PRIMORSKI dnevnik i® zač®l. izhajati v Trstu ' J08!3 1945, njegov nK?^,0dnik PARTIZANSKI pa 26 nov6m-ora 1943 v vasi Zakriž nad ^erkmm, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v £ovcu pri Gorenji Trebu-8I> od 18. septembra 1944
a° '■ mai3 1945 v tiskarni -Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 P3 v osvobojenem Trstu, Jjer je izšla zadnja števil-.Ka- Bl1 je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772413
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 274 (13.807)
Trst, sobota, 1. decembra 1990
Spravna poteza predsednika ZDA po sprejemu resolucije o možnem napadu na Irak
Bush vabi Aziza v VVashington Husein zavrnil resolucijo OZN
Iraški mediji so bili pravočasno obveščeni, a niso posredovali informacije o ameriški ponudbi Predsednik Husein dejal, da je resolucija VS OZN »ilegalna« in grozi z odločnim protinapadom
VVASHINGTON — Ameriški predsednik Bush JR včeraj odločil, da bo prehodil »še eno miljo “ Poti miru«. Na tiskovni konferenci, ki jo je v Posrednem prenosu oddajala ameriška televi-I?' je namreč sporočil Sadamu Huseinu, da je Popravljen sestati se z iraškim zunanjim minis-

Tarekom Azizom
zunanjim Washingtonu,
poleg
9a pa je dejal, da je pripravljen naročiti svoje-g'1 Vnanjemu ministru Bakerju, naj potuje v .O.9oad, kjer naj hi se sestal s predsednikom Hu-
einom.
bj Politični pomen Busheve spravne poteze zado-toJ,6 Veči> pomen v tem trenutku, to je dan pode ^0 ie VS OZN sprejel resolucijo, ki predvi-va uporabo sile, če se Irak ne bo umaknil iz Vajta do 15. januarja 1991. Busheve izjave pa so plodile le odločnemu nastopu OZN, ampak ° izredno ostremu odgovoru Sadama Huseina, bil e<^nP jo sicer reagiral natanko tako, kot je r ° .Pričakovati. Pripravil je dokument, v kate-v 111 je obtožil Busha in Bakerja korupcije, pred-j® izrazil mnenje, da je varnosti svet ki v, nePomembna struktura. Glede resolucije, jt ?bvezuje Irak na umik, sicer bi se lahko na Se, ane spravila vojska z zastavo OZN, pa je Hu-pan dejal, da je »ilegalna in neveljavna«. Temu dodal še grožnjo, da bo Irak odgovoril na z^nto provokacijo in pokazal svetu, kako se »Zn. .riti za svoje pravice (s tem je mislil na
>>29odo.
svoje pravice (s vinsko« pravico do kuvajtskega ozemlja).
Resoluciji OZN je torej sledil besen odgovor Iraka, na terenu pa so le zabeležili nekatere majhne premike v pozitivnem smislu. Sadam Husein je namreč dal dovoljenje, da so ameriško veleposlaništvo v Kuwait Cityju preskerbeli s svežim sadjem, zelenjavo in cigaretami. Osebje veleposlaništva je obkoljeno že nekaj mesecev, zaradi primanjkovanja zalog pa so morali uvesti strogo dieto, ki je vsebovala izključno tunino v konzervah in riž. Ameriški predsednik Bush je v svojem govoru državi izrecno omenil Huseinovo gesto in bi lahko zato tolmačili odločitev o sestanku z njim, kot odgovor drobcu dobre volje, ki jo je pokazal iraški predsednik.
Za sedaj je Bushev predlog ostal vsekakor še brez odgovora. Čeprav je vest prišla v Irak pravočasno, da bi jo lahko vključili v večerne radijske in televizijske dnevnike, o Bushevem govoru iraški viri niso poročali. Morda bo Husein odgovoril ameriškemu predsedniku že danes, vendar je v tem trenutku zelo težko predvidevati, kakšno reakcijo bo izzvala pobuda »malega satana«. Morda bi lahko prišel sedaj ponovno v poštev generalni tajnik OZN De Cuellar, ki je dejal, da se je pripravljen vrniti v Bagdad, če bi to lahko pomagalo, da bi se izognili vojni. »Šel bi celo na Luno,« je dejal De Cuellar, ko so mu novinarji zastavili vprašanje o potovanju v Irak.
Ameriški predsednik George Bush	(Telefoto AP)
Komisarska uprava za KZE Benetkam pa denar za sanacijo
RIM — Ministrski svet je včeraj odobril vrsto ukrepov, med katerimi izstopata predvsem začasna ureditev Krajevnih zdravstvenih ustanov in finančna podpora za sanacijo Benetk in lagune.
Krajevne zdravstvene enote, v državi jih je nekaj več kot 600, bodo začasno, najdlje do 31. decembra 1991, upravljali komisarji. Komisarji bodo imeli funkcijo generalnega direktorja, ki ga med drugim predvideva tudi reforma KZE, izbrali pa jih bodo med državljani, ki imajo izkušnje v javno-up-ravnem sektorju. V jamstvenih odborih pa bodo odslej, sicer pa le začasno, lahko tudi občinski in pokrajinski svetovalci, kan so doslej smatrali za nezdružljivi funkciji.
Ministrski svet je nakazal sto milijard lir za sanacijo Benetk in Chiogge in za zaščito lagune. S temi sredstvi bo pristojna krajevna uprava sanirala posledice večletnega prekomernega cvetenja alg, prečistila bo vode v kanalih, predvidena pa je tudi gradnja nekaterih infrastruktur in stanovanj. Ukrep vsebuje tudi prožnejši birokratski postopek za odkup stanovanj v samih Benetkah, katerega namen je zajeziti množično izseljevanje iz mesta.
Na manifestacijo so prišli iz vseh krajev dežele
Vse bi se rade izognile predčasnim volitvam
V Trstu protestni dan kmetov
Stranke koalicije so za preveijanje
RIM — Petnajsti januar je nekako uročil tudi italijanske vladne stranke. Včeraj je v vladi tekla beseda o možnosti, umestnosti in potrebi političnega preverjanja, za katerega se je vedelo, da bo postalo nujno oziroma neizbežno, ko bo Italiji potekel evropski mandat. Koalicijske stranke niso ravno zadovoljne nad položajem v vladi in državi nasplošno in kljub temu, da se nad Zalivom zbirajo črni oblaki vojaškega spopada, bi rade, da bi do preverjanja prišlo prav januarja, po možnosti sredi meseca. Sredi meseca, točneje 15. januarja, pa poteče tudi znani rok resolucije varnostnega sveta OZN, zato je tajnik PSI toliko bolj prepričan, da je datum zgrešen.
Za preverjanje je tudi La Malfa, še zlasti, ker je po njegovem mnenju treba čimprej prilagoditi programske dogovore koalicije. La Malfa se je uravnal na isto valovno dolžino s Craxijem vsaj glede volilne reforme: načrt KD morajo prej odobriti stranke vladne večine, lahko ga tudi prilagodijo po-
trebam ostalih strank večine, vsekakor pa ne more mimo predhodnega dogovora večine. Skratka, stranke vladne koalicije bi rade na najbolj koristen način izkoristile še zadnje leto mandata. Precej drugačen pristop do preverjanja pa ima liberalec Altissimo, ki zvrača na demokristjane krivdo za nastalo destabilizacijo v vladni koaliciji. Tudi on pa je prepričan, da bo zadnji del mandata odločilen za celoten obračun Andreottijeve vlade.
Socialdemokratski tajnik Cariglia to pot ne obsoja nikogar, pač pa ponovno ponuja svoj predlog o sestavi okrogle mize z laiki in socialisti,na kateri bi proučili skupen načrt za volilno reformo. Cariglia je namreč prepričan, da bi KD naredili veliko uslugo, če bi čakali na njena pojasnila. Kar se preverjanja tiče, pa so socialdemokrati prepričani, da ne bo ravno enostavno, saj je še veliko nerešenih vprašanj.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
^ Gorici so odprli ^tednarodni sejem
eurovite
□ □ □
Nadaljnje krčenje slovenskih ^°1 in šolskih
struktur?
8. IN 9. STRANI
Prva vladna analiza posledic osamosvojitve za Slovenijo
Slovenska vlada o plebiscitu
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je na včerajšnji seji izoblikoval besedilo gradiva, v katerem pojasnjuje razloge za razpis plebiscita o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji in navaja ocene o možnih posledicah, ki bi nastale, če se bodo prebivalci Slovenije odločili, da bo Slovenija v prihodnje samostojna in neodvisna država. V gradivu, ki navaja tako prednosti razvoja Slovenije kot neodvisne države kot tudi možna tveganja, so navedene tudi naloge, ki jih bo treba opraviti po plebiscitu.
V omenjenem gradivu, ki ga je izvršni svet že včeraj poslal v skupščino Republike Slovenije, so natančno določeni način, vrstni red in hitrost gospodarskega osamosvajanja Slovenije. Vlada pa je s tem jasno povedala, da je pripravljena sprejeti odgovornost za natanko določen scenarij osamosvajanja, ne pa za kakšen drug.
Osamosvojitev Slovenije bi omogočila hitrejšo vzpostavitev normalnega gospodarskega sistema in samostojne, slovenskemu gospodarstvu ustrezne ekonomske politike, nedvomno pa bi spodbudila tudi aktiviranje sedaj uspavane ustvarjalnosti ljudi. Največje tveganje osamosvojitve pa predstavljajo možni odzivi v drugih delih Jugoslavije in sveta, zlasti mednarodnih finančnih institucij. Po oceni, ki jo je izdelal republiški sekretariat za planiranje, bi za 50 odstotkov zmanjšana prodaja v druge republike za Slovenijo pomenila za okrog 19 odstotkov manjšo proizvodnjo. Kar pa zadeva dolgove v tujini, se tudi osamosvojeni Sloveniji ni bati kaj posebnega, saj je Slovenija relativno malo zadolžena in je s svojim izvozom sposobna dolgove tujini redno odplačevati.
Predlaga se, da bi Slovenija, če se bodo prebivalci odločili za njeno osamosvojitev, še naprej spoštovala mednarodne pogodbe, ki jih je skleni-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V SZ že prihaja pomoč razdeljevala jo bo KGB
□ □ □
Pozitiven obračun delovanja Pentagonale
NA 2. STRANI
Najvišje predstavnike petih držav članic je sprejel tudi predsednik Cossiga
Na rimskem zasedanju Pentagonale pozitiven obračun enoletnega delovanja
RIM — Včeraj so v Rimu zasedali zunanji ministri, predsedniki vlad in predsedniki parlamentov Italije, Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške in Jugoslavije. Zasedanje Pentagonale se je začelo s sprejemom pri predsedniku republike. Po opravljenih formalnostih se je Cossiga zadržal s senatorjem Stojanom Spetičem in se pozanimal o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino v Italiji ter o uve-Ijavljanu pravice do rabe slovenščine na sodiščih.
Delegacije Pentagonale so nato nadaljevale zasedanje v senatu, kjer sta predsedovala Flaminio Piccoli (KD) kot predstavnik poslanske zbornice in Stojan Spetič kot predstavnik senata. Na zasedanju je prišla do izraza potreba po sestavi stalnega koordinacijskega odbora parlamentov petih držav, ki bi usklajeval tudi pobude na zakonodajni ravni. Kljub temu, da so delegacije v celoti osvojile predlog, pa tega telesa niso ustanovili takoj. Verjetno bodo o njem razpravljali na začetku poletja v Dubrovniku. Takrat bo vlogo koordinatorja Pentagonale prevzela Jugoslavija. Vzrok za odložitev je predvsem preoblikovanje češkoslovaške in jugoslovanje federacije, ki je v teku. Ti dve članici Pentagonale bosta namreč v kratkem imele drugačno
državno ureditev. Češkoslovaška federativna vlada je z ozirom na jugoslovansko že naredila velik korak naprej, saj je na rimsko zasedanje poslala predstavnike Češke in Slovaške ter predstavnika zveznega parlamenta. Jugoslavijo pa sta zastopala samo Črnogorec in Hrvat.
V razpravo v senatu sta posegla tudi senatorja Arduino Agnelli in Stojan Spetič, ki sta se dotaknila zakona o obmejnih območjih in njegovih perspektivah za gospodarski razvoj. Senator Spetič pa je svoj poseg osredotočil na narodnostno vprašanje, za katerega meni, da ne bi smelo biti vzrok za razkroj in zaostrovanje odnosov med članicami Pentagonale, temveč bi moralo biti element integracije in spodbuda za premeščanje državnih okvirov. Spetič je še pripomnil, da ko izginjajo meje, ni več manjšine in večine, temveč ostane en sam narod z različnimi značilnostmi. Spetičevo izvajanje je s posebnim zavzemanjem podprla predvsem češkoslovaška delegacija.
Včerajšnje srečanje Pentagonale se je zaključilo na Farnesini, kjer je bilo skupno zasedanje predstavnikov vlad in parlamentov. Šef italijanske diplomacije De Michelis je v svojem govoru podčrtal potrebo po okrepitvi
socialnega dialoga, kar pa je včeraj že prišlo do izraza, saj so se zasedanja prvič udeležili tudi predstavnikov sindikalnih organizacij Pentagonale. Za De Michelisa je »eksperiment Pentagonala« v celoti uspel tudi zato, ker so znali poiskati ravno pravo obliko ozemeljske, pragmatske
in operativne kooperacije, ki ni in noče biti v konkurenci z ostalimi institucijami. Pred slovesom je Pentagonala sprejela še skupen dokument o premeščanju posledic hladne vojne in utrjevanju vsestranskega sodelovanja. Prihodnje srečanje bo gotovo v Benetkah prihodnjo pomlad.
Nov potres vznemiril Dalmacijo
SPLIT — Včeraj ob 11.15 so v Sinj-ski krajini znova zabeležili potres z močjo 4,6 stopnje po Richterjevi le*' tvici.
Podobno kot pred tremi dnevi j® potres vznemiril prebivalce srednje Dalmacije in povzročil gmotno škO' do v Sinju in nekaterih severnodal' matinskih ter bosanskih občinah’ Potres so čutili tudi v Splitu, Šibeniku, Makarski in Zadru. Podatki p novi gmotni škodi še niso znani' prav tako ni znano ali je včerajšnji sunek naknadno poškodoval kakih 4 tisoč objektov, ki jih je prizadel p°' tres pred tremi dnevi. To bo ugotovila posebna komisija, ki je predvčerajšnjim razglasila za neuporabne 23 stanovanjskih hiš v Sinju in okoli sto njenih prebivalcev namestila v prikolice, ki so jih kot pomoč brezdomcem poslali iz Zagreba.
Po mnenju izvedencev pa bi morala biti tokrat škoda precej manjšar saj je bil potresni sunek za stopnj0 šibkejši kot pred tremi dnevi. Seizmologi obenem navajajo, da je zgovoren dokaz, da je najhuj^6 mimo.
Vse od prvega potresnega sunka so v Sinjski krajini zabeležili že v3 desetine manjših potresnih sunkov; nakopičena energija se torej sprob sprošča.
• Preverjanje
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Za prevrjanje in odločno proti predčasnim volitvam je tudi demokrščan-ski tajnik Forlani. O tem je govori z novinarji neke zasebne televizije; poleg tega pa je tudi Forlani prepričan, da mora vladna koalicija izkoristi še zadnjo dobo mandata, saj se bo samo na tak način izognila nevarnosti predčasnih volitev. Za Forlanija je delo, ki ga je opravila KD v tej mandatni dobi, pohvale vredno in izraz velike odgovornosti. Še večji uspeh pa bi dosegli, če bi se okrog te stranke strnile še ostale članice koalicije, ne pa da jo samo dolžijo za napake.
Svoje mnenje glede položaja v vladi in potrebi po preverjanju je pristavil tudi komunist Fassino, ki je bil najbolj kritičen do socialistov. Opozoril jih je, da KPI ne išče nobenega tajnega ali odkritega zavezništva z demokristjani; zavedati pa se morajo, da je petstran-karska vlada zastarela oblika političnega zavezništva in da je potreba po novi usmeritvi na levo vedno večja. Vse stranke levice morajo imeti prost vstop v vlado, meni Fassino. Kar pa je za komunističnega predstavnika nesprejemljivo, je dejstvo, »da moramo še naprej in kljub vsemu prenašati trdovratno demokrščansko politično centralnost«. Politične in institucionalne obnove pa po mnenju komunistov ne bi smeli več preuščati samo »kri-žastemu ščitu«.	G. R.
V Sovjetsko zvezo že prihaja prva pomoč Nadzorstvo in razdeljevanje poverili KGB
MOSKVA — Pomanjkanje najosnovnejših živil in medetnična napetost sta postali stalnici na sovjetskem političnem prizorišču. Pred dnevi je zaradi težkega položaja v državi predsednik Mi-hail Gorbačov odpovedal svoj odhod v Oslo po Nobelovo nagrado za mir, včeraj pa je celo preklical enodnevni obisk v Moldovi. Uradno niso sporočili, zakaj Gorbačov ni odpotoval v Moldo-vio, Tass le navaja, da bodo novi datum »delovnega obiska sporočili kasneje«. Sinoči so celo uradno trdili, da so obisk odložili zaradi megle.
Zahodni opazovalci že trdijo, da je odložitvi botroval težki položaj zaradi pomanjkanja živil. Bolj verjetna pa je teza, da Gorbačov ni odpotoval v Moldovo, ker njegov obisk ne bi bistveno vplival na spravo med Moldovci in njihovimi manjšinami (ruska, ukrajinska in gagauška), ki so proglasili dve avtonomni območji, pridnjestrsko in gagauško. Republiške in zvezne oblasti so že obsodile tako odcepitev in proglasile za neveljaven referendum, s katerem so se te tri narodnosti odločile za »kulturno in gospodarsko avtonomijo«, ker jih ogroža moldovski nacionalizem. Pred dnevi je v Pridnjester odpotoval Gorbačovov vojaški svetovalec maršal Sergej Aromejev, a se je vrnil praznih rok. Če ni prepričal Rusov in Ukrajincev, je še manj verjetno, da bi pomiril turške Gagauze. V takem položaju, ko so ruski, ukrajinski in gagauški poslanci sporočili, da se ne bodo sestali s sovjetskim predsednikom, je Gorbačov raje ostal za kremeljskimi zidovi, ker bo tu koristnejši.
V Sovjetsko zvezo se je namreč že pričel® pretakati reka zahodne pomoči v hrani, ki h° vredna na stotine milijard lir. Take ogromne k°' ličine pa bodo povzročile nove težave. Sedanjega pomanjkanja živil je namreč predvsem kri »razpad sovjetskega distribucijskega sistema«, bolje rečeno, dobavitelji ne spoštujejo več svoji11 obvez in torej mestom ne dobavljajo živil. verjeten je podatek akademika Vladimirja Tih®' nova, ki navaja, da je bila letošnja letina rekordj saj so predelali kar 240 milijonov ton žita, a
ko niso s polj pospravili kar 20 odstotkov pri^f 0 ka, ki je propadel. 15 odstotkov je šlo v izgii® pri skladiščenju, od 35 do 40 milijonov ton Z1 g pa so kolhozniki in solhozniki porabili kot kF11 • za svoje domače živali. Še hujši je položaj P1 oskrbi mest z mlekom in mesom, ker so odkup11 cene prenizke. Zgovoren je podatek, da na »sV® bodnih stojnicah« stane navadno jajce kar en r belj.	.0
V takem položaju je popolnoma jasno, da tudi razdeljevanje zahodne pomoči vezano 11 precejšnje težave. Sodeč po bornih vesteh, ki P1' hajajo glede tega vprašanja, pa je Gorbačov sklenil, da bo to nehvaležno nalogo poveril K j . Ruske federacija pa je včeraj ustanovila »izred11 komisijo za prehrano«, ki ji bo načeloval Pre sednik Boris Jelcin.
Na sliki (telefoto AP): nemška pomoč Pr’ spela na moskovsko letališče
• Slovenska
la Jugoslavija z drugimi državami in se nanašajo samo na ozemlje Slovenije. Izvršni svet zagotavlja, da se položaj manjšin v Sloveniji ne bo poslabšal, saj bi imeli prebivalci italijanske in madžarske narodnosti tudi v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji vse pravice, ki jih imajo sedaj. Pripadniki drugih narodov in narodnosti, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, pa bodo lahko, če bodo želeli, pridobili slovensko državljanstvo.
Izvršni svet včeraj ni določil datuma plebiscita in svojega dokončnega stališča do tega, koliko odstotkov volilnih upravičencev se mora izreči za samostojno in neodvisno Slovenijo, da bi plebiscit uspel. Dogovor o teh, še vedno neusklajenih zadevah v slovenskem političnem prostoru v zvezi s plebiscitom, naj bi bil dosežen v začetku prihodnjega tedna.
Na včerajšnji seji je izvršni svet izoblikoval tudi osnutek proračuna Slovenije za prihodnje leto. V proračunu naj bi se zbralo okrog 54 milijard 779 milijonov dinarjev, kar pomeni okrog 38 odstotkov družbenega proizvoda Slovenije v 1991. letu. Osnutek proračuna za prihodnje leto je poslal izvršni svet v nadalnjo skupščinsko proceduro.
Izvršni svet je včeraj pripravil tudi zakonski predlog, ki bo, če ga bo skupščina v začetku prihodnjega meseca sprejela, vladi omogočil hitrejše in učinkovitejše poseganje v gospodarstvo. Zakon bo vseboval natančna merila, kdaj, komu in kakšno pomoč lahko vlada zagotavlja.
Izvršni svet skupščine Republike Slovenije je včeraj določil tudi pred-
log zakona o začasnih ukrepih za zagotavljanje dela denarja iz primarne emisije za začasno premostitev priliva sredstev za odpravo posledic škode, ki so jo novembra v Sloveniji povzročile poplave in plazovi. Omenjeni predlog bo izvršni svet poslal zvezni vladi. Po tem predlogu naj bi zbor republik in pokrajin skupščine Jugoslavije sprejel zakon, po katerem bi Narodna banka Jugoslavije preko Narodne banke Slovenije odobrila Republiki Sloveniji iz primarne emisije za tri milijarde dinarjev posojila, Slovenija bi posojila Narodni banki Jugoslaviji vrnila v osmih letih z 8-odstotnimi obrestmi, prvi obrok pa bi vrnila prihodnje leto. Če bo ta zakon v zvezni skupščini sprejet, bo to znatno olajšalo odpravo škode, ki so jo plazovi in poplave povzročili v Sloveniji. Kajti skupno so ujme v začetku novembra povzročile za več kot devet milijard dinarjev škode.
Kot vidimo, uradno poročilo slovenske vlade ne določa predloga o obeh spornih vprašanjih: datumu plebiscita, niti ne o odstotku volilne udeležbe, ki naj bi bil pogoj za veljavnost plebiscita. Glede teh ključnih vprašanj so mnenja torej še vedno deljena. V ponedeljek se bodo zato nadaljevala pogajanja med strankami, v torek bo zasedanje ustavne komisije, v sredo bo zasedala skupščina, vse to pa bo tudi v ozračju in na osnovi stališč, ki jih bo jutri povedal italijanski zunanji minister Gianni De Michelis na srečanju s predsednikom Kučanom in kasneje na svečani večerji, ki bo prirejena ob njegovem obisku in otvoritvi italijanskega generalnega konzulata v Ljubljani.
O plebiscitu je Slovenska demokratska zveza včeraj izdala obsežnejše
stališče, v katerem se seveda izreka za to pobudo, kot odraz stališč o slovenski državnosti, ki jih je stranka sprejela, ko se je še ustanavljala. Pri tem se je opirala na državotvorna dejanja slovenskega naroda vključno z narodnoosvobodilnim bojem. SDZ je slovenska narodna stranka, ki pa je evropsko usmerjena in se zaveda, da Slovenija ne more ostati osamljeni otok sredi Evrope. Datum plebiscita ima SDZ za simboličen in legitimni začetek slovenske države, zaveda pa se, da bo dejanska državnost ustvarjena v prehodnem razdobju, ki naj ne traja več kot pol leta.
V Opatiji pa sta se včeraj srečali delegaciji prenoviteljev Slovenije in Hrvaške, ki sta ju vodila Ciril Ribičič in Ivica Račan. V sporočilu poudarjajo, da so posvetili posebno pozornost razpletu jugoslovanske krize in odprtim vprašanjem hrvaške ustave in slovenskega plebiscita. Delegaciji sta podčrtali velik interes, da se globoke vsebinske spremembe uresničujejo na miren in demokratičen način. Suverenost obeh republik pa se mora izvajati tako, da ne bodo ogrožene pravice narodnostnih manjšin in pripadnikov drugih narodov, ki živijo in delajo v Hrvaški in Sloveniji. Zato tudi nasprotujejo ustvarjanju nekih novih zaprtih in nedemokratičnih skupnosti, ki ne bi upoštevale narodnostne manjšine in ne bi imele interes za države, ki nastajajo na ozemlju sedanje Jugoslavije. Obratno, zainteresirani so za nastajanje enakopravnih in odprtih družbenih skupnosti, ki lahko dajo konstruktivni prispevek novemu jugoslovanskemu dogovoru samostojnih držav. Za te cilje se bosta zavzemali obe stranki v svojih republikah, v povezovanju z levimi silami v Jugoslaviji, na prostoru Alpe-Jadran in širše.
Nedeljske volitve v Nemčiji pomembne predvsem za Berlin
Kancler Helmut Kohl se pripravlja na nedeljske volitve z gotovos i 'oeK<*a0 bodo potrdili na čelo države, v katero je vključenih tudi devet de oSet>aa nje Demokratične nemške republike. Nedeljske volitve pa bodo . _ jega Pe pomembne v Berlinu, kjer bodo prvič volili kot enotno mesto. P° ^ b0^0^ bodo rezultati volitev za obnovo krajvenih uprav lahko vplivali	v«
odločitve glede glavnega mesta nove države. Berlin je seveda ka”0traj '‘.p) dar bo uspeh akcije odvisen predvsme od politične stabilnosti t. 1ef0to
uspeh akcije jevne vlade
(Te
Gneča na meji Obala opustela
KOPER — Praznični podaljšani °nec tedna je marsikateri držav-jan hirajoče Jugoslavije izkoristil nakup v tujini. Tako je samo , c®raj preko cestnih in železniš-ih mejnih prehodov od Lazareta P Fernetičev odšlo na Zahod Koraj 49 tisoč potnikov. Najbolj j.? bila oblegana prehoda na Skojem (15.440 izstopov) in Ferneti-'N kjer je v štiriindvajsetih urah ušlo iz države kar 18.120 ljudi.
prizadevanju carinikov in nihčnikov je bilo treba na najbolj bremenjenih prehodih ob koni-ah za prestop meje čakati tudi do
ene ure. Čeprav je ta dan na šestih obalnokraških mejnih prehodih prišlo k nam tudi skoraj 27 tisoč tujcev, jih je le malo ostalo v tukajšnjih turističnih središčih. Tako je na Obali in Krasu, kjer imajo trenutno na razpolago 3057 ležišč, le približno 1000 gostov. Zato ni pravega turističnega utripa čutiti niti v Piranu in Portorožu, saj so po podatkih Turistične informacijske pisarne v vsej piranski občini oddali le približno 400, oziroma četrtino razpoložlji-vin zimskih lezisc.	j ^
Skušala bo navezati stike z novimi partnerji
TV Koper-Capodistria ostala brez italijanskega partnerja
Denar
leži
tako rekoč na cesti
^il^kAN — Ko so piranski odbor-jj. 1 obravnavali nekatere spre-bacl e dopolnitve odloka o cja 0rnestilu za uporabo stavbne-zemljišča v občini, so nenado-rev gotovih, da niti niso tako je j?1, kot je tp pogosto slišati, ko ^ a dnevnem redu urejanje ko-skpna^ne infrastrukture in občin-p 9a Prostora sploh. Marsikateri čin fj^eben dinar bi dobili v ob-svrv 0 blagajno, če bi bolj uredili le predpise in skrbeli za red. t-i°S kodo s prispevkom-nado-tilom za uporabo stavbnega jop bi^oa zbrali približno 3,8 mili-
^lo dinarjev. Ce bodo sprejeli vi 7 Ki so ga pripravili na upra-tei v družbene prihodke, pa bi k j°n lobko dodali vsaj še mili-^dmarjev letno. Odlok bo na-tere sku^al zajeti predvsem neka-obe.P^ine, za katere doslej v šnea 1 ni nihče plačeval nikakr-. *-,■ a Prispevka, ali "mestne ren-

primer za nezazidana
šipg zemljišča, poslovne povr-ciKt K°t so kampi, plaže, rekrea-JDKe površje itd.). tak0 le^ v piranski občini doslpi ek°o na cesti, a se jim ga TudiJ Ja kolo kaj preveč pobirati, tuneni koj^nje pristojbine so po Tako k mnogih smešno nizke, ki jjj 1 denimo za lucijski kamp, °bbina\^'WXl kvadratnih metrov, tlarjev letno pobrala le 74.000 di-Plažo loo3 Portoroško komunalno PloSčaa 0 000 kv. m) 25.000 din, za iS.Ooo ,y marini (35.000 kv. m) le stanova ln' za 100 kv. m zasebne iev in ^ske hiše letno 300 dinar-h° stgo °VPrečno za vsako družbe-letno. ^Vanje le kakih 50 dinarjev i?jili It e, ..te zneske samo pod-^ili) in ° ,i si menda lahko privoš-J^inami6j erim' ki z javnimi po-kai v kobro služijo, zaračunali bi v občini prišli do 10 Fotueni , dinarjev letno. To pa i kaj ičt;?3 bi lahko (denimo) v a že 2nr b rešili problem odplačilo »PrJv ene infrastrukture v Fi-Oo več j n°bene potrebe ne bi Prostor L 3 bi morali razprodajati oroi„a Primer Fieso) gradbe-0°?idale JZacijani, ki bi ta prostor
hm6 v občin temeliitvii0' da dru' Onrastrukt, ni ne bi mogli urediti lfH0t°vii t6'« je ob vsem tem 1 ^irana) Robert Turk (Ze-
BORIS ŠULIGOJ
Na Obali je bila voda novembra neoporečna
PIRAN — Delegati piranske občinske skupščine so te dni dobili na mizo informacijo koprskega sanitarnega inšpektorja Milana Pečarja, ki jim je posredoval ugotovitve mariborskega Zavoda za zdravstveno varstvo in republiške sanitarne inšpekcije, da je voda, ki jo pijejo piranski občani, higiensko neoporečna in sposobna za uporabo.
V informaicji pojasnjuje, da so 20. septembra odvzeli vzorce vode v sečoveljskem vodnem biru Buži-ni, kjer so ugotovili pesticide v preveliki količini glede na naše predpise, ki dopuščajo le en nanogram na liter. Predpisi ostalih držav (na primer EGS in ZR Nemčija - 100 nanogramov na liter) pa dovoljujejo veliko večjo vsebnost ugotovljenega pesticida alaklor.
»Glede na ugotovitve in normative menimo, da enkratna prisotnost povišane vsebhsoti alkaklora ne more biti merilo za oporečnost, oziroma neoporečnost pitne vode, pomeni pa, da je treba to vodo stalno nadzorovati.« Tako so vzorce vzeli še devetega novembra v Bužinih in 22. novembra (po objavi podatkov v časopisih) v Rižarni, Bužinih, Garijelih in gradolah ter ugotovili, da je voda neoporečna. Dogovorili pa so se, da bodo odslej redno nadzirali vodo, oziroma pesticide in druge snovi, ki jih doslej niso redno kontrolirali.
B. Š.
Tudi v Sežani na prodaj stanovanja
SEŽANA — Tudi v sežanski občini pripravljajo pravne pogoje za pospešeno odprodajo oziroma odkup družbenih in solidarnostnih stanovanj. Na izvršnem svetu so sklenili, da bodo vsako ponudbo za odkup takšnega stanovanja obravnavali posebej, o možnosti za odkup pa bodo obvestili vse najemnike.
Po temeljiti analizi izkušenj v drugih občinah in po svetu s pristojnimi javnimi pravnimi službami so se odločili, da bodo morali kupci prvi obrok, ki pa ne bo smel biti manjši od četrtine prodajne vrednosti stanovanja, plačati v petnajstih dneh po podpisu pogodbe. Ostalo kupnino bodo iahko kupci odplačali v obrokih v naslednjih desetih letih. Mesečne obroke bodo sproti usklajevali z najnovejšimi statističnimi podatki o gibanju cen.	0-
POMOČ
SLOVENIJI
Strokovna osvežitev šolstva
SEŽANA — Sežanski šolniki in Občinarji so zato, da bi čimveč izvedeli o nameravani preureditvi mreže srednjih šol, financiranju in drugih ukrepih za izboljšanje šolstva, na Kras povabili šolskega ministra dr. Petra Venclja. Čeprav se nam tudi v tej dejavnosti obetajo suha leta in bodo zato potrebne racionalizacije, je minister Vencelj zagotovil, da načelno obsega programa in doseženega standarda šolstva ne bomo zmanjševali. Na vprašanje o tem, kako naj bi v skladu z napovedanim zakonom o zavodih imenovali nove ravnatelje, je minister odgovoril, da tega ne bo potrebno početi na horuk, posebno pa ne med šolskim letom. Oblast nikakor ne zahteva čis-
tke med ravnatelji, temveč naj bi nove ljudi iskali le tam, kjer bodo za to strokovni razlogi. Ravnatelji naj namreč ne bi bili nekakšni direktorji, temveč predvsem pedagoški vodje. Odprta vrata naj bi kljub enotno financiranemu osnovnemu državnemu šolskemu sistemu pustili tudi za zasebno konkurenco, saj bi tudi na ta način zvišali kakovost državni šoli. Dr. Peter Vencelj je nato obiskal še OŠ Hrpelje-Kozina, kjer so zato, da bi prešli na enoizmenski pouk, začeli graditi prizidek k šoli, zvečer pa se je v sežanskem srednješolskem centru pogovarjal tudi o problemih te ustanove	J. O.
Zbor GM v Kopru
KOPER — Na predvečer praznika so se v okviru II. kroga pevske revije Primorska poje v koprskem gledališču obalnemu glasbenemu občinstvu predstavili trije zbori. Moški pevski zbor Provox iz Nove Gorice je vodil Jožko Harej, dekliški pevski zbor Glasbene matice iz Trsta se je predstavil pod taktirko Stojana Kureta, mešanemu zboru Lipa iz Šempasa pa je dirigiral Miran Rus-
‘i3-	j. o.
KOPER — TV Koper-Capodistria je dobila uradno obvestilo italijanskega partnerja Fininvesta, da se z 31. decembrom izteče pogodba o sodelovanju. To pomeni, da bo koprska televizijska hiša v novo leto zakorakala brez precejšnjega dela prihodka, ki ga je s Fininvestom ustvarjala z oddajanjem komercialnega programa v Italiji. Kaj to pomeni za koprsko televizijo, so skušali pojasniti na današnji tiskovni konferenci.
Direktor TV Koper-Capodistria Janko Tedeško je najprej poudaril, da je predčasni ločitvi (prvotna pogodba naj bi veljala do konca leta 1992) po svoje botrovala lanska odločitev RTV Ljubljana, da TV KC odvzamejo možnost neposrednega posredovanja evrovizijskih prenosov (športnih) in letošnje sprejetje novega zakona v Italiji, ki vsaki asociaciji prepoveduje razpolaganje z več kot tremi mrežami in zbiranje propagandnih sporočil za več kot tri mreže.
Fininvest se je na račun uveljavljenih postaj Canale 5, Italia 1 in Reteguattro odpovedal TV Koper-Capodistria. S tem bo koprska televizija ob približno 60 odstotkov vsega prihodka, ki ga je doslej ustvarjala s predvajanjem komercialnega procjrama v Italiji. Kaj to pomeni? »Ce bi zadržali sedanji obseg programa, bi s 7,5-od-stotnim deležem od naročnine in lastno produkcijo lahko krili le 70 odstotkov vseh poslovnih stroškov. Nastala je torej vrzel, ki jo bomo skušali zapolniti z učinkovitejšo organizacijo dela, povečanjem reklamnih sporočil na našem trgu in s tako produkcijo, ki bi prinašala tudi več dohodka,« je rekel Janko Tedeško.
Direktor Ponteca Sergij Premru pa je dodal, da bodo skušali v Italiji navezati stike z novimi partnerji. Kot je zatrdil, ponudbe v Italiji so, vendar ni pričakovati skorajšnjih podpisov pogodb.
IZTOK UMER
Jelinčičeve Zvezdnate noči v Gregorčičevi dvorani
TRST — V Gregorčičevi dvorani v Trstu Je bil v četrtek društveni družabni večer Slovenskega planinskega društva. Na njem so razni člani prikazali diapozitive o pravkar minuli izletniški sezoni in trekingu v Nepalu. Na začetku so predstavili knjigo Dušana Jelinčiča »Zvezdnate noči«, o kateri sta spregovorila avtor in predstavnik Založništva tržaškega tiska Marko Kravos.
Toplo
božično
darilo?
Imaš še čas za premislek!
LA MAGUA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: (0481) 790074
Mogočne manifestacije v Trstu se je udeležilo 7 tisoč obdelovalcev iz vse dežele
Boj kmetov za zemljo, za obstoj in razvoj in za ohranitev naše narodnostne skupnosti
Paraliza v središču Trsta
Mestni promet včeraj doživel res »črn dan«
»Ali se vam to zdi pravično?«
»Nočemo biti tujci na svoji zemlji«, »Tržaško kmetijstvo umira«, »Mladi za novo kmetijstvo«... Slovenski napisi, slovenska beseda na govorniškem odru in med ljudmi. Na včerajšnji mogočni manifestaciji smo imeli vtis, da so se skoraj vsi slovenski kmetje udeležili protesta, tako da bo verjetno ostal v analih tržaške kronike. Očitno je to dokaz, kako hude težave imajo. Z nekaterimi smo se pogovorili na Trgu Unita.
Ivan Antonič iz Cerovelj vzreja 28 glav živine: »Cene mleka so že leta in leta iste in odločno prenizke. Steklenica piva stane 1.200 lir, liter mleka pa mi prodajamo po 600 lir. Se vam zdi pravično? Da ne govorim o teletih za prodajo, saj jih odkupujejo skoraj po ceni krompirja. Negotova bodočnost se kaže tudi z načrtovanjem parka, saj nam bodo pobrali najlepše parcele, ne bomo smeli pasti živine, drv ne bomo smeli sekati, oni pa bodo gradili kam-pinge, bazene, stezice...«.
Edi Glavina je vrtnar iz Podlo-njerja: »Konkurenca je izredno močna, saj prihaja zelenjava vsak dan iz Cavallina, kjer obdelujejo velike površine in so torej stroški manjši, zato pa cene nadvse konkurenčne. Živeti se da, toda z velikim trudom in žrtvovanjem.«
Paolo Pernarčič, star je 21 let in dela na domači kmetiji v Medji vasi:
»S pridelavo vina zaenkrat ni večjih težav, pri vzreji živine pa je "za se zjokat". Cena mesa je že 10 let ista, proizvodnja mleka je omejena, cena pa izredno nizka. Ob vsem tem nas straši še bodoči kraški park, saj ne bomo več gospodarji na svoji zemlji. Za kmetijo sem se odločil, ker je v družini že tradicija, ki sta jo začela oče in stric, sam pa sem tudi čustveno vezan na kmečko delo in si zelo želim, da bi tudi v bodočnosti lahko živel od njega.«
Članica Kmečke zveze Liiiana Čok iz Lonjerja: »Župan Richetti je prejle omenil, da so v tržaški pokrajini obdelovalne površine omejene. Kako pa naj bo drugače, če je občinska uprava bila doslej do obdelovalne zemlje tako kruta, tako mačehovska, da jo je žrtvovala v vse namene, samo za pridelavo hrane ne. Naj spomnim, kakšne njive so imeli pri Sv. Ani, na Kolokovcu? Naj pove Debeliš, kako je branil solato pred bagrom in kako so se domačini upirali sinhrotronu! Naj se na kmete in njihovo zemljo župan spomni tudi, ko bo podpisoval nova dovoljenja za razlastitve.« (nf)
Tudi kmetom je prekipelo. Naveličani praznih besed in neuresničenih obljub so stopili na cesto, da opozorijo, kako je ob sedanji kmetijski in splošno trgovinski politiki države kmetijstvo obsojeno na propad, kar bi imelo izredno hude posledice ne le za kmete same, ampak tudi za širšo skupnost. Da gre za eksistenčno vprašanje, je včeraj izpričalo po tržaških ulicah in na Trgu Unita več kot 7 tisoč kmetov, ki so prišli v Trst iz vseh pokrajin Furlanije-Julijske krajine. Prišli so s posebnimi vlaki, z avtobusi, z osebnimi avtomobili, več kot 200 obdelovalcev pa kar s traktorji, s katerimi so zasedli največji mestni trg. Med njimi je krepka polovica imela slovenske transparente in napise, s katerimi so slovenski kmetje opozarjali na svoje specifične probleme.
S traktorji so prišli z Goriškega, iz Medje vasi, Cerovelj, Mavhinj, Nabrežine, Praprota, Zgonika, Repna, Podlo-njerja, Kolonkovca, Padrič, Bazovice, Gročane, Boršta, Boljunca, Doline, Ric-manj, Mačkolj (skratka, iz vseh slovenskih vasi) in kot prvi obkrožili ogromni trg pred občinsko palačo. Poleg tržaških so se postavili traktorji iz Gorice, Vidma in Pordenona. Iz kraja
V prostorih Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah se je včeraj končal seminar o »biznis centrih« in o strategijah za razvoj malih in srednjih podjetij, ki ga je priredila organizacija OŽN za industrijski razvoj UNIDO ob sodelovanju tržaške Trgovinske zbornice, Deželnega storitvenega centra za mala in srednja podjetja (CRES) in samega Centra za raziskave. Na seminarju je aktivno sodelovalo več kot 40 delegatov iz dvanajstih držav vzhodnega dela srednje in sredozemske Evrope. Glavna ugotovitev, ki je vodila organizatorje srečanja, je nedvomno ta, da mala in srednja podjetja tudi na evropskem vzhodu zavzemajo vse bolj odločilno vlogo v procesih ekonomskega razvoja in da kaže zato spodbujati tako »podjetniško kulturo«, ki bo čim bolj ustrezala sedanjemu času in pogojem.
Soočanje z »globalnim tržiščem« prinaša probleme za vsa podjetja, tako na Vzhodu kot na Zahodu, na Severu in na Jugu, čeprav je tudi res, da so v tej kompeticiji gotovo na slabšem podjetja iz vzhodnih in južnih držav. Ugotovitev ponazarja okvir, v katerem je potekalo delo seminarja, na kate-
Santa Maria La Longa blizu Palmanove so pripeljali tudi z zvonci okrašeni kravi, ki sta se simbolično postrojih pred občinsko palačo.
Sprevod »zelenih čepic« (z njimi so se manifestanti množično opremili) je krenil od Trga Liberta pred železniško postajo po Korzu Cavour do Nabrežja, kjer je preplavil Trg Unita. Po svojih značilnostih je bil precej različen od drugih, ki smo jih običajno vajeni gledati v Trstu. Kmetje so res blokirali promet s traktorji, toda na Trgu Unita so svojo borbenost izražali predvsem z resnimi obrazi, iz katerih je bilo razbrati dostojanstvo, klenost človeka, ki je življenjsko povezan z zemljo in delom in ve, da ima prav, tudi če protesta ne izraža histerično ali bombastično.
Kriza v kmetijstvu narekuje enotnost in skupno nastopanje, kar so dokazale vse tri stanovske organizacije Confcoltivatori (na Tržaškem in Goriškem Kmečka zveza), Coldiretti in Confagricoltura, ki so oklicale protestno manifestacijo in v imenu katerih so na Trgu Unita spregovorili včeraj Dante Savorgnan, Paolo Micolini in Douglas Attems. Kmete iz vse dežele je prvi pozdravil tržaški župan Richetti (ob katerem sta bila tudi slovenska župana Miloš Budin in Marino Peče-nik), ki je manifestantom izrazil solidarnost v zahtevi po uravnovešen razvoju kmetijstva in to tudi na Tržaškem, kjer »sicer ni večjih obdelovalnih površin«. Za njim je v italijanščini in slovenščini pozdravil kmete podpredsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš, ki je poudaril, da se tržaški kmetje udeležujejo enotne manifestacije ne samo, da podprejo skupno borbo vseh kmetov F-JK za napredek kmetijstva in za enakopravno vlogo kmetov v družbenem in gospodarskem življenju, ampak tudi, da dvignejo svoj glas in da odločno zahtevajo odpravo še drugih krivic, ki se jim dolga leta delajo. »Konec je treba napraviti krivičnim razlastitvam, ki so skoraj popolnoma uničile kmetijstvo na najbolj rodovitnih področjih in prizadele nepopravljivo škodo slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Zaščita Krasa ne sme pomeniti ustanavljanje rezervatov, ampak pomeniti mora pomoč kraškemu kmetu, da se obdrži in razvija svoje plemenito delo. Prav tako je
rem so preučili metodologije, tehnike in integrirane razvojne projekte, s katerimi naj bi dosegli dvig učinkovitosti malih in srednjih podjetij na mednarodno sprejemljivo raven.
Udeželenci seminarja so preučili konkretne izkušnje s prispevkom, ki ga daje znanstveno raziskovanje k inovaciji proizvodov in proizvodnih procesov, in rezultate, ki so jih v mednarodnem merilu obrodili centri BIC, poleg tega pa so govorili tudi o strategijah tako imenovane »totalne kvalitete«, jamstev o proizvodih in podjetniških sistemih kakovosti.
Ob zaključku seminarja so delegati predlagali ustanovitev stalnega tajništva z informacijsko mrežo, ki bi omogočala iskanje partnerjev za kooperacijo pri procesih inovacije v malih in srednjih podjetjih. Kot kandidata za sedež takega tajništva, ki bi delovalo pod pokroviteljstvom mednarodnih organizacij Unido in Undp (organizacija OZN za razvojne programe), pa sta bili zaradi njune središčne zemljepisne lege označeni Furlanija-Julijska krajina s Trstom in Slovenija z Ljubljano in Mariborom.
Na pobudo UNIDO je potekal v Centru za raziskave
Končal se je mednarodni seminar o drobnem gospodarstvu na Vzhodu
treba odpraviti škodo, ki jo kmetijstvu povzroča uvoz kmetijskih proizvodov po avtonomnih računih iz Jugoslavije. Nenazadnje zahtevamo pravično rešitev vprašanja zaščite slovenske na-rodnsotne skupnosti v Italiji, od katere je odvisna tudi usoda slovenskega kmeta,« je dejal Debeliš. V slovenščini je nato spregovoril tudi predsednik Združenja rejcev Dario Zidarič, ki je v imenu vseh treh stanovskih organizacij s Tržaškega izpostavil težke trenutke, ki jih preživlja kmetijski sektor in ob tem izrazil zadovoljstvo, da je lahko spregovoril tudi 'v svojem materinem jeziku, kar je »priznanje slovenski narodnostni skupnosti in boju naših ljudi - kmetovalcev za boljši jutri«.
V osrednjih govorih so nato Douglas Attems, Dante Savorgnan in Paolo Micolini opozorili na nenehno naraščanje cen proizvodnih stroškov ob istočasnem nenehnem padanju cen kmetijskih proizvodov, vedno strožje omejitve in vedno težja davčna bremena, ki jih kmetjstvu nalaga kmetijska politika EGS ob pasivnem pristajanju italijanske vlade, ostre vladne finančne omejitve na škodo kmetijstva, zamudno sprejemanje in izvajanje deželnih posegov, kar vse vodi kmete na rob vzdržljivosti z vedno očitnejšim zapuščanjem zemlje. Ta pojav že ima in bo v bodočnosti imel še bolj negativne posledice tudi za zdravo okolje in torej za širšo skupnost.
Medtem ko se je nato sprevod, ob grmenju traktorjev, podal mimo Nabrežja in po Ulici Milano na Oberda-nov trg, je delegacija treh stanovskih organizacij in Kmečke zveze iznesla svoje probleme in zahteve najprej vladnemu komisarju, nato pa še deželni vladi. Na Deželi so jih sprejeli predsednik odbora Biasutti, podpredsednik Francescutto in odbornik Ben-venuti, ki so poudarili, da je v tem trenutku treba s skupnimi močmi v prvi vrsti podpreti boj za avtonomijo Dežele F-JK, kajti finančni zakon predvideva zanjo krčenje državnega prispevka v višini 400 milijard, od katerih kar 100 na kmetijskem področju. Delegacijo so sprejeli tudi deželni svetovalci KD, PSI, SSK, KPI in Zelenih.
NADJA FILIPČIČ
Na sliki (foto Magajna) množica kmetov na Trgu Unita.
Včerajšnji dan bo verjetno ostal zapisan kot "črn dan" tržaškega prometa. Deželna manifestacija kmetov je že v zgodnjih jutranjih urah paralizirala trg pred železniško postajo in nabrežje vse do Trga Unita, na Ulicah Fabio Severo in Commerciale pa so se približno ob istem času ustvarile dolge kolone vozil, predvsem avtomobilov in avtobusov z jugoslovansko registracijo, ki so neusmiljeno silile proti postaji in proti nabrežju.
Približno ob 11. uri je bil promet med ulicami Carducci, Fabio Severo in Ghega popolnoma blokiran, ustavljeni so bili tudi mnogi avtobusi Konzorcialnega prevoznega podjetja ACT, ki so praktično vozili prazni, saj so potniki raje izstopili in nadaljevali peš. Dolge kolone so se ustvarile tudi v Miramarskem drevoredu med železniškim nadvozom in Trgom Liberta. Mesto je vsekakor znova popolnoma nepripravljeno sprejelo (napovedani) naval jugoslovanskih kupcev, katerim so se včeraj pridružili še kmetje. Mestni redarji (kljub dobri volji in prizadevanju) žal niso bili kos položaju, ki se je nekoliko normaliziral le v prvih popoldanskih urah, ko so kmetje postopoma zapuščali mestno središče.
Na mejnih prehodih je bil ves dan promet zelo gost, do hujšega zastoja pa je prišlo le na Fernetičih, običajne kolone pa so zabeležili na openskem križišču. Marsikateri Tržačan ali Kraševec je vsekakor včeraj prišel pozno na delo ali v šolo, promet v mestnem središču pa se je znova zgostil v poznih popoldanskih urah in zvečer, ko so se jugoslovanski kupci začeli vračati domov.
Včerajšnje hude težave znova dokazujejo, da Trst tudi glede prometa ni na noben način sposoben dostojno sprejeti tolikšnega števila avtomobilov in gostov, posebno iz sosednje države. Jugoslovanski kupci prihajajo v mesto brez vsakršne informacije o parkiriščih (ki jih dejansko ni ali pa jih je premalo), da ne govorimo o drugih uslugah (npr. o straniščih)-Ni izključeno, da se bodo včerajšnje težave ponovile tudi danes.
Z zadovoljstvom ob izboljšanih finančnih rezultatih
Glavni svet Velesejemske ustanove sprejel poslovni obračun in predračun
Upravni svet Velesejemske ustanove je soglasno odobril predračun za let0 1990 in spremembe k poslovnemu obračunu za tekoče leto, ki prinašajo P°' membne novosti za ustanovo in njeno strategijo za prihodnost.
Predsednik Marchio je v svojem poročilu opravil v bistvu dokaj optimisti1-' no analizo finančnega položaja ustanove, na osnovi katerega je bilo letos mog°' če sestaviti finančni program z nekaterimi zelo zanimivimi novimi iniciativanii (kot je na primer »Exoteritalia«, ki naj bi bila prireditev evropskega pomena). * takem kontekstu pa je povsem jasno - kot je v razpravi poudarilo več člane upravnega sveta - da postaja projekt o prestrukturiranju razstavišča pod Mont®' bellom temeljnega in prioritetnega pomena. In to še toliko bolj, ker je potrpežlp vo delo za konsolidacijo in relansiranje operativnih struktur in administrativo ^ ga aparata končno začelo dajati svoje sadove z izboljšanjem upravnih rezultat in iskanjem novih dejavnosti glede na spremenjeno ekonomsko stvarnost. Skra ^ ka, poslovni obračun Velesejemske ustanove daje upati - zaključuje tiskovn^ nota - da bo le-ta sposobna premostiti težave, ki jih velesejmom objektiv11 zastavlja neugodna ekonomska konjunktura.
Pojasnilo v zvezi s torkovim zasedanjem glavne skupščine ACT
»Socialisti niso zapustili sejne dvorane«
Socialisti niso zapustili sejne dvorane glavne skupščine ACT, ko je predstav^ SSk zahteval glasovanje o predlogu, da bi ACT neko propagandno akcijo izvedla _ v slovenščini. Tako nam je včeraj zagotovil občinski odbornik CecChini, ki je ist° tono član skupščine Konzorcialnega podjetja za prevoze. V tiskovnem sporočilu s ® g valske skupine Slovenske skupnosti, ki smo ga objavili v četrtkovi številki na ^ dnevnika, je namreč pisalo, da so bili med tistimi, ki so zapustili dvorano in 5 povzročili nesklepčnost skupščine, »tudi nekateri socialisti«.
Na openskem občnem zboru podan obračun dosedanjega bogatega delovanja in orisani ambiciozni načrti za bodočnost
Zbor Primorec Tabor bo deloval kot samostojno društvo
Pred kratkim je bil v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah prvi redni občni zbor Slovenskega pevskega društva Primorec Tabor. Na njem so člani potrdili sklep, ki so ga že sprejeli na posvetovanju mešanega zbora Primorec Tabor z društvoma z Opčin in iz Trebč, da bodo nadaljevali svoje delo kot samostojno telo tako, da bodo razbremenili obe matični društvi z organizacijskimi in finančnimi problemi.
Osrednje poročilo na občnem zboru je imel dosedanji predsednik Dejan Malalan, ki je govoril o tem, kako in zakaj je nastal mešani zbor in podal tudi obračun o opravljenem delu, ki je brez dvoma pozitivno. Seveda pa so se med delom pokazale nekatere težave, med temi tudi skrčenje števila pevcev, ki jih je bilo na začetku približno 45. »Prav gotovo ni današnji način življenja naklonjen dejavnostim, ki zahtevajo od vsakega člana nekaj žrtev, predvsem pa porabo prostega časa. V takšni situaciji se tudi druga društva spoprijemajo s podobnimi težavami.«
Pri društvu pa se je občutilo tudi pomanjkanje določene vodstvene strukture, ki bi urejevala in usmerjala celotno delovanje. Res je, je dejal Malalan, da je v zboru delovala manjša skupina, ki je skušala reševati organizacijske probleme, nikoli pa niso
bile točno določene osebe in naloge, ki bi jih morale le-te reševati.
Zbor, ki ga vodi Matjaž Šček, bo tako ostal jedro Slovenskega pevskega društva Primorec Tabor s tem, da se bodo vezi med društvi Primorec in Tabor, od koder prihaja večina pevcev, še utrdile in okrepile.
Potem ko so v diskusiji še posebej poudarili pomen ZSKD, ki je bila vedno poučena o vseh problemih in je stala zboru in sedaj društvu vedno ob strani, so na občnem zboru pregledali delo, ki je bilo opravljeno v sezoni 89-90. Nato so podali načrt za novo sezono, ki je po vsebini in številu prireditev izredno bogat.
Tako ima zbor v načrtu izvedbo Gallusove skladbe Missa med polnočno mašo v Trebčah. Z njo se želi zbor vključiti v proslave, posvečene skladatelju Gallusu. Na programu bo tudi božični koncert z ostalimi openskimi zbori, na katerem naj bi izvajali Vrabčevo skladbo Božični sijaj. Že 26. decembra pa nameravajo pevci ponoviti koledovanje po Trebčah in pri Banih.
Za februar predvidevajo dvodnevno gostovanje na Dolenjskem in sicer v Stični in v Dolenjskih Top-
licah, v marcu koncert v stolnici v Čedadu, v aprilu pa sodelovanje na Srečanju zborov slovenskih pokrajin Pesem 1991.
Zbor Primorec Tabor, ki se je že odlično izkazal na deželnih tekmovanjih pevskih zborov Corovivo, se namerava tega tekmovanja, ki je predvideno za mesec maj, tudi tokrat udeležiti.
V izdelavi je še skupni projekt »Gallus«, ki bi ga zbor Primorec Tabor izvedel skupno z zborom Milan Pertot, Tržaškim mešanim zborom, mladinskim zborom Vesela pomlad, dekliškim zborom Glasbene matice in Tržaškim oktetom. Program, ki bi ga naštudirali, bi potem predstavili na štirih koncertih in sicer v Trstu, Gorici, Ljubljani in Celovcu:
Na programu so tudi sodelovanje na prireditvi »Pesem ne pozna meja« in dva zaključna koncerta in sodelovanje na pevskem tekmovanju Seghizzi v Gorici.
Na občnem zboru, ki mu je poleg članov društev Primorec in Tabor ter nekaterih bivših pevcev prisostvovala tudi tajnica ZSKD Nives Košuta, so izvolili novi odbor, ki šteje šest odbornikov, tri člane nadzornega odbora, za predsednico pa je bila izvoljena Milena Padovan.	NEVA LUKEŠ
Danes v Miljah rock koncert
Danes ob 19.30 bo v dvorani V®1 di v Miljah solidarnostni rock cert, katerega izkupiček bo na njen obnovi zadružne gosldn ^ društvenih prostorov, ki jih 1 noči med 3. in 4. novembronr namerno podtaknjen požar, rja ^ ki ga prirejajo mlajši /a Slovencev miljske od
i je v Trstu precej Poz‘'~ i Blues Band iz ičuiej0 Lopovi iz Milj, ki razPhia in ij za novo ime ansam : na skupina HappV Dajtj ppjit igrala v rock ^asedbj-^ n0.
igrala v rock zaseuv ■	n0.
udi predstavila občin ,en0(e novljena skupina, ki i svojega imena.	^gck
ir bo v celoti Posve^fstopa' is glasbi, ki jo ima/o . sambli še posebno

Z glasovi večinske koalicije
KGS odobrila
proračun 1991 in razvojni plan
Včeraj se je pričel v gledališču Miela
Posvet o vlogi tiska v vzhodnih državah
.Glavna skupščina Kraške gorske KUpnosti je na četrtkovi seji brez po-6onih težav odobrila finančni prora-un te ustanove. Za bilanco so glasovali svetovalci večine KPI, PSI in SSk. inančni dokument je izrazito tehnič-e9a značaja. Skupščina je v četrtek večer tudi uradno umestila nove čla-e; predstavnike občinskih uprav tr-nh e .in fjoriške pokrajine, ki so jih v novili na majskih upravnih volit-afi. Na osnovi reforme krajevnih us-nov ima sedaj skupščina dva meseca nmf Za oblikovanje novega upravnega nbora KGS, ki mu trenutno predse-le slovenski socialist Marino Peče-n . Politična pogajanja za izvolitev °vih vodilnih teles se bodo začela v Pbhodnjih dneh.
‘N,a seji je tekla tudi beseda o zaščiti in o načrtovanem parku, s čimer Pr ,i° v kratkem ukvarjal deželni svet. starJdnik je med sporočili ponovil 2 I sče upravnega odbora glede tega o Pomembnega vprašanja, začenši z Jstvom, da bo morala bodoči park v .J1 osebi upravljati prav KGS. Sveto-star«	Martin Brecelj je iznesel
, nsča svoje stranke glede tega ko-PVega vprašanja in prebral doku-VrJj ki 9a je s tem v zvezi oblikovala 1 ,finska sekcija SSk. Komunist Mlaki Buc^n Pa je predlagal, da bi tej jp J^ni problematiki posvetili eno iz-jr J Prihodnjih zasedanj skupščine Sp .' kar so prisotni skoraj soglasno
Včeraj se je v gledališču Miela začel dvodnevni posvet na temo "Med državo in trgom: seminar o informacijskem sistemu v Vzhodni Evropi", ki ga prireja inštitut Ecoistituto Furlani-je-Julijske krajine. Posvet se bo nadaljeval danes zjutraj z začetkom ob 9. uri. Na programu sta dve okrogli mizi, na katerih bodo sodelovali številni italijanski in vzhodnoevropski novinarji, ki bodo razpravljali na temo "Kulturne identitete in ideologija: obveščanje in nove politične kulture" ter o "Medijskem trgu med novimi državnimi posegi in monopolnimi koncentracijami".
Uvodno poročilo je na posvetu imel glavni urednik revije Avvenimenti Claudio Fracassi, ki je spregovoril o Obveščanju in svobodi med Vzhodom in Zahodom. Govornik je poudaril, da ni mogoče govoriti o vzhodnoevropskem tisku, ker je bil zgodovinski razvoj v raznih bivših komunističnih državah različen. Tako so bili na primer v nekaterih državah novinarji glavni nosilci družbenih sprememb, medtem ko je bila njihova vloga v drugih povsem pasivna. Fracassi je še dejal, da je javnomnenjska predstava vzhodnih in zahodnih informacijskih sistemov zelo obremenjena s stereotipi. Skupna nevarnost za oba sistema pa je tiha kulturna kolonizacija raznih informacijskih in ekonomskih trustov, ki ogrožajo demokratično poslanstvo množičnih medijev.
Fracassijevemu poročilu je sledila razprava "Obveščanje na Vzhodu: od režimskega sredstva do svobode - primer okolja", ki jo je vodil evropski poslanec Alexander Langer. O tej temi sta spregovorili novinarki Maria Bartczak, ki je zaposlena pri poljski televiziji, ter Zsuzzana Roka, ki piše za madžarski radio. Langer je v svojem posegu opozoril na nevarnost, da bi zahodnoevropske industrije izkoristile ekonomsko šibkost vzhodnih držav, da bi jim vsilile ekološko vprašljive tehnologije. Bartczakova je dejala, da je na Poljskem ekološko vprašanje postalo naravnost dramatično. Poljska je zaradi zastarele industrijske tehnologije na samem vrhu lestvice najbolj onesnaženih držav. Razpravljalka je pojasnila, da je bila ekologija do pred kratkim tabu tema. Zdaj so se stvari spremenile na bolje in javnost zelo dobro sprejema novo, »zeleno« uredniško politiko. Zsuzsanne Roka pa je dejala, da je bila ekologija ena izmed glavnih tem, na katerih se je osnovala madžarska alternativa. Ekologija pa je bila tudi področje, kjer so se novinarji najprej osvobodili državnega nadzora. Tudi v pluralizmu pa žal obstaja težnja politike, da skuša pogojevati delo novinarjev. V tem smislu se ekologija za samostojne novinarje ponovno spreminja v tabu temo. Rokova pa je svoje razmišljanje zaključila z ugotovitvijo, da se novinarji tej nevarnosti lahko izognejo samo s strokovnim in vestnim delom. (w)
Sinoči v tržaškem Kulturnem domu
Predstava o vprašanju umetnosti in svobode
V torek razširjena seja šolskega °dbora o problemu združevanja šol
v a bi spodbudil čim širšo razpravo o problematiki slo-Š0le	fole v sedanji delikatni fazi je Sindikat slovenske
s* 'cal v ponedeljek, 3. decembra, ob 18. uri v Gregor-tržaJ dvorani v Trstu razširjeno sejo šolskega odbora za slove Pokraiin°- Na srečanje so vabljeni tudi ravnatelji r0(.jJskih šol, predstavniki staršev in učnega osebja v pod-prJl in zavodnih svetih. Na dnevnem redu bo predvsem srefj?1 združevanja slovenskih ravnateljstev in šol. Na ankJlu b° bian Slorija Pavel Strajn nakazal prve rezultate letu j 6' *ci i° ie Sindikat slovenske šole v lanskem šolskem Trža JVedel v slovenskih osnovnih šolah na Goriškem in na em ter je že pokazal nekatere zelo zanimive podatke.
Združenje aktivistov in invaKdov pripravlja tradicionalni obisk svojih potrebnih članov
Združenje aktivistov in invalidov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem se že dolga povojna leta ob decembrskih praznikih spomni še s posebno pozornostjo tistih svojih članov, ki so zdravstveno onemogli ali socialno ogroženi. Ob obiskih pri družinah ali v socialnih domovih jim člani Združenja poleg voščil in prijazne besede prinesejo tudi darila, sicer skromna, toda poklonjena iz hvaležnosti in spoštovanja do njihovega deleža v letih, ki so jih žrtvovali v delu in boju za našo skupnost. Žal je takih, ki sta jim hvaležna misel in solidarnostna pomoč potrebni,
iz leta v leto več, gmotne možnosti Združenja pa iz leta v leto manjše. Zato se odbor Združenja aktivistov in invalidov NOB obrača na vso javnost s prošnjo za denarne prispevke, da bo njegova človekoljubna akcija tudi letos, kot je bila vse doslej, uspešna.
Prispevke lahko nakažete preko Primorskega dnevnika z navedbo namena ali pa v pisarni Združenja v Ul. Cicerone 8/b.
Za vsak prispevek hvala!
Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem
Sinoči je bila v tržaškem Kulturnem domu nova premiera Slovenskega stalnega gledališča, ki je uprizorilo igro Davina Pownalla "Mojstrska lekcija". Delo je režiral Mario Uršič, v glavnih vlogah pa so nastopili Anton Petje (v vlogi Stalina), Tone Gogala (v vlogi Ždanova, oba sta na gornji sliki), Adrijan Rustja (Šoštakovič) in Vladimir Jurc (Prokofjev).
Delo govori o vprašanju umetniške svobode, v konkretnem primeru o svobodi glasbenega ustvarjanja, in o tragični želji diktatorjev, da bi vsiljevali umetnikom, kaj in kako naj pišejo, da bo najprimernejše za ljudstvo in seveda oblast.
Casson nadaljuje sodno preiskavo 0 nabrežinski jami
je	sodnik Felice Casson nadalju-
skladi{* V° ?. at;enta,:u v Petovljah in o orožia *n razstreliva, ki so ga v Pred J, eta 1972 (približno dva meseca god]J0kolorn) odkrili pri Nabrežini. Do-Precei	*cot izhaia iz poteka preiskave,
Pjih d tefno Povezana, tako da v prihod-PfeseJJ J mogoče izključiti velikih ih zaneceni' Casson preiskuje okoliščine ksterp0ne*;no ozati]e odkritja skrivališča, ki hkJJ takra,;ni preiskovalci in sodni-velike važnosti.
četrtkn octvetnik Livio Bernot je med TelefrJ° oddajo videmske TV postaje Ijam jJ1, k' je bila posvečena Petov-Pristohi ‘t® je že leta 1974 opozoril habreiin Uesa' naj uvedejo preiskavo o ■°viti ali- m 0rožju in naj skušajo ugo->sto (gi: ie razstrelivo, ki so ga tam našli rabi]i .,J0<t0t>no) tistemu, ki so ga upo-jev. t\j: Jor‘sti za pokol treh karabinjer-Pšesa 9ov poziv pa je naletel na gluha
da nabroJ6 Z1116! ze takrat kdo interes, se je Ja^ko skladišče roma v pozabo.
^dnej
zgodilo, vse dokler se na
Poče J JjZorišču ni pojavil Casson, ki Pitni izvajali 56 skr*va za material-
petoveljskega pokola.
Jugoslovanski pomorski miličnik naj bi leta 1986 namerno umoril gradeškega ribiča Zerbina
Borisa Grgiča obsodili na 15 let zapora
Tržaško porotno sodišče je sinoči obsodilo 32-letnega jugoslovanskega pomorskega miličnika Borisa Grgiča iz Portoroža na 15 let zaporne kazni zaradi namernega umora, namernega poskusa umora, zasebnega nasilja in ugrabitve, oprostilo pa ga je obtožbe, da je skušal pretihotapiti v italijanske vode orožje. Razsodba je presenetila, ker je Grgičev branilec Bogdan Berdon skušal dokazati, da italijanski preiskovalci še niso dokazali, da je 19. novembra 1986 poveljeval jugoslovanskemu patrolnemu čolnu M44 Boris Grgič. Ker javni tožilec Reinotti in odvetnik civilne stranke Maniacco v replikah nista reagirala na te izjave, so vsi pričakovali, da jih bo sodišče osvojilo in oprostilo Grgiča zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče pa je bilo očitno mnenja, da je preiskovalec zbral dovolj podatkov o istovetnosti osebe, ki je povzročila Zerbinovo smrt.
Pred Berdonovim nastopom se je vsa razprava vrtela okrog vprašanja, kje je prišlo do incidenta in, ali je italijansko sodišče pristojno, da sodi o tem dogodku. Javni tožilec Reinotti je uvodoma ugotovil, da so bili v tistih letih odnosi med Italijo in Jugoslavijo napeti prav zaradi dejstva, da so itali-
janski ribiči dosledno ribarili v jugoslovanskih vodah. Kljub temu pa naj bi bila uporaba orožja nedopustna, saj — je dejal — so italijanski ribiči »končno le ribarili«. Italijansko sodstvo pa je po njegovem mnenju pristojno, da sodi o tem dogodku iz dveh razlogov. Prvič, ker naj bi se tragična nesreča pripetila v italijanskih vodah, drugič, ker je bila reakcija miličnikov neustrezna: jugoslovanski miličniki naj ne bi bili v smrtni nevarnosti. Reinotti je bil tudi mnenja, da bi bilo italijanski zakon mogoče izvajati tudi v primeru, ko bi do nesreče prišlo v jugoslovanskih vodah, in sicer zato, ker je dogodek huje prizadel Italijo kot Jugoslavijo, saj ribiški ulov ne odtehta človeškega življenja.
Prvo domnevo je javni tožilec utemeljil z izjavami Zerbinovih kolegov Lugnana in Clame. Potrjevalo pa naj bi jo tudi dejstvo, da je Zerbin ustavil čoln neposredno pred smrtnim streljanjem. Zerbin naj bi bil namreč prepričan, da je dospel v italijanske vode in je to želel sporočiti jugoslovanskim miličnikom, sicer s porogljivo ugotovitvijo, češ: »sedaj mi ne morete storiti ničesar«. Prav to naj bi spravilo ob
živce jugoslovanske miličnike, ki naj bi »želeli kaznovati italijanske ribiče, ki so stalno kradli v jugoslovanskih vodah in celo zafrkavali milico«. Reinotti je zaključil, da je Grgič streljal iz živčnosti in zagrenjenosti. To pa ne more opravičiti smrti in je zato zahteval obsodbo na skupno 25 let zapora.
Odvetnik civilne stranke Maniacco je dodal, da je vsako italijansko ladjo mogoče smatrati za italijanski teritorij. Dodal je tudi, da obstajajo objektivni elementi, po katerih je mogoče soditi, da je Aurora dospela v italijanske vode, ko so jugoslovanski miličniki izstrelili smrtne krogle. Grgič naj bi začel streljati v kabino zato, ker je doumel, da je Aurora v italijanskih vodah, a jo je hotel na vsak način zaustaviti. Na koncu je ugotovil, da v nobeni evropski državi ni dovoljeno streljati na osebo, ki beži, razen v primeru, ko ta ne ogroža življenja tretje osebe.
Berdon pa je opozoril sodni zbor na manipulacije časopisov, ki naj bi mnenja predstavljali kot dokazana dejstva, a tudi na to, da so mnoge politične sile izkoristile nesrečo za protijugoslovansko kampanjo. Obregnil se je tudi ob Reinottija, ki po njegovem ne more soditi o značaju neznanega človeka.
Samo Kokorovec bo gost Vedenjskih osnovnošolcev
ia l hja ijj ftaršev slovenske osnovne šole Ivan Grbec iz i “odo nr Jj anskih osnovnih šol 10. didaktičnega okrož-J’ kateretorek pripravila že četrto skupno priredi-hi ^ju Sam°St k° ietošnji svetovni prvak v umetnostnem bo PUne v u kok°rovec. Njegov nastop in predstavitev v torek 4kateri je osvojil najvišjo svetovno stopničko, Jo Ma.;’ t- m., ob 10. uri v telovadnici osnovne šole M Jot ref J V Ul- praga v Skednju.
tJJih šolar130 to že Zatrto srečanje slovenskih in itali-Pje «Qstalo) J J’	je medtem postalo (in upati je, da bo
že] Jlarjev .Sak°letna tradicija. Poleg priložnosti za sreča-hov Pornern J .^teljev, pa so te prireditve tudi majhni, a ®9a Živiio111 PrisPevki k spoznavanju Slovencev in nji-ftiajo Se v {JlJega utripa, in torej k tisti kulturi sožitja, s kini0 Ustvario°riP tako racli spogledujemo, a jo z dejanji kaj ?kroJazUmi,!no'. Skušnje škedenjskih staršev, ki jih z velika in a ‘ Pa d Jn^ern PePpira didaktična ravnateljica 10.
r> a se jo kazujejo, da srečanje in sožitje le nista utopi-šarrijf trj JaPiu pač treba malce potruditi... ttoseri* Pobr Jrieniskik staršev ni zaman in da je njihova stavi jje sku' dokazuje uspeh, ki so jih doživele vse tri V sv0Jnski prie prireditve. Lani se je npr. šolarjem pred-2t>n JQ sredci oVski z^>or Ivan Grbec, tokrat pa so povabili 1 Zanij,, Jama Kokorovca, ki mu gotovo ne bo težko nJa in navdušenja škedenjskih otrok.
Zanimiv strokovni tečaj o plinskem ogrevanju
V okviru priprav na metanizacijo v nabrežinski in v dolinski občini je ustanova ACEGA priredila v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in z organizacijo As-sociazione degli artigiani izpopolnjevalni tečaj o zakonodaji v zvezi z vgrajevanjem plinskih naprav za gretje. Tečaj je namenjen inštalaterskim podjetjem, specializiranim v tem sektorju, operaterji pa se bodo lahko seznanili predvsem s specifiko vgrajevanja plinskih naprav na kraškem območju.
Pobuda se bo zvrstila v petih večerih in sicer od 3. do 7. decembra 1990 od 17.30 do 20.00 v sejni sobi zraven športnega igrišča v Vižovljah.
Tečaj je v časih, ko postaja energija vedno bolj dragocena, velike koristi. Pomembno pa je, da se tudi naši strokovnjaki v sektorju seznanijo z najnovejšimi krajevnimi vprašanji in normami.
Starejšega človeka so rešili pred ognjenimi zublji peči
Včeraj so agenti javnega reda rešili upokojenca Giusta Vouka pred ognjenimi zublji. Vse se je dogodilo v zgodnjih popoldanskih urah v Voukovem stanovanju v Ul. Lucrezia 17.
Voukova žena se je odpravila v mesto, mož pa je sedel v naslanjaču. Starejši gospod ima probleme s sluhom in potrebuje nego, zato je žena zakurila peč in vanjo naložila drva, nato je pustila moža in odšla. Čez nekaj časa so polena v peči dogorela in ogenj je pričel ugašati. Vouk je hotel naložiti nova polena, očitno pa je bil pri tem nekoliko neroden. Dejstvo je, da je ogenj bruhnil iz peči in se razširil. Pričelo je goreti nekaj krp in vnel se je tudi naslanjač. Vouka je pričetek požara presenetil in ognja ni mogel ugasniti. K sreči so sosedje takoj obvestili agente javne varnosti in gasilce, slednji so nemudoma prišli in preprečili najhuje. Vouk je namreč ležal na tleh brez moči in bi bil zanj požar prav gotovo usoden.
■ Italijansko združenje bolnikov, ki so jim presadili srce, bo imelo 15. in 16. decembra v hotelu na Nabrežinskem Bregu srečanje, na katerem bodo proslavili peto obletnico prve presaditve srca v Italiji. Srečanje, na katerem bodo razpravljali tudi o problemih Združenja, bodo predstavili na posebni tiskovni konferenci, govoril bo tudi član vsedržavnega sveta Tržačan Franco Sepich.
Prav tako nezanesljive in neobjektivne so po njegovem ugotovitve Zerbinovih kolegov, ki ne znajo uporabljati navtičnih inštrumentov (po pričevanjih ribiča na čolnu Simeone naj bi se ta nahajal na celini). Inštrumenti, ki so jih ribiči imeli na Aurori (loran), pa naj bi bili prav tako nezanesljivi, ker lahko zgrešijo kar za dve milji.
Berdon je nato iznesel čisto novo vprašanje: ali je mogoče ugotoviti istovetnost poveljnika patrolnega čolna, s katerega so streljali na Auroro? Po njegovem mnenju so sodni akti v tem pogledu skrajno nepopolni, saj naj bi preiskava temeljila samo na zapisniku o nekem drugem incidentu (7. novembra 1986), ko je čolnu M44 poveljeval Boris Grgič. Le-tega pa ne bi nikoli "fizično" identificirali, kar pomeni, da niso nikoli ugotovili, kdo je 19. novembra poveljeval patrolnemu čolnu.
Pomanjkljiva naj bi bila tudi balistična ekspertiza, ker ne jemlje v poštev gibanja čolnov in valovanja, ki ga je gibanje povzročilo. Jugoslovanstd miličniki naj bi opravili samo svojo dolžnost, ker so branili državno mejo, Zerbina pa niso želeli umoriti, saj so ribiča končno zadeli le drobci krogel.
Berdon je zato zahteval, naj se proti Grgiču ne postopa, ker preiskava ni uspela identificirati miličnika in ker italijansko sodstvo ni pristojno. Zahteval je tudi oprostilno razsodbo, ker nihče ni storil zločinov, ki jih navaja obtožnica, in ker so dokazi protislovni.
BARBARA GRUDEN
Minilo je 13 let, odkar se je poslovil od nas naš dragi
dr. Angelo Kukanja
Z ljubeznijo se ga vedno spominjajo
žena, sorodniki in prijatelji
Trst, 1. decembra 1990
Ob nenadni izgubi moža izrekamo Sonji Ravbar iskreno sožalje
odbor in sodelavci Zadružne kraške mlekarne
Milil
»SLOVENSKO rSTALNO,
* GLEDALIŠČE
David Pownall
MOJSTRSKA LEKCIJA
Režija MARIO URŠIČ Ponovitve:
danes, 1. decembra, ob 20.30 -abonma RED B
jutri, 2. decembra, ob 16.00 - abonma RED C
v sredo, 5. decembra, ob 20.30 -abonma RED D
v četrtek, 6. decembra, ob 20.30 -abonma RED E
__________gledališča_______________
VERDI
Operna sezona 1990/91
Nocoj ob 20. uri (red A) prva predstava Bellinijeve opere LA STRANIERA. Dirigent Gianfranco Mašini, režija Denis Krief.
V	torek ob 20. uri druga predstava za red B.
Simfonična sezona 1990/91
V	petek, 7. decembra, ob 20.30 (red A) enkratna izvedba koncerta s sopranistko SUMI JO in pianistom BO PRICEJEM. Na programu Mozartove, Schubertove, Debussijeve in Straussove skladbe.
V	ponedeljek, 3. decembra, ob 17. uri bo v Mali dvorani gledališča Verdi na sporedu drugi del video filma ČAROBNA PIŠČAL W. A. Mozarta. Vstopnice pri blagajni gledališča Verdi.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave TITUS ANDRONICUS W. Shakespeara v izvedbi gledališča Teatro di Genova. Režija Peter Stein. Nastopajo E. Pagni, M. Crippa, L. Pistilli in P. Graziosi. V abonmaju: odrezek št. 3 red, »I. sobota«.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA -
Gledališče Cristallo
Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev.
Od 8. do 30. decembra je na programu LA PRESIDENTESSA, delo C. M. Hen-neguina in P. Vebra, ki ga je priredil Umberto Simonetta. Režija Mario Licalsi.
Gledališče Ul. Ananian
Danes ob 20.30 bo skupina "Ouelli de IL LUMICINO" ponovila Goldonijevo delo LE BARUFFE CHIOZZOTTE.
Ponovitev jutri 2. decembra.
KUD Magnet in MG Kresna noč
Jutri, 2. decembra, ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu ponovitev predstave TANZSCHULE avtorja Sergeja Verča. Krvava igra o maščevalni ljubezni in o ponorelosti sveta, ki ne priznava dobrega.
Gledališče Miela Reina
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ANTIGONA v izvedbi gledališča Teatro delle immagini iz Pordenona.
Ponovitev jutri, 2. decembra.
koncerti
Societa dei concerti -Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 3. decembra, ob 20.30
bo nastopil KVARTET CHERUBINI in RADOVAN VLATKOVIC.
Dvorana Verdi - Milje Nocoj ob 19.30 bo v dvorani Verdi v Miljah ROCK KONCERT skupin Happy Day, DDZ, Scai Sudai, Bakala Blues Band in Ex Tozd Lopovi. Izkupiček bo namenjen Zadrugi Vesna za obnovitev požganih prostorov Zadružne gostilne.
GLASBENA MATICA Nocoj ob 20.30 bo v Evangeličanski luteranski cerkvi (Trg Panfili) I. SREČANJE DEKLIŠKIH PEVSKIH ZBOROV: dekliška skupina občinske šole iz Rude (zborovodja G. Visintin), San Pio X - Trst (zborovodja C. Moro), Vesela pomlad - Opčine (zborovodja F. Pohajač), Glasbena matica - Trst (zborovodja S. Kuret).
razne prireditve
Kulturno društvo L Grbec iz Skednja vabi na Miklavževo razstavo knjig, ki bo v torek, 4. decembra, ob 17. uri. Nastopal bo otroški zbor Glasbene matice. Vabljeni otroci in odrasli.
KD Kraški dom vabi na miklavževa-nje, ki bo v jutri, 2. decembra, ob 11. uri v Kulturnem domu na Colu. Otroke bo zabavala skupina VIKJ SHOW. Ob tej priliki bo tudi sejem knjig, ki se bo pričel uro pred predstavo. Vabljeni otroci in starši.
SKD Vigred priredi v sredo, 5. decembra, ob 19. uri miklavževanje na osnovni šoli v Šempolaju. Večer bo popestrila lutkovna skupina FRU-FRU z igrico »Čarobna skrinjica«. Vabljeni!
PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi jutri, 2. decembra, ob 17. uri v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na PROSLAVO 90-letnice društva MePZ Slavec-Slovenec. Program: govori in pozdravi, Moški zbor »Skala« iz Gabrij, MePZ »Ivan Cankar« iz Tabora, osnovna šola Boršt, osnovna šola iz Pobegov.
Športno-kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje priredi v sredo, 5. decembra, ob 20. uri miklavževanje v osnovni šoli M. Vilhar v Cerovljah. Starši lahko prinesejo darila v osnovno šolo v torek, 4. decembra, od 19. do 22. ure. Vljudno vabljeni.
GLASBENA
MATICA
TRST
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE - TRST
Danes, 1. decembra 1990, ob 20.30 uri
v Evangeličansko-luteranski cerkvi - Trg Panfili
I. SREČANJE DEKLIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
Dekliška skupina občinske šole iz Rude
zborovodja: Gianna Visintin San Pio X - Trst zborovodja: Chiara Moro Vesela pomlad - Opčine zborovodja: Franc Pohajač Glasbena matica - Trst zborovodja: Stojan Kuret Vabljeni
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA FONTANA
vabita
ob 70-letnici Joška Lukeša na predstavitev njegovih petih radijskih iger z naslovom
IGRA ZA VSE ŽIVLJENJE
O knjigi bo spregovoril Sergij Verč.
Vabljeni v prostore TK v četrtek, 6. decembra, ob 18. uri.
razstave
V	kavarni S. Marco razstavlja platna naslikana v Vili Stauropulos ustanoviteljica esencializma Valentina VERANI.
V	galeriji JulieFs room v Ul. della Guardia 16 je do 4. decembra na ogled razstava slikarja PAOLA GALLA. Razstava je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure.
V	galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 bo do konca decembra odprta razstava MARCIE GROSTEIN z naslovom »Homage to Balanchine: Chair Sculpture Installation«. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bo do 5. decembra odprta razstava kiparja UGA CARAJA. Urnik: 11.00-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11.-13. Ob ponedeljkih zaprto.
V	Beneški hiši v Miljah sta do 4. de
cembra na ogled razstavi slikarjev iz Londona: na prvi sodelujejo GRAHAM BUDGETT, NICHOLAS GODBOLD, PAT KAUFAM, PETER OVVEN, SUZAN-NE TREISTER, na drugi pa TIM MAGU-IRE. Razstava je odprta ob delavnikih od 18. do 20. ure in ob praznikih od 11. do 13. ure.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki
spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00-20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17,00-19.00.
Na Gradu sv. Justa - Bastione iiorito
- je do 10. decembra odprta razstava, ki jo prireja FIDAPA v sodelovanju s tržaško turistično ustanovo. Urnik: ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 18. ure; ob praznikih od 10. do 13. ure.
V	galeriji Malcanton razstavlja do 10. decembra slikarka ELENA JOSSIAN THALLER.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Linea mortale, r. Joel Schumacher, i. Julia Roberts, Kie-fer Sutherland.
EXCELSIOR - 15.30, 22.15 Ghost - Fan-tasma, i. P. Swayze.
EXCELSIOR AZZURRA - 15.30, 22.00 La stazione, i. Sergio Rubini.
NAZIONALE I 16.00, 22.15 Nawy Seals (Pagati per morlre).
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Ore dispe-rate, r. Michael Cimino, i. Mickey Romke.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Le comic-he, i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Cuore selvaggio, dram., r. David Lynch, i. Ni-colas Gage, Laura Dern, Williem Da-foe.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Due nel mirino, i. Mel Gibson, Goldie Hawn.
MIGNON - 16.00, 22.15 Presunto inno-cente, r. Alan Pakula, i. Harrison Ford.
EDEN - 15.30, 22.00 Analita, porn., □ □
CAPITOL - 15.45, 22.00 Pretty Woman, i. Richard Gere, Julia Roberts.
LUMIERE - 17.00, 22.15 Caccia a Ottob-re rosso, i. Sean Connery.
ALCIONE - 17.40, 22.10 II viaggio dl Capitan Fracassa, r. Ettore Scola,. i. Orenella Muti, Massimo Troisi.
RADIO - 15.30, 21.30 Ouella vizioza, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
KNJIGA JE CENJENO DARILO
V decembru Vam jo nudimo po posebni ceni
TRŽAŠKA KNIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 - Trst
Obiščite nas!
V SKD I. GRUDEN
gostuje amaterski oder »Jaka Štoka« Prosek-Kontovel z igro Marjana Marinca
»POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO«
jutri, 2. decembra, ob 18. uri v društveni dvorani v Nabrežini.
	
izleti	-
Da se boš zabaval spet, pridi z nami na izlet v Caorle jutri, 2. decembra. Vabijo te Vanka in Tonca ter veseli godci. Tel. 228090.
Zveza upokojencev iz Nabrežine prireja izlet ob zaključku turističnega leta v Eracleo Benetke v nedeljo, 9. decembra. Za informacije telefonirati na št. 200036.
SPDT vabi svoje člane na avtomobilski izlet, ki bo jutri, 2. decembra. Planinci se bodo povzpeli na Skalnico - Sveto goro po markirani poti, ki vodi mimo strelskih jarkov in rovov iz prve svetovne vojne. Obvezna je žepna svetilka. Zbirališče ob 8.30 na trgu v Sesljanu. Vsa pojasnila daje vodja izleta Mario Milič, ki odgovarja na telefon 229258 v večernih urah.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 1. decembra 1990
NATALIJA
Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.58 - Luna vzide ob 15.17 in zatone ob 6.25.
Jutri, NEDELJA, 2. decembra 1990
ŽIVKA
PLIMOVANJE DANES: ob 1.54 naj-nižja -17 cm, ob 7.57 najvišja 57 cm, ob 14.57 najnižja -68 cm, ob 21.31 najvišja 31 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1003,9 mb, ustaljen, veter 15 km na uro, severovzhodnik, s sunki 50 km na uro, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 14 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Lisa Scrignani, Daniele Sfreddo, Karin lannuzzi, Stefano Picci-nino.
UMRLI SO: 78-letna lise Schunke, 84-letni Mario Cecada, 71-letni Renato Fer-meglia, 80-letni Francesco lacobellis, 55-letni Aniello Esposito, 89-letna Regina Facchina, 88-letna Ada Del Piccoli, 79-letna Giovanna Mizigoj, 76-letni Marcel-lo Lipott, 55-letni Carlo Cocci, 74-letna Fernanda Soschino, 89-letni Rodolfo De-gan, 94-letna Orsola Capeller.
OKLICI: serigraf Rodolfo Bisiacchi in uradnica Manuela Abrami, delavec Ful-vio Brajnik in bolničarka Marina Ciriani, agent sodne policije Fabrizio Passeri in . prodajalka Tatiana Buzziol, podjetnik Marco Stefanek in gospodinja Rossella di Natale, upokojenec Egidio Cauter in gospodinja Maria Lampi, trgovec Alfrede Cibiz in šolnica Neva Caris, inženir Vittorio Petrucco in zdravnica Michela Pasgua, upokojenec Silvio Sincovich in upokojenka Sofia Kocman, obrtnik Fabio Zuccoli in gospodinja Susanna Bralni.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26. novembra, do sobote, 1. decembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 [Barkovlje), Ul. Cbmbj 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
Ob 5. obletnici smrti predrage tete Marije daruje Lori 20.000 lir za Združenje aktivistov OF.
Ob 2. obletnici smrti dragega očeta Karla Krevatina daruje hči Ada z družino 50.000 lir za Zadrugo Ban.
Namesto cvetja na grob Angela Legiše darujeta Franka in Martina 40.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na Pierino Starc daruje sestrična Norči 10.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Branka Ravbarja daruje Lojzka s Kontovela 10.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na Celestino Španger daruje Mario Badalič 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku.
Ob smrti predragega očeta Branka Ravbarja daruje Matteo z družino 20.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
PUBLIEST s.r.l
Ul. Montecchi 6, III. nad., tel. 7796611
obvešča, da bo v mesecu DECEMBRU sprejemal telefonska naročila in objave VSAK DAN OD 10. DO 12. URE osmrtnice in sožalja pa po običajnem delovnem umiku.
V soboto, 8. decembra, bo
sprejemalo samo osmrtnice in sožalja uredništvo Primorskega dnevnika od 9. do 21. ure na št. 7796600.
Ob priliki 70-Ietnice želimo tov.
ANDREJU RENERJU
našemu podpredsedniku, obilo sreče in zdravja
predsedstvo in tovariši VZPI-ANPI.
razna obvestila
Društvo naravoslovcev in tehnikov »T. PENKO« prireja razstavo naravoslovne fotografije. Razstavljena bodo dela domačih avtorjev, ki so sodelovali pri razpisu »S fotokamero v naravo«, ter izbor fotografij z razstave »Neznana narava Slovenije«, ki jo je priredilo Prirodoslovno društvo Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. Otvoritev razstave bo v sredo, 5. decembra, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, ob 20. uri. Otvoritev bo spremljala okrogla miza*»O problemih varstva naravnega okolja«. Šodelovali bodo: prof. dr. Kazimir Tarman, mag. Jana Vidic in prof. Stane Peterlin.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - vabi danes, 1. decembra, na tradicionalno veselo miklavževanje. Angelčki bodo pripravljali darila že ob 18. uri. Začetek ob 18.30.
Knjižnica P. Tomažič - Prosvetni dom Opčine - vabi 3., 4. in 5. decembra med 16. in 20. uro ljubitelje slovenske knjige na Miklavžev sejem knjig, ob tej priložnosti boste lahko naročili Jadranski koledar 91.
SK Brdina - Prosvetni dom Opčine -
nudi 3., 4. in 5. decembra med 16. in 20. uro bogato izbiro smučarske rabljene opreme novim in starim ljubiteljem zimskega športa. Pridite!
KD Rdeča zvezda prireja Miklavžev knjižni sejem v občinski knjižnici v Sale-žu danes, 1. decembra, od 15. do 17. ure, jutri, 2. decembra, od 15. do 17. ure, v torek, 4. decembra, od 15. do 18. ure.
TFS Stu ledi sprejema nove člane v sredo, 5. decembra, v Dijaškem domu od 20.30 dalje.
Pri Korošcih nad Miljami praznujemo v nedeljo, 2. decembra, našo zavetnico sv. Barbaro. Slovesnost s somaševanjem bo ob 15. uri. Vodil bo g. Žužek, župnik na Katinari. Pel bo naš domači zbor. Po maši bratsko srečanje ob kozarcu domačega vina. Vabljeni vsi dobri kristjani.
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
obvešča cenjene odjemalce, da bo v decembru poslovala po sledečem urniku:
od torka do petka od 8. do 13. ure in od 14. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure in od 15. do 19. ure.
Odprta bo tudi v ponedeljek, 3. decembra, in ponedeljek, 24. decembra, in sicer od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure.
mali oglasi
PRODAM črn nemški klavir za 900.000 lir. Tel. 228766.
PRODAM trgovino jestvin v stroge^1 mestnem središču. Informacije ob večernih urah tel. 211016.
PRODAMO dve železni blagajni, ob uradnih urah tel. 363758 ali 365468.
PRODAM večjo starinsko brezhibno uro s troje utežmi. Informacije tel. (003867) 72719.
V	GORICI oddam starejši ženski enosobno stanovanje. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika' Drevofed XXIV Maggio 1 - Gorica, pod šifro "89".
V	OKOLICI TRSTA, kraj Aguilinia 261. prodam dvonadstropno hišo z veliki® vrtom. Tel. (0481) 884042.
ANGLEŠČINO in francoščino za vse stopnje poučujem, tudi konverzacijo' Tel. 327431 ob delavnikih od 20. do 22. ure.
SEM CIVILNI INVALID, iščem delo kot telefonistka ali pa z drugimi uradniškimi posli kot so fax in telex. Ima® štiriletno delovno prakso. Iščem safflO resne delovne ponudbe. Tel. ob uri obedov na št. 53160. Vprašati po Ma9' di.
FRIZERSKI SALON MAJDA na Op®' nah išče vajenko s prakso. Tel. 211359'
TRGOVSKO PODJETJE išče v okoli® Trsta v najem pisarno približno 50 kV' m in eventualno skladišče. Tel. ob delovnem urniku na št. 228878.
OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavi" na.
V	DOBERDOBU na Tržaški cesti je Berto Tonkič odprl osmico. Nudi vino ® prigrizek lastne proizvodnje.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko M1' lič.
TRGOVSKO PODJETJE išče skladiščnika termotehnika z znanjem slovenš®' ne in srbohrvaščine z vozniškim i2?1" tom B kategorije in opravljeno vojašk0 službo. Ponudbe poslati z osebnim c®rj riculum in priporočili na poštni preda 323, 34100 Trst.
DINAMIČNO ITALIJANSKO podjet)® išče inženirja s področja ogreva®® naprav in z izkušnjami s klimatski® in hladilnimi napravami, z znanje® italijanščine in angleščine, pripravi)6) nega potovati po Jugoslaviji in severu Italiji, sedež delovnega mesta v Trsi/ Poslati osebni curriculum in priporo® la na poštni predal 494, 34100 Trst.
UGODNO PRODAM terensko voz® »roky daihatsu 2000« z vlečnim kab®® in ostalimi priključki. Tel. 212300.
OSMICO je v Medji vasi odprl Walter. .
V	BLIŽINI GORICE dajemo v najem 1/ kv. m prostorov primernih za urad. j Tel. ob uradnih urah na št. (04° 535713.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
menjalnica
30. 11. 1990

TUJE VALUTE	FDCING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FDCING
Ameriški dolar ....	.. 1129,700	1110.—	Japonski jen 		8,463
Nemška marka		.. 750,670	748,—	Švicarski frank		. 880,520
Francoski frank ...	.. 222,360	220.—	Avstrijski šiling		. 106,837
Holandski florint .	.. 665,560	662,—	Norveška krona		.	192,850
Belgijski frank		..	36,350	35,500	Švedska krona		. 200,770
Funt šterling		.. 2188,550	2180,—	Portugalski eskudo	8,543
Irski šterling		.. 2003,300	1990,—	Španska peseta 		11,832
Danska krona		..	195,870	192,—	Avstralski dolar		.	871.—
Grška drahma		7,297	6,500	Jugoslov. dinar 		—*
Kanadski dolar		.. 967,450	910,—	ECU		. 1547,100
ANKcf
TRSt
8,40°
105,500 189'-*
7'75n
11,50°
810-'"
gO.^
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040'6.7?3' Agencija Domjo 8 gfl Agencija Rojan 4
'Verde Sgaravatti
Nov gardencenteb
Sobne rastline in rastline za vrtove
RAZSTAVA BONSAJ
iz kolekcije CRESPI od 10. nov. do 31. dec. 1990
BOŽIČNI OKRASKI
novoletne jelke in vsa oprema za okrasitev.
TRST - Miramarski drevored 359 - Tel. (0401
2241?7

Bele strmine oživele
S superveleslalomom v francoskem Valloiru se bo Jutri nadaljeval moški svetovni smučarski pokal, ki se je začel že avgusta na Novi Zelandiji, kjer pa z vremenom, kot sicer vsa zadnja leta, niso imeli sreče. Tedaj so izpeljali le slalom in veleslalom, ki sta ga osvojila Nemec Peter Roth oz. Šved Fedrick Nyberg. Ženske še niso bile med vrati in bo današnja tekma v Val Zoldani tudi uvodna v novem ciklusu. Letošnja sezona naj bi po odhodu švicarskega asa Zurbriggna potekala v znamenju Girardellija (na sliki), vendar je nekaj obetavnih mladih imen, ki se prebijajo proti vrhu. Nekaj jih ob »veteranu« Tombi imajo tudi Italijani, ki pa se z žensko vrsto ne morejo pohvaliti. Do velikih pretresov je prišlo v jugoslovanski reprezentanci, ki je dobesedno zdesetkana. V zadnjih štirih sezonah je izgubila celo vrsto smučarjev in smučark, od Franka do Strela, Kuralta, Križaja, Petroviča, Svetove, ki so na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih osvojili deset kolajn, a v svetovnem pokalu devet kristalnih globusov. Praktično, treba bo začeti vse znova. Moški so v bistvu tam, kjer so bili pred 15 leti. Nekoliko bolje je med ženskami, čeprav bo vrzel, ki jo je nazadnje pustila Svetova, težko zapolniti.
film
sobota 20.30 RAI2 Runaway (fant.) sobota 20.30 RAI 3 La finestra sul delitto (krim.) nedelja 14.10 RAI 3 Lunedi di tempesta (dram.) nedelja 20.30 Canale 5 Predator (pust.) ponedeljek 20.40 Canale 5 Top Gun (pust.) ponedeljek 22.45 Rete 4 Maria's Lovers (dram.) torek 20.30 RAI 2 Un amore una vita (dram.) sreda 20.35 Rete 4 Gorky Park (krim.) četrtek 20.35 Rete 4 Bestseller (krim.) petek 20.30 RAI 2 L’uomo del confine (krim.)
glasba
sobota 10.05 RAI 3
Veliki interpreti: Celibidache nedelja 13.05 RAI 3 Celibidache dirigira Prokofjeva nedelja 16.00 TMC George Michael nedelja 23.00 Rete 4 Muti dirigira Mozarta in Beethovna nedelja 0.55 Italia 1 Jean-Michel Jarre
šport
sobota 9.55 RAI 1 sobota 12.55 RAI 3 in TMC nedelja 9.55 RAI 1 in TMC nedelja 11.55 RAI 3, 12.55 TMC Ženski slalom
nedelja 10.55 RAI 3, 11.00 TMC Moški superveleslalom nedelja 17.30 TV-Kp Odbojka: finale klubskega SP nedelja 0.20 RAI 1 Tenis: finale Davisovega pokala sreda 14.25 RAI 3 Nogomet U 21: Italija-Romunija sreda 22.20 RAI 1 Košarka: Italija-Nizozemska sreda 22.45 TMC Košarka: Jugoslavija-Španija
ali
sobota 18.10 RAI 1 Salzburg po Karaj anu petek 12.00 RAI 3 Gledališče: Don Juan (Molišre)
■ ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1_________________________
7.00 Film: Carovana verso il West (vestern, ZDA 1957, r. W. Beaudi-ne, i. Fess Parker)
8.25 Tečaj španščine in nemščine
8.55	Dok. oddaja: Drugi obraz
9.55	SP v sučanju: ženski slalom - 1. tek (iz Valzoldane)
11.00	Film: La mia citta (kom., ZDA 1976, r. Gwen Amer, i. Glenn Ford)
11.55 Vreme in dnevnik
12.05 Sobotni sejem - posebnosti
12.25	Medicinska rubrika: Check-up
13.25	Žrebanje lota in dnevnik
14.00	Rubrika: Prizma
14.30	Sobotni šport: boks, kolesarstvo
16.30	Sedem dni v parlamentu
17.00	Otroška oddaja: II Sabato dello Zecchino
18.00	Kratke vesti in žrebanje lota
18.10	Dok.: Salzburg po Karajanu
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Variete: Fantastico '90
23.00	Dnevnik
23.10	Rockovska noč: Red Hot and Blue, vmes (24.00) nočni dnevnik
RAI 2__________________________
7.00 Risanke
7.55 Aktualno: Mattina 2
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Izobraževalna oddaja: Dosje o mladih - Mamila
10.35 Aktualno: Evropski dnevi
11.05	Nan.: L arca del dottor Bayer
12.00	Variete: Ricomincio da due
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Športna rubrika: Dribbling
14.00	Ricomincio da due (2. del)
15.40 TV napoved, žrebanje lota
16.00	Izobraževalna oddaja: Celuloid-ni otrok - Lakota in sitost
16.30	Rotosport: odbojka in košarka
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Runaway (fant., ZDA 1984, r. Michael Crichton, i. Zom Sel-leck, Cynthia Rhodes)
22.20 Raziskava: Missione reporter -America anno zero (2. del)
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Nočni šport: boks - finale italijanskega prvenstva za amaterje, tenis - finale Davisovega pokala, turnir v biljardu
RAI 3_________________________
10.05	Veliki interpreti: Sergiu Celibi-dache dirigira Cherubinija in R. Straussa
11.00	Pred 20 leti
11.45	Rubrika: Voltapagina
12.15	Tednik: Magazine 3, vmes (12.55) SP v smučanju - ženski slalom
14.00	Deželne vesti
14.25 Aktualno: Ambiente Italia
15.05	It. prvenstvo v rugbyju
16.15	Plavanje: trofeja Mussi
17.00	Film: Sahara (vojni, ZDA 1943, r. Z. Korda, i. H. Bogart)
18.30	Drobci
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Tednik o kulturi: On Off
20.30	Film: La finestra sul delitto (krim., ZDA 1984, r. Richard B. Franklin, i. Henry Thomas)
22.15	Ob podeljevanju 35. nagrade Napoli: Neapeljski foyer
23.20 Nočni dnevnik
24.00	Film: La signora scompare (krim., VB 1938, r. Alfred Hitchcock, i. Margaret Lockvvood)
STAJE
Nepozabna glasba proti kugi stoletja
V poklon ameriškemu avtorju lahke glasbe Colu Porterju so najpopularnejši rock zvezdniki s pomočjo pomembnih režiserjev uresničili edinstveno multimedialno stvaritev Red Hot and Blue, v kateri se glasba prepleta s filmskim oblikovanjem. Ves dobiček ob prodaji plošče in video posnetkov bo namenjen skladu za raziskave o aidsu. Prvi del svojstvenega koncerta bo na sporedu nocoj ob 23.10 po RAI 1. Med sodelavci naj omenimo le Davida Byrna (na sliki).
• ZASEBNE TV PO
CANALE 5____________
7.50	Nanizanka: La piccola grandeNell
8.25	Film: Guardatele, ma non toccatele (kom., It. 2959, r. Mario Mattoli, i. Ugo Tognazzi)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kviz: II pranzo e servi-to (vodi C. Lippi)
12.45 Rubrika: Gara TV
13.30	Kviza: Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti
' amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno1986
16.55	Dok.: ArcadiNoe
17.55	Vikend v kinu
18.00	Kvizi: OK. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Varieteja: Striscia la notizia, 20.40 Sabato al circo
22.30	Film: Bianco, Rosso e Verdone (kom., It. 1981, r-i. Carlo Verdone, i. Mario Brega)
0.50 Nan.: Ellery Queen
1.50	Striscia la notizia (pon.)
2.05 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
RETE 4_____________
8.30 Nad.: Una vita da vive-re, 9.15 Andrea Cele-ste, 9.45 Amandoti, 10.15 Aspettando il do-
mani, 10.45 Gosi gira il mondo
11.25 Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40 Nad.: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine, 16.10 Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre d'amore
19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.: Top Secret, 20.35 Colombo - Il filo del delitto, 22.05 Kojak -L’albero dei soldi
23.05 Iz parlamenta 0.10 Film: Blood simple -Sangue facile (dram., ZDA 1984, r. Joel Coen, i. John Getz, Dan Hedaya)
ITALIA 1_____________
7.00 Otroška oddaja 8.30 Nan.: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.55 Riptide, 12.00 Charlie s Angels
13.00	Variete: Sette per uno
13.30	Rubrika: Calciomania
14.30	Reportaža: Jonathan 15.15 Glasbena oddaja: Top-
Venti (pon.)
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45 Aktualnosti: Be Bop a Lula
19.30	Nan.: Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: L’aereo piu paz-zo del mondo... sempre piu pazzo (kom., ZDA
1982, r. Ken Finkle-man, i. Robert Hays) 22.15 Wrestling 23.00 Veliki boks 0.05 Nočni maraton
OPEON_______________
8.30 Nanizanke: T.H.E. Cat,
9.30	Le spie, 10.30 Cap-tainNice
13.00	Rubriki: Top motori,
13.30	Blu news
14.00	Dok.: Diario di soldati
14.30	Znanstvena rubrika: Beyond 2000
15.30	Film: Un detective con i tacchi a spillo (kom., ZDA 1983, r. Jerry Ja-meson)
17.00	Film: Palcoscenico (dram., ZDA 1931, r. Gregory La Cava)
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanka: Transformers
20.00	Rubrika: American bali (pon.)
20.30	Film: Fiori nelFattico (dram., ZDA 1987, r. Jeffrey Bloom, i. Louise Fletcher, Victoria Tennant)
22.00	Film: La gabbia infer-nale (dram., ZDA 1985, r. Pierre De Moro, i. Terry Moore)
23.30	Film: Quel pazzo, pazzo ufficio fiscale (kom., ZDA, r. Tom Law)
TMC________________
8.30 Risanke: Snack 11.30 Snežni planet 12.15 Rubrika o motorjih 12.55 Šport show: SP v smučanju - ženski slalom,
nato tenis, Edberg-Ivaniševič
17.05	Nanizanka: Due pazzi scatenati
18.05	Film: I ribelli del porto (pust., ZDA 1940, r. Henry King, i. Fred MacMurray)
20.00 Vesti: TMC News
20.30	Film: I dannati e gli eroi (vestern, ZDA 1960, r. John Ford, i. Jeffrey Hunter)
22.30	Film: Un dramma bor-ghese (dram., It. 1979, r. Florestano Vancini, i. Dalila Di Lazzaro, Franco Nero)
0.30 Film: Nashville (vestern, ZDA 1979, r. Burt Kennedy, i. John Reed, Tom Selleck)
TELEFRIULI_________
15.00	Roza salon
15.55 Risanke
18.00	Dokumentarec: Črno in belo
19.00	Nanizanka
19.30	Dnevnik
20.00	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Niente rose per il commissa-rio Aletti (3. del)
21.30	Nanizanka: Primus
22.00	Iz parlamenta
23.00	Večerne vesti
23.15 Variete: Fatti e fattacci
24.00	Športne napovedi 0.30 Nočne vesti
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi
TV Slovenija 1	| j TV Koper
8.30 Tečaj nemškega jezika 9.00 Angleščina za najmlajše 9.15 Mozaik. Radovedni Taček, 9.35 Čebelica Maja, 9.55 Križem kra-žem, 10.25 nanizanka Alf, 10.50 Ex libris (pon.), 11.50 Zgodbe iz školjke, 12.20 Večerni gost, 13.00 Oči kritike
13.50 Glas. odd.: Lepa naša domovina
14.25	Film: Na mesečini (mlad., ZDA 1964, r. James Neilson, i. Hayley Mills, Eli Wallach)
16.20	Nan.: Družinske veži (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik 17.05 DP v košarki: Ježica-Partizan (iz
Ljubljane)
18.25	Dokumentarec: Divji svet živali
18.55	Že veste?, risanka, TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Utrip
20.20	Žrebanje 3x3, nato Križkraž 22.10 Dnevnik, šport in vreme
22.30	Nočni program Sova, vmes nan. Zlata dekleta, Murphyjev zakon in film Duhovi gdč. Morrison (dram., VB, r. John Bruce, i. Dame Wendy Hiler, Hannah Gorden)
11.15	Nogomet - špansko prvenstvo
13.00	Rubrika o košarki: Assist
13.30	Rubrika odbojki: Supervolley
14.00	Ameriški nogomet NFL
15.30	Nogomet - angleško prvenstvo
17.30	Odbojka - klubsko SP
19.00	TVD Stičišče
19.25 Rubrika: Jutri je nedelja
19.30	Otroški spored
19.50 Film: Ventotto minuti per tre milioni di dollari
21.15	Nanizanka: Padre e figlio inve-stigatori speciali
22.00	TVD Novice
22.30	Tenis - ATP Tour
23.30	Nogomet - angleško prvenstvo 1.45 Odbojka - klubsko SP (pon.)
TV Slovenija 2______________
9.55 SP v smučanju: ženski slalom
16.00	Šahovska olimpiada
17.00	Gala koncert iz Leningrada
19.00	Nanizanka: Mati in sin 19.30 Dnevnik
20.15 Film: Prostovoljci (ZDA)
22.00	SP v smučanju (posnetki)
1
1
■ RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Veliki uspehi Beatlesov; 9.30 Vraže in čarovnije pri nas; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Koncert v repentabrski cerkvi; 11.30 Potpuri;
12.00	Rezija in Kanalska dolina; 12.30 Istrumentalni solisti; 12.40 Posnetki s Ceciljanke 1990; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.50 Glasbeni sprehodi; 16.10 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Odprti prostor; 17.40 Jazzovski utrip;
18.00	Igra: Formalnost (Luigi Pirandel-lo); 18.45 Orkestralna glasba; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Pionirski tednik;
9.05	Izobraževalna oddaja; 9.15 Sobotna matineja; 10.05 Kulturna panorama;
11.05	Mariborski feljton; 12.10 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Glasbeni mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Kratka radijska igra; 22.40 Veliki orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilizmu; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po naročilu; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Popevka; 15.00 Sestanek z...; 16.00 Glasbena oddaja; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumenti; 19.00 Folk; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Prikupna zvitorepka
Prikupna Misty je prava filmska in televizijska zvezda, poleg tega se zanjo pulijo tudi reklamne agencije: nedvomno je najslavnejša lisica v Veliki Britaniji. Njen življenjepis je res razgiban, kot se za tako osebnost spodobi. Pred šestimi leti so jo našli težko ranjeno v gozdu blizu mesteca Reading v Berkshireu, poleg matere in drugih mladičev, ki jih je neznanec pobil s palico. V Hydestile Wildlife Hospitalu, središču za pomoč divjim živalim, ki ga vodita Graham Cornick (na sliki z lepo Misty v naročju) in njegova žena Lyn, so jo pozdravili in jo pripravili za povratek v divjino, toda mala lisička nikakor ni hotela zapustiti nove družine, temveč pomaga Grahamu in Lyn pri njunem delu. Njej so zaupani osiroteli mladiči, ki jih najditelji prinašajo v središče: Misty je zanje druga mama, uči jih jesti in piti ter raznih nujno potrebnih lisičjih veščin.
Toda šele pred kamero se Misty zares razživi kot disciplinirana in nadarjena igralka. Z nastopom v dveh oddajah britanske televizije se je prikupila zlasti otrokom. Poleg tega je še izredno radodarna: s svojim »zaslužkom« krije večji del stroškov bolnišnice za divje živali, kjer so ji rešili življenje.
L'AEREO PIU' PAZZO DEL MONDO... SEMPRE PIU’ PAZZO — Airplane II: The Seguel — Letalo II: nadaljevanje, ZDA 1982.
V soboto, 1. decembra, ob 20.30, na Italia 1.
Komični film. Po filmu Airplane!, ki so ga režirali Jim Aber ter brata David in Kerry Zucker, o neverjetnih zračnih podvigih »najbolj norega letala na svetu«, je na sporedu še drugi del z novim režiserjem, Kenom Finklemanom, ki pa je ohranil isto ozračje in hitri ritem s številnimi domislicami, vici in norimi gagi. Protagonisti prejšnjega filma se tokrat znajdejo sredi še bolj šokantne pustolovščine: udeležijo se namreč vesoljske odprave, ki bo na predvečer leta 2000 pripeljala prve zemeljske kolone na Luno. Bivši pilot Robert Hays, ki je zbežal iz noriščnice »Ronald Reagan«, skuša onemogočiti vzlet »shuttla«, ker ni primeren za vesoljski let, a mu ne uspe. Na krovu je tudi njegova bivša zaročenka Julie Hagerty, ki se hoče poročiti z drugim...
VIDEO NOTES
Oddaja:______!.........
Postaja: __č:'':
Ura:__________________-
V________________________J
NEDELJA, 2.12
\ T A L* \	JANŠKE TV	MREŽE •
		
RAI 1	RAI 2	RAI 3
"i"0
O Q)
P
Ril
7.00	Film: II findanzato di tutte (kom., ZDA 1955, r. Charles Wal-ters, i. Frank Sinatra)
8.50	Zelena linija Magazine
9.55	SP v smučanju: ženski slalom (iz Valzoldane)
10.40	Maša (iz Redipuglie)
12.00	Nabožna oddaja
12.15	Zelena linija
13.00	Nedeljski tednik: TG l una
13.30	Dnevnik
14.00	Igra: Toto-TV Radiocorriere
14.05	Variete: Domenica in...
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.10	Športni pregled: 90. minuta
18.35	Domenica in... (zadnji del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Film: E io mi gioco la bambina (kom., ZDA 1980, r. Walter Bernstein, i. Walter Matthau, Julie Andrews)
22.25	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.20 Tenis - Davisov pokal: ZDA-Avstralija (finale)
7.00	Risanke
7.55	Aktualno: Mattina 2
10.00	Jutranji Dnevnik
10.05	Aktualno: Przanični dan
11.00	Variete: Srečanje v moskovskem cirkusu
12.00	Variete: Fuori onda (vodi Raffaella Carra)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika: Nonsolonero
13.45	Variete: Ricomincio da due
16.50	Dokumentarec: Free Dog
18.00	Rubrika: Studio Stadio - it. nogometno prvenstvo A lige
19.45	Dnevnik in vreme
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
21.05	Nadaljevanka: Beautiful
22.10	Variete: Scrupoli (vodi Enza Sampo)
23.15	Dnevnik - nocoj
23.30	Rubrika o protestantizmu
24.00	Dok. oddaja: Noistottus
0.30 Umbria Jazz '90: Cedar Walton Trio in New York Voices 0.15 Film: La notte dei pipistrelli (krim., ZDA 1941, r. Jean Yarbo-rough, i. Bela Lugosi)
10.05	Nanizanka: Professione pericolo
10.55	SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Valloira), 11.55 ženski slalom (iz Valzoldane)
13.05	Veliki interpreti: Sergiu Celibi-dache dirigira Simfonijo št. 5 v B-duru Sergeja Prokofjeva
14.00	Deželne vesti
14.10	Film: Lunedi di tempesta (dram., ZDA 1988, r. Mike Figgis, i. Sting, Melanie Grifith, Tommy Lee Jones)
15.45	Dokumentarna oddaja: Antarktika - Poslednja meja (1. del)
16.40	TV film: Scene da un matrimo-nio (dram., Šve. 1973, r. Ingmar Bergman, i. Liv Ullmann, Bibi Andersson, 2. del)
18.15	Drobci
18.35	Rubrika: Domenica gol
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Drobci
20.30	Aktualno: Chi Pha visto?
23.15	Nočni dnevnik
23.40	Deželni nogomet
Ima Alba Parietti prav zares krive noge?
Morda se moški upravičeno pritožujejo, da j izrinjajo, celo s področja, ki je najbolj »moško« - iz nogometa, rav se ne množično podijo za žogo, kaj rade vodijo oddaje, v kaferih so nekoč kraljevali moški, in pri tem prav rade razkazujejo ...................................i Alba Parietti (na sliki). V oddaji
več
Čeprav ate
lepe in dolge noge, kakor izzivalna A Harem je sicer zatrdila, da so njene no
G<
preveriti, si oglejte nocoj oddajo
jge rahlo krive: če želite alagoat, ob 20.30 na TMC.
■ ZASEBNE TV PO STAJE
CANALE 5 ___________
8.40	Nabožna oddaja
9.25	Dokumentarna oddaja: Arca diNoe
10.30	Aktualno: II Girasole,
11.00	Block Notes
12.00	Varieteja: Anteprima,
12.30	Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.15	Variete: Nedelja v
kinu
14.35	Film: Guardie e ladri (kom., It. 1950, r. Steno, i. Totb.Aldo Fabrizi)
16.35	Nedelja v kinu (2. del)
17.00	Nanizanka: I cingue del guinto piano
.17.30 Aktualnosti: Nonsolo-moda
18.00	Kviza: O.K. II prezzo e giusto! 19.45 La ruota della fortuna
20.30	Film: Predator (pust., ZDA 1987, r. John Mc Tiernan, i. Arnold Šchwarzenegger, Bill Duke)
22.35	Variete: Dieci e lode
23.05	Aktualnosti: Nonsolo-
moda
23.35	Italija sprašuj e
0.40 Nanizanki: Marcus Welby M. D., 1.40 L'ora di Hitchcock
RETE 4______________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanka: Occhio su Hollywood
9.00	Rubriki: Cadillac, 9.30 Veliki golf
10.30	Ekološka oddaja: Gaia - Projekt za okolje
11.00	Rubrika: C iak
11.45	Vikend v kinu
11.50	Vesti iz parlamenta
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
13.45	Nadaljevanke: Marile-na, 16.10 La mia picco-la solitudine, 17.20 Ri-belle, 18.30 La donna del mistero
20.35	Film: I guattro figli di Katie Elder (vestern, ZDA 1965, r. Henry Hathaway, i. John Wayne, Dean Martin)
23.00	Koncert v Scali: Ric-cardo Muti dirigira Mozartovo Simfonijo v g-molu K 183 in Beethovnovo Simfonijo št. 3 Eroico
0.25 Film: Salto nel tempo (fant., ZDA 1984, r. Val Guest, i. Carol Lynley)
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
10.25	Filmske novosti
10.30	Rubriki: Šport v ZDA,
12.20	Guida al campio-nato
13.00	Tednik: Grand Prix
14.00	Aktualno: Be Bob a Lpla, 14.45 Domenica Zip
16.00	Otroški spored: Bim bum bam in risanke
18.00	Nan.: Nata libera
19.00	Risanke
20.30	Variete: Paperissima
21.00	Šport: Pressing
22.30	Variete: Mai dire gol
23.00	Film: Tenere cugine (erot., Fr.-ZRN 1980, r. David Hamilton, i. Anja Schute)
0.55 Rock opolnoči: Jean-Michel Jarre
1.55	Nanizanka:	Mike
Hammer
OPEON_______________
8.30	Nanizanke: Arthur, re dei britanni, 9.30 T.H.E. Cat, 13.00 Cap-tain Power
13.30	Film: E papa tornera (dram., 1983, r. Arman-do De Guzman, i. Rudy Fernandez)
15.00	Film: Senza sosta (dram., ZDA 1968, r. Maury Dexter, i. Jere-my Slate)
16.30	TV film: Un segreto per sempre (dram., ZDA 1986, r. Gilbert Cates, i. Peter Coyote, Lindsay Wagner)
18.00	Nanizanka: Gli inaf-ferrabili
19.00	Filmi in risanke
20.00	Rubrika: Sportacus
20.30	Film: Ombre rosse (vestern, ZDA 1939, r. John Ford, i. John Wayne, Claire Trevor)
22.00	Dok,: Diario di soldati
22.30	Film: 6.000 km di pau-ra (dram., It. 1978, r. Bitto Albertini)
24.00	Nanizanka: Gli inaf-ferrabili
TMC_________________
8.00	Risanke: Snack
9.55	SP v smučanju: ženski slalom, 11.00 moški superveleslalom
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Nedelja na TMC
12.55	SP v smučanju: ženski
slalom
14.00	Film: La scomparsa del volo 412 (fant., ZDA 1974, r. Jud Taylor, i.
Glenn Ford, David Soul)
16.00	Glasbena oddaja: George Michael
17.25	Film: Viaggio al planeta Venere (kom., ZDA 1953, r. Charles Lamont, i. Bud Abbott, Lou Costello)
19.00	Dokumentarna oddaja: Neurejeni potopis
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Galagoal
22.30	Film: L'ottava moglie di Barbablu (kom., ZDA 1938, r. Ernst Lu-bitsch, i. Claucfette Colbert, Gary Cooper)
24.00	Film: Cleopatra Jones - Licenza di uccidere (pust., ZDA 1973, r. Jack Starret)
TELEFRIUU__________
13.00	Športne napovedi
13.30	Furlanske zgodbe
14.00	Praznično ozračje
19.00	Športne vesti
20.00	Kronika iz parlamenta
20.30	Film: I pericoli di Pao-lina (kom., ZDA 1967, r. Herbert B. Leonard-Joshua Shelley, i. Pat Boone)
22.00	Nan.: Primus
22.30	Športne vesti
24.00	Aktualno: Prva stran
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
■ SLOVENSKE MREŽE ■		
		
TV Slovenija 1	TV Koper	
8.15 Otroška matineja: Živ žav, 9.10 nanizanka Hov! 9.35 Dok. oddaja: Gradovi (12. del) 10.05 Dokumentarni niz: Zgodba o Hollywoodu (9. del) 10.55 Nanizanka: Mati in sin	10.00 Dokumentarec: Čampo Base 11.45 Odbojka - klubsko SP (pon.) 13.30 Športni pregled: Sportime Do-menica, vmes klubsko SP v odbojki: 14.30 mali finale, 17.30 finale (iz Milana)	
11.25 Videomeh
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Video strani
13.10 Ona + on (pon.)
14.40 Nad.: Alternative 4 (pon. 5. dela)
15.30	Sova: ponovitev nanizank Zlata dekleta in Murphyjev zakon
16.55 Poslovne informacije in dnevnik
17.00	Film: Pobeg (dram., ZDA 1983, r. Robert Day, i. Deborah Raffin)
18.45	Risanka, Mernik in TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Primož Trubar (D. JanJar, i. Polde Bibič, 2. del)
21.20	Zdravo
22.45	Dnevnik, šport in vreme
23.05	Nočni program Sova, vmes nanizanki Spet ti? in Murphyjev zakon
0.20 Video strani
19.00	TVD Stičišče 19.25 Otroška oddaja
20.00	Video glasba: Tutti frutti (pon.)
21.00	TV debata
21.40 Nanizanka: Mod Sguad 22.20 TVD Novice
22.30	Eurogolf - turnir Mastrs Volvo
23.30	Klubsko SP v odbojki - finale
OSEBNOST TEDNA
1
TV Slovenija 2
9.50 SP v smučanju: ženski slalom (iz Valzoldane)
13.30	S šahovske olimpiade
14.30	Ansambel Toneta Kmetca
15.00	Športno popoldne
19.00	Da ne bi bolelo
19.30	Podelitev filmskih nagrad feliks (iz Glasgowa), nato dokumentarni niz Vulkani, nogomet, SP v smučanju in Športni pregled
Frank spet m odru
■ RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Kozorog (France Bevk); 10.50 Glasbena oddaja: Soft mušic;
11.00	Za smeh in dobro voljo-, 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Variete: Ulica Castaldi (9. oddaja); 14.55 Country glasba; 15.30 Šport in glasba: dogodki, rezultati, komentarji in intervjuji;
17.00	V studiu z vami: Sergej Verč; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, -17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij;
10.05	Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00	Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Za prijeten konec dneva;
23.05	Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
12.30	Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset;
18.30	Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.30 Filmska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Avtorska popevka;
9.30	Mixage; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih 7; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Šport in glasba; 18.00 Lestvica Lorm Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Šport; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Časi se spreminjajo, a nekateri se kljub vsemu uspejo upreti času. Med slednje spada tudi The Voice, kot so Američani poimenovali Franka Sinatro. Še vedno priljubljeni Frankie bo 12. decembra letos slavil svoj 75. rojstni dan in je zato sklenil, da bo izkoristil priložnost in osivelim oboževalcem priredil jubilejni koncert.
Sinatra, ki je zaslovel v letih 1939-42 z orkestroma Henryja Jamesa in Tommyja Dorseyja, se bo povrnil na oder prav 12. decembra v slovitem stadionu v kraju Me-adovvlands, v Zvezni državi New Jersey. Nastop bo nekakšen uvod v evropsko turnejo, ki se je bo pevec lotil naslednjo pomlad, in sicer 25. maja v dvorani Spektrum v Oslu. Trenutno sta glede turneje, ki bo naslovljena Frank Sinatra's*75/th Jubilee Diamond Tour, gotova edino koncerta v Spektrumu in v prestižni londonski Royal Albert Hall, verjetno pa bo Frankie nastopil še v Franciji, Španiji in Italiji. Sinatro bosta na turneji spremljala Steve Lawren-ce in Eydie Gorme, 35-članski orkester pa bo menda vodil Frankov sin Frank Jr.
Sinatra spada med tiste umetnika, ki so znali prebroditi najrazličnejše krize in vedno znova pridobiti občinstvo na svojo stran. Ko je kazalo, da je njegove kariere konec, je leta 1953 z izredno interpretacijo dobil oskar za stransko vlogo v filmu Od tod do večnosti, tako da je njegova zvezda ponovno zablestela. Marsikdo je mnenja, da je neznačajni pevec iz Coppolovega Botra prav Sinatra. The Voice se obtožb glede svojih stikov s podzemljem ni mogel nikdar rešiti, dejstvo pa je, da mu te zveze, če so dejansko obstajale, nigo nikoli bile v škodo, prej obratno.
GUARDIE E LADRI — Straže in tatovi, It. 1951.
V nedeljo, 2. decembra, ob 14.35, na Canale 5.
Italijanska filmska komedija. V znanem filmu režiserja Stena, ki ga odlikuje nekakšna žilica nevzdržnega ljudskega humorja, debelušni rimski orožnik Aldo Fabrizi stalno zasleduje hitrega neapeljskega tatiča Totoja. Med zasledovanjem, ki ga popestrijo številne potegavščine in razni smešni prizori, zasledovalec in zasledovani postaneta celo prijatelja. Kljub temu bo na koncu do onemoglosti zasopli policaj izvršil svojo dolžnost in aretiral prebrisanega tatu... Pri tej res domačni burki, ki upravičeno slovi kot ena izmed najlepših italijanskih filmskih komedij 50. let, so sodelovali najboljši italijanski scenaristi tistega obdobja: En-nio Flaiano, Ruggero Maccari in drugi. Njihov delež je zlasti zaznaven v tej pristni, čeprav pretežno satirični sliki povojne Italije.
VIDEO NOTES
Oddaja: ___________—--
Postaja:	. ......:——
Ura:_______________—
\______________________S
PONEDELJEK, 3.12

ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1_________________________
6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: Dai papa... sei una forza! (kom., ZDA 1974, r. Vincent McEveety, i. Bob Crane), vmes (11.55) vreme in vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik
14.00	Kvarkov svet: Zmajeva zemlja
15.00	Sodobni umetniki: L. Viani
15.30	Ponedeljkov šport
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.30	Nabožna oddaja
18.00	Kratke vesti
18.05	Nan.: Cose dell'altro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Politična tribuna
20.45	Film: II nome della rosa (dram., It.-Fr.-ZRN 1986, r. Jean-Jacques Annaud, i. Sean Connery, F. Murray Abraham)
23.00	Dnevnik
23.10 Civilizacija strojev: Ideje
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.35 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
RAI 2_________________________
7.40	Nanizanki: Lassie, vmes risanke
8.40	Nanizanka: Adderly
9.30 Monografije: Doline Velina
10.00	Rubrika o židovski kulturi
10.30	Nan.dl brivido dell imprevisto 10.50 Nadaljevanka: Capitol
12.00	Aktualnosti: I fatti vostri
13.00	Dnevnik in Diogenes
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nad.: Beautiful, 14.15 Quando si ama, 15.05 Destini
15.35	Film: II tesoro di Capitan Kidd (pust., ZDA 1954, r. Lew Landers, i. Anthony Dexter)
17.00	Kratke vesti in Odprti prostor 17.25 Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10 Casablanca, šport, Rock cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nanizanka: L ispettore Derrick
21.35	Aktualno: Mixer
23.15 Dnevnik (Pegaz, dosje, pogled v tuje dnevnike)
24.00	Nočni dnevnik, vreme, horoskop 0.10 Film: Gulag 77 (dram., ZDA
1984, r. R.Voung, i. David Keit)
RAI 3________________________
11.10 Nanizanka: Professione pericolo
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - Tečaj angleščine in francoščine, Oče-učenec, Razvojna psihologija, Pravosodje za mladoletnike
14.00	Deželne vesti
14.30	Raziskava o mestnem vesolju
15.30	Balinanje - memorial Rizzoli
16.00	Navdušenje do ciklokrosa
16.30	Nogomet: A tutta B
17.40 Nanizanka: Throb
18.05 Dokumentarna oddaja: Geo
18.35 Dok.: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina spedita da Andrea Barbato
20.30	Ponedeljkov proces
22.25 Večerni dnevnik
22.30	Film: Mica scema la ragazza! (kom., Fr. 1974, r. Frampois Truf-faut, i. Bernardette Lafont)
0.10 Nočni dnevnik 0.40 Tenis - Trophy '90
Spopad med Črtomirom in Valjhunom v baletni noviteti
Ob 190-letnici rojstva Franceta Prešerna je TV Slovenija posnela izvirno baletno postavitev po pesnitvi Krst pn Savici. V svojem delu, ki ga je posvetil prijatelju Matiji Čopu, je pesnik umetniško osvetlil zgodovinski dogodek in usodo slovenskega naroda v času pokrščevanja, baletna uprizoritev pa je osredotočena na Crtomirovo usodo. »Res je Črtomir poraženec, ven-
• ZASEBNE T
dar smo ga želeli prikazati predvsem kot čoveka, ki mu je bil propad usojen in nikakor ni bil posledica slabištva,« je poudaril avtor glasbe Jani Golob. Premiera baleta, ki bo na ogled na prvem programu nocoj ob 22.10 In v katerem nastopajo najvidnejša slovenska baletna imena, je bila poleti v Križankah.
V POSTAJE ■
CANALE 5_____________
7.50	Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: Vedovo cerca moglie (kom., ZDA 1951, r. Douglas Sirk, i. VanHeflin)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1987
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	Film: Top Gun (pust.,
ZDA 1986, r. Tony Scott, i. Tom Cruise, Kelly McGillis, An-thony Edwards)
22.50	Nan.: Časa Vianello
23.20	Variete: Maurizio Co-
stanzo Show
1.00	Striscia la notizia (pon.)
1.20	Nan.: Marcus Welby,
2.20	L ora di Hitchcock
RETE 4____________
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.15 Andrea Cele-ste, 9.45 Amandoti,
10.15	Aspettando il do-mani, 10.45 Cosi gira il mondo
11.25	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.:TopSecret
20.35	Nadaljevanka: La don-
na del mistero
22.45	Film: Maria's Lovers (dram., ZDA 1985, r. Andrej M. Končalov-ski, i. Nastassja Kin-sky, John Savage, Ke-ith Carradine)
1.00	Film: Čampo da fennis (krim., ZDA 1984, r. Cyril Franken, i. Peter Graves)
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Skippy,
9.05	Strega per amore,
9.40	Tarzan, 10.50 Rip-tide, 12.00 Charlie's Angels, 13.00 La fa-miglia Bradford, 14.00 Happy days, 14.30 Su-percar, 15.30 Compa-gni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Nanizanke: Il mio ami-co Ultraman, 19.30 Časa Keaton, 20.00 Cri Cri
20.30	Film: Complesso di colpa (krim., ZDA 1975, r. Brian De Palma, i. Cliff Robertson, Genevieve Bujold)
22.30	Aktualnosti: Buzz
23.00	Oddaja o pustolovščinah: No limits
0.35 Nanizanki:	Mike
Hammer, 1.35 Benson
ODEON_______________
7.00	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Tednik o lepoti: Fit-ness
16.30	Film: Gente allegra (kom., ZDA 1942, r. Victor Fleming, i. Spencer Tracy)
18.00	Nanizanka: Gli inaf-ferrabili
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Film: Il ritorno delle aguile (krim., VB 1984, r. John Frankenhei-mer, i. Michael Caine)
22.30	Aktualno: Contintasca
23.00	Film: Che ci fa un pre-te tra le thailandesi? (kom., Fr. 1972, r. Robert Thomas, i. Jacgu-es Balutin)
0.30 Nanizanka: I classici delFerotismo
TMC _________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	L enigma, 10.00 Ouartieri alti
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Šport in dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: L'allegra fattoria (glas., ZDA 1950, r. Charles VValters, i. Judy Garland)
17.00	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop
per il cielo, 18.55 Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto...
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Domani si balla (kom., It. 1982, r-i. Maurizio Nichetti, i. Ma-riangela Melato)
22.30	Variete: Ladies & Gen-tleman
23.05	Večerne vesti in šport
23.25	Mednarodni prenosi 0.25 Film: Ti ricordi di Dol-ly Bell? (kom., Jug. 1981, r. Emir Kusturi-ca, i. Liljana Blagovič)
TELEFRIULI_________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Zelena dežela
20.30	Ponedeljkova košarka
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Nanizanka: Primus 0.30 Nočne vesti
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi

I
TV Slovenija 1_________________|
9.00	Spored za otroke in mlade: Miti in legende islamskih ljudstev,
9.15	Ciciban, Dober dan, 9.30 izobraž. oddaja Da ne bi bolelo
10.00	Mozaik. Ljudska glasba: tambu-raška skupina Bisernica iz Reteč in madžarski ansambel Muzsi-kas, 10.30 Utrip, 10.45 Zrcalo,
11.00	Mernik
11.15	Video strani
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Mozaik. Zdravo (pon.)
18.25	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Jajce, 18.45 Čebelica Maja
19.10	Risanka in TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV film: Plavalni tečaj
20.50	Osmi dan, nato oddaja o knjigah Od obzorja do obzorja
21.50	Dnevnik in vreme
22.10	Balet: Krst pri Savici
22.45	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alfred Hitchcock vam predstavlja in Murphyjev zakon
| TV Koper ________________________
12.30	Superwrestling
13.30	Klubsko SP v odbojki (pon.)
15.45	Eurogolf - turnir Masters Volvo
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet - argen. prvenstvo
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Otroška oddaja
20.00	Glasba na TV: Joan Faulkner
20.30	Rubrika: Lunedi Šport
21.00	Dok.: Camel Trophy
21.30	TVD Novice
21.45	O zamejskem športu: 6. krog
22.30	Športna parada: Šport Parade
23.15	Eurogolf - turnir Volvo Masters
0.15 O boksu: Speciale Bordo Ring
TV Slovenija 2________________
16.45	S šahovske olimpiade
17.30	Studio Ljubljana
19.30	Dnevnik
20.00	Variete: Lepa naša domovina
20.30	Dok. oddaja: Po sledeh napredka
20.55	Športna oddaja: Sedma steza
21.15	Omizje: O plebisitu, nato Yutel
■ RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica;
8.10	Vozlišča; 9.00 Valčki in polke; 9.30 Doživljati rojstvo; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Portreti in srečanja; 12.15 Orkestralna glasba; 12.40 Cecilijanka 1990; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Tako ali drugače?; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 14.50 Evergreeni; 15.30 Južnoameriška foklora; 15.45 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Aladinova svetilka; 17.40 Mladi val: Kinotto; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00,
21.00,	22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola;
14.20	Mladi glasbeniki; 14.40 Merkur-ček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali;
19.35	Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan,
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.35	Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilistih; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Interna 52; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits;
18.00	Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Zmenek s psihologom (pon.); 20.30 Loža v operi, nato glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Pohujšljivka
Ni kaj, Madonna se je verjetno zaobljubila, da bo dosledno pohujšljiva. Komaj so se polegle polemike o kostumih za turnejo Blond Ambition - da o koreografijah in o rokah, ki so stalno lezle tja, kamor ne bi smele, sploh ne govorimo - je Madonna prišla v časopise le zaradi majhne operacije, s katero si je popravila ustnice, da so postale polne in čutne, takšne pač, kakršne imata Kirn Basinger (po naravi) in Frances-ca Dellera (po operaciji).
Verjetno si je zvezdnica sedaj zaželela nečesa še bolj razburljivega in takoj prešla k dejanjem. Tokrat ji je uspelo vreči iz tira celo širokoglede voditelje televizijske mreže MTV, ki predvaja skoraj izključno video spote rock glasbe. V njenem zadnjem posnetku Justify My Love je namreč^ nekaj tako izzivalnih ljubezenskih prizorov, da ga bodo predvajali samo, če jih izreže. Doslej je ista mreža brez težav predvajala video spota Open Your Heart in Like a Prayer, ki so ga v nekaterih državah cenzurirali zaradi bogokletnosti. Celo Pep-si Cola je takrat umaknila reklamo z Ma-donno, ker se je zbala upada prodaje.
Po pisanju dnevnika Newsday se gospodična Ciccone in njen novi zaročenec Tony Ward v novem video spotu predajata sado-masohističnemu izživljanju. Čeprav je mreža MTV doslej predvajala več inova-torskih prispevkov, so se njenim manager-jem prizori zazdeli nekoliko »pretirani« in so zahtevali nekaj sprememb, zato bo video spot verjetno izšel z zamudo. Da potolažimo neučakane Madonnine oboževalce, objavljamo sliko iz pohujšljivega posnetka.
IL NOME DELLA ROSA — Ime rože, It.-Fr.-ZRN 1986.
V ponedeljek, 3. decembra, ob 20.45, na RAI 1.
Dramatični film. Frančiškanska meniha, slavni teolog Vilijem Baskervillski in njegov mladi asistent Adso iz Melka, jeseni leta 1327 dospeta v benediktinski samostan, ki je bil v zadnjem času prizorišče res čudnih dogodkov in še bolj zagonetnih nasilnih smrti. Prior je povabil uglednega gosta prav z namenom, da bi raziskal izvor in ozadje, ki sta botrovala skrivnostnemu dogajanju. Vilijem Baskervillski predstavlja torej nekakšnega srednjeveškega Sherlocka Holmesa, ki se mora v svoji prodorni preiskavi spopasti s številnimi znanimi in nesumljivimi nasprotniki: s častitljivim patrom Ubertinom, z Jorgejem, z nizkotnim knjižničarjem Berengarijem, ki prikriva vse, zlasti nečastne skrivnosti bogate samostanske knjižnice, s fanatičnim inkvizitorjem Bernardom Guijem. Prefinjeni Vilijem Baskervillski je Sean Connery, inkvizitor pa Murray F. Abraham.
:	A
VIDEO NOTES
Oddaja:________________
Postaja: .............
Ura:___________________
V_________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1_________________________
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.15 Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: Texas John il Giustiziere (vestern, ZDA 1961, r. James Ne-ilson, i. Tom Tryon), vmes (11.55) vreme in kratke vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30 Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Izvir Nila
14.50 Znanost jutri
15.20 Italijanske kronike
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nan.: Cose dell altro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Aktualno: Sodobna vprašanja
21.35 Film: 2010 - L'anno del contatto
(fant., ZDA 1984, r. Peter Hyams, i. Roy Scheider, John Lithgow), vmes (22.40) dnevnik
23.45	Rubrika: Efetto notte
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
0.40 Monografije: II principe di San-severo
RAI 2	___________________|
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Adderly
9.30 Tečaj španščine in nemščine
10.00	Nanizanka: Cuore e batticuore 10.50 Nadaljevanka: Capitol
12.00	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik in Diogenes
13.30	Gospodarstvo in polit, tribuna
14.00	Nad.: Beautiful, 14.30 Ouando si ama, 15.20 Destini
15.45	Film: I pirati di Monterey (pust., ZDA 1949, r. Alfred Werker, i. Maria Montez, Rod Cameron)
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Casablanca, šport, Rock cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Un amore una vita (dram., ZDA 1989, r. Taylor Hackford, i. Jessica Lange, Dennis Ouaid)
22.45	Videocomic
23.15 Daljši dnevnik, vreme, horoskop 0.10 Film: La competizione (kom., VB 1981, r. Joel Gliansky, i. Lee Re-mick, Sam VVanamaker)
RAI 3________________________
11.10 Nanizanka: Professione pericolo
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Poizkusna narava, Oddaja o obrtništvu, Pohajanje po hribih, Umetnost
14.00	Deželne vesti
14.30	Dok.: Zdravje v blue-jeansih, 15.00 Lutka po imenu Ostržek
15.30	Rally - 5. Raid Greece
17.00	Drobci
17.15 Nanizanki: I mostri - La časa af-fittata, 17.40 Throb
18.05 Dokumentarna oddaja: Geo
18.35 Dok.: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di A. Barbato
20.30	Aktualno: Telefono giallo - Zločin v ulici Poma, vmes dnevnik
23.00	Nočni dnevnik
23.30	Film: II rito (dram., Šved. 1969, r. Ingmar Bergman, i. Ingrid Thu-lin, Gunnar Bjornstrand)
0.50 Tenis - Trophi '90
Augiasov rumeni telefon ne gre v pokoj
Corrado Augias je lani zatrdil, da njegov rumeni telelon ne bo več zvonil, toda uspen oddaje, ki je postala že »zgodovinska«, ga je prepričal, da mora nadaljevati. Poleg tega, kot je sam izjavil, ima časnikar na razpolago samo eno orožje, da se upre stvarnosti nekaznovanih zločinov in nerešenih skrivnosti, to je, da poroča o vsem, kar se dogaja, Nocoj ob 20.30 bo po RAI 3 na sporedu prva oddaja novega niza, ki bo posvečena umoru Simonette Cesaroni.
ZASEBNE T V POSTAJE
CANALE 5_____________
7.50	Nanizanka: La piccola grandeNell
8.25	Film: La superba creo-la (dram., ZDA 1947, r. John M. Stahl, i. Rex Harrison)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno1987
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	Aktualno: Forum
21.30	Film: Časa mia, časa mia (kom., It. 1988, r. Neri Parenti, i. Renato Pozzetto, Paolo Onof-
ri)
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Striscia la notizia
1.15	Nan.: Marcus Welby,
2.15	L'ora di Hitchcock
RETE 4____________
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.15 Andrea Cele-ste, 9.45 Amandoti,
10.15	Aspettando il do-mani, 10.45 Cosi gira il mondo
11.25	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine
16.10	Ribelle, 16.45 La valje dei pini, 17.20 General Hospital,
18.00	Febbre d amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.: Top Secret
20.35	Film: Il cavaliere palli-
do (vestern, ZDA 1985, r-i. Clint Eastvvood, i. Michael Moriarty, Carrie Snodgress)
22.50	Film: Il giorno detla ci-vetta (dram., It. 1968, r. Damiano Damiani, i: Franco Nero, Claudia Cardinale)
1.05	Film: La defunta Nan-cy Irving (krim., ZDA 1984, r. Peter Sasdy, i. Cristina Raines)
ITALIA1 ____________
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Skippy,
9.05	Strega per amore,
9.40	Tarzan, 10.50 Rip-tide, 12.00 Charlie s Angels, 13.00 La fa-miglia Bradford, 14.00 Happy days, 14.30 Su-percar, 15.30 Compa-gni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Nanizanki: Il mio ami-co Ultraman, 19.30 CasaKeaton
20.00	Risanke
20.30	Varieteja: Paperissi-ma, 21.30 Caccia all -uomo
22.30	Športna rubrika: Torkov priziv
0.05 Nanizanke:	Mike
Hammer, 1.05 Appar-tamento in tre, 1.35 Benson
ODEON_______________
7.00	Matineja na Triveneti
13.00	Risanke
15.00	Nadaljevanka: Signo-re padrone
16.00	Aktualno: Polvere di stelle
16.30	TV film: Versione don-na (dram., ZDA 1984, r. Lee Grant, i. Jean Stapleton)
18.00	Nanizanka: Gli inaf-ferrabili
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Film: Uragano (dram., ZDA 1979, r. Jan . Troell, i. Jason Ro-bards, Mia Farrow)
22.30	Film: Mitch (dram., ZDA 1971, r. Lee Frost, i. William Smith)
24.00	Nanizanka: Gli inaf-ferrabili
TMC__________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	L enigma, 10.00 Ouartieri alti
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik „
13.30	Aktualno: Zenska TV
15.00	Film: Un'altra parte della foresta (dram., ZDA 1984, r. Michael Gordon)
16.55	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop per il cielo, 18.55 Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: La principessa Sissy (kom., Avstr. 1955, r. Ernst Maris-chka, i. Romy Schnei-der, Karlheinz Bohm)
22.30	Rubrika o motorjih
23.05	Večerne vesti in šport
23.25	Koncert: Duran Duran
0.25 Film: Un grappolo di sole (dram., ZDA 1961, r. Daniel Petrie)
TELEFRIUU__________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Nan.: Lo zio d'America
20.30	Portreti
21.30	Nanizanka: Primus
22.30	Nočne vesti
23.00	Film: La morte di Mario Ricci (dram., 1982, r. Claude Goretta, i. Gian Maria Volonte)
0.40 Nočne vesti
TELE 4_____________
	
TV Slovenija 1	|	|	TV Koper
9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke 9.30 Šolska TV: izobraževalna oddaja Človekovo telo (8. del), 9.55 dok. V hribih se dela dan... 10.25 Tečaj nemškega jezika 10.55	Športna oddaja: Šedma steza 11.15 Osmi dan 12.00	Video strani 15.00	Tečaj nemškega jezika (pon.) 15.30	Sova (pon.) 16.55	Poslovne informacije in dnevnik 17.05	Šolska TV (pon.) 18.05	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj, 18.20 zabavno-glasb. prireditev Zbirajmo star papir 19.05	Risanka in TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30	Dnevnik in vreme 20.05	Nadaljevanka: Življenje v barvah (i. Carole Laure, l.del) 21.00	Mednarodna obzorja: Bolgarija 21.30	Glasb, oddaja: Mestne zgodbe 22.30	Dnevnik in vreme 22.50 Nočni program Sova, vmes nanizanki Dekameron in Murphyjev zakon	12.30	Dok.: Čampo Base (pon.) 13.00	Eurogolf - turnir Masters Volvo 14.00	O boksu: Speciale Bordo Ring 15.45	Športna parada: Šport Parade 16.30	O zamejskem športu: 6. krog 17.30	Studio 2 Koper 18.45	Odprta meja 19.00	TVD Stičišče 19.25 Otroška oddaja L9.45 Film: Kombatt killer (krim.) 21.15	Nanizanka: Padre e figlio 22.05 TVD Novice 22.30	Rubrika: Obiettivo Sci 23.15	Oddaja i boksu: Bordo Ring 0.15 Rubrika: Settimana Gol
	TV Slovenija 2
	15.45 S šahovske olimpiade 16.30	Svet športa 17.30	Studio 2 Koper 19.00 Naša pesem '90 19.30	Dnevnik, Žarišče, žrebanje lota 20.35	Dok. niz: Gradovi (zadnji del) 21.05 Film: Železni človek (dram., Polj 1981, r. Andrzej Wajda) 23.35	Vutel
• RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica;
8.10	Odprti prostor; 8.40 Country Club;
9.30	Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Kantavtorji; 12.00 Vsak je svoje starosti kovač; 12.20 Istrumen-talni solisti; 12.40 Cecilijanka 1990;
12.50	Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Goriške gostilne; 17,40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Merkur-ček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Minute za... ; 21.05 Radijska igra;
21.35	Intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30,
16.30	Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15,
12.30,	15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna;
8.40	Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Tovarna sanj; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo;
14.40	Popevka; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits;
18.00	Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta.
FILMI NA MALEM EKRANU
Stefana Rusconi
Pravijo, da je eden izmed največjih italijanskih košarkarskih talentov zadnjih let, le da je preveč »temperamenten«, kot se je to pokazalo tudi na zadnji prvenstveni tekmi v Vareseju med Rangerjem in Knorrom iz Bologne, ko je med tekmo prišlo do splošnega pretepa. In eden izmed številnih »pretepačev« je bil tudi naš junak tega sestavka Stefano Rusconi, član Rangerja iz Vareseja in italijanske državne reprezentance, center, visok 207 cm, letnik 1968.
Rusconi je svoje prve košarkarske korake opravil v Bassanu, torej pri klubu, ki igra kot Jadran TKB v isti skupini C lige. S sedemnajstim letom je Rusconi prestopil k tedanjemu Divareseju, s katerim je v svoji uvodni prvoligaški sezoni »vknjižil« kar 19 nastopov. V naslednjih letih je postal standardni član prvoligaške ekipe. Njegov doprinos se je stalno večal predvsem pod košema, kjer je polovil veliko odbitih žog, obenem je bil tudi nadvse uspešen kot strelec.
Zaradi poškodb ni nastopil z italijansko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Argentini, kar se je, po mnenju strokovnjakov, še kako poznalo, saj so azzurri brez njegovega doprinosa bridko razočarali.
Rusconi je sedaj spet v redu in je seveda eden glavnih stebrov moštva iz Vareseja. Zvezni trener Alessandro Gamba upa, da bo tudi pravi steber reprezentance že z evropskim prvenstvom, ki bo junija prihodnjega leta v Rimu. Kajti kanček »temperamentnosti«, predvsem pri visokih igralcih, tudi ne škodi.
2010: L'ANNO DEL CONTATTO — 2010, ZDA 1985.
V torek, 4. decembra, ob 21.35, na RAI 1.
Znanstvenofantastični film. Leta 1968 je »genialni« ameriški režiser Stanley Kubrick posnel svoje veledelo, znanstvenofantastično sago ali bolje priliko o človeški sintezi med kameno dobo in viškom tehnološkega razvoja, 2001 - Odiseja v vesolju. V tej harmonični viziji sta v crescendu Straussovih valčkov počasi krožila tako Kubrickov črni »monolit« iz pradavnine kot orjaška satelitska postaja. Režiser Peter Hyams se je navezal na Kubrickovo izvirno zgodbo v trenutku, ko se je razodevajoče prekinila. Devet let potem, ko se je vesoljska ladja Disco-very izgubila nekje med Jupitrovimi lunami in je izginila sled za edinim preživelim, odpotuje v vesolje mešana rusko-ameriška ekspedicija, ki jo vodita sovjetska kozmonavtka Tanya Kirbuk (Helen Mirren) in ameriški doktor Heywood, (Roy Scheider)... Posebni efekti so res izvrstni in slikoviti.
" N
VIDEO NOTES
Oddaja:' .......-.-.....
Postaja: —.........—
Ura:__________________
\_______________________J
SREDA 5.12

■«11111 mii
.
ililili
131
1'
t
P
bf £ P 9
N -ie
I RAI 1______________ j
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.15	Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: L’ultimo eroe del West (vestern, ZDA 1971, r. Robert Butler, i. Brian Keith), vmes (11.55) vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet
15.00	Izobr. oddaji: Odprta šola, 15.30 Obvezna šola v deželah EGS
16.00	Mladinska oddaja: Big!, vmes Bazar Hanne in Barbere
17.55	Danes v parlamentu in vesti
18.05	Nan.: Cose delFaltro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik 20.40. Tv film: Splash 2 (fant., ZDA
1988, r. Greg Antonacci, i. Todd Waring, Amy Vasbeck)
22.20	Športna sreda: košarka Italija-Nizozemska in tenis Trophy '90, vmes (23.00) dnevnik
24.00	Nočni dnevnik in vreme 0.20 Danes v parlamentu
0.35 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
| RAI 2	|
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Adderly
9.30	Dokumentarec: Crescere
10.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.50	Nadaljevanka: Capitol
12.00	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Nad.: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini
15.35	Film: II signore che rincasava alle sette (dram., VB 1953, r-i. Ralph Richardson)
17.00	Kratke vesti in Iz parlamenta
17.30	Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Casablanca, šport, Rock caffe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Tv film: Ultime notizie (dram, ZDA 1986, r. Mike Robe, i. Martin Sheen, Peter Riegert)
22.15	Aktualno: Extra - Dogodki in osebe v Evropi
23.15	Dnevnik, vreme in horoskop 0.20 Film: L ala o la coscia (kom., Fr.
1976, r. Claude Židi, i. Louis De Funes, Coluche) .
Pikre Barbatove razglednice v živo
Andrea Barbato (na sliki) že nekaj časa razveseljuje naše večere pred televizijskimi ekrani s pikrimi razglednicami protagonistom ne prav zglednih dogodkov italijanske stvarnosti. Od danes naprej se do ob sredah nekoliko dlje pomudil v naši družbi. Po tretji državni mreži se namreč nocoj ob 22.35 začenja njegov talk show v živo. V studiu mu bodo delali družbo naslovniki vsakodnevnih sporočilc in razni izvedenci, s katerimi se bo poglobil v tematiko tedna.
| RAI 3_____________________________
10.40	Hokej na kotalkah
11.10	Nanizanka: Professione pericolo
-	Taglie, progetti e tubi rotti
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, Človek in njegovo okolje
14.00	Deželne vesti
14.25	Nogomet U 21: Italija-Romunija
16.15	Hokej na ledu
17.15	Nanizanki: I mostri, 17.40 Throb
-	Una gloria del passato
18.05	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35	Dok.: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik in deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato
20.30	Film: Soldati a cavallo (vestern, ZDA 1959, r. John Ford, i. John Wayne, William Holden)
22.30	Večerni dnevnik
22.35	Aktualno: Cartolina illustrata (vodi Andrea Barbato)
23.25	Glasbeni vatiere: L importante e esagerare
24.00	Nočni dnevnik
• ZASEBNE TV POSTAJE
ČARALE 5_____________
7.50	Nanizanka: La piccola grandeNell
8.25	Film: Te per due (glas., ZDA 1950, r. David Butler, i. Doris Day)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1987
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	Variete: Cera una volta il Festival (vodi Mike Bongiorno)
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Striscia la notizia (pon.)
1.15	Nanizanki: Marcus Welby M. D., 2.15 L ora di Hitchcock
RETE 4_____________
8.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.15 Andrea Celeste, 9.45 Amandoti, 10.15 As-pettando il domani,
10.45	Cosi gira il mondo
11.25	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Top Se-cret
20.35	Film: Gorky Park (krim., ZDA 1983, r. Albert Lewin, i. William Hurt, Joanna Pacula, Lee Marvin)
23.05	Ekološka oddaja: Gaia
23.35	Tednik: Cadillac 0.05 Rubrika: Veliki golf
1,10	Film: Il buio in cima
alle scale (dram., ZDA 1960, r. Delbert Mann, i. Robert Preston)
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Skippy,
9.05	Strega per amore,
9.40	Tarzan, 10.50 Rip-tide, 12.00 Charlie's Angels, 13.00 La fa-miglia Bradford, 14.00 Happy days, 14.30 Su-percar, 15.30 Compa-gni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Nanizanke: Il mio ami-co Ultraman, 19.30 Časa Keaton - Storia di due citta, 20.00 Cri Cri
20.30	Film: Addioalcelibato - Bachelor Party (kom.,
ZDA 1984, r. Neal Israel, i. Tom Hanks)
22.35	Glasbena oddaja: Top-Venti (vodi Emanuela Folliero)
23.20	Reportaža: Jonathan 0.10 Nanizanke: Vietnam addio - Dietro la facci-ata, 1.10 Mike Ham-mer, 2.10Benson
ODEON______________
7.00	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
15.00	Nadaljevanka: Signore e padrone
16.00	Aktualno: Contintasca
16.30	Film: Pover'ammore (kom., It. 1982, r. Vin-cenzo Salvioni, i. Car-melo Zappulla)
18.00	Nanizanka: Gli inaf-ferrabili
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Nad.: Pasiones
22.00	Rubrika o zdravju
22.30	Film: Hundra 1'ultima ammazzone (pust., ZDA 1983, r. Matt Cim-ber, i. Laurene Lan-don, John Gaffari)
0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo
TMC__________________
8.30	Nanizanke: GetSmart,
9.00	L'enigma, 10.00 Ouartieri alti
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Amore sotto i tetti (kom., ZDA 1948,
r. George Seaton, i. Je-anne Crain)
16.50	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop per il cielo, 18.55 Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto, cera guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Persuasione oc-culta (krim., Fr. 1983, r. Hugo Santiago, i. Ca-therine Deneuve, Samy Frey)
22.45	Košarka: kvalifikacije za EP, Jugoslavija-Španija
0.20 Večerne vesti 0.40 Nan.: Chicago Story
TELEFRIULI_________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Nan.: Lo zio d'Amrica
20.30	Film:	Il verdetto
(dram., ZDA 1948, r. Lewis Allen, i. Ray Milland)
22.00	Nanizanka: Primus
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Nočne vesti
TELE 4_____________
TV Slovenija 1________________]
9.00	Spored za otroke in mlade: Živ žav
9.55	TV film: Plavalni tečaj (pon.)
10.35	Nad.: Življenje v barvah (1. del)
11.25	Video strani
14.45	Žarišče
15.15	Sova. (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Mozaik. Dokumentarca: Vulkani,
17.30	Po sledeh napredka
18.00	Spored za otroke in mlade: ZBIS Čarovnik Ujtata (V. Brest), 18.25 Križem kražem, 18.50 oddaja o knjigah Od obzorja do obzorja
19.00	Risanka in TV okno
19.15	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Umetni raj (dram., Slov. 1990, r. Karpo Godina, i. Jiirgen Morche, Vlado Novak)
21.50	Dnevnik in vreme
22.15	Zabavno-glasbena oddaja: Okno
23.10	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Murphyjev zakon ter dokumentarni niz Zgodba o Hollywoodu (zadnji del)
1.15	Video strani
| TV Koper_______________________
12.30	Dokumentarec: Čampo Base
13.00	Oddaja o boksu: Bordo Ring
14.00	Rubrika: Settimana Gol (pon.)
15.45	Rubrika: Obiettivo Sci
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Mednarodni nogomet
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Otroška oddaja
20.00	Nanizanka: La famiglia Smith
20.30	Dok.: Človek in zemlja
21.15	Nanizanka: Padre e figlio
22.00	TVD Novice
22.30	Šport v ZDA: USA Šport
23.15	Oddaja o boksu: Bordo Ring 0.15 Šport v ZDA: USA Šport (pon.)
TV Slovenija 2__________
18.30	Mostovi
19.00	Studio Maribor
19.30	Dnevnik
20.00	Danes v skupščini
20.45	EP v košarki: Jug.-Španija
22.00	Izredni športni pregled
22.20	Svet poroča, nato Yutel
■ RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 8.40 Soft mušic; 9.15 Variete: Ulica Castaldi (pon.); 10.00 Dnevni pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Veliki uspehi Beatlesov; 12.00 Glej, kaj ješ; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Ce-cilijanka 1990; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Na go-riškem valu; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Literarne podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00,
19.00,	21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo in glasba;
11.05	S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Studio 26; 20.00 Zbori; 20.35 Z našimi interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Slovenske opere; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.00 Kviz o avtomobilih;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9,00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja;
11.30	Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna;
14.45	Edig Galletti; 15.00 Srečanje z...;
16.00	Moderato con brio; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Umetni raj
UMETNI RAJ, Jug. (Slovenija) 1990 Režija: Karpo Godina □ Scenarij: Branko Vučičevič □ Montaža: Karpo Godina □ Glasba: Predrag in Mladen Vraneše-vič □ Fotografija: Tomislav Pinter □ Igrajo: Jiirgen Morche, Vlado Novak, Dragana Mrkič, Željko Ivanek V sredo, 5. decembra, ob 20.05, na TV Slovenija 1
Dramatični film. Dolgo pričakovani film vsestranskega slovensko-bosanskega filmskega umetnika (režiserja, montažerja, mojstra fotografije, snemalca) Karpa Godine je končno po slavnostni predstavitvi v Cannesu in v jugoslovanskih kinematografih prišel tudi na TV ekrane. Film Umetni raj se pojavlja 7 let po zadnjem Godino-vem delu, Rdeči boogie.
Umetni raj nekako zaključuje Godinovo po eni strani anarhično in ironično, po drugi pa politično ali zgolj estetsko trilogijo o umetnikovi problematiki v sodobnem veku. Po čudoviti rekonstrukciji o avantgardnem gibanju iz 20. in 30. let na Balkanu (Splav Meduze, 1980) in žuboreči skici o povojnem zanesenem rodu mladih glasbenikov (Rdeči boogie, 1983), je na vrsti nostalgični skok v preteklost.
Karpo Godina v sodelovanju z zvestim scenaristom Branko Vučičevičem uprizarja v sanjsko odmaknjenem in poudarjeno es-tetističnem duhu resnično prijateljsko zgodbo med poročnikom avstrijsko-nem-ške vojske Fritzem Langom (Jiirgen Moi-che), bodočim nemško-hollywoodskim avtorjem Metropolisa in Besa, ter slovenskim »Lumierom«, belokranjskim odvetnikom dr. Karolom Grossmanom (Vlado Novak), ki je opravil prve filmske posnetke na Slovenskem... Srečanje v scenografiji prve svetovne vojne, ki je pomembno poglavje naše filmske zgodovine, postaja tako fragment obče zgodovine in morda tudi odločilni faktor v genezi filmskega ustvarjanja velikega nemškega avtorja, ki mu posvečamo pozornost na naslednji strani.
GORKV PARK, ZDA 1983.
V sredo, 5. decembra, ob 20.35, na Rete 4.
Vohunski film. Gorky Park je znani moskovski park, kjer policija najde tri trupla s tako iznakaženimi obrazi, da se jih nikakor ne da razpoznati. Zavozlani primer je zaupan sposobnemu inšpektorju ruske policije Arkadiju Renku, ki ga zelo simpatično in prepričljivo pooseblja William Hurt. Vsekakor je ambientacija tega ameriškega vohunskega filma, ki meji že na detektivko in pravzaprav melodramo, ustrezna in prijetna filmska odslikava uspešne, »rdeče« obarvane uspešnice romanopisca Martina Cruza Smitha. Pogumni inšpektor se mora spopasti s KGB-jevci in drugimi intrigantskimi podkupljenimi pripadniki »nomenklature«, ki so na razne načine vpleteni v afero. Med raziskavo se seznani s skrivnostno lepotico Irino (Joanna Pakula), ki je bila prijateljica ubitih, in tudi z dvoličnim ameriškim trgovcem Jackom Osbornom (Lee Marvin).
VIDEO NOTES
Oddaja:________________
Postaja:...............
Ura:_'_________________
v________________________y
RAI 1_________________________j
6.55 Aktualno: Uno mattina
10.15	Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Kratke vesti
11.05	Film: Una spia in vacanza (kom., ZDA 1979, r. Robert Chouse, i. Jeffrey Byronj, Larry Cedar), vmes (11.55) kratke vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Parazitska kukavica in Prijateljski delfin
14.45	Risanka
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.55 Danes v parlamentu in vesti
18.05	Nan.: Cose delPaltro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Dokumentarec: La macchina meravigliosa - Pljuča
22.40	Kratki film s Stanom Laurelom in Oliverjem Hardyjem
23.00	Dnevnik
23.10 Posebna rockovska noč
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Evropski pokal v tenisu
| RAI 2	|
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Adderly 9.30 Zgodbe naših gradov
10.00	Nanizanka: Cuore e batticuore 10.50 Nadaljevanka: Capitol
12.00	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Politična tribuna
14.00	Nad.: Beautiful, 14.25 Ouando si ama, 15.15 Destini
15.35 Film: Duello alla pištola (vestern, ZDA 1959, r. Joseph New-man, i. Joel McCrea, Julie Adams)
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Lepa Italija in Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Casablanca, šport in Rock Cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Aktualno: Ostalo... na kroniki -mladi in smrt in nan.
23.00	Dnevnik, vreme in horoskop 0.20 Film: Vivere giovane (dram., Fr.
1976, r. Jacgues Rouffio, i. Isa-belle Adjani, Jacgues Dutronc)
RAI 3
11.10 Nanizanka: Professione pericolo
12.00	Dokument, oddaja: Meridiana -Življenje živali, II bel mangiare, Dežele v ogledalu - Sicilija
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Raziskava o mestu knjige
15.00	Dokumentarna oddaja: Dežele v ogledalu - Lacij
15.30	Tenis - Trophy '90
16.30	Tednik: Nogometni planet
16.15	Rubrika o kolesarstvu
17.15	Nanizanki: I mostri - Un salto di classe, 17.40 Throb
18.05 Dokumentarna oddaja: Geo
18.35 Dok.: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di A. Barbato
20.30	Aktualno: Samarcanda
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste
0.30 Dnevnik - v kiosku
Ob obletnici smrti Beatla Johna Lennona
Nocoj ob 20.30 bo po zasebni mreži Italia 1 na sporedu prvi del posebne oddaje Stasera Beatles ob deseti obletnici smrti Johna Lennona, ki je 8. decembra 1980 padel pod streli neprisebneža. Za oddajo je rdečelasi Red Ronnie (na sliki) intervjuval osebe, ki so bile umrlemu zvezdniku najbližje; o nekdanjem tovarišu bosta spregovorila tudi Paul McCartnev in George Harrison. Med gosti v studiu naj omenimo Maurizia Vandellija, Gina Paolija in Rickyja Gianca.
Z A S EBNE TV POSTAJE •
CANALE 5____________
7.50	Nanizanka: La piccola grandeNell
8.25	Film: LTncendio di Chicago (dram., ZDA 1938, r. Henry King, i. Tyrone Power)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1987
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo č giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	Kviz: TeleMike
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Striscia la notizia (pon.)
1.15	Nanizanki: Marcus Welby M. D., 2.15 L ora di Hitchcock
RETE 4_____________
8.30	Nad.: Una vita da vivere, 9.15 Andrea Cele-ste, 9.45 Amandoti,
10.15	Aspettando il do-mani, 10.45 Cosi gira il mondo
11.25	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.: Top Secret
20.35	Film: Bestseller (krim.,
ZDA 1987, r. John Flynn, i. James Woods, Brian Dennehy, Paul Shenar)
22.30	Tednik: Kronika
23.15	Aktualnosti: Tehnologija in roboti, 23.45 Čara TV
0.35 Film: Le scandale - Deliti e champagne (krim., Fr. 1967, r. Claude Chabrol, i. Anthony Perkins)
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Skippy,
9.05	Strega per amore,
9.40	Tarzan, 10.50 Rip-tide, 12.00 Charlie's Angels, 13.00 La fa-miglia Bradford, 14.00, Happy days, 14.30 Su-percar, 15.30 Compa-gni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Nanizanki: Il mio ami-co Ultraman, 19.30 Časa Keaton - Un amore piu grande
20.00	Risanke
20.30	Glasbena oddaja: Nocoj Beatles - ob 10-let-
nici smrti Johna Lennona (1. del)
22.30	Aktualno: Miti, mode in rocknroll
23.00	Variete: Capolinea
23.30	Rubrika: Grand Prix
0.45 Nanizanki:	Mike
Hammer, 1.45 Benson
OPEON______________
7.00	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Dokumentarec: Človek in zemlja
16.30	Film: Bikini Beach (kom., ZDA 1964, r. William Asher, i. Fran-kie Avalon)
18.00	Nanizanka: Gli inaf-ferrabili
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Film: Solo per il tuo amore (dram., ZRN 1977, r. VVolfgang Pe-tersen, i. Nastassja Kinsky, Christian Ouadflieg)
22.15	Šport: American bali
23.45	Film: Il distributore piu sexy del mondo (kom., ŽDA 1985, r. Joel Bender, i. Kirsten Baker)
0.30 Nanizanka: I classici delTerotismo
TMC_________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	L enigma, 10.00 Ouartieri alti
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Šport in dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Il segno di Zorro (pust., ZDA 1940, r. Ro-uben Mamoulian, i. Tyrone Power)
16.45	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop per il cielo, 18.55 Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto, cera guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Sapore di mare (kom., It. 1982, r. Carlo Vanzina, i. Jerry Cala, Marina Suma)
22.15	Snežni planet
23.50	Večerne vesti
0.10 TV film: Bambini in guerra (dram., ZDA 1972)
1.10	Nanizanka: Un uomo chiamato Sloane
TELEFRIULI__________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Dok.: Črno in belo
21.30	Aktualno: Prva stran
22.30	Nočne vesti
23.00	Alicin magazine 0.30 Nočne vesti
TELE 4_____________
S\_0\/EUSKE
TV Slovenija 1________________j
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: nan. Grizli Adams
9.20	Šolska TV: Oddaja za učitelje -Likovni pouk, 9.35 dokumentarni niz Pustolovščina slikarstvo
10.10	Mozaik. Tečaj angleščine za najmlajše, 10.25 Mostovi
10.55	Nan.: Zakon v Los Angelesu
11.40	Video strani
15.00	Video strani
15.10	Mozaik (pon.)
15.55	Nan.: Murphyjev zakon (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Šolska TV (pon.)
18.00	Spored za otroke in mlade: Te-leski '90, 18.30 nanizanka Alf
18.55	Risanka in TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Vojne usode (i. Kenneth Branagh, 3. del)
21.10	Tednik
22.15	Dnevnik in vreme
22.35	Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Murphyjev zakon
23.50	Video strani
| TV Koper_____________________
12.30	Dokumentarec: Čampo Base
14.00	Šprt v ZDA: USA Šport
15.45	Oddaja o boksu: Bordo Ring
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Mednarodni nogomet
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.50	TV debata
20.30	Videoglasba: Tutti Frutti
21.30	Nanizanka: Padre e figlio
22.10	TVD Novice
22.30	Rubrika: Gol d'Europa
23.30	Oddaja o boksu: Bordo Ring 0.15 Veliki tenis
TV Slovenija 2_________________
16.00	Poskusni satelitski prenosi
17.30	Studio Ljubljana
19.30	Dnevnik
20.00	Danes v skupščini
20.45	Dok.: Divji svet živali
21.15	Mali koncert
21.30	Svet na zaslonu
22.00	Komedija: Sedma zapoved: kradi malo manj (D.Fo), nato Yutel
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini Henrika Tume; 8.40 Melodije; 9.30 Čas trobentic in čas kostanja; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Svet skozi lunin pogled; .12.15 Solisti; 12.40 Cecilijanka 1990; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1941-1945; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba;
11.05	Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije;
14.40	Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije;
18.05	Big band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro;
6.05	Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska;
10.40	Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Pisali so nam...; 11.30 Italia-na; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.00 Souvenir dTtaly; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba;
20.00	Nočna glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 18.30 Zmenek s psihologom;
20.00	V svetu knjige-, 21.00 Nočni program - glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
O B \_ T U\C. K
ne vsi ljubitelji filmske umetnosti. Ne gre tu za kako demagoško ugotovitev, pač pa za dejstvo, saj je v prejšnjem stoletju pri-vekal na svet mali Fritz, sin zakoncev Lang.
Tudi o tem, kako je iz malega Dunajčana zrasel svetovno znani režiser, žvižgajo že vrabci na strehi, prav gotovo zanimiva pa je pobuda, ki so jo najprej uresničili v Franciji, nato pa jo prenesli še v Italijo. Gre namreč za program filmov, ki so jih drugi režiserji posvetili Langu in njegovemu delu. V Rimu bodo režiserju posvetili tudi simpozij in predstavili celo knjigo o njem.
V italijanskem glavnem mestu bodo predstavili tudi vse Langove filme, tiste, ki jih je režiral v Nemčiji (od Mešanke do Metropolisa in Žene na mesecu) in tiste, ki so nastali potem, ko je pribežal v ZDA (Bes, Samo enkrat živiš, Ranč prekletih in Plava gardenija), da se omejimo le na peščico naslovov.
Zanimiva bodo tudi dela režiserjev, kot so Truffaut, Godard in Losey, ki so se s svojimi deli oddolžili mojstru. Izbor filmov o Langu je sicer nepopoln, saj nismo zasledili podatkov o tem, da bi kdo uvrstil v program Umetni raj Karpa Godine, vendar so bila poročila tiskovnih agencij preskromna z informacijami, tiskovni urad rimske organizacije pa preobremenjen z delom, da bi odgovarjal na naša vprašanja. Kljub temu pa bodo slovenski film o Langu predstavili v sredo, 12. decembra, v sklopu filmskega festivala Alpe Adria Ci-nema v Trstu.
IL SEGNO Dl ZORRO — The Mark of Zorro — Zorrovo znamenje, ZDA 1940.
V četrtek, 6. decembra, ob 15. url, na TMC.
Pustolovski Ulm. Ameriški igralec Tyrone Power je v tem Mamoulianovem filmu posodil svoje nežne poteze in vitko telo legendarnemu liku skrivnostnega Zorra, ki se s svojo sabljo in z zakritim obrazom bori proti uzurpatorskim Špancem. Zorro je zelo priljubljen junak, ki je zaživel že v neštetih hollywoodskih filmskih in televizijskih verzijah. Najbolj znani sta filmska priredba z istim naslovom režiserja Freda Nibla in televizijska ekranizacija v Walt Disneyjevi produkciji. Prototip vseh Zorrovih interpretov pa je atletski in živahni Douglas Fairbanks v omenjenem Niblovem filmu iz leta 1920, toda tudi Powerjev zdaj pomehkuženi plemič, zdaj zamaskirani branilec pravice vseh nebogljenih in revežev, je dokaj simpatičen in prepričljiv, čeravno ne dosega instinktivnega talenta in humorja enega samega Fairbanksa...
/ T A	L /JA N S K E	T l/	MREŽE	■
				
/	#?A! f	j j	RAI2	J L	RAI 3	
6.55 Aktualno: Uno mattina
10.15	Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: Un tipo lunatico (kom., ZDA 1962, r. James Neilson, i. Tom Tryon, Bryan Keith), vmes (11.55) vreme in vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Glasbeno tekmovanje: Giovanis-sima '90 (iz Sanrema)
15.00	Dokumentarec: Miklavž - Srečanje med Vzhodom in Zahodom
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Danes v parlamentu in vesti
19.05	Nan.: Cose delFaltro mondo
18.05	Risanka: Zmajček Grisu
18.15	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.00	Solidarnostni variete: Telethon (vodi Pipo Baudo)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Politična tribuna
20.45	Telethon (2. del)
23.00	Dnevnik
23.10	Telethon (3. del)
24.00	Nočni dnevnik in vreme, nato (do 7.00) Telethon
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Adderly
9.30	Tečaj angleščine in francoščine
10.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.50	Nadaljevanka: Capitol
12.00	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinjastih
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nad.: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini
15.35	Film: La jungla dei temerari (vestern, ZDA 1955, r. Alan Dwan, i. John Wayne, Ronald Reagan)
17.00	Kratke vesti in Iz parlamenta
17.10	Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Casablanca, šport, Rock Cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: L uomo del confine (krim., ZDA 1987, r.Jerrold Freedman, i. Charles Bronson, Ed Harris)
22.20	Nanizanka: Hunter
23.15	Daljši dnevnik (Pegaz, Dosje), vreme in horoskop
0.10 Evropski pokal v tenisu
Televizijski maraton v dobrodelne namene
Pod pokroviteljstvom Italijanske zveze za boj proti mišični dis-trofiji prihaja tudi v Italijo Telethon, televizijski maraton, ki je doživel velik uspeh že v ZDA in v Franciji. Pri nas bosta prireditev za zbiranje finančnih sredstev vodila Pippo Baudo (na slikij in Gian-ni Mina. Med oddajo bosta predstavila razne pobude izven studia, predvideni pa so tudi številni gostje. Prvi del veleoddaje bo na sporedu nocoj po RAI 1 od 19. ure vse do naslednjega jutra.
11.10	Nanizanka: Professione pericolo
12.00	Vabilo v gledališče: Don Juan (Moliere, r-i. Giulio Bosetti)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Aladino-va svetilka
15.30	Motorshow (iz Bologne)
16.00	It. prvenstvo v rokometu
16.40	Rubrika: A tutta neve
17.15	Nanizanki: I mostri, 17.40 Throb - I ragazzi della terza eta
18.05	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35	Dok.: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di A. Barbato
20.30	Posebna oddaja: Chi l'ha visto?
23.00	Večerni dnevnik
23.05	Aktualno: Sodniki na meji - Carle in Vincenzo Macri
23.45	Oddaja o kulturi: Fuori orario
24.00	Nočni dnevnik
0.30 Pred 20 leti
• ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
7.50	Nanizanka: La piccola grandeNell
8.25	Film: Gli amore di Carmen (dram., VB 1948, r. Charles Vidor, i. Rita Hay worth)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amb, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno1987
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	Variete: Buon comple-anno Canale 5
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Striscia la notizia (pon.)
1.10	Nanizanki: Marcus Welby M. D., 2.10 L ora di Hitchcock
RETE4_____________
8.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.15 An-drea Celeste, 9.45 Amandoti, 10.15 Aspettando il domani,
10.45	Cosi gira il mondo
11.25	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.: Top Secret
20.35	Film: Un pošto al sole
(dram., ZDA 1951, r. George Stevens, i. Montgomery Clift, Elizabeth Taylor)
23.00	Rubrika: Ciak
23.50	Aktualnosti: Neznanke energije
0.20 Tednik: Kronika (pon.)
1.10	Film: Eutanasia di un amore (dram., It. 1978, r. Enrico Maria Salerno, i. Ornella Muti, Tony Musante)
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Skippy,
9.05	Strega per amore,
9.40	Tarzan, 10.50 Rip-tide, 12.00 Charlie s Angels, 13.00 La fa-miglia Bradford, 14.00 Happy days, 14.30 Su-percar, 15.30 Compa-gni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Nanizanke: Il mio ami-co Ultraman, 19.30 Časa Keaton, 20.00 Cri Cri
20.30	Film: Renegade - Un osso troppo duro (pust., It. 1987, r. E. B. Clucher, i. Terence Hill, Robert Vaughn)
22.20	Rubrika o nogometu: Calciomania
23.20	PlayboyShow
0.25 Nanizanke:	Mike
Hammer, 1.25 Appar-tamento in tre, 1.55 Benson
OPEON_______________
7.00	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Rubrika o zdravju
16.30	Film: Arsenico e vec-chi merletti (kom., ZDA 1944, r. Frank Capra, i. Cary Grant)
18.00	Nanizanka: Šherlock Holmes
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Nad.: Pasiones
22.00	Tednik o lepoti: Fit-tness
22.30	Dok.: Emozioni nel blu
23.00	Film: La citta maledet-ta (srh., ZDA 1987, r. Richard Governor, i. Franc Luz)
0.30 Rubrika o motorjih
TMC________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	L'enigma, 10.00 Ouartieri alti
10.30	Nad.:Terresconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Dokumentarna oddaja: Prijateljska narava
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Grandi occhi scuri (krim., ZDA 1936, r. Raoul Walsh, i. Cary Grant)
16.30	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop
per il cielo, 18.55 Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto, c'eraquello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Banane
21.30	Nanizanka: Matlock
22.30	Šport: Mondocalcio
24.00	Nočne vesti
0.20 Film: Il maestro di nuoto (dram., Fr. 1981, r.-i. Jean-Luis Trintig-nant, i. Stefania San-drelli)
TELEFRIUU__________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Deželna kronika
20.30	Nad.: L ingranaggio (i. Flavio Bucci, 1. del)
21.45	Rubrika: Album
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Nočne vesti
TELE 4_____________
■ SLOVENSKE	W\ R E 7_ E •
	
TV Slovenija 1	| j	TV Koper
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: nanizanka Delfin Flipper
9.25	Nad.. Vojne usode (pon. 1. dela)
10.20	Video strani
14.50	Video strani
15.00	Svet na zaslonu
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Tednik (pon.)
18.10	Spored za otroke in mlade: dokumentarni niz Gradovi (zadnji del), 18.40 nanizanka Hov!
19.05	Risanka in TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dok.: Nebu naproti (11. del)
21.20	Nan.: Zakon v Los Angelesu
22.10	Dnevnik in vreme
22.35	Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Ob letu osorej (kom., ZDA 1978, r. Robert Mulligan, i. Ellen Bur-styn, Alan Alda)
1.00	Video strani
12.30	Dokumentarec: Čampo Base
13.00	Rubrika: Gol d Europa (pon.)
14.00	Veliki tenis
15.45	Oddaja o boksu: Bordo Ring
16.45	VVrestling Spotlight
17.30	Nogomet - špansko prvenstvo
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja in TVD Stičišče
19.25	Otroška oddaja
20.00	Dok.: Manjšine
20.30	Nadaljevanka: SKAG (6. del)
21.15	Nanizanka: Padre e figlio
22.00	TVD Novice
22.30	Rubriki: Assist in Supervolley
23.15	Športna parada: Šport Parade 0.15 Nogomet - nemško prventsvo
TV Slovenija 2__________
16.00	Poskusni satelitski prenosi
17.30	Studio Maribor: Tele M
19.00	Videomeh
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Ave Marija
21.00	Vprašajte ZIS
22.00	Yutel, nato Videonoč
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Evergreeni; 9.30 To je življenje; 9.40 Melodije; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta;
12.20	Orkestralna glasba; 12.40 Cecili-janka 1990; 12.50 Orkestralna glasba;
13.20	Poslušali boste; 13.30 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček: To pa si velja zapomniti; 14.30 Od Milj do Devina;
15.00	Francoski šansoni; 15.30 Blues;
16.00	Mi in glasba: antologija slovenske violinske glasbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja;
11.05	Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino;
14.40	Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	19.00 Dnevnik; 7.30, 14.30,
16.30	Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper;
14.35	Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi;
18.30	Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic;
9.20	Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti;
10.00	Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio;
16.32	Hot hits; 18.00 Souvenir d'Italy;
18.32	Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU

Lucio Dalla
CAMBIO
Cambio je naslov zadnje velike plošče, ki jo je podpisal znani italijanski kantavtor Lucio Dalla. Tudi ta plošča prinaša značilnost njegovih najvažnejših del: obravnava namreč prihodnost, tematiko, ki izstopa že od začetka Dallove avtorske poti (njegova prva LP plošča je izšla leta 1966 z naslovom 1999), pojavlja pa se tudi v uspešnicah Telefonami tra venfanni, Lanno che vena in Futura. Sam kantavtor je namreč večkrat izjavil, da ne ljubi preteklosti.
Veliko ploščo sestavlja devet pesmi: At-tenti al lupo (napisal jo je Ron in je pravzaprav pravljica o mali stvarnosti, mali družini, mali ljubezni, malem paru, ki se bori za majhno prečo), 2009 Le cicale e le stelle (predstavlja pravi skok iz pravljičnega časa v novo tisočletje z grenkobo samote), E 1'amore, Le rondini (v njej kantavtor raziskuje čustveni svet), Aprili cuore, Denis, Bella (krasen portret čudovite ženske, ki nadvse ljubi življenje), na koncu še Tempo in Comunista. Slednjo je Dalla napisal že pred leti v sodelovanju s pesnikom Roversijem, danes je balada postala zelo aktualna, saj obravnava ideološke poraze vseh časov in vseh družb.
Lucio Dalla se je prvič predstavil velikemu občinstvu leta 1964 s pesmijo Era lei. Njegova prva velika plošča je, kot že omenjeno, izšla dve leti pozneje z naslovom 1999. V sodelovanju z Roversijem je ustvaril tri albume, in sicer Anidride solforosa, II giorno aveva cingue teste in Automobi-li. Med njegove najuspešnejše stvaritve pa nedvomno sodijo še LP plošče Com'e pro-fondo il mare, Banana Republic (posneta v živo s Francescom De Gregorijem), DallA-meriCaruso in Dalla Morandi (s poletne turneje z Giannijem Morandijem).

UN POŠTO AL SOLE — A Plače in the Sun — Mesto na soncu, ZDA 1951.
V petek, 7. decembra, ob 20.35, na Rete 4.
Dramatični film. Mladi in ambiciozni George Eastman zelo naglo napreduje v stričevem podjetju. Zaljubi se v delavko, a kmalu nameni vso svojo pozornost lepi in zelo bogati Angeli Wickers, s katero bi se rad tudi poročil, toda bivša zaročenka ga noče pustiti, ker je noseča. George se skuša izvleči iz začaranega kroga in misli celo umoriti vsiljivo dekle, da bi potem imel prosto pot... Režiser George Stevens, avtor klasičnih ameriških baladnih filmov, kot so vestern Shane in Velikan z Jamesom Deanom, je ekraniziral znano Dreiserjevo Ameriško tragedijo. Glavni interpreti so dobro izbrani. Razbolelega protagonista pooseblja Montgomery Cliff, izžarevajočo dedinjo še sveža Elizabeth Taylor in zavrženo bivše Georgeovo dekle jokava Shelley VVinters.
VIDEO NOTES
Oddaja:.:..............
Postaja: ____v-', /■	■
Ura:___________________
V________________________y
V Sovjetski zvezi se že nekaj časa vrstijo dogodki, ki bi nas še pred nedavnim dobesedno vrgli vznak, sedaj pa se nanje že navajamo. Kljub temu bo marsikoga presenetila vest, da bo italijanski bluesman Zucchero Fornaciari 8. in 9. decembra nastopal v Moskvi. Vest sama po sebi še ni šokantna, če seveda ne upoštevamo, da bo priljubljeni Zucchero pel kar v kongresni dvorani v Kremlju,-ki je bila doslej namenjena izključno obiskom najuglednejših tujih gostov in predstavam Bolšoja.
Fornaciari je v Moskvo povabil več uglednih prijateljev, ki naj bi z njim nastopali. Svojo prisotnost je že potrdila Randy Crawlord, s katero bo Zucchero zapel Lennonovo Immagine (8. decembra bo namreč minilo deset let od Lennonove nasilne smrti), menda pa bosta zraven tudi Tony Childs in Lou Reed.
Koncerta, ki bosta zaključila evropsko turnejo italijanskega glasbenika, predstavljata seveda sijajno priložnost s promocijskega vidika, zato so svoj piskrček k loncu takoj primaknili italijanska radiotelevizija, družba Sacis, družba T. M. Blues in sponsor Sans Souci. RAI bo nedeljski koncert predvajala »v živo« od 16.30 dalje, ob Italiji bodo z Moskvo v neposrednem prenosu gotovo povezane še Portugalska, Španija, Velika Britanija in Nemčija, Sacis pa je oddajo že prodala še drugim 26 državam.
Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje in Eva Fornazarič
Šport: Branko Lakovič in Danilo Bizjak Glasba: Daniela Duic v sodelovanju z Radiom Trst A
Sodelujejo: Damiana Ota, Andrej Sik in Bojana Vatovec Foto: AGI, AP, Križ-mančič in VValtritsch Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna oovestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.
LUBLANA JE NASTLANA ^ **
V službi je nastal živ dolgčas, saj je šef odpeketal na službeno pot in v takih trenutkih nam v hipu pade vse od rok. Najbrž je to zaradi olajšanja, da ga ne vidimo in slišimo. Vse nam je torej padlo od rok, le Tevžu je bliskovito padla v roke steklenica viskija iz enega od debelih fasciklov na polici.
»Juhej,« si je dal duška Jernej, »sijajno skrivališče! Ideja je sijajna, uporabil jo bom tudi doma.«
»Pa žena ne bo nič posumila, ko bo videla fascikel v omari?
»Hm, na to še pomislil nisem.«
»Potem si pa daj pri knjigovezu delati ovitek kakšne debele knjige, v katero se bo kras-ho dalo skriti kakšno flaško,« sem mu predlagal.
»Še lepša ideja,« je kriknil Jernej, medtem ko se je vsebina steklenice do polovice že Pretočila v skodelice za kavo in smo začeli zadovoljno mlaskati z jeziki. »Doma imam v usnje vezana zbrana dela nekega bivšega ve-;?kega vodje, pa bom kar sem iztrgal liste, ki Ph je ravno za debelino običajne steklenice viskija. Zakaj bi plačeval knjigoveza, lepo vas Prosim!«
Na ta račun smo eksali, ponovno natočili, nakar je Jernej jadrno odvihral v trgovino rekoč: »Ideja je vredna še eno seklenico slivovke, viski je predrag!«
Spodbujena kri nam je hitreje zaplala po Žilah in kaj hitro smo bili sredi neusmiljeno glasne debate o ekologiji.
»Tale štrajk delavcev mestne čistoče je ena čisto navadna svinjarija! Bgove, kdo jih spodbuja pri njihovi trmi, opozicija ali pa celo skrite sile z juga,« se je pridružil Tevž. »Vam povem, fantje, tu ima določena politika prste vmes!«
»Podjetje, ki se zdaj imenuje Snaga, bi se moralo preimenovati v Nesnaga, mestna oblast pa bi morala storiti vse, da bi lenuhe vrgli iz službe,« je besno udaril z roko po mizi zajetni Miha.
»Kar tako to ne gre, saj jih je veliko, in če nihče drug, jih bo ščitil sindikat,« se je oglasil Jernej, čigar prihod smo sprejeli s praznimi kozarci in z navdušenjem.
»Včeraj sem opazil alternativne čistilce iz Avstrije, ki jih je mestna oblast poklicala na pomoč. Imajo povsem drug način dela,« sem pripomnil. »Pri stresanju zabojnika v trebuh kamiona se ponavadi nekaj smeti strese na tla in Avstrijci imajo pri roki tudi metlo in smetišnico ter smeti v hipu počistijo.«
»Prvič slišim za nekaj takega,« se je začudil Tevž. »Pri naših smetarjih nisem še nikoli videl kaj takega.«
»Jaaa,« je zategnil, »drugi kraji, drugi običaji!«
Ponovni požirki so nas opogumili k jasni in trdni odločitvi: naslednjega računa za mestno čistočo nobeden od nas ne bo plačal!
»In če se bo tako odločilo vsaj pol Ljubljančanov, bo administracija Snage v totalni,
oprostite izrazu, riti! Niti slučajno ne bodo mogli razposlati kile in kile opominov za neplačane račune,« je zakrilil z rokami Tevž. »Ste za to, da vsak od nas malce poagitira pri svojih sosedih, znancih in prijateljih in jih skuša prepričati, da se pridružijo naši genialni ideji?!«
Seveda smo bili za, saj nas je dosedanje življenje navadilo, da smo ponavadi za in nikoli proti. Ker je slivovka že izhlapela, smo se takoj ci odpravili na teren.
Do desetih zvečer smo poželi sijajne uspehe v treh gostilnah in štirih bifejih. Petega smo neopazno obšli, kajti v njej je mrgolelo uniformiranih mestnih čistilcev, ki so prepevali bojevite narodne in refrene vsakič podkrepili z metanjem kozarčkov kamorkoli že.
»Še dobro, da smo jih pravočasno opazili,« je šepnil Tevž, ko smo se ustrezno oddaljili. »S to mafijo ni dobro češenj zobati!«
Toliko pa nas je še bilo v hlačah, da smo nekaj metrov dlje uprizorili polglasno nočno muziciranje. Trenutku primerno smo blagoglasno povzdignili glasove in nekdanji hit skupine Pankrti »Lublana je bulana« spremenili v »Lublana je nastlana«.
Še miličniška patrulja, ki nas je opazila pri koncertu, se je strinjala s pripombo, rekla je le, da lahko nadaljujemo muziciranje, samo malce bolj piano. Nad neobičajno vljudnostjo smo bili tako presenečeni, da smo kar obmolknili in nadaljevali šele, ko je patruljo vzela gluha noč.
/Ti
Tedenski pregovor:
Kdor vidi nebo v vodi, vidi ribe na drevju.

( kitajski)
Spominski datumi:
□	Pred 45 leti: 2. 12. 1945 je v Trstu začelo delovati Slovensko gledališče. V dvorani Penice je uprizorilo Cankarjevega Hlapca Jerneja in njegovo pravico v dramatizaciji in režiji Ferda Delaka.
□	Pred 85 leti: 4. 12. 1905 je bila v Bo-Ijuncu ustanovljena Hranilnica in posojilnica.

Osebnosti:
□ 5. 12. 1900 se je na Proseku pri Trstu rodil revolucionar Tone Ukmar, ki je umrl v Kopru 21. 11. 1978.
A
Ljubljana
°Pera SNG
V	četrtek, 20. 12., ob 20. uri: kantata Carmina burana (Carl Orff), air- Lovrenc Arnič (ponovitev 21. 12.).
Cankarjev dom
, V GALLUSOVI DVORANI nocoj, 1. 12., ob 19. uri: premiera paleta Labodje jezero (P. I. Čajkovski), dir. David Chapman, kor. in -. • hina Lukašova, ansambel in orkester Opere in baleta SNG lubljana (ponovitev 2. 12.).
IZOLA
K“lturni dom
V	soboto, 8. 12., ob 20. uri: Mandragola (Niccolo Machiavelli), ^•^Jeorgij Paro, gostovanje PDG Nova Gorica.
Ol>činsko gledališče
v ponedeljek, 3. 12., in torek, 4. 12., ob 20.30: La sorpresa deH'a-°re (Pierre Carlet de Chamblain de Marivaux), rež. Sandro Se-"Ul' igrata Ottavia Piccoli in Pino Micol, gostuje Veneto Teatro.
U^Uorium Zanon
(j) Ocoj: L 12., ob 21. uri: Non tutti i ladri vengono per nuocere ' ario Fo), s skupino Terzo teatro iz Gorice.
JJEDad
ledališče Ristori
Mv Petek, 7. 12., ob 20.45: II gabbiano (Anton Čehov), rež. Mario . ^slroh, igrajo Gastone Moschin, Marzia Ubaldi in Emanuela 0schin, gostuje Compagnia di Prosa di Mario Chiocchio.
Palamostre
V	torek, 4. 12., ob 21. uri: v okviru Videmske koncertne sezone -koncert skupine Echo Ensemble, dir. Emilio Pomarico, sopranistka Sonia Sigurta (Schonberg, Busonio).
PORDENON
Avditorij Študentskega doma
V	nedeljo, 2. 12., ob 16. uri: koncert harmonikarja Riccarda Cen-tazza (avtorji 16. stoletja).
TAVAGNACCO Vila Prampero
V	nedeljo, 2. 12., ob 18. uri: v okviru Otia in Musicis - koncert kitarista Pierluigija Corone (Villa Lobos, Mongare).
PALMANOVA Kinodvorana Italia
Nocoj, 1. 12., ob 20.30: glasbena predstava Regali di natale s skupino Frizzi, Comini in Tonazzi.
rock koncerti
lili

^ .j	^jt, *
Ljubljana
'-ankarjev dom
WuKOSOVELOVI DVORANI v ponedeljek, 3. 12., ob 19.30: Zvoki cmi strun • koncert kitarista Andreja Grafenauerja (Hladky, Še-^°Inj ^k)6^' Š'ViC' Ukmar, Ramovš, Merku, Weingler, Strajnar, Sre-
štiln GALLUSOVI DVORANI v torek, 4. 12., ob 19.30: letni koncert N Centov Akademije za glasbo, solisti Sanja Kranželič - orgle, ten ^artič - sopran, Mojca Vedernjak - alt, Marjan Trček -id N' Cveto Kobal - bas, dirigenti Dušan Bavdek, Marko Vatovec »Nada Matoševič, s sodelovanjem simfoničnega orkestra in me-ega pevskega zbora (Handel, Mozart, Franck).
19 3 Gallusovi DVORANI v četrtek, 6. 12., in petek, 7. 12., ob Nit i Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. p °laj Aleksejev, solist Aleksandar Madžar - klavir (Škerl,
Tržič Rahmaninov)-
0 V^sko gtedališče
(Ck tetrtek' 6. 12., ob o-hopm, Schumann).
£idem
nneV sv' P1ia x- (Ul- Amaldeo)
Parr eS' L 12., ob 16. uri: koncert violinista Carla Grandija (Bach, yanini, Eugene-Auguste Ysaye).
20.30: nastopa pianist Andrea Lucchesini
od 7.30 do 19.30 od 7. do 19. ure od 8. do 17. ure
Horoskop
iiiiiii
..........................■
od sobote, 1. decembra, do petka, 7. decembra 1990
OVEN (21.3.-19.4.)
Vf)	— VI IN DELO:
Teden bo tokrat za spoznanje bolj mu-j^r	hast in utrudljiv,
men Ur K11113 vam bosta nien tednorn precej nenaklo-laht' 2ato bo zelo verjetno ali ..Prišlo do kakšnih težav Dr s^nosti. Bodite zbrani in
Pri41 Ičj* Pri delu' da ne bo cei 1° 'I'3 ueljubih napak. Pre-iri Porna dneva bosta torek VI IN DRUGI: Bodite soh2i 0 strpnejši do svojih dneva
V _ BIK (20.4.-20.5.) —
VI IN DELO: Te-I J den vam bo precej naklonjen in de-jazn, . „ lovno uspešen. Pri-pri,,., Merkur in Venera bosta želu, ?°9la k uresničitvi vaših te j, 'n. načrtov. Uspešno bos-9atn	zahtevnejšim nalo-
ob str= °^ra sreča vam bo stala sičernaiU' tako da boste v mar-tnani napredovali. Nekoliko trtek i 90(ina dneva bosta če-Zelo n?-Petek- VI IN DRUGI: obisk,!61 no vas bo presenetil drievs Si!are9a znanca. Ugodna bosta torek in sreda.
DVOJČKA (21.5.-y* 20.6.) — VI IN DELO: Napoved je 1^1 za vas dokaj ugod-na. Večina zvezd vam je naklonjena. Prišlo bo do pozitivnih sprememb in počutili se boste v formi. Računate lahko na ugodne okoliščine, ki bodo botrovale k uspehu vaših pobud. Torek in sreda pa vam bosta za spoznanje manj po godu. VI IN DRUGI: Nikar se ne vmešavajte v stvari, ki se vas preveč ne tičejo. Ugodna dneva bosta ponedeljek in četrtek.
RAK (21.6.-21.7.) —
VI IN DELO: Obeta se vam nadvse prijeten in pester delovni teden. Vam naklonjena Luna in Jupiter bosta izredno pozitivno vplivala na potek zastavljenega dela in tudi na vaše počutje. Precejšnja je verjetnost veselih novosti. Četrtek in petek bosta glede na neugodni vpliv Merkurja manj naklonjena dneva. VI IN DRUGI: Ne verjemite preveč nekomu, ki je poln lepih besed. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
S
LEV (22.7.-22.8.) —
VI IN DELO: Pred JL #	vami je izredno us-
fj l	pešen teden. Precej
prijazne bodo zvezde rojenim v avgustu. Čas je zelo primeren za uresničitev vseh vaših pomembnejših načrtov. Uspe vam lahko to, kar ste si že dolgo želeli in načrtovali. Rojenim od 5. do 17. 8. se obetajo ugodne novosti. Sobota ali torek pa lahko kaj ponagajata. VI IN DRUGI: Računate lahko na pomoč ljudi, ki vas imajo radi. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
. ^	DEVICA (23.8,-
22.9.) — VI IN
I 1 If	DELO: Pred vami
| gjf	je prijeten in uspe-
šen delovni teden. Precejšnja je verjetnost ugodnih vesti na denarnem področju. Marsikaj se bo obrnilo v pozitivno smer. Ponudila se vam bo enkratna priložnost, ki vam lahko bistveno spremeni dosedanji način življenja. Nikar je ne zamudite! VI IN DRUGI: S prizadevnostjo in prijaznostjo boste dosegli vse, kar si želite. Ugodna dneva bosta sobota in sreda.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Glede na položaj zvezd je pred vami nekoliko naporen delovnik. Precej neugodno stojijo zvezde rojenim v septembru in v prvih dneh oktobra. Obstaja nevarnost zapletov ali drugih težav različne narave. Ne preobremenjujte se! Vsem ostalim Tehtnicam bodo zvezde prijazne in težav ni pričakovati. VI IN DRUGI: Pri nekomu boste dobrodošli. Ugodna bosta ponedeljek in četrtek.
ŠKORPIJON bM	(23.10.-21.11.) — VI
IN DELO: Napo-I I	ved je za vas še
* * ” precej ugodna. Teden bo prav prijeten in sproščen. Merkur in Mars bosta spodbudila zaželen potek dela in načrtov. Izkoristite dobro priložnost, ki se vam bo ponudila v začetku tedna. Vaša vztrajnost bo obrodila sadove. V četrtek ali. petek bo možno slabo razpoloženje. VI IN DRUGI: Srečna želja se vam bo izpolnila. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
OREH	-	od	7.	do	20.	ure
MAČKOLJE	-	od	8.	do	19.	ure
KOROŠCI	-	od	8.	do	19.	ure
ČAMPORE	-	od	8.	do	19.	ure
Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej):
BOTAČ	GROČANA A	in B	DRAGA
CEREJ	GROPADA	MAVHINJE
NA GORIŠKEM Prehodi prve kategorije:
VRTOJBA	RDEČA HIŠA
Prehodi druge kategorije:
________
VIDEM
Palasport Carnera
Nocoj, 1. 12. odpade koncert skupine Iron Maiden.
V	ponedeljek, 10. 12., ob 21. uri: koncert skupine Nomadi.
Stadion Friuli
V	ponedeljek, 17. 12., in v torek, 18. 12., ob 21. uri: koncert Giannija Morandija.
•	Predprodaja v Trstu - agencija UTAT, Pasaža Protti 2 (tel. 040/65700); v Tržiču - La Luna, Ul. Matteotti 6 (tel. 0481/790290); v Gorici - Discoclub, Ul. S. Chiara 2 (tel. 0481/32925); v Vidmu -Angolo della Musiča, Ul. Aguileia 89 (tel. 0432/505745) in Natural Sound, Ul. Porta nuova 12 (tel. 0432/508586).
ROMANS Občinska telovadnica
Nocoj, 1. 12., ob 20.30: srečanje s kantavtorjem Eugeniom Finar-dijem.
PADOVA
Supercinema
V	torek, 11. 12., ob 21. uri: koncert Enrica Ruggerija.
•	Predprodaja vstopnic v Padovi - Discolandia, Ul. Tito Livio 55 (tel. 049/43282), 23 Dischi, UL Gregorib Barbarigo 2 (tel. 049/8750689) in Dischi Arcella, Ul. Aspetti 55 (049/605291).
Palasport S. Lazzaro
V	petek, 14.' 12., in v soboto, 15. 12., ob 21.30: koncert Giannija Morandija.
NA TRŽAŠKEM Prehodi prve kategorije:
FERNETIČI	BAZOVICA	PESEK
ŠKOFIJE	LAZARET
Prehodi druge kategorije:
ŠEMPOLAJ REPEN SOCERB
MIRNIK-GOLOBRDO		- od 8. do 19. ure
JENKOVO-NEBLO		- od 7. do 21. ure
PLEŠIVO		- od 8. do 19. ure
ČAST. VERSA-VIPOLŽE	- od 6.30 do	18. ure
	ob nedeljah in praznikih od 8. ure	
ŠTEVERJAN-HUM		- od 8. do 18. ure
SOLKAN		- od 7. ure do 20. ure
UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA		- od 8. do 19. ure
		ob nedeljah zaprt
RAFUT-PRISTAVA		- od 8. do 17. ure
		ob nedeljah in praznikih zaprt
ŠEMPETER		- od 7. od 20. ure
MIREN		- od 7. do 19. ure
DEVETAKI-LOKVICA		- od 9. do 18. ure
JAMLJE-KLARIČI		- od 8. do 19. ure
Prehodi za dvolastnike:		
CEGLO-MEDANA		- od 8. do 17. ure
V KLANCU-VALERIŠČE		- od 8. do 18. ure
PODSABOTIN		- od 8. do 17. me
SOLKAN 2-POLJE		- od 10. do 17. ure
Zgornji prehodi za dvolastnike so ob nedeljah in praznikih zaprti, prehod V klancu pa je do konca januarja zaprt tudi ob ponedeljkih, torkih in sredah.
ŠKRLJEVO in ŠTMAVER PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO
-	z obvestilom 48 ur prej
-	z obvestilom 48 ur prej
-	od 9. do 20. ure
-	od 8. do 18. ure
-	od 9. do 17. ure do konca marca zaprt
-	od 9. do 17. ure
NA VIDEMSKEM Prehodi prve kategorije:
STUPICA (pri Špetru)
PREDEL (pri Rabeljskem jezeru)
FUŽINE (pri Trbižu)
UČJA (za Rezijo)
Prehodi druge kategorije v Benečiji:
POLAVA
PONTEVITTORIO (pri Prosnidu)
ROBEDIŠČE (pri Čeneboli)
STARI MLIN Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo):
SOLARIA	- zaprt do konca junija
PONTECLINAZ	- zaprt do konca januarja
FATAGNE A in B	KOSCINA
STOPA A in B	PODREG	OSTRUNJA
PONTEMISECCO	MELINA	ROVAN
• Urniki nekaterih prehodov na Tržaškem se bodo spremenili 1. aprila, na Goriškem bo več sprememb 1. marca (z izjemo prehoda V klancu, ki se mu bo urnik skrajšal januarja), na Videmskem se bodo nekateri urniki spremenili aprila, z izjemo Učje, kjer se urnik lahko spremeni že prej, če zapade sneg.
Pripravlja SREČKO MOŽINA
STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN Vf	DELO:	Večina
\r	zvezd vam je pri-
jazna, zato je čas primeren za uspešno izpeljavo načrtov. Srečne okoliščine vam bodo olajšale delo in pre-nekatera dobra novica vas bo razveselila. Novembrskim Strelcem bo Mars nasproten. Možni so nepričakovani zapleti in nesporazumi pri delu. Kritičen bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Prijetno presenečenje na čustvenem področju! Ugodna bosta četrtek in petek.
KOZOROG (22.12.-'l ^	19.1.) — VI IN
DELO: ‘Predvsem ■ j za januarske Kozo-’	roge bo teden pre-
cej uspešen in zadovoljiv. Obeta se vam dobra sreča na denarnem in poslovnem področju. Rojenim v decembru pa bodo zvezde manj naklonjene. Bodite previdni pri delu in se v ničemer ne prenaglite. Obstaja nevarnost ovir ali zastojev. VI IN DRUGI: Pohitite z nekom, ker se bo naveličal čakati. Ugodna dneva bosta sobota in petek.
///
AV
VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: V začetku tedna obstaja verjetnost spremenljivega počutja in razpoloženja. Možne so tudi sitnosti. Preostali del tedna pa vam bo naklonjen in delovno uspešen. Še posebno ugodno stojijo zvezde januarskim Vodnarjem. Merkur in Luna bosta v marsičem spodbudila vašo ustvarjalnost. VI IN DRUGI: Prijetno družabno srečanje vas bo poživilo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
RIBI (19.2.-20.3.)
^ ^ VI IN DELO: Obe-ta se vam prijeten V V teden. Zvezde ^	^ bodo spodbudno
vplivale na potek dela in razvoj dogodkov. Izkoristite prijazni Merkur in dobri Jupiter za izpeljavo vseh pomembnih načrtov. Dobra sreča vam bo naklonjena in napredovali boste. Poskusite kar se da temeljito izkoristiti prvo polovico tedna. Muhasta bo nedelja. VI IN DRUGI: Seznanili se boste z nekom. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
Gorica od včeraj v središču pozornosti
Eurovite - prvi evropski sejem za cepljenke in vinogradništvo
Uspeh je v specializaciji. Ta ugotovitev velja na mnogih gospodarskih področjih, uveljavlja pa se tudi na področju tako imenovane promocijske dejavnosti. Goriške sejemske prireditve gredo v tej smeri in izkušnje potrjujejo, da je taka pot pravilna. Poleg specializiranega sejma mode, sejma motorjev in avtomobilov, in nekaterih drugi manifestacij, smo letos v Gorici dobili še specializiran sejem s področja vinogradništva, oziroma gojenja cepljenk Eurovite. Odprli so ga včeraj dopoldne na razstavišču ob ločniškem mostu, zaključil pa se bo v ponedeljek, 3. decembra.
Takoj velja podčrtati, da ne gre za lokalno ali deželno sejemsko prireditev, ampak za manifestacijo, ki je prva in do zdaj edina te vrste v evropskem prostoru in ki je že naletela na zelo ugoden odziv.
Sejem so odprli včeraj dopoldne ob navzočnosti podtajnika pri Ministrstvu za kmetijstvo, poslanca Rizzuttija, deželnega odbornika Benvenutija ter številnih predstavnikov gospodarskega in političnega življenja.
Na slovesnosti, ki je potekala v konferenčni dvorani, pred simboličnim rezanjem traku, je predsednik Goriške trgovinske zbornice prikazal pomen in zlasti razvojne možnosti nove sejemske pobude, ki je nadomestila tradici-onalčni sejem kmetijskih strojev in opreme. Možnosti razvoja se kažejo že v številu razstavljalcev na prvi prireditvi, ki jih je preko sto. Naša dežela, ki ima v vzreji cepljenk pomembno, lahko bi rekli, vodilno mesto v Italiji, saj se skoraj dve tretjini cepljenk pridelajo prav v Furlaniji-Julijski krajini, bo z novo sejemsko prireditvijo lahko samo še pridobila na pomenu v tej
gospodarski dejavnosti. Bevilacgua se je ob koncu svojega posega spomnil tudi kmetov, ki so včeraj v Trstu priredili protestno zborovanje ter jim izrazil solidarnost.
Deželni odbornik Benvenuti, ki je dejal, da vidi v novi pobudi predvsem poziv k iskanju višje kakovosti na področju vinogradništva, v kakovosti pa je jamstvo za uspeh, je opozoril na prizadevanja Dežele na področju kmetijske dejavnosti in tudi na temne oblake, zlasti kar zadeva razpolaganje s finančnimi sredstvi. Potrebno je večje soglasje med deželami in državo, pa tudi na evropskem nivoju.
Brez dlak na jeziku je trenutni položaj glede kmetijske politike, oziroma politike v kmetijstvu, obrazložil podtajnik Rizzutti, ki je opozoril pred nevarnostjo utrjevanja tako imenovanega neocentrizma glede izbir v kmetijstvu. Zavzel se je za najširše sodelovanje in usklajevanje med deželami ter potožil nad premajhno pozornostjo, ki se nasplošno in tudi v medijih posveča problematiki kmetijstva. Sicer pa tudi med politiki ni pravega pristopa, kajti s preveliko lahkoto se sprejemajo razni meddražvni dogovori. "Potrebna je pomoč in solidarnost tistih, ki danes stavkajo, pa tudi celotne skupnosti, da bomo vode sploh razgibali."
V imenu Pokrajine je udeležence slovesnosti pozdravil predsednik Cris-ci, goriško občino pa je zastopal podžupan Del Ben.
Ze včeraj popoldne so na sejmu predstavili zanimivo enološko-turistič-no pobudo, (predstavnike specializiranih revij in drugih medijev so seznanili s pestrostjo vinske in gostinske ponudbe v Brdih) današnji program pa
predvideva vrsto strokovnih posvetovanj in srečanj ob mednarodni udeležbi.
Na sejmu sodelujejo, poleg italijanskih, tudi razstavljalci in razne znanstvene institucije iz tujine. Tako je na sejmu prisotna Biotehniška fakulteta iz Ljubljane ter Poslovna skupnost za vinogradništvo Slovenije, dalje razstavljalci iz Francije, Nemčije itd.
Danes odprtje menze v socialnem centru v Podturnu
V javnem večnamenskem socialnem centru bodo danes odprli samopostrežno menzo. V domu bodo tako dopolnili ponudbo storitev in omogočili, zlasti zunanjim gostom, da za razmeroma majhen denar, pridejo do toplega obroka. Menza je bila zamišljena že pred leti, kmalu po odprtju večnamenskega centra (leta 1982), a se je reševanje vprašanja zavleklo preko vsakega predvidevanja.
Menzo bo upravljala, v dogovoru z občino, zadruga "Sole" iz Zagraja, ki ima na tem področju že bogate izkušnje. Kosilo in večerjo bo mogoče koristiti v več časovnih presledkih in bo tako menza služila potrebam raznih slojev prebivalstva.
Slovesnost ob odprtju bo danes ob 11. uri. Takoj zatem bodo v prostorih večnamenskega centra, kjer se sicer odvija dokaj živahna kulturna in družabna dejavnost, odprli tudi razstavo grafik goriške slikarke Marcelle Ma-
Malo za šalo med Martinom in Miklavžem
Nove Ruplove Bodice za vse okuse in poklice
Ob Martinu, ko se mošt spreminja v vino, je prišlo v javnost novo delo Alda Rupla, Bodice iz Gorice. V 250 oštevilčenih izvodih natiskana knjižica se od ostalih Ruplovih del razlikuje predvsem po tematiki. V njej je teles-nokulturna problematika omenjena le bežno in povsem z drugačnega zornega kota, v njej ni esejističnih razglabljanj, je pa veliko bodic. Komu? Za vse okuse: posameznikom, organizacijam, naši družbi nasploh. In da bo zadeva jasnejša, takole Aldo Rupel meni o Goričanu:
Dijaki višjih šol so včeraj stavkali
Včerajšnjemu dopoldanskemu prometnemu kaosu po goriških mestnih ulicah so poleg nastavljenih vrtiljakov in množičnega obiska jugoslovanskih kupcev ob priložnosti novembrskih praznikov botrovali še dijaki višjih srednjih šol, ki so stavkali zaradi perečega položaja italijanskega šolskega sistema, pomanjkljivih, v nekaterih primerih že skrajno dotrajanih šolskih zgradb in zaradi nezadostnih denarnih sredstev, ki jih ministrstvo namenja za usposabljanje učnega osebja. Tudi na slovenskih višjih srednjih šolah so se dijaki v velikem številu odzvali stavki.
Zaostritev okrog Centra za informacije
Bevilacaua grozi z odstopom
Predsednik goriške Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua in odbor zbornice napovudejeta svoj odstop v primeru, da bi Center za informiranje in dokumentacijo gospodarskih operaterjev, predviden v besedilu zakona za obmejna področja, ne odprli v Gorici. Tako izhaja iz dokumenta, ki je bil soglasno odobren na zadnji seji odbora Trgovinske zbornice. V istem dokumentu je izražena tudi zahteva o takojšnji jasni politični obvezi pristojnih oblasti v državnem in deželnem okviru da bo ponovno potrjena izhodiščna lokacija Centra v Gorici.
Kakor znano je senatna komisija v zakonodajnem postopku, kar pomeni, da zakona ne sprejema celotna zbornica, ampak je to v pristojnosti komisije, v prejšnjem tednu odobrila besedilo zakona, vendar je besedilo doživelo nekaj sprememb, mimo dogovorjenega. Tako je izpadla specifična določba, da se v Gorici odpre Center za informacije in dokumentacijo za gospodarske operaterje, ki nameravajo sodelovati pri gospodarskem preporodu dežel vzhodne Evrope.
Namesto točnega in nedvoumnega določila o lokaciji, je bila v besedilo
Volitve na zavodu Ivan Cankar
Jutri, v nedeljo, 2. decembra, (od 8.00 do 20.00) in v ponedeljek, 3. decembra, (od 8.00 do 13.30) bodo na sedežu poklicnega zavoda za trgovske dejavnosti Ivana Cankarja, v tretjem nadstropju malega semenišča v Ul. Al-viano 18, volitve za obnovo enotnega zavednega sveta za trgovski zavod Ivana Cankarja in za tehnično trgovski zavod Žige Zoisa. Kandidatne liste so izobešene na oglasni deski zavoda in na volilnem sedežu.
Pojasnilo člana deželnega vodstva PSI
Amandma vložil Andreatta
Socialisti, ki so že v občinskem svetu v Gorici odgovorili na obtožbe KD, da je senator Castiglione odgovoren za spodrsljaj glede sprememb v besedilu zakona za obmejna področja so o zadevi razpravljali tudi na seji deželnega vodstva stranke. Član deželnega vodstva stranke Sergio Medeot pa je javnosti posredoval izjavo, ki pojasnjuje ozadje. V izjavi piše, da je bil demokristjanski senator Andreatta tisti, ki je predlagal sprejem amandmajev in istočasno zahteval soglasje za njihov sprejem. Senator Castiglione je,
kakor piše v izjavi, v komisiji poudarjal predvsem specifično vlogo dežele Furla-nije-Julijske krajine tudi pri izvajanju talko pomembnega zakona. To pa je bil zgolj odgovor na zelo močne silnice predstavnikov videmske KD, ki so zahtevali da se Center za informiranje in dokumentacijo, že v besedilu zakona, predvidi v Vidmu.
Ta pojasnila je Castiglione posredoval na izrecno zahtevo članov deželnega vodstva Medeota in Pinija.
vnešena postavka, da je izbira kraja za tak center prepuščena Deželi.
Taka odločitev je, razumljivo, povzročila val protestov, polemik in tudi obtožb, kdo naj bi bil kriv za spremembo v besedilu. Tako so krščanski demokrati izkoristili priložnost za namigovanje, da se za zadevo skrivajo videmski socialisti itd.
V utemeljevanju zakaj mora Center biti v Gorici, Trgovinska zbornica navaja, da je Gorica edino mesto, od štirih pokrajinskih središč v Deželi, za katerega v zakonu ni specifično določeno, katera inštitucija bo v njem delovala. Kako bo grožnja z odstopom učinkovala? Slišati je že, da naj bi zadevo na Deželi ugladili in da bo Gorica tako ali drugače imela omenjeni Center.
Izmaknil denar
Zgleda, da so tatvine v slačilnicah stadionov in drugih športnih objektov v modi. Tako je Tržačanki Iviani Sca-rafile v četrtek popoldne v konjušnici pri Selcah neznanec ukradel iz torbice 400 tisoč lir. Upravitelj Evelino Bonaz-zi je kaj kmalu posumil, kdo bi utegnil biti tat. Odpeljal se je na dom mladoletnika, ki je pomagal v konjušnici. Starši so mu povedali, da je fant šel z vlakom v Videm, k zaročenki. Dejansko pa se je odpeljal v Trst. Na postaji ga je pričakala policija. Pri sebi je imel še 300 tisoč lir.
DEŽELNA GLEDALIŠKA USTANOVA FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE OBČINA GORICA, POKRAJINA GORICA
»ALPE - ADRIA: FIGURALNO GLEDALIŠČE MED TRADICIJO IN INOVATORSTVOM«
GORICA, 7. decembra 1990
PREDSTAVE:
V	ponedeljek, 3. decembra 1990
—	Gledališka skupina »Bastien« (Zagreb • Yu): »Slike z neke razstave« - ob 20.30 - Kulturni dom - VSTOP PROST
V	torek, 4. decembra 1990
—	Teatro df Porta Romana (Milan): »Chiacchieri, chiac-chieri« - ob 20.30 - Gledališče »Verdi« - VSTOP PROST
—	Centro Teatrale di Ricerca (Benetke): »Synthesis« - ob
21.30 - Gledališče »Verdi« - VSTOP PROST
V	petek, 7. decembra 1990
—	Julia Reichert’s Cabinett Theatre« (Gradec - Avstrija): brez naslova - ob 20.30 - Auditorium pokrajinskih muzejev -Grad - 70 ljudi - VSTOP PROST
Začenja se teden veselja in zabave ob Andrejevem sejmu
ci bodo prenesli na Verdijev korzo, pred kavarno De Rocco, postajališče pred palačo INPS na Travniku pa bo v času sejma pred cvetličarno Bandelli prav tako na Travniku. Vodstvo mestnega avtobusnega podjetja nadalje obvešča, da bodo avtobusi v ponedeljek, 3. decembra, vozili po običajnem voznem redu, ki velja ob delavnikih.
Tomaž in Gregor včeraj končno doma
Po enem tednu sta včerajšnji dan 11-letni Tomaž Tell iz Nove Gorice in 14-letni Gregor Gleščič preživela spet doma. Našli so ju v četrtek proti večeru na Tržaškem, menda prav po zaslugi poziva, ki so ga preko Radia Koper naslovili starši.
Danes se prične tradicionalni Andrejev sejem, ki vsako leto privablja v Gorico veliko obiskovalcev od vsepovsod. Sejem bo trajal do nedelje, 9. decembra, medtem ko bo postanek krošnarjev znatno krajši, saj bodo svoje blago nudili le tri dni oziroma do ponedeljka, 3. t. m. Praznično vzdušje bo zajelo mestno središče v popoldanskem času.
Posebnih novosti na letošnjem sejmu ni, če morda izvzamemo ponovno odprtje vinske razstave, v prostorih folklorne skupine "Santa Gorizia" v. Ulici Gadoma. Na Travniku, Battisti-jevem trgu in delno v ljudskem vrtu so namestili 77 vrtiljakov in zabavišč, v Ulicah Crispi, Roma, Oderdan, Boc-■ caccio, Cadorna in delno na Travniku pa bo zaživel trg krošnarjev. Če bodo vremenski pogoji naklonjeni sejmu, bodo jutri prav gotovo preplavili naše mesto Tržačani, ki so vsako leto zelo številni obiskovalci.
Ob Andrejevem sejmu bodo nekoliko spremenili vozni red na avtobusni progi št. 1 po mestnem središču. Od jutri, 1. decembra, do prihodnje nedelje, 9. decembra, bodo avtobusi vozili po Ul. Mameli namesto po Ul. Ober-dan. Avtobusno postajališče na tej uli-
razstave
Namesto cvetja na grob Rike Kodermac iz Pevme darujejo Milena, Gracjela in Rina 50 tisoč lir za lokostrelski odsek KD Naš prapor.
»Pomisli, da ob prepočasni rasti,! kaj zlahka znajdeš se v mišji pasti,/ usoda te že dvajset let pestuje,/ kdor možnosti ne izrabi, nazaduje.«
Take in podobne puščice so letele tudi v četrtek zvečer v mali dvorani Kulturnega doma na bodišču, ki so ga med Martinovim in Miklavžem pripravili, da bi večji druščini predstavili Ruplovo delo, ki je nastalo, tako je sam ugotovil, ob epigramih Miroslava Košute in zaradi izzivov družbeno-po-litičnega položaja pri nas in v Sloveniji. Sicer o tem naslednja bodica:
»Odkar se na Slovenskem vse spreminja/ — kar vaza je bila, je zdaj črepinja —/ simbol je narodni bodeča neža/ in na zastavo bomo dali ježa.«
Bodice, kot je avtor knjige zaupal povezovalcu večera Stenu Vilarju, pa hočejo biti tudi vzpodbuda ostalim, da se preizkusijo v pisanju in s tem na nek način oplemenitijo goriški kulturni prostor. In ker smo že pri Kulturnem domu:
»Je Kulturni dom res prima,/ ne pomaga vsaka rima,/ dah na dan se kaj dogaja,/ dokler publika še vztraja.«
Četrtkovo bodišče pa je bilo priložnost, da sta Vili in Miloš tudi ob spremljavi kitare ponudila nekaj bodic, Mirjam, Špela in Erik pa so bodice prikrojili za recitatorski nastop. Na večeru so svojo pristavili tudi ilustrator Hijacint, harmonikar Jure, Nada, Rudi, Igor in Zdenko. Vse to se je zgodilo med Martinovim in Miklavžem-Na sliki: trenutek s četrtkovega bodišča v Kulturnem domu.
razna obvestila
Družba se dobi danes, 1. decembra, ob 19.30 na Placuti.
Mladinsko glasbeno združenje Ag*'
mus prireja drevi ob 17.30 v pokrajin-skem muzeju na gradu koncert dua "Paul Hindemith'".
Slovensko planinsko društvo obvešča, da je na sedežu v Ulici Malta 2 vsa» dan od 17.30 do 19. ure vpisovanje smučarski tečaj. Istočasno interesen^ lahko kupijo tamkaj razstavljeno rabljeno smučarsko opremo. Tečaj bo takoj, k® bodo ugodne snežne razmere. Začel 5 _ bo predvidoma že drugo nedeljo v decembru.
SKRD Jadro prireja v dvorani r.ai°bj skega sveta v Selcah miklavževanje, * bo v torek, 4. decembra, ob 18.30. Nastopil bo domači otroški zbor ter skupin animatork ZSKD iz Trsta.
kino
1
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Ghost (fantasma)«’ Igrata P. Swayze in D. Moore.
VERDI 18.00-22.00 »Ore disperate«. I9ra M. Rourke.
VITTORIA 17.30-22.00 »Le comiche«. >9' rata R. Pozzetto in P. Villaggio.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Gremlins H«-
flltO
COMUNALE 18.00-22.00 »Stanno m bene«. Igra M. Mastroianni.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »S^. tonosni pok«, ob 22.00 Nočni »Zgodbe o Nicole«.	v
SVOBODA Šempeter 20.00 »<*>rile megli«.
DESKLE 19.30 »Ran«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlCl75 .
Bassi Rita - Don Boscova ulica tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽItT^a
Občinska lekarna št. 1 - Ul. Teren 26 - tel. 482787.
Danes v Gorici ob 9.30 mavli iz mrliške veže glavnega P Qy, lišča v cerkev pri Madonini in.n. ge« pališče v Podgori, ob 13. uri Luigi" pa, vd. Spessot iz bolnišnice sv. Justa
Nevarnosti racionalizacije in preurejanja šolskega sistema
Poenotenje didaktičnih ravnateljstev in nato morda zapiranje osnovnih šol
Reforma in še zlasti tako imenovana racionalizacija šol bosta slovenski narodnostni skupnosti, kot kaže, povzro-, i ogromno škodo. Znana je že pro-malika združevanja višjih srednjih °1, proti čemur je Sindikat slovenske t f- ^.e Povedal svoje jasno in odločno stališče, pa tudi predstavniki zavodov amih. Te dni postaja, pravzaprav je e hudo aktualno vprašanje krčenja tevila didaktičnih ravnateljstev za slovenske šole na Goriškem, čemur aj bi, kot kaže, sledilo zaprtje lepega števila osnovnih šol.
Tako je v določenih krogih dozorel Predlog, da bi s prihodnjim šolskim etom ukinili didaktično ravnateljstvo Doberdobu in šole ter vrtce glede Pristojnosti, pripojili Goriškemu di-aktičnemu ravnateljstvu. Naslednja aza bi bila postopno zapiranje šol, ki majo manj kakor dvajset učencev, ako naj bi, morda že v prihodnjem olskem letu, zaprli šole na Plešivem, Romjanu, v Rupi, na Vrhu, kasneje Pa bi po vsej verjetnosti enaka usoda oletela šole v Štandrežu in Pevmi. Bralce in še zlasti starše, želimo ta-KOJ Pomiriti, da je to le hipoteza, ki pa _ ne gre podcenjevati, če bodo v up-®vmh šolskih organih še naprej pre-Jtl°vala stališča, da za manjšinsko tstvo veljajo enaki kriteriji, kakor za šolstvo večinskega naroda, nr ,ract°nalizaciji šolstva te dni raz-P avljajo v raznih šolskih organizmih, bi Cetrtek' 29. novembra, je o tej pro-jmatiki med drugim tekla beseda seji 14. šolskega okrožja. O nič kaj
spodbudnih perspektivah pa so v to-k^Povorili tudi na seji Šolskega od-
Jamljah.
Proti krčenju števila didaktičnih ravnateljstev na Goriškem je s posebnim pismom Šolskemu okrožju št. 14 in Skrbništvu ter nekaterim drugim ustanovam protestiral Sindikat slovenske šole. Svoj protest je utemeljil z ugotovitvijo, da je pri racionalizaciji treba upoštevati socio-ekonomske specifičnosti področja in ne zgolj številčne omejitve, ki izhajajo iz predpisov, dalje da kriterijev, ki veljajo za večinski narod, ni mogoče uveljavljati v manjšinskem šolstvu. Sindikat opozarja v pismu tudi na potrebo, da se za mnenje o tej specifični problematiki vpraša Deželno komisijo za slovenske šole.
Odločno proti nakazani možnosti združitve dveh didaktičnih ravnateljstev za slovenske šole se je te dni soglasno izrazil tudi Okoliški šolski svet v Doberdobu. V dokumentu, ki so ga naslovili ministrstvu za šolstvo, predstavnikom oblasti, krajevnim upravam in slovenskim krovnim organizacijam izražajo zaprepadenost nad samim načinom predstavljanja vprašanja (za predlog so namreč izvedeli iz časopisa) in protest zaradi vsebine predloga samega, ki bi, v kolikor bi se izvedel, pomenil znatno okrnjenje kulturnega in družbenega življenja Slovencev v Italiji. Okoliški šolski svet prosi politične stranke in družbene sile za solidarnost pri reševanju pomembnega vprašanja, ki ne more biti odvisno samo od večje ali manjše razpoložljivosti proračunov.
Kaj narediti, da ne bi prišlo do uresničitve najslabše od hipotez?
Slišati je, da bodo na območju Do-berdobskega didaktičnega ravnatelj-
stva v prihodnjem tednu organizirali vrsto sestankov. Vprašanje namreč zadeva v prvi vrsti, poleg otrok, njihove starše.
Prihodnji petek bo po napovedi zasedala Deželna komisija za šolstvo, ki je sicer posvetovalnega značaja, katere mnenje pa ni in ne more biti enostavno spregledano.
Pri celotni zadevi zaskrblja poleg vsebine predloga samega tudi dejstvo, kako je bil predlog oblikovan, oziroma sporočen v javnosti. Uradno, v kolikor nam je znano, nobena ustanova, ki bi oziroma mora izdati mnenje, ni bila formalno seznanjena.
"Pospešena racionalizacija" šolstva in dogajanje okrog tega, pa nas hočeš nočeš sili v revizijo nekaterih stališč, ki so bila mogoče pred leti utemeljena, danes pa postaja ta utemeljenost vsaj dvomljiva. Gre za vprašanje, če je pametno, da nimamo naših predstavnikov (zaradi bojkota namreč) v posvetovalnih organih, kjer se tudi oblikujejo stališča.
Razporoka
Te dni poteka 20-letnica odobritve zakona o razporoki, ki je predstavljala pomemben mejnik v razvoju italijanske družbe. Goriški radikalci pripravljajo ob tej priložnosti razstavo slik, časopisov in drugih dokumentov. Razstavo bodo odprli nocoj ob 21. uri v Kulturnem domu, kjer bo na ogled tudi prihodnji teden ob delavnikih od 10. do 13. in od 18. do 21. ure.
Gostovanje leningrajskih gledališčnikov
Na odru Kulturnega doma delo Pozabiti Herostrata
V ponedeljek je v Kulturnem domu v Gorici gostovalo leningrajsko državno gledališče V. F. Komissarževskaja z delom Grigorija Gorina "Pozabiti Herostrata". Predstava je spadala v izve-nabonmajsko ponudbo Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Tragikomediji v dveh dejanjih je sledilo lepo število gledalcev. Mnogi med njimi so se morda prvič tako neposredno srečali s sovjetskim gledališkim svetom. Šlo je za izjemno in kvalitetno uprizoritev. Jezikovna ovira — predstava je bila namreč v ruščini, gledalci pa so imeli na razpolago razlago v slovenščini in italijanščini — je bila manjša kakor si jo je marsikdo od gledalcev
zamišljal pred predstavo. Delo je režiral eden najpomembnejših sovjetskih režiserjev Ruben Agamirzjan.
Gledališče Komissarževskaja je s svojimi predstavami že gostovalo v Nemčiji, Romuniji, Mongoliji, na Poljskem, v Španiji, v Afganistanu in še v nekaterih drugih državah. Prejšnji teden, v petek in soboto, so člani leningrajske gledališke skupine, ki je, kakor znano, nastala sredi druge svetovne vojne v obkoljenem Leningradu, nastopili tudi v Trstu s tragikomedijo Gindina in Sinakeviča Zver.
Na sliki (foto Čubej): utrinek z go-riške uprizoritve Gorinove tragikomedije "Pozabiti Herostrata".
Sprejem ob dnevu republike za delavce mejnih organov
SvečeredSednilc skuPš£ine občine Nova Gorica, Sergij Pelhan, je v ponedeljek obijj.I Popravil sprejem ob dnevu republike. Udeležili so se ga predstavniki Italiji^ organov in vojske ter predstavniki obmejnih in pobratenih občin iz skih h 3 tradicionalnem srečanju je Sergij Pelhan podčrtal pomen dobrososed-9°rišk n°S0V 'n sodelovanja ter nakazal vrsto novih oblik preseganja meje v me;n em Prostoru. Za sprejem se je gostiteljem zahvalil načelnik 4. območja e Policije dr. Greste Davini. (Foto Pavšič)
Raziskovanje sodobne »mejne« glasbe na 3. izvedbi srečanja Ali Frontiers
V nedeljo se je sklenil goriški del manifestacije Ali Frontiers, ki letos že v tretje raziskuje poti sodobne umetniške glasbe brez opredelitev. Na odru pokrajinskega avditorija v grajski četrti sta si v skupni "mejnosti" sledila dva glasbena svetova: tržaški Schotthamel Creative Ensemble je kljub vsemu pokazal držo resnega "klasičnega" muziciranja, prostodušni mojster saksofona David Jackson pa je utelesil značilnosti "lahke" glasbe. Kje je razlika? V samem glasbenem tkivu menda ne, ampak v odnosu avtorja/izvajalca do njega. Temna obleka, resen obraz, notni pult, planiran učinek, dosledno eksperimentiranje pri prvih, pri drugem pa ekspresivno in neprisiljeno komuniciranje, igranje s srcem in z užitkom brez sramovanja pred poljudno zvenečimi motivi.
Če je bil torej nedeljski večer res prijeten in mikaven, je bil sobotni večer svojevrstno in zanimivo presenečenje. Po predstavitvi Cantaruttijeve-ga video performacea Blave, ki pa so ga resnici na ljubo prikazovali v spodnjih prostorih že v petek, je po mučnih pogajanjih z organizatorji le nastopila Belgijka Niki Mono s svojo skupino - kot da bi pela zidu. Post-punkovska predvidljivost in bučnost aranžmajev je puščala prisotne glasbene sladokusce v dvorani v znova in znova frustriranem suspenzu.
Ponesrečeno izbiro pa so organizatorji tržiškega združenja More Musič odtehtali z agilnim medpokrajinskim konceptom manifestacije, ki mu je zaupala naveza goričkega pokrajinskega odborništva za šolstvo in mladinsko problematiko in tržaškega pokrajinskega odborništva za šolstvo. Ali Frontiers se je namreč izpela v Trstu s koncertom zakoncev Keitha in Julie
Tippett. Če je torej revija odkrila na goriškem otvoritvenem večeru izvrstno ameriško skupino Tone Dogs, ki je prekipevala od ustvarjalne ritmike in tematske iznajdljivosti, je vsak večer predstavila ob tujem priznanem gostu tudi domača imena "mejne" glasbe. V znamenju koristnega gesla torej: poslušaj, a tudi ustvarjaj.
ALEŠ DOKTORIČ
pismo uredništvu
Kako pišemo priimke?
Spošt. uredništvo Primorskega dnevnika.
Prosil bi, če mi lahko razjasnite Vaše zadržanje glede sledečega problema.
Že dalj časa opažam, da časnikarji Primorskega dnevnika pišejo priimke enih in istih oseb na različne načine. Tako se dogaja, da določena oseba ima na športni strani izvirni slovenski, vendar neuradni priimek, na politični kroniki pa uradnega poitalijančenega. Ali pa določenim osebam dajete vedno neuradni (izvirni) slovenski priimek drugim pa poitalijančenega. Takih primerov je še in še, saj npr. bralci lahko celo podvomijo koliko občinskih svetovalcev in odbornikov imamo Slovenci v Gorici, saj eni in isti osebi dajete različne priimke.
Prepričan sem, da bralci niso osveščeni s kriterijem takega ravnanja. Zato menim, da bi bilo vredno odpraviti take nevšečnosti s tem, da bi vsaki osebi napisali priimek, ki ga uradno ima. To bi tudi verjetno dalo marsikomu zagon (predvsem številnim slovenskim predstavnikom, ki nosijo poitalijančen priimek), da sprožijo postopek za vrnitev izvirnega slovenskega priimka.
S spoštovanjem Livio Semoli
P.S.: Upam, da mi bo čimprej ugodena prošnja in da se bom lahko podpisoval SEMOLIČ.
Izšla nova številka »Isonzo-Soča«
Razmišljanje o Veliki Gorici in različnih vizijah Pelhana in Scarana

M FRONTIEm
ČASOPIS V\ ME n
V	Gorici je pred dnevi izšla četrta številka dvojezičnega glasila Soča-Isonzo, "časopisa na meji", kot ga označujejo njegovi uredniki. Večji del tokratne številke je posvečen obravnavi zamisli o Veliki Gorici, ki so jo izzvali predlogi novogoriškega župana Pelhana.' Revija objavlja dokaj podroben in razčlenjen program sodelovanja, ki ga predlaga Pelhan, po drugi strani pa intervju z goriškim županom Scaranom. Prav primerjava med stališčema obeh županov pa je navdihnila velik vprašaj na naslovnici.
S tem v zvezi ugotavlja Karlo Černič v uvodniku: »Župana namreč soglasno ocenjujeta možnost in potrebo po pospešitvi sodelovanja in skupnega načrtovanja infrastruktur in družbenih storitev med mestoma, toda, medtem ko je za Pelhana tovrstno usklajevanje goričkih posegov pogoj za nadaljnje kulturno spajanje, se za Scarana bistvo projekta izčrpa že na tej prvi ravni sodelovanja. Na eni strani je vidna namera, da bi se poglobilo in na novo utemeljilo sožitje med prebivalstvom obeh Goric, tudi za ceno spopada s politično hierarhijo, na drugi pa manjka tisto utopično naprezanje, brez katerega si ne moremo zamisliti kakovostnih premikov.«
V	zvezi s sodelovanjem obeh Goric prinaša časopis še odmeve na Pelhanove predloge v tisku in javnosti, pričevanja, predstavitev skupnega urbanističnega načrta in panoramsko fotografijo "skupnega mesta". Drugi prispevki obravnavajo (v slovenščini in/ali italijanščini) sence lože P2 v Gorici, probleme fojb in deportirancev, nove politične osebnosti v Sloveniji in drugo. Časopis tudi nadaljuje s kampanjo za postavitev spominske plošče tolminskim puntarjem na Travniku. Prispevke (naslovljene na »Isonzo-Soča: tolminski puntarji«) zbirajo na poštnem tek. računu št. 10247499.
Na sliki: naslovnica nove številke »Isonzo-Soča«
Javna turistična ustanova je na Goriškem še potrebna
Kakšno prihodnost lahko pričakujemo za turizem na Goriškem? Na to vprašanje so skušali odgovoriti številni posegi na razpravi, ki jo je predsi-noči priredila Avtonomna letoviščar-ska in turistična ustanova v Gorici. Ta ustanova ima štete dneve, saj na Deželi razpravljajo o reformi po kateri bi črtali vse tovrstne ustanove razen v gorskih in obmorskih turističnih središčih. Ta načrt je že izzval številne kritike, na razpravi pa so jih pristavili še nekaj.
Predsednik goriške turistične ustanove Mario Michelini je dejal, da na Goriškem razpolagamo s solidno gostinsko in hotelsko ponudbo, turistične agencije in operaterji prav tako zagotavljajo potrebne storitve. Gostom lahko ponudimo marsikaj: bojišča prve svetovne vojne, spomenike in muzeje, naravo s Krasom, Sočo in Brdi, ki so zanimiva tudi zaradi vinsko-gastro-nomske ponudbe, manjša zgodovinska središča. Še neslutene možnosti za nadaljnji razvoj turizma se odpirajo z ustanovitvijo Čoroninijevega sklada.
Dr. Merzliak od tržaške družbe Sofi je na osnovi raziskav o turističnem potencialu v naši deželi podkrepil ta razmišljanja tudi iz strokovnega vidika. Turistična rast je v zadnjem času upočasnjena, potovanja so pogostejša ven-
dar krajša, centri množičnega turizma so v krizi, povpraševanje je dosti bolj razčlenjeno. Potrebna je zato diferenciacija ponudbe in marketinški pristop, da se sporočila o posameznih ponudbah (bojišča, narava, kmečki ali kulturno-zgodovinski turizem) pošljejo pravim naslovnikom, tj. tistim, ki so zainteresirani za ta področja.
Deželni načrt o reformi, je bilo poudarjeno, je v protitoku glede na trende in je zato škodljiv: privilegira obmorski in gorski turizem, ki kažeta znake krize, povsem pa zanemarja vse druge možnosti, ki utegnejo v prihodnjih letih postati dragocena alternativa tradicionalnim oblikam počitnic.
Kaj torej narediti, da bi v Gorici ohranili javno ustanovo za turizem? Možnosti je več, začenši s pritiskom na Deželo, da se tu ohrani turistična ustanova za celo območje med Redi-puglio in Dolenjem. "Sladkorček" je Dežela že ponudila Gradišču, kjer naj bi ohranili vsaj neki turistični urad: mnogi menijo, da bi ta lahko prerasel v ustanovo za turizem cele Goriške jn ne samo ožjega območja Gradišča. Če pa to ne bo šlo, je predlagal goriški župan, bi se lahko občine povezale v konzorcij za turizem in si tako zagotovile javno turistično ustanovo neglede na odločitve Dežele.
Danes ponovno za točke svetovnega smučarskega pokala
Ženski slalom v Val Zoldani
VAL ZOLDANA — Danes in jutri se v Val Zoldani v Italiji ter v Valloiru v Franciji prične oz. nadaljuje smučarska sezona v svetovnem pokalu: na vrsti bodo tri tekmovanja, dve v ženski in eno v moški konkurenci. V Val Zoldani bo premiera ženskega dela svetovnega pokala v slalomu in veleslalomu, a v Valloiru bo superveleslalom.
Zaradi odhoda nekaterih najboljših smučarjev s prizorišča svetovnega pokala bi letošnja tekmovanja za kristalni globus znala biti veliko zanimivejša kot v prejšnjih sezonah, ko so bili v ospredju Zurbriggen, Girardelli, Wal-liserjeva, Svetova, Figinijeva. V »belem cirkusu« je od omenjenih ostal samo Girardelli, ki je eden od najbolj popolnih tekmovalcev, saj je na FIS lestvicah med najboljšimi v vseh štirih disciplinah. V pretekli sezoni je zaradi padca (12. decembra v superveleslalomu v Sestrieru) imel velike probleme in tudi kakih vidnejših uspehov ni do-
segel. Že v preteklosti pa se je dvakrat znašel v podobnih težavah in si je obakrat z upornostjo in voljo opomogel ter se spet prebil v sam vrh. Poleg njega naviše »kotirajo« Italijan Alberto Tomba, Nemec Armin Bittner ter Avstrijca Giinther Mader ter Hubert Strolz. Ne gre prezreti še cele vrste drugih imen, od Furusetha do Skarda-ala, Aamodta, Kjusa, Erikssona, Ny-berga, Eberharterja, Wesmeiera, Pic-carda, Alpigera, Hangla, Ghedine itd. Od sezone si veliko ne morejo obetati Jugoslovani, ki morajo po odhodu svojih najboljših skorajda začeti vse znova: znašli so se v položaju, v katerem so bili pred 15 leti.
Pri ženskah je položaj drugačen. Lanska prva dama, Avstrijka Petra Kronberger, je letos absolutni favorit, saj se odlično znajde v vseh disciplinah. Glede na priprave bo verjetno že na startu v izvrstni formi. Najnevarnejše nasprotnice naj bi bile njene ro-
jakinje Wachterjeva, Wolfova in Bu-derjeva, Švicarka Schneiderjeva, Francozinja Merlejeva, Nemka Gergova.
Če so ta predvidevanja točna, bom-no lahko videli že danes, ko bodo dekleta vozila slalom v Val Zoldani. Na startu^ bo tudi pet Jugoslovank: Veronika Šarec, Katjuša Pušnik, Nataša Bokal, Narcisa Šehovič in Urška Horvat. Med Italijankami ne bo Compagnoni-jeve, ki se je pred mesecem dni operirala. Vsekakor si ostale ne morejo veliko obetati.
V letošnji jubilejni 25. sezoni »belega cirkusa« je na sporedu -36 tekem za moške in 33 za ženske. Merili se bodo na štirih celinah, veliki finale pa bo v Ameriki. Start moškega dela je že bil v Novi Zelandiji, kjer je v slalomu zmagal Nemec Roth, v veleslalomu pa Šved Nyberg. Nadaljeval se bo jutri v Valloiru s superveleslalomom, na katerem bosta nastopila tudi Jugoslovana Sašo Robič in Mitja Kunc.
Kvalifikacije za košarkarsko EP
Danes Poljska-Italija
WROCLAW — V okviru kvalifikacij za evropsko košarkarsko prvenstvo bo Italija danes v Wroclawu ob 18. uri igrala proti Poljski. Azzurri, ki so si že matematično zagotovili uvrstev na EP, so seveda v tem srečanju nesporni favoriti. Cilj Gambovega moštva je, da v svoji skupini ostane nepremagano, kar je glede na jakost nasprotnikov tudi povsem dosegljivo. Poljska sicer kaže napredek glede na lanske nastope (pred dnevi je nepričakovano premagala Nizozemsko), vendar to Italijanov ne bi smelo zaskrbljati. Če nekoliko pobrskamo po statističnih podatkih, lahko ugotovimo, da je Poljska zadnji uspeh proti »azzurrom« dosegla leta 1969 v Neaplju. Izid je tedaj skorajda spominjal na srečanja minikošarkar-jev: 55:54. V dosedanjih 30 tekmah so Italijani izbojevali 23 zmag, od tega so bili uspešni v vseh zadnjih 14 srečanjih.
Stefanelu drugo mesto
CASERTA — Tržaški Stefanel je osvojil drugo mesto na košarkarskem turnirju za memorial Gianni Maggio v Caserti. V velikem finalu je Fernet Branca iz Pavie, z odličnim Oscarjem. na čelu, premagala okrnjeni Stefanel kar s 116:77. Tretje mesto je osvojil Li-bertas iz Livorna, ki je premagal domačo Phonolo z 88:87.
Danes AH Starš Game
RIM Danes ob 16. uri bo v Rimu že tradicionalna košarkarska ekshibicijska tekma (Ali Starš Game) med tujimi igralci, ki nastopajo v Italiji. Svojo prvo tako tekmo bosta igrala tudi člana rimskega Messaggera Cooper in Radja. Kot gost manifestacije pa bo danes tudi slavni Kareem Abdul Jab-bar, ki je bil eden najuspešnejših igralcev NBA vseh časov.
Na šahovski olimpiadi
Dvojno vodstvo Sovjetske zveze
NOVI SAD — Po 12. kolu 29. šahovske olimpiade v Novem Sadu je tako med ženskami kot med moškimi v vodstvu Sovjetska zveza. Vrstni red je namreč naslednji:
MOŠKI: SZ 33 (1); Anglija 31 (1); ZDA 29,5 (1); ČSFR, Indija 29,5: Jugoslavija A 29 (2); Kuba 29; Jugoslavija B, Bolgarija 28,5 (1); Švedska, Koliumbija, Francija, Mehika 28; Islandija 27,5 (2); ZRN 27,5 (1); NDR, Kitajska 27,5; Nizozemska 27 (2); Danska, Jugoslavija C 27, itd.
ŽENSKE: SZ 29 (2); Madžarska 29; Kitajska 24,5; Bolgarija 22,5; Jugoslavija A 21,5; Anglija 21 (2); ZDA 21 (1); Jugoslavija C, Argentina, ČSFR 21; Jugoslavija B, NDR 20,5, itd.
Maradona spet razburja
RIM — Maradona bo morda sprožil nov poseg preiskovalnega urada italijanske nogometne zveze. Izjavil je namreč, da je ta teden dobil milijarder-sko ponudbo nekega italijanskega društva, katero pa je zavrnil. Pristavil je še, da hoče igrati do izteka pogodbe z Napolijem ali pa se z njim pogoditi, druga društva pa ne pridejo v poštev.
V olimpijskem Lake Placidu na drugi strani oceana
Skakalci za svetovni pokal
LAKE PLACID Piemiera letošnjega tekmovanja v smučarskih skokih za svetovni pokal bo v Ameriki, na olimpijskih skakalnicah v Lake Placidu in kanadskjem Thunder Bayu. Na štirih tekmah, ki bodo konec tega in prihodnjega tedna, bo nastopilo tudi pet Jugoslovanov: Primož Ulaga, Franci Petek, Miran Tepeš, Samo Gostiša in Matjaž Zupan.
Na prvih poskusnih skokih v Lake Placidu sta-najboljša med Jugoslovani bila Gostiša (skočil je 87 m) in Zupan (86), ki sta bila obenem tudi med »najdaljšimi«. Franci Petek je padel, na srečo pa se je le lažje poškodoval in bo danes lahko nastopil na 90-metrski skakalnici.
Organizatorji so sicer najprej nameravali tekmo prirediti na veliki, 120-metrski skakalnici, vendar se je sneg zaradi nenadne odjuge stopil (temperatura je narasla na več kot 20 stopinj Celzija). Sedaj morajo skakalnico znova pripraviti.
Na startu svetovnega pokala bodo vsi najboljši. Edini izjemi sta Nemec Jens Weissflog, ki je poškodovan, in pa Šved Jan Bokloev, ki ima zlomljen gleženj. Favoritov je več, glavni pa prihajajo iz Nemčije (Thoma, Weissflog), Finske (Nikkola, Lakkonen, Nykanen) in Češkoslovaške (Jež, Ploc, Parma).
Jugoslovanski adut sta Primož Ulaga in Franci Petek, zlasti slednji, ki je v pretekli sezoni bil
eno od najprijetnejših presenečenj svetovnega pokala. Po besedah trenerja Jelka Grosa je ekipa solidna, sestavljajo jo izkušeni Ulaga in Tepeš ter mladi Petek, Gostiša, Fras, Debelak in Zupan. Vsi nastopi v svetovnem pokalu pa bodo podrejeni svetovnemu prvenstvu v Val di Fiemme, kjer načrtujejo kolajno.
Letošnji svetovni pokal bo potekal po novi formuli: pravico do nastopa v prvi seriji bo imelo 50 tekmovalcev, v finalni seriji pa 35. Konkurenca in atraktivnost bosta tako večja. Polete, ki bodo v Kulmu in Planici, bodo točkovali posebej, veliki finale svetovnega pokala pa bo v Štrbskem Plesu na Češkoslovaškem.
Jesenice premagate C. zvezdo
JESENICE — V srečanju 19. kola 1. jugoslovanske lige v hokeju na ledu so Jesenice s 5:2 (1:1, 3:1, 1:0) premagale beograjsko Crveno zvezdo. Zadetke so dosegli: za Jesenice Omerzev in Mlinarec po 2 ter Smolej 1, za Crveno zvezdo Zubrinčev (2).
Dirka tris tokrat v Trstu
TRST — Zmagovita kombinacija dirke tris je 2-22-1. Dobitnikov je bilo 448, prejeli bodo po 2.710.500 lir.
Za srečanje proti Romuniji v C Medju
Maldini izbral »azzurre«
RIM — Zvezni trener italijanske nogometne reprezentance under 21 Cesare maldini je izbral reprezentante za tekmo proti Romuniji, ki bo 5. t.m. ob 14.30 v Chietiju. Sklicani nogometaši so: Albertini (Padova), Antonioli (Medena), Baggio (Torino), Buso (Fiorentina), Čorini (Jvuentus), Di Čara (Bari), Favalli (Cremonese), Lantignotti (Reggiana), Luzardi (Brescia), Malusci (Fiorentina), Maniero (Atalanta), Melli (Parma), Monza (Parma), Sordo (Torino), Verga (Bologna), Žago (Pescara), Žancope (Trento) in Zironelli (Pescara).
Izola doma, Koper v gosteh pri Rudarju
KOPER — Danes bodo v 3. jugoslovanski nogometni ligi odigrali sklepno jesensko kolo. Izola igra doma, tekma se bo pričela ob 13.30, nasprotnik pa je Prijedor, ki ima enako kot Koper in Izola 13 točk. Trener Katic bo lahko sestavil najboljšo enajsterico in načrtuje zmago, kar bi pomenilo, da bo Izola uresničila cilj 15 točk, ki si ga je kot novinec zastavila pred startom za prvi del prvenstva. Koper gostuje pri bivšem drugoligašiu Rudarju in za kolikor toliko miren odmor mora nujno zmagati. Vprašanje je, če mu bo to uspelo, saj doslej z gostovanj še ni prinesel niti točke. S porazom pa bi se lahko znašel povsem pri dnu lestvice, čeprav ima ob prvouvrščenem Zadru najmanj porazov - štiri, toda pokopale so ga Miljaničeve enajstmetrovke, po katerih je izgubil pet toč. Najuspešnejši slovenski klub, Maribor Branik, gostuje pri vodilnem Zadru, kjer po dobrih zadnjih igrah ni brez možnosti za presenečenje. (Kreft)
Naše ekipe v nogometnih amaterskih prvenstvih igrajo jutri 11. kolo v 1. in 2. AL ter 10. kolo v 3. AL
V ospredju zanimanja derbi na Padričah Gaja - Zarja
S prvenstvene tekme 3. AL Kras - Poggio.	(Foto Magajna)
1.	AMATERSKA LIGA
TAMAI - JUVENTINA
Gostovanje v Tamaiu predstavlja za Štandrežce doslej najhujšo preizkušnjo. Pordenonska ekipa sodi v ožji krog favoritov za končno zmago in kljub nedeljskemu neuspehu proti Pro Červignanu velja za izredno kotirano postavo.
Tega mnenja je sam trener Juventine Bruno Čampi, ki ugotavlja, da je prav Tamai najverjetnejši kandidat za napredovanje. Jutrišnji gostitelji Štandrežcev razpolagajo namreč z dokaj homogeno postavo in z zeloprodornim napadom, ki je doslej najboljši v prvenstvu.
Ob tem ne gre pozabiti na dejstvo, da bo Juventina na jutrišnjem gostovanju nastopila v dokaj okrnjeni postavi. Zaradi izključitev in bolezni bo namreč manjkalo več standardnih igralcev, kar bo Tabaju in tovarišem še otežkočilo delo. Na jutrišnjem srečanju si bosta' stali nasproti najboljši napad in najbolj hermetična obramba prvenstva.
2.	AMATERSKA LIGA
GAJA - ZARJA
Na vzhodnokraškem področju vlada veliko zanimanje za jutrišnji derbi na Padričah med Gajo in Zarjo, ki bo deveti prvenstveni po vrsti, pa čeprav ekipi igrata že vrsto let v amaterskih prvenstvih (Zarja od sezone 1967/68, Gaja pa od sezone 1974/75). Zarja je namreč igrala pretežno v 2. AL, Gaja pa v 3. AL in zato se dostikrat nista srečali. Od dosedanjih derbijev so šest igrali v 2. AL, le dva pa v 3. AL. Skupno je na teh derbijih padlo 18 golov, od katerih je Zarja dala 14, Gaja pa le 4 gole. Tudi glede zmag je Zarja na boljšem. Šestkrat je zapustila igrišče s celotnim izkupičkom, dva derbija pa sta se končala pri neodločenem rezultatu. Kot vidimo, Gaja doslej še ni premagala Bazovcev. Iz arhivov smo zbrali tudi nekaj podatkov. Prvič sta se ekipi srečali v Bazovici, 16. 10. 77 v 2. AL, zmagala je Zarja z 2:1, potem ko je Gaja povedla že v 1. minuti igre z Brankom Grgičem. Če pogledamo takratne postave, ugotovimo, da po 13 letih danes igrata le še dva nogometaša, to sta zarjan Ivo Grgič, ki je doslej igral kar 360 prvenstvenih tekem v članski ekipi Zarje, kar seveda predstavlja pravi rekord, in rezervni vratar Gaje Zdravko Kante, ki je doslej igral že 207 prvenstvenih tekem v vrstah Gaje. Obenem bi še omenili, da prav v tem prvem derbiju je prvič sedel na klopi kot trener Zarje Vojko Krizman-čič, ki je takrat nadomestil odstavljenega Mandaniccija. Zarja se je namreč v tej sezoni (77/78) po prvih štirih tekmah
znašla brez točk na lestvici, štirikrat je namreč izgubila (Rosandra, Flaminio, Opicina, Campanelie) in zato so odslovili trenerja Mandaniccija in prav pod vodstvom Krizmančiča je Zarja v petem nastopu (derbi z Gajo) prišla do prvih dveh točk.
Kot zanimivost bi morda omenili še, da je največ golov (šest) padlo v šestem derbiju (22. 5. 83), ko je Zarja zmagala kar s 5:1, s tremi goli D. Fonde in dvema Tognettija. Za Gajo pa je bil uspešen Ljubo Milič. En sam derbi, in to četrti (28. 3. 79), ki so ga igrali med tednom (v sredo zvečer) na Proseku (to je bila zaostala tekma), se je končal brez gola. Po dosedanjih izidih je seveda Zarja nesporen favorit, vendar je glede derbijev vsaka napoved tvegana. Nogometaši seveda upajo na lepo vreme, navijači pa na lepo in privlačno igro.
PRIMORJE - PRO ROMANS
Prosečani gostijo nevarnega tekmeca, ki si s 13 točkami deli tretje mesto s kriško Vesno. To pa ni samo naključje, saj vsi prištevajo Pro Romans med kandidate za prestop v višjo ligo. To so jutrišnji tekmeci Primorja tudi pokazali, doslej so izgubili le proti razigranim zarjanom (0:3). Jutri bodo sicer nekoliko v težavah, ker je bil njihov vratar Zonch v nedeljo izključen in zaradi tega kaznovan s prepovedjo igranja za eno tekmo. Poleg njega ne bo niti Manzinija, ki je prav tako izključen.
Prav glede izključitev je ta teden Primorje nekoliko na boljšem. Lukša, Mik-laucich in De Marco bodo po izključitvi spet igrali. Kaznovan pa je Trampuž, ki je bil v nedeljo izključen in to je bila že sedma izključitev nogometašev Primorja v tem prvenstvu. Da Primorje ne dosega rezultatov, kot bi jih lahko sicer, je gotovo precej odvisno tudi od discipline posameznih nogometašev.
AUDAX - VESNA
Križani gredo v goste novincu lige, ki je lani zmagal v prvenstvu 3. AL skupina I (Goriška). Audax je namreč lani v 26 tekmah zbral 40 točk, letos pa kaže, da je plačal davek ob prestopu lige. Trenutno je z 8 točkami na spodnjem delu lestvice. Zanimivo je, da so Goričani izbojevali kar 6 točk v gosteh (2 zmagi, 2 remija). Doma pa so igrali neodločeno le proti Gaji in Cornu. Prav zato so Križani optimisti, kljub temu da bodo morali na igrišče brez vratarja Messine in doslej najuspešnejšega napadalca Pertana, ki je dal 5 golov. Oba sta namreč izključena.
3.	AMATERSKA LIGA
VERMEGLIANO - SOVODNJE
Modulovi varovanci bodo na jutrišnjem gostovanju srečali postavo, ki zaseda zadnja mesta na lestvici. Dosedanji izkupiček proti slabšim ekipam ni povsem pozitiven: 3 zaporedni remiji.
Obstaja torej nevarnost, da bo slovenska postava tudi ob tej priložnosti pokazala hibe, ki so postale značilnost njene igre. Predvsem nezanesljivost obrambe bi morala narekovati trenerju Moduli, da uvede kakšno spremembo. Upati je, da bo k temu prispeval tudi povratek Sandija Gergoleta, ki je okreval po poškodbi na prstu in bo jutri, po vsej verjetnosti, odpotoval s soigralci v Romjan.
ISONZO - MLADOST
Jutrišnje gostovanje Mladosti v Špetru ob Soči bo izjemno težko. Isonzo polagoma prehaja v boljšo formo in to je potrdil že v nedeljo, ko je vodilni Medeji iztržil točko.
Zato bo naloga Leprejevih varovancev dokaj težka in predvideti je, da bodo gostitelji zaigrali že od vsega začetka napadalno v želji, da si priborijo prednost in novi točki na lestvici. Povsem jasno je torej, da bodo morali Kraševci zaigrati povsem zaprto in izkoristiti protinapade za morebitno presenečenje.
BREG - DON BOSCO
Brežani igrajo proti povprečnemu nasprotniku, ki je doslej premagal le za-dnjeuvrščeni Union (5:2) in je kar sedemkrat izgubil. Razen tekme z Unionom, ki je bila verjetno poglavje zase, so Tržačani v preostalih osmih tekmah dali le tri gole in to jasno kaže, da »plavi« jutri ne bi smeli imeti problemov, oziroma Brežanom se tokrat nudi izredna priložnost, da se še bolj približajo vrhu lestvice.
PRIMOREC - STOCK
Trebenci pa gostijo ekipo, ki ima le točko več na lestvici, kar pomeni, da tudi Stock ni zadovoljil svojih navijačev. Prav zaradi tega mislimo, da je v tem srečanju možen vsak izid, saj ekipi igrata res nestabilno. Primorec, ki je startal med favoriti, je doslej premagal le S. Vito in izboljeval pet remijev. Stock, ki je začel z dvema zmagama, je s tremi zaporednimi porazi kmalu zdrsnil na spodnji del lestvice in položaj deloma popravil šele po nedeljski (tretji zmagi) z Giarizzolami.
KRAS - BEGLIANO
Po nedeljski visoki zmagi v Zagraju (5:1), s katero so krasovci na drugem mestu lestvice dohiteli Sovodnje, jutri gostijo povprečni Begliano, ki ima točno polovico manj točk od Krasa. Po tem bi lahko sklepali, da Kras ne bo imel težke naloge. Vendar naši ne smejo misliti, da imajo točki že v žepu, posebno ker tokrat ne bo enega od stebrov ekipe, Božiča, ki je bil v nedeljo izključen.
BRUNO RUPEL
Jutri v moški rokometni C ligi
Kras Trimac tokrat pred lažjo nalogo
Rokometaši Krasa Trimac bodo 'f tretjem kolu prvenstva C lige jutri ob 11.00 gostili ekipo Tassina iz Rovig8-
To moštvo letos prvič nastopa v C ligi in je večinoma sestavljeno iz mladih in neizkušenih igralcev, ki predvi' doma ne bodo predstavljali krasovceib resnejših težav.
Velja pa pripomniti, da igra za ekipo iz Roviga tudi nekaj članov držav" nih reprezentanc tako naraščajnik0 kot mladincev, ki jih seveda ne 9Jr podcenjevati, kot tudi ne precenjevat ■ saj so nerodno izgubili v obeh PrV1 kolih.
Krasova ekipa, ki bo tokrat vendar ® nastopila v popolni postavi, je torej 1 vorit, toliko da v krasovem taboru r čunajo na visoko zmago in se že ves lijo tretjega zaporednega para točk.
PJOTB
Mladinske igre
Poraz Trinkovih nogometašev
TRINKO - ASCOLI PO 11 -METROVKAH (1:0, 1:1)
STRELEC: Prinčič.
itar).
TRINKO: Pavio, Ferri (PlesrUQlet, Gruden, Černigoj, Prinčič, Gercf Devetak, Peteani, Gorjan (Pintar)-
Dijaki nižje srednje šole Ivan ^ v ko so letošnje nogometno prvens ^ okviru mladinskih iger zakljum^jici po prvem srečanju. Naši predsta ^e. so na razmočenem igrišču in P° prjn-nehnim dežjem dobro začeli in s Čičem tudi povedli.	vnj)ci
V	drugem delu igre so pred8*® rali
šole Ascoli izenačili in si P^j/jtr' podaljške. S tem v zvezi pa 9re, „aj ib tati, da je sodnik odločilno vPiJ,raviicl šoli Ascoli prisodil zadetek, c žoga ni prešla črte gola.	j
V	dodatni igri je rezultat °* ®vaicU
spremenjen, tako da so o zrna9 utk>^ odločale 11-metrovke. V teh tr® ^0\e so bili prisebnejši predstavni v v Ascoli, ki so si zagotovili uvr nadaljnji del tekmovanja.	. cT
A. GERčOb*-
Drevi ob 21.00 v tržaški športni palači v 9. kolu košarkarske C lige
MUiski turmr v tscoff Picemi
Jadranu TKB se ponuja lepa priložnost
np !• v*
Tudi naši
Moštvo iz Conegliana Veneta, s Katerim se bodo drevi spoprijeli Jadraijovi košarkarji, je nastalo na ruševinah nekdanjega Stefanela, ki ]e v končnici prvenstva 1984/85 klonilo pred Jadranom TKB v boju za napredovanje v takratno B ligo.
Ko se je tekstilni mogotec Stefa-nel resneje približal košarki in prevzel pokroviteljstvo tržaškega prvo-ngaša, se je začel zaton dotakratne-ga drugoligaša iz Conegliana, ki je Postal neke vrste podružnica tržaš-Kega Stefanela. Sredina za dozorevanje mlajših za prvoligaške spopa-ne se nepripravljenih igralcev, oziroma izhod za vse tiste košarkarje, k! so bili za tržišče nezanimivi za prvoligaške potrebe pa neustrezni, reh nekaj zadnjih sezon smo bili Priča pospešenemu padanju ekipe iz u-onegliana, ki je trenutno v letoš-ojem tretjeligaškem prvenstvu na panjem mestu na razpredelnici
danimi in prejetimi koši -134, k.č Pomeni, da je Conegliano povprei oo izbugljal tekme skoraj s 17 to; Kami zaostanka.
Na videz bi morali torej biti ml ju neizkušeni igralci Conegliana 1. hrii, en /modrih bojevnikov«, ki s , rzkone željni revanša po neposn \c!jem Koncu nedeljske tekme rumu. Prav zaradi izrazito čustvi ega naboja, ki je jadranovce pn Zel po nedeljskem »neverodosto
v It?e. z doslej najslabšo posta letošnjem prvenstvu mnogo ve' 7°r^.en' kot bi to lahko izhajalo 9°lj statističnih podatkov, ki n Pfotniku tudi teoretično ne dopi caJo nobenih možnosti, vajeni smo vzporejanja iger čla ega in mladinskega Jadranove'
krat3 in res ne bi hoteli' da ie e darna in verjetno neponovljiva i
neišu/3 ePizoda prinesla s seboj n ti , x Posledic psihične narave, k< SVQ?Cuda so Vatovčevi fantje utrpi ske Poraz v državnem mladi der^k?revenstvu' ravno dan po i S ...i?61361!1- .	že
n°vcev in tak občutek smo epilog ohranili tudi v \ razni ^izkušenosti smo se tudi češ « x in verjetno se je treba nočeš sprijazniti z dejstvom,
se bo morala sedanja generacija Jadranovih košarkarjev še nekajkrat temeljito biti po prsih zaradi lastnih naivnosti. Pomembno pa je, da se občutka krivde ne vlečejo za sabo v nedogled.
Delno zaskrbljujoča je tudi zdravstvena situacija Vatovčevih varovancev: Čuk si je opomogel od poškodbe, in bo drevi zanesljivo na igrišču. Tako kot Pregare, ki ga pa bolečine v hrbtu resneje prizadevajo in ovirajo tudi pri najbolj enostavnih gibanjih.
Oba pa sta v četrtek igrala trening tekmo z ekipo Latte Carso in z njunim odprinosom je bil trener Valter Vatovec tudi povsem zadovoljen. Sploh pa so iadranovci na tem srečanju igrali zelo zanesljivo in je upati, da bi tak nastop ponovili tudi drevi, saj želijo čimprej popraviti spodrsljal iz Cussignacca.
Srečanje med Jadranom TKB in Coneglianom bo drevi v tržaški športni palači, s pričetkom ob 21. uri.
(Cancia)
Na sliki (foto Križmančič); jadranovec David Pregare med prodorom na koš, na levi (s št. 15) pa Aleks Smotlak na domači tekmi proti ekipi Soivay iz Tržiča
Pet Krasovih namiznoteniških igralcev bo danes in jutri nastopilo na državnem mladinskem turnirju v Ascoli Picenu. V spremstvu trenerja Matjaža Šercerja so že odpotovali na kraj dogajanja, saj se danes ob 9.00 začnejo prve tekme pionirskih dvojic. Kras bosta v tej kategoriji zastopali Katja Milič in Erika Radovič, ki bosta ob 11. uri nastopili tudi posamezno. V nedeljo bodo na vrsti mladinci Biserka Simoneta, Monika Radovič in Marjan Milič.
Turnir za osnovne in nižje srednje šole
Namiznoteniška komisija pri ZSŠDI je razpisala drugi namiznoteniški turnir za osnovne in nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem. Tekmovanje bo danes v Športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 14.30. Prijavijo se lahko vsi učenci, oziroma dijaki rojeni od 1977 do 1982. Tekmovalo se bo ločeno po spolu, posamezno v treh kategorijah: cicibani (letniki 1982 do 84), mlajši pionirji (letniki 1980/81), starejši pionirji (letniki 1977 do 79). Kdor se še ni prijavil v šoli, lahko to stori na kraju tekmovanja pol ure pred pričetkom. (J. J.)
Medtem ko bo Sloga Koimpex gostovala pri solidnem Ghemarju iz Piove di Sacco
Borovke doma z vodilno Latisano
Za pristaše naših dveh odbojkarskih državnih ligašev bo tudi ta konec tedna (po neponovljivem spektaklu na openskem derbiju) zelo zanimiv.
»Stanje pripravnosti« velja tokrat zlasti za Borove navijače. Varovanke trenerja Kalca bodo namreč gostile nič manj kot vodilno Latisano, ki po samih štirih kolih že sameva na vrhu lestvice s polnim številom točk. Morebiten uspeh proti temu nasprotniku bi lahko označili kot pravi podvig, hkrati pa bi borovkam omogočil, da se znova dokopljejo do vrha lestvice, ki se jim je izmuznil po (doslej edinem) domačem porazu s Kennedy-jem. Latisana je v tem uvodnem delu sezone potrdila sloves glavnega favorita v boju za napredovanje, ki so ji ga pripisovali domala vsi poznavalci razmer v ligi. Nedvomno velja, da Furlanke prihajajo v Trst s trdnim namenom, da svoje začetne zmagovite serije ne prekinejo, a ni upati, da
bi borovk podcenjevale, saj v taboru furlanske šesterke drevišnje gostovanje (po pisanju furlanskega tiska) označujejo kot težko. V C-l ligi sta se ekipi doslej pomerili štirikrat, pla-ve pa so zmagale le enkrat in sicer v povratnem srečanju pred dvema sezonama. Ekipi sta med sabo igrali tudi letos v okviru zveznega pokala, Latisana pa je zmagala obakrat, vendar v povratnem srečanju na »1. maju« ji je to uspelo šele po tie brea-ku.
Na dlani je, da bodo morale plave drevi igrati na višku svojih sposobnosti, saj zna njihov nasprotnik maksimalno izkoristiti vsako napako, razpolaga s prodornimi in masivnimi napadalkami, ima odlično podajači-co, odlikuje pa se tudi v bloku. Ker se ekipi med sabo dobro poznata je trener Kalc za to srečanje pripravil nekaj taktičnih različic za napad, da bi presenetil nasprotnikovo obrambo.
Škoda, da kapetanka Nacinovijeva zaradi mrzlice med tednom ni mogla trenirati, vendar pa smo prepričani, da bo s svojo izkušenostjo znala nadoknaditi pomanjkanje prave kondicije.
Slogašice pa bodo drevi igrale v gosteh v kraju Piove di Sacco pri Padovi proti Ghemarju, ki ima na lestvici šest točk, se pravi dve več od vzhodnokraške ekipe. Ghemar je doslej izgubil samo v Dolu, doma pa je še nepremagan. Za Ghemar je pred sezono veljala ocena, da sodi med boljše šesterke v ligi, čeprav je ta ekipa letos izgubila svojo standardno podajačico. Doslej so Padovanke premagale Cervignano (3:0), Gamatex (3:2) in Montecchio (v gosteh s 3:2), se pravi ekipe, ki naj bi po kakovosti sodile v spodnji razred, zato je prava moč Ghemarja še nepoznana. Slogašice na tej tekmi res nimajo kaj izgubiti. Slovenske odbojkarice so doslej povsem izpolnile pričakovanja, že na
težkem gostovanju pri Conadu iz Vil-lorbe so bile na robu podviga, zato tudi drevi puške ne gre vnaprej metati v koruzo. Žal pa se tekme ne bo mogla udeležiti Martina Ukmar, ki si je na treningu zvila gleženj. Odsotnost močne napadalke je seveda za Slogo Koimpex precejšen hendikep, a trener Peterlin ima k sreči več možnosti, da jo ustrezno nadomesti.
Trener Ghemarja Patella nam je o drevišnjem srečanju povedal sledeče: »O Slogi ne vem nič konkretnega, razen to, da ima izkušeno podajačico (Grgičeva op. ur.). Kar se nas tiče si v letošnji sezoni ne delamo velikih iluzij. Važno je, da čimprej zberemo dovolj točk za obstanek. Računamo pa, da jih bomo zbrali predvsem doma. Jutri (drevi op. ur.) bomo nastopili v popolni postavi. Upam, da bomo igrali bolje, kot prejšnji teden v Mon-tecchiu, ko smo sicer v tie breaku zmagali, a smo že izgubljali s 14:10.«
(ak)
^ deželnih ligah tudi tekma Bor Agrimpex - Valprapor Imsa
Na Alturi prvi letošnji derbi
bo n	deželnih odbojkarskih lig
Drolc ■Vrsb Prvi slovenski derbi. V Dam x te*ovadnici na Alturi se bosta rila , 'N Pričetkom ob 20.30, pome-Va] tretieligaša Bor Agrimpex in Zdai I3^0^ ^msa- Obnovljena bo tako in rL2e nf Kaj letna tradicija zanimivih ProrirPe\lb dvobojev, po katerih pa je tja nost Ponavadi na strani gostite-
V
Dpa 1 ?ari^Kem taboru so nam sicer za-deca Jr3	razmišljajo o uspelem
Pia o -	' sai se njihova forma vz
Prhat r ?ler Priča tudi uspeh s 3:1 (P/VV KTSki teKmi s C-1 lirrašpm M
Trstu
(Pav ki . ■ —-—* ^ v ' iAyti3Giii,'ioj,,
cer v -p lsonia)' Valprapor Imsa si-PostavirSl;U ne bo nastopil v popolni \Vaitp 'n53^ bo zanesljivo odsoten Pastor, t™ič, vprašljiv pa je tudi hrbet*3 ^3Uriz!a SuPerge, ki ga boli Kakor c Precejšnjim olajšanjem vse-let°s	dejstvo, da se derbi
uiaju o° odvijal v »balonu« na 1.
cejšjjj b°ru pričakujejo tekmo s pre-jirn rte ?>0Kojnostjo. Zavedajo se, da Uspeh, vr° r/ahK°, a so prepričani v Pašno in vi tednom so trenirali us-bi, ie hariJf (trenutno) popolni zased-
}a mrzifP619119 Stančiča se je loteva-zamori l3 ^ dvoma, da derbija ne vest, da . • Borovce je razveseljila 0Perarho Tudes uspešno prestal ?e9 na vž n? da bi bil potreben po-r°v center26*1, taK° da bo močan Bo-Počitnirxm33red Pred novoletnimi sPrva kazalo 116 *>3 ^e*e marca, kot je
h°do kmai odtali trije naši tretjeligaši 9ostiiaytraV domet. 01ympia CDR bo Ni za slav,askl Kozzol, ki bi ga ozna-m brez tr,/t9axtekmeca (na lestvici je
lir^rez tnNr x	cl-a pia lestvici je
113 ni iorei 3ePrav v prvih treh ko-Protrvii,31, z kdove kako močnimi il:
•
Hlko	Pa verjetno spada v »lo-
tla:
s
°dličnn •' ne dr prejšnjo soboto 3vcev kar910 P°šteno namučil bo-Uko derh;- P3 verjetno spada v »lo-/T varoDlJa<<' Trener Jakopič je svo-tv!a9ajo "nceni zadal nalogo, da in?s*ei GoH*Pr*hodnjih treh tekmah.
bii„ ajem ,Za vzPon proti varnejšim v tabop’^66, Ned tednom je
DkiaVstvenerU Olvmpie nekaj težav ka PKa drevf 3arave, a upati je, da bo b° seVednflaf °Pila popolna (manj-a težje poškodovani Šfi-
Aleš Feri (Valprapor Imsa)
ligoj). Med gosti bo manjkal diskvalificirani Impelizzeri.
V ženski konkurenci vsi nestrpno pričakujejo prvo zmago Agoresta Posojilnice Sovodnje, ki bo gostila Prato. Furlanke so prav tako še brez točk in so po splošnem mnenju slabe. Upajmo le, da prevelika želja po zmagi ne bo izdala Gejevih varovank.
Sokol Indules, ki se vztrajno vzpenja po lestvici, bo v Nabrežini skušal pripravil past solidnemu Casarsi. Obe ekipi imata po šest točk in sta doslej izgubili samo z vodilnima (so-kolovke v Cordenonsu - 1:3, Casarsa pa v Martignaccu - 0:3). Na dlani je, da je tekma za varovanke trenerja De Waldersteina zelo pomembna. Ponovna zmaga bi prispevala k še dodatnemu utrjevanju zavesti, da lahko Nabrežinke v letošnji sezoni odigrajo zelo vidno vlogo, če se pač tudi same prepričajo, da ni zanje nihče nepremagljiv. Težav v ekipi ta čas ni, danes bi morale igrati vse.
Soča Sobema bo v D ligi igrala v Fiume Venetu. Tamkajšnji Bo Frost
je v dosedanjih štirih tekmah premagal le Prevenireja iz Trsta (ki pa ima na lestvici dve točki več) in za Sočane ne bi smel biti nepremagljiva ovira. Prava moč slovenske ekipe je še vprašljiva, saj so fantje zaradi zakrpanega koledarja (po odpovedi dveh ekip) imeli že dva prosta dneva, toda vtis je, da se bodo Goričani letos vendarle izognili trnovi (in brezuspešni) poti za obstanek, ki je označevala prejšnje sezone te ekipe v če-trtoligaški konkurenci. Drevi bo spet nastopil standardni tolkač Pavel Černič, ki ga v nesrečno izgubljenem srečanju s tržaškim Volley Clubom ni bilo.
Kontovelke se podajajo na gostovanje v Humin. Al Ledra je štartal s skritimi željami po napredovanju v C-2 ligo, a je po dveh uvodnih zmagah v gosteh po vrsti izgubil z OMA in pa z Martignaccom. Huminska še-sterka je zabredla v težave, zlasti potem, ko je ekipo nenadoma zapustila Laura Burba, ena od veterank. Za Kušarjeve varovanke je drevišnja naloga še posebej težka, kajti Humin-čanke si ponovnega poraza res ne morejo privoščiti in bodo zato verjetno dale res vse do sebe. Po drugi strani pa drži, da naše igralke nimajo kaj izgubiti in lahko zato zaigrajo povsem sproščeno.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo danes, 1. Jutri 2. decembra v dolinski telovadnici. Danes od 14. do 19. ure; jutri od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. Zbiranje opreme bo v ponedeljek, 26., in torek, 27. novembra, od 19. do 20.30.
SK BRDINA
priredi 3. 4. in 5. decembra SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME istočasno s knjižnim sejmom, ki ga organizira openska knjižnica »P. Tomažič in tovariši«. Urnik sejma od 16. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah.
SK BRDINA
organizira od 22. do 29. decembra zi-movanje na Rogli. Vpisovanje na sedežu vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure. Informacije po tel. 212936.
|	domači šport - domači šport
DANES
SOBOTA, 1. DECEMBRA 1990
ODBOJKA
ŽENSKA C-l LIGA
20.30	v Trstu, šola Suvich: Bor Elpro Cunja - Foče Colori Latisana; 21.00 v Piove di Saccu, Ul. Petrarca: Ghemar - Sloga Koimpex
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v Trstu, na Alturi: Bor Agrimpex
-	Valprapor Imsa; 20.30 v goriškem Slovenskem športnem centru: 01ympia CDR
-	Rozzol
ŽENSKA C-2 LIGA
20.00	v Sovodnjah: Agorest Posojilnica Sovodnje - Solvepi Prata; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Casarsa
MOŠKA D LIGA
20.00	v Fiume Venetu, Ul. San Fran-cesco: Bo Frost - Soča Sobema
ŽENSKA D LIGA
20.30	v Huminu, Ul. Čampo: Al Ledra -Kontovel
DEKLICE
17.00	v Miljah, Ul. D'Annunzio: Zaule Rabuiese - Sokol Indules
KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
21.00	v tržaški športni palači: Jadran TKB - Conegliano
PROMOCIJSKA LIGA
18.15 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Kontovel; 18.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom Gometal - Goriziana
DRŽAVNI KADETI
20.00	v Trstu, Ul. Visinada: Latte Carso
-	Kontovel
DEŽELNI KADETI
16.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom - ITC; 18.00 v Trstu, šola Da Vinci: Ferroviario - Bor
NARAŠČAJNIKI
16.00	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco
-	Kontovel; 16.00 v Dolini: Breg - Santos;
17.30	v Trstu, Ul. Frescobaldi 23: Poggi basket - Bor
NOGOMET
UNDER 18
14.30	v Miljah: Fortitudo - 'Primorje; 17.15 v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Breg
NAJMLAJŠI
15.30	v Muši, igrišče Vecchio: Mossa -Juventina
CICIBANI
15.00	na Proseku: Primorje - Bor
MLAJŠI CICIBANI
15.00	v Trstu, Ul. Costalunga: Costa-lunga - Bor
ROKOMET
ŽENSKA C LIGA
19.00	v Zgoniku: Kras - Coletti Treviso
JUTRI
NEDELJA, 2. DECEMBRA 1990
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Tamaiu, Ul. Giovanni 23: Tamai -Juventina
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku: Primorje - Pro Ro-mans; 14.30 v Gorici: Audax - Vesna;
14.30	na Padričah: Gaja - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Vermeglianu: Vermegliano -Sovodnje; 14.30 v Repnu: Kras - Begliano;
14.30	v San Pier dlsonzu: Isonzo - Mladost; 14.30 v Dolini: Breg - Don Bosco;
14.30	v Trebčah: Primorec - Stock
NARAŠČA TNIKI
10.30	v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Gradese; 10.30 na Proseku: Primorje - Costalunga; 10.30 v Dolini: Breg - Do-mio; 10.30 v Bazovici: Zarja - SanfAn-drea
NAJMLAJŠI
9.00	na Proseku: Primorje - Domio;
10.00	v Trstu, igrišče Campanell: Campa-nelle - Zarja
ZAČETNIKI
9.30	v Domju: Domio - Zarja; 9.30 v Ločniku: Lucinico - Sovodnje-, 12.00 v Trstu, igrišče Campanell: Altura - Primorje
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
15.00	v Nabrežini: Sokol - Barcolana
DRŽAVNI KADETI
11.00	v Trstu, Šalita Zugnano: Santos -Bor Radenska
DEČKI
10.30	v Nabrežini: Sokol - Bor; 11.00 na Proseku: Kontovel - SGT
ODBOJKA
MLADINCI
9.30	v Trstu, Ul. Zandonai: Pallavolo TS - Sloga Sagor; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Volley Club
MLADINKE
11.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -
DEČKI
11.00	v Repnu: Sloga - Teknoprogres;
15.30	v Ronkah, Ul. F.lli Cervi: ACLI -01ympia
DEKLICE
9.00	na Opčinah: Sloga B - OMA; 9.30 v Trstu, Montecengio: CUS A - Bor Friu-lexport A; 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport B - Kontovel
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
11.00	v Zgoniku: Kras Trimac - Tassina Rovigo
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
sobota, 1. decembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. RIstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar

Član italijanske zveza časopisnih založnikov FIEG
Nova »socialistična obleka« in zmaga na volitvah nista rešili bolgarskih komunistov
Bolgarija zašla v težko politično krizo zaradi nestrpnostni svojih političnih sil
SOFIJA — Bolgarska socialistična Vlada je morala kloniti pred ostrimi uličnimi pritiski, kljub temu da je po junijskih večstrankarskih volitvah imela v parlamentu prepričljivo večino. Tako »zakasnelo rušenje komunizma« z neparlamentarnimi sredstvi odpira marsikatero vprašanje. Nekateri trdijo, da je to zgovoren dokaz, da demokratična pravila niso univerzalna in obvezujoča za vse čase in za vse sisteme. Drugi spet trdijo, da fasadne spremembe komunističnih režimov prej ali slej povzročijo nezadovoljstvo in proteste med ljudstvom, ko spozna, da so ga na volitvah v bistvu opeharili.
»Svoje politične kariere ne bom prekinil, odstopil sem, da bi v državi preprečil kaos in nelegalnost,« so bile prve besede sedaj že bivšega bolgarskega premiera Andreja Lukanova. Taka izjava nesporno dokazuje, da je minilo obdobje, ko je za časa Živkova vsak odstop avtomatično pomenil tudi konec politične kariere.
Večmesečni trmasti poskus Lukanova, da kljub težavam in blokadam skuša omogočiti nemoteno delo vlade, ki ji je* načeloval od začetka leta, je trčil ob nepredvidljivi zid »državljanske neposlušnosti«. Kar opoziciji ni uspelo prejšnji petek, ker je večstrankarsko Sobranje zavrnilo nezaupnico, je tokrat uspela ulica s stavko, mitingi in demonstracijami.
Padec Andreja Lukanova v Bolgariji ni presenetil nikogar, saj je sam premier večkrat navajal, da enobarvna vlada v bolgarskih razmerah nima bodočnosti. Politične opazovalce je presenetilo predvsem dejstvo, da je Lukanov tako hitro vrgel puško v koruzo. Nedvomno je položaj v Bolgariji do skrajnosti zapleten. Ustanovitev »narodne vlade mirnega prehoda v demokracijo« bo vse prej kot lahka zadeva, ker sta se v Bolgariji ustvarila dva nasprotna bloka, socialistični in opozicijski, ki ne uspeta najti skupnih izhodišč, predvsem ker so socialisti v defenzivi in preveč vezani na stare metode stalinistične oblasti.
Kardinal Poletti o kontracepciji: Brez spolnih odnosov je najboljši način
BARI — V nekem prijaznem kraju pri Bariju so se zbrali duhovniki, psihologi in sociologi, da bi s strogo katoliško etiko pripravili načrt februarskega praznovanja »dneva za življenje«. Kardinal Poletti je v svojem posegu strnil misel vseh, ki' so se zbrali na simpoziju. Dejal je, da so spolni odnosi nekaj, kar po naravni poti privede do spočetja.
Zato je izključil sleherno možnost, da bi katoliške družine (če so seveda pravoverne in dosledne) segale po takih pripomočkih, ki naj bi preprečevali nosečnost. Poletti je sicer poudaril, da je Cerkev odločno za naravne metode kontracepcije. V skupino dovoljenih metod so coitus interrup-tus, preštevanje dnevov in luninih men, predvsem pa stoodstotno gotovo sredstvo, ki je učinkovito tudi proti aidsu, to je življenje brez spolnih odnosov z partnerjem. Po Polettijevem mnenju je to znak »kulturnega napredka«.
Skrb za malo in veliko potrebo
£\
Zmagoslavje Bolgarov po Lukanovem odstopu
(Telefoto AP)
TOKIO — Na Japonskem, deželi dehtečih češnjevih cvetov, zaseneženih ognjenikov, biserov v morski vodi in skrbno negovanih bonsaiev, živi svetovno znani antropolog Hideo Nišiota. Prav pred kratkim je učenjak izdal knjigo, iz katere je razvidno, kako zelo so mu pri srcu težave sočloveka in kako prizadeto skrbi za njegove potrebe.
Potrebe pa ga zanimajo do take mere, da je prav najbolj intimnim funkcijam človeškega organizama posvetil študijo, ki bi v prevodu zvenela več ali manj tako: »Svet, ki ga gledamo iz stranišča«. Nišiota je moral marsikatero uro prečepeti na straniščni školjki ali vsekakor kje v bližini, saj je celo izračunal, koliko časa potrebujejo japonski moški in ženske, da opravijo »malo potrebo«. V imenu znanosti in napredka bomo tudi mi navedli te dragocene podatke. Japonci lulajo 31,7 sekunde, Japonke pa potrebu-
jejo kar minuto in 33 sekund.
Nišiota je analiziral tudi obnašanje vseh nas, ko smo na stranišču. Nikar ne mislite, da se prav vsi spoznamo na toaletni papir. Samo tretjina svetovnega prebivalstva izbira med različnimi variantami krpice iz celulozne mase. Več kot polovica Zemljanov pa še vedno sega po naravnih nadomestkih, kot so lahko listje, vrvi (?), voda, pesek (!) >n. kamenje. Strokovnjak je tudi odkril, da so ženske večji porabniki toalet papirja, to pa zato, je ugotovil preudarni Nišiota, ker ga morajo rabiti vsakič, ko gredo na stranišče. Še dobro, da nam je zagonetno uganko toalet papirja razodel japonski mojster! Morda ga bodo nagradili z Nobelom za logično sklepanje, saj je v knjigi zapisal celo to, da ženske ogrožajo naravo, ker pač morajo samo za njihove nežne ritke požagati nič koliko dreves...
J ...iši

ŽELITE BITI O V$EM OBVEŠČENI ZGODAJ ZJUTRAJ?
BI RADI BRALI DNEVNIK ZE OB JUTRANJI KAVI?
Sl ŽELITE VESTI, KI JIH DRUGI ČASOPISI NIMAJO?
PREBIRATE VČASIH NAŠ DNEVNIK?
STE KDAJ POMISLILI. DA BI SE NAROČILI NA
SAJ BOSTE VES DECEMBER PREJEMALI NAŠ DNEVNIK BREZPLAČNO.
Ne odpovejte se ugodnosti in nam sporočite svoj naslov med 8. in 12. uro na telefonsko štev. 7796-331 v Trstu ali 535723 v Gorici.
Že naslednje jutro bo časopis na vašem domu!