Posamezna štev. 60 vin. Poštnina - 9SZ%" - pavialVrana. SlCV, 30. VLinmiaoi, v lorek, m \i fetiroarfa ^20. teto M »SLOVENEC« volja p« pošti na ne strani Jngo- slavije in t Ljablfanl: m velo leto naprej. K 10V-— ra pol letat „ .. „ 55*— n oetrt leta „ .. „ 30--m «a mesec n .. „ lt"— JSataoumrrro eetaletao K1-40- š=s Sobotna izdaja: s ta eelo lete.....K 20'— M toosemstre. • > . mj m taettmm Jajanpvgln s«f»am in Mm. n«4et|ek ti In po muiln •» * «n KfVnv Oretel&tve J« v Kopitarjevi nlM Mer. 8/BL Kekopisl m ne vračajo; nefrmfthrana p tema m m sprejemat«. Drete, telet Str. 50, oprava, it*. 929. Političen list za slovenski narod. Oprava }t v Kopitar}«?! al. S. — Bada potta« km. lfaMJanake it. M0 »a naročala« In M. 349 n ««taM, avitr. In 8e8ke 24.797, ogr. 28.911, bean.-bam, 790. Parlament sklican. V soboto, 14. februarja, dopoldne ob 10. uri se je sešel ministrski svet in se je posvetoval do 1. ure popoldne. Nato je šel ministrski predsednik k regentu, ki je bil ravno pri obedu in je moral Davidovič svoj peeet odgoditi na 5. uro popoldne. Predložil fe regentu v podpis ukaz, naj se razpusti parlament, hrvatski sabor, srbska narodna skupščina ter ostali pokrajinski z a stopi, Volitve naj bi sc vršile po srbskem vo-ttnem redu 24. maja. Regent je podpis odklonil. Davidovič sc je nato vrnil v ministrsko predsedstvo, kjer je bilo sklenjeno, da podajo ostavko ministri. Ob polšestih je ministrski predsednik podal regentu pismeno ostavko. Regent sc je zahvalil ministrom za vse, kar so v teku svojega delovanja koristnega storili. Sestavo nove koncentracijsko vlade je regent poveril Vesni-ča. Da se to ne bo posrečilo, je bilo jasno valed zadržanja vladnih strarnk, ki so proti koncentraciji. Komu poveri sedaj regent manemat za sestavo koalicijske vlade, še ni znano. Vsekako se upat, da bodo novo vlado podpirali Črnogorci in zmerni demokrati. Stališče nove vlade ho tudi toliko lažje, ker dosedanji minister dvora Balug-džač odpotuje kot poslanik v Atene in pride na njegovo mesto Panta Gavrilovič. . • * Belgrad, 16. februarja. Danes popoldne ob 4. uri se jc sestalo narodno pred-stanuižtvo. Predsednik Draža PavJovič jc prebral ukaz o demisiji vlade, nakar je bila seja zaključena. Seje se jc udeležilo okoli 40 poslancev, največ iz opozicijskega sluba. Belgrad, 16, februarja. Včerajšnji dan te potekel brez posebnh dogodkov za razvoj položaja, Včeraj popoldne je pozval regent pariškega poslanika Vesniča, da sestavi koncentracijsko vlado. Vesnič jc takoj konferira! s predsednikom narodnega predstavništva, ki mu pa ni mogel dati nobenih pojasnil o položaju. Danes dopoldne m popoldne jc konferira) z. ministrskim predsednikom Davidovičem, a popoldne tudi z drugimi ministri demokratsko socialistične zajednice. Vladne stranke so odbile misel za sestavo koncentracijskega kabineta in sc obvezale, da bodo jutri pismeno naznanile svoje razloge za odklonitev koncentracijskega kabineta, Zvečer jc Vesnič ugotovil, da ni mogoče priti do sporazuma in s tem je bila njegova misija dovršena. Zvečer jc Vesnič regentu vrnil mandat. Belgrad, 16. februarja- Pričakuje se, ck bo jutri dopoldne poverjena nori osebnosti misija, da sestavi koalicijski kabinet. Osebnost bo vzeta iz opozicijskega bloka pa So BaKa nevtralna ©9®lm>o11111, llil |M > i J*, uu iiujnnui, starec v nočni kučmi in županu, poslavljajoč sc od nemirnega mladeniča, ki je poželjivo sprejemal njegov blajtfo&iov i* katerega so »izvedenci« proučavali z vseh mogočih zemljepisnih, etnografičnih, zgodovinskih, gospodarskih in strategičnih vidikov, nc da bi bili v stanju, približati se njegovi rešitvi, je tekom konference doživel toliko izpremen, da bi utegnilo biti prav, oko podamo čitatelju, ki je moral žc izgubili pregled in potrpežljivost, na kratko potek dosedanjih pogajanj. Tajni londonski pakt. Jadransko nasprotje v svoji današnji sestavi se začenja stajnimlondon-k i m paktom, ki ga je izsilila Italija dne 26. aprila 1915., ko so bili zavezniki ravno v vojaško jako neugodnem položaju, in ki jc v ozemlju Jadranskega morja določil za Italijo mejno črto, ki naj bi ji bojda služila kot varstvo proti bodočim avstrijskim napadom. Francija, Anglija in Rusija so zajamčilc Italijanom (neglede na celo južno Tirolsko do Brennerja in na pridobitev ozemlja v Mali Aziji) mejno črto, s katero so jim priznali avstrijsko Primorje, razen tega trbiško ozemlje na Koroškem, Idrijo in Senožeče na Kranjskem in neposredno južno od Št. Petra do Snežnika ozemlje, po katerem teče železnica iz Ljubljane v Reko. Reka sama naj bi pripadala bodoči svobodni Hrvatski. I talija naj bi dalje dobila naslednje otoke: Čres, Lošinj, Pag, Grossa in pripadajoče otočje. Vis, Hvar, Korčido, Lastovo. Mlet in Pelagmž; dalmatinska obala naj bi se nevtralizirala, ravnotako albanska do D raca. Kotor je bil menjen za tasta na Celin ju. Valona je postala italiianska posest, ostala Albanija naj bi prišla pod italijansko varstvo. Kriška deklaracija. Ko je ruska revolucijska vlada objavila to tajno pogodbo, ki so jo pred srbskim zaveznikom skrivali, jc došlo do krfske deklaracije dne 20. julijo 1917., s katero sta Pašič in Trumbič proglasila združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo in zahtevala zanjo vse ozemlje, v katerem kompaktno prebivajo Jugoslovani. Tam sc je izrekel stavek, ki se od tedaj v vseh razpravah in v ponovnih plebiscitnih zahtevah vedno zopet ponavlja kot naš najpreprostejši razlog v soglasju z znanimi \Vilso-novinu načeli, ki so jih ob završetku vojne osvojile vse vlasti: ^Naš narod nc zahteva ničesar, kar je last drugih, ma-več zahteva samo, kar jc naše.« Dogovor z dr. Trumbičem. Ko je Italija koncem leta 1917.. v kolikor je bila navezana na svojo lastno vojaško moč, zašla v neprijeten položaj, jc »stala nasproti zastopnikom Jugoslovanov konciliantr.ejša, ravnotako kakor je bila po najnovejših odkritjih tedaj pripravljena menda tudi na pogajanja z Avstrijo, v katerih bi se bila zadovoljila zgolj z odstopom italijanskega dela Južnih Tirol, Z dr. trumbičem jc sklenil Torrc dne 7. marca 1918. dogovor, v katerem so se zastopniki abeb narodov obvezah, da bodo razna teritorialna vprašanja v interesu bodočih dob- j rih in odkritosrčnih odnošajev obeh naro- ' dov rešili na prijateljski način temeljem na- j rodnosti in samoodločbe. Varstvo jezikov- j nih m gospodarskih interesov takih manj- 1 sin, ki bi morale pripasti narodnemu ozemlju drugega naroda, se jc takrat pravtako zajamčilo. Rimski pakt. Ta dogovor sc jc potrdil in okrepil 7. rimskim paktom dne 10. apr. 1918., v katerem je italijanski narod po svojih najuglednejših zastopnikih priznal edinstvenost in neodvisnost Jugoslovanov in se ob- vezal, da sc rešijo teritorialna nasprotja temeljem narodnostnega načela. Prelomljena pogodba. Vsled ugodnega izida vojtic so t.c pa Italijani čutili kot od svojih obljub odve-zani ter so takoj po otvoritvi pariških mirovnih pogajanj začeli svojo, do današnjega dne trajajočo Shylockovo politiko. Sklicujoč sc na londonski pakt in opirajoč se na obsežno propagando so ta pakt izkoriščali, napravili zdaj korak nazaj, zdaj dva koraka naprej, popuščajoč v manjvažnih stvareh, da so stavili potem v imenu kompenzacije še večje zahteve, predvsem odstopite v Reke, kakor tudi Jesenic, Bleda in Bohinja. Težaven položaj Jugoslovanov. Položaj Jugoslovanov, Icaterih nova država še ni bila priznana in katerih slovensko ozemlje je bilo deloma zasedeno po Italijanih, je bil na kongresu zelo težaven. Razen Združenih držav nismo imeli nobenega prijatelja, predvsem nc Čehov, ki so naglašali svoje prijateljsko razmerje do Italijanov. Francija iu Anglija, ki sta kazali željo po ustanovitvi donovske federacije, sta Ameriki odrekli podporo, da bi mogla, kakor jc nameravala, londonski pakt. ki ga ni bila sopodpisala, enostavno ignorirati. V februarju 1919. je italijanska vlada predlog Jugoslovanov, ki so hoteli r a z -sodništvo v jadranskem vprašanju. ponuditi predsedniku W i 1 s o n u , naravnost odklonila. (Dalje sledi.) Dunaj, 12. febr. 1920. V Nemški Avstriji je na krmilu — kakor znano — oficijelna socialistična stranka, ki jc koalirana s krščanskimi socialci. Liberalci iz prejšnjega »Nationalverbanda« so pri zadnjih volitvah popolnoma pogoreli. Toda oficijetna socialistična stranka izgublja dan na dan tal, vsled njene nedoslednosti in koruptnosti, dasiravno se ne more niti oddaleč primerjati z nedoslednostjo. korupcijo in šarlatanstvom naših socialnih patrijotov v Kristanovih bojnih četah, ki so gotovo socialisti posebne, vrste. Močno pa pridobivajo krščanski socialci in to ne samo med meščanskimi sloji, ampak predvsem med delavstvom; kmečkim ljudstvom je pa itak po velikanski večini v kr-ščo.nsko-socialnih vrstah. Strokovne organizacije krščanskega delavstva se čithdalje bolj množijo in krepijo in dobivajo tal tudi v takih strokah, ki so bile dosedaj izključna domena socialistov.. Tudi komunisti postajajo na račun socialistov močnejši. To se jc pokazalo posebno pri zadnjih volitvah v delavske in obratne svete, kjer so komunisti veliko pridobili. Glavno socialistično glasilo je »Arbei-terzeitung«. ki pa ni več tako dobro ureje-vana, kakor med in pred vojno, ko so bili socialisti še v opoziciji. Razen tega razpolagajo socialisti, ki jih podpira dobro organizirano židovstvo, s celim štabom dnevnih, strokovnih, znanstvenih in literarnih listov. Med socialisti sta dve ostro ločeni krili. Na eni strani stari rigorozni marksisti z Rennerjem. Ellenbogenom in Seitzom na čelu. na drugi pa radikalno krilo z dr. Fricom Adlerjcm in pa bivšim državnim tajnikom za socializacijo dr. Bauerjem. Socialistična stranka Šteje v avstrijski republiki po socialistični statistiki 374.000 članov obojega spola. Zadnja leta je posebno pridobila tal na Koroškem in na Zgornjem Avstrijskem. Ako vzamemo celokupno število prebivalcev Nemške j Avstrije pripada na vsakih 17 do 18 prebivalcev le po eden socialistični pristaš. Komunisti imajo kot svoji glavni glasili > Abend in pa »Rotc Fahne«. Zanimivo je, da jc bil »Abcnd« prvo socializirano časopisno podjetje, kjer jc lastnik celokupen uredniški in upravnjgki personal. Razen tega izdajajo še druge revije, polrevije in brošure, tako da jc komunistična literatura izredno bogata. Voditelj komunistov je urednik lista >Rotc Fahne« To-inann. Po komunistični statistiki pride v Nemški Avstriji na vsakih 70 oseb po en organiziran komunist. Nasprotje med oficielnimi socialisti in med komunisti je izredno ostro, kar jc posebno razvidno iz socialističnega ter komunističnega časopisja in kar se dan na dan iasno kaže na javnih zborovanjih in v delavskih ter obratnih svetih. Avstrijski komunisti občutijo dovolj bridko na svoji lastni koži priznano resnico, da je veliko lažje stati v opoziciji, kakor pa vladati. Nemško-avstrijska javnost pa je sedaj imela priliko jasno spoznati, kako so bile socialistične obljube samo pesek v oči nerazsodni masi, ki je verjela v poslanstvo socialno - demokratične vlade. Čisto mirno lahko trdimo, da si socialna demokracija s svojim nastopom samo podkopujc tla pod seboj, Še eno zanimivost naj omenim. Nemška Avstrija tvori sedaj zavetišče madžarskim komunistom, ki so s svojo zločinsko strahovlado na Ogrskem spravili komunizem v najslabše ime. Največji škodljivec komunizma je brezdvomno Bela Kun sam, ki je največ pripomogel b krščanski rcnc-sanci na Ogrskem, kjer je svobodoraiselstvo pri volitvah tako sramotno pogorelo. Beli Ktin jc bil dolgo interniran v Karlsteinu. sedaj pa je samo konfiniran v Nemški Avstriji in sc nahaja v bolnišnici v Stockerau, ker je baje bolan. Omenim naj, da je ta-mošnje ljudstvo ostro protestiralo proti temu. da sc tam nahaja Bela Kun. Ogrska vlada je zahtevala ponovno od avstrijske vlade njegovo izročitev. Toda socialisti pri dunajski vladi .se ga vsled odpora komunistov in radikalnega krila v lastni stranki nc upajo izročiti. F. S. Dunajski »Der neue Tag« prinaša poročilo, ki postavlja boj zapada proti sovjetski Rusiji v jasnejšo luč. Podatke je dal časopisu na razpolago nek generalštabni častnik ene izmed protiboljševiških armad. Države, ki jih ententa hoče uporabiti kot neposreden jez proti boljševizmu so: Finska, Litavska, Letska, Estonska, Poljska in Rumunija. Na Fince ni mogoče več računati. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen predsednikom republike Stahlberg, ki je odločno nenaklonjen misli intervencije v Rusiji. Estonske čete (35.000 mož) so tako močno prepojene z boljševizmom, da se nc bi mogle držati v boju proti močnejšim boljševiškim silam. Raditega je bila Estonska. prisiljena, pogajati sc z boljševiki. Estonci drže črto med Pcjpuškim jezerom in črto Valmar—Paczor. Ta črta odpade, ker so Estonci žc sklenili mir z sovjetsko Rusijo. Litavci razpolagajo z 20.000 možmi in stoje med Valmarjem in Baws—Novor-cevom. Litavska je preklicala po Denjiki-novem porazu svojo obljubo, dano na konferenci v Revalu, da sc bo z ostalimi obrobnimi državami borila proti boijševikom. Zanjo jc mnogo važnejše, da najprej reši ''por s Poljaki, ki so zasedli lep del Ijtav-skega ozemlja. Vrše se pogajanja med Litvo in varšavsko vlado. Litavska armada šteje 12.000 mož. Poljaki razpolagajo z dobro organizirano vojsko, ki skupno šteje 350.000 mož. Tc čete. imajo zasedeno črto od Dvin-ska do Dnjestra in so razdeljene v tri bojne skupine. Prva skupina pod generalom Szeptyckijem (okrog 50.000 pušk) drži črto med Dvinskom in Kohryn—Homelom. K tej skupini spada tudi 15.000—17.000 mož, ki stoje na fronti proti Litavski in branijo ozemlje med Dvinskom in Molocedno proti boijševikom. — Druga bojna skupina sega od črte Kobryn—Horael do črte Kovel— Sarny in šteje 17.000 vojakov. Od tu dalje do Dnjestra stoji 60.000 Poljakov pod vodstvom generala hvaszkevricza. Na vseh poljskih frontah stoji v rezervi okrog 100 tisoč mož. Sedanja poljska armada, ki jo vodi iz Varšave polkovnik Haller, sestoji iz oddelkov bivše avstro-ogskc jn pruske armade in iz Hallerjevih dobrovojjcev. Najboljše čete so one iz Poznanja. Ilallerjeva armada je sestavljena iz bivših avstrijskih vojnih ujetnikov v Italiji in iz ameriških in francoskih Poljakov, R u m u n i j a je postavila ob Dnjestra 7 divizij (84.000 mož). V rezervi stoji okrog 36.000 vojakov. Disciplina starih čet je dobra, novejših šibka. Ruske protiboljševiške četo so raz« bite. Kolčak je imel 85.000, Judenič: okrog 20,000, Denjikin 200.000 mož. S temi ni mogoče več računati, v resnem boju ne pridejo vrč vpoštev.— Angleške čete drže črto Ba.um—Tiflis—Baku, da preprečijo pohod rdeče armade preko Kavkaza v Mezopotamijo. — Japonci so zasedli z 28.000 možmi Mandžurijo. Cehi (okrog 55 tisoč mož), ki so stali pod Kolčakovim poveljstvom- so sc proglasili nevtralnim in se polagoma vračajo v domovino. Armada sovjetske rcpubli* k c stoji pod poveljstvom vojaškega sveta, sestoječega iz sedmerih članov. Cela fronta sc deli v štiri bojne črte: 1, Na severni fronti stoji general Klembovski s 32.000 možmi in čete proti Angležem na Muma-nu, ki štejejo 30.000 mož. 2. Južni fronti {med Dnjeprora in Kaspiškim morjem) poveljuje Parski, ki razpolaga s 146.000 vojaki. 3. Na vzhodni fronti.jc 400.000 mož/ 4. Na zapadu drži general Znezojev s 180 tisoč možmi fronto proti obrobnim dr-, žavam. Vsega skupaj ima sovjetska republika! 800.000 mož na razpolago. V bojni črti stoji 400.000 pešcev, 17.000 konjenikov, 2000 topov in 13.000 strojnih pušk. Disciplina: in bojni duh sta v rdeči armadi zelo dobra. Vojaški sveti so odpravljeni. Vse proiiboljševiške armade štejejo okrog 620.000 mož. Če odštejemo estonske« litavske, češke in japonske čete, ki ne pridejo vpoštev, stoji pripravljenih za boj proti boijševikom 490.000 poljskih, litavski^ in rumunskih vojakov. K temu moramo pri-: šteti še ukrajinske redne in ustaške čete, ki iih poročevalec no navaja. Potem ko sa Ukrajinci porazili Denjikina. so začeli boj proti boijševikom, ki se ga udeležujejo kmetski ustaši v ozemlju severno od Odese. Če pomislimo, da. stoji nasproti tem silam na zapadu samo 180.000 mož sovjetske armade, pač trenutno ni mogoče govo-< denar. Druga slika je z jasnimi črtami predstavljala prostopai.šno živečega mladega človeka; sedel je za mizo, obdan od hinavskih prijateljev in razbrzdanih žensk. Druge slike so predstavljale oguljenega mladeniča, oblečenega v cunje, kako je pasel svinje ter opoldne delil svoj živež z njimi; raz njegovega obraza si razbral globoko žalost in kes. Končno jc bila predočena vrnitev izgubljenega sina k očetu.'; dober starec v isti ponočni kučmi in v istem županu mu jc hitel naproti; izgubljeni sin kleči na kolenih, zadaj pa kolje kuhar pitano tele in starejši brat povprašuje, kaj je vzrok te radosti. Pod vsako sliko sem čital, pridejano nemško besedilo. Vse to mi jc do današnjega dne ostalo v spominu, takisto kot lončič z balzamom za oknom, postelja s križastimi zavesami in ostali predmeti, ki so me takrat obkoljevali. Kot sedaj vidim gospodarja, človeka petdesetih let, svežega in modrega, ter njegov dolg ogrtač s tremi svetinjami na oguljenih trakovih. Nisem se še dogovoril s svojim starim kočijažem, ko sc jc Dunja žc vrnila s samovarom. Mala koketka jc pri drugem pogledu name zapazila utis, ki ga je naredila name; pobesila je svoje oči globlje in pri- sva se razgovor^* Odgovarjala rri je brez vse bojazni kot deklica, ki je žc v:dcin nekoliko sveta. Ponudil sem nje- i -i očetu sleklcnico p ime a. Dtinii sem dal čašo čaia in vsi trite smo s«? /ačeii razgovarjali, kakor bi si bili že davni znanci. Konja sta bila pripravljena, toda meni se nikakor ni ljubilo posloviti sc od nadzornika in njegove hčerke. Končno sem se poslovil, oče mi je voščil srečno potovanje, hči pa me jc spremila k vozu. V veža sem obstal in prosil Dunjo, če jo smem poljubiti — ona jc v to privolila. Na mnogo poljubov sc srpominjam iz časa, ko sem se še ukvarjal ž njirai, toda niti eden mi ni ostal teko trajno v spominu, kakor ta njen poljub. Preteklo je nekoliko let, in neka nujna zadeva me je zopet privedla na to cesto, v to znano mi krajino. Spomnil sem sc hčerke starega nadzornika in razveselil sem se ob misli,, da jo vnovič zagledam. Toda pomislil sem, da so starega nadzornika nemara žc premestili, kar bi bilo lahko verjetno. Dunja je mogoče omožena. Misel no smrt enega ali drugega sc mi je tudi zasvetila v glavi. Med takimi mislimi sem se približal k postaji, sluteč žc naprej otožnost. Konji so obstali pri poštni hiši. Sto-pivši v sobo, sem takoj spoznal slike, predstavljajoče izgubljenega sina; tudi postelja jc še stala na prejšnjem mestu, toda ni bilo več cvetlic in vse naokrog je. pričalo o zanemarjenosti. Nadzornik jc spal pokrit s kožuhom, moj prihod ga je prebudil in vstal je... To je bil zares pravi Simeon Virin, toda kako se je postaral, Med tem ko sc jc on ukvarjal s premsovnnicm moicifa potnei/a lista, sem ogledal njegove sive lase, globoke brazde dolgo neobritega lica, sključen vrat in nisem sc mogel načuditi, kako se je v treh ali štirih letih starcc izpremenil. »Ti me nisi spoznal?« sem ga vprašal, :>a vendar sva si stara znanca.« »Mogoče,« mi jc odgovoril nevoljen, tukaj jc glavna cesta in dokaj popotnikov je že pri meni obstalo ter se pomudilo.« j.Ali jc Tvoja Dunja zdrava?' sem nadaljeval. Starec se jc zmračil. >5Sam Bog to ve,« mi jc odvrnil. »Torej sc jc množila?« sem ga vpra- Starce sc jc delal, kakor da bi nc bil slišal mojega vprašanja ter nadaljeval z branjem mojega potnega lista. Končavši svoja vprašanja sem hotel postaviti sani o var. Jela mc je vznemirjati radovednost in domislil sem si, da punc razveže jezik mojemu staremu znancu- Nisem sc motil. Starec se od steklenice niti ni ganil. Zapazil sem, da rum preganja njegovo mržnjo. Pri drugi steklenici sc jc jela razve-zovati govorica; spomnil sc me je, ali sc vsaj delal, kakor bi sc mc bil spomnil, in jaz sem poizvedel od njega dogodho, ki mc je ob tem času globoko ganila in zanimala. »Torej, Vi ste poznali mojo Dunjo,* je pričel, >Kdo jc ni poznali On, Dunja, Dunja! Kakšna deklica jc bila! Sleherni, ki je potoval tu mimo, jo je hvalil, nikogar ni bilo, ki bi io obsojal. iMilostliivc gospe so ji dajale darila. Gospe, ki sd potovale mimo, so nalašč ostajale pri nas, da so tu obedovale ulj večerjale; to pa radi tega, da so zamogle dalje ž njo govorili. Dogodilo se jc, da jc rayjarjen spod, ko je zagledal Dunjo, bil takoj ves izpremen jen, ter jc začel milostljivo postopali z menoj. Ali verjamete, gospod, brzoscl iti kabinetni poslance sta tolikokrat po pol ure kramljala ž njo. Ona je vzdrževala hišo, pospravljala, kar jc bilo treba, kajti bila je delavna. In jaz stari bedak, sc ji nisem mode! dovolj načuditi, niti sc je dovolj naraao-vati. Ali mar nisem dovolj ljubil svoje Dunjc, mar nisem dovolj božal svojega otroka, mar mi ona ni bila vse? Toda nesreče sc ne ogibai, kar je. komu usojeno, to ga doleti. In začel mi jc praviti svoje gorje! Tri leta so že minula. Nekega zimskega večera, ko je nadzornik čakal na novo knjigo in jo njegova hči za špansko steno šivala svojo obleko, i« dospela kočija in popotnik v čcrkcnki kučmi, v vojaškem plašču ograjen, je stopil v sobo in zahteval ' razpolago 108 milijonov pudov živil, 30 milijonov pudov sena, 23 milijonov pudov krompirja in nad 100 milijonov pudov posušene zelenjave. Rusija ima živil čez lastno potrebo, gre samo za vprašanje prometa. Boji z boljše viki. LDU. Rim, 16. februarja. (DKU. Brezžično.) Kabor se poroča iz Harbina, je protirevolucionarni general Cappel s svojimi četami prebil fronto rdečih čet ter zavzel Nižnij Udinsk in Jrkutsk. Pri tem je baje ves ruski državni zaklad padel v njegove roke. LDU. Masiva, 16. februarja. (DKU. — Brezžično.) Z vzhodne fronte so javlja: V Vladivostoku, Nikolsku in Blagovješčensku je izbruhnila revolucija. Ustanovila se jo začasna revolucionarna vlada, ki je vzela oblast v svoje roke. Ta vlada je nasprotnica vsakršne intervencije in želi skleniti zvezo s sovjetsko Rusijo. Vsa obala Tihega oceana je v rokah revolucionarjev. Glavna sila revolucionarnih čet koraka proti Sa-barovsku (Habarovsku? Op. LDU), kjer se nahaja točasno sedež protirevolucionarne vlade. LDU. Moskva, 16. ebruarja. (DKU. — Brezžično.) Dne 10. t. m. je prilula v Odeso ameriška vojna ladja pod poveljstvom kapetana Kellerja, ki je šel v mesto ter se pogajal z lokalnim sovjetom o usodi v Odesi stanujočih ameriških državljanov. Ko je ladja zopet odplula, je začela nenadoma streljati na mesto. Obstreljevanje je trajalo več ur. Pod okriljem topovskega ognja je odvedla ameriška ladja več transportnih ladij šiloma s seboj. Ljudski poverjenik za zunanje stvari :-e je pritožil proti takemu postopanju, ki nasprotuje določbam mednarodnega prava in vojnim običajem. Dogovor med Angleško in Rusijo, LDU Kodanj, 15. februarja. (Dun. KU) Kakor doznava tukajšnji poročevalec Reu-terjevega urada, se je med zastopnikom Velike Britanije 0'Gredycm in Litvinovim sklenil dogovor, ki določa med drugim, da sc bodo izpustili vsi angleški civilni in vojaški ujetniki v Rusiji, ako istočasno Anglija izpusti vse na Angleškem internirane ruske ujetnike. Dalje določa ta dogovor, da bo, aiko se imenuje posebna mednarodna komisija za nadziranje ruskih ujetnikov v Nemčiji, Anglija delala na to, da bo pri tej komisiji zastopana tudi sovjetska Rusija. Ako pa komisija nc bo imenovana, se bo Anglija protivila vsakemu dogovoru glede ruskih vojnih ujetnikov, ki bi se sklenil med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Nasprotstvo med Nemško Avstrijo in Ma-žarsko. LDU Gradec, 16. februarja. (Dun. KU) Včeraj sc jc vršilo v Fiirstenfelclu pod milim nebom veliko zborovanje, ki ga je sklicalo vodstvo socialnodemokratske stranke. Na dsevnein redu jc bilo združenje Zapad-ne Ogrske z Nemško Avstrijo. Kot govorniki so nastopili župan iz Fiirstenfelda Weixelberger, mestni svetovalec Lindner iz Gradca, poslanec Hans Muchitsch iu državni podtajnik dr. Eisler. Župan Weixel-berger in drugi govorniki so protestirali zlasti proti temu, da je zaradi zborovanja raažarsko vojaštvo zasedlo ogrsko mejo pri Fiirstenfeldu in da je celo streljalo na osebe, ki so od ogrske strani hotele prekora-riti mejo, da. se udeleže zborovanja. Dr. Eisler je v daljšem govoru pojasnil vprašanje Zapadnc Ogrske in razpravljal tudi o zadnji noti, ki jo jc mažarska vlada poslala kancclarju dr. Rcnnerju. Ponudba mažar-ske vlade, ki jo vsebuje ta nota, je dejal govornik, sc mora zavrniti :?. vso odločnostjo, ker nimajo obljube mažarske vlade, ki so v zvezi s to ponudbo, nobene vrednosti. — Zborovalci, katerih jc bilo približno 2000 in med katerimi so bili močno zastopani tudi meščanski sloji, so govornikom živahno pritrjevali. Strah pred Čehi. LDU Dunaj, 16. februarja. (ČTU) Na •»1nr*«*ln r-ltinnirl-JK t <*» /It* 01 i IT ll » CH - u *.*•» I VA. j • j \ I • • tVJIUVV > j V. VI \ t . r V.1V--1' ner kritiziral načrt ustave in zavračal ločitev Dunaja ocl dežele z ozirom na narodnostno nevarnost, ker da Čehi vedno odločneje stavljajo svoje zahteve; pripomnii je, da bodo kmalu spadale v preteklost sanje, da je Dunaj trdnjava nemštva. Položaj Nemške Avstrije. Slabo finančno stanje vsled vednega padanja vrednosti avtstrijske krone, stagnacija v trgovini in obrti, neredni promet vsled pomanjkanja premoga, velika beda ?ri. večini prebivalstva in razkošje med judi, špekulanti in vojnimi dobičkarji, vse to povzroča, da raste od dne do dne število brezposelnih, ki so v breme drŽavi in dobrodelnim društvom. Žalostna slika bolnikov, invalidov, vdov in sirot ter izolacija od ostalega sveta budi v vladnih krogih skrb in v prebivalstvu nezadovoljnost. Na eni strani se slišijo glasovi, da bo morala sedanja vlada kmalu odstopiti, na drugi strani pa je opažati v različnih slojih nekako nervoznost, ki kaže na to, da se pripravljajo v Nemški Avstriji izredni dogodki. Zlasti v srednjem stanu vlada ogorčenost, ki gre za tem, da se vrže sedanja vlada nasilno in se povzroči intervencija entenl e. :fo socijalno gibanje je zavzelo zlasti med ženstvom tak razmah, da sc je sestavil posebni ženski komite, ki pobira podpise za neko spomenico, ki bi se poslala v Pariz ali vročila tujim diplomatskim zastopnikom na Dunaju, da se pretrese vprašanje, ali bi ne kazalo, da dajo velesile Jugoslaviji in Čehoslovaški mandat, da za-sedeta Avstrijo in jo rešita iz sedanjega obupnega položaja. To gibanje pa ni omejeno samo na dotični komite, ampak vsi razboriti Nemci že javno priznavajo, da Avstrija v sedanjem svojem sestavu ne more živeti. »Španska« na Dunaju. LDU Dunaj, 16. februarja. (ČTU) Število oseb, ki so zbolele za špansko boleznijo, je narastlo na 40.000. 409 milijonov primanjkljaja na D"naju. LDU Dunaj, 16. febr. (ČTU) »Morgen« piše, da bo primanjkljaj dunajske občine v prihodnjem finančnem letu znašal 400 milijonov. Otvoritev narodne skupščine. LDU Budimpešta, 16. februarja. (Dun. KU.) OKU poroča: Danes je bilo otvor-jeno zasedanje mažarske narodne skupščine. Pred otvoritveno sejo se je vršila v ta-kozvani »Dvorani pod kupolo« slovesna služba božja. Nato so se poslanci zbrali v posvetovalni dvorani. Galerije so bile na-bitopolne občinstva, V diplomatski loži je bilo videti mnogo članov ententnih misij, ki se nahajajo v Budimpešti. Točno opoldne so stopili v dvorano člani kabineta z ministrskim predsednikom Huszarjem na čelu. Zbornica jih je pozdravila z burnimi eljen-klici. Poslanec Bela Bernt je kot starostni predsednik prevzel predsedstvo in imel kratek nagovor. Nato je ministrski predsednik Huszar pozdravil narodno skupščino. V svojem govoru se je dotaknil predvsem gospodovanja takozvane republike svetov ter dejal med drugim: Kolovodje republike svetov so bili v bistvu tolpa revolucionarnih zarotnikov. Vsaka beseda, ki so jo izgovorili, je bila laž. Milijoni mažarskih delavcev niso imeli z njimi nobenih stikov. Republika svetov je prokla-mirala tudi diktaturo. Mi pa stavljamo nasproti vsakršni diktaturi na zdravi moralni podlagi temelječo demokracijo. (Odobravanje.) Največji zločin proti mažarskemu narodu pa obstaja v tem, da so si prilastili moč v državi bivši kaznjenci. Tak poskus se ne sme nikdar več posrečiti. Tega niso povzročile samo zablode mišljenja in anarhistične težnje, ampak tudi tuj denar. Nobeden izmed onih, ki so se udeležili tega zločina na mažarskem neredu, ne sme ostati nekaznovan. Postaviti se mora strašilen vzgled za vse čase. Veliko hudodelstvo Kuna in njegovih tovarišev je bilo tudi v tem, da so delavske strokovne organizacije preosnovali v vojaška dopolnilna poveljstva, čim. so prišli do moči, dasiravno so se izdajali za nasprotnike militarizma. S svojim imperializmom, ki ni mogel imeti nobenega upanja na uspeh, so izzvali ru-munsko okupacijo, ki jc povzročila deželi nenadomestljivo škodo. Posledice njihovega delovanja in rumunske okupacije so bile usodcpolnejše, kakor stroški štiriinpolletne vojne. Slika bodočnosti jc v tem trenutku še vedno brezupna, toda mi zaupamo na življenjsko moč in zgodovinsko poslanstvo mažarskega naroda, mi zaupamo, da bomo znali nositi svojo nesrečo z mažarsko samozavestjo ter storiti vse, da v. delom, častjo in slogo izpolnimo svoje dolžnosti. Voditi hočemo zunanjo politiko po mažarskem i ckthu ter poslati sestaven del svetovnega | organizma. Vemo in čutimo v leni tre-i nutku, da je Trkati vzroka za vso našo nc-| srečo v tem, da nes svet ni poznal in da nas niti Sc ne pozna. dal prečitati uradno brzojavke iz Londona, ki poroča, da je svet zveze narodov pri svoji petkovi seji sklenil, da sc zajamči nevtralnost Švice, tudi ako pristopi k zvezi narodov. Svet zveze narodov privoljuje prav tako v to, da ima o vstopu Švice t zvezo narodov odločiti ljudsko glasovanje, vendar pa se mora to glasovanje čimprej izvršiti. — Isti dan je imela sejo tudi švicarska zvezna delegacija za zunanje stvari ter se je posvetovala o položaju, ki je nastal po izjavi glede vstopa Švice v zvezo narodov. Ker Je svet zveze narodov priznal, da se Švica nahaja v posebnem položaju, in ker je ugotovil, da je nevtralnost Švice že posvečena) po dolgoletni tradiciji ter tvori posebno poglavje v mednarodnem pravu, nadalje ker gori omenjena londonska izjava priznava, da Švica ni prisiljena dovoliti prehod vojske kateresibodi države preko svojpga ozemlja in da ta švicarska nevtralnost zelo dobro služi svetovnemu miru, bo švicarski zvezni svet obema zvez: nima zbornicama (narodnemu svetu in stanovskemu svetu) predlagal, naj odstopita od svojih dosedanjih pridržkov, predvsem od onega, ki določa, da bo Švica vstopila v zvezo narodov šele potem, ko ji bodo pripadale tudi Zedinjene države, Za rešitev evropske gospodarske krize. Frank A. Vanderlip, eden izmed vodilnih amerikanskih bankirjev, predlaga glasom brzojavke U. S. od 7. t. m., naj ameriške banke posodijo Evropi 1 milijardo dolarjev (okrog 125 milijard našUi kron) za nabavo surovin in živil. .Jamstvo za to posojilo naj prevzamejo vlade onih dežel, ki bodo nakupovale amerikansko blago. Menično-kurzno vprašanje sc bo po njegovem mnenju rešilo samo po sebi, kol se bo Evropa vrnila k normalni produk-f ciji. Ta povratek pa ni mogoč brez suro-vin za fabrikacijo. Predlagana milijarda! bi smela služiti samo za nakup živeža in' surovin, ne pa za finančne operacije vladj Ameriške banke bi mogle ponuditi ameriškemu občinstvu v nakup obligacije, ki bi bile krite s hipotekami na one evropske tvornice, ki naj dobe surovine. Razen-* tega naj bi prevzele evropske vlade same jamstvo za obligacije in naj bi jim priznale prioriteto pred bodočimi državnimi posojili. Višina varnosti takih papirjev bi bila; zelo velika, ce bi amerikanski krediti skupno temeljili na celotnem obsežnem kompleksu evropskih držav. V tej smeri se bo morala gibati rešitev vprašanja, kS se tiče evropskega uvoza iz Amerike in vprašanja meničnih kurzov, radi katerega je sklicala Anglija mednarodno konfe- renco. Mednarodna konferenca komunistov* LDU Amsterdam, 15. februarja. (DKU) »Algemeen Handelsblad« poroča: V prvi polovici tega meseca se je vršila tukaj tajna mednarodna konferenca komunistov. Ruska sovjetska vlada jc stavila iz-vrševalnemu odseku te konference za 20 milijonov rubljcv demantov. biserov in drugih draguljev na razpolago. Na konferenci se je izrecno ugotovilo, da jc naloga amsterdamskega urada komunistične stranke, podpirati vsako revolucionarno stavkovno gibanje. V severni Ameriki, na Španskem in v Mehiki se bodo osnovale podružnico tega urada. Na konferenci je bil sprejet sklep, naj mednarodna komunistična stranka poizkusi dobiti v svoje roke vodstvo gibanja, ki je organizirano v strokovnih delavskih organizacijah. Prebivalstvo Italije. LDU Rim, 16. februarja. (DunKU — Brežično.) Po najnovejših statističnih podatkih ima Italija 45 milijonov prebivalcev. Italija je edina država, ki se jc udeležila svetovne vojne in katere prebivalstvo se je kljub temu pomnožilo. ceis, -babi- LDU Lyon, 16. februarja. (Brezžično.) Jerna poročajo; Pri sobotni seji švicar->kc£a zveznega sveta je oredsednik Motta Iz Bci Tudi j direkcija zmešnjav« ali Ionski turni« bi jo lahko nazvali. Kdo da jc zakrivil razpust ljubljanskega ravnateljstva in fuzijo z zagrebškim ravnateljstvom jc znano, toda za danes naj bo ime še neobjavljeno. Ko sc nabere ves doka žilni matcrijal in sc konšta-tira ogromno škodo, katero trpi vsled tega država prav po nepotrebnem, sc bode o tem šc določneje govorilo. Da je šlo na limancc tem političnim spletkam tudi ministrstvo saobračaja. ni čuda, ker tam sedijo tudi laki ljudje, kateri nitnajo o železničarski vedi niti najmanjšega pojma. > Riba smrdi pri glavi« pravi star pregovor. Čc. bo la klika še dolgo go-spbdarila v Belem gradu, tedaj smemo pričakovali, d.-: -sc v kratkem železnice v Jugoslaviji sploh ustavijo. V ljubljanskem ravnateljstvu ni bilo vse v redu, vendar je promet razmeroma dobro funkcioniral. Bil je pa človek, kateri bi sc bil rad preril na vsak način do korita, kar se mu pa nikakor ni moglo posrečiti, Uvidel je, da nc bo nič »gšefta« in začel jc rovariti proti ravnateljstvu kot takem. Našel je ušesa, ki so ga poslušala in uslišala. Dobil je korito, toda njegov želodec dobro pre-bavlja in treba jc bilo večjega korita; ker ni bil tak slučajno na razpolago, se jc napravilo čisto novo. Posrečilo se mu je, da je dosegel mesto, o katerem mogoče še sam ni sanjal, da ga bo dosegel. Obenem jc deloval na io, da se maščuje nad Ljubljano, oziroma ljublj. ravnateljstvom, katero nikakor ni hotelo pri poznati njegovih železnica rskih zmožnosti in ga pripustiti h koritu. Slučaj jc nanesel, da je gospodin ministar saobračaja odpotoval in da je bil njegovim namestnikom za časa odsotnosti imenovan gosp. minister Kristan, ferno jc zadet. Kakor strela z jasnega neba pride brzojav iz Relcga grada, da je ljubljansko ravnateljstvo razpuščeno. Poberi vsak svoje cape, pusti družino, pusti vse, samo haj-di v Zagreb aH kam na postajo in stolček *dotičnega« je zadosti podprt. Razne obljube, cele vagone jih je bilo, med in mleko se bo cedilo v Zagrebu itd. itd., se niso izpolnile. V Zagrebu ni bilo dobiti primernih stanovanj. Imena hotelov krasna, toda dodeljene sobe pod kanonom; nekateri bolj srečni so še kaj ulovili, toda večina je ostrmela pri vhodu; najslabše sobe. temne, najslabše postelje, umazano perilo itd, z eno besedo, človeka nevredno. Ostalo jc še edino upanje, da se te žalostne razmere r kratkem izboljšajo, vsaj deloma. Tudi to »panje je shlapelo, ko se je začelo od raznih merodajnih strani povdarjati. da boljših časov sploh ni pričakovati. »Tableau!« Vsi od prvega do zadnjega so bili silno razočarani. Da je fuzija ljublj. in zagrebškega ravnateljstva nemogoča, saj za sedaj, mora vsak pripoznati, kateri ima količkaj pogleda v sistem delovanja. V Ljubljani sistem j starih avstr. železnic, v Zagrebu sistem ogrskih drž. železnic, to je ravno toliko kakor bi kdo hotel trditi, da je dva krat dve je pet. Tega ne vedo samo dotični gospodje. kateri so spravili na svet to dete, ki $e ni zrelo, da bi moglo živeti. Sedaj pa še financiclna stran vsega j kaosa. i Reklo se je, da ljublj. ravnateljstvo preveč stane. Dobro! Stalo jc precej, aH pomisliti treba, da so bile in so ravno glavne proge odrezane od prometa in da se je vršil po vseh progah ljublj. ravnateljstva po večini le osebni promet, kateri pa kakor znano ne zadostuje, da bi se iz njega dohodkov pokrili vsi osobni in posebno ma-terijalni stroški, ki so danes ogromni. Znano je tudi, da so ravno v Sloveniji, ki je bila ves čas vojne v vojnem ozemlju, ostali samo najslabši vozovi, sploh najslabši materija!, dočim se je vse drugo boljše spravilo na varno v zaledje t. j. v Nemško Avstrijo. Da sc jc pa ves žel. materijal. tako stroji, kakor vozovi med vojsko obrabil in samo malo popravljal, jc tudi znano. In ravno ta najbolj obrabljeni materijal jc ostal v Sloveniji. Za najnujnejšo popravo se jc izdalo ogromne vsote denarja za materijal. Sicer smo imeli v Dravljah veliko skladišče različnega dobrega mate-rijala in precej ga je bilo, katerega bi morala prevz. žel, uprava za mal denar od de-mobilizacijske komisije. Toda tudi tu so bile roke vmes, ki so ta nakup preprečile, ker so imeli interes na tem. da se ta materijal, katerega bi mi sami krvavo potrebovali, proda za večje svotc drugam; kar se ni prodalo, se je pa pokradlo. Da se je vzdržal pri tem slabem vo-zovnera materijalu žel. promet tako kakor nikjer drugje, se imamo zahvaliti samo pridnim in poštenim železničarjem, kateri se niso brigali za politiko in za kak stolček. ampak so delali, delali in zopet delaU. Zato so pa dobili tudi plačilo in sicer v obliki premestitve na Hrvatsko, kjer živijo kot »politični pregnanci«, ločeni od svojih družin, od svojega doma. To premeščenje pa stane mesečno žel. upravo več kakor pa ljublj. ravnateljstvo letno. Okoli 400 družin sameva na Kranjskem. Veliko je število tudi neoženjenih, ki so na Hrvatsko v službovanje pregnani in to stane žel, upravo mesečno nad pol milijona kron. Gospodje »strokovnjaki« niso menda hodili v ljudsko šolo aH so kar meni nič tebi nič ukrenili nekaj, ne da bi malo premislili in preračunali, če bo iz tega kak pozitiven uspeh ali ne. No do danes Sc ni uspeha in ga tudi nikoli ne bo! Ali ne bi bilo bolj pametno, da s tem denarjem država zida personalne hiše, da ne bo potreba ljudem stanovati po vagonih in beznicali, naj se nabavi železničarjem služb ..na obleka, da ne bodo kakor berači raztrgani, ali na kupi uprava lokomotive, in položaj na železnicah se bo kmalu izpre-menil, osobje bo pa zadovoljen. Čistiti je potrebno najprvo pri ministrstvu saobračaja. Ministrstvo naj sc, sestavi iz veščakov, potem naj se izdela jednotni sistem z.i vse SHS drž. železnice, in kadar bo ves personal na ta novi sistem dobro naučen, potem šele jc mogoče mešati per- sonal in razpuščati oz. fuzionirati ravnateljstva. Danes imamo pa pri SHS drž, žel, 5 različnih sistemov t. j. 1. srbski, 2. bosanskih žel., 3.) Banjaluka Dobrljin, 4) mažar-ski in 5, avstr, drž, žel. Pri ministrstvu pa sedijo ljudje, od katerih niti eden ne pozna niti enega niti drugega teh sistemov; sedaj si pa predstavljata delovanje. Njim gre sS-mo po glavi« da sc nešto zaradi«, vse drugo je pa deveta briga. Gospodje poslanci bodo imeli tu jako lepo polje za ozdravljenje nezdravih razmer. in bi bilo dobro, da se zavzemajo z vso odločnostjo in silo, da se zopet vzpostavi ljublj. ravnateljstvo, da bodemo vsaj v Sloveniji imeli zdrave razmere pri železnici. 1Isess nraanlzacljftiii M. I*, i! Iz nekaterih občin še nismo 'doMfi seznama zaupnikov. Vse organizacije poživljamo, da izvolijo takoj v smislu novega poslovnika zaupniko in jih naznanijo vsaj do 28. februarja tajništvu stranke. TaJniStvo V. L. 5. Politlfee Ice. + Ženski shod na Jezici. V nedeljo je bil na Ježici sijajno obiskan ženski shod, na katerem je kmetsko ženstvo protestiralo proti občinskemu volilnemu redu za Slovenijo. Zahtevalo je žensko volilno pravico, protestiralo proti šolskemu načrtu in manifestiralo za versko nravno vzgojo otrok. Proti nasilnemu miru in za sklicanje parlamenta. V Svetni vasi na Koroškem se je koncem januarja sprejela nastopna resolucija proti italijanskemu imperializmu in nasilnemu miru: Na protestnem shodu v telovadnici Sokola v Svetni vasi na Koroškem zbrani zborovalci najodločneje protestirajo proti nasilnemu mini, ki nam ga nalaga enlenta in katerega nc moremo sprejeti z nobenim pogojem, ker bi morali pustiti toliko najzavednejših bratov, umirajočih na svoji čisto slovenski zemlji pod italijanskim jarmom, Pozivljemo vlado v Belemgradu, naj sprejme predlog predsednika poslancev zasedenih okrajev, dr. Din-ka Trinajstiča. f Dvojna mera, Sedanji šišenski vodja je bil prestavljen z Rudnika v Šiško vsled vednega tožarjenja z Rudničani, kar je bilo radi vzgoje nujno potrebno. Prestavljen je bil službeno, t, j .pustili so mu naslov nad-učitelja in vse dohodke, ki so mu šli kot takemu. Tudi selitvene stroške so mu povrnili. Zgubil ni tedaj prav nič, le pridobil, ker je bilo njemu kot družinskemu očetu le v dobro. Kaj pa je zaorešil Wagner? Prav nič — in vendar so ga degradirali in mu vzeli tudi dohodke, ki jih jc užival kot šolski vodja. Pa zanimivo je pri tem pravno vprašanje. Wagnerja je bil imenoval nadučiteljem extra s Lat um bivši deželni šolski svet. odstavil ga je pa mestni šolski svet. Kako je to mogoče, nam jc uganka. Morda postopajo tako na Turškem, a v napredni Jugoslaviji, kjer imamo se juriste, nc bo šlo. O zadevi bomo še govorih. Pod roko pa ne bo ne Gangl in nc Jelene oddajal več služb. Tudi v višji šolski svet mora priti red, -f Zadnji grehi. Predsednik deželne vlade dr. Grcgorij Žerjav je odredil razpust občin Borovnica in Studenec-Ig. -f- Iz Ribnice. Na »debeli četrtek« je bilo v Ribnici prav fletno med ondotnim liberalnim učiteljstvom. Tudi višji šolski nadzornik je bil ves srečen. Kdo bi pa ne bil, če vidi okrog sebe same oboževatelje in polne sklede »bobov« in rujno vince. Vlogo glavnega natakarja je imel znani goriški gostobesednež, ki je vedel za prihod odrešenika že teden prej. On in njegovi trabanti so dobili milostne in zaslužene pohvale. S tem .seveda nočemo trditi, da se pri nas uveljavlja metoda Lanovčega nadzornika z razliko, da je Brosuke dal več na mastno šunko, pri nas pa da se bolj cenijo *bobi« in rujna kap-liica. Tega ne trdimo, vendar pa zahtevamo, da se izda odredba za javno kvalifikacijo, Tudi to bomo izvojevali! UrofeSž Iz Trsta, Narodna zavest okoličanskih Slovencev v Trstu sc jc za časa italijanskima zaseden ja močno prebudila. Pred vojno sem bil več let v Trstu, pa som slikal veliko manj slovensko govorice kakor mlaj. čeprav so trdi, da je nns jezik nevarno javno priznati. Slučaj, ki sem ga doživel One 10. januarja i. 1., je vsekakor vreden, da se objavi. Ta dan som se vozit v tram* vaju proti .Skednju, kjer seUt itn?! opravilo. Bil je nabito poln, vsled e.esnr P"m po poslužil prostorčka pri vozniku. Tam je bila tudi gni< a Skederik, ki se je bržčas vračala iz trga. Med seboj so glasno govorile. V vozu sta se nahajala dva karabinerja - Kalabreža, katera sta menda delala nevšečne opazke na to gru-čo. Na rnah konča razgovor te gruče in zaslišim vprašanje na karabinerja: »Čemu se pa smejota? Kaj ne poznata materinega jezika vajine kraljice? Me govorimo ta jezik, umejemo pa tudi italijansko, sicer bi vama tega nc mogli sporočiti.« Na prvi postaji izstopita osramočena karabinerja, kajti vsi smo se od srca nasmejali korajž-ni Škcdenki. Pa pravijo 20001etna kultura! Isto popoldne je izstopil na pomolu sv. Karla italijanski častnik ter se podal — kakor je to povedal službujočemu uradniku — v mesto na ogled. Čez nekaj časa se je vrnil na pomol in vprašal istega uradnika, kedaj odide prvi parnik proti Ljubljani in če že zamore dobiti vozni listek. Uradnik mu jc le težko dopovedal, da Trst še nima vodne zveze z Ljubljano iu da se bo moral voziti z železnico. Al-troehe 20001etna kultura! Zvečer istega dne sem obiskal v Narodnem domu prireditev neke narodne družbe. Ko pristopim k blagajni, sem našel v živem pogovoru nekega »tenente«, ki je pripeljal dve »dami« na ples. Slišal sem blagajničarko, ki je uljudno pa odločno izjavila, da ne smo delati izjem in naj so obrne na odbor ter jo hotela pozvati člana odbora, na kar je pa častnik plačal. Pri blagajni sem izvedel, da je hotel »zglihati« za vstopnino. Ko sem si iz galerije ogledoval dvorano, sem zapazil, da so dotični častnik z »damama« odpravlja iz dvorane. Iz radovednosti, sem hitel k izhodu tor šc ravno prišel pravočasno, da sem bil priča, ko jo ta gospod zahteval in tudi sprejel vračilo vstopnine v znesku 15 lir, češ, da »dami« ne najdeta primerne družbe. Kaj takega je seveda zmožen edino človek, ki ga ob-senčuje 20001 etna kultura in meni jc žal, da temu vitezu iz »svojega«t nisem še nekaj »primaknil«. če sem jaz tekom enega, dneva vse to doživel, mislim, da bi bilo umestno, če odprete, v Vašem cenjenem IL-tu stalno rubriko pod gornjim naslovom, ker se bo gotovo še. kaj zanimivega poročalo. — Lepa beseda o ljubljanski univerzi. Zagrebška Domovina« piše: »Kakor smo zvedeli od zanesljive strani, so se na ljubljanskem vseučilišču predavanja že začela. Kakor hitro sc je zvedelo, da sc osnuje, jc njegov profesorski zbor začel zbirati profesorje in zbral lepo število strokovnjakov in sposobnih ljudi, ki bodo mogli s svojo sposobnostjo iti solidnostio šc mnogo bolj konkurirati našim karijeristom iz starega režima. Mnogokod se je pričakovalo, da bodo Slovenci na svoji univerzi protežirali samo svoje pleme in svoje narečje. a stvari stoje čisto drugače. Med imenovanimi profesorji "v idirno znanstvenike Hrvate in Srbe, ki bodo po veljavnih pravilih predavali v našem narečju. Kontrola bo jako stroga in dokaj komplicirana, kar spominja na germansko pedanterijo. a to je v tem slučaju samo hvalevredno. Medicinska fakulteta jc tudi že začela z delom. dočim nekatere stolice modroslnvne fakultete še niso popolnjenc, Toda v poletnem semestru bo vse popolnjeno, tudi instituti. Uvede sc široka avtonomija po zgledu bc!grajske univerze. Vseučilišče jc nameščeno v poslopju prejšnje deželne vlade. Tako so Slovenci brez velikega hrupa in reklame postavili zdrav temelj novi jugoslovanski univerzi, a to jc velik dogodek za nas vse.<- — Župnijo sv, Martina v Kamilici jc dobil č. g. Franc Božiček, kaplan v Zavrču. — »Primite tatu!« Prvi natisk — 10.000 izvodov —- je pošel. S posameznimi izvodi se zaenkrat še lahko postreže; večjih naročil pa ni mogoče več izvršiti, dokler nc bo gotov drugi natisk, ki se že pripravlja. Naročila pa se medtem dalje sprejemajo. — Slomškova zveza. V četrtek popoldne ob 3. uri v Ljudskem domu sestanek in širša odborova seja. Na dnevnem redu važne stanovske in društvene zadeve. Zavreli moramo stališče proti anarhiji, ki jo uvajajo tudi na šolskem polju in to celo z vednostjo onih, kojih krvava dolžnost je, čuvati na red v šoli. Naše gmotno vprašanje so dvignili znani fra-zerji iz pravih kolesnic, zato bodi naša dolžnost* da ga zopet denemo v pravo smer. Z javno kvalifikacijo nočejo na dan tisti, ki se je boje. Na dnevnem redu bo tudi več internih društvenih zadev in je prav potrebno, da sc sestanka udeleži kar največ članov. Izgovori na šolo ne drže \cč, ker dobi vsak v ta namen lahko prosto po znani odredbi višjega šol, sveta; treb i jc samo sporočiti šol, voditelju, da gre na zborovanje. — Odbor. — Sejem. Na Vclikcui Cirniku pri ■ .i*. /.» živiro dne 20. po pepclnici, kakor nomeljoki okrajni šolski svet in mu očita nevednost in pomanjkanje čuta za šolo in izobrazbo. Odkod je g. dopisnik zvedel, o čem se je v seji razpravljalo, je nekatm zagonetno; saj so pogovori pri vsaki seji ko-likortoliko tajni. Druge razlage ni, kakor da ga je kak član krajnega šolskega sveta informiral, ali pa je mogoče za vratmi pri-sluškaval. Eno kakor drugo ne kaže velike olike. Kako si bo kdo upal povedati svoje mnenje, če se mora bati, da se bo vse na veliki zvon obesilo. Če se sklicuje na neke govorice, bi to veljalo med ženskami, ne pa med možmi. Proti trditvi, da je v seji imel glavno besedo g. Skubic, resnici na ljubo konstatiramo: Vsi člani, predsednik« šolski vodja in trije drugi so priča, da je g. Skubic prišel k seji, ko je bila debata že v polnem tiru in da se debate ni udeležil. Da so se možje pri debati malo bolj tempera-metno izražali, ni čuda. Proračun se je prekoračil brez njih vednosti za 1000 kron, napovedalo se jc razširjenje stare oziroma zidanje nove osemrazrcdnicc, kar bi v sedanjih časih stalo do enega milijona kron, katere bi nazadnje morali vendar-le kmetje plačevali. Zato sc tej zahtevi ne upira samo krajni šolski svet, temveč skoraj vse občine v okrožju. Sedanja šola je bila zidana nekaj pred 20 leti, tedaj skoraj nova, in sedaj naj sc zida nova, se večja. Ali misH g, dopisnik, da kmetic tako lahko zaslužijo denar, kakor on? Možje krajnega šolskega) sveta imajo nekaj, kar dopisniku manjka, in to jc življenjska izkušnja in zavest odgovornosti, saj so skoraj vsi tudi dolgoletni občinski odborniki in zato jim nc gre r glavo, da bi sc delalo vse s tako naglico, kakor se dela sedaj. — Druge neokusne opazke„preidemo, ker iih ni narekovala pamet, temveč Jc strankarska strast in na to polje ne gremo, Lc eno opomnimo: mladi gospodie, ne sejajle vetra in ne delajte zdražbe brez potrebe, saj je krega in prepira že zadosti. — V pojasnilo. Pred d verni tedni sem priobčil v »Slovencu« (št. 25) in v »Sta*. Narodu« (št. 26 in 27) članek »Zveza narodov in mirovno gibanje« v dobrem namenu, da pokažem, kako obširno in vsestransko da je v inozemstvu propagandno gibanje in z onim ar. jo za Zvezo narodov, in namignil sem, da smo mi v tem oziru Se pasivni, kar bi nam k: h k o po-: h) i o škodljivo z ozirom na naš ugled in na naše stališče v Zvezi narodov. — To je bilo gospodu Joso .Jurkoviču povod, da je priobčil v -Slov, Narodu« (št. 31 z S. t. m.) pod naslovom -'Zveza narodov članek, v katerem stavi vprašanje, kaj da pomeni »kros-njarjenje z Ligo narodov.-, pri nas, kakor da bi mi bili narod tam nekje v centralni Afriki in kakor, da bi ne bil naš narod (tn ne m narod«) vsled vojnega iti povojnega trpljenja že preveč zrel in dostopen za to idejo. Obenem nam hoče v omenjenem članku dopovedati, da je ideja o Zvezi narodov »že tako starš. da jo treba kmalu iskati v leksildh, kajti napisali si jo upa malokdo. — Čutil sem dožnost, da odgovorim (»Slovenec« st. 3i z 12. t. m.) na ta članek, ki ga pri nafbolii volji nisem mogel smatrati za stvarnega, in ki jc svoj odgovor izzival. — Narto sem dobil odgovor v : Slov. Narodu« (st. 36 z 14. febr.) pod naslovom -Malo odgovora-. K temu omenim samo, da jc nepotrebno, da gospod Jurkovič opozarja na protestne shode in manifestacije, ki so instinktiven izra'z narodove volje in kojih pomen jc vsakemu jasen. Dovolim si pa pripomniti, da ž njimi samimi ne bomo rešili situacije, ako obenem prezirljivo odklanjamo Zvezo narodov, kar bi tudi bilo politično prav nerodno, nc samo z ozirom na današnji poH-tični položaj, ampak tudi z ozirom na dejstvo, da smo izviren člain Zveze narodov. V omenjenem članku jc dobila dostojnost precejšno brco. Zavračam! Anton Petrinčič. * I- .. . ■> r^i. « , ' . . Ui v, februarja, v prejšnja ieta. — črno.TV med dnevnimi bo fi!.', ootek ,!j, V Slovenskem Narodu« novicami napada nekdo čr- — Imena porotnikov, ki so bili izžrebani za I. letošnjo porotno zasedanje v Ljubljani: Rozman Matija, posestnik in trgovec, Srednja Bela; Lap Janez, posestnik, Črnuče; Nučič Josip, posestnik, VeL Lipljene; Erldavec Ivan, krojač in posestnik, Moste; Kremžar Janez, posestnik, Št. Vid; Žemlja Josip, posestnik, Vrba; Kraljič Franc, posestnik, Brest; Kra-šovec Franc, posestnik, Vrhnika; Rojina Franc, kolar in posestnik, Zg. Šiška; Debelak Valentin, trgovec, Skofja Loka^; Ko-matar Jože, trgovec, Mengeš; Mencinger Ivan, posestnik in gostilničar, Bistrica; Grampovčan Andrej, trgovec in posestnik, Vrhnika; Engelman Ivan, posestnik in gostilničar, Kranj; Hočevar Jožef, posestnik, Žeje; Pogačar Ivan, posestnik, Vrba; Kališck Anton, posestnik in gostilničar, Fužine; Rebec Janko, trgovec, Litija; Pere Franc, pek, Radovljica; Jager Valentin, posestnik, Št. Vid; Lavš Lcop., posestnik in trgovec, Tržič; Berjak Franc, trgovec in posestnik, Kranj; Černilec Vinko, posestnik in trgovec, Naklo; Dolinar Andrej, mlinar, Smlednik; Brenk Franc, mizarski mojster, Dravlje; Ramovš Ignac, posestnik, Dravlje; Pleško Ivan, posestnik, Plešivca; Lampič Ivan, posestnik, IVof: iL-cnčiv Jo-:lp, posestnik, Vrhnika; Kurait Franc ml., posestnik in gostilni- čar, Kranj; Apih Anton, posestnik, Zapu-že; Gašperlin Ivan, posestnik in trgovec, Šenčur; Škrlep Jorip, posestnik, Mala vas; Jurca Ivan, posestnik, Pocllipa; Kane fv., posestnik in gostilničar, Podsmreka; Ro-tar Jože, posestnik in gostilničar, Podsmreka. — Namestniki porotnikov: Marinko Martin, posestnik; Mohar Josip, posestnik; Glavič Jernej, trgovec in posestnik; Novak Ignacij, trgovec; Bizilj Anton, mesar in posestnik; Kette Josip, trgovec; Battelino Danijel, podjetnik in posestnik; Ložar Jernej, krojač in posestnik; Podboj Ivan, trgovec in posestnik, vsi v Ljubljani. — Poljski vicekonzulat r Ljubljani poziva tem potom vse poljske državljane, kateri stanujejo na področju deželne vlade v Ljubljani, da bi se oglasili do 1. marca t. 1. pismeno ali osebno pri gori omenjenem vicekonizutatu v Ljubljani, liotel »Union« soba št 2. V zglasnici ima biti navedeno: 1. ime in priimek državljana, 2. kraj in čas rojstva, 3. veroizpoved, 4. poklic, 5. stalno bivališče, 6. stan in 7. dokumente. Iri dokazujejo pripadnost k poljski državi. Državljanom, kateri se bodo oglasili, bo vicekon-zulat na zahtevo proti plačilu predpisane svote izdal potrdilo vpisanja v register poljskih državljanov. Opozarjajo se inte-resirane stranke, da vzame poljski vickon-zulaft v svoje varstvo in pravno obrambo samo one, kateri zadostijo temu pozivu. Prosijo se vsi časopisi, ki izhajajo na področju deželne vlade za Slovenijo, da blagovolijo oglasiti ta poziv. — Poljski vicekon-zulat v Ljubljani. — Najvišje sodišče kraljestva SHS, v Zagrebu. Zagrebške »Narodne Novme« so te dni objavile banovo naredbo o ustroju drugega oddelka pri stolu sedmoricc v Zagrebu, ki bo začasno najvišja sodna instanca v državi SHS. Za predsednka v III. či-novnem razredu je imenovan F. E. Smeka, senatni predsednik bivšega vrho,vnega sodnega in kasacijskega dvora na Dunaju. Za vrhovnega d?žvanega pravdnika v IV. čin, razr. je imenovan upravitelj drž. nadpravd-ništva v Ljubljani Ivan Okretič. — Kako bo s sladkorjem. Ljubljana, 15. februarja. Odsek za prehrano objavlja: Radi nepričakovane slabe produkcije v domačih slaclk. tovarnah bo dobila Slovenija samo še enkrat majhen kontigent domačega sladkorja. Ta kontingent je sicer že odkazan, vendar ga doslej še ni bilo mogočo prevzeti, ker je manjkalo gotovine za plačilo kupnine. čim bo gotovina na razpolago, kar se bo, kakor upamo, v kratkem zgodilo, pride ta sladkor in se bo razdelil sorazmerno na posamezne okraje. Ker je, kakor rečeno, odkazan le majhen kontingent, bo prišla na posameznika le mala količina. "Prebivalstvo bo treba odslej oskrbovati s sladkorjem, ki se bo uvažal v prosti trgovini iz inozemstva. Trgovski krogi so se začeli zanimati za uvoz sladkorja. Tako bo ljubljanska tvrdka Anton Krisper Coloniale (imejiteij g. ravnatelj Lil leg) koncem tega meseca ali pričet-kom marca dobila iz Trsta 40 vagonov aanerikanskega sladkorja, ki ga bo v sporazumu z odsekom za prehrano razdelila na Kranjskem in Koroškem, Cena temu sladkorju bo 35 do 40 kron za en kilogram. Na drugi strani dobi zveza slovenskih trgovcev v Celju ta mesec.20 vagonov sladkorja iz Češkoslovaške in s posredovanjem tvrdke .Anton Krisper 20 vagonov ameri-kanskega sladkorja iz Trsta, ki sc bo razdelil na Štajerskem in v Prekmurju. Tudi cena temu sladkorju bo 35 do 40 kron za 1 kg. Tudi za naprej bodo morali trgovci s sodelovanjem denarnih zavodov dobavljati sladkor iz inozemstva, dokler ne bo domača produkcija tolika, da bo krila potrebo domačega prebivalstva. Dobava sladkorja iz inozemstva dandanes ni lahka, temveč zadeva na največje težkoče. Sladkor je treba plačevati v tuji zdravi valuti, ki je seveda zelo draga. Za nabavo tuje valute mora biti na razpolago sedaj mnogo kapitala, ki pa se težko dobi. Radi visoke valute je tudi cena sladkorju seveda tako visoka, — Tako uradno obvestilo. Daleč smo prišli pod liberalno socialistično vlado! — Uboj v Babni gorici. Na ljubljanskem Barju jc letos veliko porok. Barjanskim fantom se zato predobro godi, ker morajo plačevati ženini in neveste naravnost verižniške odkupnine: fantje si mislijo, če vsi verižijo, zakaj bi še mi ne povišali »šrange« na Ižanski cesti. Neki nevesti, katera se je izognila »šrange«, so doma potem vse razbili; v nedeljo dne 16. t. m. so jsa zopet dobili od neke neveste 1000 K. in še nekaj čez in šli so nato v gostilno Helene Babšek v Babni gorici pit; fantje so plesali in pili do 10, ure zvečer, takrat so se pa, kakor je to že navada pri tako dolgih sejah, zaradi solo-plesa pošteno sprli; a Babškova gospa, ki prepirov nc mara, jih je odslovila iz gostilne; fantje so pa prenesli sejo in prepir na prostor pred gostilno. Konec je bil silno žalosten: Alojzij Vokal, 31 letni posestnikov sin iz Havpt-mance jc vrgel na tla Matevža Jarc,?. iz Črne vasi in ga davil; Matevžu Jarcu so prihiteli na pomoč fantje I.judevit in Jožef Jarc iz Črne vasi. Jakob Re.ni/gur in Jože, Jernej ter Ivan Modic s Hauptmancc in še drugi; nastopih so s poleni in Alojzija Vo-kala ubili. Navedeni fantje so že zaprti; njihovo žrtev Alojzija Vokala so pa prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. lj Umrla je hčerka edinka Mira gospodu podpredsedniku višjega deželnega so-dišča_ v Ljubljani dr, Antonu Rogini. Raj-nica jc študirala medicino v X, semestru v Pragi in tudi v Pragi umrla na španski bolezni. Naše sožalje, lj Umrl je včeraj zjutraj tovariš Jožef Logar, uslužbenec Jugoslovanske tiskarne, Pogreb se vrši danes ob 5. uri popoldne iz nekdanje topničarske vojašnice v Trnovem na pokopališče k Sv. Križu, Počivaj v miru, nepozabni tovariš! lj Promocija, Dne 14. t. m. je bil pro-moviran na univerzi v Zagrebu doktorjem prava Vinko Vrhunc, sin tukajšnjega policijskega nadzornika Simona Vrhunca. Ča-stitamo! lj Poziv vsem služkinjam. Na predsto-ječo enketo sc poživljajo vse služkinje v Ljubljani, organizirane in neorganizir?ne, da sc zglase od vštevši 18., 19., 20. ali 21. t. m. v prostorih »Krekove prosvete« v Alojzijevišču, pritličje, levo, od 8. do 10. ure dopoldne in popoldne od 3, do 5. ure. Ker je v interesu služkinj, se poživljajo tem potom, da se zanesljivo odzovejo vse brez izjeme. — Tajništvo »Zveze služkinj«, lj Iz g'edališk« pisarne. Zaradi coole-Icftfci več članov sc repertoir v dramskem gledališču v sledeče izpremeni: V ponedeljek, 16. februarja se vprizori mesto »Brez-za isti abonement, v torek, 17, februarja mesto > Protekcija-* — »Močni čuvaj« izven dno«« za D abonement, »Kristalni grad« abonemerta ob 3. uri popoldne. lj Izlet ravnateljev. V nedeljo popoldne so se z državnim avtomobilom Vnov-čevalnicc za živino peljali na izlet proti Dolenjski- dva ravnatelja in en nadrav-natelj. Nazaj grede so se ustavili na Ško-feljci, kjer so pridno »mavšlali«. Radovedni ?mo, koliko so gospodje ravnatelji plačali za berr.in in uporabo avtomobila, ker taka vožnja z avtomobilom danes precej stane. lj Napo&na z^.vciiisos!. Prejeli smo: V številki 17. Vašsga cenj. lista se nekdo iz Velenja pritožuje, da so jeli tamošnjim np.mčurjern grebeni zopet rasti. Toda tudi v našem mestu se nam no godi nič bolje. Takoj po prevratu so so ljubljanski nem-čurji kar poskrili. Priznani Germani niso hoteli več nemško govorili, tudi če si ga nemško ogovoril. Danes je to drugače, kajti ne moreš prekoračiti ulice, niti obiskati kavarne ali hotela, da bi no zadel na nemško govorečega človeka. Posebno nekaj nežnega spela smatra nemško govorico za modernejšo. Tudi priznano narodne dame sem srečal po ulicah, ki naravnost provocirajo v dru£bi častnika ali trgovca z nemško govorico. Kaj tega ni mogoče odpraviti? Mislim, da bode kmalu potrebno, da so take ljudi javno na cesti opozori na njih dolžnost in jih osramoti, ce treba, na javnem kraju, ker drugače se bo ta grda razvada preveč udomačila. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Cot-man, občinska uboga, 80 let. — Anton Gor-šič, delavka, 26 let. Frančiška Rožanc, lesarjeva žena, 57 let. — Božena Ivančič, hči davčnega upravitelja, 3 leta in pol. — Marija Okorn, žena polic, sluge, 48 let. — Marija lic, hiralka-kočarica, 82 let, — Peter Perkon, beguncc, 73 let. — Valentin Flander, mestna delavec, 69 let. — Ivana Borštnar, posestnica. 51 let. — Valentin Klešnik, užitkar, 64 let. — Ana Nabernik, žena umirov. magistr, oficijanta, 62 let. — Edvard Kontel, železničarjev sin, 16 mesecev, — Silva Kovačič, ključavničar jeva hči, 16 dni, — Marija Zdešar, rejenka, 8 mesečev, — Josip Bitenc, zasebnik, 82 let, — Alojzij Ivanetič, rejenec, 1 mesec, —• Vida Cerk, posestnikova hči, 2 uri, — Boris Kovič, sin krojaškega pomočnika, 14 dni. — Anton Šare, hlapec, 68 let. — Rajko Nachtigal, sin vseučiliškega profesorja, 9 let, — Jerica Mlekuž, zasebnica, 68 let, — Josip Semerad, mostni ubožec, 54 let, — Marija Vokal, hči delavca, 3 mesece. — Fran Poljanec, bivši postrešček, 71 let. lj Oblačilnica za Slovenijo v Ljubljani bo — kakor uradno naznanja —• do preklica vsako sredo iu vsak četrtek odprta samo za nameščence javnih uradov v Ljubljani. Na to opozarjamo vse občinstvo, posebno one z dežele, da ne bo imelo nepotrebnih potov in pa stroškov. lj Jožef Magerec iz Števerjana, o katerem smo poročali v sobotni številki »Slovenca«, da jc bil prijet od kolodvorske pol. ekspoziture kot tihotapec, ni istoveten z g. Jožefom Magerle, ki je uslužben pri gradjevinskem odj jelen ju dravske divizij-ake oblasti. lj Pretep na Resljevi cest;. Ponoči na 16. t. ni. sta trčila na Rosjjevi cesti skupaj J. Ž, in T. J., ki sc že precej časa postrani gledata. Ker sta oba pustovala, sta sc spo-padla, grizla sta s o in pretepala, da sta is.-gledala njuna obraza, kakor da bi si uadala pravi pustni maski. Ker sta bila med svojo zabavo jako glasna, ju je prišla mirit vojaška straža, ki jc huda mačka pomirila; državna varnostna straža je pa krvavi maski privedla na policijo, kjer so vsakemu naložili 50 kron globe, ker sta brez »licence« priredila pod milim nebom ponoči koncert. lj Pisalni stroj z znamko Smith & Broso, vreden 10.000 K, je bil od 14. do 16. t, m. ukraden. Kdor o njem kaj ve, naj to naznani detektivom policijskega ravnateljstva soba št. 17, II. nadstropje. lj Zaplemba tobaka. Policijski nad-stražnik Franc Grošelj in stražnik Franc Saksider sta 16, t. m. zaplenila Rudolfu Merviču iz Podgore 373 zavojčkov finega turškega m 500 egiptovskih cigaret. lj Radi prepeeenca, katerega je kupila gospa T. N. po K 9.60 in ga prodajala po 15 K, jc bi1a obsojena na 500 K globe. Pustno soboto 14, t, m, se je zgodil na Golovcu strašen zločin. Učiteljiščnik Mirko Perko je zastrupil 17 letnega dijaka II. državne gimnazije Antona Budino, sina posestnika in trgovca iz Banjaluke. Gospod dr. Opeka, ki se je sprehajal po 5. uri popoldne pod Golovcem, je zagledal ležati mladega človeka, ki se je zvijal v strašnih bolečinah: ljudje, ki so hiteli gledat, kaj da je, so mislili, da ie fant božjasten ali pa pijan; na prošnjo dr. Opeke so ga prenesli v hišo na posteljo; dr. Opeka je o celi reči obvestil policijo, ki je preskrbela, da so fanta prepeljali v bolnišnico. Stražniku državne varnostne straže Žbuelcu je Budina v strašnih bolečinah povedal, da ga je Mirko Perko spravil na Golovec, češ da prideta dve punci tja. Na Golovcu mu jc dal jesti slaščico, katera je bila zelo grenka, V bolnišnici je Budina v groznih bolečinah umrl. Policija je že ponoči izvedla veliko delo. Dognali so, da stanuje Perko pri gospodu P, na Rimski cesti. Hišo so zaslra-žili; ob pol 6. uri zjutraj so Perka, ki je lep, postaven fant, črunhi las, odvedli na policijsko ravnateljstvo. Poizvedbe in ugotovitev dejanjskega položaja je poveril g. ravnatelj policijskega ravnateljstva policijskemu nadzorniku g. Jožefu Habetu, kateri jo oričej zaslišavati nriče, Delal jc moderno, skoraj ameriško. Ko je ena priča povedala ime druge, je že hitel detektiv po njo. Do 4. ure popoldne jc bil dejansl^i stan žc ta-kerekoč po pričah popolnoma ugotovljen. Ob 4. uri 5 minut so pripeljali detektivi Mirka Perkota. »Ali veste, zakaj ste tu?« — »Ne vem, zakaj ste me prijeli,« — »Ali vam vest ničesar ne očita?« — »Nič.« — »Kje ste bili v soboto okoli 5, ure popoldne?« — »V kavarni Zvezda, tam pri tisti mizi v temnem kotu,« — »Prijatelj, ravno takrat sem pri tisti mizi sedel jaz in vas pri tej mizi nisem videl.« — Priče, katere so videle spremljevalca Budine pod Golovcem, so pripravljene, da agnoscirajo tistega, ki je dal na Golovcu jesti rajniku šaum-role. Kriminalni uradnik zapove Perkotu, da naj obleče sivo suknjo, da naj si ovije šal okoli vratu in da se pokrije s klobukom; nato mu reče: »Zdaj pridejo priče, ki so vas videle včeraj pod Golovcem takrat, ko vi pravite, da ste sedeli v kavarni Zvezda, kjer, kakor sem vam že povedal, takrat niste bili.« Tiho se izvije iz ust Perkota: »Bil sem takrat jaz pod Golovcem. Jaz sem ga (šepetajoč) zastrupil.« Solze ga oblijejo, Kriminalist mu mehko reče: »Ali hočete precej olajšati svojo vest, ker ste štorih grozen zločin, ali hočete šc zbrati svoje misli?« — »Precej izpovem.« — In vsedel se je na stol in pripovedoval, kako jc prišlo do tega, da je slovenski dijak zastrupil na pustno soboto leta 1920. na Golovcu slovenskega dijaka, »Dne 1. svečana je prišel v Ljubljano znanec z žirovskih brdov. Povabil me je k Figovcu, Dva litra vina sem spil. Vprašal me je, čc je kaj veselic zvečer. Rekel sem mu, Klemenčič se menda piše, da bo zvečer planinski ples in da bi šel na njega, če bi imel denar. Klemenčič mi je nato dal 200 kron za moje kolo (vredno je najmanj 1000 kron); na veselico sem povabil tudi svojega dekleta Slavico D ...151etno dekle, ki pa ni prišlo. Od gospodarja, pri katerem stanujem, mi je izposloval Klemenčič dovoljenje, da smem zvečer z njim; 160 kron sem zapravil; tovarišem dijakom sem plačeval, saj ni imel nihče denarja, tudi Klemenčič je pil. Zjutraj je Klemenčič odpeljal kolo. Oče mi je pisal ostro pismo, ker sem kolo prodal. Mislil sem, kako bi zopet prišel do kolesa. Na promenadi sem bil predstavljen Budini. Kazal mi jc veliko dolarjev in me nagovarjal, da mu naj pre-skrbim srebrnih kron, Sklenil sem, da ga zastrupim, drugih tnorilnih sredstev se nisem hotel poslužiti, ker sem sc bal, da nc bi bil Budina močnejši, kakor jaz. Bral sem kriminalne šund - romane, hodil v gledališča in na plese. V cerkev nisem hodil. Šoferju Antonu Kolesi sem noročil, da naj mi izpoaluje dovolilnico za nakup strihnina, češ da me je za s hrup naprosil neki lovec h: Poljanske doline za zastrupljenje li:uc. Pri ljubljanskem mestnem magrl !:t si je izpor'oval Kolesa dovolilnico o nakup strupa pod pretve- zo, da bo z mišnico zastručil podgane. V soboto sem kupil strihnin, ki je stal 75 K« v četrtek sem se pa že dogovoril z Budino, da greva v soboto popoldne na Golovec, kamor bosta prišli tudi dve punci. Da sem kupil strup, sem si izposodil od svojega tovariša dijaka 100 K. Kupil sem dve »šavmroli«, natresel na eno strihnin in dal šavmroli jesti. Mislil sem, da se bo precej zgrudil mrtev na tla. pa se ni. Šla sva po hribu doli; ko sva prišla do ljudi, se in se odstranil z izgovorom, da grem po zdravnika. Šel sem nazaj na Golovec, nato sem šel domov in zaspal, dokler niso prišli po mene.« — Tako približno je opisal dejanje mladi zločinec Mirko Perko. Budina, nesrečna žrtev po denarju hlepečega Perkota, je imel veliko denarja, ker je za očeta po njegovem naročilu v. Ljubljani naročaval in plačeval blago. Pogreb nesrečnega Budine bo dane?! ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice v bolnici na pokopališče k Sv. Križu. MaitBDoeila p^reola. v jaaransKem vprašanju. LDU Trst, 16. februarja. Sinočni »Pic-colo« priobčujc dopis iz Londona, da jc Nitti na londonski konferenci dne 13. t< m. izjavil, da se lahko svobodno razpravlja o jadranskem vprašanju, on pa. da ostaja pri pariškem kompromisu ali pri londonskem paktu. On pri tej priliki ni skrival težkoč izvedbe londonskega dogovora, toda je opozarjal, da bo dal Dalmaciji najširšo avtonomijo v vsakem ozi-ru. Suvereniteta Italije bi bila reprezen« tirana ie po italijanskem guvernerju, na podoben način kakor v angleških kolonijah. Ta izjava je iznenadila Milleranda in Lloyd Georgea, ki sta sklenila, da se o tej stvari, pozneje razpravlja. Hkrati jo bilo sklenjeno, da se mora to priobčiti jugoslovanskemu ministru za zunanje posle dr. Trumbiču, ki ima vsa pooblaščenja za rešitev jadranskega vprašanja. Ponoči pa se je zgodilo nekaj, kar je popolnoma iz-> premenilo položaj tega vprašanja. Vmes jc posegel predsednik Wilson. Kakor dozna-varno iz dobro poučenih krogov, jo Wil-son brzojavil v Pariz, da ne more odobriti niti pariškega kompromisa, niti londonskega odgovora, temveč da vstraja pri tem. da sc ima v polnem obsegu izvršiti ameriški načrt. Ako bi zavezniški ministrski predsedniki tega ne sprejeli, zapu-ste ameriški zastopniki Pariz in prepuste zaveznike svoji moči. Dopisnik nadaljuje, da se je v dosedanjih pogajanjih glede jadranskega vprašanja zagrešila velika napaka, ki obstoji v tem, da se ni računalo ■/, Ameriko. Potem, ko je prišla ta vest iz Amerike, je Nitti živahno nadaljeval razgovore z Lloyd Georgejem in Milleran-dom. katerih predmet je tvoril nastop Amerike, Ko so Nittija po konferenci vprašali ,ali js možno iti preko Amerike, je izjavil, da jc to izključeno in sicer z ozi-rom na gospodarsko in finančno stanje. Italije, Amerika ima napram zaveznikom nož v rokah in njen odstop s konferenco bi vplival usodno na vse zaveznike. Amerika molči, toda v odločilnih momentih javlja, da sc vsi uspehi mirovna konference uničijo, ako bi njenih besed ne uva-ževali. Zato naj se nihče nc udaja iluzijam, ki jih more razgnati najmanjši veter, ZASTOPNIK SV. STOLICE V NAŠI DRŽAVI. Zagreb, 16. novembra. »Narodna Politika« jc izvedela od poučene strani: Nadškof Bauer sc je vrnil 15. t. m. iz Rima. Pri sv, stolici jc našel veliko umevanje in zanimanje za državo SHS. Izbrana je že oseba za poslanika sv. stolicc pri naši vlad*. Tako na eni kakor na clrugi strani se iskreno Zeli skleniti konkordat in je upanje, da bo ta zadeva kmalu rešena. Poslanik sv. stolice bo nadškof Francesco Cherubini, dosedanij nuncij v Haiti, PODALJŠANJE ŠENTJANŠKE ŽELEZ. NIČE, LDU. Belgrad, 16. febr. Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit za trasiranje in podaljšanje železnice iz Šent Janža na Dolenjskem do Sevnice. Ta železnica jc velike važnosti, ker je Šent Janž središče velikih rudnikov, od katerih nekateri že obratujejo, drugi pa bodo šele eksploatirani. ODSTOP LANSINGA. LDU. WasMngton, 16. febr. »Telegra-plicnagentur« javlja: Demisija državnega tajnika Lansinga jc v zvezi z Izjavo predsednika Wilsona, da si jc Lansing prisvajal pravice predsednika, ker je brez prejšnjega obvestila sklical kabinetni svet. Razne novice. r Egipčanske musliaiankc. Neki fran- coski lisi poroča * r t? ___s 1---- V lijjipiu ui v v; v. iidit" mov. V tem se je Egipt popolnoma izpre-menil. Dame hodijo same, oblečene pu cvropoki modi; licc si pokrivajo s tankim SLOVENEC, čPn« 17. februarja 1920. Štev. 38. velom, kakor vsaka Parižanka. Z oken so izginila omrežja. Namesto nekdanjih evnuhov, jim sedaj strežejo evropske služkinje: Slovenke ali Grkinje. Z zunanjostjo se je izpremcnil tudi ves duh egipčanskih muslimank. Vse so navdušene narodnja-kinjc. Ni jc' mlade muslimanke — bodisi plcmkinjc ali meščanke, ki r,e bi bila vneta za neodvisnost Egipta in nc bi navduševala brata ali moža, da sc bori za domovino. Izprememba sc vidi najbolje v tem, da v Egiptu vsaj med plemiškimi in meščanskimi krogi ni več mnegoženstva; farno med kmeti sc še naleti na ta običaj, a tudi redkokje, r Arabski slovar. Vse slovarje sveta presega arabski s'ovar, ki jc bil izdan pred več kot 500 leti in katerega sc še danes poslužujejo vsi. ki se zanimajo za arabski jezik. Ta arabski slovar obsega dvajset zvezkov v kvartu ter jc težak približno sto funtov. Petdeset funtov jc določenih za 'domačo - uporabo, dočim so ostali namenjeni za učenjake. Vsi arabski slovarji so bili sestavljeni v času velikega kalifa Harim-ai-Rašida. Islamski imperij značita dve veliki dobi. Prva doba jc bila doba ocvojevanja, ko je biia pisana zgodovina le s pomočjo meča. Nato so prišla stoletja mohamedanske nadvlade, tekom katerih so mohamedanci mirno držali cesarstva in pokrajine, katere so si pridobili v Aziji ter na španskem polotoku. Tekom teh stoletij sta cvetcla znanost in literatura in takrat jc bil tudi rojen arabski slovar. Vsaka izmed besed, ki so bile. običajne v dnevnem življenju nomadskih Arabcev skozi stoletja, ima velikansko število sorodnih izrazov, ki pomenijo isto. Tako so sc na-primer domačini bali leva ter ga lovili, nc le za zabavo, temveč iz potrebe. V arabskem slovarju ima lev približno sto različnih imen. Kamela jc bila edino trans-portacijsko sredstvo preko puščav in vsled tega je počaščena v arabskem slovarju s 122 različnimi imeni. Pred vsem pa sta bila konj in meč, ki sta zahtevala zase rkoro vse misli Arabcev. Več kot dvesto različnih besed j p , ki označujejo pomena kenj in meč. Vse drage familijarne besede kot šotor, čreda, voda .ženska, solncc iti zrak imajo dolg seznam istovetnih besed, ki se izmenjujejo in ki so v stalni rabi. Vse to nam približno pojasnuje vzroke zakaj jc arabski slovar tako obsežen. Arabci pravijo, da je bil arabski jezik oni Babiloncev in nekateri med njimi trdijo celo, da jc v tem jeziku govoril Abraham. r Židovski domobranci v Palestini. Del moštva in častništva od bivših treh angleških židovskih praporov, ki so imeli dobršen delež pri osvoboditvi Palestine, ter tudi precejSnjc število novih židovskih prostovoljcev so se obrnili na vrhovno poveljstvo angleških čet s prošnjo, da bi smeli stopiti v angleško armado kakor nov prapor in da bi mogli v Palestini izvrševali domobransko službo. Prošnji se je ugodilo in prapor je dobil ime »First Judeansi. r Dar nemških žen ccsarju Viljemu, Žalostno karakterizira nemške žene dejstvo, da zbirajo prispevke bivši nemški cesarski družini, ki sc bi v marcu preselila iz Amerongena v Doorn. Holštajnske žene bodo okrasile park novega Viljemovcga bivališča z rožnimi grmi iz svoje domovine. Pomorjanske žene bodo dale novemu bivališču razstavno kuretnino, iz drugih nemških krajev so prijavili mnogo drugih daril. Podoba je. da sc bo Viljem preselil v novo domovanje za daljšo dobo in da na Nemškem ne verujejo, da bo mednarodno sodišče cesarja obsodilo. Sodniki premišljujejo o primerni kazni, a krivec živi med tem veselo življenje. Cer&venS vasfnifta c Kam hočemo iti.? Odgovor na to vprašanje danes v torek popoldne ob 4., v govoru v stolnici. ° c Konferenca Sodalitatis bo v sredo 18. febr. ob 5. v tiskarni. — Rcfr. prof. dr. A. Levičnik: Vita aetiva — contcmplativa. stopili zopet v orlovske vrste kot preizkušeni delavci. Njihovi značajnosti bo veljal naš pozdrav. _ jasft d Seja osrednjega odbora SDS, sc vrši lia pepelnično sredo ob 4, uri pop, v čitalnici SDS. v Ljudskem domu. Prosim udeležbe vseh, zlasti vabljenih. — Predsednik, Seja finančnega odseka se nc vrši danes zvečer, pač pa v četrtek 19, t. m. toč-nao ob 7, uri zvečer. Slovesni sprejem v Šentneterskega Orla bo v nedeljo, 22, februarja 1920. Spored tega orlovskega slavlja i?: ob 7. uri zjutraj sv, maša v župni cerkvi sv. Petra s skupnim sv. obhajilom, zvečer ob 7. uri v Ljudskem domu slavnostna prireditev, združena s prijateljskim večerom za prijatelje orlovske organizacije. Večerna prireditev obsega dekiamacijo, govor, slovcs-„; ijvimn a!eiiurjavo« na anon^no ekspodicijo Ai Matalič, Ljnbljana, iiomizasni trg 3. vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranjj Gorenjsko. za dva ali štiri gospode se išče takoj ali s 1. marcem. Ponudbe na upravo »Slovenca«. (Z« dvakratno objavo v iednn sc računa 8 kron.) BORZNI MEŠETAR Vučkovič Dragan, Zagreb, Sv. Duh 19. — Brz.: Vučkov. Tel. 7—17. BRIVNICE Zaje Fran, Dunajska cesta 12. DAMSKE KROJAČICE Mraka Karo, Sv. Petra cesta 58. DIMNIKAR Fritz Ad., Ljubljana, Radeck, c. 20. DOBAVA IN POKLADANJE PARKETOV Bokal Anton, Ambrožev trg 9. ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. GOSTILNE Lazar Jernej, Sv. Petra nasip 19. GRAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, I. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KAVARNE »Zvezda«, Ivančič J., Kongres, trg. KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Str.erkol, Flor. ul. 13. KNJIGARNE _ Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6. Pajk Fr., Cankarjevo nabrežje 25, isr\wn?TTVTCT-T7T TPr.hVTOF Ohip Josip, Pod Trančo. Schwab & Bizjak, Dvorni Irtj 3. KROJAČI Gestrin Ferd,, Poljanski nasip 8. lekarne »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MANUFAKTURNE TRGOVINE Petkosig Jos., Stari trg 4. Schiistcr Anton, Stritarjeva ul. 7. MIZARJI Bizjak Peter, Spod. Šiška 136. MODNI SALONI Gotzl Mar?j^, Židovska ul. 8 in 7. MODNE TRGOVINE Pavel, Aleksandrova cesta« OPTIKI 'ttrmp.T! Karo!, Šelenburgova ulica. PARFUME"^!JE IN KOSMETIKA Urauus«, Mestni trg 11, (Za dvakratno obiavo v lednn se cačuna 8 hrom.) PODOBARJI Pengov Ivan, Kolodvorska ul. 20. POPRAVILA GRAMOFONOV IN GODBENIK AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5. RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica. SOBNO SLIKARSTVO Žuraa Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Cevne Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. SPEDICIJSKA PODJETJA »Bp.lkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366) Uber F- & A,, Selenburgova ulica 4. (Te!. 117.) ! TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO černc Lud-, V/olfova ulica 3. TRGOVINE S KLOBUKI Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Stari trg 4. TRGOVINE S PAPIRJEM Prodajalna K. T. D., Kopitar, ul. 2, »Uranus«, Mestni trg 11. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.) ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17. ZAJUTRKOVALNICE Grošel T., Poljanska cesta 7. ZOBOTEHNIKT _ Zobni atelje F. Paiovec, Dalmatin, ul. 5, poleg Kmetske posojilnico. V Zanesljivega PfKPCfVfl* manJSe * hišico, fitalco, vr- (m w »UJMIIU. tom, do B km od kolodvora Eajlllfl&^flfS^Sff VI® na '»orenjskem kupim, rarcclo stav- MmmII^JaII bene v T^ub,fani s« prodajo. Ponudbe ot ' " POd „AIlav<' na Anončni zavod Drajjo sprejme Kol:»sba tovarna v Ljubljani Bese« ak, Ljubljana, Cankarjevo nabr 5. Molom so zopet ioSi! lekarni priznano in zdravniško priporočeno Dr. FLESCH-evo izvirno SKABOFORM-MAZILO. Ne maže ne barva, biez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico : Rili ar d Sušnik »pri zlatem jelenu« IV., Marijin trij. dob v negativ- in positiv-retušer, ki je »nožen tudi v posnetku, se takoj sprejme. — Istotam se sprejme tudi Priporoči io. Cenjenemu občinstvu iz Ljub tjane ter vsem potujočim uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel restavracijo na glavnmii kolodvoru v Ljubljani. Kot večletni kolodvorski re-stavrnter v St. Peter oa Krasu uril bode možno — vled mnoge sku-šnje -— postrezati cenjene goste kar najbolje s pristno pijačo in dobro kuhinjo. Za obilni poset se priporoča z vsem spoštovanjem Matija Oolnliar, restavrater. Ljubljana, ftl februarja 1020. Zahvala. Po večletnem poslovanju kot restavrater na glavnem kolodvoru v Ljubljani, po-dovliam se z današnjim dnem od dragih mi gostov, prijateljev in znancev ter se iskreno zahvaljujem za prijazno zaupanje. Pri odhodu iz Ljublmne kl'čern vsem -prisrčen živeli"! Z odličnim spoštovanjem Stanislav Morak. Ljubljana. 16. februarja lftJO. « primerno Šolsko izobrazbo. Ponudbo na fotograf čni umetni zavod FRANJO GRASlKTZ, Ljubljana. 590 trgovec v Stolaeu v Hercegovini, ima naprodaj okrog 100 hektolitrov gla-sovitega stolačkega za gradnju jednog Dioničarsko društvo za izgradnju svatišta i kupališta u Zagrebu, Ilica br. 5. raspisuje natječaj za izradbu projektu za gradnju hotela in kupališta u Zagrebu, koji se imade podiči na mjestu, koje leži u Ilici, Gunduličevoj ulici i Samostanskoj ulici time, da interesenti rnogu odnosne natječajne uvjete, podiči u Prvoj hrvatsko} štedionicl u Zagrebu. Raspisane nagrade jesu slijedeče: 1 prva nagrada .... K 30.000"— 1 druga nagrada .... K 20.000'-— 1 treča nagrada .... K 10.000'— Dioničarsko drnštvo za izgradnjo svratlSta i kupališta n Zagreba. Komur treba vina, naj se obrne na Imenovanega. 590 a LinStiJanS, n Sastaeiras sJasmra smioMeroa cesia 6 obrestuje hranilne voge po čistih »i Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in M « ja imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlo ^ linske tovarne kavnih primesi". Znesek je treba pri subskribiranju plačati ^ v češki valuti, na. kar se gospodje delničarji opozarjajo. 619 £ v zabojih po 15 kilogr. Kavo Čaj Čokolado Kakao Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjevec Namizna vina Man delne Rozine Paradižnike Dišave. razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto nudi trgovcem samo na debelo priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega kakor razne vrste srajc, spodnjih hlač, spalnih srajc, mehkih manšet in mehkih ovratnikov. kakor angleško tkanino, podlogo, svilo, šifon, kre-ton, cefir, bombaževe in nitkaste tkanine itd. Največje domače podjetje v Jugoslaviji Blagovni oddelek. Prodaja vsakovrstnega koloniialnega blaga na debelo, Import ter eksport prekmorske kupčije. Komisija. Prevzame se vseh vrst blago v prodaja Spedicijski oddelek Prevažanje vsakovrstnega blaga na Maribor--kem trgru, Špedicija vseh vrst, zacarinanja, prevori z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, vskladiSčenJe raznega blaga in pohištva. Trgovska, špedicijska in komisijska del. d. MARIBOR, Pisarna Ileiserjeva ulica St. 1. — Telefon Intcrurban ?t. 375. Redne zveze z največjimi tu- in inozemskimi tvrdkami. Jugoslovanska tiskarna v Liubliani Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani kdaja konzorcij »Slovenca«,