za sestavo vlade zares popotno reši- fif arne0a problema v coni 9e0a mislim, da ni treba ,''o ‘,° propatosti teh ljudi; ^Mitil k,° l‘h ie prived-i 'nformbiroja. K d. ANJE: Kakšno ie sta-hv?' Aif^^nov do voli-'t«V< 1 Se bodo udeležili vo- Bh_......... Na to vprašanje fOVOR: V Jšf O Odgovonti'mslirn W X* kojj enostavno kle- O In oblaSt P° SV°i‘h tr- b ^'kričati, da C tUe9ati° nezakonite, kot r Lle ™u*Peh. Kaj hočete. dni i„ L ,° od določenih di-šti žene ,f° *aia ter pomenu fojN r, upine ozir. stranke neu° Dref a/?° demokristjani f ateGk“ Položaj,- razen naTaimentalnih ira7 »ajjŠ ne i ona»*tičnr> pobar-9 1 ‘nicli kaj prifca- iln °ni a fdP“. da bi bit kdo Po "Nft . doiJ°lien c Italijo, si, ?s«h izkus°V-nim ljudstvom, ženi11 iarad,'lJfh v Preteklo-fi60n,-e danef v k(Ua' da J- Thaja 'tal>ia-af 1 ^i danc, kd0 ki , ki a 2 edemo- ct t ,ufiba,Q -“d,a v Italiji in *i», , kraejjp italijanski delavce n»°T*ti ‘ se morajo da-*ttzac*f »i oBr*of obxt°j. ki i« cn 'aradi faši- **%AVa**kih* *Xani njenih JE bbiostniki - In eedaj, gcv BRUSELJ, 25. — Čeprav se je končala splošna stavka v južni Belgiji in v Bruslju jie vendarle položaj v državi skrajno napet. Danes zjutraj je regent sprejel krščandko-social-niega ministra Segersa, člana Evskensove vlade, ki je nedavno podala ostavko. V političnih krogih mislijo, da bo verjetno treba razpustiti obe zbornici, če bo kriza še trajala. Volitve bi morale biti 40 dni po ra2Pd" stitvl zbornic. S tem bi Belgijci že tretjič v enem letu moiali posredno ali neposredno izjas-sniti svoje stališče do Leopoldovega povratka. Popoldne se je sestal glavni svet krščansko-socialne stranke. Predsednik zbornice Wan Cauvvelaert je izjavil, da bi bila krščansko socialna stranka pripravljena sestaviti svojo vlado. Wan Cauwelaert je dodal, da ima njegova stranka pravico sestaviti tako vlado, češ da ima večino v obeh zbornicah. V primeru pa, ta krščan-sko-socialna vlada ne bi dobila zaupnice v obeh zbornicah, bi stranka zahtevala razpustitev parlamenta. Na koncu seje so krščansko-socialni ministri, ki so podali ostavko, imeli razgovore z Eyskensom, Wan Cau-welaertom in drugimi. Ob 7 zvečer pa so imeli svojo sejo flamski liberalni poslanci. Na koncu seje je bivli liberalni minister Paul Kronacker izja- vil, da je liberalna stranka strnjena. Zaradi tega je izključeno, da bi liberalci glasovali v parlamentu skupaj s^krščan-skimi socialci za kraljev povratek. Gotovo pa je, da ne bo prišlo do razkola med Valonci in Flamci. Na vsak način je položaj sedaj postal še bolj zamotan, ker so liberalci in krščanski socialci še odločneje poudaril; svoje stališč« Zadnje poročilo pravi, da je princ regent sprejel prvaka liberalne stranke Deveza in mu dal nalogo, da sestavi novo vlado. vlade, ki je postala orodje V njihovih rokah. Vodstvo italijanske socialistične stranke j« ponovno potrdilo, da ostane še naprej solidarno s Splošno zvezo dela pri njeni akčiji, da nadomesti z delom in mirom porazno gospodarsko in socialno politiko vlade. Nato vodstvo ponovno poziva na pogumno in dosledno plitiko, ki naj vrne ljudstvu slogo v obnovi in napredku. Vodstvo Silone Romitove skupine je danes odobrilo dve resoluciji. Prva obravnava vprašanje socializma v Italiji in poudarja, da bo mogoče izvesti unifikacijsko politiko le s socialisti, ki bodo dokončno zapustili pogubonosna načfila, ki so dovedla ministre Saragatove skupine do sodelovanja s policijsko politiko krščanske demokracije. Druga resolucija obravnava notranjo politiko. Najprej kritizira vlado, ker ne spravi neofašističnega gibanja pied sodišče, in pa komuniste ter Nennije socialiste, češ da s svo. jim delom silita krščansko demokracijo, da se še bolj usmeri na desno. Danes zjutraj je bila seja vlade, potem ko je De Gasperi imel razgovor z ministrom Pacciardijem. Glavno besedo na seji je imel policijski minister Scelba. Govora je bilo kajpada o «rdeči nevarnosti« ali bolje rečeno o odporu italijanskega delovnega ljudstva proti po-raznemu socialnemu stanju in pa proti vladnim ukrepom, ki kratijo ustavne svoboščine in pripravljajo tla za klerofaši-stično diktaturo. Kljub temu da skušajo na eni strani v uradnih izjavah predstavniki tako imenovane vladne večine iti pa razna desničarska časnikarska trobila na vse načine za. r.ikati in zmanjševati pomen ljudskega odpora, je vendarle Scelba moral priznati, da ljudstvo dviga tudi na Saiciiniii- V zvezi s protiljudsko ofenzivo De Gasperijevv vlade« »n začele krožiti pomembne govorice v zvezt z vladnimi ukrepi, naperjenimi proti ljudstvu. J'<> teh govoricah ie De Gasperija prignalo do teh ukrepov trote dejstev: Prvič, pogovor, ki ga je imel pred dnevi z ameriškim državnim podtajnikom Perkin. som. Ta je namreč P»zvai De Gaspenja na energične akcije ki nai zavrejo «komunlr>tlčno nevarnost« .Drugič, tudi predsednik italijanske Confindu-strie Costa je v pismu opozoril De Gaaperija, da je položaj za industrijo postal neznosen, ke*- da vlada premrlo postopa s komunisti. Tretji pa, ki je De Gasperiju svetoval ostrejšo politiko, je bij vatikanski bankir Bernardino »mauia. Kajpada ves ameriški in z njim seveda tudi povezan italijanski tisk zadovoljivo ko mentira podpis nove italijan-sko4iurške prijateljske, trgovinske in pomorske pogodbe. Ameriški tisk je siCer malce zagrenjen pri tem in pravi, da nasprotstva na Bližnjem vzhodu preprečujejo sklenitev sredozemskega pakta. t5i naj bi bil nekakšen podaljšek atlantskega pakta. Na vsak način pa pravijo. 6a sta se Trumanova doktrina i,n atlantski pakt razširila izven meja Zahodne Evrope naprej proti vzhodnemu Sredozemlju. industrije, slike državnih in partijskih voditeljev ter grafikoni o uspehih prostovoljnega dela frontovcev. .Tudi ljudstvo je slovesno razpoloženo. Ropold'ne so bil; ura-di skoraj vsi prazni, šole so bile zaprte. Lj-udije so preplavili ulice in trge, na katerih so postavljeni zvočniki ki oddajajo poročilu radia o volivnih pripravah po vsej Jugoslaviji Volišča so okrašena z delav skirhi in državnimi zastavami ter s slikami maršala Tita Frontovcj. bodo začeli voliti jutri ob 7. uri. Beograjski fron-tovci bodo namreč tekmovali s fromtovci Zagreba med drugim tudi v tem, kdo bo v prvih ju tranjih urah najprej volil. Ravno tako je velika živahnost po ulicah vseh jugoslovan-»kih mest, povsod so ulice in izložbe okrašene. V Skopju i« bila nocoj velika baklada, ki se je ie udeležilo več desetti-sočev ljudi. Začelo se je nato veliko ljudsko rajanje, ki bo trajalo pozno v noč'. Volitve se bodo začele ob 6. uri zjutraj. Današnja «Borba» piše v uvodniku, da se v Jugoslaviji ne pomni, da bi bilo kdaj tako veliko število volivcev, zbranih v svoji vseljudski organizaciji, usmerjeno na vsestransko politično delo ob pripravah na volitve. V predvolivni kampanji, piše list, se je ponovno pokazala sila naše socialistične demokracije. List zaključuje, da bodo milijoni delovnih ljudi v Jugoslaviji pri glasovanju za kandidate Ljudske fronte glasoval: pod geslom: «Za ljudsko oblast za nadaljnji razvoj in proč vit socialistične demokracije, za svobodo naših narodov da sami odločajo o svoji usodi«. Glasilo jugoslovanskih sindikatov «Rad» piše, da bo 26. marec nov svetel dan v vrsti onih, s katerimi ie začrtana slavna pot borbP narodov Jugoslavije za osvoboditev, za socializem in za pravilne odnose enakopravnost; med vsemi narodi v svetu. B. STANISAVLJEVIC Po zločinskem požigu sedeža DFS /a Slovensko Benečijo Krivci požiga morajo biti kaznovani je zahtevala delegacija D IS včeraj pri viJemsheni prelehl« Platonske besede o obsodbi požiga ne zadostujejo; Beneškim Slovencem je treba dati dejansko vse pravice enakopravnega naroda za njihov svobodni politični, gospodarski in kulturni razvoj ZillMS v SKODill SKOPJE, 25. — Včeraj je iz Beograda prispel v Skopje bivši angleški poslanik Conni Zilliacus. Gesta je sprejel predsednik vlade LR Makedonije Lazar Koli-, ševski. V soboto in nedeljo 1. in 2. aprila bo kongres Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje Stari fašisti pričajo na Grazianijev em procesu RIM, 25. — Na Grazianijevem procesu se je pojavila druga »zvezda« iz republikinske dobe. Bil je general Renzo Montagna, poveljnik policije republikinske fašistične vlade. Ta general je tudi skušal opravičevati Gra-zianija. Govoril je, kako je baje februarja 1945. leta po Mussolinijevem naročilu Graziani protestiral pri nemškem poslaniku Von Rahnu, ker so Nemci nameravali pognati v zrak pristanišče v Genovi. Montagna je pravil, da je tedaj baje Graziani tako ostro nastopil proti Nemcem, da sta nato Von Rahn in general Wolf, poveljnik SS-ovcev v Italiji, Šla k Mussoliniju in protestirala proti Gra-zianijevemu vedenju. Cez nekaj dni pa je baje po izjavah priče Mussolini v njegovi prisotnosti očital Grpziar.iju o tem naslopu pri Nemcih. SOFIJA, 25. — Bolgarsko zunanje ministrstvo je izročilo jugoslovanskemu poslaništvu v Sofiji protestno noto, v kateri po vseh kršitvah dogovorov z Jugoslavijo in po vseh Izzivanjih še nesramno protestira, češ da je Jugoslavija samovoljno zaprla vse obmejne prehode ob bolgarsko-jugo-slovanski meji. VIDEM, 25. — Danes dopoldne je prišla v Videm k pokrajinskemu prefektu štiričlanska delegacija Demokratične fronte Slovencev v Italiji. ki so jo sestavljali: tovariša KONT in TEDOLDI za Slov. Benečijo ter tovariš PAGLAVEC in tovarišica VIŽINTIN za Goriško. Delegacijo so sprejeli: prefekt, vice-kvestor dr. Fumanti, podpolkovnik orožnikov Cocco in komandant orožnikov videmske pokrajine. Ze ob samem vstopu delegacije je prefekt izjavil, da mu je znan vzrok prihoda delegacije in da «obsoja požig sedežan. Delegacija pa mu je odgovorila, da ni dovolj same obsoditi dejanje, ampak da je treba dejansko nekaj napraviti. da se taka dejanja preprečila »Zadostovalo bi — je nadaljevala delegacija DFS — da bi pokrajinske oblasti in orož-ništvo dale svojim podrejenim organom stroge in temeljite direktive, kako naj postopajo s Slovenci, da se taki incidenti ne bi v bodoče več ponavljali. Sprijazniti se boste morali z dejstvom, da že od nekdaj bivajo na tej zemlji Beneški Slovenci, ki imajo polnopravno pravico, da zahtevajo svojo politično organizacijo. Ti Slovenci imajo do oblasti, na žalost samo dolžnosti, pravic pa nobenih. Zato so odločeni bolj kot kdal koli poprej terjati svoje pravičen. »Italijanska vlada je izjavila. da bo dala Beneškim Slovencem šole v materinem jeziku, če bo z njihove strani ta zahteva postavljena. Taka dejanj«, katerih zadnje se je dogodilo pred dnevom, pa služijo samo kot ustrahovalno sredstvo, da bi se ljudstvo ne upalo svobodno in Jasno izraziti za slovensko šolo, in poleg vsega mečejo na italijansko demokracijo kaj slabo luč. Vedeti pa moramo tudi, da utegnejo povzročiti težke medna rodne posledičen. V podkrepitev svojih zahtev so predstavniki DFS navedli oblastnikom več primerov, in sicer izjave županov, orožnikov in drugih organov obla st i, ki kažejo na načrtno in postopno teroriziranje preprostega in mirnega slovenskega ljudstva v Slov. Benečiji. Na te izjave je orožniški podpolkovnik odgovoril, da jc v njegovem interesu in interesu miru v teh krajih, da Fronta takoj obvesti orožništ.vo o takih primerih, ki ne bodo ostali nekaznovani, Vsakega ki s« bo %>osluževal takih sredstev, bo celo (!) «službeno preme-stil«... Pred zaključkom je delegacija še izjavila, da bo Demokratična fronta Slovencev v Italiji še nadalje obdržala svoj sedež v Sent Petru Slovanov ob Nadiži. Oblasti so obveščene o dejanju, znane so jim tudi intrige političnih or-oanizaeij in teroriziranje pre-tepašklh in plačanih tolp, zu-iv Fronta smatra, da bo za sleherno tako ali podobno de janja, ki bo napravljeno v škodo Slovencev, padla krivda samo na organe oblasti, reda in varnosti, Delegate so tudi nedolžno vprašali, če sumijo, kdo so krivci dejanja, nakar so delegati odgovorili, da so storilci iz tistih vrst, ki so zahrbtno in na krut način ubili Beneškega Slovenca i« aktivista Fronte Juša Andreja, požgali hišo Slovenca Požarja itd. Tudi v bodoče bomo kot vse doslej merili demokratičnost neke oblasti le po njenih do janjih. Sprejemamo na znanje obsodbo terorističnega napada s strani prefekta in estrašna grožnjo o premestitvi kriv* eet>». Vendar bomo v odkrito4 srčnost teh izjav in obljub verjeli le tedaj, ko bodo potr-t jene z dejanji. Od besed ni bit še nihče sit in tudi s samimi obljubami s strani vladnih oblasti Slovenci v Benečiji na bodo dosegli svojih pravic. Ja že tako, da sme jih vajeni, posebno še s strani italijanskih oblasti, že od leta 191?/ Beneški Slovenci pa od leta 1866! V teh dolgih 84 letih nam italijanske oblasti niso samo obljubljale in suoje obljube teptale, temveč *o storile vedno in ob vsaki priložnosti Vse. da bi nam onemogočili naš politični, gospodarski in kulturni obstoj in razvoj. Sistematično oviranje našega kulturnega življenja POLICIJA PONOVNO PREPREČILA gledališko predstavo na Kontovelu Zahtevamo, da se s šikaniranjem in z jalovimi izgovori preneha Poročali smo, da je civilna policija 11. marca z jalovim izgovorom, da kontovelska dvorana ni kolavdirana' onemogočila uprizoritev drame L. Hellmanove »Kobilice«, ki jo je nameravalo uprl. zoriti Slovensko narodno gledališče. Predstavo je prepovedala tik pred začetkom. Pod pritiskom Corpo Vigili del fuoco Trieste Comando javnega mnenja in časopisja je pozneje policija priznala, da je bila odločitev gasilskega korpusa z dne 21. januarja IMS veljav, na in da so se dajale dramske predstave v kontoveiski dvorani na temelju te odločitve. Prepis besedila prinašamo v oeloti: Trieste, 11 21 gennaio 1948 La Polizia V. G. —- Ouestura Polizia — Stazione dl Prosecco Clrcolo di Cultura - Contovello (sig. Stocca Giuseppe) Trieste N. di protocollo 118 Allegati:---------- ----------------------------------------------------- Oggetto: Sopraluogo. L’anno 1948 addi 21 gennaio da parte del sottoseritto 4 stato effettuato un sopraluogo nella sala di ballo del Clrcolo dl Cultura di Contovello. II vano nel quale trovasi pure un piccolo palcoscenico — cerrispondente In linea di sicurezza contro gli incendl e nulla osta, aa parte di questo Comando per la rlapertura del medesimo. Si preserivono le seguenti misure precauzionali: 1. Ai lati del palcoscenico dovranno essere collocatl due recipienti di acqua. 2. Cartelll con la seritta «Vietato di fumare« saranno da af-figersi sul palcoscenico stesso. II Comandante (firma llleglbile) sprejmejo prošnjo ter jo zadržujejo do zadnjega trenutka. Na dan predstave pa se ponovno sklicujejo na besede, ki so Jih že preklicali. Ža takim izigravanjem se prav gotovo skrivajo Interesi tukajšnjih oblastnikov, ki podpirajo italijansko šovinistično politiko. Vsakemu postane takoj jasno, da so take hinavske metode naperjene proti slovenskemu ljudstvu in njegovi napredni kulturi in da služijo imperialističnim intere- som. V Trstu izjavlja policija, da ni kompetentna za odločbe in u-kaze proseške in openske policije; na Proseku pa izjavlja poli-cija, da dobiva ukaze iz Trsta itd. Zahtevamo, da se s šikaniranjem in z Jalovimi izgovori pre- Slovensko narodno gledališče Je zato vložilo ponovno prošnjo za predstavo drame »Kobilice«. Policijski organi so prošnjo sprejeli, dva višja funkcionarja sta celo zatrjevala, da je predstava popolnoma zagotovljena, toda danes dopoldne je proseška policija odgovorila, da predstave 1te dovoljuje. Tak način postopanja proti Slo. venskemu narodnemu gledališču dokazuje, da se policija poslužuje vseh sredstev za onemogočanje slovenskega kulturnega delovanja. Najprej zahteva novo kolav-dacijo, nato priznava prejšnjo kelavdacijo gasilskega korpusa, ki je ni nihče preklical in je torej v veljavi, nato se pa začne izigravanje in policijski organi j nehal 310 tisoč rudarjev stavka na Japonskem Deveto poročilo gen. T. S. Aireya Aretacije komunistov v Egiptu KAIRO, 25. — Ministrstvo z« notranje zadeve je objavilo poročilo o policijski operaciji v noči 14- marca, ki je imela za posledico aretacijo vodje egipt-skega komunističnega gibanja, Aretiranih pa je bilo Se 15 drugih oseb. Seveda govori poroči-lo o vseh mogočih obtožbah are. tirancev v zvezi s stavkami v tovarnah. Šolska poslopja Iz poglavja «VZGOJAn izvemo, da znaša potreba šolskih razredov 222. Zaradi tega zidajo dve novi šoli, eno v Trstu in eno v Miljah ter da bodo pričeli končno vendarle z zidanjem šolskih poslopij tudi na našem podeželju, kjer obljublja gen. Airep štiri nove šole za letos. Dalje se v poročilu poudarja, da ie bilo opravljenega na novem poslopju za univerzo veliko dela in da so v poslopju že nameščene: pravna fakulteta, gospodarska in trgovska fakulteta ter fakulteta za prirodne znanosti in jiziko, pri čemer ponovno poudarjamo da gre le za italijanske fakultete. Kot je našim čitateljčm prav gotovo že znano, je bila s strani Ljudske fronte preko njenega občinskega svetovalca tov. dr. J- Dekleve postavljena zahteva, da bi se ustanovila — za začetek — na tržaški univerzi vsaj stolica za slovenščino. No, it pričujočega poročila gen. Alrepa pa vidimo, da niti te naie skromne zahteve vrhavni poveljnik področja A ni upošteval. Pa tudi vzrokov, zakaj tako postopa, ni navedel; ml te vzroke seveda poznamo, ker poznamo zelo do- bro tisto, tolikokrat poudarjeno splošno politično linijo anglo-ameriikc okupacijske vojaške uprave, ki se H pravi: naslonitev na italijanske iredentistične nacionalistične stranke. Tisk Iz poglavja o tisku je razvidno da so v oktobru lani prenehala izhajati sledeča glasila omenjenih italijanskih nacionalističnih strank: «Idea Liberalen (ital. liberalna stranka), »L'Ora socialista« (ital. soc. stranka «de.lla Vene-zla Giuliav), «La Prora« fde-mokrščanska stranka), »La Ftamma di Trieste» (fašistični Movimento Sociale Italiano) in »La Fiaccolas (fašistično-mo- narh. kvalunkvistična stranka). Očitno ta glasila niso prenehala izhajati, ker ne bi imela dovolj denarnih sredstev, temveč, ker so pač opravila svojo nalogo čim so z znanimi »demokratičnimi« volitvami omenjene stranke ostale ng oblasti tako v conskem odboru kakor tudi v občinskem. Nato poročilo, še omenja, da je začel izhajati ob ponedeljkih »11 Giomale del Lunedi« ter «La Voce di Trieste«. Iz poglavja o «verskem de- lovanju)) se, poudarja otvoritev nove župnijske cerkve v okraju Stare mitnice, osnovne šole pri Sv. Savi in »Dečjega mesta» na Opčinah. Zidovska verska skupnost Pa je odprla poleg osnovne šole, otroškega vrtca in zavetišča za brezdomce še zavod za oskrbovanje kakih 20 starih revežev. Iz pregleda beguncev ie razvidno, da je bilo v begunskem centru 268' oseb. Iz poglavja o pošti in telekomunikacijah izvemo sledeče zanimive podatke; odprt je bil nov mednarodni paketni urad, začelo se je z namestitvijo telefonske medkrajevne centrale s trideset aparati, ki so seveda «izboljšala medkrajevne zveze s severnovzhodno Italijo«. V okoliških krajih je bilo postavljenih 6 novih telefonskih kabin, centrala » Nabrežini pa spremenjena v avtomatično centralo. Centralni telegrafski urad deluje s teleprinterji na vseh medkrajevnih vodih,. Kapaciteta obalne rad iotelegraf-ske nostaje je bila povečana na 3 kU)h. V poglavju »Javno zdravstvo« se poudarja, da je bilo število tuberkuloznih obolenj zajezeno. znašalo pa je 12 procentov celotne umrljivosti. Šte- vilo postelj za tuberkulozne znaša sedaj 765. Za preureditev stare glavne bolnišnice, ki datira še iz časov Marije Terezije, je bilo nakazano 425 milijonov lir. V poročilu pa se ne poudarja, da je ta bolnica tako tesna, da so »C vedno skoro vsi hodniki zasedeni s posteljami bolnfkov in da bi biio treba misliti na zgraditev nove velike splošne bolnišnice. Iz seznama nalezljivih bolezni od l.X; do 31.XI1. 1949 je razvidno, da je bilo. največ tuberkuloznih o-bolenj, in siegr 182. škarlatinke 134, davice 51, norice 46, oslovskega kašlja 26, tifusa 17, pa-ratifusa U. ošpic 10, mumpsa 8 ter po 2 primera možganskega meningitisa in otroške paralize Brezposelnost V zadnjih treh mesecih lani je bilo — po poročilu — 18.200 brezposelnih. Posebej se poudarja v poročilu, da se jc število registriranih zaposlenih oseb povečalo za 4151 Kot vidimo torej bomo v Trstu imeli še dolgo časa tisoče brezposelnih, če se jih bo vsako četrtletje zaposlilo samo 415. Vseh registriranih zaposlenih ljudi je bilo 85.400, pri čemer pa poročilo pripominja, da je poleg teh 45.000 ljudi, ki so polno zaposleni v neregistriranih zaposlitvah in sicer: majhni kmetje, obrtniki, lastniki prodajalnic, rib;či, hišni posli ter lastniki restavracij in majhnih podjetij. Stavk je bilo v zadnjem četrtletju lani 28. pri katerih je po mnenju gen. Aireya sodelovalo 11.000 delavcev. Poročilo omenja da deluje v Zavljcth, na področju bodočega industrijskega pristanišča, ((Industrijski center za poklicno prevzgojo« v svrho o-militve brezposelnosti. Center bi pozneje uporabljali kot industrijsko poklicno šolo za mladino, zgrajen pa je bil koma) deseti del. Bilo je osem tečajev in zaposlenih 1450 oseb: Pregled zločinov Poglavje o javni varnosti vsebuje samo pregled zločinov prijavljenih p zadnjem četrtletju lani. Navajamo nika) številk zaradi zanimivosti; največ je bilo tatvin j n sicer 448, težkih telesnih poškodb 104, goljufij m poneverb 129, nevarnih groženj 18, napadov na policijo 13, prikrivanje ukradnega blaga 15. Med najtežjimi zločini pa je bilo: 2 umora. 1 poizkus umora in 1 uboj. (Nadaljevanje sledi) TOKIO, 25. — Danes Je 310 tisoč japonskih rudarjev začelo stavko, ki bo trajala teč*n dni. Rudarji zahtevajo zvišanje mezd. Prva stavka, ki Je trajala 72 ur, se je zaključila 11. marca, zato da so se začela pogajanja, ki pa so ostala brzuspešna. ATENE, 25. — Grško ljudstvo je razočarano, ker je po volitvah dobilo namesto levič.'.rr.ke, desničarsko vlade. Nezadovoljstvo vlada do kbmaj sestavljene Venizelosove vlade. Populisti so namreč obljubili Ve-nlzelosu brezpogojno podporo pod pogojem, da ne bo njegova vlada izvršila nobene upravne ali diplomatske spremembe. Venizeles pa se je moral obvezati, da ne ho sprejel nobene važne odločitve glede amnestije niti ne glede razpustitve zbornice. Obvezal se ie. da se bo za vsak tak korak posvetoval s populisti. Na (a način se je Venizelos izročil na milost Ir. nemilost desnici, ki j« bila sicer na volitvah poražena, sedaj pa je prav za prav spet prišla na oblast. Voditelj levičarske demokra, tične zveze Sophianopulos je izjavil, da se bo mir povrnil v državo, le če bo razglašena splošna amnestija. Tehniška visoka Sola v UuMiani LJUBLJANA, 25. — Na podlagi uredbe vlade LRS o reorganizaciji visokega šolstva je tehnična fakulteta ljubljanske univerze preosnovpr.a v Tehniško visoko šolo s 6 fakultetami in s splošnim oddelkom, medicinska fakulteta je preosnovana v Medicinsko visoko šolo z medicinsko in stomatološko fakulteto; agronomsko-gozdarska in teološka fakulteta postar.eta sa. mostojni fakulteti. Univerza ima odslej prirodno - matematično, humanistično, pravno in ekonomsko fakulteto Za rektorja Tehniške visoke šole so izvolili ing. Alojza Hrovata, za prorektorja pa ing. Her.rika Čopiča. rndrohnosii n letalih ki so zbežala iz ČSR VVIESBADEN, 25. — Kakor smo že včeraj javili, so na ameriškem letališču v Erdingu v Nemčiji pristala tri češkoslo. vaška prevozna letala ((Dakota«, v katerih je bilo 85 potnikov in ne 5, kakor pomotoma javljeno. Med potniki je 67 moških, 16 žensk in 2 otroka. Glavni stan ameriških letalskih si) javlja, da so letala odpotovala iz Bratislave ir.' Brna in da so bila namenjena v Prago. Pilota dveh letal sta prostovoljno krenila proti Erdingu, kjer so pristali. Pilota tretjega letala pa so potniki z orožjem prisilili, da je menjal smer. Glavni stan javlja, da je večina potnikov imela listke za Prago, kar pomeni, da pri odhodu niso vedeli, da bodo pristali izven [češkoslovaških meja. 53 potnikov je izrazilo željo vrniti se v CSR, Med potniki je tudi predsednik češkoslovaške letalske družbe. PRIMORSKI DNEVNIK 26. marca 1950 PRIM Danes ob 15 bo v Lonjerju spominska svečanost ob petletnici smrti lonjerskih junakov msn IZJAVA GLAVNEGA ODBORA KZ glede ustanovitve centralne mlekarne v Trstu V zvezi z napovedano ustanovitvijo centralne, mlekarne ugotavlja glavni odbor KZ naslednje: a) na podlagi poluradne izjave načelnika za gospodarstvo pri 7,VIJ in uradnega poročila ZVU Organizaciji združenih narodov, jr krajevna uprava ERP že odobrila načrt za gradnijo centralne mlekarne in odobrila v ta namen kredit 120 milijonov lir na celokupne investicijske stroške, ki bodo znašali okrog 300 milijonov lir; b) na podlagi obvestil, ki jih -je KZ prejela od pristojnih oblasti, je pobuda za gradnjo mlekarne prišla že pred letom s strani tujega kapitala; c) pristojni organi so o vseh načrtih o gradnji mlekarne molčali, dokler se KZ ni začela zanimati za zadevo ter so popolnoma prezrli domače proizvajalce mleka; čl vse dosedanje okoliščine v »zvezi z gradnjo centralne mlekarne v Trstu potrjujejo domnevo, da nameravajo odgovorni činitelji postaviti tukajšnje proizvajalce mleka pred izvršeno dejstvo; d) dosedanji način razdeljevanja mleka domače proizvodnje ni povzročil nobenih Bliža se 1. maj ■ pomembnih nedostatkov na zdravstvenem polju; zato zdravstveni razlogi niso vzrok, ki bi narekoval ustanovitev centrale Glavni odbor KZ poudarja še naslednje: a) na področju «A» Tržaškega ozemlja obstajajo glede proizvodnje mleka posebni socialni in gospodarski pogoji, ki se ne dajo primerjati s pogoji. ki veljajo na drugih ro-dovitnejših področjih, ki oskrbujejo z mlekom tržaško prebivalstvo; b) tukajšnji živinorejci krijejo znatno višje proizvodne stroške v primerjavi z drugimi rodovitnejšimj kraji z višjim izkupičkom, ki ga realizirajo z neposredno prodajo mleka potrošnikom, brez nepotrebnih posrednikov: c) dosedanje izkušnje centralnih mlekarn, ustanovljenih na podlagi veljavnih zakonskih predpisov, dokazujejo, da poslovanje osrednjih mlekarn povzroča na eni strani znižanje odkupnih cen na škodo proizvajalca, na drugi strani pa zvišanje prodajnih cen v breme potrošnika. Glavni odbor KZ je na podlagi navedenih ugotovitev prišel do naslednjih zaključkov: 1. Ustanovitev centralne mlekarne na podlagi dosedaj znanih pogojev bi imela težke posledice za tukajšnje kmetijstvo in bi lahko uničila težko doseženo gospodarsko ravnovesje tukajšnjega kmetijstva; 2. ustanovitev centralne mlekarne bo koristila monopolističnim tendencam uvoznikov na škodo domače'proizvodnje; 3. ustanovitev centralne mlekarne bo povzročila nova bremena na škodo potrošnikov brez bistvenih koristi. ZARADI TEGA JE GLAVNI ODBOR KZ ODLOČNO PROTI USTANOVITVI CENTRALNE MLEKARNE V TRSTU. Nasprotno pa se bo KZ zavzela za ustvaritev boljših pogojev za tukajšnjo živinorejo in s tem tudi za odpravo morebitnih pomanjkljivosti pri dobavi domačega mleka tržaškemu prebivalstvu. GLAVNI ODBOR KZ brez katerega je danes nemogoče zamisliti si napredek kmetijstva sploh in posebno pa še kmetijskega gospodarstva na našem ozemlju, ki je •; tem pogledu še v silno neurejenem stanju. Odbor ugotavlja, da so s primernim strokovnim poukom v raznih panogah sodobnega kmetijstva tesno povezani tako bodočnost tukajšnjega kmečkega naraščaja, kakor sam obstoj kmečkega življa, ter s tem v zvezi tudi vsak napredek kmetijskega gospodarstva na Tržaškem ozemlju. Sklicujoč se tudi na vsakovrstno podporo, ki jo kmetijstvo uživa v vseh naprednih državah, agrarnih in neagrar-nih, posebno pa še na polju kmetijskega strokovnega šolstva. sklene glavni odbor KZ, da se tukajšnjim pristojnim organom predloži sledeča nujna zahteva-. 1. Otvoritev dvoletne kme-j tijske šole s slovenskim učnim jezikom takoj s prihodnjim šolskim letom ter s poukom v vseh za tuka'jšnje ozemlje važnih panogah kmetijskega gospodarskega udejstvovanja; 2. kmetijska šola mora imeti svoj sedež v Trstu, po možnosti na občinskem zemljišču v žavljah, ki je za ta namen najbolj ustrezno; 3. šola mora razpolagati s primernim zemljiščem za sodobno kmetijsko eksperimentalno postajo in za praktična vežbanja šolskih gojencev. Poleg šole mora biti tudi odgovarjajoči internat. GLAVNI ODBOR KZ Glavni odbor KZ zahteva kmetijsko šolo s slovenskim učnim jezikom LONJER 21. III. 1945 Uredništvu „Giornale di Trieste" TRST Danes popoldne bomo v Lonjerju proslavili spomin junakov, ki so pred petimi leti dali svoja življenja v spopadu z naci-fašističnim sovražnikom. Demokratične množice našega ozemlja bodo pohitele na kraj, kjer se je odigral eden izmed najbolj slavnih dogodkov naše osvobodilne borbe. Kakor je bilo poslednje geslo načih lonjerskih tovarišev «2ivi se ne predamo», tako bomo mi ob spominu nanje ponovili našo prisego, da se ne bomo nikoli vdali nobenemu pritisku in nobenemu nasilju V Vašem ustu od 12. marca t. I. je bil objavljen članek « Gli irrazionali privilegi goduti dalle scuole slo- vene.», ki vsebuje tudi nesramno laž, da je bila italijanska šola v Domju leta 1945 zaprrta in pokopana. Prebivalci Domja odločno protestiramo zoper tako izkrivljanje resnice, ki ima edini namen razpihati med nami narodnostno mržnjo, kajti vse do leta 1945 ni bilo pri Dcmjjt hiti slovenske, niti italijanske osnovne šole in smo morali zato pošiljati naše Otroke v šolo k Sv. Ani, v Ricmanje, Boljunec j n Dolino, kamor je pač bilo bližje. Sele tega leta smo si na lastno pobudo uredili svojo slovensko in italijansko šclo. Z lastnimi sredstvi in z udarniškim delom smo preuredili in prezidali prostore, v katerih sta bili doslej nameščeni obe šoli. Tudi vso potrebno opremo smo nabavili sami. V duhu resničnega sožitja odklanjamo vsako narodnostno mržnjo in zato tudi vsako odkrito ali podtalno delo «Leghe nazionales in drugih šovinistov naperjeno proti slovenski šoli. ■ Zahtevamo, da spoštujete resnico in objavite v svojem listu ta popravek. Smrt fašizmu svobodo narodu! (Sledi 53 podpisov) KOLEDAR ($1 edali&ie - 'dCtno- linji« ra/slava na Opčinah Nedelja 26. marca Emanuel, Predrag Sonce vzide ob 5.59, zatone ob ld.25. Dolžina dneva 12.25. Prvi krajec vzide op 9.36, zatone ob 1.48. Jutri ponedeljek 27. marca Rupert. Srdan ?o SPOMINSKI DNEVI 1943 je bila velika partizanska zmaga v Jelenovem žlebu. 1845 27. se je rodil fizik W. C. Roentgen. 1941 27. so se svobodoljubne sile Jugoslavije uprle pro-tiljudski politiki Cvetko-vič-Mačkove vlade in jo strmoglavile. SLAVA PADLEMU BORCU (To pismo je bilo dostavljeno listu ((Giornale di Trieste« 21. marca, a ((resnicoljubno« uredništvo tega lista doslej pisma ni objavilo). POROČILO O II. REDNI SEJI GLAVNEGA ODBORA KZ Za vprašanja, hi zanimajo kmetovalca skuša Kmečka zveza najti vedno najboljšo rešitev Kakor je bilo že omenjeno. I preučevati tudi na splošno Glavni odbor KZ je na svoji seji 24. III. 1950 preučil poročilo strokovnjakov o živi potrebi po kmetijskem pouku. Danes seja občinskega sveta zgoniške občine TUDI TVOJA POMOČ JE POTREBNA. ZATOREJ PRIDRUŽI SE TISOČERIM Ki SO Z E PRICEH Z DELOM. DA BO LETOŠNJI 1 MAJ RES VELIČASTNA PROSLAVA PRAZNIKA VSEH DELAVCEV Danes ob 10 dopoldne bo v Zgoniku sej» občinskega sveta. Dnevni red občinske seje: 1. Citanje zapisnika zadnje seje; 2. poročilo o zimskih delih izvršenih v ekonomiji; 3. pravilnik o občinskih uslužbencih; 4. načrt za javna dela v drugem semestru 195; 5. resolucija za ohranitev STO (predlaga skupina SIAU); 6. resolucija za o-hranitev STO (predlaga skupina SDZ); 7. poziv partizanov miru; 8. ustanovitev zemljiške knjige in katastrskega urada za zgoni-ško področje; 9. odstopitev občinskega zemljišča; 10. poročilo o odobritvi proračuna za leto 1950; 11. obračun za leto 1949; 12. u-pravni prebitek na dan 31. 12. 1949; 13. zakup lovišč; 14. komisija za pritožbe zoper občinske davščine; 15. razno. Huda prometna nesreča na cesti v Sv. Križu Včeraj dopoldne ob 10.35 se je na glavni cesti v Sv. Križu pred poslopjem št. 343 dogodila huda prometna nesreča, katere žrtev je postala 39-letna Angela Credeli iz Nabrežine-Kamnolomi 44. V bolnišnici v Trstu, kamor so jo takoj po nesreči prepeljali, so zdravniki ugotovili, da ima ponesre-čenka verjetno prebito lobanjo, več ran po glavi, zlomljeno levo ključnico in hud možganski pretres, zaradi Česar se o njenem stanju niso hoteli izjaviti. Ponesrečenka se Je peljala s kolesom po glavni cesti proti svojemu domu. Ko je hotela z glavne ceste zaviti na stransko. Je z nasprotne strani privozil ameriški kamion, ki ga Je ponesrečenka prepozno opazila, da bi se mu lahko umaknila. Bila Je že v polnem ovinku, poleg tega pa Je še zgubila oblast nad vozilom. Tako se je z vso silo zaletela v zadnji del kamiona. Sunek je bil tako močan, da jo je vrglo s kolesa in je pri padcu dobila zgoraj imenovane poškodbe se Je namreč izkazalo, da ni nič lažjega, kot razbitj steklo v oknu kakšnega avtomobila in nato iz njega pokrasti vse, kar pride pod roko. Za te vrste tat. vin so posebni specialisti mladi ljudje ki so hitrih nog za primer, če bj se poskus ponesrečil. Včeraj je neznanim tatovom šlo po sreči in so iz a-meriškega avtomobila, ki je parkiral v Ul. Boccacoio. ukradli za 70.000 Ur različnega blaga. Na obroke je kupoval Tatvina iz avtomobila Včeraj je policijska kronika zopet zabeležila priljubljeni način po katerem »delajo« prijatelji tuje lastnine. Do sedaj Na glavni policijski postaji v Trstu se je včeraj zglasil Ges-ses Mino iz Korža 28 In tam prijavil 38-letnega Iaschija At. tilija iy Sv Save 378. Slednji je namreč nedavno tega nakupil pri njem za 60.000 lir razne obleke ter se domenil, da jih bo plačeval v obrokih po 7000 lir. Da bi se laschi pokazal človeka s poštenimi nameni, je seveda izročil prodajalcu 3000 lir na račun. Od tistega dnč na. prej pa Gesses Mino ni več videl nepoštenega kupca, ki ga je včeraj aretirala policija in ga zaslišala. Nje} je priznal, da je vse kupljeno blago preprodal neznanim kupcem za smešno nizke cene. laschi bo seveda končal pred sodiščem. je pretekli petek v popoldanskih urah zasedal glavni odbor Kmečke zveze. Med drugim je glavni odbor potrdil dosedanje sklepe izvršilnega odbora in podan je bil splošen pregled dela in dosedanjih uspehov KZ. V dobi prvega in drugega zasedanja glavnega odbora je KZ priredila preko dvajset krajevnih posvetovanj, na katerih so bila načeta številna krajevna vprašanja in večje število splošnih vprašanj, kj zanimajo tukajšnjega kmetovalca. Za reševanje individualnih < zadev se oglaša čedalje večje število članov v uradih KZ-Urad zveze ima v reševanju številne prošnje za povračilo škode povzročene po vojaščini, za vojno škodo, davčne prizive, prošnje in načrte za boljšanje kraških pašnikov in za pogozdovanje. Najbolj številni so obiski članov zaradi neurejeno sti zemljeknjižnih zadev: vknjižbe, dvig raznih zemlje-kmjižnih izvlečkov itd. Enako se pripravljajo še nekatere vloge za reklasilikacijo zemljišč, za katere prizadeti neupravičeno plačujejo visoke davščine. Med zadeve, ki na splošno zanimajo naše kmetovalce in ki jih le zveza začela reševati, spada med drugim zaščita pri. zadetih posestnikov, ki so primorani prodati svoja zemljišča na podlagi takozvanega zakona za »javno koristne namene« Po 1945 letu je v tem pogledu tukajšnje kmetijstvo utrpelo veliko škodo, ker prizadeti niso prejeli zadostne odškodnine ali je pa zaradi birokratskih postopkov sploh Je niso prejeli-Zaradi tega bo tudi v bodoče KZ točno obveščala prizadete kakšne pravice imajo in jim pomagala da bodo pravično zaščiteni. V ta namen ima KZ že na razpolago svojega tehničnega izvedenca za cenitve ln izdelavo načrtov itd.. Ravnotako se je KZ zavzela za ureditev posameznih in splošnih obmejnih in dvolastniških zadev. Med te spada tudi ugodna rešitev vprašanja odvoza drv iz stometrskega pasu vzdolž Grcčane, Bazovice in Gropade, kakor tudi otvoritev začasnih prehodov, ki bodo omogočili zainteresiranim po najkrajši poti odpeliati omenjena drva. ICZ je na podlagi raznih govoric, da nameravajo tukajšnje oblasti zdhtevati trošarino na omenjena drva, stopila v stik s pristojnimi oblastmi, ki so zagotovile, da ta trditev ne odgovarja resnici in da bodo kveč-jem zahtevali od prevoznikov potrdilo o poreklu blaga, ki bi ga izdale merodajne jugoslovanske oblasti. Poleg tega se je KZ zavzela in napravila potrebne korake na tukajšnje pristojne organe za prenos zemljiške knjige bivših katastralnth občin, in sicer Repentabor, Gabrovec, Zgonik in Salež v Trst. Brez te knjige je namreč posestnikom omenjenih katastralnih občin nemogoče urediti razne zemljeknjlžne zadeve, enako ne morejo sklepati kupoprodajnih pogodb za nepremičnine. Upati je, da bodo pristojne oblasti stvar vzele v preučitev z razumevaniem in da bodo našle medsebojno rešitev- ( KZ je v zadnjem času začela vprašanje nadaljnjega razvoja tukajšnjega kmetijstva m krepitve kmečkega gospodarstva. Zaradi tega je glavni odbor na svojem II- zasedanju zavzel ne. gativno stališče do nameravane ustanovitve centralne mlekarne v Trstu, ki bi z ozirom na današnjo socialno gospodarsko situacijo in na podlagi tu obstoječih zakonov, na podlagi katerih se namerava graditi centralna mlekarna, prizadela tukajšnjemu kmetijstvu predvsem pa živinoreji nov udarec. Po drugi strani pa je glavni odbor na podlagi preučitve situacije prišel do zaključka, da je treba apelirati na oblasti, da nameravane kredite za gradnjo centrale dajo na razpolago za dvig kmetijstva. Tako je peobhodr.o potrebna ustanovitev dvoletne kmetijske šole v Trstu s primerno eksperimentalno bazo, da bo na tak način naš kmet oziroma bodoča generacija Imela možr.ost obstoja in vzgoje za splošni dvig in krepitev kmečkega gospodarstva. (Sklepi glavnega odbora glede centralne mlekarne kakor kmetijske šole so objavljeni na drugem mestu.) Končno je glavni odbor razpravljal o zaščiti poljskih pridelkov pred krajo in prišel do zaključka, da je r.eobhodno potrebno ponovno imenovati poljske čuvaje, ki bodo čutili dolžnost čuvanja poljskih pridelkov, kar pa je predvsem važno, da bodo poznali prebivalstvo in lastnike zemljišč svojega kraja. Zveza bo v ta namen storila potrebne korake pri pristojnih organih. TAJNIŠTVO dali neznano žensko truplo, ki so ga takoj potegnili na svcuj krov. od koder je bilo potem odpeljano v mrtvašnico v Ul, Pieta, kjer je ostalo na razpolago tukajšnjih oblasti. Policija, ki je takoj uvedla preiskavo, da bi ugotovila, če gre za zločin ali samomor, je neznano truplo identificirala za 45-letno jugoslovansko državljanko Zoričič Marijo, roj. H611-wath, stanujočo v Trstu v Ul. C. Battisti 15. Doslej so člani civilne policije tudi ugotovili, da so utopljenko pogrešali od doma že od petka od 17.30 dalje, ko je domačim dejala da se gre malo sončit na miramar-sko obalo. Baje je bila utopljenka zelo nervozne narave. Večkrat se ie baje že tudi izrazila. da bi Se rada vrnila v Jugoslavijo in da ji tukaj ni mogoče živeti. „Resnica o Jugoslaviji mora zmagati..." PIONIRJI! CitaJte pionirsko stran v mesečniku »Glas mladih« in dopisujte. Oddajte dopise na naslov: Pionirska komisija, Ul. R. Manna 29. Preden so zapustili Jugoslavijo, kjer so bili na obisku, so kmetje iz Ko-lonkovca poslali svojim gostiteljem sledeče pismo: Kmetje iz Kolonkovca pri Trstu smo se radevclje odzvali Vašemu povabilu in obiskali Vašo domovino. Ogledali smo si Litostroj ta gigant Vašega petletnega načrta in več drugih podjetij. V času našega bivanja pri Vos smo se prepričali na lastne oči, da vse kar trdijo kominformisti ni nič drugega kot laži in klevete. Videli smo, da Vaši delavci zavestno in z velikim delovnim poletom gradijo sebi in vsem lepšo in srečnejšo bodočnost. Na svoje domove odhajamo prepričani, da se v Jugoslaviji v resnici gradi socializem. Pomagati Vam hočemo s tem, da bomo vsakomur, ki še dvomi o stvarnosti v Jugoslaviji, povedali resnico o tem, kar smo videli. Resnica o Jugoslaviji mo ra zmagati v svetu. Zahvaljujemo se Vam za gostoljubnost, ki ste nam jo v času našega obiska izkazali. Želimo Vam mnogo uspeha pri nadaljnji graditvi socializma v Vaši domovini. Smrt fašizmu - svobodo narodu! (24 podpisov) Tor. Uihto'1 l/llakm Jutri obhajamo petletnico smrti tov. Viktorja Mahneta, ki se je rodil leta 1919 v Trstu ter bil po poklicu mornar. Dva meseca po razpadu fašizma, to je septembra 1943, je šel k partizanom, bil pri narodni zaščiti v Cepovanu, po Vipavskem in na Krasu ter v boju pri Brjah (Vipava) padel 27. marca 1945. Slava njegovemu spominu! OF SESTANEK OKRAJNIH TAJNIKOV OF bo v ponedeljek dne 27. t. m. ob 15.30 na sedežu v Ul. R. Manna 29. Prosvetni krožek na Opčinah bo imel danes 26. t. m. in jutri razstavo knjig na sedežu krožka Alpinska ulica 129. Vabimo ljubitelje knjig, da si razstavo ogledajo. Odbor. OBIŠČITE SLIKARSKO RAZSTAVO Franceta Pavlovca Vabimo vse ljubitelje umetnin, da si ogledajo slikarsko razstavo FRANCETA PAVLOVCA v galeriji uScorpio-ne». 15 izbranih del, ki jih Pavlovec razstavlja, živo prikazujejo njegovo visoko umetniško vrednost. Razstava je odprta ob delavnikih od 9 do 13 in od 16 do 20, ob nedeljah pa od 10 do 13. Gledališče Verdi Danes ob 17 bo poslovilna pl stava igralske družine Adani-C1" mara-Tofano s francosko dijo «Zanimaj se za Amelijw, jo je spisal G. Feydeau. V t** pa bo v gledališču Verdi pb' treh koncertov, ki so na spo(e v tem tednu. PRESKRBA Dvig odrezkov. Jutri rnor^ vsi trgovci na drobno d**®1*, na prehranjevalnem uradu rezke za bele testenine. Isto ®, store vodje podeželskih Pr ^-njevalnih uradov pri SEPRo Upravniki menz bodisi Pr' vatnih ali vojaških n*01*?] dvigniti jutri na prehrani** i nem uradu odrezke za bele stenice. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo v. Nabrežini obvešča vse pevce, da bodo redne pevske vaje vsak torek in četrtek. Prihajajte točno. Obvestilo mlekarnam. morajo vsi lastniki JutP mlek^ prenotirati na prehranjeval*^ uradu dodatke za mleko za ^ sec april. H ten, (Kilt * h Potor irjj tre« t n ; »kito tet. «*ii, ato, r'io t«t jo j bej * «* * t* K ADRIA-EXPRESS DAROVI IN PRISPEVKI Ob tridesetdnevnici smrti pok. RAFAELA BUCIKA darujeta v počastitev njegovega spomina družini Bucik in Ščuka 2000 lir za Dijaško matico. SmiiH izlel na Kanin DANES 26. T. M. OB 11. URI BO NA STADIONU »PRVI MAJ« SKUPSCINA ZA OBNOVO NOVINARSKE ZVEZE ENOTNIH SINDIKATOV. ZAHVALA SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE izraža članom in vsem onim, ki so kakor koli pripomogli ~ k lepemu uspehu družabnega večera dne 18. t. m. najiskrenejšo zahvalo. Tajništvo ŠPORT Tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja. Na igriščih v Brtonigli ob 15: Brtcnigla-Ponzianina; v Piranu ob 15: Piran Novi gradi; v Kopru ob 15: Meduza-Gorica; na Opčinah ob 16: Sv. Ivan-Au-rora; v Izoli ob 15: Montebello-Umag; na Opčinah ob 14: Sv. Ana-Arrigor>i. Tekme za mladinski pokal. Na igrišču na Opčinah ob 9,30: Dina-mo-Bazovica: ob 11.30: Koštalun-ga-Opčine. TilaldiMi! Ustanavljamo Slovensko-hrvat-ski filatelistični klub v Trstu. Kdor želi postati član tega kluba, naj izroči svoj naslov v zaprti ku. verti (z napisom «Za filatelistični klub«) v knjigarni Stoka, Ul. Milano 37. Po prijavah bomo sklicali sestanek za razgovor o osnovanju kluba in za morebitni občni zbor. y Seia conskega upravnega odbora Conski upravni odbor Je v srečo 22. t. m. ponovno razpravljal o načrtu tržaške občine, ki se nanaša na bodoče postopanje z u-službenci, ki so bili sprejeti v službo po 1. juliju 1923. leta. Na sejo so bili povabljeni: občinska svetovalca Cumbat in Venier. glavni občinski tajnik Lonciari, načelnik personalnega oddelka tr. žaške občine Iurcotta in zastopnik ((Assicurazioni Generali« Agacci. ki je v imenu conskega odbora podal svoje mnenje o načrtu. Conski upravni odbor je pooblastil Agaccija in Venierja, naj na pravita poročilo o učinkih, ki bi se dosegli , č* bi tržaška občina za svoje uslužbence uvedla izboljšanja, ki jih določa zakonska odredba z dne 21. rov. 1949. Končno si je conski upravni odbor pridržal pravico, da bo o stvari odločil, ko bo dobil zgoraj omeni«, no poročilo. Predsednik cone prof. Palutan je nato podal kratek izvleček o delu mešane komisije za gospodarske probleme Tržaškega ozemlja v Rimu. O tem delu je na široko razpravljal načelnik ekonomskega in finančnega oddelka ZVU na popoldanski tiskovni konferenci istega dne. VIDALIJEVSKI SINDIKALISTI NA UNIJI ZDRUŽITVE l «MADREPATRIJO» ROVARJENJE MED GRAFIKI z namenom, da se osnuje podružnica italijanske zveze grafične stroke Utopljenka pri Sesljanu Med križarjenje,h po morju so člani posadike ribiške motorne ladjice »Guarino«. ki je vpr-sana v koprskem seznamu, odkrili 2 milji od obale b i ljanu strašno najdbo, V mor. skih valovih so namreč zugte* Z namenom, da bi likvidirali Enotne sindikate in združili ostanke sindikalnih sil, ki so pod vplivom vidalijevcev, s tako imenovano levičarsko strujo Delavske zbornice, namerava g. Tominez — Radichev namestnik — ustanoviti pripravljalni odbor grafičanev. Ta odbor naj bi združil obe grafični skupini v enotno tržaško podružnico italijanske organizacije te stroke (Federazione Na-zionale Italiana Poligrafici e Cartai). V ta namen kroži med zainteresiranimi delavci letak, či. gar sladkobno omledna vsebina naj bi zavedla delavce in jih pripravila do tega, da bi sprejeli gornji predlog, t. j. združitev z italijansko organizacijo. Lepak je vsekakor delo komin-formistov, čeravno je vsebina na na videz demokratični in nevtralni liniji. Opozarjamo prizadete delavce, naj se ne puste zavajati oportunističnim iniciatorjem takšne priključitve, od katere lahko pričakujejo samo škodo-Izdajniško nakano lahko spregledajo takoj, ako si pobiize ogledajo razmere uslužbencev INAM-a, ki se zaradi slabih dosedanjih izkušenj nikakor nočejo priključiti osrednji ustanovi v Italiji, marveč se še naprej bore za avtonomnost tržaške institucije. Prav tako kakor ostalo tržaško delavstvo bi se morali tudi grafičarji lotiti rekonstrukcije lastne sindikalne organizacije in podpreti sindikalni akcijski odbor, ki se je na Tržaškem ozemlju ustanovil prav s tem namenom. V lovarni Gasi i ni odpuščenih 15 delavcev Kakšni izgledi za življenjski obstanek se obetajo v Trstu človeku, ki si z delom svojih rok služi vsakdanji kruh, kaže. jo stalni odpusti z dela, o katerih moramo malone pisati vsak teden. Predvčerajšnjim je bilo zopet vrženih na cesto 15 delavcev tovarne Gaslini z vedro enako motivacijo: nerentabil- nost in neproduktivnost podjetja. Kljub vsem ekonomskim načrtom in toliko hvaljeni prizadevnosti Italije, ki baie žrtvuie ogromne milijone za vzdrževanje nekaterih industrijskih obratov v Trstu, se položaj slabša iz dneva v dan. Takšne vrste prizadevnosti, ki služijo le v propagandne namene in politične špekulacije, kakor vidimo ne morejo rešiti našega mesta. «Izdatna pomoč« ne doseže niti toliko, da bi ohranila mesto vsaj v trenutnih že itak nepovoljnih prilikah. Razmere se slabšajo, kajti milijarde, ako jih v resnici žrtvujejo, gredo-v vse drugačne namene: predvsem je treba podpirati razne šovinistične organizacije in napadalne skupine atentatorjev, potem kulturne krožke, ki se tresejo za italljanstvo Trsta in končno pripraviti spoštljivo vsoto za morebitne ponovne volitve, potem ko sc je videlo, koliko de- narja so požrle poslednie- Po zadnjih procesih na račun tržaške ((Lega Nazionale« se je očitno pokazalo, kam tečejo mi. lijor.i in nihče se nad tem ni iznenadil. Toda šovinistični mestni svetovalci naj nam za bodoče prizanašajo s hinavskimi izjavami o velikodušni pomoči madrepatrije, ki baje na škodo lastnih državljanov do-prinaša tako velike žrtve za nehvaležne Tržačane. Tržaških delavcev doslej še ni rešila ne ena takšna žrtev iz Rima. Pač pa jim prinašajo vse odločitve, ki prihajajo od tam. le ogromno škodo, o čemer nam dovolj zgovorno pričata komaj dobro zaključeni stavki indu strijskih delavcev in uslužbencev INAM-a. In kakor niso znale doslej te «velike žrtve« reševati brezposelnosti deset tisočev tržaških delavcev, tako ni od njih pričakovati pomoči tudi za onih 15. ki jih je pred dnevi odpustila tovarna Gaslini. Ob mednarodnih smučarskih tekmah, ki bodo 2, aprila na Kaninu in kjer bodo tekmovali tudi jugoslovanski alpski smučarji, pniredi Planinsko društvo v Trstu izlet. Smučarji in planinci ne zamudite te lepe prilike. Vpisovanje v čevljarni Pirc — Transalpina, Ul. Settefonta-ne 3, ter v čevljarni Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi 2. ■II RADIO IH JUGOSL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 26. 3. 1950 7.00: Jutranja glasba; 7.15: Poročila v ital.; 7.30: Napoved časa - poročila v slov.; 7.45: Jutranja glasba; 8.15: Poljudne orkestralne skladbe; 9.00: Kmetijska ura (v slov.); 9.30: Kmetijska ura (v ital.); 10.00: Glasbena folklora; 11.15: Solistična glasba; U.45: Na. Šim ženam (v slov.); 12.0: Glasba po željah (v slov.); 12.45: Poročila v ital. - objava sporeda; 13,00: Napoved, časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Pojo ((Fantje na vasi«; 13.30: Oddaja za pionirje (v slov.); 14.00: Glasba po željah (v ital.). 17.00: Oddaja za podeželje (v slov.): 18.30: Lahka glasba; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra: 19.15: Poročila v Hal.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Iz življenja Istrskega okrožja; 20.15: Pester koncert orkestralne glasbe; 20.45: Follie di prirr.avera; 21.45: Operetne melodije; 22.00: Športni pregled (v ital.); 22.10: Dueti iz ocer; 22.30: Ritmična glasba: 23,00: Zad-nje vesti v ital.; 23.05: Zadnje vesti v slov.: 23.10: Jutrišnji spored; 23.15: Glasba za lahko noč; 23.30-7,aključek. priredi sledeče izlete v mesecu APRILU : Izlel v Postojno, ki je bil napovedan za dan ' aprila je preložen na 16. aP" : Vpisovanje do 31. t. m. •»j c Izlel na Bled 'ten š; J; ‘iiti 15. in 16. aprila s prehrano prenočiščem po ugodnih cen Vpisovanje do 31 t. m. Izlel v Celje jn v Marija 29. in 30. aprila, če bo število prijav. Vpisovanje do aprila. Vpisuje in daje pojasnijaj« tovaln-i urad «ADRIA-EXP',*‘ j Ul. F Severo 5, telefon 23- Zimovanje na Planinsko društvo priredi od vključno do vključno 11- aprila z*®°go- nje na Komni v Koči Pot* 0jš 'Set' gatir.-om. Prijave za zimov^ se sprejemajo pri Pircu, Ut- ^ tefontane 3 pri Geču, Trd j i Rivi in na sedežu ZDTV •ker > t; ki |77lC KINO Rossetti. 16.00 in 21.00: Igralska skupina C. Dapporto-E. Giusti. F.xcelsior. 15.00: »Podoba Jennie«. Fenice. 15.00: «Bandoleros». Filodrammatico. 15.00: «Otok na gori«, Van Johnson. y. Allyson. Alabarda. 14.30: «Johnny Belin-da», J. VV.vman, L. Ayres. Garibaldi. 14.00: «Cestni razbojniki«, V. Cortese, R. Conte Ideale. 14.30: «Trubadur», Verdijeva opera. Impero 14.00: «Krvava zoržl«, romanu Blasca Ibaneza. Italia. 14.00: ((Jolanda In Sambe«. Viale. 14.30: »Udarec in nasprotni udarec«. Vittorio Veneto. 15.15: »Zenske in strupi«, C. Colbert, Don Ameche. sobote 25. t. m. V okviru vanja bodo za udeležence' Jjji dince tudi vaje za tel°v $ nastop i. maja. Mladince V jt vamo, da se telovadnih ,v V sedaj marljivo udeležujejo’ ^ je se vrše ob ponedeljkih’ dah irj petkih od 20. dali stadionu «Prvi maj«. tud* bo°ds‘< Med zimovanjem smučarski tečaj pod vou»’gjn Tržačanom že dobro znanes^, priljubljenega trenerja Marijana Ahčina. ROJSTVA SMRTI IN POROKE tilj \ it k fC ie 5, ji’ Dne 25. marca 1950 se J J Trstu rodilo 9 otrok, unirl° oseb, porok pa je bilo 9- .M POROČILI SO SE: “(Lij) Mauro Pittoni in delavka Jffi Altea, uradnik Harold F-in delavka Laura Petrina,p^KJ,j nik Ivan Ferjan Katarina Cappellaro, uradn**., sip Peroša in uradnica K18.!, M*?, Cusani , elektromehanik ‘p0ss*: sv. Jakoba 1 tel. 90-212, • gi-m. Trg Valmaura 10, *e‘; , 5ij,,| Vielmettl, Borzni trg 12, pik . Harabaglia v Barkovliah n'ejejo pod topli-“lej1 ^0 zvaneaa CLN. Hfcto r.- kosit, kt so ju rT2r*-. *• čeprav na njih go- 1(1 p»~ » ^arn°^op>ni za vsak paru«- led, Ktj in doka V„L!e e^a: '‘te Več kaj obrati »n ^ Kpnrt a.reI° v°livno obliu-jtt,!kn?i-n,lh velesil izza časa n ki v°litev, in pa u-S j s°. 9a podvzeli v «•-tefijaA 'zb°ljšajo tarnošn;« > Cartn? s*anje ter edpra-Kiiio !co ntejo o fucc- fSena mirovna pogodba, Ta V» moiaanih italijanskega šovinizma bi tudi ne bila k)šena, ie bi Italija sedaj znova pograbila onih 600.000 Slovence v in Hrvatov, ki jih je spravila pod svoj jarem po prvi svetovni vojni. In če hi ji ljubeznivi pokrovitelji vrgli še 11 nameček sProvincia d i tu-biana« in «italianissimo» Dalmacijo, potem bi mogoče za kratek čas bili zadovoljni s svojo unaravno» mero ob vzhodnih obalah Jadrana. Vs« to bi bilo najtočnejše spoštovanje mirovnih pogodb po poj mih novega mednarodnega ŠE JUTRI JE CAS! JUTRI, V PONEDELJEK 27. T. M. POTEČE ROK ZA VLAGANJE PRITOŽB IN ZAHTEVKOV ZA POPRAVKE GLEDE VPISOV V VOLI VNI IMENIK. OPOZARJAMO VOLIVCE, KI SE SE NISO PREPRIČALI, CE SO VPISANI V IMENIK, DA TO STORE DO NAVEDENEGA ROKA, KER NOBENA POZNEJŠA ZAHTEVA NE VPLIVA NA SESTAVITEV VOLIVNEGA IMENIKA, PO KATEREM SE BODO VRŠILE VOLITVE, RAZ. PISANE ZA DNE 16. APRILA 1950. GLAVNA VOLIVNA KOMISIJA ti;o Ca. v zrno prepričani, ^ ne dvomi, rta *Hnef.?,na francosko-angU:-SHfcj,,. 0 °bljuba 20. mar- K J'^n° iiStuii t “V. II*,»*.- 10 *e v volivne svr- tStKh V®* °blikl Vr<>A' fc^e » kršenje mirovna m telil se še dobro posn-t ten,°.m težko sestavlje-te n* pogodbi z Italijo. ne velesile ze iz- tei,'“Pad Što,716 bo niogoče ostva-telj(. °dnega tržaškega o-t>i bilo zaradi t«-j>e, qe bi se dal Tist ‘!>%t f"inistična italijanska jCV| ia pograbila i21"-/ ki-tja^en pes klobaso, jo ■ hana'1 ta-koj raztegnila še j in, 5teuansko cono STO-1? tedj *?čela obnašati, kakor ^ia Vse to ima. S tem te biia v ničemer kr- prava, čigar najmodernejši zakonik menda namerava izdati ob volitvah v jugoslovanski coni STO-ja tržaška univerza. Treba je namreč napraviti konec «trpljenju» v coni B «Italijani cone B so dosegli mejo tega, kar človek lahko prenese«, tako se ie razpisal zadnji uGiornale del hunedir. 171 sicer zaradi tega, ker ie Vojna uprava JA, kršeč svete določbe mirovne pogodbe, odpravila carinsko mejo z Jugoslavijo in bo s tem blago, ki prihaja skoraj izključno Ig od tam, cenejše, ko ne bo več obremenjeno s carinami in se bo s tem dvignila tudi obča življenjska raven prebivalstva. Doslej $e ni bilo slišati, da bi se bil kak šovinist v Trstu obesil ali skočil skozi okno, ko je bila na tamošnje področie raztegnjena italijanska carinska tarifa, ko je bila med rt<-no A in Italijo odpravljena carinska meja, ko je italijanska vlada iz Rima imenovala najvišje predstavnike pravnega reda na anglo-ameriškem področju STO-ja. ko je odpravila vsako formalnost Za vstop italijanskih državljanov iz Italije na STO in polno drugih stvari, ki so dejansko vključili cono A v Italijo. Vse to niso bile nikake kršitve mirovne pogodbe, ker je ta pač pisana tako, da ima dvojno lice, eno za Italijo in drugo za Jugoslavijo. Vse navedene strašne reči, ki se dogapjo sedaj v coni B, je tekel sedaj kakor čujemo, budni CLN tožit v Rim De Gasperiju in Sforzi. Toda časopisne vesti vedo povedati, da jima misli zaupali še mnogo strašnejše stvari,, in sicer, da je bila izvedena tod agrarna reforma, da ne bo treba streljati kmete in delavce kot zajce, kakor ravno sedaj dela po vsej Italiji Scelbova policija, ki. naj bi po najiskrenejših ‘željah CLN svoj demokra-tično-prepričevalni postopek raztegnila tudi na jugoslovansko con o STO-p. Tedaj bi bilo šele ustvarjeno ono pravo eozračje», v katerem je edino možno izvesti svobodne volitve. Da b0 slika še bolj pestra vedo v reakcionarnih krogih tudi to, da se v coni B odstra-nja in ukinja industrija, pri čemer jih nič ne moti dejstvo, da ni v vsej coni B niti enega brezposelnega, da se doslej ni ustavil niti en stroj in da se gospodarsko življenje razvija s poletom, kakor ga doslej ti kraji niso še nikdar -videli. Gospodje, ki gledap izza Debelega rta na ta lepi košček zemlje kot z daljnogledom na mesec, naj se zavedajo, da tukaj še vedno ni luna. Neslanosti, ki jih trosijo o pritisku na prebivalstvo, o izkrivljenih volibnih imenikih, o podkupovanju. in zastraševanju, so tako očitno izposojene in zastarele - lažnive volivne kuhinje, ki vedno servira take neokusnosti, ka,dar vidi pred sabo polom, da jim danes ne bo nihče nasedel,- Imeli so vsi čas. da se udeleže votivnega boja. postavijo kandidate in pokažejo svojo silo, saj je zakon o volivni propagandi tako svoboden da tega navzlic vsemu hinavskemu zavijanju ne m-0' ri‘ utajiti niti vesoljna kom-, informistično - reakcionarna fronta. Kdor ni imel poguma nastopiti pred ljudstvom s svoiimi, edino odrešilnimi nauki in programi, je pač zamudil vlak, ki se ne vrača. Zaman je sedaj ves krik in vik, zaman zavijanje oči, psovke in klevete, ki jih rodi onemogla jeza. Zgodovina gre svoio pot, ona piše sodbo za sedanjost in bodočnost. Tjiudska fronta gleda mirno na to sodbo, zavedajoč se vloge. ki ■ ji jo je lakaj dodelila zgodovina. Pozivi na l Delitev posestnih listin po agrarni reformi pred skoro tremi leti v S.rminu pri Kopru. Našemu kmetu zemlja ni bila darovana, priboril si jo je s težkimi žrtvami v narodno - osvobodilni borbi. To naj si zapomnijo vsi tisti, ki bi radi obrnili tok časa na dobo, ki je slična danes v Italiji, kjer Scelbova policija pobija kmete jn delavce, ki hočejo delo in kruh. To naj si zapomnijo tudi tako imenovani socialisti, ki imajo v svojem vclivnem programu «reformo» agrarne reforme. Volitve postavljajo naše ljudstvo pred odgovorno nalogo. Zato morajo volivci vedeti, da pomeni voliti SILF — voliti pridobitve NO J, ljudsko oblast in s tem med drugim tudi agrarno reformo V vseh delovnih kolektivih in sindikalnih podružnicah našega okrožja se vedno bolj razvija predvolivno tekmovanje. Enako so si napovedale tekme delovne brigade in celo posamezni delovni oddelki. Tekmovalni duh je zajel vse delavstvo, ki hoče s tem izpričati, da ne vidi v prihodnjih upravnih volitvah običajno dejanje, marveč da jihi smatra kot mejnik politične zrelosti vsega ljudstva, ki naj s svojim glasom za kandidate Slovensko-italijanske ljudske fronte odobri vso politiko naših predstavnikov, vso linijo, kj jo je zavzela y zadnjih letih ljudska oblast ter naša KP, ki je najvažnejši činitelj vsega našega udejstvovanja in napredka. Povsod so bila sklicana številna zborovanja in sestanki. Posebno v tovarnah, podjetjih in na sedežih delavskih organizacij je vse te dni izredno živahno delovanje. Lahko režemo, da se Udeležujejo delavci in delavke skoro stoodstotno teh manifestativnih zborovanj. To nam so pokazali na primer pri podjetju De Langta-de, Edilitu. Gradbenem podjetju v Semedeli, Adriii in d.m-god. Na teh zborovanjih razpravlja delavstvo o pomenu teh volitev, zlasti glede na trenutni domači jn zunanji politični politični položaj. Na mnogih sestankih je prišla do močnega izraza tudi diskusija o naciona- lizaciji, ki je tudi programna točka ljudske fronte. Prav tako so se bavili s vprašanjem agitacije in podobno. Naši delavci in delavke so od vsega začetka sklenili, da bodo dali volitvam tudi na zunaj svečapejši pomen.’ Zato izvajajo predvolivno tekmovanje. POZOR ! Odkupno podjetje »Osrednja mlekarna)) d.z o.z. v Kopru obvešča vse interesente, da odkupuje mleko, jajčka in perutnino po vezanih cenah in v prosti prodaji po ugodni ceni. Ves odkup je organiziran preko kmetijskih prodajno-nabavnih zadrug. Naj navedemo nekaj primerov. Sindikalna podružnica gradbenega podjetja «Istra» v Umagu je pozvala k tekmovanju podružnico ..Edilita« v Bujah v naslednjih točkah: stoodstotna izvršitev delovnega plana, prekoračenje sindikalnega delovnega plana; okrepitev delovne discipline za 6 odst., zmanjšanje produkcijskih stroškov za 5 odst. in končno ustanovitev lastne trgovine, kjer bodo delavci in nameščenci podjetja preskrbljeni z vsem blagom tako, da se jim ne bo treba nastavljati v vrsto pred skupnimi razprodaialnieamt. Podobno je izzvala na tekmovanje sindikalna podružnica «VINQ-PLOD» v Bujah podružnico «VINO» v Kopru. Delovni kolektiv «\TNO-PLOD» se •je obvezal, da se bo udeležil 100 odst. volitev jn oddal svoj glas za kandidata Ljudske fronte. Nadalje so se člani izjavili. da bodo odpravili neopravičene zamude In neopravičene izostanke z dela. Enako hočejo prištediti 10 odst. raznega materiala in si ustanoviti društveno knjižnico. Takšne in podobne so obveze naših ročnih delavcev kakor tudi delovne inteligence, ki na-meimvajo na ta način dati poseben pomen in počastiti prihodnje volitve. Reakcionarni in kominformistični blok bo seveda naprej tulil svoje, toda zaman, ne bo se mu posrečilo, da bi odvrnil r.aše tovariše in tovarišice od dela, katero so se odločili izvesti za tako visok cilj kakor je socializem, ki je istočasno cilj tudi vsega ostalega proletariata na svetu. Množična šDorlno Športna strelska sekcija dru-štva «Proleter» v Kopru organizira danes, v nedeljo množično športno streljanje v sledečih krajih: v Kopru, Dekanih, Vanganelu in Novem gradu. Streljanje se začne točno ob 14. uri popoldne. Vabljeni so vsi ljubitelji tega športa, da se ga številno udeležijo. ,. ■'^•4 • ‘•■hfftf: M ?£lED SAMOSTANOM v STRUNJANU. Kakor smo že pisali, sta imela ta dva ^ il“- ela? da bi se tja preselil zavod za gluno- Reakcionarni listi v Trstu so pisali, da so S OAIVIVZOIZVIMJIVI V Oipu*’«™"- —,,, , __ Srjte na razpolago veliko poslopje in nista hotela, da bi se tja preselil zavod za gluho-k.?.Spdai ip \r -nnslnnin sindikalnih tečaj. Re« 1 k.. ~ke. Sedaj je v poslopju sindikalnih tečaj. ^ kai j Pregnani. Tu jih vidite pred samostanom. Na vprašanje našega urednika kako m 1 odgovorila: (.Življenje nam poteka mirno. Sitnosti nam ne dela mhce» tyiki , - . tovarni Arrisoni .o«?-*0 llelBvali „ ‘mt>i zadnje dni svoje V .tetiv,3—' sveim laso je te uStni ‘:varni Arrigoni 21. in /ooelea pa 22. mar-•4V1- ' 0 steje delavski svet 4J Članov, sestoji e Ampelee 41 oseb, in nameščen- ,1 h delavcev ' 11 4 \ N>C Drvei’> | VNai SVeti £| Sedite?1 LA ■zvedbo plana < ^ Si5'tei i S0 konstituirali od- t *• k.0* M;' so izvolili iz svo- sestanku razpravljali telN in tajnika. l‘t; ,;stetfh*Vzeli najboljši lo-, 'T ‘ borte in odločn ■O on 'tei° Sc <},£rrlaonUu < St™ J) pro- in Ampe-ir, delavke za- nje brigado št. 6, ki drži sedaj v svojih rokah prehodno zastavico Nasprotnica ji hoče zastavico na vsak način v borbi iztrgati. Nekatere drug^ brigade so se obvezale. da bodo povišale proizvodnjo od id do 30 odst. Za volitve se je ustanovila prostovoljna delovna brigada, ki se je zavzela, da bo okrasila tovarno z zastavami, napisi in z zelenjem. Poleg tega do vsako nedeljo sode-1 lovala pri prostovoljnem delu na raznih gradbenih objektih v mestu. V obet. imenovanih tovarnah prevzemajo stalno tudi drugi tovariši in tovarišice razne delovne obveznosti. Novel Egidij nazaj ’v srednjeveško suženjstvo )n še enkrat pričeti tlačaniti ((socialistu« Nobileju in ostalim; «že-rarkom«. Družina Bertoka Nazarija, ki j skozi devetdeset let delala kot kolon pravi, da bo branila zem Ijo, ki jo je dobila po odloku grame reforme s tem, da bo čim. več prispevala v delu za skup. nost. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 Jutri razdeljevanje podpor brezposelnim Po zločinskem napadu na sedež P F S Še trdnejši v obrambi naših pravic! Kot stuo že v včerajšnji številki našega lista poročali, je požig sedeža DFS za Benečijo vzbudil val nepomirljivega o-gorčenja, ki je nov in obenem najboljši dokaz navezanosti ljudstva na svojo organizacijo. Vest se je kot blisk naglo razširila po vsej Nadicki, Sovo-denjski dolini ter med vsem demokratičnim ljudstvom Benečije. Tam. kjer je še dišalo po dimu in je bilo poznati sledove zločinskega dejanja, ki jih je lahkr’ napravila samo hudodelska roka, sp se popoldne in proti večeru kot v odgovor na vse to zbirali ljudje, delovni ljudje, kmetje, ki so s seboj, kot včasih za staro pravdo. nosili lopate, grablje, vile, ker niso hoteli domov, ne da bi prej pokazali svoje ogorčenje nad tako nezaslišano podlostjo. Na sedežu svoje organizacije je ljudstvo ostalo pozno v ncc ter prepevalo zmagovite partizanske pesmi, ki so spremljale tudi pogumne borce za svobo bo V njihovih najtežjih trenutkih ter jim bile za vzpodbudo trdni toda pravični borbi. Ce so teroristi slovenskega ljudstva v Benečiji mislili, da bodo s požigom sedeža njihove politične organizacije vzbu- Doberdob Danes občni zbor posojilnice Kmečko-obrtniška posojilnica v Doberdobu bo imela danes 26. t. m- ob 9.30 uri svoi redni letni občni zbor v občinski so bi. Dnevni red je naslednji: 1) Citanie zapisnika prejšnje seje načelstva; 2) čitanje bilance za leto 1949: 3) odobritev bilančnega računa: 4) poročilo načelstva in nadzorstva: 5) volitve novega odbora: 6) razno. Ker ie dolžnost vseh članov posojilnice, da se udeležijo občnega zbora. priporočamo točnost, ker bo zbor začel točno ob 9.30 uri. Lahko se ga udeležijo tudi tisti, ki niso člani. Predvsem pa priporočamo, da pridejo na občni zbor tudi gospodarji iz bližnjih vasi. kot so Jamlie in Dol. Ti se bodo lahko vključili v našo posojilnico, ki bo tako postala močnejša. dili med njimi preplah in misel. da se za svoje pravice m vredno žrtvovati, potem jim lahko takoj povemo samo to, da je bilo ogorčenje ljudstva in njihova odločnost na taka l'«l vanja najboljši odgovor. V zvezi s tem dejanjem je imel predstavnik za Benečijo tovariš Mario Kont s tamkaj š-n-iim brigadirjem orožnikov razgovor, v katerem je slednji iziavil. naj Slovenci, če se hočemo boriti za sv oj jezik, odidemo iz Italije, ker je Italija samo za Italijane. V razgovor ie posegel tudi kapitan orožnikov. ,ki je prišel nalašč za to iv Čedada, ter je tovarišu Kontu dejal, zakaj je preselil sedež organizacije lz svojega sta. novanja v Sent Peter. Cc bi te-gu ne napravil, bi se tudi kaj takega ne bilo dogodilo. Kapitanu orožnikov, ki misli, o'a se jc s temi besedami salo-monsko izvlekel iz blata, .namesto da bi skrbel za red in mir vasi, lahko povemo da je DFS politična organizacija, in kot taki je s statutom zajamčeno, da sme postavljati svoje sedeže, kljer le more, predvsem pa v središču kompaktno naseljenega slovenskega ozemlja. Povemo mu tudi to, da je Fronta svoječasno iskala v samem Čedadu prostor za seoež svojega odbora, vendar sc je moral ta preseliti v Sent Peier, ker v Čedadu ni bilo za to prostora. K strupenosti in sovražnosti kapitanovih besed proti Slovencem pa ni pripomogla samo klerofašistična propaganda, ajnpak je Pr' izoblikovanju protiljudskega in predvsem protislovenskega lika pripomogla tudi kominformistična gonja. Kapitan je namreč skušal opravičiti svoje protislovensko stališče z izjavami knmin-formistov. Dejal je: «Saj je tudi Komunistična partija proti vam. V sVojem glasilu «Unita» Je že večkrat zapisala, da ste banda špijonov. Te izjave mi bodo kot osnova prt raziskovanju ali ste ali niste HpHoni.« Te izjave so nov dokaz, kako tesno je povezana med seboj vsa protiljudska koalicija s kominformističnimi klevetniki, ki tvorijo enotno protislovensko io nedemokratično front'', katere izključen namen jn želja sta. da čim boli prestrašijo slovenski živelj v Benečiji, ki naj bi Se tako odrekel svojim upravičenim zahtevam. Ljudstvo, ki se je pozno v noč razgovarjalo na sedežu Fronte, je sklenilo, da bo s prostovoljnimi sredstvi popravilo vso škodo, ki je bila prizadejana. Darovi Za Dijaško matico v Gorici so darovali: Černetič Katarina iz Prosnida 4000 lir, družina Birtič iz Brišč ob obletnici smrti pokojnega očeta Jožefa 500 lir; ga. Pavla Korerj iz Gorice 500 lir mesto cvetja na grob pokojne Rudolfe Vidmarjeve: Podporno društvo v Gorici v počastitev spomina g. Vidmarjeve 5000 lir Pošten deček Vižintin Ferdinanda, ki je j pred dnevi naznanila policiji, j da je pri neki predstavi v kinodvorani Moderno izgubila denarnico z osebnimi dokumenti in 140 lirami, je včeraj prijavila kvesturi, da ji je neki deček prinesel nazaj denarnico, ki io je našel v kinu. In potem? Naraščajoči bedi in brezposelnosti po vsei Italiji se dnevno umikajo čez državno mejo številni italijanski delavci in delavke. Mnogi si'ilegalno, ker nimajo toliko denarja, da bi si preskrbeli redni potni list, pomagajo v Francijo in Švico, še številnejši pa gredo iskat kruha čez vzhodno meio v Jugoslavijo. Iz Vittorio pri Ragusi sta pred dnevi z vlakom prišla v našo pokrajino 28-letni Nunzio Di Stefano irj 25-letni Jožef Rim-mando- Iztooila sta v Krminu in se brez obotavljanja odločno napotila proti meji. Toda na poti do kruha so ju ustavile obmejne italijanske straže, katerim sta mladeniča obrazložila njihov položaj in povedala svojo namero. Ker Da sita vrana lačni ne verjame, so ju stražniki odvedli v zapor in prijavili sodnim oblastem zaradi nameravanega nezakonitega prestopa državr.e meje. S tem sta delavca zaenkrat preskrbljena z zelj-nico v zaporu, in potem? Zaplemba revije Na podlagi odredbe republiške prokure v Rimu so agenti javne varnosti včerai zaplenili v raznih časopisnih agencijah in prodajalnah skupno 147 izvodov reviie «Fol]ie» št. 3, verjetno zaradi nemoralne vsebine Na podlagi odločbe Pokrajinskega odbora za pomoč brezposelnim je občinski pododbor sklenil, da bodo z razdeljevanjem tretje podpore brezposelnim pričeli jutri, ponedeljek 27. marca t. 1. Podporo bodo delili v občinskem podpornem uradu v Ul. Baiamonti 22. kier bodo brezposelnim dali nakazilo za dvig denarne podpore pri mestni hranilnici. Podpora se bo izplačevala v sledečem redu: v dne 27. ir; 28. m are:j za priimke z začetnico A, B, C; 29. - 20. marca za črke D. E. F, G: 31. marca za H. K. I, L; 1. aprila: M in N: 3. aprila: O. P in Q; 4. in 5.’aprila: R. S in T; 6. in 7. aprila: U. V in 7. Družinski poglavarji, ki imajo pravico do te podpore, se bodo morali najprej javiti na Pokrajinskem uradu za delo s knjižico brezposelnosti vseh članov njihovih tlružin. Urad za delo jim bo na tej podlagi izdal potrdilo o brezposelnosti, ki ga bodo po odobritvi Zavoda za socialno skrbstvo odposlali na ECA. Družinski poglavarji, ki imajo kakega družinskega člana zaposlenega, bodo morali občinskemu pododboru predložiti .plačilno kuverto, Do omenjene podpore imajo, pravico tudi oni brezposelni, ki so se vpisali v Uradu za delo z dne 28. februarja t. 1. medtem ko podpore ne bodo prejeli oni,1 ki so jih zaposlili' z dne 15. marca t. 1. Izsledili so tatu Po natančni preiskavi je go-riška policija včeraj izsledila tatu, ki je. kakor smo že poročali, odnesel iz avtomobila Oli-vija Norberta, ki je bil v garaži Martinisa Edmea v Ul. Ca-scino št. 3. Gre za 23-letnega Slemitža Lucijana iz Ul. XX. septembra 42. Slemitza so aretirali in zaplenili ukradeno blago. Mudilo se ji je v šolo Včeraj zjutraj je 12-letr.a učenka Cosliani Amelija iz Svetogorske ulice 99 malo kasneje vstala. Da bi ne zamudila pouka, je stopila na kolo in naglo zdirjala v mesto. Ko pa pride v Ul. Mazzini, se ji na ovinku kolo spodrsne in deklica se prevrne. Pri padcu se je ranila v obraz in potolkla kolena. IEJA OB(!OSKEGA SVETA Ljudsko oblast in Jugoslavijo obtožujejo z namenom, da prikrijejo svojo fašistično preteklost Občinski svet "ni kompetenten za obsodbo bombnih napadov,, Včeraj zvečer se je pod predsedstvom podžupana Devetaga nadaljevalo zasedanje mestnega občinskega sveta. Uvodoma je dejal, da proslavlja predsednik republike 76-letnico svojega rojstva ter predlagal, naj1 se vsi svetniki spomnijo tega človeka, ki s svojo osebo ((Simbolizira nadstrankarsko demokracijo in mir v deželi«. Najprej je bilo na vrsti razpravljanje o predlogu svetoval, ca Polesija, naj se prizna ob-čiaskemu svetu pravica, da lahko sam postavlja nove čla- ^»stiT Iz“> voli- ‘0 K 'iv (ilavitve 1. maja teh t1"1 te7„Vainib dogodkov 'vH(j "teno J °t)veznosti, ta-V. ' Kakor tudi kolek- i^hi erjU R “ ..... so se spodaj T“1 Ana za C*is hr,a'a ^>Gk^aC MarlJa 50, la 3q .run,a "Jeva ,„ tend: a 50, Koreni- te ( „ Za 40 v Mar|ja 10' t(Tr| An, bac TiV terle Ame-,n ‘Ja 35 odst * .27 ^niše^r1-' Pozvala m bri-a na tekmova- Ljudska univerza v Pnrtoruzu Zaradi tehničnih ovir Je bi,° predavanje »Nova pota zdravlje-nja v medicini« odloženo P°“ nedeljek zvečer ob isti uri in na istem mestu. Pobegi Tako odgovarjajo zadrugarji na klevete Člani obdeloval) e zadruge »Drugi oktober« in ostali vaščani iz Pobegov pri Kopru pravijo zvezi z obrekovalno gonjo in vo-livnim programom ((socialistične« stranke, ki je postavila med drugim tud| točko «reformo» agrarne reforme, da nisp niti najmanj pripravljeni napraviti koraka (Nadaljevanje in konec) 27. Višje vodstvo ima pravico izmenjati nižje vodstvo ali posamezne člane, če se ne ravnajo po pravilih ZSM. V primeru izmenjave vsega vodstva Je dolžno višje vodstvo najkasneje v štiridesetih dneh sklicati konferenco, odnosno kon. gres organizacije, da se izvoli novo. Konferenco ali kongres pripravi in vodi od glavnega odbora začasno postavljeni pripravljalni odbor. V primeru neaktivnosti glavnega odbora ima pravico članstvo organizacije na zahtevo na-vad..e večine članov sklicati kongres in izvoliti nov glavni odbor. 21. V primeru, da Je posamezni član vodstva premeščen, ali mora ir drugih razlogov prepustiti zaupano mu odgovornost, ima pravico dotlčni odbor v sporazumu z GO kooptirati novega člana. V primeru, da je treba kooptirati več kot tretjino članov, se mora sklicati konferenco, odnosno kongres. OSNOVNE ORGANIZACIJE 29. Osnovna organizacija ZSM je krožek, ki ga tvori mladina na vasi, v mestu, v tovarni, v podjetju ali v šoli. 30. Krožek se ustanovi z najmanj 5 člani ZSM, ki izvolijo iz svoje srede odbor od 3 do 7 članov. • 31. V večjih in razpršenih vaseh se lahko, po mnenju krajevnega vodstva in z odobritvijo glavnega odbora, ustanovi več krožkov. Za pravilno koordinacijo dela ter za kontrolo zadanih sklepov se tem postavi na čelo posvetovalni odbor, ki ga tvorijo predsedniki in tajniki posameznih krožkov. 32. Posvetovalni odbor se mora sestati najmanj enkrat mesečno. 33. Krožek se sestaja enkrat mesečno po sklepu krajevnega odbora ali na zahtevo najmanj navadne večine članov krožka. Krožek obravnava na sestanku vse probleme organizacije, postavlja naloge, vodi kontrolo nad izpolnjenim delom ter določa odgovornosti posameznim članom. 34. Na sestankih krožkov se volijo, odnosno predlagajo delegati za konferenco in kongres ZSM. 35. Krožek ima enkrat v letu svoj občni zbor, na katerem podaja odbor članom poročilo o vsem izvršenem delu, o morebitnih napakah in predloži načrt za bodoče delo. ORGANIZACIJA V MESTU 36. Vodilni organi v mestu so mestna konferenca In mestni odbor ZSM. 37. Mesto se deli na kvarte. vsaki kvart ima svoj krožek, aa katerem obravnavajo in rešujejo vse probleme mladine mesta, volijo delegate na konferenco, sprejemajo in kontrolirajo sklepe ter določajo naloge posameznim članom. 3*. Mestno konferenco tvorijo delegati iz posameznih krožkov, na kateri izvolijo mestni odbor. Konferenca se vrši najmanj enkrat letno. 39. Izredna konferenca se sklicuje po sklepu GO ali na zahtevo najmanj navadne večine članov. 40. Mestni odbor šteje od 7 do 11 članov. 41. Mestni odbor mora biti v stalni povezavi z glavnim odborom. FINANČNA SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE ORGANIZA CIJE 42. ZSM se vzdržuje ? sledečimi dohodki: s članarino, prostovoljnimi prispevki članov, jz do-hodkov kulturnih prireditev, razstav, športnih prireditev itd. ne davčnih komisij, ki so bili izvoljeni od občinskega sveta, in to v primeru že bi oni dali demisijo. Predmeta so se dotaknili svetovalci Pavlin, Del Pin, Pustetto, Stecchina in Po-lesi, nakar je bil predlog odbora potrjen z veliko večino glasov. V nadaljevanju seje je ponovno spregovoril odbornik Polesi, v zvezi z delovnim pravilnikom o občinskih delavcih. V novem pravilniku, je dejal odbornik Polesi, je v glavnem zajeto vse, kar se tiče delovnih odnosov občinskih delavcev posebnim ozirom na socialne pravice. Poleg tega pa je namen pravilnika, da se delovni pogoj; občinskih delavcev in državnih čimbolj izenačijo. S strani svetovalca Pavlina je prišel nato predlog, naj se v zvezi s pravilnikom razpravlja točka za točko ter naj vsak, ki ima kaj dodati, to pove, ko bo govora o določeni točki. Pravilnik, ki so ga na skupnem sestanku že preučili posamezni vodje političnih skupin, so nato hitro preleteli ter ga z veliko večino glasov tudi sprejeli. Sledila je tajna seja, na kateri novinarji in občinstvo niso smeli biti prisotni ter zaradi tega čitateljem o poteku razpravljanj ne moremo nuditi točnejših podatkov. Po končanem razpravljanju «za zaprtimi vrati« je svetovalec Vodicer predlagal resolucijo v zvezi z lastnikom avtopod-jetja Ribi, o čemer pa naj se razpravlja kot posebna točka na drugem zasedanju občinskega sveta. Ogiasil.se je t idi svetovalec DFS Pavlin, ki je ponovno zahteval od občinskega sveta, r.aj obsodi teroristični bombni napad na trgovino Koren, Temu predlogu se je uprla vsa tako imenovana italijanska večina v svetu ter pričela soglasno odgovarjati, da za take stvari občinski svet ni kompetenten. Vstal je tudi Bones, ki je verjetno zaradi odsotnosti svetovalca Culnta kar sam mesto njega opravil protislovensko in zagrizeno reakcionarno reboto, pri čemer je pričel ponovno pogrevati toliko obrabljene fraze o deportirancih itd., da noben pošten človek stvari ne jemlje več resno Namesto da je svetnik Bones izgubljal dragoceni čas s protislovenskimi izpadi, bi bilo veliko bolje če bi resneje prisluhnil besedam svetnika DFS tovariša Pavlina, ki je dejal, da smo Slovenci pod Italijo predmet največjega zapostavljanja in teroriziranja, kar kaže ponoven primer požiga sedeža DFS v Sent Petru ob Nadiži ter kalvarija slovenskega ljudstva na Rabu. ki je tudi delo Italije. Svetovalec Bones naj se resneje zamisli nad usodo italijanskih državljanov slovenske narodnosti pod Italijo, k; jih klerofašistična vlada preganja, kakor pa da obtožuje ljudsko oblast in Jugoslavijo neresničnih dejanj', katerih namen je zelo prozoren — prikrit svoja zla dejanja. Svet je nato z 22 glasovi sprejel predlog, ki pravi, da svet ni pooblaščen razpravljati za sprejem takih predlogov. ROJSTVA SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 19. do 25. t. m. 19 rojstev. 7 primerov smrti, 8 vknji-ženih porok in 4 poroke. Rojstva: Maligoj Jožef, Batti-sti Robert, Petarin Karel, Habjan Ajidrej. Blažiča Dijana, Morassi Ivan. Bevilacqua Marija. Bratuž Roža. De Gressi Alojz. Spano Jožica. Perko Diego. Grusovin Marija Roza, Kos Ivan. Koniedic Marcij, Hinek Jožica. Vižintin Marija, Berdon Flavija (rojena mrtva), Grapu-lir; Loretta. Peterin Ida. Smrti: 86-letni gostilničar Lutman Peter. 83-letna gospodinja Gentile nor. De Fuortes Milka, 51-letni delavec Bregant Olivij, 72-letni trgovec Pagnac-co Ivan. 61-letna gospodinja Jančič, vd. Peršolja Klementina, 68-letna gospodinja Repassi vd. Battistuti Ester, 2 dni sta-> ra Bevilacqua Marija. Vknjižene poroke: glasbenik Freschi Marij in gospodinja Muzio Roza, zasebni uradnik Feresin Arrigo in učiteljica De Colle Lilijana, policist Gher-mini Karel in natakarica Gava Karla, šofer Blažič Alojz in gospodinja Bitežnik Bazilija, kmet Castellan Valerij in tkalka Fellatti Rina, delavec Giordano Bruno in delavka Crespi Angela, uradnik Marzari Aldo in gospodinja Terčalj Marija, dr. Baša Stanislav in gospodinja Fegic Nada Poroke: podčastnik Kogoj Henrik in gospodinja Soudat Danica, šofer Piccoli Renato in šivilja Saccon Dina. uradnik Pastorizio Nikolaj in gospodinja Secci Delija, geometer Bar-tolotti Walter in učiteljica Meden Alisa. KINO VERDI. 14.30: «Velika zmaga«, J. Wayne. VITTORIA. 15: ((Veliki greš- nik«. G. Peck. CENTRALE. 15: «Ura, kraj ir.' deklica«, D. Morgan. MODERNO- 14.30: «Sicilske večernice«, C. Calamai. EDEN. 14.30: »Teksas«, C. Trc-vor. PRIMORSKI DNEVNIK 26. marca i Z / I Oli prazniku jugoslovanskih žena V duhu spremljamo danes ~ene Jugoslavije, ki gredo strnjene na volitve in dajejo s tem najboljši in tudi najostrejši odgovor vsem obrekovalcem njihove domovine in vsem onim, ki bi radi prikrivali resnico o jugoslovanski stvarnosti ter zavirali rast sil miru in napredka- Spominjamo se prvih volitev v ustavodajno skupščino 1945 leta. Med njimi in med sedanjimi volitvami v naj-vBje narodno predstavniško telo je Čudovita podobnost tudi v težnjah, ki so jih tedaj gojili odkriti in prikriti sovražniki nove, svobodne in neodvisne Jugoslavije, ki se je izvila iz okov zatiranja in izkoriščanja. Upali so, da bodo barantali na njen račun in na račun njenih narodov ter da se bodo uresničili vsi zanje toliko obetajoči načrti z razdelitvijo Jugoslavije na sovjetsko in anglo-amerisko interesno področje. V svojem upanju pa so bili prevarani, ker so se jugoslovanski narodi na volitvah izrazili, da hatCejo Živeti v federativni ljudski skupnosti. in potrdili vse tiste družbeno politične in ekonomske spremembe, fcj so nastale in se oblikovale v narodnorosvobodilni vojni in ljudski revoluciji- Jugoslovanske zene so tedaj pristopale k volivnim Žaram, z a vedno so pokopale svojo temno, suženjsko preteklost, ki jih je vse življenje ovirala in teZila na vsakem koraku. Postale so enakopravni državljani, odpirala so se jim vsa razvojna pota, vse motnosti udejstvovanja so postale tudi njihova svojina. Pravno in pred vsem svetom je bilo potrjeno to, kar so pečatile od 1941 leta dalje• ko so naUe pot v narodno-osvobodilno borbo. Tudi v njej so bile polnopravne in izenačene z borci v pravicah in dolžnostih, ki so jih radovoljno sprejemale nase vedoč, da postavljajo temelje novemu Življenju, ki bo vzklilo tudi iz tega, kar bodo same prispevale zanj. Bile so kurirke, obveičevalke, bolničarke, terenke in borke. Sodelovale so v narodno-osvobodilnih odborih, ki so predstavljali jedro novonastajajoče ljudske oblasti. Kaj vse niso bile in česa vsega se niso lotite, da bi približale dan zmage nad fašizmom in nacizmom ter 'dan rešitve in osvobojenja delovnega ljudstva- Borba in to, kar so same vanjo prispevale, je u-stvttrjalo v njih zavest polno vrednosti, jih politično gradilo in kulturno dvigalo. Te junalke, ponosne zene so ob resoluciji Informbiro-ja, s katero je vodstvo Sovjetske zveze hotelo ponižati socialistično Jugoslavijo, ji vsiliti neenake pravne odnose In uveljaviti nad njo svojo negemonijo, naHe v sebi dovolj moči, da so se skupno s svojim ljudstvom tej krivici uprle. Storile so to zaradi resnice, ki jo je nemogoče zanikati■ zaradi pravice, ki so si jo, jugoslovanski narodi priborili v na-rodno-osvobodilni borbi in ljudski revoluciji, da kot enakopravni in neodvisni gradijo socializem, in zaradi dolžnosti do samih sebe in do borbe za napredek človeštva. Od tu je tista njihova nepremagljiva sila, s katero pristopajo k izgradnji soda llzma, ne meneč se za napore in Žrtve- ki jih terja od njih Vse. kar koli storijo storijo zase. za svoje lepše, človeka vrednejše Življenje, za srečo in bodočnost svojih otrok. Nikoli bi ne dopustile, da bi kdor koli hotel ugrabiti jugoslovanskim narodom to, kar so si v neenaki in tetki borbi priborili in kar danes zavestno in hote u stvarjajo. Za to pojdejo s pesmijo na ustnicah na volitve• kjer bodo oddale svoj glas za Tita, za partijo, za socializem, za poglabljanje ljudske demokracije, za neodvisnost jugoslovanskih na rodov in vseh narodov sve- Casi, v katerih so bile potisnjene v ozadje in so se zaradi svoje neenakopravnosti čutile manjvredne, so zatonili za vselej. Nemogoče je ubiti v njih ponos, ki je zrastel v narodnoosvobodilni borbi in ki se v borbi za izgradnjo socializma nadalje utrjuje. Narekuje jim da pretvarjajo dan za dnem s stalnim večanjem delovnega elana direktive partije v H-vo socialistično stvarnost. Ta stvarnost ne pozna obljub, kot so jih poznali vsakokratni reZimi v stari Jugoslaviji, in plodovi dela, ki nastajajo v njej. so izključna last jugoslovanskih narodov. Vse to je ienam Jugoslavije tako kot na dlani, zato so volitve v najvBje narodno predstavniško telo zanje največji praznik, praznik svobode in neodvisnosti njihovih narodov, obenem pa tudi praznik njihove lastne svobode in enakopravnosti. Brigada kongresa ASIZZ OB ZAKLJUČKU DEL IN NAJSTAREJSA IN NAJMLAJ. SA BRIGADIRKA: 68-LETNA BERTOK MARIJA IZ POBEGOV IN 14-LETNA DIVA PO-ZECCO IZ SEGETA Morje v Seijolskem zalivu je mirno. Njegova gladina je podobna veliki, bleščeči se ploskvi. V zabrisanih robovih se odbija od goličave in sivega kamenja, ki je na gosto posuto vse naokrog. Vmes so plitve zaplate rdečkaste prsti, iz katere poganjajo posamezni šopi nizke trave. Na enem mestu se je zbralo toliko očarljive lepote in toliko siromaštva. Nastajalo je z leti, ko so bili posekani gozdovi in je burja po mili volji pričela odnašati zemljo. Pod ljudsko oblastjo se je pričelo izpreminjati obličje tudi tega dela Istre. Isti dan. ko se je pričel v Trstu II. kongres ASIZZ, se je zbrala na tistem mestu prva ženska prostovoljna brigada, ki si je nadela njegovo ime. Petdeset jih je bilo, potem pa jih je ostalo pet in štirideset, ker jih je pet odšlo rta osuševalno delo v dolino Mirne, ki so se pričela istočasno. Na sveže pomita tla so po- stavile žimnice, pribile žeblje za obešanje obleke in spalnica je bila pripravljena. V kuhinjo se je prva ponudila 68letna Marija Bertokova iz Pobegov, ki je bila obenem najstarejša brigadirka. Njeni otroci so jo pregovorili, naj gre v brigado, in ob slovesu so ji rekli: ePrid-nft bodi mama, da nam ne boš delala sramote». Te besede bi jim bila skoraj zamerila. Saj vendar sama le predobro ve, kaj je njena dolžnost do ljudske oblasti. Komaj pod njo in na stara leta je okusila lepoto življenja. Izvolile so si štab brigade. «Osemnajst tisoč borovih sadik bomo posadile» so sklenile že prvi dan. «Zato da bodo zrasle v gozd in da burja ne bo odnašala vse žemlje«, s0 rekle stare brigadirke. Odkar pomnijo pa do današnjih dni so se borile za vsako ped zemlje. Dragocena jim je bila, ker je pomenila pripomoček pri prehrani otrok, ki so v hiši lačni TRŽAŠKE ZENE V stikali Za kosom suhe polente. «Med bore bomo postavile bele počitniške domove za naše otrokes to rekle mlajše in tudi njim je žarel ogenj v očeh, ker to niso sanje, da bi z njimi varale same sebe, marveč resnica, ki jo ustvarja- Spoznale smo resnico (Po obisku delavk tržaške konopljarne v Sloveniji) «Cemu bi hodila y Jugoslavijo in se tam izstavljala nevarnosti, da nas zaprejo? Pripravili bodo imenitno kosil0 in nas z njim prevarali, ne bodo pa pustili, da bi se razgledale okoli in se prepričale na lastne oči«. Take in tein podobne ugovore je sprožila kominfor-mistična reakcija med delav-kapii tržaške konopljarne. čim se je pričela pripravljati sku-3in;, za potovanje v Slovenijo. Hotela jih je odvrniti od njihovega namena, ker noče. da bi zvedele resnico, ki je njej in njer.emu početju gotovo najbolj nevarna. Toda resnica nosi sebj nepremagljivo silo in prav tako nepremagljiva ie tudi težnja po njej, zato se je sku Pina delavk kljub vsemu prigovarjanju vendarle odpravila na pot. Odšla je z mešanimi občlutki in s ailtio radovednostjo, kako je poskrbljeno za delavke tam preko meje, v državi, o kateri gre glas,, da enega in drugega primanjkuje. 18. marca — Ogledale sino si tovarno Litostroj v Ljubljani. Nikoli bi si ne bila mislila, da premorejo kaj takega. Na stotine najrazličnejših strojev. Pri lažjih so zaposlene tudi žene. žeriavi so večji kot v ladjedelnici. Na poveljniškem mostu sedi žena in upravlja z njim. Mi ne moremo tega razumeti. Pri nas je v takih tovarnah zaposlena Ženu samo k°t Čistilka z najnižjo plačo. Teden dni bi morala imeti na razpolago, če bi si hotela ogledati podrobno samo to tovarno. Tako je velika. Ko bo gotova, bo obsegala celo mesto. Prvi bloki stanovanjskih hiš so že izgotovljeni. Poleg njih so drugi v surovem staiiju. Zal nam je de. nae čas preganja. Ko bi 'ne bUo tako hudo, z njim. bi č;<, v ttanovabja. V tem času. ki nam še preostaja tu v Ljubljani, pojdemo v otroške jasli. Razkošna vila. Upravnica nam pove, da je bila last bogate štiričlanske družine. Vpredsobju oblečemo bale halje. To je zaradi varnosti, da ne bi z našo zaprašeno obleko zanesle med otročke kali bolezni. Sto jih imajo. Matere delavke jih zjutrai prinesejo v jasli in proti večeru, ko gredo iz službe, pridejo ponje. V pritličju so večji, ki že tekajo okoli in klepetajo, v prvem nadstropju so dojenčki. Meseca aprila, ko se začne toplejše vreme, jih imajo na terasi, kjer se sončijo. Večji pa se igrajo v vrtu na trati. Kar naj pridejo sem onq, ki so nas odvračale od naže P°ti. Četudi bi se dalo pripraviti jjnenitmo ‘ kosilo, kot so one mislile, tovarn in otroških jasli ni mogoče napraviti od danes do jutri. To ie tisti lepži svet. za katerega dela to ljudstvo. Za tak svet bi delale vse naše delavke, samo da bi ga poznale. Vozimo se proti Mariboru, ki je največji industrijski center v Sloveniji. Nas zanima zato. ker so v njem tekstilne tovarne. podobne naši ko-ropljarni. Govorile bomo z delavkami. Najbolj smo radoved. ne, kako imajo urejeno v primeru bolezni, poroda in starosti. Nives je danes pravcati vražič. Aliča pravi, da ji tako lepo ni bilo niti tedaj, ko se je poročila. Zdi ii. da je na poročnem potovanju. Tudi Antonietta poje. Marija ie pozabila na 3000 lir pokojnine, ki pa ji jo polovico odtrgajo, in na oblake prahu, ki jih požira že 4" let. Pojejo vse. Naša pesem je zategla in hreščavu, kot bi jo bile zadrževale dolgo v sebi in se sprostile šele v teh trenutkih pozabe. Daleč je vse, kar nas teži in praznik je v naši duši. Maribor, naia končna postala. Tovarišica Zmaga nam v imenu sindikatov želi dobrodošlico in nam poklanja šopek pomladnega cvetja. V hotelu Qrel imamo prenočišče in večerjo. Nekje smo slišale, da so pred vojno imeli vstop tja samo denarni ljudje. Zdai prihajajo delegacije, tako kot je naša iz vseh strani države in iz tujine. Jugoslovanska stvarnost jih zanima. Resuico hočejo zvedeti. Nocoj gostuje mladina in pionirji iz vseh republik. Jutri bodo imeli filkultumi nastop. Njej in nam na čast ;«ra godba. Do jutra bi presedela ob njenih zvokih toda moramo k počitku. Čaka nas mnogo zanimivega in promkniti moramo v resnico, da jo pone šemo s seboj domov. 19. marec — V teh mehkih blazinah bi človek spol do omame. V kavarni nasproti našega hotela nas čaka zajtrk. Pri sosednjih mizah nam mladina dela družbo. Polovica naših žen si je šla razgledat mesto. Nestrpno jih čakamo, ker čas beži. me pa bi rade videle čim več. Taka prilika se ne nudi vsak dan. No zdaj so le prišle, da Se odpeljemo v tekstilno tovarno. Ce bi morale peš. bi ne utegnile popoldan v Stmišče, ki je 20 km oddaljeno od Maribora. Tekstilna tovarna ie taka kot naša. samp da je mnogo, mnogo večja, zračna in čista ter po tleh hi cementa, iz kalere-rega ti leze revmatizem v noge. Ker je nedelja, je v obratu samo en oddelek in še ta slučajno. Mariborske tkalke tekmujejo Z onimi iz Kranja za postavitev nove višje delovne norme. NajTaje bi še me ker vedo. da delajo zase in za skupnost. Pomenile smo se z ■njimi o vsem, kar nam je ležalo na srcu. V, primeru bolezni imajo brezplačno zdravljenje in leto dni dobivajo polne mesečne prejemke. Po enem letu so upokojene za toliko časa, dokler niso zopet zmožne za delo. Pokojnin,, dobijo po 30 službenih letih in je tako velika, kot je bila poprej nijihova mesečna plača. Za časa poroda imajo tri mesece dopusta. Od treh op šest mesecev delajo lahko samo 4 ure dnevno in dobijo 75 odstotkov plače, če pa delajo 6 ur dnevno. pa celo. P0 6 mesecih lahko mati še nadaljuje delo 4 12 V OTROŠKEM VRTCU stopile zn statve. Pesti se krčijo, da bi prijele za nit. Tanjša je od naše In delo je prijetnejše, ker izdelujejo blago za obleko, me pa samo vre-čevino. Toda to ie postransko. Glavno *o delovni odnosi. Nikjer ni kapotov, ki bi delavkam ubijali strah v mozeg- in kosti. Delavke delajo z nekim zanosom, ki prihaja od tega, ati 6 ur dnevno, dokler jo otrok potrebuje v primeru, da ga ne da v jasli. Letni dopust prebijejo na morju ali v hribih. kjer je njihovemu zdravju najboli ustrezno. Nekdanji hoteli so spremenjeni v počitniške domove. Za vse to se jim ničesar ne odbije od plače. Kaj takega je mogoče samo v socializmu, kjer ni izkoriščanja Človeškega dela. Nov jugoslovanski zakon O socialnem zavarovanju je najnaprednejši na svetu in takega nimajo niti v Sovjetski zvezi. Meč' nami in njimi ni primere. Razlika je tako velika. Zdaj drvimo z avtobusom po prostranem polju. Ptujsko polje mu pravijo. Po njem so raztreseni gozdovi kot veliki temnozeleni madeži. Zavih, smo z glavne ceste med goste smreke. Mahoma s« iz zelenja pokukale bele stavbe. Novo dograjeno stanovanjsko naselje tovarne aluminija v StrnišČu. Nestrpne smo. Rade bi si pri priči ogledale vsa stanovanja in, če bi nam dopuščal čas, bi to tudi storile. Sle smo v dveh skupinah, da je šlo hitreje. Tri prostorne sončne sobe in kopalnica za delavsko družino. kuhinja in balkon. Toda ne Za sušenje perila. To obešajo na podstrešnem balkonu, da ne dela napote. Na podstrešjih je tudi ckupna pralnica in sopara se ne razširja Po hiši ter se ne vpija v stene. Ne moremo si zamisliti življenja v tem soncu, v tej prostornosti. ko smo vajene le svojih tesnih kletnih in podstrešnih lukenj. , To je bilo smeha! Kaj takega reg ne doživi vsak. Anto-meto je ves čas glodalo vprašanje: «Od kod ima Jugoslavija milijarde za zidavo take tovarne in nabavo teh orjaških strojev?« Naposled je ni zdrža. lo več'. Morala ga je povedati «Od' tod tovarišica, ker je naša država socialistična« ji pojasnjuje delavec. Eonos raste v njegovih očeh. ko nam govori; «V našj državi ni kapitalistov. ki izkoriščajo delovno silo. Kar ustvarjamo, ustvarjamo za se. Iz presežka, ki ga ima mo, gradimo tovarne za težko industrijo, da bomo potem lahko gradili tovarne za lahko industrijo.Od tod, vidite, je pri nas pomanjkanje luksuznih predmetov, ki jih je pri vas v izobilju, toda naše ljudstvo ve, zakaj dela, in. ko bomo zgradili socializem, bo tudi pr| nas vsega dovolj«. «Da», mu sega v besedo ena od naših. Moj brat praVi vedno, boj videla, kaj bo ie v Jugoslaviji, druga Amerika bo po svoji industriji. Življenje bo’ pa boljše kot v Ameriki, zato ker ni kapitalistov ki bi izžemali ljudstvo«. MARIJA KROGU BRIGADIRK jo z lastnimi rokami. Tako so se našle od vseh strani Istrskega okrožja delavke, zadrugarke in kmetice. Italijanke in Slovenke vse v enem hotenju in želji, da bi bila preteklost čimprej pozabljena, da bi Istra čimprej bolje zaživela. uPravijo, da delamo zato, ker nas z bičem priganjaj o», so povzele v tem času tolikokrat starejše in potem mlajše za njimi; «Naj pridejo, da bodo videli, da delamo s srcem prostovoljno in same od sebe, zato ker imamo našo ljudsko oblast, zato ker smo mi, istrski ljudje, prvič svobodni in gospodarji na svoji zemlji. Potem se je po griču vse do morja razlegla pesem: Avanti uniti sloveni e italia ni nella certezza di un pifi bel domani. «Se ono o Titu dajmo«, je rekla črnooka in temnopolta Florentinka Dina. V brigadi se je naučila peti hrvatske in slovenske pesmi, tovarišice pa od nje tistih otožnih popevk, v katerih se ti zdi, da vidiš razpeto modro florentinsko nebo in Arno, ki se zrcali pod njim. «Kako si prišla k nam v Istro, Dina?« jo vprašuje Diva, ki je najmlajša in bi hotela mahoma vedeti vise ter poznati vsa pota svojih tovarišic. To dela Iz prešernosti, iz tega, ker je mlada in ker je vse tako zanimivo in lepo. «Poročila sem sen, ji odgovarja Dina. «Da bi šla na zaj? Se ti ne toži po domu?». «Po mami včasih. Njo bi ruda imela tu. Nazaj Pa ne bi šla. Ne mož ne jaz bi tam ne imela dela. Saj veš, kako je v Italiji. Tam nimajo ljudske oblasti«. Ustnice se ji zaokrožijo in iz prsi se ji utrga: «Naprej za Tita smelo gradi mo za narod svojs. Vseh štiri in štirideset se jih pridruži. «Tudi danes bomo presegli normo, kaj pravite?« sprašuje Aparinova. To je tista ki ima moža v brigadi na delih v dolini Mirne in sina v brigadi na Reki «Zakaj smo odšli vsi, nie ne sprašujte», odgovarja radovednim obiskovalcem. «Mi, nekdanji bedni bujski koloni, vemo zakaj in da je bodočnost taka. kot si jo bomo sami ustvarili. Ljudska oblast nam daje vso prostost«. Normo so res presegle tisti in vsak naslednji dan. Namesto 13 tisoč so posadile 34 tisoč borovih sadik. Prihodnja leta se bodo sklanjali v vetru nad Sečjolskim zalivom. Vrhovi se bodo stikali med seboj. Po njih bo rahlo vršelo, tako kot bi nekdo pripovedoval pripovedko, kako se je ustvarjalo bralstvo delovnega ljudstva treh narodnosti; tako kot bi nekdo pe! pesem o svobodi, ki nikoli ne izzveni. SPISAL: Nato se Je s prijazno besedo obrnila k meni: «Ti si pameten! Ti boš dober gospodar na Visokem in veliko boš pridelavah — Tvoja bisaga je široka in nabasana. Morda imaš kaj žganja v njej? Privošči mi ga par požirkov!« Res sva imela žganje pri sebi in, da si ne nakopljemo njene jeze, sem ga ji leseno prej pila sem napolnil skoraj do polovice s pekočo pijačo. In sedaj sem kar v natočil v Ise čudil, kako urno in eni sapi je izpila natočeno žganje. Takoj sem vedel, da ga je ljena, kaj očital! Dobro skrbi za nas; ali vendar ne morem molčati in izreči moram, da se premalo meni za take hudobne stare ženske, ki so s hudičem v zvezi in katerih Je več na svetu, kot mislimo. Ce bi se nam kako noč odprle oči, videli bi med njimi dosti znank, ko jahajo pod nebom okrog. Vi pravite: utrnila se je zvezda- Pa ni res. Takrat pade taka ženska, ki se svoje službe še ni privadila, z metle, prej pa kot buti na zemljo, Jo ujame satan, da si ne polomi kosti. To je bilo moje prepričanje tisti dan,, ko sem skakalki Speli Ocepkovi natočil svojega žganja. Gospod Jezus ni bil zadovoljen s tem prepričanjem in v svoji pravičnosti je poslal name bridko in trnovo pokoro. Kakor je bila prej skakalka omagala zaradi plesa, tako je omagala sedaj zaradi pijače. Zaspala Je. ------------------------ ------ — Takoj sta bili pri njej mlajši govori brejo kravo, bodisi da tovarišici in z veliko spretnostjo sta pretipali krilo in vse de- v življenju že obilo popila. Hvalila me je in klicala name vse milosti zveličanih skakalcev, ki so nekdaj na svetu postavljali tempeljne in plesali v čast ljubemu Jezusu. Kaj sem tudi hotel storiti? Lukež Je sicer grdo gledal, ker se tudi sam ni ogibal žganja. Ali taka ženska, ki ima gotovo zveze s hudičem, nam lahko ve-skodelico, iz katere je i »ko škoduje, bodisi da nam za. vodo. To skodelico ' nam napravi črne oblake in točo, katera potem vse razbije, kar Jo bilo posejanega. Bog ne daj, da bi gosposki, katera nam je od Boga postav- le njene revne obleke, kjer bi bil lahko všit kak denar. Pri-tipali pa nista ničesar, ker je bila Lukeževa beseda prazna in tjavdan izrečena. Ciganka je očitala Lukežu, da je lagal, ko je čenčal o cekinih, ki naj bi bili všiti v skakalkino obleko. Hotela ie, ker v obleki ni ničesar izteknlla, na drug način zaslužiti. Obrnila se Je k hlapcu z besedami: «Plačaj sold, pa ti pregledam roko!« Sold je bil za Lukeža že visok denar in še pri plesih ga ni nikdar rad plačal. Zatorej Je zaprosil: nlzidor, plačaj! Taki vražji babnici ni ravno kaj odreči.« Ker me je pregrešna radovednost premotila, plačal sem ženski dva solda, da bi tudi meni vedeževala. Pregledala je najprej Luke-ževo roko ter brskala s prsti po njegovi dlani. ■Brate,« Je vzkliknila, »globoko si brodil po krvi, da Je kar čudno, da se nisi vtopil v njej; tudi krik žensk in otrok Je vmes.« Lukež se Je odrezal; »Kaj čenčaš? V naši dolini ve vsak, da sva bila s Polikarpom v nemški vojski. Da tam nisva rož trgala, ve vsak otročaj. In ti bi tega ne vedela?« Alj- ženska mu ni izpustila roke ter Je še dalje opazovala njegovo dlan. Končno je sloves-no izpregovorila; ■Ne streljaj, brate, ne streljaj in naj se še tako tolče po vratih! Ne streljaj, da ne ustreliš sebe!« Hlapec ji je iztrgal roko ter zagodrnjal; «S čim naj streljam? V gorenji hiši visi stara mušketa, ki že deset let ni bila nabasana. Nisem neumen, da bi s to streljal! — Odlazi!« Ciganka se je živo zasmejala ter posegla po moji 'roki. Tudi meni Je s prsti premerila črte na dlani ter izpregovorila! uRevež, tvoja roka tiči v človeški krvi, ki ,je pa nisi sam prelival. Ali delat boš pokoro za to kri in nobena želja se ti ne izpolni na zemlji! Pot, ki jo hodiš danes, Je prazna pot.« Nisem v stanu popisati, kako Je zatripalo srce, ker sein slutil že prej v svoji duši, da mi bo delati pokoro za očetove grehe! Ciganka Je opazila, da sem prepadel! Ker. se je veselila moje groze, je še dostavila: ■Umrl boš in, ko boš umiral, bo prestreljeno tvoje telo!« Tedaj je zaklicala tovarišica: ■Najin mož prihaja!« Ti dve Mizarji I Deske smre podjetniki kmetovalci! šče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje MSI viale Solino 24 lel. 114419 Spalnice, kuhi«! ter drugo pohiš*r domačega pr° izvoda dobite v Ulici Vasari CLNE UG0D št Delavske grdobi sta imeli torej skupaj enega možal Iz zelenega grmovja je prikorakal cigan Dušan, ki sva ga poprej motila pri lovu. Na rami je nosil srnjaka-kozliča, katerega je bil vendar zalotil v tihem gozdu. Mož dveh žen je vrgel svoj plen na travo; puščica Je tičala živali v vratu. Naju ni pogledal. Legel je na tla in zarjul: ■Jesti!« Obe njegovi ženi, tako ciganka, kakor druga — pozneje sem izvedel, da je bila hči dobrega grunlarja v Selški dolini in da Jo je s ciganom popihala od doma poštenega očeta — sta bili kar v hipu zgolj ponižnost in postrežljivost. Ciganka se Je sladkala; ■Najprej nekaj posebnega! Ali motim te, Dušane, da se ne huduješ, če bi ne bilo dobro!« Pristavila je še: «Nate sem mislila, ko sem kradla.« ■Ajdi k vragu!« je godrnjal Dušan. Tudi ona se Je razburila ter odgovorila Jezno: »Boš pa pustil, če tl ne bo všeč! Dotakniti pa se me nikar, ker bi se branila!« Nadaljevanje sledi moške obleke izdelujem po zmernih cenah Naslov na upravi lista PUTIli i izdeluje ženske oblofr | ter otroške oblekice ^ [cenah. Naslov na Ul. sv. Frančiška■ Šivilja izdeluje, •'vjm in obrača ženske 0"1;%| izredno nizkih ce -d slov na upravi Iista sv. Frančiška 20. IIECCHI BU NOVI z;i vezenje, krpanje, obšivanjš* kenj, prišitke gumbov, čipke, «*■ kaste šive. Ta dela sg izvršujel0 : brezna ŠIVALNI STROJI na industrij; pri IULLI0 okvira. Pouk za vezenje bri tok za čevljarje in krojač PRODAJA NADOMESTNIH * LOV — RADIOAPARATI naj«11 ših znamk NA OBROHj TRST, Ul. C. Battisti št. 12, tel. 65-33 TRZIC, na Kod« TRGOVINA Ul Oglejte si zalo9° Ulica Vasari 10 'dOttiurtflJidtob iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii UUiF ftJii ELETTRAUTO DELAVNICA ZA PREDELAVO AVTOMOBILSKIH' MULATORJEV IN MOTORJEV Z JAMSTVO^ TVRDKA P. TRST WI»1WE* It1 »V Ul. F . Severa ur. r. invc; o /.oi;oy.i»KA vmi«. izdeluje proteze v jeklu, zlatu, ka> in pluMtiki. - Največja garancij#' ^ Sprejema od K) do 12 in od 15 ^0 (Govori .slovenski) -J TR ST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal UI.J^ FILATELISTI! Naš novoosnovani studio «MAURITIUS« le s poslovanjem. — Kupujemo vsako količin() cone B STO-Ja (STT) dobro ohranjene in samo cele serije. Rta*a,!l*|te Bogata izbira znamk iz vse Evrope. — Obi* «MAURITIUS - filatelični **uV/ TRST — VIALE XX SEPTEMBRE 14. TEL Velika izredna razprodaj* vsega blaga na zalo*1 Popusti od 20 do^^y MAGAZII DEL G0| florso 1 - (»allcrli* K.......... MONTFCTHl ir (t 111 nad - Teieton štev. »3-808. — UPRAVA; ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska St. 73-38 OGLASI®Odi'3»d2 In od 15-18 . Tel. 28-477. Cene 'oglasov: Za vsak mm višin* v širini 1 stolpca; trgovski ao. flnanCno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. uul,aoi. oa o.wiz in " FLRJ' Za vsak mm llrlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Pbdruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battisti 301a-I. Tei. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. ■ Ljubljana, Tyršev« 34 - tel. 4»-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50. mes« 1 ^ tuK*( - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozein5f,g, « 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ’ _