r i (loroulu dnevnik ^ iT Združenih državah _ Velja za yse leto - . . $6.00 0 Za pol leta.....$3.00 1 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS l The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays g and legal Holidays. Ust slovenskih. delavcev v Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 232. — ŠTEV 232. Entered m* Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 3, 1931. — SOBOTA, 3. OKTOBRA 1931 VOLUME XXXTK. — LETNIK »XXI«. ANGLEŠKI RADIKALCI PRETE VLADI Z NASILJEM NOVI POULIČNI SPOPADI MED NEZAPOSLENIMI IN POLICIJO V MESTU GLASGOW Demonstranti so hodili od trgovine do trgovine ter povzročili v središču mesta veliko paniko. — Aretiranih je bilo nad petdeset oseb, ki so se na vse kriplje ustavljale aretaciji. — V borbi med lačnimi nezaposlenimi in policijo so igrale kon-servne škatlje, sklede in lonci važno vlogo. — Trgovci imajo ogromno škodo. GLASGOW, Anglija, 2. oktobra. — Mesto Glasgow je bilo danes zopet pozorišče divjih nemirov. Nezaposleni so pobijali šipe v izložbah ter plenili razstavljeno blago, predvsem živila. Danes se ni vršilo nobeno zborovanje, toda demonstranti so hodili od trgovine do trgovine ter povzročili v središču mesta splošno paniko. Nemiri so se začeli ob osmih zveečr, ko je policija napadla tisočglavo ljudsko množico, ki se je zbrala pred sodnijskim poslopjem. Skoro istočasno so izbruhnili kravali v Gallow-gate, Glasgow Cross in drugih delih mesta. Policisti so se vozili na tovornih avtomobilih iz kraja v kraj ter poskušali napraviti mir. Policisti so aretirali nad petdeset nezaposlenih, ki so se pa aretaciji odločno ustavljali. Nekateri so se enostavno vrgli na tla ter bili z rokami in nogami okolu sebe. Dasi so bili nemiri zatrti, je bilo še pozno večer opažati v mestu veliko napetost. Sinoči se je vršila velika demonstracija na Glasgow Green. Udeležilo se je nad petdeset tisoč nezaposlenih. Medtem, ko je imela policija z demonstranti največ opravka, so začela prihajati na policijsko stražnico poročila, da so začeli nezaposleni pleniti trgovine. Policisti na konjih so se podali v označeno smer ter naleteli na stotine lačnih delavcev, ki so razbijali šipe v izložbah ter vlamljali v trgovine. Delavci se niso dali tako zlepa ugnati v kozji rog, ampak so začeli policiste obmetovati s konservami, hlebci, skledami in drugo posodo. Ko se jemnožica razkropila, so bile ceste take kot bi jih kdo z jedili posul. Dosti huje je bilo pri nočnem kravalu. Nezaposleni, moški in ženske, so se zoperstavljali policijskim krepelcem z železnimi palicami, steklenicami, kladivi in sekirami ter metali na policiste iz stanovanj razno pohištvo. V družbi demonstrantov je bil aretiran tudi delavski poslanec John MacGovern, ki se bo moral jutri zagovarjati zaradi kalitve miru. LONDN, Anglija, 2. oktobra. — Skupina škotskih laboritov je danes protestirala v parlamentu proti stališču, ki ga je zavzela policija napram nezaposlenim. V njihovem imenu je govoril David Kirkwood. — Sam bom šel v Glasgow, — je dejal, — in izzval postavo. Zgoditi se more le dvoje: ali boste vi vzeli naša življenja, ali bomo pa mi vzeli vaša. Kaj res mislite, da bomo mirno gledali, ko boste pretepali naše ljudi? Lindbergh je komaj ušel smrti 750 MILIJONOV ZA MORNARICO Republikanska senatorja Hale in Britton bosta zahtevala od kongresa ogromno vsoto za mornariške svrhe. WASHINGTON. D. C., 2. okt. Na konferenci senatnega odseka za mornariške zadeve so prišli včeraj do zaključka, da je treba dovoliti sedemsto petdeset milijonov dolarjev za gradnjo novih ladij in za popravo starih. Republikanska senatorja Hale iz .Maine in Britten iz Illinoisa bosta stavila tozadevni predlog v prihodnjem kongresnem zasedanju. Ta program je bil objavljen takoj zatem, ko je senator Borah v dolgem govoru proslavljal predsednika Hooverja, naj se zgradi v tekočem fiskalnem letu šest kri-žark manj. Mornariški svet pravi, da je treba do skrajnosti izrabiti pogoje londonske mornariške pogodbe ter zgraditi čimvecjo mornarico. GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga I VEČ MOŠKIH KAKOR ŽENSK Značilno poročilo urada za ljudsko štetje. — V Clevelandu in Chicagu je dosti več-moških kot žensk. WASHINGTON*, D. C.. 2. okt — Največjo priložnost, da dobijo moški v letu 1932 neveste, imajo v Nashville. Tenn., medtem ko bo dekletom v Gary. Ind., zelo slaba predla. V tem smislu je urad za ljudsko štetje izdal svoje poročilo. V Gary, Ind. pride na vsakih 10 žensk 119.1 moških, v Nashville pa samo 87.8 moških na 100 žensk. V naslednjem so označena mesta po številu moških v primeri z ženskami: Flint, Mich., 106.5 proti 100 ženskami, v vseh Združenih držav pride 202.5 moških na 100 žensk. V naslednjih mestih je več moških kot žensk : Akron, O., Camden, N. J., Canton, O., Chicago, 111., Cleveland, O., Detroit. Mich., Duluth' Minn., Elizabeh, N. J., Flint. Mich., Ga-n* Ind.. Jersey. IN. J., Milwaukee. Wis.. Newark, N. J., New-York, N. Y.. Norfolk. City, Oakland, Cal. J. PISHLER UMRLPRlCA UMORA BEN C0LLINGSA V bolnišnici v Duluth, Minn., je umrl dolgoletni glavni tajnik .Jugoslovanske Katoliške Jednote, Mr. JOSEPH PISHLEK. Zavzemal je odlično mesto v slovenskem društvenem življenju ter je bil znan po svoji delavnosti in točnosti. Podrobnosti iz njegovega življenja, bomo objavili pozneje. ŽALOSTNA SLIKA SEDAJNE DOBE Oče gre v pekarno prosit kruha. — Njegova prošnja zavrnjena. —Hoče vzeti kruh s silo. —Tragedija. Ali je mož opravičen ukrasti živež za svojo lačno ženo in o-troke ? Ne, pravi postava! Da, pravi usmiljeno srce. In tako mislijo tudi sosedje Mrs. Henry McNair in njenih treh otrok, ki so sami ostali doma, medtem ko je bil MecNair vlečen v zapor, ker je za svojo lačno družino hotel dobiti kruha brez denarja. MoNairov položaj je pa še tem bolj resen, ker je nek uslužbenec Larson Bakery vsled strahu na mestu umrl; zadela ga je srčna kap. Tako je sedaj McNair pod obtožbo uboja. Ves obupan je šel McNair v Larson pekarno prosit kruha. Ko mu ga niso hoteli dati, je potegnil dolg1 nož ter hotel s silo vzeti kruh. V tem trenutku je pekovski uslužbenec Thorsen padel mrtev na tla. Ta nepričakovana tragedija je pekovske pomočnike tako razjarila. da so skočili na McNaira, ga premagali in držali, dokler ni pri-I šel pred sodnika, j In ko se je vse to godilo je nje-J gova družina željno pričakovala j očeta, da jim prinese kruha. Državni pravdnik je našel pričo umora. — "Utopljeni" Smith je živ. — Mrs. Collings je šla v Florido. EINSTEIN PRIDE ZOPET V V AMERIKO BERLIN, Nemčija, 2. oktobra. Sloviti nemški učenjak, profesor Albert Einstein, bo sredi oktobra odpotoval iz Nemčije in bo prišel v Ameriko, da bo vodil opazovanja na observatoriju v Pasadena. Cal. STAMFORD. Conn., 2. oktobra. — Drž. pravdnik v Suffolk County je našel pričo, ki je videla skrivnostne dogodke na jahti Penguin in kako je bil Collings umorjen in vržen v morje. Mrs. Collings pa se je sinoči odpeljala v Davtona, Fla., da si ogleda dr. Kitehieja in njegovega sina. ki se nahaja v zaporu pod obdolžbo, da sta umorila Colling-sa. Pomožni državni pravdnik Arata je izjavil, da je bil kapitan vlačilne ladje Henry Steers, Hal-var Halvarson, blizu jahte Penguin ono noč in je postavil ves dogodek popolnoma v drugo luč. Razun, da je Ilalverson videl nekaj skrivnostnega, kar se je zgodilo na jahti, noče pravilnik Arata izdati natančnejših podatkov. — Njegov popis tragedije iz-premeni vse, — je rekel Arata. — dal nam je nekaj pojasnil, ki nam bodo pomagala, da dobimo morilca. Vlačilna ladja Ilenrv Steers je bila na potu iz North porta v New-York v noči 9. septembra in kapitan je bil ob času umora na svojem mostiču pri opazovanju. William Zejra. ki živi v liloom-field. X. J., je sinoči priznal, da je on "William Smith", ki ga pogrešajo v Nor walk. Conn, in če-gar truplo je bilo po mnenju sodišča splavljeno na breg Long Beaeh v bližini kraja, kjer je bil zvršen brutalni umor na Pengui* nu. Zepra pravi, da pozna dr. Rit-chiejevo družino, da pa ni ničesar vedel o Collingsovem umoru, ker le redkokdaj bere časopise. Mrs. Ritchie mu je iz Davtone pisala pismo naslednje vsebine: — Moj mož zopet uživa morfij. Moj Bog. kaj naj naredim ? Kot pravi Zepra, je Ritchie izgubil $60.000. ko je propadla neka banka v Floridi. Kadar je Ritchie rabil morfin. ni bilo mogoče ž žnjim izhajati. NJEGOV AEROPLAN SE JE PREVRNIL NA REKI JANGTSE HANKOW, Kitajska, 2. oktobra.—Slavni ameriški letalec Charles Lindbergh, njegova žena Anne in dr. P. Z. King, ki je član kitajske komisije za poplavijence, so se danes le s težavo rešili. Ko se je dvignil Lindberghov enokrilnik z reke Jangtse, se je prevrnil, in vsi trije so padli v umazano vodovje. KRST MUSSOLNUEVEGA VNUKA ODPRTA MAJNA HAZEJ/TON Pa., 2. oktobra. — J Antracitni premogovnik blizu Oneide. ki je bil zaprt od decern-' bra, je bil danes zopet odprt. 260 premogarjev je pričelo delati prvi dan. Drugi rudniki bodo v kratkem tudi odprti. SESTURNI DELAVNIK WASHINGTON', D. C., 2. okt. Šesturni delavnik, ki je vpeljan že po mnogih kemičnih tovarnah. ŠANGHAJ, Kitapska. 2. okto- je odobril predsednik Hoover v bra. — Danes je bil krščen sin , namenu, da bo moglo več ljudi de-Mussolinijeve hčere Edde in njenega moža grofa Galaazzo Ciani, ki je italijanski posfcnik v Šang-liaju. Krstili so ga: Saborizio, Con-stanzo, Benito Ciano di Cortelaz-zo. lati. ADVERTISE in "GLAS NARODA" WM1NS0N0V 'NAUTILUS' Včeraj se je vrnil s parnikonr "Berengaria" Arthur O. Blninberg iz Bronxa. N*. Y., ki je bil kot prvi električni izvedenec dodeljen Wilkinsovi ekspediciji proti severnemu tečaju s podmorskim čolnom Nautilus. Po Blumbergovem mnenju, se bodo uresničile Wilkinsove sanje priti s podmorskim čolnom pod ledom na severni tečaj, samo da bo na razpolago dober podmorski čoln. — Nautilus nas je zelo razočaral. Stropi so nam vedno nagajali. Glavni inžinir Ralph B. Shaw nas je večkrat spravil iz velike zadrege, — pripoveduje Blum-berg. — Največ preglavice pa nam je delala para v podmornici, ko smo bili 50 čevljev pod vodo. Prepričan sem, da bo prihodnja ekspe-dicija s podmornico imela uspeh, toda ladja mora imeti dvojno steno, da ne pride para v notranjost. Ta nezgoda je napravila konec poletom, ki jih je Lindbergh prostovoljno vprizarjal nad poplavljenim ozemljem. Letalo, ki ima zlomljeno krilo, se nahaja na krovu angleške ladje "Hermes'", ki ga bo odvedla v Sanghaj, kjer ga bodo popravili. Lindbergh je hotel v spremstvu svoje žene in dr. Kinga poleteti nad Tungting jezero, ki se nahaja stodeset milj jugozapadno od tukaj. Ko je napravilo letalo na razburkani reki hiter obrat, se je zlomilo krmilo, in stroj se je ustavil. Lindbergh, njegova žena in dr. King so padli v reko. okoder jih je rešilo moštvo anjrleške ladje "Hermes". Lindbergh se je tako ali tako nameraval vrniti v par dneh v Sanghaj ter od tam nadaljevati svoj polet proti za padu. Kakšni so njegovi bodoči načrti. zaenkrat še ni znano. Nekateri pravijo, da bo poletel preko Južne Azije v Evropo, odtam pa v Ameriko. Današnja nezgoda je bila že druga, ki se je pripetila Lind-berghu izza 21). julija, ko se je podal na pot. Dne 8. avgusta se je moral v velikem viharju spustiti v neki j zaliv ob južne delu polotoka Kam- i čatke. Tudi pri oni priliki se je njegov aeroplan nekoliko poško d o val. BOMBAŽNI KRALJI _SO ZA PIVO NEW ORLEANS, La., 2. oktobra. — Uradniki New Orleans Cotton Stock Exchange so sprejeli resolucijo, ki apelira na kongres, da modificira prohibicijsko postavo in dovoli prodajo lahkih vin in piva. EDISON PEŠA Kot naznanja dr. Hubert S. Howe, Edisonove telesne moči stalno pešajo v dolgem boju proti zavratni bolezni. Dnevno vožnjo z avtomobilom je že pred nekaj dnevi moral o-pustiti. Njegova družina, ki je vedno blizu njegove bolniške postelje, je zelo potrta. Buletin, ki ga je izdal dr. Howe, se gilasi: — Vsled noči brez spanja in počitka je Mr. Edison danes zjutraj slabši. PRINC MIHAEL V LJUDSKI SOU BUKAREŠTA, Romunska, 2. oktobra. — Kralj Ivarol je vpisal prestolonaslednika princa Mihaela v ljudsko šolo v Sinaji. — Brine bo obiskoval šolo skupno z drugimi učenci. SMRTNA KOSA ČUDNO DREVO SALEM. Ore., 2. oktobra. — V domovini je umrla mati zna-Zopet novo čudno drevo je zrast- nega brooklvnskega rojaka Mr. lo in izkušeni vrtnarji ne morejo IjUDVTKA MUCA. Tik pred svo-dognati. kaj bi pravzaprav bilo. jo smrtjo je sprejela od svojega Drevo ima lastnosti vinske trete in ' sina petsto dinarjev, češplje. Nima semena, vonj pa je! Mr. Mucu izrekamo svoje so-prav posebno prijeten. j žal je! jMeglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu« žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4% Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljene« tn*^ v polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo to raj denar doma, teas -rum- i n »daljnih potov In itraikoT. Posebna vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s _ naslovljencev ln tlgom zadnjih poit, kater« dostavljamo' potuje* tel jem v dokaz pravilnega teplatila. Enake povratnice so selo potrebne sa posameznike v slučaje nt-sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat 9 rasnih sUh čajih tudi na sodnljl t stari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. Y, -Telephone T—0180 adl 0381 — [ Gl&a Naroda n and PabltabDd by fOHJUINa, COMPANY (A Corporation) b. qmrttt. TMUL at corporation tad addresses of abore offloers: oft »"fc-«**" New Yertt Ctty. N. Y. OLAS NARODA" iWwtm «f tU« resale) Rreey Day Sundays aad Holidays ■a eelo leto velj« Uet aa Ameriko. Za Nev York aa celo leto $7.00 ki Kanada___$6j»0|Za pol leta------------- •a pol lata fl»"j| Za taoaeqastro sa celo leto-97.00 41 J>0«Zapolleta .43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olaj Naroda" fathaja vsaki dan tmemM nedelj In praznikov. ee n* pdobiujaJo. Denar naj ae bla-pntt poMUatt pa Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da ae nam todl prejftoje blvaUKe naananl, da hitreje najdemo naslovnika.____ "QLU NARODA", til W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelaea 3—3*78 DELAVSKI TRG Uradniki zve«nega depart men t a za delo pazilo zasledujejo razvoje na delavskem trgu- Dosegaj iniajo že dosti poročil, iz katerih je razvidno, da so številne vele-iudiwtrije 338 dolarjev. Nemara se vam čudno zdi, pa je resnično. Ooolidge dobi dva dolarja za vsako besedo, ki jo napiše za javnost. "Saturday Evening Post" je objavila Coolidge-ov članek, v katerem pravi, da bo Hooverja podpiral. C'lanek vsebuje 26t>0 besed. Jaz bi pod takimi pogoji obljubil magari vragu svojo pomoč. In pod takimi pogoji bi pisal tako dolgo, da bi mi prsti odreve-neli. ¥ Tukaj je pa primer današnjo ljubezni. — Ali sem jaz res edini možki, katerega si kdaj ljubila? — je vprašal zaljubljen mladenič kraljico svojega srca. iNekoliko je pomislila in prepričevalno odgovorila : — Ne. edini nisi, pač mi pa izmed vseh še najbolj ugajaš. * Zdravnik je rekel rojaku, ki je prišel po štirinajstih dneh k njemu: — Ne bo nič prijatelj, če se ne boste držali mojih navodil. Že zopet ste pili, dasiravno sem vam zadnjič prepovedal vsako pijačo. Zakaj ste pili? — Zato — je odvrnil rojak — ker sem mislil, da je zdravniška veda v zadnjih štirinajstih dneh že toliko napredovala, da ga smem zvrniti par kozarcev. QUY DE MAUPASSANT: PRVI DEL Odzvonl!o je poldan. Vrata šol-5ke«a poslopja so se odprla; skozenj so pridrvel fantalinl, da oi čim prej prišli na plana. Namestu da hi se hitro razkropili ter krenili k obedu, kakor so delali vsak dan sq se po nekolikih korakih ustavi] i, se 7družili v skupine in se jell iepetaje pogovarjati. Blanchottin sin Simon je bil namreč zjutraj prišel prvič v šolo. Vsi so bili doma slišali govorice o Blanchotta, čeprav ljudje javno n:so. bili ž njo neprijazni, so vendar matere govorile med sabo nekako sočutno in malce prezirljivo o t?j ženi, kar so začutili tudi otroci, ne da bi sploh vedeLi zakaj. Simona samega niso pognali, zakaj nikoli ni prihajal m jd nje in se ž njimi potepal po v^lkih ulicah ali po rečnem obrežju, "ato ni-?o marail zanj; nekam veselo, pomešano z znatnim začudenjem, so sprejeli in *i drug drugemu ixs-navljali besede, ki je je povedal dečko štirinajstih ali petnajstih ltt, ki je tako pretkano mežikal, da je kazalo kakor da še mnogo ve: — Nc veš. .. Simoji.... nima očeta. Sedaj se je tudi Blanchottin sin prikazal na šolskem pragu. Bilo mu je sedem ali osem let Bi! je malce bledikast, ».elo sna*.en in boječega, skoraj nerodnega vedenja. Vračal sa je že k materi, ko so ga skupine sošolcev, ki so neneho-ma šepetali in ga gledali z zlobnimi in krutimi očmi otrok, ki kujejo hudoben udarec, polagoma obkrožile ln ga naposled popolnoma zaprle. Presenečen Ln v zadregi, ne da bi spoznal, kaj mu bodo naredili, je obstal sred med njimi kakor vkcpan. Dečko pa, ki je bil prinesel novico in je bil zdaj poo&ao-]jen zaradi uspeha, ki ga je že dosege1., je vprašal sošolca: — Ti, kako pa se pišeš? Odgcvcril je: — Simon. — Kaj, Simon? — je povzel nekdo. Ves zmeden je otrok ponavljal" — Simon. Dečko mu je 2akričal: — Imenuješ se Simon in še nekaj.... Kaj je tisto!.... Simon. On pa se je držal na jok in oc-govoril tretjič: — Imenujem se Simon. Fantalini so se zasmeiali. Dečko je zmagoslavno povzdignil glas: — Sedaj pač vidite, da nima očeta. Nastala je globoka tišina. Otroke je nenavadna, nemogoča, pošastna reč — deček brez očeta — presenetila; gledali so ga kakor čudno prikazen, kakor nenaravno bitje in čutili so v sebi, da rase prezir njihovih mater do Blanchotte, ki jim je bil doslej nerazloiljiv. Simon se Je bil oprl ob drevo, da bi se ne 2grudil, in stal je, kakor bi ga bila pobila na tla velika, nepopravljiva nesreža. Iskal je, da bi se izrazil. Toda najti ni mogel nobenega odgovora, ki bi bil zanikal fctrahoto, da nima očeta. Naposled jim je ves prsten zakričal na slepo srečo: — Da, imam ga. — Kje Je? — Je vprašal dečko. Simon je molčal; ni vedel. Otroci, ki so bih zelo razgibani, so se smejali, in ti vaški dečki, blUji živalim, so kazali tisto kruto potrebo. ki goni kure, da dokončujejo svoje delo, kakor hitro Je katera med njimi ranjena. Hipoma je Simon opazil malega soseda, sinčka neke vdove, ki ga Je vedno videl, kakor sebe. le z materjo. — Tudi ti nimaš več, — je rekel, — nimaš več očeta. — Da, — Je odvrnil, — Imam ga. — Kje Je? — je hitro nasprotoval Simon. — Mrtev Je, — Je izjavil dečeK s svečanim ponosom, — v grobu ml Je ode. Fantalini so tepetaje pritrdili, kakor da bi dejstvo, da ima njihov sotolec očeta v grobu, fanta povišalo, poniževalo pa tembolj Simona, ki xu imel sploh nobenega o-četa. In nespodobneti, katerih o-četje ao bili po večini zlobneži, pijanci, tat Je in kruti i ženami, so še bolj in bolj stiskali prerivajoč se k njemu, kakor da bi ga hoteli, » Pri SIMONOV OČKA tiskom njega, ki je bil izven zakona. Fantalin, ki je stal Simonu nasproti, mu je pokazal hipoma porogljivo jezik in mu ?abrusil. — Brez očeta, brez očeta! Simon ga je zgrabil z obema lokama za lase, ga brcal s stopa'.i v noge in mu kruto grizel lice. Nastal je velik preetp. Borilca so ločili, Simona pa so tolkli, ga praskali, 3uvaU, ga pobili na tla, kjer se je valjal sredi kroga paglavcev, ki so pritrjevalno ploskali. Kq se je vzdignil in si čistdl podzavestno jopič, ki je bil ves prašen, mu je nekdo za klical: — Pojdi in povej očetu! In Simon je občutil v srcu veliko pobitost. Bili so močnejši od njega, nabi'i so ga in ni jim mcgel ničesar odgovoriti, kajti dobro je čutil, da je resnica, da nima očeta. Ves ponosen se je skušal nekaj hipov boriti s solzami, ki so ga davile. Dušilo ga je, nato pa se je začel jokati brez krika; silno in pri tajeno je ihtel ter se naglo tresel. Tedaj je bruhnilo iz njegovih sovražnikov divje veselje; in samo Po sebi umevno j?, da so se kakor divjaki pri strašnih razvesljeva-njih prijeli za roke in začeli plesati okoli njega kolo, neprestano ponavljajoč: — Brez očeta, brez očeta! K0 bi trenil je Simon nehal ihteti. Zgrabila ga je brezumna besncst. Pri nogah so mu bili kam -ni; pobral jih je in jih z vsemi silami lučal proti svojim mučite -ljem. Dva al trije, ki jih je bil zadel, so kriče pobegnili; in bil je tako strašen, da se je ostalih lotila gre za. Strahopetni — množica se vedno boji obupno ogorčenega človeka — so zbežali in se ran-tepli. Ko je fantek brez očeta ostal sam, se zagnal v tek proti poljem; spomnil se je namreč nečesa in to ga je dovedlo, da je v duhu naredil velik sklep: Hotel se je utopiti v reki. V resnici se je spominjal, da se je pred osmimi dnevi uboga para, ki se je preživljal z beračenjem, vrgel v vodo, ker ni imel več denarja. Simon je bi tam, ko so ga potegnili iz vode; žalostni dobričina, ki se mu je navadno zdel beden, nesnažen in grd, ga je tedaj presenetil: imel je miren obraz, bleda lica, dolgo, premočeno brado n odprte oči, ki so bile nenavadno mirne. Okoli stoječi so rekli: --Mrtev je. Nekdo je dostavil: — Sedaj je zelo srečen- In Simon se je tudi hotel utopiti, ker ni imel o-četa. kakor bedni berač, ki ni imei denarja. Dospel je tik do vode in gledal, kako teče. Nekatere razposajene in hitre ribe so v časi malce poskočile nad prozorne valove, da bi zgrabile muhe, ki so brenčale nad gladino. Ko jah je motril, ga je minil jck. kajti močno ga je zanimalo njih početje. Ali kaker privrši včasih, kadar se utišuje vihar, silen piš. ki krivi drevesa, da hrešče, in se nato izgubi za obzorjem, tako se mu je vračala rezka in bolestna misel: — Utopil se bom, ker nimam o-četa. Bilo je zelo toplo in lepo. Milo solnce je ogrevalo zelišča. Voda se je lesketala kakor zrcalo. In Simon je bil zdaj pa zdaj blažen in čutil je tisto olajišanje, ki sledi solzam, in tedaj je vanj prihajala silna želja, da bi zaspal v travi na toplem. Pod nogami mu je skočila zelena žabica. Skušal jo je uloviti. — Zbežala mu je. Sledil ji je in jo trikrat zaporedoma zgrešil. Končno jo je zgrabil za konca zadnjih krakov in se začel smejati, ko je videl napore, s katerimi se mu je živalica skušala izmuzniti. Zježila se je, nato 'se naglo sprožila in stegnila nenadno kraka, da sta sli-čila v svoji togost dvema drogo-ma; očesci sta ji bili popolnoma okrogli in obkrožal ju je zlatikast kolobar; s sprednjima krakoma pa je krilila po zraku kakor z rokami. Prizor ček ga je spominjal igračke. ki so jo sestavljale ozke deščice, križem druga na drngo pribite, kjer je bilo mogpče s podobnim premikanjem voditi vaje pritrjenih vojačkov. Tedaj se je spomnil doma, matere; zgrabila ga je silna žalost in znova se je začel jokati. Drget mu je pretresi telesce; pokleknil je in molil večerno molitev kakor prod spanjem. Ni je mogel dokončati, kajti zopet je začel tako krčevito in tako burno ihteti, da ga je docela pobila in zmedlo. Ni več mislil. ničesar ni več videl okodi sebe, le jokal je. Nenadoma se je naslonila težka roka na njegovo ramo in debel glas ga je vprašal: — Čemu si tako žalosten, srček? Simon se je obrnil. Velik delavec, ki je imel brado in črne, popolnoma kodraste lase. ga je gledal prijazno. Oči je imel objokane in grabilo ga je za grlo, ko je odgovoril: — Bili so me — ker — ni — ni — mam oče — ta nimam očeta. — Kaj? — je rekel mož in se smejal — saj ima vsak svojega. Deček je težavno povzel sredi krčev svoje žalosti: ? — Jaz — jaz — ga nimam. Tedaj se je delavec zresnil; sp»- znal je bil Blanchottiniga sina in četudi je bil šele malo časa v tem kraju, je vendar nejasno vedel fantkovo zgodovino. — Pojdiva! — je rekel, — potolaži se, otrok moj, in odrini z menoj k mami. Dobil boš — očeta. Podala sta se na pot; veliki je držal malega za roko in mož se je znova smejal, kajti rad je videl Blanchctto, ki je bila, kakor so pravili, ena izmed najlepših deklet vse okolice; mogoče si je govoril i na dnu svojih misli, da mladost,, i ki je zgrešila, more kaj hitro še | zgrešiti. I Dospela sta do zelo čedne hišice. — Tukaj je, — je rekel fantek ter zaklical: — Mama! Žena se je prikazala in delavec se je hipoma nehal smejati, spoznal je namreč takoj, da ni, da bi se šalil z velikim, bledim dekletom, ki je obstala med podboji, kakor da bi hotela braniti moškemu prag hiše, kjer jo je bil premotil že drugi. Oplašen je držal čepico v roki in jecljal: — Izročam vam, gospodična, vašega malega, ki je bil zablodil ob reki. FARANOM SV. CIRILA V NEW YORKU Drugi del te povesti bo objavljen v ponedeljek. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POUČNE KNJIGE Angleška slovensko berilo ............2.— Angleško-slov. in'slov. angL. slovar .IX) Amerika in Amerikanoi (Trunk) 5.— Anprijska služba ali nauk kako se naj streže k sr. masi .................10 Boj nalezljivim boleznini ...................75 Cerkniško jezero ................................L20 Domači živinozdravnik ,trd. vez. 1.60 broširano ..................................1.25 i Domači zdravnik po Knaipu: tr«lo vest.....................................L5fl brotSrirano ................................1J25 Govedoreja ........................................1.50 Hitri računar .....................................75 •Jugoslavija (Melik > 1. zvezek 1.50 '2. zvezek. 1--1I snojač ............1.80 Kletarstvo 0 Kak Katekizem .................................60 Kubična Računi ca .............................75 Liberalizem .........................................50 Ljubavna in snubilna pisma ...........35 Materija in eneriija ........................1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, 1. zv..............................50 II. zv.........................................30 (Oba skupaj 90 rento v) flVSt. V O -----T--T---iiii..i.i.,.Ml»M<>irTi - Nrmfiko-anflcftkt tolmač ................1.40 Najboljša slov. Kuharica. 008 str. lepo vez. (KalinSek) ................5.— Nemščina brez učitelja: L del ........................................--.30 , .2. del ........................................30 Nemško-slovenski slovar ................2.23 Najvet)! spisovnik Uubavnih in drvKttl piMM ........................... .75 Slovensko nemški slovar ................1. Ojsfen beton ....................................50 Obrtno knjigovodstvo ......................2.50 Perotninarsiv«, trdo vez. ................L80 t>ro»rano ..................................1.50 ....;................................» Pravila za oliko .................................65 Prikrojevanja perila po životni meri s vzorci ............................Is— Psihične motnje, na alkoholiki podlagi ...............................................75 Praktični računar ...............................75 Pravo in revolucija (Pitaroir) .........30 i Predhodniki in idejni utemelji ruskega idejalizma ....................1.50 Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike," vezano ........................2.— broširano ....................................1.75 Računar v kronski in dinarski veljavi .........................................75 Ročni slov. italijanski in itali- janski-slovenskj slovar .............90 Ročni spi so vil ih vsakovrstnih pisem ...........................................50 Solnrenje ...............................................50 Slike iz živalstva, trdo vezana .........90 Slovenska narodna mladina (obsega 452 strani) ................1.50 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana........................3.— Sadno vino .........................................40 Spolna nevarnost ..............................25 Sadje v gospodinjstvu .....................75 Slavonic American Year Book ....I.— I čbenik angleškega jezika trdo vez.....................................1.50 broširano ....................................1.25 l'čna knjiga in berilo laškega jezika .............................................60 l vod v filozofijo (Veber) 1.50 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25 Veliki vsevedei ...................................80 Voščilna knjižica ...............................50 Zbirka domačih zdravil ...................»00 Zdravilna zelišča ...............................-40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva..................................1-50 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih In Srbih ----------LOO Zdravje mladine..................-........-,.135 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 svezka ....................................1-20 Zgodovina. Srhov. Hrvatovin Slovencev (Melik) II. zvezek .....................................80 Prorakovalne kart* ....................—L.— POVESTI in ROMANI Ana Karenina (Tolstoj) zanimivi roman (- zvezka* .5.50 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................................65 Agitator (Kersnik) lm»fi. .................80 Andrej Hofer .......................................50 Beneška vedeževalka .........................35 Belgrajski biser .................................35 Peli mecesen ......................................40 Bde noči, mali junak .........................60 Balkansko-Turška vojska .................80 Balkanska vojska, s slikami .........25 Boj in zmaga, povest .........................20 Blagajna Velikega vojvode .............60 Belfegor ...............................................80 Boy, (roman) .....................................65 Burska vojska ...................................40 Beatin dnevnik ...................................60 Božično darovi ...................................35 Božja pot na Bledu .............................20 Božja pot na Šmarni gori .................20 Cankar: Grešnik Lenard, bro*. ...............-.70 Mimo življenja ............................-80 Moje življenje ...........................75 Romantične duše .........................60 Cvetke ...................................................25 Cvetina Bo rog raj ska .........................50 Čebelica .................................................25 Črtice iz življenja na kmetih .........35 Drobiž, in razne povesti — Spisal Milčiuski ......................-60 Darovana, zgodovinska povest ........JO Dekle Eliza .........................................40 Dalmatinske povesti .........................35 Dalga roka...........................................5« Do Ohrida in Bitolja ........................70 Doli i orožjem ......................~.....—.50 Don Kišot iz La Manhe .................40 Prireditev "Društva kršč. žena in mater" v nedeljo, 27. septembra, me je nadvse iznenadila. Porabili ste to priliko, da izrazite svojo udanost in zaupanje meni, ki sem še-le eno leto med Vami in brez kakih zaslug. Govorila so Vaša srca in vez med nami se je še bolj utrdila. Zvestd-ba za zvestobo! Zahvaljujem, se Vam vsem skupaj za lepa darila; posebej še Mr. in Mrs. Jakopich za krasno zla-.o uro. Mladina me je obsula s cvetjem; odrasli pa ste okrasili mizo s cvetjem in trnjem, za duhovnika tako pomenljivim okraskom. Hvala godbi za sodelovanje. Posebno se še zahvaljujem Prosvetnemu društvu "Bled' za imenovanje častnim članom, katere odlikovanje si štejem v čast in ponos. Zahvaljujem se še "extra" Miss Verderber za lep deklamacjon za šopek in za, to. kar je bilo v šopku. Iz daljnega Danbury, Conn, so pnihiteli Mr. Henrik Schier s soprogo in Mr. Joe Dolar ter povzdignili slavnost. Hvala jim prisrčna za vse. Le eno pomanjkljivost smo čutili vsi: predsednice društva in vnete pomočnice pri takih prireditvah. Mrs. Koze Ovce ni bilo med nami. Bolezen jo je priklenila na posteljo. Hvala ji za njen trud skozi več tednov in dal Bog, da bi kmalu o-krevala. Nadomeščale pa so jc z uspehom druge odbornice in članice društva, ki so s svojo točno postrežbo šle vsem in vsakemu na roko. Hudomušno so se mi nasmehovale. da so z večtedenskim molkom znale prikriti svoj pravi namen ter me tako salamensko razočarale. Hvala Vam, mamice, za Vašo skrb in delo. Naj velja ta manifestacija, ne v prvi vrsti moji esebi, marveč naši župniji Sv. Cirila, katsre obstoj je bil v nevarnosti, pa jo je Vaša zvestoba ne samo rešila, marveč mogočno utrdila. Naj se v bodočnosti še krepke je razvija, cvete in živi! Farani, Bos z Vami! — Rev. Hijacint Podgoršek, župnik. DVOBOJ S TIGROM DRUGA NAJVEČJA BANKA NASVETU National City Bank v New Yorkn je včeraj postala drupra največja banka na svetu, ko j«* prevzela v svojo upravo Bank of America. Kapital združenih bank znaša $2.311.000.000. Največja banka pa je še vedno Chase National Bank v New Yorku. Londonski listi pc ročaj o o Hindu, ki se je spoprijel s tigrom. Pogumni Hind se imenuje Maranjo in dvoboj s tigrom je imel blizu svojega bivališča v naselbini Pooaa. Tam s? je oglasil neke noči orjaški tiger in si izbiral v Marangovl staji telička, ki ga je deloma po- 1 hrustal kar za stajo. Zverina je bila pa še tako predrzna, da se je počutila kakor doma in po dobri večerji legla na bližnjem riževem polju k počitku. Zjutraj je Maran-go epazil. kaj se je zgodilo, našel je tudi sledove tigra, ki je še vedno sladko spal. Marango je pograbil debel kol in jo mahnil nad tigra, da bi ga odvadil uničevati imetie mirnega gospodarja. Tiger je kot rečeno še spal in Hindu se ni zdelo fair napadati ga v spanju. Zato ga je najprej budil, da mu ie vrgel kamen v glavo. Tiger se je zbudil in pogledai. kdo ga moti v sladkem sinu. Hin i se je postavil s svojim smešnim o-rožjem krvoločni zverini v bran. Vsa naselbina se je zbrala, da bi videla junaški mejdan. o katerem ni bil nihče obveščen po novi na h. Gotovo so tudi stavljali. kdo bo zmagal in najbrž je bilo več stav na tigra, kakor ne kmeta. Toda Marango je bil uren in spreten. Tiger je planil proti njemu. Hind se je pa bliskoma umaknil in ga kresr.il s kolom po glavi. Tiger se je stresel in začel znova napadati. Trx'.\ njegov nasprotnik se je spretno u-makn.il in vsak tigrov skok. je pomenil nov udarec po tigrovi gla *i. Dvoboj je trajal dobrih 20 minut in končno je v splošnem presenečenju tiger po ponovnem silnem udarci' po glavi podlegel. Ko so ga pozneje ogledovali, so opazili, da ima močno razbito lobanjo, po telesu pa ni bilo videti nobenih sledov udarcev. ČUDEN NESTVOR V Zagrebu je razstavljano čudno jagrnje. ki tra je dovede! v 7.;i-prreb njegrov lastnik Viktor Babi«"* iz 'Tvavadarja. .Jagnje ima dve plavi, šest nog in dva repa. a samo en želodec, čeprav uživa hrano 7. obema ustima. Žival je stara sedem mesecev in je zdrava, čeprav so ji pri rojstvu prorokova-li. Tni*i>, kot nova napravljena po veščaku. s **t<»n uplil-tom"; cena nizka. Prodani tudi 1. in II. bra«", vse tli skupaj ali posebej. — Adolf Crnkovič, S. 8» Box 373, Wylam Station, Birmingham, Ala. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. ISth Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN I ČAKAM 1 r: E! j Za Glas Naroda priredil G. P. I 1 i. 31 ' (.Nadaljevanje.) — Oproščeno! — V dobri volji Gabrijela poljubi Silvo na iiee. (Jrof Ludorf pa se poslovi od obeh dam s poljubom na roko. ('etudi je bjla Silva zaspana, vendar ni mogla zaspati. Današnji dan ji je prinesel preveč doživljev. V nekaj urah. kot še nikdar poprej, je spoznala veliko razliko svojega sedanjega življenja s prejšnjim. Kal nezadovolnosti. ki je v njej že davno tlela, je sedaj oživela. Ako bi bil Andrej na njeni strani! Za lahko noč bi jo Ijvibez-1'jivo objel in poljubil. Na njegovem srcu so se do sedaj še vedno odušile vse uporne misli. Danes pa se ji je zdel v primeri z elegantnim, hladnim Ludor-fom vendar malo preveč malomeščanski, težak! Življenje jo je že marsikaj naučilo in ji pokazalo, tla je vendarle vse drugače, kot pa si je v svojih romantičnih sanjah predstavljala. Trdo in grozno je bilo — neusmiljeno ji je razatrgalo rožne do-l-ilšljije. in ostale s«» samo trpke skomine. — Toda, gospod doktor, ni vam treba imeti nikakih skrbi! Vaš otrok se nahaja v najbolj skrbnih rokah. Nad vse dobro se mu godi. To je naša največja zabava in je tudi sam zelo zadovoljen. Dodajte se tri dni. pomislite: Tristan! Pridite tudi vi z nami! Napravite nam to veselje, pridemo v Starnberg po vas. .— Ne morete.' Skoda! — Da — torej — kako ljubeznjivo od vas! — Prav lepa hvala! Srečna sem. da imam svojo prijateljico Silvo pri sebi. Nikar ne bodite preveč pridni, gospod doktor. Da, bom vse uredila — na svidenje! Gabrijela je obesila telefon. — Tako, Silva, dovoljenje tvojega strogega moža že imamo. Peljemo se v ^fonakovo, slišali bomo Wolt'a kot Tristana. Fasovo kot Isoldo f ali se ne veseliš že na užitek.' — Nepopisno! Vendar: Gabi, ravno mi je prišlo na misel: nobene primerne obleke nimam za to. — pravi Silva v zadregi. — O. bomo pa v Monakovem dobili eno. Odpeljemo se že zjutraj. da bomo imli dovolj časa, da kaj kupimo; jaz tudi še marsikaj potrebujem. — Gabrijela, jaz pa nisem dovolj preskrblejna z denarjem. — Silva je bila v zadregi. — Moram pisati šele svojemu možu in ga prosili, da mi ga pošlje. — Silva, kakšne skrbi imaš! — pravi Gabrijela. — To. kar ti misliš, vzame preveč časa. Saj moji mami lahko pozneje vrneš. Veš. >.elo me veseli iti s teboj v Monakovo. Spominja me na prejšnje čase. ko sva se vozili v Karlovee; ali se spominjaš? Silva prikima iu tiho vzdihne. Tedaj so bili časi brez vsake *krbi. Silva ves dan ni videla grofa. Že zgodaj zjutraj se je odpeljal v Garrniš. Xaumove dame so se čutile nad tem; včeraj ni ničesar omenil o tem. Proti večeru pa je bil nenadoma zopet doma. Silva je bila z Gabrijelo in nekaterimi drugimi gosti na hotelskem tenisu. Neopazen jo Ludorf opazuje; pri igri ni izgubila prav nič na svoji svežosti in ljubeznivosti — mogoče samo. da so 1 ret nje njene bolj polne postave postale mehkejše, mirnejše kot prej. Vsaka poteza njenega čudovitega telesa, ki se je v tanki in ozki obleki natančno kazala, ga je očarala. Opazil je. da so se gospodje zelo zanimali za lepo gospo; slišal je njen veseli smeh. tedaj ga obide čut ljubosumnosti — nikdo ni imel pravice do nje — samo njegova je bila! Stopi bližje. — O, grof Ludorf! — ga vsi pozdravijo. Njegove zapovedujoče oči pa so iskale samo Silvo in rdečica, ki ji je šinila v lice. ko ga je zagledala, ga je napolnila z zadovoljstvom. — Ravno prav pridete, gospod grof. da mi pomagate! — mu znkliee Gabrijela. Bila je zelo razgreta in plavi lasje so ji v neredu' viseli čez lepi obraz. Gabrijela ni izgledala posebno prikupljivo, 1 njti na njeni nekoliko oglati postavi ni bilo nikake »ničnosti. Gabrijela Nffumova mu ni bila po njegovem okusu. Bla je skoro večja kot on. in že to je bil zadosten vzrok, da se mu je zdela vsaka zveza ž njo nemogoča. — Gospa Sidva in gospod pl. Minkviz mi delata velike preglavice. Svoje igre ne bi rada izgubila. — Samo za trenutek, milostljiva kointesa. Kakoršnega me vidite ravno tak sem prišel iz Garmiša. — in pogleda na svojo sivo obleko. — V desetih minutah sem vam na razpolago. Pa še prej kot v omenjenem času se je vrnil preoblečen. Silva se je nehote spomnila, kako so prejšnje čase njeni bratje zabavljali čez grofovo vedno snažno tenis obleko; danes pa ga je zaradi tega občudovala. Nato pa* sta si stala v boju nasproti. Silva in elegantni sodnij-ski aspirant na eni strani. Gabrijela Naumova in Viktor Ludorf na drugi strani. Bila je vroča igra, katero so gledalci zasledovali z napeto pazljivostjo. Silva se je popolnoma uživcla v svojo igro in je pri tem imela popolni užitek že dolgo pogrešane in tako priljubljene igre. Aspirant je bi zelo izvežban igralec, vendar pa sta morala priznati, da ju je mnog«> spretnejši Viktor Ludorf premagal. — Premagana! — zakliče zmagoslavno in v njegovih očeh se iskri kot blesteče jeklo. — Mnogo težavnega opravila sem imel z vami, milostljiva! Pa vendar! Toliko bolj je opravičena moja zmaga! Zahtevam pa tudi plačilo za zmagalca. — Pristopi k Silvi, medtem ko se je Gabrijela živahno pogovarjala z aspirantom o igri. — Poslušajte, Silva, — vi ste za mene plačilo zmagovalca — ne morete ini več ubežati! — govori vroče. Silva prebledi. — Kake besede, gospod grof! — Imam dovolj časa in lahko čakam! — Z nasmehom, ki jo je tako razburil, ji pogleda v oči. — Gospoda, ali igramo še eno igro? — naglo zakliče in se obrne od Silve. — Na vsak način, yospod grof, da poplačamo! — Da! — pravi Silva in pritrdi aspirantu, — da se maščujemo! Toda Silva je bila nemirna, razburjena; ni mogla pozabiti mirnega smehljanja grofa Ludorfa. — Ne morem več! — pravi kot trmast otrok, ko je zgrešila že nekaj žog. — Kakor vam je ljubo, milostljiva! Viktor se ji skoro zaničljivo prikloni in zapiči pogled svojih ostrih oči v Silvin razburjen obraz. Nato pa se posebno ljubeznjivo obrne h Gabrijeli, ki je vsa srečna poslušala njegove besede. — Našega najnovejšega načrta še ne veste, gospod grof, — pravi Gabrijela. jutri se peljemo v Monakovo. da si nekaj nakupimo, da nam bo mogoče iti poslušat "Tristana". — A. v resnici zapeljivo! Ali mi dovolite, da se vam pridružim.' Moj avtomobil je seveda damam vedno na razpolago. — Ali se niste namenili peljati v Tele in Teger, gospod grof? .— vpraša Silva. Premišljeno smeje jo pogleda. — Premislil sem se. milostljiva. Njegov pogled pa ji je povedal: — Ne bo mi ušla! Pa se brani, kolikor hočeš! — Z damami poslušat "Tristana" je užitek, ki bi ga žrtvoval za vsakega drugega. Pomembno pogleda Gabrijelo, ki je od veselja zardela. (Dalje prihodnjič.) POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov MLADI ROTSCHILD POSTANE DUHOVNIK Zadnje čase se je začel svetovni tisk zopet pečati s Terezo Neu-mannovo iz Konnersreutha, ki baje krvavi iz ran kakor Kristus. Prvotno je krvavela ob petkih ob 9. do 1.. zdaj pa krvavi med 13. in 14. uro.Tudi vodiške Johance so potrebne ljudem v teh težkih časih, da lažje prenašajo svoje križe in težave. Tereza Neumann se je preselila nedavno iz svojega domačega kraja v Speier. Župnik v Konnerreuthu bo krstil te dn| mlado članico Rotschildove mčlijonarske rodbine. Njen brat, 271etni Rotschild, ki prebiva zdaj v Konnersreuthu, se je dal krstiti že lani in zdaj študira bogoslovje, da postane katoliški duhovnik. Čez dve leti bo posvečen v mašnika. Brat in sestra sta se dala krstiti pod vplivom ekstaze Neumann«?- SENATOR JE MORAL RE-SICN1RATI TRENTOX. N. J.. 2. oktobra.2— Državni senator Hoy T. Yates iz Passaica se je danes odpovedal časti senatorja države Xew Jersey in se s tem umaknil iz političnega polja. Njegov politični padec je posledica njegovega razuzdanega življenja. Pred nekaj tedni ga je njegova tajna ljubica. Ruth Javil'' Cranner. ustrelila v svojem stanovanju v New Yorku. Yates, ki je oženjen in oče treh otrok, je priznal, da je imel z Ruth tri l«*ta grešno znanje. Kretan je Parnikov — Shipping Nawa — HINDENBURGOV ROJSTNI DAN BERLIN. Nemčija. 2. oktobra. Nemški predsednik feldmaršal ve. Mladi Rotschild se je mudil delj j Paul pl. Ilindenburg. obhaja da-časa pri Terezi in baje s se mu j nes pri najboljšem zdravju svoj prikazale tako čudne reči, da je, 84-rojstni dan. — Svojo moč in dal slovo posvetnemu življenju in zdravje pripisuje neprestanemu sklenil postati duhovnik. delu in priprostemu življenju. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- j pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah sveti vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN! V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, 75 GA DOBE ZA — 99 "GLAS NARODA 216 West 18 Street New York, K. Y. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Safti* Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B'.ish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah. Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiiler, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Pcvše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Jce Hi;i Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, Math Slapn.k, Frank Zadnik Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuirše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town Anton Kikelj OREGON * Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavee Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvšek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank PodmilSek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steeltoo, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamondville, Joe Roll eh 5. oktobra: Resolute, Cherbourg. Hamburg 7. oktobra: Bert-n&aria. Cherbourg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 8. oktobra: Bremen. Cherbourg, Bremen 9. oktcbra: . Pori h , Havre Olympi«*. Cherbourg Statendam. Uoulogne Sur Mer, Itnt- t*- reutsi-hlanurg. Bremen 27. novembra: Homeric, Cherbourg Augustus, Napoli, Ceno\a 28 novembra: 1 'resident Harding. Cherbourg. Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pet za potovanj« na ogromnih oarnlkih: PARIS 9. oktobra; 1. decembra (5. P. M.) (1 P. M.) lie de France 23. okt.; 14. nov. «6. P. M.> (Norm; Najkrajša pot po ?-el»SMcl. Vsakdo j« v pos-ebnt kHbinl z vs