GLAS NARODA* Tke largest Slovenian D the United Stiha. Lisi: slovenskih jdelaycevT Ameriki. and legal Holidays. 75,000 Readers. TBLBFOW: CHcUg* 8—3878 NO. 251. — STEV. 251. Enterwl — Second Clm* ltotter September 21, 1908, rt the Fort Office §X New York, H. Y., undtr Act at Congr—i of March 8, 1870 _NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 26, 1934. —* PETEK, 26. OKTOBRA 1934 TELEFON: CHelaem 8—8878 VOLUME ZLU. — LETNIK ZLIL AMERIŠKA LEGIJA ZAHTEVA IZPLAČILO BONUSA RESEN POZIV PREDSEDNIKA ROOSEVELTA JE ZADEL PRI LEGIJONARJIH NA GLUHA UŠESA Kot glavni argument navajajo legijonarji, da se bo nakupna cena zvišala. — Priznanje Sovjetske unije je treba preklicati ker Moskva baje uganja komunistično propagando. — Za izplačan je bo-nusa bi bilo potrebnih dva tisoč petsto milijonov dolarjev. MIAMI, Fla., 25. oktobra. — Na letni konvenciji Ameriške legije, ki se vrši tukaj, je bilo danes /elo značilno glasovanje. Na vrsto je namreč prišla zadeva bonusa. 987 delegatov je glasovalo, naj vlada takoj izplača zaostale zneske. Proti predlogu je bilo 183 delegatov. Vseh 81 delegatov iz države New York je glasovalo za izplačilo bonusa. Legijonarji so izvolili za prihodnjega poveljnika Legije Franka Belgrama, znanega bankirja iz San Francisca. Služba traja leto dni. Belgramo je postal naslednik Edwarda A. Hayesa iz Decatur, 111. Naloga poveljnika bo, voditi veliko kampanjo za izplačanje bonusa. Poziv predsednika Roosevelta, naj bodo bolj zmerni v svojih zahtevah ter naj počakajo še nekaj let, češ, da bi jim pozneje bonus dosti bolj koristil kot bi jim koristil v sedanjem času, je bil zavrnjen s pretežno večino glasov. Legijonarji utemeljujejo svoje zahteve s slede- čim: Katoliški škofje beže iz Mehike SINCLAIR JE POVZROČIL VELIKO ZMEDO V Washingtonu krožijo različne govorice.— Demokratični voditelji niso na jasnem. — Če bo bonus takoj izplačan, se bo nakupna sila milijonov ameriških prebivalcev znatno zvišala, kar bo vsej deželi v veliko korist. — Veterani so vsled neugodnih gospodarskih razmer strašno prizadeti ter nujno potrebujejo podpore. — Sedaj morajo podpirati veterane mestne, o-krajne in državne oblasti. Ta podpora bi odpadla, kakorhitro bi bil bonus izplačan. Ko je bila zadeva glede bonusa zaključena, je posvetila konvencija svojo pozornost drugim problemom. Stavljena je bila resolucija, naj vlada Združenih držav takoj prekliče priznanje Sovjetske unije, češ. da Sovjetska unija ni držala obljube, ki jo je dala Ameriki in še vedno širi komunistično propagando. Vsak ameriški učitelj naj poda pismeno zapriseženo izjavo, da bo vedno ostal zvest ameriški zastavi. V nadaljnih resolucijah zahteva ameriška legija* — Predsednik ne sme pomilostiti Grovera Cle-velanda Bergdolla. ki je tekom vojne dezertiral iz ameriške armade, da bi se mu ne bilo treba boriti proti Nemčiji. Tudi povratka iz Nemčije v Ameriko se mu ne sme dovoliti. Tujezemci naj dobe šele tedaj vladna posojila na farme in domove, ko bodo ameriški državljani že preskrbljeni s posojili. Od evropskih držav je treba na vsak način izterjati vojni dolg. Vse države naj črtajo z volivnega seznama komunistično stranko. Komunistična stranka ni ameriška politična stranka, pač je pa del protiameriške medarodne skupine, ki ima svoj sedež v Moskvi. Komunisti zavračajo glasovnico kot sredstvo za dosego svojega cilja. Svoje cilje hočejo uresničiti s pomočjo nasilja. WASHINGTON. D. C.. 25. oktobra. — Za izplačanje bonusa bi morala porabiti vlada dva tisoč pet sto milijonov dolarjev. Vlada že izdeluje podrobne načrte, s pomočjo katerih bo skušala preprečiti vsak naval veteranov na zvezno blagajno. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo predsed- Washington, D. C., 23. okt. Predsednik Roosevelt je z na-smehom odklonil vsa vprašanja glede svojega stališča proti demokratičnemu novembrskemu kandidatu v Californi-ji Upton Sinelairu, ki ji' bil prej socijalist, pa je omeni velikansko zma^o za republikance. N0BL0VA NAGRADA ZA AMERIKANCE Nagrada za zdravilstvo bo podeljena ameriškim zdravnikom. — Preiskava krvi je zbudila občudovanje. Stockholm, Danska, 25. okt. Noblova nagrada za velike u-spehe v zdravilstvu bo letos podeljena ameriškim zdravnikom. Tako govore v dobro poučenih krogih. Baje sta dva, ali celo trije ameriški zdravniki, katerim bo prisojena letošnja nagrada za zdravilstvo. Kot zagotavljajo nekateri krogi, bosta to nagrado dobila profesor na Harvard vseučilišču dr. George Minot in vseučiliški profesor v Rochestru dr. George II. Whipple. Ker se tudi pogosto imenuje ha r varilski profesor dr. William P. Murphy, ni izključeno, da si bodo ti trije u-čenjaki delili nagrado. DR. CONDON V RAZGOVORU S HAUPTMANN0M Hauptmannova priča je preklicala svoje pričevanje. — Obravnava proti Hauptmannu s e prične 2. januarja. VSI DRŽAVNI URADNIKI NAJ POSTANEJO S0CIJALISTI MEXICO, Mehika, 25. oktobra. — Kot pravi list "La Prensa", sta baje nadškofa iz Chiapas in Oaxaca že pobegnila iz Mehike. Nadškof iz Chiapas je od governerja prejel povelje, da zapusti deželo in kot trdi omenjeni list, se sedaj nahaja v Gua-temali. Cerkveni krogi v mehiškem glavnem mestu te vesti ne morejo potrditi. Flemington, N. J., 25. oktobra. — Profesor dr. John F. Condon, ki je izročil odvajalci* nadaljujejo, ker so dijaki skle-Lindberghovo odkupnino v nili, da se ne bodo vmešavali znesku $50,000, je v sredo po- v politiko. Da pomagajo vladi poldne obiskal v ječi llaupt- j.pri izvedbi programa za soci manna, s katerim je imel pol- jalistično vzgojo, bo prihodnjo nedeljo 150,000 delavcev s svo- drugo Dr. uro trajajoči razgovor. Condon je bil skrivaj pripeljan v kaznilnico malo zatem, ko je bil Hauptmann zaslišan pred sodnikom Tren-chardoni. Hauptniaim je na obdolžbo, da je od vedel in limoni Lindberghovgea otroka glasno odgovoril: 44Nisem kriv tega umora!" O čem se je dr. Condon raz-govarjal s Hauptmannom. ni bilo objavljeno. Po Hauptman Pogosto se je že dogodilo v novi aretaciji 19. septembra je WDLS0N0VA VNUKINJA NEVESTA Riverside, Gal., 24. oktobra. Vprašanje glede krvi in plemenskega izvora ovira 1J> let staro Ellen Wilson McAdoo, hčer senatorja Williama G. McAdoo, in vnukinjo predsednika Woodrowa Wilsona, da ne more dohiti dovoljenja, da bi se t>oročila s filmskim igralcem, 39 let starim Rafaelom Lo|>cz de Onate. Ker je bil Ix»pez de Onate roj«*n na Filipinih, državna postava pa prepoveduje zakon mtjd Amerikanci in Filipini ali Malajci, jima sodnik D. G. Clayton ni liotel dati poročnega dovoljenja, dokler l-iojiez ne dokaže, da se po njegovih ži-1 lah ne pretaka filipinska ali malajska kri. zgodovini Noblovih nagrad, da je bila ta tako zelo častna na-grada razdeljena med dve oso-bi, redkokdaj pa se dogodi, da je kaka nagrada razdeljena med tri. Komisija, ki podeljuje vsako leto Noblove nagrade, ima sedaj svoja posvetovanja, na katerih bodo nagrade podeljene. Omenjeni trije ameriški zdravniki so si stekli velike zasluge v preiskavi krvi ter so napravili tudi več iznajdb, Minot in Whipple sta že le.ta 10.'{0 dobila ameriško nagrado za svoje znanstveno tlelo. Te nagrade je ustanovil švedski iznajditelj dinamita Alfred Nobel iu nagrade se delijo vsako leto odličnim možem, ki so tekom leta na kakem strokovnem ]>olju dosegli največji uspeh. NAJSTAREJŠA PORTUGAL-KA UMRLA Lizbona, Portugalska, 25. oktobra. — Najstarejša žena na Portugalskem senora Maria Jesus, stara 116 let, je u-mrla v neki lizbonski bolnišnici. Umrla je za poškodbami, katere je dobila pri neki železniški nesreči. SAMOMOR ALI SMRT Reval, Estonia, 25. oktobra. Vlada je dovolila na smrt obsojenim kaznencem, da se smejo usmrtiti s strupom, mesto da bi bila nad njimi izvršena smrtna kazen. nik Roosevelt vetiral vse predloge, ki se bodo tikale takojšnjega izplačanja bonusa. Nap ram bonusu zavzema Roosevelt približno stališče kot ga je zavzemal prejšnji predsednik H. Hoover, namreč, da se ga ne sme izplačati pred določenim časom. dr. Condon izmed mnogo drugih položil roko na Hauptman-novo ramo in reke!, da misli, da je Hauptmann isti mož, kateremu je izročil odkupnino na pokopališču v Bronxn. Medtem ko je bil dr. Condon v Hauptinannovi celici, so držav, pravilnik in Hauptman-novi zagovorniki slednjič odločili, da se prične sodnijska obravnava 2. januarja. Velik udarec so doživeli Hauptinannovi zagovorniki, ko je. državnik pravdnik Anthony M. Hauck sporočil, da je bivši oskrbnik Majestic stanovanjske hiše .Jos. L. Furcht preklical svoje prvotno pričevanje, da je bil Hauptmann kot mizar zaposlen 1. marca to je istega dne, ko je bil Lindberghov otrok odveden. Furcht j<* rekel, da je prišel k njemu zastopnik ne\vyorške-«a lista 14 Daily News" int ga je vprašal, ako je Hauptmann pri njem delal ]. marca 1932. Tedaj je Furcht rekel, da je o-menjenega dne Hauptniaim pri njem v resnici delal in še nekaj dni pozneje. Sedaj pa je Furcht izpovedal, da ni gotov, da bi bil Hauptmann pri njem delal 1. marca 1932, zlasti še. ko je drugi delavec Kessens, ki je bil tedaj tudi zaposlen pri Furchtu, pričal, da Hauptmann omenjenga dne ni delal. Predavanja na vseučilišču v jlmi družinami priredilo veli-glavnem mestu se nemoteno \ ko demonstracijo. Governer države Tampico je starišem stavkujočih dijakov in vsem državnim uradnikom poslal ultimatum. Ako se državni uradniki tekom petih dni ne odločijo, da pristopijo k socijalizmu, bodo jzgubili službe. Stariši, ki do 26. oktobra ne pošljejo svojih otrok v šolo, izgubijo pravico do brezplačnega pouka svojih otrok. V državah Tabasco, Sonora, Chiapas, Colina in Guerrera so v v , zaprte vse cerkve. Škofje in Država Missouri hoče i- duhovniki morajo v treh dneh meti Floydovega tova- j državo Guerrera zapustiti, risa zaradi umora. — Pod strogo stražo v kaz-f nilnici v Ohio. GANGSTERJI SO SE ZREDČILI City, Mehika, 24. "i D1LL1NGERJEVA PRIJATELJICA Chicago, IIL, 25. oktobra.—V in Richettija Polly Hamilton, ki je bila z'pn^h" H(> ~,asl v PJsniu Jefferson City, Mo., 25. okt. Governer Guy B. Park je od o-blasti države Ohio zaprosil za izročitev Adama Richettija, ki je obdolžen, da je 14. junija 1933 ustrelil dva policista. Šerif Roger Wilson in policist Ben Booth sta bila blizu Columbia umorjena, ko sta po bančnem ropu v Mexico, Mo. vstavila dva moška, ki sta se pripeljala z avtomobilom. Oblasti trdijo, da sta bila morilca Adam Richetti in Charles Floyd, ki je bil pred kratkim ustreljen. Lisbon, Ohio, 25. oktobra. V najstarejši kaznilnici v državi Ohio, katero so oblasti že dvakrat razglasile za nesposobno in neporabno in ki je že stara 1>5 let. sedi poti močno stražo zloglasni bančni ropar in morilec Adam Richetti. tovariš ustreljenega roparskega morilca Charlesa Flovda Oborožene straže se nahajajo v kaznilnici in izven nje, da zločinec ne bi mogel pobegniti. Celo po ulicah, ki vodijo do kaznilnice, so zastražene in svetlo razsvetljene, da bi bilo mogoče na Richettija, ako bi pobegnil, tudi ponoči streljati. Da ima Richetti prijatelje, ki bi mu radi pomagali k begu, je dokaz pretilno pismo, katero je prejel policijski načelnik v East Liverpool, Ohio, J. H. Fultz. Mexico oktobra. — Da zaduši "uporno in izdajalsko" delovanje katoličanov, je governer države Guerrero zadal katoliški cerkvi hud udarec, ko je naznanil škofu Ijeopoldo Diaz Escudero in vsem katoliškim duhovnikom, da morajo zapustiti državo v 72 urah. Guere-ro je že peta država, ki je zaprla vse katoliške cerkve. Država Zacatecas je sklenila, da premeni imena vseh mest, ki so bila imenovana po kakem svetniku. Vseučiliški dijaki v mehiškem glavnem mestu so sklenili ,da zastavkajo v protest proti vladni odrebi, da je v šole vpeljan socijalistični pouk. Dijaki kemije so baje izdelovali bombe, katerih se nameravajo posluževati proti I vladi. Vojno ministrstvo je prepovedalo vsak uvoz pušk in dru-kega orožja ter municije. ste 'Mi pa bomo dobili moža, kateremu sta oba padla v roke". Fultz, ki je v soboto prijel Richettija, je rekel k temu Dillin^erjem malo pred njego vo smrtjo v juliju, je bila najdena v Chicagu. Po Dillinger-jevi smrti je neznano kam izginila in ko je bila najdena, ni |grozilnemu pismu: "Ako so hotela povedati, kje je bila. Iti banditje taki bojazljivci kot "Potovala sem", je rekla,(sta bila Floyd in Richetti, te-^ sedaj pa sem se vrnila in iš- j daj se upam obračunati ž nji-cem službo in hočem pozabi- j mi, pa če jih je poln avtomo- ........................................mm BLAZNIKOVE Pratike za leto . 1935 IMAMO V! ZALOGI Ccna 25c 8 poštnino vred. V kratkem bo gotov Slovenako-Amerikanski KOLEDAR za i. 1935 Cena 50c ti". bil". "Glas Naroda* 216 West 18th Street New York, H, T. j^J , t VAS O DA" HEW YORK, FRIDAY, OCT OBER 26, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. Dopisu ) Barberton, Ohio. «ri dni. Pri tem pa tako malo GLAS NARODA (VtfM «C Um PMpto) Dv Except Bondarf a od Holiday* Delavske razmere so zopet na iiižji stopnji. Tukajšnji« to-New CUy, N. L varne so zopet začele odpuščati delavce. Match Co. je odpustila zadnji teden .">0% delavcev in delavk. Ta družita je se- Ca New lork mm. eelo teto...... 9740 Zi pol Ittt ................... IMO Za lnosemacro aa oaio leto <7.00 Za pol leta....................<8JM Sobecrlptioo Yearly 96-00 mM daa tmmmM nedelj ln pmaUtor. ta nMfcanafl ae ne priobčil jejo. Denar naj aa HmotoU Order. Pri ^»tiaembl kraja narotaikov, proafano, da m —l tidl pcejioje MftllMe paxnani, da hitreje najdemo nalomlka. NAHODA", 21« W. lUk Street. New Yavfc. N. I x \(\ ^ DELO IN MILOŠČINA > , Ko se Ho me«era januarja sestal ameriški kongres k ' vojemu prihodnjemu zasedanju, se lwi moral baviti z nalogami in vprašanji, ki so sjdošue in največje važnosti. Predvsem »bo kongresu predložen program za javna t'ela in pomožno akcijo. Program je administracija že izdelala. Izvedba teli vladnih načrtov je veljala ogromno vsoto «len a rja- Cenijo jo na približno šest tisoč milijonov dolarjev. Program za iboj proti depresiji in njenim posledicam, predstavlja drugo razdobje "New Deala". Tudi v bodoče si bo vlada prizadevala preskrbeti čimvečjeniu številu nezaposlenih delo in zaslužek ter jih odtegniti direktni podpori. ( ^ To je pa le cm del na/*rt a. 1 S ✓ Drugi del predvideva ogromno denarno podporo za industrije in banke ter za nov boj proti revščini in i»o-tnanjkanjiL Še vedno ho treba dati za podporo milijone hi inilijotue dolarjev, istočasno pa tudi spraviti v ravnotežje .vtzni proračun. V mestih in po »leželi bodo začeK -popravljati in gra-iti hiše, nastale bodo nove velike na-selbiiie, gradili b dovolj dela za daj delala G mesecev s polno ■^Ifive roke? paro in si nakopičila blaga za slučaj stavke. Sedaj jo potekla šestmesečna pogodba. Kakor se čuje, je kompanija ne bo hotela zlepa obnoviti. Delavci in delavke so bili razočarani. Starejši delavci so pričakovali, da bodo odpuščeni — ker so bili aktivni v stavki meseca aprila — in ker družba ve, da pripadajo delavski uniji. Toda zgodilo se je ravno narobe. Družba je obdržala starejše delavce in nove odpustila. Nekaj delavk je hodilo ponosno |m» tovarni, češ m< imamo zagotovljeno delo — ker pripadamo k delavski uniji — a zato niso bile nič bolj sjHištovane. Dobile so odpust kakor dnigo. Sedaj bodo |>oskusili delavci, ako bodo mogli izposlova-ti zaprto delavnico. Želim, daj bi usfteli, saj delavski boj je Prosjieriteta je še nekje daleč, in kot je razvidno, je št1 ne bo tako kmalo. Zdi se mi, da št* nismo prišli do dna krize. Bati se je še hujšega. časom sam ni |>a dobi polovico zanje. Trgovec, ali kot ga naziva jo Amcrikanci "inidleman", bi moral delavce vsaj enkrat na mesec plačati, večina so pa taki, ki ne dajo računa po sedem do deset mesecev. Naj navedem en sam primer. Jaz in moji trije bratje smo delali za nekega bossa v Center, Texas. Napravili smo kosov 42 palcev dolgih dog. Plača od kosa bi bila 7 centov, toda plačal nam jih je 11,201 po 7 centov, 713 po 5 centov, 1855 jih je pa z vrgel. Naredili smo tudi t-W>2 dog iz rdečega hrasta. Plačal nam jih je 12S7, Iz Slovenije. Peter Zgaga Blagor pečlarjem, zavidanja so vredni! Nekoč sem ga srečal v Brooklvnu. Menda je bilo lani ali predlanskim dan po svetem Martinu. Obraz mu je žarel zadovoljstva in veselja, in Kljub slabim časom smo j ostale je pa z vrgel. Delali smo ime imeli veliko piknikov, ka-Hudi razne druge doge, in je tere so prirejala različna društva. Večkrat smo se malo po-veselili in zabavali in začasno pozabili zlo. katero nas muči. K sklepu želim listu mnogo novih naročnikov. Pozdravljam vse čitatelje (»las Naroda. John Horvat. Farmerville, La. pravica delavstva do kosa kruha, ki si ga krvavo prisluži, a ga ni deležno. Poročati imam žalostno novico, da je tu \ bini Kenmore, Anton Kovšca, doma iz Dole nje vasi pri Cerknici, podn Dovolite mi, da nekoliko o-pišem naše gozdarske razmere. Za)>oslcui smo pri izdclo-vaju dog, in vam povem, da je danes vse drugače nego je bilo nekoč. Velike kompanije ne zapo-pravicaf slu jejo več delavcev, marveč že izgotovljene doge kupujejo. To jim pride veliko ceneje ter tudi najboljšo robo dobijo. Na bližnji našel-j železniški postaji lahko vse O., preminul j pregledajo in šk a rt i rajo, kar jim ni povolji. Danes igrajo največjo vlogo mače Pavlov. Tu zapušča ža-1 podkontraktorji, ali kakor st lujočo soprogo, sinčka in šc 1 imenujejo — bossi. mnogo sorodnikov. Naj mu ho Tak boss dobi hrastovo lahka ameriška žini pa izrekam gruda! Dru-moje so žal je. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ 1» i »Ji t 7 Ji Din. Din. Din. 1M ▼ ITALIJO $ 9J5 $1&25 fl7C.— Ur Iti Ur iN Ur M9 Ur MMB 8M CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI Aid DOM. TičJUi sneektr kot sforaj navedeno, bodi* ▼ dlnartUi »n Urah dovoljujemo le bolje po«>J* ▼ amduIkih oouiiii , $ t-mto jriiH.......... f 5.75 " * ..........»lt-85 - - ..........fy _ S®®^™ Ml i ■ 51®- " • •••<->.... »ČUK tSLii M v starem kraja IsplaOlo ▼ ddterjlh. SLOVENK! PUBL1SHIN& COMgBS* Narod«" ni Pri družini Prank Obreza so dobili krasno hčerko, prvoro-jenko. ( Vstitain! Tudi dramatično društvo 4'Slovenija" se pridno vadi za jako zanimivo in smešno igro 44 Poslednji mož*\ Kdor se bo udeležil te predstav«, se bo nasmejal od srca. Igra je pod vodstvom igro vod je Frances Smrdel j. Tudi naša slovenska godba bo zaigrala, ako bodete že napol mrtvi, vas pripravi k življenju, da se v veseli družbi zavrtite. In še nekaj, kar se ne sme pozabiti. Iznctiadilc vas bodo tudi članice dramatičnega društva "Slovenija" s svojim prvini nastopom. Zapele bodo nekaj lepili pesmi pod vodstvom komaj šestnajst let stare deklice, Miss Mary Platimr. Miss Marv Platnar je ena najboljših pijanistinj v tej našel- bini. Ona nastopa z najboljšimi godbeniki tega mesta. Nastopila je ža na radio, in je bila takoj ponovno povabljena. Stariši so lahko jx»nosni na njo. Predstava se bo vršila dne •*?. novembra ob 7. uri zvečer v dvorani društva "Domovina" na 14. cesti. Sedaj moram kom ati, da ne bo urednik preveč robantil nad mojim dopisom, ali ga morda še celo zagnal v koš. Antonija Može, naročnica. Gary, Ind. Sem že star naročnik (ilas Naroda, a malo kdaj sem v javnosti z dopisom. No, ko rad čitam dopise iz drugih krajev, hi menda rad tudi kdo drugi čital kakšne novice iz Gary, 1 nd. Baš posebnih novic ni. O delu ni spomina, kajti vsaki dan je slabše. Dela se o-bičajno |>o dva, tri dni, le redki so oni, kateri delajo po šti- su- mo za par tisoč dog in nažene notri ljudi, kolikor jili more dobiti. Ko išče ljudi, jim obljubi in "garantira", da bodo cela leta notri, kmalu se pa pokaže v pravi luči. Od začetka gre vse lepo in gladko, vsaka »loga je dobra. I\o pa gre h koncu,začne skakati in robantil i. Niti enega hrasta dobro ne izrežejo in ako kakšen hrast puste, morajo iti nazaj in ga porušiti. Vsak dobro ve, da iz vrhov in votlih hrastov ne more biti dobrih dog. Najlepše pri tem je to, da boss za škartirane doge delavcem nič ne plača, on znesel račun zanje $l,22r>.4!>. Plačal nam je samo $1,050.58, ostanek pa ne vem, kam je šel. Račun je napravil "nridle-inaii" Mr. A. K. M. Zadovoljili smo se, kajti bolje je dobiti nekaj, kakor pa nič. Toda bos-sova žena ni bila zadovoljna. Sla je na banko in dala ustaviti draft, češ, da je tisoč dog 44over paid". Huda bi dobila od nas še sedemdeset dolarjev. Da bodo čitatelji razumeli, moram povedati, da je> ona pravi 44boss", ne pa njen mož. Taki "bossi" nič ne rizkirajo. Trgovino vodijo s kom|ianij-skint denarjem. Vse gre na kompanijske stroške, edinole dobiček hočejo sami spraviti. Dragi sotrpini, dogarji, kadar greste za takšnega bossa delat, napravite prej pri notarju kontrakt, da vas bo plačal tisti, kateri od bossa doge kupuje, če ne, se vam bo slabo godilo. Tukaj je še vedno suho vreme. Farmer ji so jako slabo pridelali. Bombaža po nekaterih mestih niti obirali niso, tako je slab. Ob koncu dopisa lepo pozdravim vse rojake in rojakinje sirom druženili držav. Lep pozdrav tudi Petru Zgagi, (Jla-su Naroda pa želim obilo naročnikov, ker je najbolj priljubljen slovenski list v Ameriki. John Ketz. co D. L. Bailey, Farmerville, La. Smrtna kosa. V Kranju je umrl vpokojciii gozdar Franc T e r č e k, brat J urednika tilas Naroda. Služ-J boval je v Gorici, Cerknem, Škof ji Loki in v Konjicah. Bo-• lezen si je nakopal ua (ialipo-, lisu, kamor ga je v začetku vojne poslala nemška vlada kot strokovnjaka za pogozdo- se mu je za priboljšek še malo vanje. Pokojnik je bil star 59 masti cedilo po bradi. J let. Časi batin se zopet vračajo. Po časopisju in v družbah se /pogosto razpravljala o strupenih plinih, ki jih bodo v slučaju vojne iz letal spuščali na ■ nas uboge zemljam*. V proti-[obrambo se priporoča to in o-no. Nemogoče si je zato misliti, da bi tudi naša nadebudna mladina ne bila dovzetna za vsa svarila in obrambo proti plinom, tudi ona hoče ]>okn-1 zjiti z zgledom, kako si bo tre-!ba čuvati življenje. In S dečkov v Trbovljah, večinoma šolarjev, je sklenilo, ker si mask proti plinom radi uboštva ne morejo nabaviti, postaviti si hišico, kamor hi se v slučaju napada zatekli. Nerodno pri tem je bito samo to, da ni imel nikdo izmed trli H dečkov lastnega zemljišča ali da bi bil vsaj sin posestnika. So pač otroci rudarskih upokojencev, zato so si šli delat hišico ali barako v gozd, seveda brez dovoljenja gospodarja. Tudi potrebni les so si kar tam na mestu posekali. lil ko so si skoi — Odkod pa ? Kam pa — Od kosila prihajam. Izvrstno kosilo. Le pomisli — pečena gos. Na veselici sem jo zadel. — Nimaš slabega okusa, prijatelj — mu pravim — koliko vas je pa bilo pri kosilu — O, samo dva sva bila v začetku, nazadnje sem bil pa sam. — Samo dva! — se začudim. — Ja, samo dva — odvrne. — .Jaz in pečena gos. Ko sem gos pospravil, sem bil pa sani. No, pa naj še kdo reče, da (»ečlarji niso zavidanja vredni. ' Nekatere ženske so previdne, jpreudame in prefrigane obenem. Skoro vsaka žena smatra svojega moža izključno le za svojo lastnino, pa naj ga ima poleg sebe ali ne. Znan mi je slučaj« ko se j«-takšna prehrisanka odpravljala v Kvropo. Parnik, s katerim je odpotovala, je odplul iz New* Yorka opolnoei. Prej so imeli okusno večerjo, kot se spodobi ze veselili svoje j za slovo. Njenega moža je že ikoro dokončane hišice, jih za-1 kmalu po desti uri omagala o-oži nepoklicana oseba gosjn»- hilna večerja in pijača, s kate- darju. Kazen se zaslužili, pa z mladoletnimi se ne more tako postopati kakor z odraslimi, odškodnine za posrkani les tudi ne morejo zahtevati <>d staršev, zato je bilo razsojeno, dal Naročite se ca 61A8 NAHODA, največji slovenski dnevnik v Združenih državah. + Naznanilo in Zahvala S tužnim srcem naznanjamo vsem našim prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je neizprosna smrt ugrabila dne 10. oktobra ob .*!. popoldne našega ljubljenega soproga, dragega očeta in starega očeta — Anton-a Vilar Umrl je v starosti 7!) let, previden s sv. zakramenti. — Rojen je bil v Dragoinlju pri Nt. Jakobu ob Savi, Jugoslavija. Služboval je kot organist in cerkovnik v St. Jakobu ob Savi mnogo let, kakor tudi v Dol. Loga i. eu. — V Ameriki je bival 11 let v krogu.svojih otrok. Srca se nam krčijo, če pomislimo, da se je moral naš ljubljeni mož in oče ločiti od nas tako hitro, po tako kratki l>olezui. Je bila pač božja volja. Pogreb se je vršil 13. oktobra iz hiše žalosti, 58-2."> Foxall St. v cerkev sv. Matija na Ca tal pa Ave, od tam pa, po sv. maši na pokopališče sv. Trojice v Brooklvnu, Prisrčno se zahvaljujemo č. g. župniku llijacin-tu Podgoršek in tudi duhovnom iz cerkve sv. Matija za njihov trud, za pogrebne obrede in pa za krasen govor. Nadalje se zahvaljujemo vsem družinam, sorodnikom in znanc^em, za krasne vence katere ste položili na krsto v hiši žalosti, in tistim kateri so darovali za sv. maše. Vsem tistim pa kateri ste nam na kakoršenkoli način pomagali lajšati bolečine v teh žalostnih urah, se na tem mestu v skromnih besedah najtoplejše* zahvaljujemo. Mi smo Vam vsem skupaj iskreno hvaležni. Se enkrat s'* zahvaljujemo vsem skupaj, kateri ste prišli od blizu in daleč obiskat? pokojnega na mrtvaškem odru. Iskrena hvala vsem, kateri ste se udeležili pogreba. Torej še enkrat, hvala vsem. Tebi, ljubljeni soprog, dragi oče in stari oče, pa naj bo lahka ameriška zemlja. Počivaj v miru! Žalujoči ostali: MARIJA VILAB, soproga; ANTON, JOHN, KAKOL, sinovi; MARY, ROZI, PAULA, SOPHIA, ANGELA, URŠULA, hčere. Ridgewood, L. T., 25. oktobra 1934i. . . ; ro jo bilo treba večerjo z;diti. Pred odhodom je stojfjia v njegovo spalnico, in je s|»ečegn poljubila ter v zadnjem hipu še pokoinumlirula to in ono reč. . Na parnik so jo spremile policija, vsakemu naloži po ' prijateljice. No, pa saj ni bilo batin tja, kamor se navadno, tako hudo. Odpotovala je sa-vsede. samo za dva meseca. Na obisk. Pravici j«' bilo tako zadoščeno, a vseeno so se dečki po prestanih udarcih muzali in jh>valili, da batine nišo bile premočile. Tudi pri štetju u-darcev se je zmotilo. Za leva se je sicer smešno končala, iz vsega je pa razvidno, da mladina potrebuje dela in če ga ne dobi, si ga sama najde, četudi v škodo ljudi. Prehuda izkušnjava. 32-letu i < )to Prosen je preživel večino življenja v Avstriji, lani pa so ga kot jugoslovanskega državljana izgnali v pisaril. Tržič. Od tam je prišel v Maribor ter iskal dela. Dobil je zaposlitev pri selitvi zasebnega uradnika Kdvarda Blahe ter je pomagati čistiti novo stanovanje. Pri tem pa je prišel v hude izkušnja ve, ki se jim ni mogel upreti. Kar na lepem je izginil z dvema kovče-goma, v katerih je odnesel celo zalogo obleke in tudi nekaj zlatnine, vse skupaj v vrednosti 20,000 Din. Prosen pa je napravil račun brez mariborske policije, ki ga je kmalu spravila v luknjo. Te dni pa so mu pred malim senatom prisodili H mesecev strogega zapora, 2 leti izgube častnih pravic ter izgon iz Maribora. O, če bi videli njenega ubogega moža! Po njenciu odhodu se ni nikdar zasmejal-, v nobeno družbo ni šel in z.nikomur n i govori k Postal ji\ bled in zamišl jen ter je shujšal najmanj za trideset funtov. Ker je bil sicer precej lahkoživ, je marsikatera ženina prijateljica poskušala pri njem svojo srečo. Pa se je korajžno, kakor sveti Anton, ustavljal vsem skušnjavam. Niti odgovoril ji ni. Vedno bolj je bledel ter je ženi v stari kraj telegrafiral in Odgovoril seveda ni dobil nobenega. Po dveh mesecih se je vendarle vrnila in se mu prešerno zasmejala. — Na, revček — je rekla in segla v ročno torbico. — Tukaj imaš tvoje zobke. Zaradi tvoje varnosti sem jih vzela s seboj. Po teh besedah mu je vrnila gornje in spodnje zobovje, za katero je bila plačala zobozdravniku malo manj kot dvesto dolarjev. Hiša jim je gorela nad glavo. Ta je iz stare Avstrije. V bolnišnici je ležal vojak. Na nogi je imel nekak lišaj, ki ga je grozno srbel. Dokler ni »> • v« \t:»„i. - - * i dobil primernega mazila, si je in Sv. Miklavžu je nastal4 , . , , v. . . nogo sleherni dan do krvi iz- v pozni noci požar pri posest- uku Marku Škamlecu. Goreti je začelo, ko je bilo vse v hiši v globokem snu. Ogroženi lju praskal. Lišaj se je le počasi zdravil. Zdravnik je predlagal, naj po- d je so se zbudili šele v zad- ^ "T* T i , HT\' njem trenutku ter so si rešili I je tudi, naj dajo bol- le golo življenje in spodnja o- ",ku za tn ^T /-' blacHa, v katerih so spali. Go- da T ™ b°.1trebf P™**'-a:..:.. v r • » tsoka vojaška oblast le u- vejo živino so se spravili iz t ... „ .. , , . .J • 11" (godila prošnji glede tri me- ti lev a, svinje in kokoši pa so v v 1 , , v . plamenih poginile. Zgorel je poleg hiše še hlev z gospodarskim poslopjem. »Škoda znaša 50,000 Din. Zažgal je najbrže kak vandrovec, ki je v noči na tihem prenočeval v šupi ter je neprevidno vrgel ogorek cigarete v slamo. sečnega dopusta, prošnja glide mazila je bila pu odbita z "naslednjo utemeljitvijo: (V se poda infanterist L, na ,dopust, ne potrebuje mazila, ker bo imel dovolj časa za praskanje. ODA •t NEW YORK, FRIDAY, OCT OB«. 26, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. g< ML ana 7s U ¥ UUT3 POMAGAJTE SI S TEM, DA SE NAUČITE TEKOM "MESECA MLEKA", DA POTREBUJETE MLEKO POLEG VSEGA, KARKOLI JESTE, KAJTI MLEKO JE . Kolo-Ra vrio težja vsake iiijete NA temelju, da je mleko prvo, lahko jeste skoro vse, karkoli poželi vaš tek, seveda v meji zdravega razuma. Kajti mleko preskrbuje pomanjkljivosti drugih hraniv . . . popravi, kar mnogim primanjkuje v proteinih, karbohidratih, mineralnih snoveh, vitaminih itd. Mleko potemtakem služi kot kolo ravnotežja za dijeto. Če začnete z mlekom in se ga poslužujete v zadostni množni, ste razmeroma varni v izberi drugih hraniv. Kaj jc zadostna množina. Številne preizkušnje takozvane ''običajne po- trebe", so dokazale, da ga rastoči ctrok jotrebuje kvart na dan, odrasli pa najmanj en pint. Toda to pomeni, da "vsak dan"... ne pa samo sem in tam, ko se slu čajno spomnite. Pozabite naviti u-ro, pozabite osnažiti čevlje, zamudite 8:15 vlak, če je treba, toda ne, prosimo ne zanemarite niti enega dne. da bi ne pili mleka. Ni ga " zadovoljivega nadomestila z a mleko". Presenetljiva stvar pri mleku je, da JE celota mnogo večja nego skupina njenih delov. Naprimer, če kupite skoro vse v trgovini, lahko podvojite bistvene elemente mleka; navzlic temu pa uspeh ne bo isti kot v brezprimerni mešanici Narave. Mleko ... in edino mleko . • . ima Vitalaktični princip. Kaj, če bi bas sedaj čašo mleka? Bmenkasto in hladno in polno blagoslovov dobrotne Narave. Natoči-te ga čašo ter jo dvignite k ustnicam. Izpijte. Izpraznite jo. Veselite se prijetne pijače z dodatno vednostjo, da je to najfinejša hrana, ki je kdaj šla preko vaših ustnic. Pijte več Mleka DRŽAVA NEW YORK JE DOBRO ZA VAS DVE SIROTI Spisal A. D. ENHEBY 221 f KRATKA DNEVNA ZGODBA KJE ČLOVEKA ČAKA SMRT nit. ur Mišič: VINSKA TRGATEV NA SEVERNI MEJI Sv. ( rimu nad Mariborom > škofovo palico v l«'\"iei, v od toplimi sol učnim i ža rki. Sedaj pa se mu je zabistrilo čelo, zadovoljno s«* smehlja in vedno in vedno zo|>ct ogledn-va na vinske gorice sv. Kuni-gundc, žene sv. Areha, pa tudi na njo samo. Z njim vred p:i se veseli vse, kar se ro«li, biva in živi, dela iu umira v njegovem prijetnem varstvu, ne le v Slovenskih goricah, ampak tudi v Dravski dolini od Kam-•nice do Selnice, v rdečih Pekarskih "brežuljkih" v Italo-zaii i-n na južnih obronkih pohorskih od Kovače vasi preko Konjiških Škatlic do Lačne gore na Oplotnico. . . Četvero pesmi, vse štiri med sabo si v sorodstvu, ker so nastale in se porajajo v isti vino- lega v veselem, >«*«laj raz|Misa-• «lolinieo; v pekoči 11 Volnenih jeiiem kraljestvu >v. Crbaiia. Ftieja |»eseiii, ki je zaeuo z v i-gre«ljo prvič zadoiiela iu se potem mesece n mesece čula v žarkih sklonjen in do tal sključen ponovim puliti vsako posamezno ljuljko iu plevel z o-črneliuii prsti okoli trte; vsako rodni okolici, ena lepša in kopati in rahljati vinogred od tmUu ^ J—— M v letu raa-' njegove najvišje lege pa doli v trsju in ok«»li njega, je ž«* sredi posamezno večkrat oškropiti, avgusta umolknila. Ne zaradi • da ne podleže raznim boleznim, velike vročine. in nezgodam; za časa vezi in rezi jo obvezati, ob reza t i in I ruga so gro- izdi varno skriti za velikimi srci pod širokimi listi pred točo, potem pa plod celoletnega truda brati, v težkih brentali ga nositi j*> strmih klancih v zidanice in stiskalnice do dne; ponoči pa do jutra, ko "bera či" in "beračice" zopet pričenjajo s svojim delom, imeti o-pravka v stiskalnici, v kadi in kleti: pa koj potem zopet ko-liti, kopati in gnoj v košarah nositi v strmo gorico; pri vsem tem njivico obdelovati iu prašiče rediti pa za številno družino skrlieti: to je vsebina celega življenja naših viničarjev, njih in njih žena, pa tudi njihovih otrok, odraslih in nedoraslih onih viničarjev, brez katerih bi ne bilo vesele bratve v Slovenskih goricah, ker so oni temeljni stebri vsega vinogradništva v njih. Pa vseeno ali baš zato se vesela njihova pesem celo leto razlega po goricah, po torišču njiliovega »lelovanj a , trinla in znoja, spomladi, poleti, |>oziini. Pa ko je šmihelo-vo, praznik, pred katerim bi se po stari veri ne smeli jesti in ,. , , , rezi lo oovezau, ourczi Oglasila se je druga, kre »- . * . , .. . .. . - {krajšati, da ne zdivja, k«*jsa, glasnejša. Klopotei, ve-1 , - , , - ... . ' . ,.i • -i drugi ne ilela sence iu s 11 ki kot vinsko kolo, iu majhni, Slovenskih goricah, kakor tu«li njegovo delo, veselo iu težko, kakor njegove skrbi hi težave skoraj da ne poznajo prestanka. Trikrat na leto o- PhmI nedavnim je bila v ('«>-milili bikoborba. Matador je ravno hotel zahosti p«»l>e-n«'le-ga bika, ki s«' je bliskovito obrnil ter sunil z glav«> kvišku. Pri tem je za«lel med r«»g«jv«»-ma meč t«*r ira z vso^il«« zagnal v zrak. M«*č je rezal zrak z brzin«« puščic«* ter se zasadil v >r-«•«• enega i zine« I gledalcev, ki j«' bil takoj mrtev. Neki maroški voznik jc ii(i visokem dvokolesnem vozu peljal blago v mesto. Iz c kadi iz nje-.. Od tega. kar je imenoval bajta, je -bi] o-stal samo še kos zedu. zavit v oblak črnega, smrdljivega dima. , — Konec je... konec!... je vzdihu i 1 bru-d težkiJi udarcev usode. Peter bi se bil rad zahvalil tistemu, ki mu .je hotel pomagali v težkih trenutkih življenja. Toda zdravnika ga ji' prehitel. — Želim. — je dejal «>dločno. — da -e oddolžite z brezpogojn« i ubogi ji vosi j«». Peter je sklenil roke. — e vain ne izkazal hvaležnega za vašo d«>hrol«». za vašo plemenitost.. . Po-vejt«\ kaj naj st«»rim; pripravljen sCm storiti vse, kar želite. .- In baš to je hotel zdravnik. — Doibro j«*. — je dejal. Z zamolklim glasom je pa pripomnil: — Vaša mati je mrtva... — Moja mati! Z drhtečim glasom je izgov«»ril Peter ti dve besedi. Potem si je pa zakril obraz z rokami. Zdravnik j«- pa nadaljeval: — Umrla je v groznem boju, kakor je bog laurel, da bi se spokorila na tem svetu, predno jo pokliče predse, za grehe in zločine ki jih je nesrečniea storila... Odslej Fro-chardov ni več. .. Peter je presenečeno pogledal zdravnika. — Ponavljam, kar sem prav kar dejal.— je nadaljeval zdravnik; — od rodbine Fro-chard ne sme nihče več ostati... — Kaj pa jaz?... je za jecljal ubogi fant; — mar nisem še vedno sin usmrčenega morilca Frocbarda ! — Ne smete več bifi ali pa vas ljudje vsaj ne sinejo poznati kot Frochaida. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih rčmanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo rmerne. K? • • njigaroa "Glas Narod«" II GLAS NARODA'1 NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 26, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. GORA LEZE... ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H. — Da! Ljubi Bog mi ga je jioslal. Včeraj so ga odpustili od manevrov, zvečer je bil doma. Svoj e uniforme ni nikdar slekel. Takoj je šel na delo. Celo noč je delal. In punca mu je pomagala. Sijaj trudnega veselja se razleže čez razorano lice starca. — Moja Veronika! Ž njo je bil izgubljen priden fant. Druga, seveda, druga — Bog ji daj večni mir, mi je napravila mnogo skrbi. Z roko si jiotegne preko čela. kot bi si hotel obrisati pot. Tam nad dolino je vstajajoče solnce našlo pot v senčne skalnate stene in iz mirnega mraka prihaja blesteči sijaj, kot bi žarela ruda. Vedno vesele j še frfotajo srebrne niti, svežej-Ši veter prihaja iz globočine na raztrgane travnike, slišati je votlo šumenje vode, ki je v dolini z divjini šumenjem prihajala iz notranjosti preluknja nega hriba in vedno glasnejše prihaja od Simmerauerjevo hiše bobnenje težkih udarcev, ki so bili pomešani z zmedenim odmevom razburjenih "lasov. Tedaj pa se starec zbudi iz svojih misli. — to sem pa pravi! Tukaj stojim in klepetam! Moji -judje doma pa morajo garati, da jim pot lije po čelu. — Naglih korakov odide. Purčeler. ki je od kratke vožnje, katero je napravil z drsečim travnikom, postal nenavadno tih, gre sedaj za starcem, za katerim ga ženeta usmiljenje in radovednost. Toda Miliel gre vedno dalje. In ko pride Purčeler do kupa leskovih jarmov in gre skozi odprtino grmovja, nenadoma obstane. Drugače je bilo s tega kraja vedno videti Simmerauerjevo hišo, ljubko in prijazno z mičnim vrtom in majhnim kozolcem. Sedaj pa je vse izginilo. Samo razmetan kup jabolčnih vej z ove-nelim listjem je molel čez ostro zarezan rob zemlje in med sivimi vejami je blestel vrh dimnika. — O, ti ljubi Bog, — zastoka Purčeler. — ta hiša se je ya> ]K>grczniIa za pet, šest metrov! — Hiti daljo. Obstoji skoro 1 »red navpičnim prepadom in pred njegovimi nogami loži mala Mihelova domači ju, ki je še pred enim mesecem stala v enaki višini s travnikom, na katerem je stal Purčeler. Cela zemlja, na kateri je stala Sinunerauerjeva hiša z vrtom in kozolcem, s ]>ožetim žitnim Taljeni in majhno njivo, lia kateri je rastel krompir, se je v obsegu nekaj sto korakov Iz Jugoslavije. Angleži kupujejo jugoslovan- j dolgo časa na pljučih bolmi in ske rudnike. | se zdravi sedaj v Topolšici, je Neka angleška finančna! \)]\UVU "^Itt* ^ojo edino tri- skupina se je pričela v posled- j etno hccl*°' zt dru-im strt" njih dneh zanimati za rudnika 'T /udi sebe nevarno ra-pirita in limonita v Babovičih i u!,a- /Ravniki iz Krusevca in pod Kozogradom pri Fojni- nmiaJ° "panja, da bi mogli noči. Angleški strokovnjaki' so fn'("ni ZCIU res1I.t.' življenje. Ta preiskali oba rudnika', ki sta kr\ava, tra^tbja je globoko bila od leta 1911) opuščena. V 1'^resla ves okraj ker so n.]e- kozogi ajskem rudniku so pre-11,1 ,,ovo0 m ro- škili zdravnikih. Naposled so va in bo treba še prekopati o- ga poslali daleč od doma v krog .'5(H) m. da prodro do zdravilišče Topolščico in doma glavne žile. Vsa dela vodita je ostala žena z otrokom. De- ravnatelj Dawson in inžinir sanka je bila najboljša žena in I jed bridge. Angleži hudo brž- mati, v zadnjem času pa je kone kupili oba rudnika. , hudo trpela, ker ni našla nobe- Hndnika sta bila pre«I vojno nega razumevanja za svoje last nekega madžarskega po- skrbi pri sorodnikih svojega djetja. V njih so kopali rudo moža. Baje so jo neki sororini- do leta 1910. Tedaj sta bila ki tudi očrnili pri uiožu in on sek vest i rana, po razsodbi haa-iji je iz zdravilišča pisal pi- škega mednarodnega razsodi- sina, ki so jo globoko žalila. šča pa je moraia jug. država1 v i- . - . • i , • - .... , Nerazumljena od moža, ki bo- piarati zanju ;> mili ionov . , ... , •na od sorodnikov 111 v strahu j pred bmločnostjo je nesrečna Predrzen razbojniški napad žena segla po samokresu. je bil ponori izvršen v vasi 1 Kaoniku v rasinskein srezu v prostorih tamošnje nabavljal-ne zadruge. < ) Kilo l- . .»«>1..: s„ _____i____ v___-____• , T - .... - , - ^ kov. Ker v okolici v zadnjem izsušena, me«ltem k«> je bila spodaj še mokra. Z vejami pre prež«-ni koli so zastavili plaz. Bili so zabiti v namenu, da vr drže drčanje zemlje — vse je bilo reševalno delo, ki je bilo videti, kot bi hotela otročja roka vstaviti splašeuega konja. Na vznožju plaza je skozi prepleteno ograjo prihajala u-mazana voda, ki je zalivala z zeljem in cvetlicami obdelani vrt in se je v mlakah nabirala okoli korenin žalostnega sadnega drevja ter je dvorišče in njivo, ki je še imela v sebi sadeže, izpremenila v močvirje. Vendar je imelo to opustošenje smejoč obraz. Sinje neko je <»dsevalo v luži, solnčna svetloba je pozlatila mokro blato. Šo je stala, navidezno nepoškodovana sredi razvalin prijazna hiAiea. Bele stene so se svetile kot oprane rjuhe, si|»e v oknih so se svetlikale med zelenim okvir-jem ,rdeče so cveteli grmovi klinčkov po oknih, med majhnim oknom v podstrešju še bleste srebrne niti, ki jih je prinesel veter. Temu prijaznemu pogledu je nasprotovalo nemirno življenje, ki j«, obdajalo hišo. Kokoši, ki so s«» naveličale broditi po blatu., so zletele na sadno drevje, so kokodakale med vejami ali pa so si čistile mokro perje; dve kozi, na čijih dlaki je viselo blato, so meketaje vlačile za seboj vrv iti rjava krava, ki je bila privezana pri kozolcu, je stala z razprostrtimi nogami, je mahala z repom in tulila. Ali je žival slutila nevarnost, ki ji j«, pretila od pogrezajoče se zemlje? Ali pa so jo splašli močni udarci, s katerimi je mlad fant'v modrih vojaških hlačah zabijal v tla težek, kot človek velik steber? . .T° hil Matt'j< s suIl°- toda koščeno postavo, na kateri ni bilo nič mehkega, vse trdo in izdelano. Kratki, plavi lasje so mu obrobljali glavo in tihe, modre oči se mu svetijo iz res-nega obraza, ki je bil gladko obrit in zardel vsled naporne-a dela Celo, lica in vrat je bil oblit s svetlimi znojmmi kapi rami. Kako malo je bil podoben svoji sestri! Nikdo ga ne bi imel za brata dekleta, ki je stalo poleg drevesnega hloda in na njem klestila kol. Dekle kipečega zdravja in močnih udov celo telo okroglo zalito in stisnjeno v ozki obleki; ustnice rož-no rdeče, lica pekoča, temne oči polne ognja, čelo pokrito z razpuseemmi lasmi, ki so skočili iz gnezda rjavih kit Neumorno vihti sekiro, meče obsekane kole na stran ter pograbi drugega Z bosimi nogami stoji v mlaki, ima okoli zelenega krila predpasnik in odprt jopič, čegar črna volna je v solncu m dežju ze oble«lela. Eden desno napet rokav se ji je pri močnem udarcu razparal; med platnenemi cunjami se j' je blestela rama v čisti belini, medtem, ko je bila podlaket, ker ni bila pokrita, temno rjava. Ker je bil Matej podoben očetu, je dobila Veronika svojo postavo po materi, ki je bila pred tridesetimi leti vaška lepotica. Tega nikdar ni bilo mogoče opaziti na postarni ženici, ki je sključena stala pred posekanim drevesnim steblom m ga žagala v dolge kole. Sive kite ji vise čez oveli obraz, v katerem so še samo dobre, temne oči spominjale na sijaj mladih let. Vedno vzdihuje stara Katrica. kadarkoli potegne žago. Delo ji gre le s težavo izpod rok. Ko se je odžagani kol SvalU po tleli, se je dvignila, da se ji je l>oleči hrbet nekoliko odpočiL In pri tem ji njene oči v veliki skrbi poleti jo na malo hišico. Zopet vleče potrpežljivo žago sem in tja in je tako zatopljena v svoje misli, da ni slišala prihajati svojega moža. Lahno jo potisne vstran ter ji vzame žago iz rok. — Katrica, in malo sedi! Bom že jaz delal. Hoče iti h klopi pred hišo; sredi |>ota se zoj»et obrne in vpraša: — Ali si kaj sisal o mestnih gospodih? Mihel zmaje z glavo in žaga. — fie vedno ogledujejo in vrtajo hrib v trebuh in ne vedo, kaj bi rekli. (Dalje prihodnjič.) v okolici v času ni bilo nobenih sumljivih elementov, domneva jo tudi, da j so izvršili napad na zadrug«* | osebni sovražniki skladiščnika Ra«losavljeviča. mor nad na tla iu ki trešči Krvava družinska tragedija v Brusu. Desanka, uradnika V žena policijskega idjkoviča, ki j«» iv lparatofn, e razbije. Pri poskusih so doslej z 11-speliom uporabljali majhne svetlobne sile, ki so na pr. zadostovale, da so družbo plešočih na neki kmetski veselici, v katere bližini so po pomoti oddali strel, vrgle deloma na tla, deloma jo pa tako oslepile da so ljudje stali dolgo časa kakor hipnotizirani. | Teoretično ni nobene meje, RAD BI IZVEDEL kje se na- da bi učinkovitost teh žarkov haja Tony Vičič, doma iz povečali v poljubno mero. Tre- Celja pri Ilirski Bistrici, ba bi bilo zgraditi samo pri- Prosim ga, *j^njak napolnjen. Zahvalna pesem se ubrano razlega v mesečino čez gorice in dolinice, da jo — zadovoljen — čuje tudi sveti l'r-ban, < lasi r«'vež—^v cerkev vko- ■ van — ne more več v trsje ne v vinski liram. ( SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU m WEST Mth STREET NEW IOBE, H. I. plSite nam za cene voznih listov, rezervacijo KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE 21. novembra: Washington v Havre Albert Uallin v allmburg 27. oktobra: Eurupu v Bremen Cliainplan v Havre Cunte di Savoiu v Genoa 31. oktobra: LieulM-iiland v Hamburg 2. novembra: Majestic v Cluboure -3. novembra: Ijiafyettc v Havre (Jen. von Steuben v llamburb Saturnia v Trst 5. novembra: Hamburg v Hamburg 7. novembra: Manhattan v Havre 9. novembra: Bremen v llr»-men Aquitania v Cherbourg Ite* v Genoa 10. novembra: He de France v Havre Veendam v Boulogne tsur Mer 14. novembra: New York. M. C. v Hamburg 16. novembra: Statendam v Boulogne sur M« t Berengaria v Cherbourg 17. novembra: Champlain v Havre 23. novembra: Majestic v Cherbourg Coiite di Savoia v Genoa 24. novembra: Paris v Havre 29. novembra: St. I^ouis, M H. v Hamburg 30. novembra* Olympic v C" " —— Evropa v Bremen { I. decembra: I*afayette v Iia».„ Rex v Genoa 4. decembra. Manhattan v Havre 7. decembra: S:i!urnia v Trst Hamburg v Hamburg Jk rengaria v Cherbourg 8. decembra: C. amplain v Havre II. decembra: G. n. \'on Steuben v l lambr rtt 12. rlecembra: N« w York v Hamburg i 14. decembra: j M ijestic v Cherbourg | \v.iBhington v Havre j Cunte di Savoia v Genoa j 15. deecmbra: I Purls v Havre ltrt*nien v Bremen ' 19. decembra: Albert Ballin v Hamburg I 21. decembra: Olympic v Cherbourg ' 26. decembra: Oeutschland v Hamburg 29 decembra: lie de France v Havre Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molit venikie v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA I RA v platno ve*...............90 v fino usnje vez..........1.50 v iiajfin«'jše usnje vez____1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA Dl/ŠO v platno vez.............. ^0 v fint) usnje vez..........1.50 v najfinejše* usnje vez ....1.80 RAJSKI GLASOVI ▼ platno rez.............. .80 v usnje vez ..............1.20 v fino usnje vez..........1.50 v najfinejše usnje vez ....1.60 KVIŠKU SRCA ▼ imitirano usnje vez.......60 v usnje vez .............. .80 v fino usuje vez..........1.— v najfinejše usnje vez ....IJS0 v najfinejše usnje trda vez 1.50 t bel celluloid vez.........1.j® NEBESA NAS DOM v iMtuarejeno .............1.— v najfinejše usnje vez.....1.50 v najfinejše usuje trda vez. 1.60 Hrvatski molitveniki: rtjehaj starosti, fina vez. ____L— Slava Bogu, a mir ljudem flua vez. ................1.50 najfin«'j5a vez.............1.60 Zvončec nebeški, v platno...... .80 fina vez..................1.— Vienar, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10 Come llnto Me v platnice vezano .........30 v lielo kost vezano........ .35 Key of Heaven fino vezano ...............35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1JS0 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........1J50 v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......1.50 Catholic Pocket Manual: t fino usnje vezano ......1.30 Are Maria: ▼ fino usnje vezano ......1.40 ' a n f\T\ A T> KNJIGARNA "GLAS NAR0E 216 West 18th Street New York, H. Y. žuva premislila nabaviti si takšno orožje. V bistvu je šlo za rešitev starega vprašanja, kako bi letalskim napadom vzeli učinkovitost zk ozirom na to, da je še veilno dovolj redek primer, da se letalo z običajnim izstrelkom zadene in spravi na tla. Kielliaus in Christmas sta i/ popoluila samo staro metodo, ki so ju tu pa tam z uspehom uporabljali v svetovni vojni. Tedanje svetilne bombe so s trenutno oslepitvijo letalea v resnici kakšno letalo spravile do te«;a, da je treščilo na tla, ne da bi ^a direktno zadele. Novi izum daje možnost, da se doseže isti trenutek, še sii^ur-neje in ob večji razdalji eksplodirajoče bombe od letala. Vprašanje pa je samo to, v koliko bi takšne slepilue metode imele kakšen pomen v naših dneh, ko so se letalci naučili krmariti svoje aparate tudi 44na slepo*\ Kolikor se da posneti iz poročil franeoskih 1T-stov, sliči snov, ki sta jo uj>o-rabila oba izumitelja, ]m» načinu in svetlobni sili magneziju,1 zažaritev pa traja nekako sto-! tinko sekunde, doeim oslepi človek, ki je ta zažaritev videl, popolnoma za .3 do 4 minute. ZDAJ LAHKO GRESTE V EVROPO IN NAZAJ ZA TAKO MALO KOT (TRKTJI RAZRED) $113. ILE DE FRANCE CHAMPLAIN PARIS LAFAYETTE Med 22. oktobrom in 30. aprilom 1935 15 DNI ČASA V EVROPI PKIDRIŽ1TK SE NAŠIM KOŽ I {'NI M IZLETOM. KI iSE VRŠE IZ NEW YOBKA — 8. DECEMBRA NA U CHAMPLAIN" Povratek iz Havre 3. januarja 19X5 — ali "PARIS" IZ NEW YORKA — 13. DECEMBRA. — Povratek na "ILE DE FRANCE" Iz Havre 9. januarja 1935 rUrU.NA 1'OSTKEŽBA SLAVNA FUANCoSKA UKANA IZBOKNI PItOSTOKI Za šifkartc in navixlilu vprašajte naš«' zaslopnike. FRENCH LINE m stati: stkket NEW york. N. Y. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" Advertise in in "GLAS NARODA' BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Ekcrovich-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a. PARIS v Havre, odpluje 15. DEC.-- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne li.stine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki ao se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N. Y.