primorski dnevnik L začel izhajati v Trstu nr<: .^i3 1945, njegov Smodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-C? J943 v vasi Zakriž nad erknim, razmnožen na = kl0«il. Od 5. do 17. se-Pie m b ra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v °vcu pri Gorenji Trebuli'; °d 18. septembra 1944 1- maja 1945 v tiskarni Slovenija« pod Vojskim lr' ldrij'. do 8. maja 1945 kil V osv°bojenem Trstu, JerJe izšla zadnja števil-• Bil je edini tiskani par-‘‘zanski DNEVNIK v za-Su2njeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 280 (13.511) Trst, torek, 5. decembra 1989 Po sovjetsko-ameriškem vrhu na Malti zasedanji Atlantskega in Varšavskega pakta Pozitivna ocena srečanja med Bushem in Gorbačovom - ZDA ne nameravajo umakniti svojih čet iz Evrope - Velika pozornost spremembam na Vzhodu in nemškemu vprašanju BRUSELJ, MOSKVA — Ameriški g dsednik George Bush je včeraj v ruslju poročal državnim poglavarjem rzav pakta NATO o dvodnevnih po-y°vorih, ki jih je imel konec tedna s “vjetskim voditeljem Mihailom Gor-Vovom. Bush je malteški vrh ocenil s 1 lzredno pomembnega, z njim pa so e strinjali tudi ostali, ki so se soglas-, 0.Zavzeli za podporo politiki peres-, °jke v Sovjetski zvezi in ostalih vz-°dnoevropskih državah. 4 vrha pakta NATO pa je izšlo tudi hotno stališče, da je treba kljub dobskemu dokončnemu koncu hladne šelhe vlogo atlantskega zavezništva šl ?'crePtti, vendar pa naj bi pri tem jy° “olj za politični kot vojaški sistem, naj bi odigral pozitivno vlogo pri Pfenrembah na Vzhodu. S teni v zvezi j Je Bush tudi dokaj jasno povedal, iih x ^ ne nameravajo umakniti svo-cet iz Evrope. Glede razorožitvene-ta Procesa so dežele pakta NATO vz-aJale na svojih stališčih glede kon-hcionalnega orožja, glede raket dol-dometa pa so bili mnenja, da bi prišlo do sporazuma med ZDA BZ še pred novim junijskim vrhom ed Bushem in Gorbačovom. Precej pozornosti so namenili novostim v obeh Nemčijah in predvsem razpravi o morebitni nemški združitvi. S tem v zvezi so se zavzeli za pravico do samoodločbe na Vzhodu, glede postopka za združitev pa je prevladalo stališče o postopnosti, pri čemer pa je treba upoštevati nov aspekt odnosov med ES, EFTA, evropskimi državami in SEV-om. Voditelji držav atlantskega zavezništva pa so pozdravili tudi pomoč ES Poljski in Madžarski ter se zavzeli za nadaljnje povečevanje trgovinske menjave med Vzhodom in Zahodom. Istočasno kot v Bruslju pa so se včeraj v Moskvi sestali voditelji članic Varšavskega sporazuma. Podobno kot Bush v Bruslju je tudi Gorbačov svoje zaveznike seznanil s potekom srečanja na Malti, govorili so tudi o dramatičnih dogodkih v NDR in ČSSR, uradno pa so tudi obsodili vojaški poseg na Češkoslovaškem leta 1968. Iz Moskve se je tudi zvedelo, da je tja včeraj nepričakovano dopotoval zahodnonemški zunanji minister Gen-scher, ki se bo danes z Gorbačovom pogovarjal o Kohlovem načrtu za združitev obeh Nemčij. V Moskvi so se včeraj sestali voditelji držav Varšavskega sporazuma (AP) Polemike o reformi krajevnih volitev RIM — Danes se v senatu nadaljuje razprava o mamilih. Na vrsti bo glasovanje ključnega člena št. 13, ki predvideva upravne in kazenske sankcije proti uživalcem mamil. Jutri bi se morala v senatu vsa zadeva v zvezi z mamili končati. Malo verjetno je, da bo prevladala težnja opozicije, ki nasprotuje sankcijam in ki jo podpirajo tudi nekateri senatorji KD. Prav gotovo pa bodo imela ta »različna stališča« odmevnost znotraj koalicije. Še večjo odmevnost bo vsekakor imela debata o reformi krajevnih uprav. Stališčem opozicije, da bi bilo treba istočasno razpravljati tudi o reformi upravnih volitev, se namreč pridružujejo številni predstavniki vseh strank večine, razen socialistov. Kaj se bo zgodilo prihodnje dni, ko bo v poslanski zbornici spet stekla razprava o reformi krajevnih uprav, je težko reči. Dejstvo pa je, da se vedno več ljudi zavzema za preosnovo volilnega sistema pred prihodnjimi upravnimi volitvami. To potrjuje včerajšnja pobuda šestdesetih poslancev vseh barv razen socialistov, ki so naslovili na tajnike političnih strank pismo, v katerem zahtevajo odobritev volilne reforme v teku leta 1990. Reforma krajevnih avtonomij bi bila povsem brez smisla, če bi ne obsegala tudi drugačnih metod pri izvolitvi županov, občinskih svetov in odborov. Tako zatrjuje šestdeseterica in pripo- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Protokol za 1000 milijard . med Italijo Ui Jugoslavijo tr^OGRAD — Jugoslovanski minis-Vfp’ .Predsednik Ante Markovič je ga ma.l v Beogradu sprejel italijanske-ta pjlnistra za zunanjo trgovino Rena-deig^SPera, ki je skupaj z italijansko šane^?cB°. sodeloval na zasedanju me-Vsj,: ^misije za gospodarsko sodelo-Je med državama. jua_ s,neje se je Ruggiero sestal tudi z Loylovanskim zunanjim ministrom Sl0kar)em in ministrom za prevoze Jiatn em' BJa tiskovni konferenci so kon/, P°vedali, da se je s tem v bistvu ob vr, delo mešane komisije, ki je fazi ncu podpisala protokol, ki v prvi jard )?redvideva približno tisoč mili-B^strukt3 Vgradnjo najrazličnejših in-*ž3rari ■' Bri tem gre predvsem za rnoH,, rB° avtoceste ob Jadranskem doijf. ln uvedbo znanega vlaka »Bendo "• ki naj bi svojo linijo raztegnil te. \ °3rada in nato še do Budimpeš-tanovitr0tok°lu ie predvidena tudi ušle * - ■ • - špV^v mešanih bank, Ruggiero pa zLre1al’ da si Italija v okviru ES i »specifičen odnos« med in ES, kjer naj bi bili tudi Madžarska in Avstrija. jJ^deva '^mSH Ob vse glasnejših zahtevah po izrednem sklicanju skupščine SFRJ Hrvaška in bosansko-hercegovska SZDL obsojata srbske pritiske na Sbvenijo LJUBLJANA — Emotivna podpora sklepu predsedstva srbske socialistične zveze o prekinitvi vseh odnosov s Slovenijo se v določenih okoljih (ožja Srbija, Vojvodina, Kosovo, Črna gora) nadaljuje. Vendar pa kljub številnim zasedanjem - tudi gospodarstvenikov - ni konkretnih izjav o obliki te prekinitve. Ostali del Jugoslavije - zlasti Bosna in Hercegovina in Hrvaška pa vse bolj glasno obsoja srbske pritiske na Slovenijo. To se je zgodilo tudi na včerajšnji izredni seji predsedstva hrvaške SZDL. Zanimivo, da v tem primeru podobno misli tudi hrvaška porajajoča se opozicija, ki je jasno povedala, da je »čas za odločno podporo Sloveniji«. V tem tonu je potekala še razprava v vodstvu socialistične zveze BiH, kjer je bilo slišati, da je spor med Slovenijo in Srbijo pravzaprav le vrh ledene gore, sicer pa odraz napetih razmer v Jugoslaviji. Jasno pa so se opredelili proti srbskemu bojkotu, ki »si ga ne sme privoščiti nobena federalna enota«. Obenem zavračajo tudi kakršnekoli mitinge. Prekinitev odnosov s Slovenijo pa sta kajpak podprli skupščini Kosova in Vojvodine. V slednji je bilo jasno slišati zahtevo, ki že nekaj časa kroži v srbskih krogih - naj bi odpoklicali predsednika predsedstva SFRJ Janeza Drnovška, ter izrazili nezaupnico zvezni vladi (ki se je pred dnevi izrekla proti mitingu v Sloveniji in kjerkoli drugod v Jugoslaviji). NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zagovor Azema Vllasija TITOVA MITROVIČA — »Zavračam vse navedbe obtožnice. Gre za montiran politični proces, v ozadju katerega je surov politični obračun. Od razkola s Stalinom do danes v Jugoslaviji ni bilo takšnega primera.« To je v zagovoru ob včerajšnjem nadaljevanju procesa dejal prvobtoženi Azem Vllasi. Govoril je v srbohrvatskem jeziku, da bi proces lahko nemoteno spremljali njegovi odvetniki, ki vsi ne znajo albansko. Vllasi je menil, da bi sojenje moralo biti v Prištini, kjer naj bi po obtožnici storil večino dejanj, ne pa v Titovi Mitroviči. V mitroviškem zaporu so razmere najslabše v državi, pravi Vllasi, ki mu devet mesecev niso dovolili videti otrok, tri mesece ni dobival časopisov, potem pa le cenzurirane. Vllasi pravi: »V svojem političnem delovanju nikoli nisem storil nič, kar bi bilo naperjeno proti družbenemu redu. V novembrskih dogodkih sem nastopil po nalogi legalnega vodstva, o tem so decembra razpravljali tudi na predsedstvu Srbije in na centralnem komiteju ZKJ, pa o mojem delu ni bilo negativnih sodb. O obisku v rudniku v Starem trgu so bili obveščeni Slobodan Miloševič, Rahman Morina in Remzi Kolgeci. Če bi šlo v resnici za obisk v rudniku, bi me zaprli še isti ali naslednji dan, ne pa da so čakali šest dni. Na mitingu v Beogradu je bila prvič omenjena aretacija, toda še vedno sem mislil, da bo zmagal razum. Ko pa sem videl, da sojenje meni predstavlja pomemben dejavnik določene politike, mi je postalo jasno ozadje, kdo in zakaj si želi mojo politično likvidacijo.« Vllasijev zagovor so večkrat prekinjali, češ da se oddaljuje od primera, vendar je obtoženi odgovarjal, da se tudi obtožnica zelo oddaljuje od resničnih dogodkov. »Več mi je do resnice zaradi otrok in prijateljev, kot do končne sodbe sodišča,« je med drugim dejal Vllasi. (dd) Berlusconi prevzema vodstvo v založbi Mondadori Ob velikih koncetracijah časopisov marko vvaltritsch ni ('udno ni'hZa_'gzliko so pota italijanskega kapitalizma. V Ih nih zar:‘lk° °d drugih evropskih držav, antimon< čnih wn°V' ^ Bi preprečevali ustvarjanje več; dQ bi veliki kapitalisti obračajo svoj a več/0 0k( kc*orkoli motil, ter si na tak način ustv Se zla.su aSt, ln večje dobičke. Na tak način se i 'dzprerf/.čfkateri znani finančni mogotci, ki so svo “Oiouor, udj dez državne meje. Področje na ka . B770 V P / / k O finon/n« ^ -_____ L._7, „ .. „ Aqnp„ "uiuzicnega ODvescanja. e flefmajo ves interes pokazati v slabi .. Sr?2™sP/°tnika. do katere je konec prejšnjega tedna prišlo v založbi Mondadori, kjer so delničarji družine Mondadori - Formenton sklenili z Berlusconijem novo zavezništvo in potisnili v manjšino finančnika De Benedettija. Vest je seveda vzbudila veliko komentarjev, saj konec koncev gre za največjo koncentracijo časopisne in založniške dejavnosti v Italiji, ki ji sedaj kaže, da se bo povezala z največjo zasebno televizijsko koncentracijo, ki jo vodi Berlusconi. Agnellija nekateri obtožujejo, da je svoje mreže razpredel na vsa področja italijanskega gospodarstva. Sem sodijo v prvi vrsti avtomobilske tovarne, zatem še banke, zavarovalnice in cela vrsta drugih področij. V njegovem objemu je turinski dnevnik La Stampa. Agnelli pa ima svoje prste vmes tudi v založbi Rizzoli, ki izdaja dva pomembna dnevnika, Corriere della Sera in La Gazzetta dello Šport, ter ima še celo vrsto periodičnih tiskov in izdaja tudi knjige. De Benedetti, ki se je, po pred leti neuspelem poiskusu polastiti se Fiata, zatekel v upravljanje Olivettija in vr-stedrugih podjetij (lani mu sicer ni uspel poiskus dobiti v roke mednarodno finančno družbo s sedežem v Bruslju, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Stavka dnevnika La Repubblica RIM — Dnevnik La Repubblica danes ne bo izšel, za molk pa so se odločili tudi trije največji tedniki grupe Mondadori, in sicer Panorama, Epoca in Espresso. Njihovi novinarji bodo stavkali tri dni, novinarji Repubblice pa so stavko oklicali po večurni sindikalni skupščini, ki se je udeležila tudi vsedržavna tajnica sindikata novinarjev Giuliana Del Bufalo. Velika večina novinarjev Repubblice je odobrila dokument, ki pozno zvečer sicer še ni bil uraden. Novinarji zahtevajo predvsem, da redakcijski odbor v teku dveh dneh predstavi »listino zagotovil« za zaščito avtonomije časopisa in novinarskega dela. Pri sestavi listine naj bi sodelovala skupina izvedencev in svetovalcev. S stavko pa želijo novinarji Republike tudi opozoriti na nevarnost drastičnih sprememb, ki jih načrtuje novo lastništvo in ki ogrožajo dejanski obstoj dnevnika. Vodstvo KPI bo danes odločalo o datumu izrednega kongresa RIM Danes se bo spet sestalo vodstvo KPI. Occhetta in njegove sodelavce čaka zelo zahtevno in naporno delo. Treba bo namreč v podrobnostih pripraviti izredni kongres, ki naj bi se dokončno izrekel o Occhet-tovih predlogih za prenovitev partije in o morebitni spremembi njenega imena. Predvsem bo moralo vodstvo danes določiti datum novega centralnega komiteja, ki se bo predvidoma sestal na polovici meseca. Medtem so se o revolucionarnih predlogih izrekale posamezne federacije po vsej Italiji. Splošni a še nepopolni podatki pričajo, da dokaj velika večina članov KPI podpira stališča, ki jih je podprla že večina na zadnjem centralnem komiteju. Veliko je vsekakor tudi tistih, ki se ne strinjajo s sedanjim vsedržavnim vodstvom kot so NADALJEVANJE NA 2. STRANI Hišni pripor za nekdanjega voditelja SED Honeckerja V Nemški demokratični republiki se pložaj iz dneva v dan spreminja, dogodki pa se vrstijo z neverjetno naglico. Potem, ko so nekdanjega državnega in partijskega poglavarja Ericha Honeckerja izključili iz partije SED, pa je zdaj ostareli in hudo bolni nekdanji politik, kot vse kaže, končal celo v hišnem priporu. Nekateri zdaj celo menijo, da bo Honecker končal celo v zaporu, kot se je to že zgodilo z nekdanjim ministrom NDR za gospodarstvo Mittagom in bivšim predsednikom sindikata Tischem. Nič dobrega pa se ne obeta niti zdaj že bivšemu partijskemu voditelju Egonu Krenzu, ki po odstopu celotnega partijskega vodstva ni bil niti imenovan v posebno komisijo SED, ki bo pripravila izredni partijski kongres, ki bo od 15. do 17. decembra in na katerem bodo izvolili tudi novega generalnega sekretarja. Spet množična demonstracija na osrednjem praškem trgu Češkoslovaško prebivalstvo odklanja vlado ki jo v veliki meri sestavljajo komunisti PRAGA — Koalicijska vlada, ki jo je v nedeljo sestavil češkoslovaški ministrski predsednik Adamec, ni v skladu z zahtevami opozicije. Od dvajsetih ministrov je namreč petnajst komunistov, eden je socialist, eden katoličan, trije člani nove vlade pa so »neodvisni«. Opozicija s Forumom občanov na čelu se s tako vlado ne strinja, saj »ne zastopa prebivalstva in je le slaba predelava prejšnje«. Čehi in Slovaki so tako vladnemu vodstvu izrekli nezaupnico s poslednjim množičnim zborovanjem na Vac-lavskem trgu. Najglasnejši so tudi tokrat bili študentje in gledališčniki, ki so zagrozili z gladovno stavko, če se stvari ne bodo takoj spremenile. Vaclav Havel, voditelj Foruma občanov, pa je jasno povedal, da bo delavce pozval k splošni stavki, ki bo morda že prihodnji ponedeljek. Včeraj so bili demonstranti izredno glasni in bojeviti. Številni govorniki so vsak iz svoje- ga zornega kota obsodili zadržanje šefa vlade Adamca in ga obtožili »izdajstva«. Številni transparenti so opozarjali, da se ljudstvo ne bo pustilo vleči za nos, saj je nova vlada dokaz, da se je partija le teoretično odrekla vodilni vlogi, v praksi pa postopa drugače. Opozicija pa ne zahteva samo odstopa novega vladnega vodstva, pač pa tudi odstop predsednika države Gustava Husaka, poleg tega pa zahteva tudi osvoboditev vseh političnih zapornikov. Svojega nezadovoljstva pa prebivalstvo ni izreklo samo v Pragi, pač pa tudi v številnih drugih krajih, odločno pa so se jim pridružili tudi delavci v tovarnah, ki zahtevajo svoboden sindikat, saj sedanji ne uživa več zaupanja. Na sliki (telefoto AP): praški Vac-lavski trg je bil včeraj spet prizorišče glasnih a nenasilnih demonstracij proti novi »lažni« vladi nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s 1, strani - nadaljevanja s L strani • Polemike minja, da bi se volilne problematike lahko lotili časovno ločeno od zakonskega osnutka o krajevnih avtonomijah, toda vsekakor v vsebinski povezavi. Pobudo so včeraj predstavili na tiskovni konferenci v Montecitoriu demokristjana Segni in Alessi, komunist Diego Novelli, liberalec Biondi, predsednik poslancev neodvisne levice Bassanini, socialdemokrat Negri, radikalec Calderisi in predstavnik zelenih Lanzinger. Kako bodo reagirali Ferlani, Occhetto, Cariglia in drugi tajniki, predvsem Craxi? Reakcije bodo seveda različne, v vsakem primeru pa bo pismo ustvarilo precejšnjo napetost v vladni večini. Craxi je že večkrat zagrozil, da bi znale preuranjene odločitve na področju volilne reforme privesti do potresa v petstrankarski koaliciji. Trma Segnija in drugih demok-ristjanskih predstavnikov postavlja zato Forlanija in Andreottija v hudo zadrego, medtem ko je manjšim strankam koalicije ta zadrega še kar po godu. Te dni je bilo več pritiskov na predsednico poslanske zbornice Jotti-jevo, da bi jutri ne prišlo do glasovanja o številnih popravkih k zakonskemu osnutku o krajevnih avtonomijah, ki predvidevajo zgolj spremembe volilnega značaja. O teh metodah ustrahovanja je med včerajšnjo tiskovno konferenco spregovoril in jih obsodil predstavnik neodvisne levice Bassanini. V zmernem tonu je posegel Segni (KD), ki je posebej poudaril, da ne želi razkolov v večini. Calderisi (PR) se je obrnil predvsem na socialiste in jih pozval, naj pristanejo na dialog in opustijo neutemeljene in nespametne pozicije veta. Liberalec Biondi pa je glede socialističnih groženj, da razbijejo koalicijo, če prodre volilna reforma, ki ni v programih sedanje vlade, pripomnil, da je še boljše, če ni vladnih sporazumov glede tega vprašanja, kajti tako se bo lahko svobodneje razpravljalo. Socialdemokrat Negri pa je pribil: »Ne razumem, kako se je PŠI lahko iz zagovornika velikih reform spremenila v konservativno stranko.« Komunist Novelli je med drugim dejal, da je upravno politična kriza zadela v tej mandatni dobi več kot 50 od sto občin z več kot 5000 prebivalci in da je zato neobhodno potrebna ustrezna volilna reforma. Bivši radikalec in sedaj socialdemokrat Negri pa je dodal: »Če se je že zrušil berlinski zid, potem bi bil po 40 letih že enkrat čas, da bi nekaj perestrojke okusili tudi v Italiji!« DK • Hrvaška in BiH Predsedstvo SR Slovenije pa je v včerajšnji izjavi za javnost obsodilo vse hujše napade na predsedstvo SFRJ in posebej na njegovega predsednika Drnovška, ter poskuse njegovega dis-kriditiranja v zadnjih dneh. V sedanjih težkih razmerah in skrhanih odnosih med članicami jugoslovanske federacije je odločnega pomena, da zagotovimo ustavnost in zakonitost, meni predsedstvo. Pri tem je vloga predsedstva SFRJ na zvezni ravni nenadomestljiva. Zato je nujno potrebno zaščititi politično avtoriteto zveznega predsedstva, njegovega predsednika ter članov. Mnogim v Jugoslaviji je vse bolj jasno, da si z notranjimi zdrahami zapirajo vrata v svet. Čeprav država potrebuje moralno, politično in finančno podporo, se tujina, ki sicer izraža simpatije do Jugoslavije vse bolj obrača drugam. Zlasti še, ker hitri in spodbudni preobrati v vzhodnoevropskih državah Zahod mnogo bolj privlačijo, kot pa trenutni dogodki v Jugoslaviji. Tega se je v prej omenjeni izjavi dotaknilo tudi slovensko predsedstvo, ki meni, da grobi in žaljivi napadi na predsednika Drnovška diskriditirajo tudi Jugoslavijo v očeh mednarodne javnosti in objektivno slabijo njen položaj v svetu. Slovenska gospodarska zbornica je podjetjem predlagala, da s srbskimi firmami normalno poslujejo in se pri tem ravnajo po poslovnih merilih. V zbornici so namreč prepričani, da so gospodarski interesi in pravna varnost pogodb močnejši od trenutnih političnih interesov, od dobrega dela pa je odvisna tudi socialna varnost delavcev. Obenem so slovensko gospodarstvo pozvali, da sproti sporoča sleherno prekinitev poslovnih odnosov s podjetji v Srbiji, pa tudi grožnje in da beležijo nastalo škodo iz tega. Zvečer pa je prišlo tudi sporočilo gospodarske zbornice Jugoslavije, ki je odločno proti zapiranju gospodarstva v republiške meje. »Šodimo, da je nesprejemljivo vsako podiranje osnovnih načel reforme z deljenjem in zapiranje v republiške meje,« je zapisala gospodarska zbornica in dodala, »da so zadnji dogodki rezultat krize, ki se vse bolj poglablja. Premagati pa jo bo le mogoče ravno z večjim povezovanjem in sodelovanjem v dobro podjetij ter gospodarstva v celoti, obenem pa tudi zaradi učinkovitega nastopanja na tujih tržiščih.« V Zenici (BiH) pa so ljudje začeli podpisovati apel za rešitev Jugoslavije, ki ga bodo poslali vodstvom v federaciji. V njem med drugim izražajo globoko zaskrbljenost zaradi sporov med Srbijo in Slovenijo, ter nesoglasjem med drugimi narodi in narodnostmi, »ki so sramota za čas tik pred 21. stoletjem«. Tudi predsedstvo SZDL BiH zahteva takojšnje zasedanje jugoslovanske skupščine, na katerem bi zaustavili naraščajoča nesoglasja v Jugoslaviji. Včeraj je ves dan zasedalo tudi predsedstvo države na čelu z Janezom Drnovškom. Sporočila s te seje še ni. Dr. Drnovšek pa je proti večeru odpotoval na uradni obisk v ZRN. (B. L.) e Mondadori kljub porazu pa si je ob tej priložnosti pridobil veliko denarja), je segel tudi v našo deželo, ko je na začetku letošnjega leta dobil večino delnic v videmski Banci del Friuli. Mož ima svoje prste povsod. Lani si je, s pomočjo založnika Caracciola in odgovornega urednika La Repubblica Scaliarija, pridobil večino v založbi Mondadori. To je dosegel tudi z zavezništvom z eno vejo Mondadorijeve družine, t.j. z družino Formenton. Pod okriljem te velike založniške hiše se je na mah znašlo veliko tiskane besede: dnevnik La Repubblica, nad 20 krajevnih dnevnikov, cel kup tednikov, med katerimi ugledna Panorama in LEspres-so, 2.000 vsako leto tiskanih knjig, itd. Ta založniško-časopisna koncentracija je že takrat vzbudila veliko različnih ugibanj, še zlasti zaradi tega, ker je odgovorni urednik La Repubblica Eugenio Scallari, tudi s pomočjo vrste drugih pomembnih in uglednih zavezništev, vodil svojo politiko, ki je marsikdaj bila nekaka nadstranka. Scalfari se je takrat odrekel »čistemu« založniku, saj si je kot zaveznika izbral De Benedettija, ki ga zanima samo čisti zaslužek. O Berlusconiju vemo, da igra svojo politično igro s televizijskimi postajami, ki imajo enako število gledalcev in poslušalcev kot državna RAI. Moža pa zanima predvsem velik zaslužek, ki ga dobi z reklamo za svoje televizijske programe. Poleg tega si je Berlusconi pridobil reklamo tudi za vrsto drugih televizijskih postaj. Tudi on, kot drugi italijanski kapitalisti, je šel čez italijansko mejo. V Franciji je njegova TV postaja La Cinq med tistimi, ki imajo največ poslušalcev. S petico označeno TV mrežo že nastopa tudi v Španiji. Pridobil si je zahodno televizijsko reklamo za Sovjetsko zvezo in Poljsko. Kupil je veleblagovnico Stan-da. Njegova last je milanski dnevnik II Giornale. V Mondadoriju je Berlusconi doslej bil manjšinski delničar. Kljub zavezništvu z delničarji družine Formenton - Mondadori je De Benedetti v zadnjih mesecih svojim podrejenim naročil naj nakupijo čimveč delnic. Očitno je hotel sam biti v večini in tako diktirati svojo voljo tudi prvotnim lastnikom. To pa jih je prestrašilo. Zaradi tega so se ti odpovedali svojemu dosedanjemu zavezništvu z De Benedet-tijem in se povezali z Berlusconijem. Ustvarila se je nova večina, ki bo najbrž sanckionirana na izredni seji upravnega odbora v četrtek, 7. decembra, in na skupščini delničarjev, ki bo najbrž kmalu potem. S tem se dejansko ustvarja največja koncentracija dnevnega in periodičnega tiska ter televizijskih postaj v Italiji. Ni zakona, ki bi to omejeval. Mnogi sedaj tožijo, ker takega zakona ni. V zadnjih dneh beremo o velikih finančnih manevrih, o grožnjah z odvetniki, kot tudi o nastopih politikov in tudi sindikatov. Eugenio Scalfari je v nedeljskem uvodniku v Repubblici z naslovom »Svoboda tiska ni na prodaj« napadel novo večino v založniški hiši v kateri je tudi njegov dnevnik (Scalfari sam je solastnik, lani pa je bil med tistimi, ki so botrovali združitvi založbe Editoriale lEspresso - La Repubblica z založbo Mondadori pod De Benedettijevim vodstvom). Istočasno je Scalfari napadel tudi vsedržavni sindikat novinarjev, ki mu je včeraj odgovoril z zelo ostrimi toni. Medtem ko demokristjani in socialisti z neprikritim zadovoljstvom gledajo na novo koncentracijo, so komunisti, neodvisna levica in še kdo drug zelo zaskrbljeni. Bo nova večina v založbi Mondadori vzdržala? Bo Scalfari še vedno na čelu dnevnika, ki ga je sam ustanovil? V italijanskem medijskem svetu je sedaj na raznih področjih vse v hitrem premikanju. Ob vsem tem pa izstopa zaskrbljenost novinarskih krogov. Predsednik vsedržavne novinarske zbornice Gnido G uidi je dejal, da je nujno potreben antimonopolistični zakon za področje tiskane besede in tudi televizijskih mrež. Sindikat novinarjev se zavzema za isto, pa čeprav so toni med sedanjo večino in opozicijo v sindikatu čisto drugačni in zelo polemični. Dejstvo je, da velike koncetracije ustvarjajo monopole. Ker smo v času tehnoloških naprav in raznih sine,r^v. (pravkar zaključena dvodnevna sta ka novinarjev skupine Monti -sodi tudi tržaški II Piccolo) obstto; nevarnost, da bodo novinarske ve osredotočene v rokah maloštevim skupin, ki bodo to stvar izkoriščale svojo politično in predsvem g0SP darsko korist. e Vodstvo KPI Ingrao, Natta in drugi. Slednji ne kri tizirajo samo Occhettovih namen ' temveč tudi načine, s katerimi želi s danje vodstvo uveljaviti svoje nam ne. Vodstvu namreč očitajo, da P0®.1 L na periferične skupščine samo ti predstavnike vodstva, ki se strinjajo večinsko linijo. Pri tem citirajo dez ni aktiv Sicilije, na katerem naj bi k 400 tajnikov sekcij podprlo precli y centralnega komiteja, vendar je > skupščini predsedoval DAlema, ki J vnet zagovornik večinske linije. N® kritik je padlo tudi na račun Pisa J: komunističnega glasila Unita, ki bi prav tako skušalo vplivati na ci stvo in istočasno prikrilo nekatera n J stva, ki so bolj v prid nasprotnic kot pa pristašem nove poti. TRST, Ul. CARDUCCI 12 S posojilom »Prestito ami-co«, ki ga nudi Cit lahko takoj izbereš brez skrbi. Daljša reportaža uglednega angleškega dnevnika Londonski Times o F,J K in Slovencih A culture worth fighting for Trst — V uglednem in v vsem svetu razširjenem ondonskem dnevniku The Times je bila prejšnji če-ptek, 30. novembra, objavljena daljša reportaža o Urlaniji-Julijski krajini. Dopisnika John Earle in Wiet Stobart sta napisala vrsto člankov o dogajanju deželi, še posebej sta opisala razmere v Trstu. Med lanki je tudi eden posvečen slovenski narodnostni kupnosti. Za to priložnost je v Trst prišel tudi fo-^graf londonskega dnevnika Christopher Warde-Jo-ek ki je naredil vrsto posnetkov. Daljši je intervju s predsednikom deželne vlade pdrianom Biasuttijem. V njem je poudarjena medna-(?dna vloga FJK, ki je bila med pobudniki Skupnos-1 dežel Alpe-Jadran, kar je zelo pomembno v tem dnutku velikih sprememb v vzhodnoevropskih dr-,a''ah. Poleg Biasuttijevega portreta so objavljene še dke tržaškega župana Ricchettija, predsednika vi-e®ske trgovinske zbornice Brava in nobelovca pro-Jjsorja Abdusa Salama. Precej je v člankih govor o togi Trsta v svetovni trgovini ter o njegovem pri-anišču. Posebno pozornost posvečata dopisnika gospodarskemu razvoju Furlanije in izvoznim sposb-°stim njene industrije. v posebnih člankih sta omenjena Mednarodni dnter za teoretsko fiziko v Miramaru ter Zavod druženega sveta v Devinu. Logično je, da sta hotela “Pisnika bralcem londonskega dnevnika opisati 0 ustanovi, ki sta zelo zani širom po svetu. Dopisnika sta bila tudi v nekaterih drugih krajih Jtše dežele, v Brdih, kjer sta se navdušila nad odlič-Uu vini. V člankih omenjata tudi nekatere druge snifnive kraje, kot sta Čedad in Sesljan, prvega v ezi z Longobardi, drugega v zvezi z nameravano g adnjo turističnih naprav. Omenjata tudi nekatere K^.uurnike, med temi tudi Jamesa Joyceja, ki je ne- 1 časa živel v Trstu. c , uas Slovence pa je zelo važno, da nam je John lahlT P°sveDl članek, ki so ga bralci The Timesa tlet brali na vseh kontinentih, saj je dnevnik, kot kdanje poluradno glasilo londonske vlade, še da-s razširjeno v vseh državah nekdanjega britanske-g cesarstva, pa tudi drugod. Mihec in Jakec, ki se ta tržaškem glavnem trgu oglašata vsako uTo, kaže-Ua slovensko prisotnost. O naši problematiki je z m vinarju govoril tajnik SKGZ Duško Udovič, ki t podrobno obrazložil naše zahteve. Govor je Ea l ° budnem osnutku zaščitnega zakona. John Pon6 tudi o naših kulturnih ustanovah, o gos-uarskih ustanovah, o slovenskem tisku. Objavljeni J6 slika našega odgovornega urednika Marka n a tritscha s Primorskim dnevnikom v rokah. Kar se sp°darstva tiče so v članku omenjene nekatere tpri' Predsednika SDGZ Vita Svetine, ki omenja tro Ve*ike sposobnosti naših gospodarstvenikov v govskih odnosih z državami Evropskega vzhoda, reportaža je objavljena na štirih straneh, na kate-(j le tudi veliko oglasov tukajšnjih ustanov. Bralci tUj®Vruka The Times so torej bili seznanjeni tudi s podnje slovensko realnostjo, ki je v reportaži bila zel a^čena s kar precejšnjo pozornostjo in tudi na objektiven način. I ’’ he mo iron-dsid flgttres j that beat (hc hours on a JL bel! abote Ihe dock on Tricste (o* n hali are populiti) talied Mihec and Jakca — nicknames that testify to an evideat Slevetie preacnce in this mainly lialian drv. Thev have managed to sur-tite 25 jrears ol Fascism bemeen tvo vorid »ara »hen Ilalva frontim »ere mach furthtr easl and incladed manj utore Slan (Slovenes and Craats) ihitn Ihe citi-mated 100,000 Slovenes living in Friali-Vepezia Glalta today. Then, the presen« of Slavs »as dtn.rd. Thev »tre per-secnted if thev spake their lattgnage in puiilir, and many sarnaiaes »ere furcibh ital-ianizcd, Oflidal propaganda deserihed the area as The last lialian bulvark against Slav bat barom.” Nov mach of the old bitter-ness bas subsided, dttring a period »hkh, ia Trieste, sav nine jrears of Anglo-American administration before rvunification vilh Itaiv in I9S4. Even so, lit the vords of Dušan Udovič, secreiary of the Slovenc Celtaral Eeonomk Union, for years Slovenes »ere stili accastomed to belng Trieste^s Slovene minority is no Ionger persecuted, but it stili fears for the future and survival of its traditions . i, aas»»w*2Ciiiv* Slovene new$: Marko Waitritsch, editor of Primorski Dnevnik looked on as "some kind of flfth colamn of the Vugoslav State.” •'We are lialian citizcns. lojrai to the Republk. Bat ve do not »ant that to malt in the abstirption of oor celtnre, vhich is somethiag predons and valnable,” Udovk sajs. The Slovene comminlty Is convinced it needs an »11-embradag imttonai ia» to safeguard its future. For jrears it accnsed Rome governments of not living ep to obllgations laid dom in the 1947 lialian pešce treaty and the Ital*-Vtigoslaf agreement of Osimo in 1975 »hkh finalh ^ettkd the Trieste dispute. Then, in mid-November, the prime minister, Giulio Andreotti, persoaded the cabi-ner to approve a bili on the rigitls of the mlnority. Hcsides provisions on »hen and »bere the Slovene laugoage muy he used, the MII foresees those in Trieste and Gorizia provinces receivtng different trealment from those in Udine province, and allocates some financial akt, although redaced from earlier espectatiens. Initial reaction from locai Italians and Slovenes vas mikal, but changes may be made as Ihe Mil passes through par-liament. Uolike the sraaller lialian minority remainiitg in Yugo-slavia, the Slovenes have been abk to devetop a vigorous economic Ufe. The 42-year-old Slovene Regionat Economic Assoriation includes, accord-ing to its president, Vio Svetina, about 2,060 firms and stx banks anrnng Its members. In the cultnral flcld the Slovenes have small pablish-ing hoases, a dailjr nevspaper. Primorski Dnevnik, several magarittes, a classkal mušic school and concerl organizer. Glasbena Matka. Svetina vants lo eapand fnrther, to take advantage of openings in Eastern Europe, and promote business vvith Alpe-Adria, a commnnity for co-operation betvcen adjoin-ing regions of Itaiv, Austria, Vugoslavia, West Gcrmanj and Hungary. John Earle Gattai bo sprejel delegacijo ZSŠDI TRST — Izvršni odbor ZSŠDI je pred časom sklenil, da se bo srečal z odgovornimi za šport pri posameznih strankah. V tem okviru je delegacija Združenja pred kratkim srečala senatorja Neda Canettlja, odgovornega za šport pri vsedržavnem vodstvu KPI. Predstavniki Združenja so ga uvodoma seznanili z razčlenjenim delovanjem slovenske telesne kulture v sklopu splošnega položaja slovenske manjšine v Italiji. Še posebej je bil govor o možnosti priznanja statusa ustanove za pospeševanje športne dejavnosti (ente di promozione sportiva) našemu Združenju. To bi pripomoglo k nadaljnjemu razvoju Združenja in vseh njegovih članic ter odpiranju novih ugodnosti. Govor je bil tudi o predpisih za najemanje posojil pri skladu za kreditirane športne gradnje. Senator Canetti je pokazal poznavanje in razumevanje problematike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter izrazil pripravljenost, da bo po svojih močeh pomagal pri reševanju odprtih problemov našega športa. Obljubil je svoje posredovanje, da bi prišlo do srečanja predstavnikov naše krovne športne organizacije z vsedržavnim olimpijskih odborom in zgoraj navedenim skladom. Prav v teh dneh je senator Canetti sporočil, da bo predsednik CONI Arrigo Gatt-tai sprejel v Rimu predstavnike ZSŠDI in sicer v sredo, 13. t. m. Istega dne bo tudi sestanek z vodstvom sklada za kreditiranje športnih gradenj. Vsekakor je to pozitiven premik dosedanjih prizadevanj za širšo uveljavitev zamejske telesne kulture. B. V. Poziv iz Bočna za vključitev Kanalske doline v zaščitni normativ BOČEN — Na tridnevnem 4. zasedanju manjšin, ki je bilo konec prejšnjega tedna v Bocnu, je bila med ostalimi 'sprejeta tudi resolucija, ki obravnava vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Resolucija je bila sprejeta soglasno (z dvema vzdržanima), predložil pa jo je profesor Samo Pahor. V dokumentu se uvodoma ugotavlja, da zakonski osnutek o ukrepih v korist slovenskega prebivalstva v tržaški in videmski pokrajini in prebivalstva slovanskega izvora iz videmske pokrajine, ki ga je ministrski svet odobril 17. novembra, predlaga ukrepe, ki bi hudo omejevali pravico o uporabi slovenskega jezika v odnosih z oblastmi, ki neposredno izhaja iz takojšnje normativne operativnosti 6. člena italijanske ustave in mednarodnih sporazumov. Ugotavlja se nadalje, da predlog predsednika deželnega odbora avtonomne dežele F-JK, ki ga je vlada sprejela, in po katerem se iz vseh zaščitnih norm izključuje Kanalsko dolino, predstavlja hudo zlorabo avtonomije in izdajstvo same ideje o avtonomiji. Poleg tega se še poudarja, da je razlikovanje med prebivalstvom slovenskega jezika in prebivalstvom slovanskega izvora s strokovnega vidika nebranljivo, italijanska vlada pa ga s sprejetjem omenjenega zakonskega osnutka podpira, kar Italiji ne dela časti, žali Evropo in človekov razum. Zaradi vsega tega se udeleženci bo-censkega zasedanja obračajo na evropski parlament in na konferencov krajevnih in deželnih oblasti, da bi si v mejah svojih pristojnosti in z vso svojo moralno težo prizadevala, da bi ne prišlo do tako hudih kršitev v evropskih smernicah o jezikovnih manjšinah in glede principov deželne avtonomije. Zasedanja so se udeležili predstavniki Alzacijcev, Baskov, Bretoncev, Kataloncev, Korzijcev, Dancev, Furlanov, Groenlandcev, Waiežanov, Ladin-cev, Laponcev, Letoncev, Okcitancev, Sardincev, Škotov, Slovencev, južnih Tirolcev in Valdostancev. Školjkarska vojna v Piranskem zalivu V ribolovnem rezervatu vsak dan bolj smrdi -ske|*A _ školjkarska vojna v Piran-M^zaiivu se nadaljuje. Strokovnjaki VeJk,Ulture 50 vdrugo položili gojit-ti6o *lnije v morje in delavci zaseb-sken podjetja Požar - kooperanti izol-9oiit Delamarisa, so vdrugo potegnili Sej> Vene linije iz morja. To zdaj pre-ofjt Vs.e meje, pravijo v Marikulturi -boj j; 0 j6' da se zasebni kooperanti ne pojjU ne zmenijo niti za opomine tako rske milice in jih ne zanima, če hi lastn™°V0^n0 c*e*ai° škodo družbe- 9ovoans^ delegati so dobili tudi od-ga / na delegatsko vprašanje, ki so 2jfU.e septembra postavili v zboru zanimei?ega dela. Delegate je namreč laša z ri zakal skupščina občine od-ta ript dodelitvijo ribolovnega rezerva-°don,0vni organizaciji Marikultura. V skup-v0ru lahko preberemo, da je v uDrCltla ribolovni rezervat poverila P avljanje tedanjemu Droginemu Bojkot Srbije tudi v turizmu hikP?^?UOŽ — Tudi predstav- “‘^ciHzSrhH age£Cii in orga' UresniV:.- rbl)e ln Cme gore so (slovenji naP°ved o bojkotu konornS*ega?t gospodarstva. Na Učnih $U jugoslovanskih turis-včerai a9encij v Portorožu bi se Pred«Lm°.ral° zbrati kakih 450 cij in vnikov turističnih agende s tlbr?anizacij, ki so poveza- ‘-»•i h™h°ylito p* j- udelUŠ® “9jtežje razumejo tuji sa, kj r C1 .‘ega šestega kongre- >‘ov?tev JH0 takole: Če drži Juoosia, .X' da le za nesoglasja v Uarska v11,1 naiboli kriva gospo-»no pakpza in če k temu doda-VaHskn Je . da ustvari jugoslo-90 odstnturiSti^no gospodarstvo ®ega nr!ik°V vsega neto deviz-bolj nerJhVa države, je toliko spori spM-b^Ulvo dejstvo, da se r‘ziha ,‘udi na področje tu- ;kVT,gv,f„“r*’z to-p<.d.,.k«g,,,"i«iveL*t,,p"e91 tozdu Riba (zdajšnjemu Delamarisu). »Ker pa so bili vsi usklajevalni sestanki (o dogovorih med Marikulturo in Delamarisom) neuspešni, je izvršni svet predlagal zborom skupščine občine Piran, da umaknejo predlog sklepa o določitvi ribolovnega rezervata in gospodarjenju v njem z dnevnega reda.« Zato naj bi o tem odločili takrat, ko bi sprejeli prostorske ureditvene pogoje za območje Sečoveljskih solin. Takrat naj bi določili, da bi z natečajem oddali morske njive... Iz tega odgovora na delegatsko vprašanje pač ni mogoče sklepati, koliko je občina zares zainteresirana, da bi čimprej uredila anarhijo, ki zdaj vlada na morju pred Sečoveljskimi solinami. Uspeli pa smo dobiti sklep Skupščine občine Piran iz leta 1981, v katerem piše drugače, kot razlagajo v odgovoru na delegatsko vprašanje. In sicer: »Skupščina občine Piran sklene z uporabnikom HP Drogo Tozd Riba posebno pogodbo, s katero se določijo pogoji, ki jih more izpolnjevati uporabnik, da bi pospeševal ribištvo in školjkarstvo. Pogodba je bila sestavljena, v njej tudi piše, da bi bila pogodba veljavna za dobo petih let od podpisa pogodbe, vendar je še novembra 1981 (pet mesecev po sklepu občinske skupščine) ni nihče podpisal. Kar je očiten dokaz, da pogodba verjetno res ni veljavna. In tudi če bi bila, je v njej šesti člen, ki pravi, da mora tozd Riba (Delamaris) dovoliti znanstvenim organizacijam znanstve-no-raziskovalno delo. Delovna organizacija Marikultura pa je gojitvene linije postavila v morje prav zaradi slednjega (zaradi znanstveno-razisko-valnega dela), da bi preučila vplive strupov na školjke. Leta 1981 je občinska skupščina samo pooblastila tedanjega predsednika občine, da sklene pogodbo z možnim uporabnikom rezervata, vendar pogodba ni bila podpisana, najbrž zato, ker je sedmi člen pogodbe predvideval, da bi moral uporabnik plačati občini Piran 10 odstotkov vrednosti od zaslužka z ribami in školjkami... Iz vsega tega lahko sklepamo, da v rezervatu z ribami smrdi bolj, kot se je zdelo na prvi pogled. In da ne smrdi samo pri ribah, ampak tudi tam, kjer na tihem podpirajo neurejeno stanje in kavbojske metode pri gospodarjenju z morskimi njivami. B. Š. NAJBOLJŠE NI VEDNO NAJDRAZTE O tem se boste sami prepričali ob obisku Primexovih prostocarinskih prodajaln, kjer Vas za praznične nakupe pričakuje zelo široka izbira artiklov najbolj priznanih svetovnih proizvajalcev. Po zelo ugodnih cenah lahko kupite smuči Dynastar, avtogume Pirelli, snežke, smučarske čevlje in rokavice Tecnica, avdio in video tehniko Selečo, Fischer, Schneider, Nordmende, Telefunken, Sanyo in ITT, posodo in pribor INOX, krzna. • KRZNO IN USNJENA KONFEKCIJA • ŠPORTNA OPREMA • KOZMETIČNI IZDELKI • BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE • AVDIO IN VIDEO TEHNIKA • TOBAČNI IZDELKI ALKOHOLNE PIJAČE BIŽUTERIJA URE Sat A.VV.S. GORICA Od včeraj do petka v Drevoredu XX. septembra V nedeljo v polni dvorani doma A. Sirka Miklavžev sejem že naznanja praznične dni Pisani, toda pretežno »kramarski« Miklavžev sejem, ki ga tržaška občinska uprava že leta prireja v Drevoredu XX. septembra, je nekakšen uraden uvod v decembrske praznične dni. Tokratni sejem se je začel včeraj in bo trajal do vključno 8. t. m., na njem je približno toliko prodajalcev kot na lanskem, kajti več od 130 tujih in 60 domačih drevored nikakor ne prenese. Kot je že tudi veljavna tradicija, je bilo prošenj za sodelovanje na tržaškem Miklavževem sejmu veliko, preko 1.700, v dokaz, da gre v Trstu najrazličnejše blago odlično v prodajo. O imenih tujih udeležencev je kot navadno odločal žreb, ki je tako posredno tudi določil, katera zvrst bo na letošnjem sejmu številčneje zastopana. < Tudi z drugih vidikov je letošnji Miklavžev sejem skoraj do pičice podoben prejšnjim. Zaradi popravil na začetku Drevoreda XX. septembra so sicer prve stojnice pomaknjene nekoliko višje, istočasno so za promet zaprli Ul. Muratti, to pa so v bistvu vse spremembe. Bližnje ulice so kot vsa leta nazaj zaparkirane do zadnjega prostorčka, kajti za prodajalce je veliko ugodneje, če imajo vozila »pri roki«. Priredba sejma seveda spravi v težavo prebivalce tistega predela in vse ostale voznike, ki se decembra odpravijo po nakupih. Govori se, da bodo po odprtju parkirišča v bivšem silosu, dostavna vozila kramarjev preusmerili tja. Do takrat seveda ostaja vse po starem, kar pomeni, da se bo tudi letos treba sprijazniti z gnečo. V skladu s tradicijo ostaja tudi ponudba na Miklavževem sejmu, na ka- terem še vedno ponujajo največ sladkarij, igrač, raznih okrasnih predmetov in priložnostnih daril, kosov oblačil in posode oziroma pripomočkov za gospodinjstvo. Cene so seveda nižje kot v trgovinah, vendar je njim primerna tudi kakovost izdelkov. Ker smo že pri denarju, velja povedati, da tržaška Občina s sejmom zasluži približno 30 milijonov lir, kajti kramarji morajo za odmerjeni prostor plačati najemnino. Letos so zahtevano vsoto skoraj podvojili, saj je treba za vsak označen prostor plačati 165.000 lir, od katerih jih kar 140.000 gre za odnašanje smeti. Najemnina ni nizka, veliko zanimanje kramarjev pa nedvomno dokazuje, da se v Trst vsakakor splača priti. (Foto Križmančič) Štiridesetletnica pevskega zbora Vesna velik praznik za vso kriško skupnost Križ ima dolgo in slavno pevsko tradicijo. Zato je bilo več kot očitno, da bo 40-letnica moškega pevskega zbora Vesna praznik za vso vas. Tako je tudi bilo. Polna dvorana doma A. Sirk je v nedeljo popoldne pozdravila svoje pevce, spremljala njihov nastop z zavzetostjo in jih na koncu nagradila z aplavzom, ki je pomenil pohvalo, zahvalo pa tudi vzpodbudo za nadaljnje delo. Prireditev, ki so si jo organizatorji lepo zamislili in tudi dobro izpeljali, povezovala pa sta jo Kristina Pahor in Igor Guštinčič, se je začela najprej z nastopom moškega zbora Vesna, ki ga vodi Ivo Lešnik, nato s priložnostnim govorom Sandorja Tenceta (na sliki -foto Magajna), pa z nastopom dekliškega pevskega zbora Vesna, ki ga vodi Bogdan Kralj in še z zaključnim programom moškega zbora, ki se je predstavil z bogato serijo ljudskih in umetnih pesmi. V ta bogat program so bili vpleteni še drugi pomebni trenutki: tisti, ko sta Marko Studen in Ignacij Ota - prvi v imenu Zveze kulturnih organizacij Slovenije, drugi v imenu ZSKD, izročila pevcem srebrne in zlate Gallusove značke za njihovo uspešno delo v zboru. Srebrne značke so prejeli Edvard Ukmar, Radivoj Verginella, Boris Košuta, Zvonko Terčič, Niko Sirk m Karel Milkovič, zlate značke pa so prejeli Alojz Candotti, Mario Guštin, Giuli-ano Košuta, Severin Sedmak in Sergij Cotič. To pa niso bila edina priznanja, ki so jih podelili na tej pomembni prireditvi. Priznanja so prejeli tudi Frančko Žerjav, ki je 36 let z uspehom vodil domači zbor in ki so se mu pevci želeli oddolžiti za vse njegovo delo in trud, Sergio Cotič, ki zvesto sodeluje in poje v zboru od leta 1956, ter Nino Sosič, ki je začel peti pri zboru že leta 1949, se pravi takrat, ko je zbor začel s svojim delovanjem. »Danes praznujemo 40 let našega moškega zbora,« je v svojem govoru poudaril Sandor Tence. »Vzdušje v naši vasi je zato praznično. Za sabo imamo bogato zgodovino, ki so jo oblikovali preprosti, a plemeniti ljudje, na katere smo tudi danes upravičeno ponosni. Pred nami pa so nove naloge, čaka nas še veliko dela. Današnja slavnost naj bo zato vzpodbuda, da bomo v novih časih in novih razmerah zvesti izročilom naših očetov in dedov.« Ko je omenil nove čase, je v kratkem orisal sedanji politični trenutek: »V Berlinu rušijo zid hladne vojne. Vsa Italija je te dni navdušeno pozdravila Gorbačova, Evropa doživlja korenite družbene spremembe. Tu pri nas Harej: Večina v pokrajinskem svetu se zapira pred slovensko stvarnostjo Na zadnji seji tržaškega pokrajinskega sveta se je svetovalec Zorko Harej spomnil preminulega prof. Josipa Tavčarja, eminentnega kulturnika, poznavalca evropske literature, gledališkega izvedenca, dramaturga, umetniškega vodje in predsednika upravnega odbora SSG. Na isti seji je svetovalec Harej žele dobiti odgovor na vprašanje, postavljeno že pred časom, zakaj niso bila vabila na posvet o tržaškem kmetijstvu, ki je bil sredi novembra, napisana tudi v slovenskem jeziku. Pristojni odbornik je odgovoril, da ne mora podpisati vabila v jeziku, ki ga ne pozna, da pa je bila publicizacija za posvet narejena v obeh jezikih in da je posvet potekal dvojezično. Harej je bil z odgovorom nezadovoljen in izrazil razočaranje, ker ni dobil odgovora na točno postavljeno vprašanje. Po mnenju svetovalca Harej a se sedanja večina v pokrajinskem svetu zapira pred slovensko stvarnostjo tudi na drugih področjih. Na zadnji seji je namreč z desetimi glasovi proti osmim prodrl predlog odbora o imenovanju Naite v Deželni center za kmetijsko eksperimentiranje. Harej je predlagal potrditev dosedanjega zastopnika Gregoriča in svoj predlog utemeljil tudi s tem, da so skoro vsi kmetje na Tržaškem Slovenci in da bi bilo logično, da bi jih zastopal človek njihove narodnosti. Na prejšnjem glasovanju (osem proti osmim) ni prodrl nobeden od dveh kandidatov, na zadnji seji pa je prodrl predlog odbora. Pokrajinski svet je tudi sklenil, da bo eno prihodnjih sej posvetil obravnavi vladnega osnutka ministra Maccanica o zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. pa se nekateri bojijo dvojezičnih ta ter nam ponujajo zaščito, ki ni za®® ' Nasprotno - z njo nam jemljejo in *■ tijo tudi tisto, kar že imamo in K smo si sami izborili.« ,e Glavni akter nedeljske prireditve J bil seveda moški zbor s svojim ju® y jem, ki je v prvem delu zapel deve , drugem pa osem pesmi, eno je mo na željo občinstva še dodati. Prog® ' ki ga je za to priložnost pripravil, J. bil pester in bogat: obsegal je Pe,s različnih avtorjev - bolj vesele, otoz 1 _ pa tudi borbene in udarne. Videlo . je, da so bili pevci napeti, da so z® svoj program izvesti čim bolje. Lan rečemo, da jim je vse to uspelo, da občinstvo navdušili, da so pokazali K vse zmorejo. ,.(i Dekliški zbor se je želel pridruz^ proslavi te pomembne' obletnice ter je na večeru predstavil s štirimi skla bami, ki jih je odpel lepo in dožive ' Moški zbor Vesna je za to prilozn prejel številne čestitke in seveda t darila in ogromno cvetja. Tako so c niče dekliškega zbora podarile vsa ^ mu pevcu vrtnico. Cvetje in voščila še prinesli Ferdinand Bogateč v i®._ nu nekdanjih pevcev in domače se je VZPI-ANPI, nato pa še predstavnic moškega zbora Igor Gruden iz Na žine, pevskega zbora iz Branika, K ke sekcije KPI Verginella in tiFvrirk ga doma, pevskega zbora Vasilij N s Proseka-Kontovela in pevskega z ra Jezero iz Doberdoba. st V veži KD je bila za to PTiloZIrdi. bogata razstava slik in drugega gra va o dejavnosti pevskega zbora v® g Lepa družabnost je ob koncu nas Jjjj povezala pevce in goste, ki so Pot y0 vrednost proslave, ki bo prav gol vzpodbudna za bodoče delo mošk y zbora Vesna. NEVA LUKES f informacije SIP uporabnikom Družba SIP obvešča, da bo v sredo, 6. decembra t. I., menjala telefonsko številko približno 1000 naročnikom na področju Trga Unita, Trga Verdi, Borznega trga, Trga Tommaseo, Ulice Genova, Ulice Mazzini, Ulice San Nicolč in Ulice Cassa di Risparmio. Interesenti so bili že obveščeni. Za zgoraj navedene naročnike, ki imajo v telefonskem imeniku za leto 1989/90 dvojno številko, velja številka v oklepaju, odpade pa številka, ki je bila veljavna do danes. Uporabnikom bo na razpolago avtomatska telefonska služba, ki bo obveščala o spremembi telefonske številke vse, ki bodo klicali stare številke. I % GRUPPO IRI ŠTET X 1 -.................................J VA detle Tetecomunicaiiom p a. \\\\\\\\\\N ...postavimo Miklavža na knjigo! ...knjigo ob Miklavža? ...ali še najbolje KNJIŽNO DAHILO v Miklavževo vrečo! TK vam jo napolni s posebnimi popusti od 10% do 50%! v Ul. sv. Frančiška 20, v TRSTU Ob predstavitvi knjige Dušana Jakomina Nova lipa pred škedenjsko cerkvijo Skedenj je od nedelje bogatejši za knjigo, ki prikaz J slovenščini in italijanščini zgodovino domače cerkve Lovrenca, katere zapiski segajo tja v leto 1338. . ■ :e Avtor knjige je škedenjski župnik Dušan Jakomin, v njej zbral veliko podatkov o preteklosti cerkve, o' ne y njih mejah te župnije, navedel imena župnikov, P°°afkoV o župnijskega arhiva, nekdanje poštne knjige, več podat liturgičnih obredih, o domačem pokopališču, o cerkven F sesti, pa še opis cerkve in orgel, o versko socialnih J . nostih v okviru cerkve, o razdelitvi župnije, o prisegi r 0 na in občinskih svetnikov pred župnikom, pa še ne jjf-škedenjskih priimkih in seveda veliko zanimivih *n Jerinih podatkov iz oznanilne knjige, to je nekakšnega y v katerem župnik beleži razna oznan ja skega dnevnika, Sajenje lipe pred škedenjsko cerkvijo zvesto in podrobno beležijo življenja kraja in dobe, v . so nastali. Skedenjska župnija ima posebno bogato $e oznanilnih knjig, kot jih v mestu zlepa ni dobiti, J s0 začenjajo njeni zapisi z letom 1852. Oznanilne Majini bile pisane v slovenščini in šele zadnja leta v italija in slovenščini. . a_ V Izid knjige je bil povezan z dvema slovesnos !gsagjli nedeljo dopoldne so pod zvonikom domače cerkve z ^eid lipo. V zemljo so ob tej priložnosti položili tudi Per9.kveni s podpisi udeležencev. Na slovesnosti je sodeloval ce n0 z pevski zbor, ki ga vodi Dušan Jakomin, ki je bil, s . Fs0u-italijanskim mladinskim pevskim zborom iz Skednj ' p0l-deležen na drugem delu prireditve, ki se je odvijala Ferni-dne v domači cekrvi, ob navzočnosti velikega števi gra-kov. Oba zbora sta ob tej slovesnosti nastopila s P (foto Magajna) mom pesmi nabožne vsebine, (ni) MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV S. n L 34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322 Tržaške krajevne uprave Danes v Rimu vrh KD-PSI o novi večini . Vprašanje upravne večine na trža-pr občini in pokrajini bo danes rav ■ e* P°g°vorov na vsedržavni Sr **• .Danes se bosta namreč v Rimu D Ca|i delegaciji KD in PSI in raz-,avljali o možnosti, da bi v večino, . v°di osrednji tržaški upravi, vsto-Ria®e Ud* bpT, kot zahteva PSI, oziro-n ^Sk, kot v zameno predlaga KD. •nokrščansko delegacijo bodo se-r_ v*lali odgovorni za krajevne up-n e Pri vsedržavnem vodstvu KD Lr_^etti, deželni tajnik Longo in po-p0aJjnski tajnik Tripani, socialistič-Iev de*e9acijo pa odgovorni za kra-sl De uprave pri vsedržavnem vod-7,a PSI La Ganga, deželni tajnik tejjfa8nini in pokrajinski tajnik Pe- f.y zvezi z razširitvijo upravne ve-z, e Se tržaški socialisti med drugim Dr *einajo za to, da bi imenovali trn .avnika LpT na čelo Tržaške spti°y*nske zbornice in za podpred-bi n11-*rim * “brini in pokrajini pred do-Ve 01 letom. Seveda pa so s tem po-stana še druga imenovanja v vod-iirip iavnih uprav in ustanov, npr. ža°vanje novih predsednikov Tr-*»e t Prlstaniške ustanove (za to žax?to se poteguje sedanji rektor tr-toln univerze, demokristjan Fusa-ttiln- P°djetja ACEGA, Tržaške hra-g0v lCe (ČRT) ipd. O vsem tem bo sta °r. v četrtek, ko se bodo pred-čin ®lki peterih strank upravne ve-in zbrali na tržaškem sedežu KD danezeda najprej preverili rezultate ešnjega rimskega sestanka. Slovesno so ga odprli v soboto zvečer Kulturni dom na Colu pomembna pridobitev za repentabrsko občino Dvorana Kulturnega doma na Colu, ki jo je repentabrska občinska uprava na novo preuredila iz bivšega osnovnošolskega poslopja, je bila v soboto zvečer ob otvoritveni slovesnosti polna do zadnjega kotička. Tako upravitelji kot hvaležni občani niso skrivali zadovoljstva in ponosa nad to po-ntembno socialno pridobitvijo, ki odpira nove možnosti in perspektive za razvoj krajevnega ne le kulturnega, temveč sploh družbenega udejstvovanja. Po blagoslovu, ki ga je opravil župnik Tone Bedenčič, je zbor osnovnošolcev pomenljivo zapel Prešernovo Zdravljico. Zatem je prevzel besedo župan Pavel Colja, ki je najprej nadvse prisrčno pozdravil delegacijo iz pobratene občine Logatec in izrekel priznanje matičnemu narodu, ki je pred tako težkimi preizkušnjami, da obdrži status suverenosti na svoji zemlji. Publika je tedaj s spontanim am-plavzom izrazila solidarnost za odločnost, dostojanstvo in pogum Slovenije v teh zadnjih tednih. Župan je naglasil, da ni slučajno padla odločitev za preureditev tega posplopja v kulturno postojanko, saj je tam imela vse do leta 1972 svoj sedež slovenska osnovna šola, ki se je tja vselila daljnega leta 1880. Tako se bo simbolično nadaljevalo poslanstvo in se bo obnovila kulturna dediščina, ki so jo posredovale prejšnje generacije. Tudi okolje, oziroma lokacija je zelo pomenljiva, saj dom stoji pod svetiščem na Tabru, ki je dokaz naše tisočletne prisotnosti na tej zemlji, nasproti pročelju stavbe pa je mogočna naravna stena, ki so jo pred nekaj leti razglasili kot spomenik vsem žrtvam fašizma in je simbol naše trdoživosti, ljubezni do Krasa in ideala svobode, saj neomajno kljubuje zobu časa in neprilikam. Sledilo je poročilo podžupana Alek-sija Križmana o poteku preureditvenih del, s katerimi so začeli leta 1985. Morali so postaviti povsem novo strukturo v železobetonu in odpraviti dotrajane notranje podporne zidove, treba pa je bilo tudi vse izolirati in se prilagoditi strogim varnostnim predpisom. Za kritje sorazmerno visokih stroškov 350 milijonov lir je skoraj v celoti prispeval Sklad za Trst, upraviteljem katerega se je javno zahvalil, podčrtal pa je tudi velik doprinos uslužbencev tehničnega urada in načrtovalca arh. Jagodica pri realizaciji objekta. Nato se je prijavil k besedi župan iz pobratenega Logatca Andrej Logar, ki je naglasil pomen kulture kot zrcala življenjskosti in bitnosti naroda, zato je zaželel plodno in ustvarjalno izkoriščanje novega objekta. V imenu Kraške gorske skupnosti, ki je v teh letih nakazala veliko sredstev za razne socialne pobude in bo tudi v bodoče skrbno spremljala razvoj občin, je nato pozdravil njen predsednik Marino Pe-čenik. Navezal se je na dogodke v Sloveniji in ugotovil, da je tudi naša manjšina pod udarom sovražnih mitingov proti globalnemu zaščitnemu zakonu, pa tudi nepotrebnemu razlaščanju in odtujevanju teritorija ni videti konca. Zelo bogat kulturni program, ki ga je napovedovala Ines Škabar, se je začel z melodično dovršenim nastopom logaškega dua kitara-flavta sester Eve in Rebeke Hren, zatem so bili na vrsti osnovnošolci 4. in 5. razreda, ki so ljubko recitirali pesmi Alojza Gradnika, po katerem je poimenovana repentabrska šola. Mladinski pevski zbor Zvonček in ženski pevski zbor Repen- Deželna PRI proti Maccanicovemu osnutku 0?e?eracija PRI iz Furlanije-Julijske krajine nasprotuje ®?rišk'*V* nove9a zakona za zaščito Slovencev v tržaški in Viciern^ P°krajini ter prebivalstva "slovanskega izvora" v Listo k*' mnenju republikancev bi — podobno kot za nkte Za Trst — zadostovalo, da bi združili vse zakonske na ^P,6, ki so bili doslej sprejeti za pripadnike teh manjšin jih Zavni in deželni ravni v enotno zakonsko besedilo in K1 Jem uredili. k0nfOko je povedal deželni tajnik PRI Esposito na tiskovni ke ^enci, ki so jo pokrajinski in deželni voditelji te stran-obra2j včeraj v hotelu Savoia Excelsior v Trstu, da bi ki sjptti svoje stališče do vladnega zakonskega osnutka, ttiijji ,er nosi ime po njihovem strankarskem pristašu — cu p ru za ustavna vprašanja in dežele Antoniu Maccani-skuja?P°sit° je pojasnil, da bo deželna PRI svoja stališča a obrazložiti tudi samemu Maccanicu, in sicer 19. t. m., potem ko se bo njena delegacija v Rimu predhodno sestala s strankinim vsedržavnim tajnikom La Malfo ter z načelnikoma republikanskih skupin v obeh vejah parlamenta. Esposito je na tiskovni konferenci povedal, da Slovenci ne potrebujejo nikake dodatne zaščite, toda kritično se je obregnil ob takšne reakcije na vladni zakonski osnutek, kakršna je bila demonstracija MSI v Gorici. Na srečanju s časnikarji pa sta govorila še poslanec PRI Carlo Di Re in deželni svetovalec PRI Dario Barnaba. Prvi je poudaril predvsem stališče, češ da Italija po Osimu nima nikakih mednarodnih obveznosti, kar zadeva slovensko manjšino; drugi pa je nekoliko podrobneje spregovoril o vladnem osnutku in dejal, da osnutek »umetno vnaša dvojezičnost« v tržaško in goriško občino ter »odpira nevarnost slovenizacije« dobršnega dela videmske pokrajine. Na srečanju s predstavnikom družbe IRI KZI1 izraža zaskrbljenost nad položajem v industriji dneh ,a a ?brata VM, ki je v prejšnjih bistvu ?r°žila val polemik, je bila v tlled či-,lz“°biščna točka za srečanje drž^ predsedstva družbe z vse- neriem Soudeležbo IRI Sergiom Trau-diin sv in izvršnim odborom in glav-bju je atom ustanove EZIT. Na sreča-dovej^mreč večina govorila o neza-1ZVodnif.Gm P°i°žaju industrijske pro-L°stonn na Tržaškem s poudarkom na ae jz T em odmiku državne soudelež-Vzrlrsta' Jbotopp,?primer tovarne dizlovih taklih r,ix 9re namreč iskati v pre-Hlh krooov uVah gospodarsko-politič-5UstriiPy X' k1 so področje motorne in-a tem "dosodili« družbi Fincantieri. UsTeritvc. nadaljnJo usodo obratov te čenr-,L)0dred’I' drugačnim intere-tanes hi av' Ie poudaril Trauner, dan-da mora v S?d Področjih velja pravilo, Vati. s to«, °,Podjetje uspešno poslo-!,0lldeleZho vidika niso več državne a°va, term “kakšna podporna usta-naložbenZeč P^težno usmerjajo nove , Zato , a Produktivna področja. arUžbe mi 1 rauner kot predstavnik n°'družbpJ’°Zval' da bi se vse politič-» nte TrIt °‘9°sP°darske kompone-tihVih ProjettnSmerila k načrtovanju b* industriKv ne za9ovarjale sta-n do v krati lh realnosti, ki so ali JfUcej i2Xratkem utonile. Pred tem je ti^a^nji pllo»analiziral Polpretekli in Udl dežefnemaj J tržaškem in delno LPosebnim ™ ln[Iustri]skem področju le»kr^avnih P,oudarkorn na zadržanju Vd m Z državno soude- u.to Uavlzm Prilner tovarne VM je - ertve in nr na Pretekle zgrešene od-0rroži sodni lPUfhl ustan°vi EZIT, da h ^torov obrai pek glede lastništva Uv ko kup° m‘h m razve‘javi novem-CQ0domaPnaDovpHJni° P°godbo, kar je je Jabacco PGmedal Predsednik Fran-q Trauner deial ^ opc-'racije same pa r!a Vdika uspešnadaje blla s Hnančne-bamUnkcionariel V 1 50 kupci’ skupi-dr,^e MidlanH °b podpori Uzbe Euromohirm °b sodelovanju mobihare, predstavili zda- leka najboljšo ponudbo - 70 milijard lir izplačljivih takoj. Skoraj gotovo je usoda tovarne VM zapečatena, ne glede na stališče EZIT, ki ima vsaj zaslugo, da je o primeru tako glasno in odločno spregovorila. Člane glavnega sveta EZIT je zato ob primeru VM, ki je samo zadnji iz dolgega seznama »pokopanih obratov«, skrbela nadaljnja usoda industrijskega sektorja na Tržaškem, tudi ob upoštevanju poenotenja evropskega trga in velikih sprememb v vzhodni Evropi. Te dogodki dajejo ponovno zemljepisni legi Trsta velik pomen, ki ga je pa treba znati pretvoriti v otipljive in uresničljive projekte. V razpravo je posegel tudi Pavel Kozlovič, ki je prisotne opozoril, da bo med bivšimi tržaškimi podjetji v kratkem tudi Iret, ker bo po vsej verjetnosti šel v likvidacijo. Velja še omeniti, da je na začetku srečanja predsednik Tabacco predstavil vrsto zanimivih projektov ustanove. Tokrat bi omenili samo zamišljen načrt o napeljavi vode za industrijsko uporabo, ki naj bi ga finansirali iz fondov bencinskih bonov. Gasilci praznovali svojo zaščitnico V zadnjem lptu so tržaški gasilci opravili več kot 5 tisoč posegov v pomoč prebivalstva. To je naj zanimivejši podatek poročila, ki ga je nov poveljnik tržaških gasilcev Alessandro Gristi podal na včerajšnjem praznovanju ob dnevu sv. Barbare, zaščitnice gasilcev, rudarjev, pirotehnikov, minercev in inženirskih enot. Največji praznik so v tržaški pokrajini imeli prav gasilci, ki so včeraj praznovali na dvorišču kasarne na Trgu Nicolini. Ob prisotnosti številnih političnih in vojaških osebnosti je tržaški nadškof Bellomi daroval mašo, predstavnica UNICEF Fulvia Costantinides pa je tržaškim gasilcem izročila diplomo Glasnikov dobrote. Začel se je teden posvečen muzejem Kot vsako leto je pristojno ministrstvo namenilo teden od 4. do 10. decembra spoznavanju in ovrednotenju kulturnih dobrin. V ta namen bo v omenjenem obdobju ogled vseh državnih muzejev, galerij in spomenikov brezplačen. Na Tržaškem si bomo brezplačno lahko ogledali Galerijo antične umetnosti in Zgodovinski muzej Miramarskega gradu. Oba sta ob delavnikih odprta od 9. do 13. 30, Mira-marski grad pa je na ogled tudi ob praznikih in sicer od 9. do 12.30. Osmega, devetega in desetega decembra bo grad odprt tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Miramarski park pa je odprt vsak dan od 9. do 17. ure. Na posebno željo bo v omenjenem tednu možen voden in brezplačen obisk naslednjih muzejev: Antikvarij v Ul. Donota (4., 5. in 6. decembra od 10. do 12. ure), Paleokrščanska bazilika v Ul. Madonna del Mare (6. decembra od 10. do 12. ure) in Antikvarij rimskega vodovoda v Ul. Donaggio (9. decembra od 10. do 12. ure). Interesenti naj obiske najavijo na tel. št. 43631, 43632 ali 43633. V okviru tedna, posvečenega kulturnim dobrinam, bodo v dvorani Fauste Franco (Trg Liberta 7) odprli tudi razstavo o Langobardih v Romansu. Zborovanje Mestne laične zelene liste Na sedežu v Ul. Machiavelli 9 bo drevi ob 20. uri javno zborovanje Mestne laične in zelene liste, na katerem bo govor o političnem procesu združevanja zelenih oziroma o ustanovitvi novega političnega subjekta. Občinski svetovalec Ghersina bo namreč poročal o "zeleni konvenciji", ki je bila konec tedna v Rimu, deželni svetovalec VVehrenfennig pa bo govoril o perspektivah Zelenih list smejočega se sonca, ki se bodo prihodnji konec tedna zbrale na vsedržavnem zborovanju. Na dnevnem redu pa so tudi druge pomembne točke, in sicer vprašanja prometa, narkomanije in odnosa med Italijani in Slovenci v Trstu. tabor, ki ju vodi Tone Bedenčič, sta nato z barvito vokalno interpretacijo zapela pet pesmi, ob instrumentalni spremljavi ansambla Burja pa je mladinski zbor zapel še dve pesmi, od katerih je še posebno užgala Petnerjeva Slovenija. Kot zadnji so se na odru predstavili člani dramske skupine KD Kraški dom, ki so efektno uprizorili izvirni humoristični skeč v narečju "Ča-kole" izpod peresa domače avtorice Stane Lazar in v režiji Draga Gorupa. Še posebno je bil posrečen lik Jolande, ki ga je Vesna Guštin-Grilanc podala res spontano in z markantno umetniško veščino. Vse izvajalce kulturnega sporeda je občinstvo navdušeno nagradilo s toplim aplavzom. Na koncu so pripravili še bogato zakusko za vse prisotne, ki so še dolgo v noč proslavljali to pomembno pridobitev s prosto zabavo ob zvokih ansambla iz Postojne. (B. S.) ■ Združenje Italija - Sovjetska zveza sporoča, da se je z decembrom pričel tečaj ruščine, januarja pa bosta stekla tečaja poslovne in pogovorne ruščine. Pričela se bosta 19. januarja, nadaljevala pa vsak petek, prvi od_ 20. do 21.30, drugi od 18.30 do 20. ure. Število tečajnikov je omejeno na šest oseb. Za informacije naj se interesenti obrnejo na tajništvo združenja vsak dan od 17. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, tel. 363880. t Nenadoma nas je zapustila naša ljubljena Marija Dorbez vd. Kosovel Pogreb bo v četrtek, 7. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo hči Sava z družino in drugi sorodniki. Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene. Trst, 5. decembra 1989 Ob hudi izgubi drage mame izrekajo Savi Kosovel-Sternad globoko sožalje učiteljice osnovne šole Ribičič. Ob izgubi drage mame izrekajo Savi Kosovel iskreno sožalje uprava in uslužbenci Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika Člani uredništva Primorskega dnevnika sočustvujejo s Savo ob izgubi drage mame. Edi, Lidija in Ivo Sternad sočustvujejo s Savo ob nepričakovani smrti drage mame Marije. Ob nenadni izgubi drage mame izrekata iskreno sožalje Savi in družini Marija in Sergio Preminil je ERNEST ŠVARA šolnik in neutrudni kulturni delavec. Spominu svojega nekdanjega predsednika in pevovodje se klanjajo člani odbora in pevskega zbora društva Slavec iz Ricmanj. Bratoma Vladu in Antonu izrekajo zgoraj omenjeni globoko sožalje. Dragi kolegici Uči izrekajo globoko sožalje kolegice in urad ravnateljstva pri Sv. Jakobu Starši in učenci 5. razreda osnovne šole Marice Gregorič - Stepančič izrekajo iskreno sožalje učiteljici Mariji Beltrami - Trobec ob težki izgubi dragega moža. t Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš nenadomestljivi angeljček Erika Hrovatin Pospremili jo bomo na zadnji poti jutri, 6. t. m., ob 12.30 iz cerkve sv. Jerneja na Opčinah na domače pokopališče. Žalujoči: mama Marina, oče Saško, brat Kristjan in drugo sorodstvo. Opčine, Lonjer, 5. decembra 1989 Ob izgubi drage hčerke izrekajo Saškotu Hrovatinu iskreno sožalje uprava in uslužbenci Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika Ob tem težkem trenutku sočustu-jejo z Marino in Saškom Sissi, Denis in Andrej Rudes Ob izgubi male Erike izrekajo globoko sožalje Saškotu in družini prijatelji Pino, Vojko, Roberto, Filip, Ferruccio, Giorgio, Miloš in Darko t Zapustil nas je naš dragi Miroslav Benedetti Pogreb bo v četrtek, 7. t. m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo žena Ivanka, otroci Novela, Marino in Luciana z družinami, sestra Zorka, družini Pertot in Witkowsky, p. Bogomir in ostalo sorodstvo. Trst, Newcastle, 5. decembra 1989 Svojemu članu Marjanu in svojcem izraža iskreno sožalje ob smrti tasta Mira moški pevski zbor Novega sv. Antona Ob izgubi dragega očeta Mira Be-nedettija izrekajo občuteno sožalje svojcem družine Štrajn, Jazbec in Mozetič Učenci IV. razreda osnovne šole Fran Milčinski in njihovi starši izrekajo iskreno sožalje učiteljici Noveli Carli ob smrti dragega očeta. Ob izgubi dragega očeta Miroslava izrekata prijateljici Noveli iskreno sožalje Zdenka in Nadja t Sinova Rino in Ančko z družino sporočava žalostno vest, da naju je zapustila naša draga mama in nona Kristina Čuk vd. Carli Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v tre-bensko cerkev. Trebče, 5. decembra 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) Draga Uča in Ale! Ob izgubi dragega Minota sočustvujejo z vama Meri, Silvijo, Marko in Majla. KZ izpolnjuje prijave vina Kmečka zveza obvešča, da bo tudi letos izpolnjevala prijave vina, poleg na svojem sedežu, tudi v sledečih okoliških vaseh: jutri, 6. t. m., na sedežu Občine Zgonik od 12. do 14. ure ter na sedežu SKD Vigred v Šempolaju od 15. do 18. ure; v četrtek, 7. t. m., na sedežu Občine Zgonik od 15. do 18. ure, v Srenjski hiši v Borštu od 15. do 18. ure ter v Srenjski hiši v Prebenegu od 15. do 16. ure; v soboto, 9. t. m., na sedežu Občine Dolina od 8.30 do 12. ure in na sedežu Občine Devin - Nabrežina od 8.30 do 12. ure. KZ obenem opozarja, da je oproščen prijave vina, kdor pridela manj kot 10 hi vina in/ali obdeluje manj kot 1.000 kv. m. vinograda in ne proda oz. daruje proizvedenega vina. Tistim pa, ki prijavo morajo vložiti, Kmečka zveza priporoča, da prinesejo s seboj sledeče podatke in dokumente: kopijo lanske prijave, kopijo morebitne prijave ostanka vina, številko IVA, številke parcel, številke katastrske mape, površino in letnico nasada za vsak vinograd posebej, količino potrganega grozdja, količino umazanega (pred prvim pretokom pridelanega vina) in skupno zmogljivost (v hi) vinskih posod. razne prireditve Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Opčine - Prosvetni dom, MIKLAVŽEV SEJEM bo odprt še danes, 5. decembra, od 16. do 20. ure. Knjiga: najprimernejše darilo za vaše drage. SK Brdina - Miklavž bo prinesel v Prosvetni dom RABLJENO SMUČARSKO OPREMO. Čakal vas bo danes, 5. decembra, od 16. do 20. ure. Pridite tudi na predstavitev smučarske opreme, ki bo danes, 5. decembra, ob 18. uri. Predavali bodo tehniki Alpine in Elana. Učenci osnovne šole Finžgar in malčki otroškega vrtca iz Barkovelj vabijo na MIKLAVŽEVANJE, ki bo v barkovljan-skem društvu v Ul. Cerreto 12 danes, 5. t. m., točno ob 15. uri. SKD Slavec in malčki otroškega vrtca iz Ricmanj vabijo na MIKLAVŽEVANJE, ki bo v Kulturnem domu v Ricmanjih danes, 5. t. m., ob 18. uri. Darila 'sprejemamo danes, 5. t. m., od 14. do 17. ure. KD Rdeča zvezda priredi MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM. Obiščite ga lahko v občinski knjižnici v Saležu danes, 5. t. m., od 15. do 18. ure: KD Fran Venturini priredi MIKLAVŽEVANJE jutri, 6. t. m., ob 18. uri v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Nasvete za darila bo Miklavž prejemal od 16. ure dalje. Miklavžev prihod bo popestril nastop- čarodeja Nevia Martinija. Vabljeni! SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom - Jutri, 6. t. m., ob 20.30 večer šansonov z naslovom VRTNICA NA KLAVIRJU. Pela in izvajala jih bo znana slovenska umetnica Svetlana Makarovič. Vabljeni! Mladinski krožek Boljunec organizira v soboto, 9. t. m., ob 20.30 ples s skupino JANEZ BONČINA IN JUNAKI NOČNE KRONIKE. Vabljeni! V soboto, 9. t. m.r bo v barkovljan-skem društvu v Ul. Cerreto 12 KONCERT SOLO PETJA. Nastopila bo Aleksandra Pertot. Začetek ob 20. uri. Skupina Skdanc prireja v četrtek, 7. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu predvajanje filma UN PEŠCE Dl NOME VANDA. Vabljeni! Mešani pevski zbor PD Mačkolje vabi na JUBILEJNI KONCERT OB 40-LETNICI NEPREKINJENEGA DELOVANJA, ki bo v nedeljo, 10. t. m., ob 16.30 v srenjski hiši v Mačkoljah. razstave ^<5» SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE MARIJ ČUK Lepo je v naši domovini biti Krstna uprizoritev Režija JOŽE BABIČ PREMIERA V ČETRTEK, 7. T. M., OB 20.30 V KULTURNEM DOMU V TRSTU Abonma RED A Ponovitve: v soboto, 9. t. m., ob 20.30 - Abonma RED B v nedeljo, 10. t. m., ob 16. uri -Abonma RED C v sredo, 13. t. m., ob 20.30 - Abonma RED D v četrtek, 14. t. m., ob 20.30 - Abonma RED E KD Rdeča zvezda in ŠK Kras vabita ob priliki sv. Miklavža na otroško zabavo Svetlanino coprnišče danes, 5. decembra, ob 14.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Nastopila bo Svetlana Makarovič. kino ARISTON - 17.00, 22.00 L attimo fuggen- te, i. R. Wiliams. EKCELSIOR - 16.00, 22.00 Un’arida sta-glone bianca, i. Marlon Brando, Do-■ nald Sutherland. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 21.45 Money, kom. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Fratelli d’I-talia, i. Massimo Boldi, Sabrina Salerno, Jerry Cala. NAZIONALE II - 16.00, 22.10 Non guar-darmi, non ti sento, kom., i. Gene Wilder, Richard Pryor. NAZIONALE III - 16.20, 22.10 La bestia nera calda e dolce, NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Senza in-dizio, kom., i. Michael Caine. GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Black Rain - Pioggia sporca, dram., i. Michael Douglas. MIGNON - 16.00, 22.15 Indiana Jones e Tultima crociata, pust., i. Sean Conne-ry, Harrison Ford. EDEN - 15.30, 22.00 Umida Ramba, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 Scuola di polizia VI, kom. LUMIERE - 17.00, 22.15 Matador. ALCIONE - 17.00, 22.15 Rosalie va a fare la spesa, r. Percy Adlon. RADIO - 15.30, 21.30 Femmine infuoca- te, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□ e mali oglasi V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava ŽORANA MUŠIČA - slike in grafike. V galeriji Cartesius je do 7. decembra na ogled razstava slikarja Carmela VRANIČNA. V muzeju Sartorio je do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah. V Palači Costanzi je še danes na ogled fotografska razstava znanih tržaških mojstrov VVULTZ. V galeriji Juliefs room - Ul. della Guardia 16 - je še danes na ogled razstava ANGELA PRETOLANIJA. Urnik: od 18. do 20. ure. V razstavni dvorani Ljudske knjižnice - Ul. Teatro Romano 7 - je na ogled do 16. decembra razstava ilustracij za otroke PIERA VENTURE. Urnik: ponedeljek, četrtek, petek 16.00-18.00, torek, sreda in sobota 10.00-12.00. V galeriji Al Bastione - Ul. Venezian 15 - je na -ogled razstava LUCIANA CRI-VELLARIJA. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bodo v soboto, 9. t. m., ob 18. uri odprli razstavo, izbranih del tržaških likovnikov. Razstava bo trajala do 6. januarja 1990. V občinski galeriji na Trgu Unita bodo jutri ob 18.30 odprli razstavo MARIE ANNE LOTESTO. - SKD Igo Gruden in Občina Devin-Nabrežina organizirata večerni šanson Vrtnica na klavirju v izvedbi Svetlane Makarovič Danes, 5. decembra, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Vabljeni! Ksenija in Boris sta včeraj prinesla Mateju in Radhi še sestrico NIKO Dobrodošlico izrekamo novorojen-ki Mara in Evgen, Alenka in Jožko in... tudi sv. Miklavž. čestitke Mateju in Radhi se je pridružila sestrica NIKA. Obilo sreče in zdravja želimo novorojenki in mamici. Stara mama Dragica, Vida, Emil in Irena. včeraj-danes PRODAM motor cagiva aletta oro 125, letnik '85, v dobrem stanju. Tel. 327240. PRODAM ford escort cl, letnik 1987, dobro opremljen. Tel. 228628. PRODAM mercedes 190, bele barve, skoraj nov. Tel. na št. 229486 v popoldanskih urah. PRODAM tobakarno - bazar, lepa pozicija. Tel. 228390. POTREBUJEMO čistilko, domačinko, za čiščenje poslovnih prostorov. Pisati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Domačinka". HRASTOVA drva za kurjavo prodajamo. Tel. na št. 421508 po 20. uri. ŠOFERJA z vozniškim dovoljenjem E za zimski čas zaposli Petrolchimica adria-tiča, Domjo št. 145. Predstaviti se od 16. do 18. ure. DIPLOMIRANI inženir agronomije, smer sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo išče zaposlitev. Tel. (003865) 23788. DAJEM v najem dva boksa za konje. Tel. 228390. VIKEND za počitnice na deželi oddajamo v Savinjski dolini. Tel. (003863) 882395. ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves, urejamo tudi ograje ter nudimo montiranje toplih gred vseh vrst po najugodnejših cenah. Tel. (0481) 884161 v večernih urah. DRUŽINA išče za otroka varuško s Tržaškega z vozniškim dovoljenjem. Tel. 575198 v večernih urah. ODDAM V NAJEM vinograd, 800 kv. m, v kontovelskem bregu. Tel. 213912. MLADA tričlanska družina išče v najem stanovanje, srednje velikosti, v Trstu ali v neposredni bližini mesta. Tel. 281521. OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavi-na. TRŽAŠKA FIRMA za mednarodno poslovanje takoj zaposli računovodjo z večletno prakso, ne part time. Za pogovor tel. na št. (040) 410278. V ZIMSKI sezoni oddajamo počitniško hišo za 8 oseb na Starem vrhu nad Škofjo Loko, oddaljeno 5 minut od smučarskih prog. Za informacije: družina Tušek, tel. (003864) 74921. KUPIM zazidljivo zemljišče v okolici Trsta. Tel. 44871. SKLAD MITJA ČUK vabi na prodajno likovno razstavo Pomagajmo otrokom Sejna dvorana Hranilnice in posojilnice na Opčinah V četrtek, 7. t. m., ob 14. uri bo licitacija Ob delavnikih od 8.30 do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure, ob sobotah zaprto. gledališča koncerti Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili solisti Državnega gledališča iz Prage. Glasbena matica vabi na klavirski recital IRINE ŠKERL, ki bo v četrtek, 7. t. m., ob 16. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29. Na sporedu: Bach, Beethoven, Rahmaninov, Liszt in Bartok. ROSSETTI iz Nocoj ob 20.30 bo il Piccolo Teatr Milana uprizoril delo Itala Sveva LA GENERAZIONE. Režija Enrico D'Alf k| V abonmaju: odrezek št. 3B. Abonenti-^, so odrezek že uporabili imajo 50-ods popust. Predprodaja vstopnic pri osre blagajni v Pasaži Protti. VERDI Simfonična sezona gledališča » ^ 1989-90 - Pri blagajni gledališča J« teku razdeljevanje abonmajev za red B, D, L. Nocoj ob 20. uri (red B) bo na sP°^nc. opera F. Cilee ADRIANA LANCOUV* UR. Režiser Alberto Fassini, dirigent v niel Oren. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA V soboto, 9. decembra, ob 20.30 Pj mierska predstava STORIE D'AMOB“o Režija Francesco Macedonio. Nastopa Laura Tavanti, Ariella Reggio, Montagna, Mimmo Lo Vecchio. Preds va je v abonmaju. Predprodaja vst0P,„:j pri blagajni gledališča in pri osred J blagajni v Pasaži Protti. šolske vesti izleti 1 Danes, TOREK, 5. decembra 1989 STOJANA Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.52 - Luna vzide ob 12.10 in zatone ob 23.36. Jutri, SREDA, 6. decembra 1989 VLADOVITA PLIMOVANJE DANES: ob 2.57 najvišje 32 cm, ob 9.34 naj nižje -4 cm, ob 13.41 najvišje 5 cm, ob 20.30 najnižje -31 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,2 stopinje, zračni tlak 1030,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giovanni Micolini, Aliče Cerniz, Andrea Miani, Giulia Desi-derata Irneri, Viktor Alessio Debeljak, Andrea Perko. UMRLI SO: 86-letna Maria Consolo, 55-letna Maria Pia Macuz, 82-letna Mari-anna Ottochian, 85-letna Maria Micol, 81-letna Maria Belotti, 69-letni Marcello Kozina, 77-letna Rosa Cappelli, 88-letna Vittoria Kocjancic, 60-letni Ottavio Mo-ratto, 58-letna Annamaria Trost, 77-letna Marija Dorbez vd. Kosovel, 68-letni Vit-torio Trocca, 64-letni Ernesto Bacer, 67-letni Italo Fontanot, 79-ltetni Egone Kis-warday, 70-letni Nicolo Longo, 82-letni Lino Lodi, 84-letna Elettra Kanobelj. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4., do sobote, 9. decembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Petek, 8. decembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - Odprti od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo in pedagoškim licejem vabi starše na roditeljski sestanek, ki bo danes, 5. decembra, ob 18. uri. Silvestrovo v Budimpešti od 30. cembra 1989 do 3. januarja 1990 z og^_ dom mesta in slavnostno večerjo. Za 1 formacije telefonirati do 9. decembra št. 61835 - Auto Jolly v Ul. Valdirivo z* od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure, °u nedeljah in ponedeljkih zaprto. prispevki 3 Namesto cvetja na grob brata Rudolfa darujeta Gina Mervič in Tinta z družino 50.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na brata Stanka daruje Rudi Zidarič 100.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade. V počastitev spomina zakoncev Tončke in Marija Martelanca daruje Alma 10.000 lir za SKD Barkovlje in 5.000 lir za zadružni center za socialno dejavnost. Marija Škabar daruje 50.000 lir za FC Primorje. V spomin na Petra Ferlugo darujeta Mila in Gabrijel Ferluga 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. 50-letniki od Banov in Ferlugov darujejo 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ob 7. obletnici smrti žene Marije daruje Mario Danev 20.000 lir za cerkev sv. Jerneja iz Opčin in 20.000 lir za pevski zbor sv. Jernej - Opčine. ' V počastitev spomina prijatelja prof. Josipa Tavčarja darujeta Tatjana in Jože Koren 50.000 lir za obnovo bolnice Franje. Namesto cvetja na grob Marije Peta-ros vd. Žagar daruje Marija Čukova 20.000 lir za KD Lipa. Družina Marc daruje 50.000 lir za nov dom Skupnosti družina Opčine. Družina Križmančič daruje 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina Anice Milič darujeta Marija in Severino Slapnik 15.000 lir za dom - spomenik padlim v NOB iz Briščikov. V spomin na drage pokojne daruje Anna Terbižan 50.000 lir za obnovo bolnice Franja. Namesto cvetja na grob dragemu Karlu Rudežu daruje Anna Terbižan 50.000 lir za obnovo bolnice Franja. Olga Terčon daruje 100.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na pok. starše daruje Mario Danev 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ob 26. obletnici smrti ljubega nepozabnega sina Jadrana Dolenca daruje mama 20.000 lir za MPZ Tabor, 20.000 lir za ŽPZ Tabor, 40.000 lir za cerkev sv. Jerneja - Opčine in 40.000 lir za cerkveni pevski zbor Opčine. Ob 7. obletnici smrti drage mame Marije daruje sin Lučo Danev 50.000 lir za spomenik - dom padlih v NOB v Brišči-kih. menjalnica . 12. 1989 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MIT.AN TRST TUJE VALUTE Ameriški dolar .... .. 1311,900 1295.-- Japonski jen Nemška marka ... 736,720 733,— Švicarski frank Francoski frank ... ... 215,670 214.— Avstrijski šiling Holandski florint . ... 653,100 651,— Norveška krona Belgijski frank ,.. 35,072 34,500 Švedska krona Funt šterling .,, 2054,700 2020,— Portugalski eskudo . Irski šterling ... 1942,600 1925.— Španska pese ta Danska krona ... 189,840 187- Avstralski dolar Grška drahma 8,049 7,600 Jugoslov. dinar Kanadski dolar ... ... 1125,600 1090.— ECU fixing 8,449 11,437 BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež Cenclja ^ Celoletna ...................... 192.000 Mesečna ........................ 20.000 ,r □ Celoletna prednaročnina za Primorski £*ne'Jnj0 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnaj 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna n aro znašala 240.000 + 500 lir kolka ^ □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: _ . j — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Oo — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. ^ ^ Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali den.arn ^ tef dov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek m naslov naročnika. V spomin na Ivana Veršo (Juka) datu^ Iva Pirjevec 20.000 lir za pevski zbor V spomin na svoje drage pokojne da ruje Valerija Čuk (Trebče 142) 30.0U za cerkev sv. Andreja - Trebče, 35.0 za Marjanišče, 20.000 lir za Godbo na V hala V. Parma, 20.000 lir za Ljudski a v Trebčah, 20,000 lir za Skupnost druži Opčine, 10.000 lir za trebenske ska 30.000 lir za Duhovne poklice - Rako in 25.000 lir za Katoliški glas. ,tina V spomin na sošolca Bogomila Gu daruje Kristina Milič 20.000 lir za Kras. .. ^3 Rozalija Seražin daruje 10.000 w KD I. Grbec - ludoteka. -ej0 V spomin na Renata Racmana A j tete, strici in bratranci 25.000 lir za s Mitja Čuk. ,T-av- V počastitev spomina prof. J05.1?®. „1® čar j a darujeta Vladi in Livia _Wi 50.000 lir za knjižnico P. Tomažič 1 variši. . clavka V počastitev živega spomina = a Kalina daruje žena Vilma 100.000 StV>spomin na ValerijaBordona darujej° bratranci in sestrične z družina ^ Ospa, Črnega kala in Bazovice 250. za TPPZ P. Tomažič. ieta V spomin na Valerija Bordona °a Jjn0 žena Milka in hči Milva z dr 200.000 lir za TPPZ P. Tomažič. a V počastitev spomina Valerija Bo lir darujeta Otan in Lojzka Cosina 50. za Sklad Mitja Čuk. ^ajc Namesto cvetja na grob Ljudmile _ vd. Grgič darujeta Emil in Renato jn žinama 20.000 lir za šolo K. D. Kaj 20.000 lir za KD Slovan. a. V. J. daruje 15.000 lir za Glasbeno V spomin na prof. Josipa TavčuU® za ruje družina Anton Pertot 30.00U SK Brdina. ,ir za Družina Grgič daruje 100.000 Skupnost družina Opčine. ■ ,. Družina Sluga daruje 50.000 Skupnost družina Opčine. ... ja- V spomin na pok. Stanka Zidan ?a ruje Eda Terčon z družino 30.00 p v vzdrževanje spomenika padlim v Prečniku. .gta V spomin na Karla Mahniča dan^p Marija in Srečko Žerjal 30.000 lir za F. Venturini - Domjo. n «8f ! m' 104." 190.-" ; 202-^ ll82°° ■85 Zahrbtna bolezen je premagala enega največjih sodobnih koreografov Alvin Mey ali glasnik temnopolte kulture v Kaliforniji v dobi, ki je bila no nadvse napredna in odprta, se je v Los Angelesu pri Lesterju »Njegov svet je črn, temnopolt, v ses?ici dramatičen v občečloveškem mislu, saj črpa iz tegob celega sveta, Lj ®uk, žalosti, obsedenosti, ki so lasne dobi, v kateri živimo, ne glede na aso ali barvo kože. Njegove koreog-afije slonijo na spiritualih, na glasbi aiosti, pa tudi ljubezni in osvobajala« Oznaka velja Alvinu Aileyu, ene-I največjih sodobnih koreografov, ki h ,Pfel;ekli petek umrl v newyorški °lnišnici. Oznaka je res nekoliko Preskopa, pretesna, v nekaj besedah Pa Uspe podati smernice, po katerih je anieriški koreograf delal in ustvarjal. Alvin Ailey se je rodil v Rogersu ' ®ksas) leta 1931. Kot plesalec je od- fasčr' kulti Učil Uortonu, koreografu-etnologu, ki je v u- letih ustanovil prvo »rasno meša-°« plesno skupino. Horton je bil po aravi nekonformist in je v vojnih in Pfvih povojnih letih vnašal v balet «oje prepričanje, svoje politično ho-t®nie je izražal v koreografijah, pri ka-hh je v iskanju izvirnosti uporabljal , ajfazličnejše tehnike. Umrl je leta še) *n Alvin Ailey, ki je bil tedaj star u,.e 22 let, je prevzel skupino umrlega .^ltelja in začel delati po njegovih pernicah. Kasneje je delal v Broad-Q8yu z Jackom Coleom in ustvaril s n armen de Lavallade enega najuspeš-eJsih plesnih parov. Ailey je bil v tis-, uobi namreč odličen interpret, ki pa •j, kljub uspehu hlastal po znanju, i.ako se je skušal izpopolniti v gleda-ki tehniki s Stello Adler, učitelji so-onega baleta so mu bili velika Mar-h,a Graham, Hany Holm, Doris Hum-™reYi Charles VVeidman, Ana Soko-vV' klasični balet je spoznaval ob i af'u Shooku. Leta 1958 je ustanovil stno skupino Alvin Ailey Dance ^heatre, katere člani so bili v glav-temnopolti plesalci, v glavnem a , jzključno, saj je sam Ailey rad pou-arJal, da sprejme tudi belega, rume-e9a, roza, »celo zelenopoltega plesal-a “i sprejel, ko bi ga našel«. Alvin Ailey je z leti postal pravi simbol temnopolte kulture. Drzni intelektualec je postal oče ameriške black-modern dance, vseskozi je glasno oznanjal, kaj pomeni biti črn v beli sredini, ali točneje, kaj pomeni biti drugačen v sodobni pragmatični in tehnološki družbi. Izogibal se je prestopništva in podkulture break-dance, iskal je poetični izraz v estetski dovršenosti. Ustvarjal je v izredno dinamičnem, živahnem, razgibanem, barvitem, izrazito ritmičnem slogu, v katerem so bile afroameriške prvine vedno prisotne. Kot njegov učitelj Lester Horton se je posluževal raznih tehnik: osnova mu je bil klasični balet, gradil je s tehniko sodobnega baleta, pogosto je vnašal tudi radožive elemente broadwayskega jazz plesa. Njegova najbolj znana koreografija je Revelation iz leta 1960, ki je postala nekakšen simbol njegovega hotenja in iskanja, saj prinaša odmev dela v plantaži, molitve v cerkvi, prazničnega razpoloženja in zbranosti obreda. Enajst let kasneje je bila na vrsti koreografija Cry, nekakšen poklon temnopoltim ženskam, katerega protagonistka je bila čudovita Judith Jamison. Potem sta osvojili občinstvo Blues Suite in Night Creature, ki je bila posvečena slavnemu glasbeniku Dukeu El-lingtonu. V zadnjih treh letih je njegova skupina z velikim uspehom gostovala v Italiji, zadnjič oktobra letos. S priključitvijo Alvin Ailey Dance Theatre ne-wyorškemu City Center je skupina še pridobila na ugledu. Sicer ji je Ailey vtisnil svoj pečat, ki ga ni mogoče spregledati. Zahrbtna bolezen je premagala človeka, ostal bo umetnik, ki je prinašal na oder drobce vsakdanjosti, pehanja »drugačnega« človeka, ki mu družba ni vedno naklonjena, izkušnje, ki jih je kot koreograf vedno pregnetel s poetičnostjo in velikim estetskim čutom, da je omilil grobost vsakdanjosti, ne da bi jo zatajil. Člani Alleyeve skupi Ani ilne z Mlss Vesolja Angelo Wlsser v newyorškem Alvin ley American Dance Center junija letos Oddaja za vikend na drugi mreži: ne vse, a o vsem Prva državna mreža nam vsak dan od ponedeljka do petka od 7. ure do 9.40 ponuja informativni pregled Uno-mattina, od prihodnje sobote (9. decembra) dalje pa nam bo vikende popestrila druga mreža s sorodni pasom Mattina 2, ki se bo začel ob 7.55 takoj po otroškem varieteju in risankah in bo trajal do 10. ure. Zdi se, da je funkcionarje RAI spodbudil uspeh na prvi mreži, sicer se oddaji - bolje bi bilo govoriti o jutranjem prostoru - dopolnjujeta in izpopolnjujeta. Vikendarsko oddajo na RAI 2 so si zamislili Michele Guardi, ki je tudi eden od avtorjev Unomattina, Mimmo Liguoro in Bruno Modugno. Vodila jo bosta Alberto Castagna in Sofia Spada, iz raznih manjših krajev se bosta oglašali Maria Grazia Capulli in Fran-cesca Rizzo, kopico raznolikih rubrik bodo vodili še Massimo Formicoli, Eli-ana Miglio in sam Bruno Modugno. Poskrbljeno je seveda tudi za vesti, saj bodo v tem pasu kar trije krajšni dnevniki ob 8., 9. in 10. uri. Mattina 2 naj bi prinašal ozračje »sobote na vasi«. Prva oddaja bo obiskala, denimo, Recanati, rojstni kraj Giacoma Leopardija. Nedeljski prenos bo iz istega kraja, vendar bo ozračje nekoliko bolj praznično, skratka nedeljsko. Glavni gost bo človek, ki je doživel nekaj neobičajnega, na željo gledalcev pa se bodo oglašale tudi osebnosti, ki so zaslovele v preteklosti. Urednika in njihovi sodelavci bodo obravnavali kulturne in športne dogodke, prireditve, predlagali bodo krajše praznične itinerarije. Ob nedeljah bo vodil posebno rubriko redov-nik-kapucin, ki bo v slogu starega koledarja podal pregled luninih men in nasvete za obdelovanje zemlje ali manjših nasadov. Vsako nedeljo bo eden od sodelavcev prebudil znanega nogometaša in ga vprašal za počutje. Za mlajše gledalce bodo na razpolago krajši dokumentarci o življenju živali, medtem ko bo glasbeno kuliso v živo ustvarjal pianist Lorenzo Zecchino. d ! _________________________________________________________________________________________________; današnji televizijski in radijski sporedi :: II 1 RAI 1 Aktualno: Uno mattina lf) ^an-: Santa Barbara in Jutranji dnevnik 11 sc ^ariete: Ci vediamo 12 nc ^reme in dnevnik Dokumentarec: Mille 12 in k°Ue blu 'd0 Nanizanka: La signora 13 m 9iall° 14 nn dnevnik - tri miunute ,u° Intervjuji politične tri- Um kune lš 2n Rubrika: Fantastico Bis le n? Dok.: Kvarkov svet le'nj: Italijanska kronika 16 nn ^e« uia, 8.00 Hot 9,0n !,e carbone Aktualni oc 2ia matrim lO.Oo 7®rcoeoffrc 10.30 ldvraVniŠkiF Kvizi; Casč ro.ou 4-15 II gic 2la matrin Narta Flav ® offro (vi 16.00 ZriUrdriSChi) 16 m Zdravniški o \ Kvizi: D 17^30 Ba icnnil P.1 ^ra mo 20.30 v°di Mi 'enete: d festiv 23.0o vT910rr variete: Naniza 2.00 Lou RAI 2_________ 7.00 Otr. variete: Patatrac 8.30 Nanizanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno 6 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Dnevnik - gospodarstvo 13.15 Rubrika: Diogenes 14.00 Nan.: Ouando si ama 14.45 TV igri: L’amore e una cosa meravigliosa, 15.50 (Non) Entrate in guesta časa 16.25 Nanizanka: Simpatiche canaglie 17.00 Vesti - iz parlamenta 17.10 Videocomic, nato šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Cera una volta in America (dram., ZDA 1983, r. Sergio Leone, i. Robert De Niro, James Wood), vmes (23.00) Dnevnik 0.55 Vreme, horoskop 1.05 Filmske novosti 1.15 Film: Mr. Moto nell'iso-la del pericolo (krim., ZDA 1939, r. Herbert Leeds, i. Peter Lorre) RETI 4_______________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - Jeannie e i dol-cetti pazzi 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Topazio, 15.30 La valle dei pini, 16.00 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 17.00 General Hospi-tal, 18.00 Febbre d'amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Sindrome cinese (dram., ZDA 1979, r. James Bridges, i. Michael Douglas, Jane Fonda) 22.50 Film: Cataway, la ragaz-za venerdi (kom., VB 1986, r. Nicholas Roeg, i. Oliver Reed, Amanda Donahue) 1.20 Film: Il diario di una ca-meriera (dram., Fr.-It. 1963, r. Luis Bunuel, i. Je-anne Moreau, Michel Piccoli) ^ RAI 3 | 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Monografije, Igranje z znanostjo, Video zgodovina 14.00 Deželne vesti 14.30 Oddaja o kulturi: Block-Notes - Nasilje, televizija, otroštvo 15.00 Dok.: Ambientevivo 15.30 Šport: rokomet in hokej na travi 16.30 Drobci 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri - L -auto usata, 17.45 Vita da strega - Seconda luna di miele 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: Chi l’ha visto? 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Variete: Uno su cento 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Aktualno: Pubblimania (vodi Paolo Hendel) 0.10 Dnevnik - v kiosku 0.20 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti ITAilA 1______________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro - Vitti-ma della propria arte, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.301 Robinson 20.00 Risanka: Denver s'inna-mora 20.30 Film: La rivincita dei Nerds (kom., ZDA 1984, r. Jeff Kanevv, i. Robert Carradine, Anthony Ed-wards) 22.15 Nanizanka: Zanzibar 22.45 Nogometni tednik 23.55 Nanizanki: L'uomo da sei milioni di dollari - La telescrivente fantasma, 0.55 VVonder VVoman 1.55 Deejay Televison I RTV Ljubljana 1 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Šolska TV: Zgodbe iz življanja rastlin, 10.35 Pamet je boljša kot žamet, 10.40 Šah 11.00 Tečaj angleščine 11.25 Videostrani 15.20 Video strani 15.30 Tečaj angleščine (pon.) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV: Arhitekt in cvet, Gasilni aparat in pasja jama, Manj znani šah (pon.) 17.50 Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj -Domače hrenovke, 18.05 Periskop - Triglavski narodni park (2. del) 19.00 Risanka, TV Okno 19.18 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Lepotec z otoka (A. Kantof-J. Besnard, r. Jacgues Bes-nard, i. Daniel Ceccaldi, Catherine Rich, 2. del) 21.00 Mednarodna obzorja 21.45 Dnevnik in vreme 22.00 Tribute to Tommy Dor-sey (posnetki) 23.00 Video strani POBOM_________________ 11.30 Igra: La spesa in vacanza 12.30 Nan.: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra 18.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke 20.00 Variete: Sportacus 20.35 Film: La sparatoria (vestern, ZDA 1967, r. Monte Hellman, i. Jack Nichol-son, VVarren Oates) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Film: Columbia connec- tion (pust., r. Len Kowa-lewich, i. Britt Ekland) TMC___________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Film: Voglia di vincere (dram., 2. del) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - špansko prvenstvo 15.30 TVD Novice 15.45 Nočni boks (pon.) 16.30 Nogomet - argentinsko prvenstvo 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Glasbena odaja: Juke Box - Zgodovina športa po želji 20.30 Nočni boks 22.00 TVD Novice 22.15 Rubrika: Obiettivo sci 23.15 Športna oddaja: Euro-golf 0.00 Ameriški nogomet NFL | jfeP RTV Ljubljana 2 18.00 Beograjski TV program 19.00 Mladinski pevski festival Celje '89 (8. del) 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer. Dokumentarna oddaja: Povečava, nato (21.45) film Velika parada komedije (dok., ZDA 1964) 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: La ballata di Billie Blue (kom., ZDA 1972, i. Jason Ledger) 18.00 Rubrika: Zenska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Tra il buio e la luce (biog., ZDA 1986, i. Shirley MacLaine, 3. del) 21.30 Mednarodne vesti 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: La ragazza del ri-formatorio (dram., ZDA 1974, i. Linda Blair) TELEFRIULI 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Dok.: Norseman 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Custer 15.00 Musič box 17.15 Nad.: Quei 36 gradini, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Il grande te-atro del West 20.30 Variete: Buinesere Friul 22.30 Šport in šport 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Stari časi družabnosti; 8.50 Beatles; 9.10 Ljudski motivi; 9.40 Pot-puri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kan-tavtorji; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 89; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti: Poklon igralki Slavi Mezgečevi, dramatiku Josipu Tavčarju, pisateljici Zori Piščančevi in publicistu Borisu Sancinu; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Radio za vas -vi in radio; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;- 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 15.00 Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba. Goriški komunisti začeli razpravo o prenovi partije Danes stavki tekstilcev in v krajevnih upravah V bolnišnici težave, ker stavkajo zdravniki Razprava o prenovi komunistične partije, ki se že nekaj tednov odvija bolj na zasebnem nivoju ali v krogu določenih skupin, se je, vsaj kar zadeva Goriško, preselila v pravo okolje. V pokrajinski sejni dvorani je bila v nedeljo prva javna razprava o tej problematiki. Udeležba, tako pasivna med poslušalci, kakor aktivna, kar zadeva Število diskutantov, je bila tolikšna, da na nedeljskem srečanju niso izčrpali dnevnega reda. Razprava se bo zato nadaljevala jutri zvečer ob 20. uri, prav tako na Pokrajini. Ob tem velja opozoriti na novost: razprava je bila javna, saj gre za vprašanja, kakor je v uvodnem poročilu pojasnil koordinator pokrajinskega vodstva stranke Maurizio Salomoni, ki zadevajo in morajo zadevati tudi druge stranke. In dejansko je bilo v dvorani tudi nekaj predstavnikov drugih strank. Maurizio Salomoni je uvodoma pojasnil izhodišča, na katerih sloni predlog glavnega tajnika stranke Occhetta za prenovo stranke. Cilj, ki je pred nami, je konstituiranje nove levice, ki lahko edina izvede alternativo. Pri tem procesu, kajti za proces gre, pa je bila vprašanju imena namenjena pretirana pozornost. V resnici gre predvsem za vsebinski, idejni proces. Pri oblikovanju nove levice, pa ni mogoče čakati na vzgibe in spodbude drugih. V razpravo je v prvem, nedeljskem delu zborovanja, poseglo kakih petnajst diskutantov. Čeprav je predsedujoči Ennio Pironi posebej opozoril, da ne gre za nekakšno štetje moči, ampak za pošteno in odkrito razpravo o vprašanju, ki v prvi vrsti zadeva komuniste, vendar tudi celotno italijansko skupnost, je v posameznih posegih bilo vendar zaznati nekakšen poskus kristaliziranja stališč. Poleg jasnih in predvsem motiviranih stališč v podporo predlogu za prenovo partije - ob tem velja opozoriti predvsem na posege Nerea Battella, Ivana Bratine, Silvana Bacicchija, Silvina Poletta, Anne di Giannantonio in nekaterih drugih -je bilo slišati tudi povsem nasprotujoča mnenja (Marizza, Spessot) ter nekaj, lahko rečemo vmesnih stališč. Najbolj jasno je trenutni položaj v stranki orisal senator Battello. KPI je doslej doživela in preživela že nekaj travmatičnih prenovitev npr. leta 1944 v Salernu in tudi predlog o spremembi imena ni nov. Vendar so bile okoliščine takrat drugačne. Danes so se komunisti, spričo silnih in še do nedavna nepojmljivih sprememb v deželah tako imenovanega socialističnega tabora, znašli brez opore. Bistvo vprašanja je v tem, da spoznamo, kaj je in kaj hoče biti komunistična partija v italijanski družbi, in kako bo vplivala na družbene procese. Socializem je mogoče graditi s sodelovanjem v družbenih procesih. Razprava se bo, kakor smo uvodoma zapisali, nadaljevala jutri zvečer. Ni znano, ali bodo jutri tudi glasovali o nekaterih dokumentih - stališčih, ki so bili predloženi. Prvotno stališče članov pokrajinskega vodstva je bilo, da ne bi o dokumentih glasovali. Včeraj so o teh vprašanjih razpravljali, tokrat na zaprti seji, člani deželnega vodstva KPI na srečanju v Tržiču. Danes vaja civilne zaščite Na območju Zagraja, Sovodenj, Gradišča, Poljana in deloma Gorice bo danes vaja civilne zaščite Isonzo 89. S simulirano poplavo bodo preizkusili ukrepe, ki so predvideni v pokrajinskem načrtu za civilno zaščito. Vajo bodo predstavili ob 10. uri na županstvu v Gradišču, nakar bodo na strelišču za glinaste golobe in goriškem letališču prikazali načine ukrepanja. Uradi občin in krajevnih ustanov bodo danes povečini zaprti zaradi vsedržavne stavke osebja krajevnih ustanov, ki so jo oklicali sindikati CGIL, CISL in UIL. V Tržiču je napovedan tudi protestni sprevod po mestnih ulicah med 10.30 in 11.30. Stavko so sindikati oklicali kot pritisk za obnovo delovne pogodbe, ki je zapadla že pred poldrugim letom. Ob izboljšanju ravni dohodkov zahtevajo tudi reformo krajevnih uprav, ki naj zagotovi njihovo učinkovitejše delovanje. Danes bodo na Goriškem stavkali tudi delavci v tekstilni industriji. Stavko in protestno zborovanje ob 11. uri pred goriškim županstvom so oklicale tri enotne sindikalne zveze, ki zahtevajo, naj industrija, predsednik pokrajine in župan (sindikati so še posebno kritični na račun njegove ne-zavzetosti za to vprašanje) enotno in odločno nastopijo na Deželi za uresiči-tev obljubljenega centra za tekstilno industrijo v Gorici. Po mnenju sindikatov je to eno ključnih vprašanj industrijske obnove v naši pokrajini. Mimo obljub pa se danes načrti ne uresničujejo, celo nasprotno, saj je opaziti nevarne znake "umikanja" podjetnikov, ki so se okoristili z izdatnimi javnimi podporami. V teh dneh, predvidoma do četrtka, se odvija tudi stavka zdravnikov v bolnišnicah. Zahtevajo izdatne P°vlu ke plač in večjo vlogo v upravlja11) zdravstva. Odziv je na Goriškem Pre cejšen in pogojuje oskrbo v bolnisD cah, vsekakor pa je zagotovljena osK ba v nujnih primerih. Dva motorista žrtvi nesreč V nedeljo okrog 17. ure se je v sreči na Ločniškem mostu ranil 16'1® ni motociklist Claudio Ersettis iz ^ rara. Mladenič, ki je vozil iz Podg01 proti Gorici je na križišču trčil najpM v fiat ritmo, ki ga upravljal 21-let v Alessandro Mileta iz Gorice, nato še alfo 33, za volanom katere je sedel 1 letni Edvard Pavletič iz Sovodenj- c _ settisu je v nesreči zmečkalo dve vre tenci. Okreval bo v dveh mesecih. Prav tako v nedeljo okrog 20. ure \ pri Peči 17-Ietni motorist Pavel Čem1 iz Sovodenj iz še nepojasnjenih vzr kov zavozil s ceste. Zaradi zlom ključnice se bo zdravil mesec dni- vazna obvestila KD Sovodnje vabi na miklavževanje danes ob 18. uri v Kulturnem domu Sovodnjah. Sončno vreme prispevalo k izjemnemu obisku stojnic in zabavišč Desettisoči ljudi so preplavili Gorico ob Andrejevem sejmu. Sončno in vsaj čez dan ne prehladno vreme je letos prispevalo k še večjemu uspehu tradicionalnega sejma, ki je poleg Goričanov privabil številne kupce in obiskovalce tudi od drugod. Tako je bilo še posebno v nedeljo popoldne, ko so videmski, tržaški in jugoslovanski avomobili zasedli vsa parkirišča tja do predmestij. Naval jugoslovanskih kupcev je bil res velik: v soboto in nedeljo je prišlo s potnim listom v Gorico skoraj 12 tisoč Jugoslovanov, samo skozi Rožno dolino pa jih je kakih 6 tisoč prišlo s prepustnico. Če upoštevamo še vse maloobmejne prehode, lahko ocenjujemo, da je sejem privabil kakih 25 do 30 tisoč Jugoslovanov. Vzdušje v mestu je bilo praznično, pisano in živahno čeravno nekoliko kaotično zaradi gneče in težav v prometu. Poleg stojnic, ki danes odhajajo, in zabavišč, ki bodo delovala do nedelje, so bile odprte tudi vse trgovine v centru mesta. Na slikah (foto Čubej) utrinka z letošnjega Andrejevega sejma. KD Kras Dol-Poljane priredi dan miklavževanje za otroke ob 19.30 v so na Palkišču. KD Jezero prireja miklavževanje da nes ob 18. uri v društveni dvorani. D ari sprejemajo od 15. do 18. ure. V župnijsko dvorano v Doberdobu h® Miklavž prišel danes ob 19. uri. Otr° ga bodo pričakali z igrico Pretep na berdobski gmajni. Miklavževanje v centru Danica n® Vrhu bo v četrtek, 7. t. m., ob 19- u. : Nastopa mladinska skupina KD - . grič. Darila sprejemajo v obeh gostiln in v trgovini. Občina Doberdob obvešča, da zaraj stavke danes ne bodo pobirali smeti ne bo vozil šolabus. Briški kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Indio«. VERDI 21.30 Modni defile. VITTORIA 17.30-22.00 »Le vergognose«-Prep. ml. pod 18. letom. Tržič a EKCELSIOR 17.30-22.00 »Teneri duri«. Prep. ml. pod 18. letom. Nova Gorica dil SOČA - Nova Gorica 18.00 »Kr0*° a. Dundee II«, 20.00 »Skrivnost zlate P mide«. DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 ^ Pontoni & Bassi — Raštel 52 533349. Samomor pri drugem poskusu V nedeljo popoldne si je 34-letna profesorica Laura Bozzini iz Gorice, Ul. Oriani vzela življenje s skokom skozi okno četrtega nadstropja splošne bolnišnice. Ženska je bila na zdravljenju na laringološkem oddelku zaradi poskusa samomora, ki ga je naredila prejšnjo sredo, ko si je prerezala vrat. Prvič so jo rešili, drugič pa jih je uspelo. Po padcu iz četrtega nadstropja je namreč bila na mestu mrtva. Kaj je mlado žensko spravilo v tako brezupen položaj? Bozzinijeva je poučevala zgodovino in filozofijo na klasičnem liceju Dante Alig-hieri. Bila je ločena in je živela pri starših. Zdi se, da jo je nedavni zakonski razdor zelo potrl. Tako si je v sredo nesrečnica z rezilom skušala prerezati vrat. Zdravniki so jo takrat uspešno operirali in vse je kazalo, da je premostila hudo notranjo stisko. V nedeljo popoldne pa sta jo ponovno zajela duševna stiska in obup in je zato izkoristila odsotnost zdravniškega osebja, da se je pognala skozi okno v naročje smrti. MIKLAVŽEVANJE bo na pobudo ZSKD danes ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Darila sprejema hišnik doma. Včeraj so počastili svojo zavetnico sv. Barbaro Skoraj 2 tisoč raznih posegov v obračunu goriških gasilcev Včeraj so tudi goriški gasilci praznovali svojo zavetnico sv. Barbaro. V kasarni v Ul. Paolo Diacono so se zbrali številni ugledni gostje, ki so s svojo prisotnostjo potrdili pomen dela gasilcev. Po krajši maši je spregoril poveljnik Onofrio Lovero in navedel obračun posegov, ki so jih opravili v preteklem letu. Goriški gasilci so skupno opravili kar 1817 posegov. Pogasili so 347 požarov, kar 211-krat so priskočili na pomoč osebam, ki so bile v težavah, 67-krat pa so pomagali ponesrečencem v prometnih nesrečah. Med drugim so zabeležili tudi 90 posegov zaradi poplav in neurij, 32-krat pa so pregledali in zavarovali objekte pred nevarnostjo, da bi se porušili. Letos poleti so imeli nemalo dela tudi z osami in sršeni, zato so poleg tega opravili še 1070 raznovrstnih posegov. Vse to znaša skupno 4532 delovnih ur, kar ni malo. Poveljnik goriških gasilcev je povedal, da se je v zadnjem obdobju služba modernizirala in okrepila. V kratkem bodo posodobili in razširili delovne urade, poleg tega bodo dobili tudi nekaj novih vozil in najsodobnejšega materiala za reševanje. Na sliki (foto Čubej); gostje si ogledujejo sodobni gasilski voz. KULTURNI DOM GORICA: zunanja podoba ija pc dvojezičnega mesta II Uvodni prispevki: glavni urednik Primorskega dnevnika Marko 'Xaa5a*pan pokrajinski svetoval^SSk^Mir^ j^or Orel KULTURNI DOM GORICA, danes , 5. decembra, SMReKK ČASOPIS DECEMBRA BREZPLAČNO NA DOM VSEM TISTIM, KI SE PRVIČ NAROČIJO NA lili- • 1 ^ Ufi siMilCk dnevnik Izkoristite ugodno priložnost in zavry tite telefonsko številko 7796b Trstu in 535723 v Gorici med 12. uro, naslednji dan boste ze v jeli PRIMORSKI DNEVNIK PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE 424 GORICA - Ul. Vittorio Venelo 137 - tel ^ KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 6030 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93516 Likovne razstave bogatijo delovanje Kulturnega doma . Delovanje Kulturnega doma v Gori-P1 “o tudi v tem mesecu dokaj raznoli-ko- Že sinoči je bila razprava o novih pernicah Zveze komunistov Sloveni-]e' danes pa je napovedana razprava o planji podobi dvojezičnega mesta. Db četrtkih se bodo vrstili filmski ve-Peri Gorica Kinema, sredi meseca pa , gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Tudi najmlajši °odo prišli na svoj račun, saj jih bo bajprej obiskal Miklavž, nato bo že fetji vrtiljak, tokrat v nekoliko novo-etni verziji. Decembrski program bo boi v znamenju novoletnih voščil in Praznovanj, slovo staremu letu pa bomo lahko dali na tradicionalnem dvestrovanju. Osrednja novoletna Prireditev bo koncert "Voščila v glas-,. ■ na katerem bo nastopil novogoriš-kl oktet Vrtnica. . Letošnjo sezono je slovesno začela 'kovna razstava goriškega slikarja, Publicista in umetnostnega kritika Ulvia Monaia. Ob tej priložnosti je Prof. Jožko Vetrih predstavil letošnjo azstavno dejavnost "Galerije Kulturni om". »Monaieva razstava se je upravno vklopila v programske smerni-b®«. pravi Vetrih, »za katere smo se že o vsega začetka zavzeli v Kulturnem b°mu in ki težijo k ovrednotenju vseh nejavnosti, ki služijo vzpostavljanju edno tesnejših in koristnih stikov med različnimi narodnimi sestavinami a“® dežele in obmejnih področij.« v galeriji bodo v tej sezoni predsta- vili le slikarja Vladimira Klanjščka, kademskega slikarja Franca Novinca, , rajinarko Fanči Gostišo iz Idrije, Slivja Staneta Žerka iz Škofje Loke in °‘°grafa Evgena Bavčara iz Pariza. Decembrske prireditve V ponedeljek, 4. decembra, ob 20. uri - Nove programske smernice ZSK. Prirejata posoška federacija KPI in krožek Rinascita. V torek, 5. decembra, ob 17. uri - Miklavževanje. Prireja ZSKD. Ob 20.30 okrogla miza: "Zunanja podoba dvojezičnega mesta II". Prirejata SMReKK in Goriški lok. V četrtek, 7. decembra, ob 20.30 - Gorica Kinema: film "In bila je luč". Režija Otar Ioseliani. Prireja Kinoatelje. Od četrtka, 7., do ponedeljka, 11. decembra - Seminar o telesni zaznavi in medsebojnem sporočanju. Od sobote, 9., do ponedeljka, 11. decembra - Izpopolnjevalni tečaj informatike. V ponedeljek, 11. decembra, ob 18. uri - Odprtje razstave fotografa Evgena Bavčarja. Prireja KD in Kinoatelje. V sredo, 13. decembra, ob 20.30 - Predavanje, ki ga prireja združenje Confconsumatori. V četrtek, 14. decembra, ob 20.30 - Gorica Kinema: film "Skrivnostni vlak". Režija Jim Jarmusch. Prireja Kinoatelje. V petek, 15. decembra, ob 20.30 - Novoletni koncert "Voščila v glasbi". Nastopa Oktet Vrtnica iz Nove Gorice. Prirejata KD in ZSKD. V soboto, 16. decembra, ob 17. uri - Novoletno srečanje starejših občanov. Prireja rajonski svet za Svetogorsko četrt in Placuto. V ponedeljek, 18., in torek, 19. decembra, ob 20.30 - Gledališka predstava "Lepo je v naši domovini biti". Gostovanje SSG.iz Trsta. V torek, 19. decembra, ob 16.45 - Domovo novoletno srečanje. Prireja ŠZ Dom Gorica. V sreda, 20. decembra, ob 16. uri - Naš vrtiljak 3. Prirejajo ZSKD, KD in Dijaški dom. V četrtek, 21. decembra, ob 20.30 - Gorica Kinema: film "Ljubezni v teku". Režija Giuseppe Bertolucci. Prireja Kinoatelje. V petek, 22. decembra, ob 18. uri - Revija gojencev Glasbene matice Gorica. V četrtek, 28. decembra, ob 20.30 - Gorica Kinema: film "Bila je odsotna". Režija Peter Hall. Prireja Kinoatelje. V nedeljo, 31. decembra, ob 21. uri - Povratek v... '90. Prireja SMReKK. Do prihodnje nedelje v Gradišču Na voljo bogat izbor žganj in penečih se vin V soboto zvečer so v palači Monte di Piet& v Gradišču slovesno odprli tradicionalno letos že 8. nagradno razstavo deželnih penečih se vin in 3. razstavo žganj in sadjevcev. Razstavo so skupno priredili goriška pokrajinska uprava, Trgovinska zbornica, Deželni vinogradniški center, Občina in Turistična ustanova iz Gradišča ter deželna enoteca "La Serenissima". Odprtja so se udeležili predstavniki vseh omenjenih in še drugih ustanov, ki so nato nazdravili uspešnosti pobude. Razstava bo odprta vsak delavnik od 18.00 do 22.00 in ob praznikih od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 22.00 do vključno nedelje, 10. decembra. Obiskovalci razstave bodo lahko pokušali najboljša deželna peneča se vina, ki jih je predhodno ocenila posebna komisija. Na voljo bo kar 35 vrst penečega se vina in 12 pristnih žganj. Obisk bo tudi lepa priložnost, da si ogledamo likovne stvaritve domačega umetnika Paola Tonzarja. Na sliki (foto Čubej): trenutek s sobotnega odprtja razstave v Gradišču. Zaključil se je letošnji sejem Agricola Posvetovanje o čebelarstvu na sejmu kmetijskih strojev Na debati s parlamentarcema kritike novemu zakonu o drogi . Mednarodni strokovni posvet o čebelarstvu je bil nedvomno najbolj uspešna Prireditev ob pravkar končanem sejmu kmetijskih strojev in opreme Agricola 89, v,,s® je odvijal na razstavišču Espomego pri Ločniškem mostu. Posvet je pripra-* Pokrajinski konzorcij čebelarjev na Goriškem, vodil pa ga je rektor Videmske niverze prof. Franco Frilli, sicer sam navdušen čebelar. . Tokrat so čebelarski strokovnjaki iz številnih evropskih dežel, med temi Udi iz Jugoslavije in Madžarske ter seveda Italije, razpravljali o zlasti z eko-pntskega vidika zelo aktualni temi. Govor je bil namreč o predpisih in izkuš-lah glede selitve čebel ter o prizadevanjih, da bi se ta dejavnost lahko odvijala u9odnejših pogojih. Sprememba teme simpozija (začel se je pravzaprav že lani, ko razpravljali o .p Ponosnih rastlinah) dokazuje, da so čebelarji nekako premostili krizno obdobij. ?°^ava 'n širjenja varoze, ki je bila v prejšnjih letih osrednja tema kar dveh ali e*' strokovnih posvetovanj. c Potek nedeljskega posvetovanja je usklajeval predsednik Pokrajinskega o "Zorcija čebelarjev dr. Luigi Marizza, poročila pa so podali Fritz Grohmann, Bjnther Vorwohl, Janos Raff, Marco Vangelisti, Franc Sivic in Giuseppe Pasco- M . Naj omenimo, da je v Furlaniji-Julijski krajini nekaj nad 1400 čebelarjev. s fJveč jih je v videmski pokrajini (800), sledi Pordenon s 400 čebelarji, Gorica je čebelarji na tretjem mestu, v tržaški pokrajini pa je čebelarjev okrog 70. Novi zakon o mamilih, o katerem poteka te dni razprava v senatu, razdvaja mnenja tudi v javnosti. Kritike in nasprotovanja novim določilom, ki uvajajo kazenski pregon uživalcev mamil, so prišla do izraza na javni razpravi, ki jo je priredil novoustanovljeni krožek Samarcanda v Ločniku. O novem zakonu so govorili sen. KPI Nereo Battello, vladni podtajnik in poslanec KD Luciano Rebulla ter dr. Marina Gulin, psihologinja pri terapevtski skupnosti "La Tempesta". Battello je pojasnil, da želijo vladne sile z novim zakonom odpraviti to, kar je po mnenju nekaterih šibka točka zakona iz leta 1975. Prejšnji zakon je namreč uživalca mamil opredelil kot osebo, ki potrebuje pomoč, ne pa zločinca. Zato je bilo kaznovano razpečevanje ne pa osebna raba mamil. Z no- vim zakonom se bodo stvari spremenile. Uživalci, ki jih bodo prijeli z minimalno dozo, bodo prvič in drugič podvrženi upravnim sankcijam, ki jih bo odredil prefekt (odvzem vozniškega dovoljenja, potnega lista, obvezno bivanje v občini), tretjič pa bodo morali v zapor. Ta predpis bo veljal tako za trda kot za lažja mamila z edino razliko, da bo pri le-teh prefekt prvič izrekel samo opomin, šele drugič pa upravno sankcijo. Narkomani se lahko izognejo zaporu, če sprejmejo obvezno zdravljenje. Toda medtem ko zapori delujejo, terapevtske strukture niso danes v stanju, da bi sprejemale večje število mamilašev, ki jim bo zato usojen zapor. Za vse, ki jih bodo prijeli z večjo dozo mamil, je v osnutku predvidena naravnost drakonska kazen: od naj- Odkritje sto metrov globokega brezna spodbuden uspeh članov Kraških krtov Vjt ^raški krti praznujejo letos 20-letnico ustano-e- Jubilej je delovno obeležen, saj je inventar (}runc'v° odkritih in izmerjenih jam ter raznih Pest P°Lud, ki so jih izpeljali, dovolj bogat in C’ sa j®1; Med jamami seveda izstopa Kraljica Kraki pra-ga društva’v Gorici. Pred nedavnim so . v ponos in tudi nekakšen simbol kraških ^'hsk' kujejo pod okriljem Slovenskega pla- K6Cia Hmihra \r fZnrir-i ProH npHaVTVim SO Sls„n°vali obletnico z večerom diapozitivov in VLn°stno večerjo. Prfije't°šnja sezona je bila nedvomno uspešna. n0v nedavnim so na katastrskem uradu vknjižili Ig0t lamo, ki jo je odkril član jamarskega kluba J®, sJ;Uren marca letos. Gre za prvovrstno odkrit- globa]. sPodbija marsikatero teorijo o obliki in jam na goriškem Krasu. Brezno leži v lt'ed n c*°*'ni na nadmorski višini 114 metrov tnetrPolianami in Mikoli. Globoko je več kot 100 j')V| saj leži dno približno na morski višini, po nakv"*Uren nam je povedal, da je jamo odkril °£il jLP^jP’ ko se je nekega sončnega dne od-je šel 9 9re na sprehod po domačem Krasu. Ko skleni, m'm° doline, kjer je vhod v brezno, je Tam ;1 si pobliže odleda njen spodnji del. °bčaLiez.mil uuiaau J "tpV nosti. Na podlagi teh oineJ*LtaVe bile morale biti vse .Pr®fa K®r brezplačne, to pa zaradi tega' -z„ je vlada dala svoj prispevek za gradnjo Kulturnega doma. " |tva aališče in tudi za druga “ vZdr-pa je bila taka omejitev n zna. v,ile ua Ze od vsega začetka so ^^ge dnevnem redu težave. Te m tu(ji (v kasnejših letih so 0X ,,st,,rnern zahtevale, da bi bile v ^u q|0veP' domu samo predstave v = skem jeziku) so KulturjH ajset spremljale vseh teh petm nju slovenske narodnostne moteli nosti v Trstu. Mi smo dane* prire-le obuditi spomin na Pi^aiset1111 ditve v njeni pred petina™ leti. SoVa£,t«i‘tscH MARKO MARIO FOt$&NA Pogovor s predsednikom Zveze slovenskih kulturnih društev Acetom Mermoljo Ljubiteljska kultura ■ zdravilo proti odtujevanju ZSKD je pred nekaterimi zaznamujočimi odločitvami. Na glavnem odboru ste pred kratkim razpravljali npr. o vstopu v ARCI. Kaj to pomeni? Kako društva sprejemajo (in zakaj naj bi sprejela?) predlog o "priključitvi" tej italijanski zvezi? O združenju ARCI je treba jasno in glasno povedati, da to ni "prosvetna" roka ene stranke, ali pa strank. ARCI je danes konfederacija samostojnih združenj, od kulturnih pa do naravovarstvenih, ki imajo svoj izviren odnos do politike in seveda do družbe in kulture. ARCI je v bistvu skupnost ljudi, ki odklanja paterna-listični odnos politike in kulturno hegemonijo, ki jo danes izvajajo stranke in lobiji, oblastniške skupine in televizijske mreže. ARCI želi uveljavljati dejansko prisotnost ljudi, ovrednotiti njihov aktivni doprinos in odnos do kultur, politike in družbe. Delokrog ARCI je civilna družba, ki je inštitucije pogostokrat ne poslušajo, konfederacija želi biti glas ljudi in njihovih potreb, glas, ki govori v javnosti in svobodno. ARCI je organizacija na "levici", vendar v širokem smislu besede in ne ideološko. V današnjem času imajo tovrstna združenja vedno večjo težo, pomislimo na primer na katoliško ACLI, združuje pa jih misel o ljubiteljstvu in prostovoljnem delu kot resnično osvobajujočem izrazu civilne družbe, ki je ne morejo več in v celoti predstavljati inštitucije, stranke, sindikati in interesne skupine. Sam Statut ARCI je dovolj zgovoren, saj je izraz globoke človečnosti in demokracije, ki med drugim jasno podpira pravice manjšin. ZSKD je organizacija z globoko tradicijo in je v marsičem sorodna italijanskim podobnim organizacijam. Slovenci imamo to prednost, da smo znali ali morali ovrednotiti ljudsko kulturo, prosveto, ljubiteljstvo in Prostovoljno delo mnogo prej, zato se priključujemo italijanski organizaciji s ponosom in seveda s popolno avtonomijo. Ostali bomo to, kar smo, s slovenskim imenom, slovenskimi izkaznicami in s slovensko specifiko, nikakor ne bomo sami sebi vsiljevali, neke »dvojezičnosti«. Prepričan sem, da si bomo v ARCI Pridobili nove in dragocene izkušnje ter da bomo našli nove in pomembne zaveznike in to izven ozkih mej Purlanije-Julijske krajine. Takšna zavezništva so danes izjemno dragocena, posebno, ker so iskrena. Ne smemo seveda spregledati praktičnih koristi, kot so možnost upravljanja in odpiranja društvenih barov, možnost, da bodo slovenski vojaški oporečniki delali v slovenski organizaciji, fiskalne olajšave in nasveti in še druge dokaj konkretne zadeve. Za mnoga društva in samo Zvezo so to življenjsko pomembne stvari. Kako bodo društva sprejemala predlog? Vsekakor demokratično, saj razpravljamo o tem že več mesecev. O problemu smo med drugim govorili na dveh glavnih odborih, večina društev podpira predlog. Izvedli bomo svojevrsten referendum in to na podlagi povsem jasnih informacij, ki so jih društva prejela v ustni in pisni obliki. Skratka, ob pomembni odločitvi ne bo nihče »opeharjen«. A še nekaj je novosti, ki postavljajo delovanje ZSKD na nove temelje. Zdi se mi, da gre predvsem za valorizacijo sposobnosti, profesionalnosti, pa tudi za odločitev, da je treba skrb posvečati specifičnim oblikam dejavnosti (ludoteka v Skednju) in združevanju (npr. pevcev in zborov). Je to potreba sodobnega časa ali posledica številčnega osipa naše skupnosti? ZSKD je ljubiteljska organizacija in si prav zato ne sme dovoliti površnosti, približnosti, neznanja in ne-poznanja stvari. Mislite, da bi ljudje vztrajali v organizaciji, v katero ne bi verjeli? Znašli smo se pred kopico vprašanj: od vsebinskih pa do finančnih. Z njimi se moramo spoprijeti in novosti nas ne smejo plašiti, drugače bo po nas. Nihče ni (razen par kulturnih delavcev v uradih) na nas vezan profesionalno, zato je predpogoj, da Zveza razume potrebe članov in članic in skuša nanje najti najboljše odgovore. Od te sposobnosti je odvisna celotna organizacija in napake so takoj izmerljive. Skrb specifičnim oblikam dejavnosti, od Kinoateljeja pa do načrta za ludoteko, je posledica novih potreb, zahtev in seveda novega veselja. Združevanje pomeni prostovoljno odločitev. Vodstvo Zveze svetuje, naj članice ubirajo najuspešnejše poti, to je takšne, za katere vladata v določenem okolju veselje in zanimanje. Vemo za konkretne primere društev, ki so opustila zborovsko petje, ker pač na tem področju niso več uspevala in so se uspešno lotila drugih dejavnosti. Seveda gre za odločitve, ki zahtevajo veliko odgovornosti, predvsem samih društev. Najhujše krize zajemajo tiste skupine in organizacije, ki vedo da so Ace Mermolja spremembe nujne, ne najdejo pa pravih smeri in poti, predvsem pa pravega veselja do določene dejavnosti. V ljubitelju brez veselja ni nič. Številčni osip skupnosti seveda ne more ne biti brez posledic. Ni nemara vse to, o čemer sva govorila, odtujujoče za slovensko zavest, da te zavesti ne krepi, nasprotno jo razpršuje? Ljubiteljska kultura, ki ponuja novo in večjo kvaliteto življenja, in to je njeno bistvo, je močno zdravilo proti odtujevanju, odtujenosti in razslojevanju in to tudi proti narodnemu odtujevanju in razprševanju. Zavest o nečem skupnem, ki nas združi, se rojeva v skupnem delu, v stalni prisotnosti, v najgloblji želji, da smo tudi mi soavtorji naše stvarnosti in naše resničnosti. Najbolj odtujujoč je občutek, da si sam, zapuščen in brez besede. Najbolj odtujujoča je tista politika, ki jo ljudje doživljajo kot nujno zlo ali celo kot prisilo. Narod se začne odtujevali od samega sebe, ko ljudje ne vedo, zakaj so, na primer Slovenci, in ko prevladuje občutek, da je itak vse vseeno in brezpredmetno. Veliko krivdo za takšna stanja nosijo zviti, , oblastniški in preveč koristoljubni politiki, ki se igrajo z dobro vero in zaupanjem ljudi: to se dogaja povsod. Ostaniva pri slovenstvu. Vse kaže, da je vendarle napočil čas, ko padajo mnoge zgodovinske pregrade, zidovi se sesipajo in tudi slovenska misel je manj obreme- njena, kaže se bolj sproščeno. Ni mogoče napočil čas, ko bi si morala tako imenovana laični in katoliški pol v naši manjšini stisniti roko? Kako naj k temu prispevajo posamezniki in kulturna društva? Ni razlogov, da bi si ne segli v roko, vendar v spoštovanju drugače mislečega. Bistvo demokracije je v tem, da živijo v skupnem prostoru (naš je očitno slovenski) ljudje in skupine, ki različno mislijo in ki imajo različne interese. Demokracija je pravilo, ki omogoča skupno življenje in odločitve tudi tam, kjer ni soglasja. Drugače misleči, ali tisti, ki je ostal v manjšini, ohrani svojo misel in ni zato izločen iz igre. Demokratični centralizem, kjer se drugače misleči po diskusiji prilagodi in obmolkne, je stvar preteklosti in ne more funkcionirati niti med slovensko manjšino. Kako prispevati k temu? Najprej z jasno besedo. In povezovanje s Slovenijo? Zdi se, da se danes naši ljudje in kulturni delavci redkeje srečujejo v SRS. Je to naša bojazen, da se ne bi okužili z demokracijo, ki v matici na stežaj razprostira svoje veke? Če se kdo boji okužbe, potem ni to Zveza. Jasno in glasno pa je treba povedati, da je skupni slovenski kulturni prostor v nevarnosti; naša skupnost se preveč zapira in ograjuje pred dogajanjem iz Slovenije in to že na ravni najpreprostejše informacije. Vzrokov za to je veliko. Strah pred novim je krivda, predvsem ko gre za politike. Naši ljudje, predvsem starejši, so razočarani, kar je razumljivo. Diabolično je, če kako to razočaranje izkorišča v ne vem kakšne namene. Sicer pa so ljudje dovolj zreli, da jasno vidijo, kdo misli iskreno in kdo potuhnjeno. Čas je, da zaključiva. Kar direktno in osebno: že nekaj časa si predsednik ZSKD. Ti to povzroča samo glavobole, ali takšno opravilo diši tudi po opoju ustvarjanja? Glavobole mi povzročajo predvsem drugi in ne Zveza. Ko bi bil v Zvezi proti svoji volji in brez veselja, bi kršil duh ljubiteljske kulture, izpodkopal bi najgloblji smisel Zveze. Seveda je predsedniško mesto naloga in odgovornost, ki jo lahko izpolnjuješ le za določen čas. Sicer pa velja to za vse panoge: kdor je predsednik ali direktor preveč let, zapusti vedno slab vtis. Pogovor zapisal M. Č. Duo Lorenz koncertiral v Parizu Konec novembra je v Parizu nastopil duo Lorenz-Šček Lorenz. Violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček Lorenz sta bila gosta glasbenega večera v dvorani Edmond Michelet v Cite Internationale des Arts v samem središču Pariza. Koncert je bil uvrščen v ciklus »Compositeurs de notre temps«, ki ga pripravlja BIMC, Mednarodna knjižnica za sodobno glasbo. To ustanovo vodi slovenski skladatelj Božidar Kantušer, ki že vrsto let živi in deluje v Parizu. Tomaža Lorenza in Alenko Šček Lorenz ni treba posebej predstavljati. Oba že več let uspešno koncertirata. Violinist Tomaž sestavlja skupno z bratoma, violončelistom Matijo in pianistom Primožem, znani Trio Lorenz. V tej zasedbi je gostoval domala že po vsem svetu. Od 1. 1980 pa redno nastopa z ženo Alenko. Za pariški koncert sta umetnika izbrala izsek slovenske sodobne glasbe. Skladbe so bile odbrane iz ciklusa petih večerov z naslovom Antologija slovenske violinske glasbe, ki sta ga predstavila lansko leto v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ta sprehod skozi slovensko glasbeno ustvarjalnost od začetkov do današnjih dni je posnela tudi ljubljanska RTV in iz tega pripravila niz desetih glasbenih oddaj. Z izrednim izvajanjem - do posebnega izraza sta prišli violinistova virtuoznost in pianistkina preciznost - sta umetnika poustvarila dela sodobnih slovenskih skladateljev (dva izmed teh živita v Parizu) Božidarja Kantušerja (Monolog za dva, 1980), Maksa Strmčnika (Monotematske gradacije št. 2., 1981), Marjana Lipovška (Sonata št. 2, 1974), Milana Stibilja (Asimilacija, 1965, za violino solo), Lojzeta Lebiča (Epicedi-on 2, 1982) in Janeza Matičiča (Sinteza, 1969). Skladbe so, vsaka na svoj način, izražale značilnosti sodobne slovenske glasbe od Kantušerjevega navideznega spajanja tradicije z drznimi novostmi, Strmčnikovega dinamičnega fraziranja, Lipovškove ekspresivnosti do Stibiljeve konciznosti in strogosti, Lebičeve dramatičnosti in Mati-čičeve simetrične, ritmično poudarjene gradnje (Matičič je s tem delom 1. 1969 prejel v Parizu nagrado Merit culturel et artistigue). Mojstrsko izvedbo izredno zahtevnih del je občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom. Naslednjega dne sta umetnika ponovila program v Jugoslovanskem kulturnem centru nasproti pariškega Beaubourga. VERENA KORŠIČ Pravljično darilo Slovenskega stalnega gledališča najmlajšim Pojdi ne vem kam za Miklavžev dan Slovensko stalno gledališče se je odločilo, da bo tudi ob letošnjem Miklavžu pripravilo otrokom lepo darilo, kot je to že vrsto let običaj. In s čim naj najmlajšim postreže gledališče? S pravljico vendar. Tokrat bo na vrsti ruska pravljica z naslovom Pojdi ne vem kam, ki jo je priredil in režiral Marko Sosič. Protagonisti pravljice bodo lutke, ki jih je izdelala Giuliana Gerdol, v različnih vlogah, kot pripovedovalki in animatorki lutk pa bosta nastopili Lučka Počkaj in Alda Sosič. Premierska izvedba ruske pravljice Pojdi ne vem kam bo jutri, na Miklavžev dan, ob 10. uri v foyerju balkona Kulturnega doma v Trstu. Na sliki: Alda Sosič (levo) in Lučka Počkaj bosta otrokom pričarala lepoto ruske pravljice. Odprta bo do srede januarja prihodnjega leta V Ljubljani razstava o Slovencih v letu 1789 V Narodnem muzeju v Ljubljani je od polovice oktobra na ogled razstava Slovenci v letu 1789. Doslej je imela razmeroma zadovljiv odziv, saj jo je obiskalo približno deset tisoč ljudi. Obiskovalci so v glavnem bili učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol, kot so nam povedali v upravi Narodnega muzeja, pa je napovedan tudi obisk višješolcev iz Trsta. Razstava je prerez življenja na Slovenskem v letih pred revolucionarnim vrenjem v Franciji in takoj za njim. To je obdobje razsvetljenstva in terezijan-sko-jožefinskih reform, obdobje omizja barona Žige Zoisa in kulturnega kroga redovnika Marka Pohlina, doba Pisanic in prve slovenske dramske predstave, Linhartove Županove Micke, ki so jo uprizorili ravno leta 1789. Zgodovinski okvir se seveda zrcali v številnih dokumentih, slikah, orodjih in najrazličnejših predmetih, ki so predstavljeni na razstavi. Vseh eksponatov je približno 780, največ je materialnih pričevanj o bivalni kulturi, v prvi vrsti iz kmečke arhitekture, plemiških prebivališč in vsakdanjega življenja. Nekaj eksponatov je tudi iz naših krajev,- to sta na primer bakroreza Trsta in Gorice iz konca 18. stoletja, načrt ceste Ljubljana-Trst iz istega obdobja, perorisba Zgonika in cerkve Sv. Justa in nekateri drugi dokumenti. Razstava Slovencev v letu 1789 bo odprta do 15. januarja prihodnjega leta, zaradi zadovoljivega odziva obiskovalcev bo skoraj gotovo podaljšana. (I. V.) >: »Regeneracija« v Rossettiju t,0 , lr/-Qškem gledališču Rossetti Zon JV''‘ v °kviru abonmajske se-ie- r,,nVlne9a gledališča Furlani-meriJ,S?e krajine premiera ko-ohP J® nala Sveva La rigenerazi-vo „ !9enerocjM S to predsta- colo9TaL\TrSt“ milanSki Pi°- že rrr» * 'lro’ kl Je Pred mesecem Co °”'e Ennco o’a- carrarn pa nast°Pai° Tino ca tJ' Crancarlo Dettori, Bian-rno J.rccal°ndi, Anna Saia, Mim-co pJJV' Marco Gattella, Federi-sturni c ‘J \n druyi- Scene in ko-n 0 del° Luise Spinatelli. last ' 'ia zeI° Pri srcu - ostare w odnos do smrti. kulturni pismi uredništvu - kulturni pismi uredništvu »Težko« je v naši domovini biti... first lady Cenjeni urednik! Prosim Vas, da po členu 69 k. z. objavite tole izjavo. Spodaj podpisana Dora Šušnik, zakonita soproga dr. Marka Sušnika, predsednika zveze UŠI izjavljam da so insinuacije gospoda Marija Čuka v igri Lepo je v naši domovini biti... povsem lažne in izmišljene. a) Nikoli nisem imela kakršnekoli zveze s predsednikom KRSTE inž. Ernestom Debušnikom, b) nikoli nisem s svojimi dejanji skušala rešiti predsedniški stolček svojega moža, c) nikoli nisem s svojim vedenjem skušala spraviti v težave morebitne tekmece. Sem poštena žena, dobra mati, zavedna državljanka, zagovornica resnice, poštenosti in vsega lepega. S prisrčnimi pozdravi Dora Šušnik Spoštovano uredništvo! Nesramno je tisto, kar piše novopečeni zamejski dramatik Marij Čuk v svojem velikem prvencu, ki si ga bo Slovensko stalno gledališče upalo uprizoriti v četrtek, 7. decembra, na svetega Ambroža dan. Kaj res nima kaj bolj pametnega početi, kot blatiti poštene ljudi? Spravil se je na politike in na njihove aružine. O meni naj bi baje napisal, da sem nevoščljiva, maščevalna, hudobna, da nikomur ničesar ne privoščim, da sem za staro šaro. Prilagam Vam sliko, dragi gospod urednik, bralci pa naj kar sami presodijo, če sem res za staro šaro! Sem zvesta, ljubeča žena, ki se še najbolje počuti doma v domačem krogu, izven vseh politično-ekonomskih kuhinj. Zadovoljna sem, da vladajo v naši hiši mir, sloga, spoštovanje, ljubezen, morala - ta svojstva bi moral Čuk opevati in dati za zgled našemu občinstvu! S pozdravi Žida Debušnik Slalomska preizkušnja za svetovni pokal Zmaga Stangassingerja Tomba ponovno padel Po zmagi v Franciji Monika Seleš v samem vrhu CAP D-AGDE (Francija) — Mlada jugoslovanska teniška Igralka Monika Seleš, ki je v soboto dopolnila 16. leto starosti, nadaljuje z uspehi. Potem ko je prejšnji teden zmagala v Essnu na turnirju Nokia Masters, je v nedeljo bila uspešna tudi v Franciji. Na ekshibicijskem turnirju, na katerem je nastopila vrsta svetovno znanih tekmovalk, je Seleševa v četrtfinalu premagala predstavnico Sovjetske zveze Sav-čenkovo (6:0, 6:1), v polfinalu Italijanko Reggijevo (6:3, 6:1), v odločilnem dvoboju pa še Španko Aranchito Sanchez z rezultatom 6:3, 4:6 in 6:1. Z uspehoma v Essnu in Franciji je Seleševa napredovala tudi na svetovni lestvici, tako da je sedaj kar na 3. mestu najboljših teniških igralk, takoj za Graffovo in Navratilovo. MOUNT ST. ANNE — V zadnji preizkušnji ameriške turneje za svetovni smučarski pokal je v slalomu slavil 24-letni Avstrijec Thomas Stan-gassinger, ki je zabeležil svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Avstrijski smučar, ki je bil drugi po prvem spustu, je imel na svoji strani tudi kanček sreče, saj je vodilni iz prvega spusta, rojak Michel Tritscher zavozil s proge. Slalomska preizkušnja v kanadskem Mount St. Anne se je odvijala na meji dovoljenega, saj je na novo zapadel sneg precej otežkočil progo, tako da je marsikateri tekmovalec moral predčasno s proge. Med temi je tudi Alberto Tomba, ki je sodil med glavne favorite. Sicer v italijanskem taboru so dokaj razočarani nad neuspehi Tombe, čes da so sad tudi premajhne zbranosti. Dokaj kritičen nad njim je trener Gustav Thoni, ki je po tekmi izjavil, da je Tomba opravil začetniško napako. Od ostalih italijanskih smučarjev sta zadovoljila le mlada Ladstaetter, ki je dosegel 9. mesto, in Polig, ki je bil na koncu štirinajsti. Če je v italijanskem taboru veselje omejeno, nič boljše ni v jugoslovanskem. Ameriška turneja očitno ni prinesla zaželenih sadov slovenskim smučarjem, ki so v bistvu razočarali. Na zadnji slalomski preizkušnji se je v prvo petnajsterico uvrstile le Grega Benedik, ki je zabeležil 13. čas. Beli cirkus se bo sedaj preselil v Evropo. V moški konkurenci bo prva tekma (super G) na sporedu v soboto v kraju Val dTsere. V italijanskem košarkarskem prvenstvu A-2 lige Goričani končno zmagali SAN BENEDETTO - HITACHI 102:91 (55:45) SAN BENEDETTO: Poguette 18, Varaš 30, Vitez 10, Esposito 7, Gnecchi 16, onzoni 7, Biaggi 3, Ardessi 7, Paravella 4, Borsi. HITACHI: Radovanovič 17, Lamp 23, Presacco 6, Valente 8, Teso 16, Rossi 5, Mastroianni 8, Marzinotto 4, Binotto 3, Gollessi 1. SODNIKA: Tallone (Albizzate) in Bor-roni (Corsico). GLEDALCEV: 2.200. METI ZA 3 TOČKE: San Benedetto 4:10, Hitachi 4:13. PM: San Benedetto 20:28, Hitachi 25:34. PON: Teso, Rossi in Radovanovič. GORICA — Vse kaže, da je prihod trenerja Lajoša Totha vlil goriškim igralcem več samozavesti in prepričanja v lastne sposobnosti. Nedeljsko srečanje proti Hitachiju je bilo gotovo najboljši prvenstveni nastop San Benedetta. Igra je bila vseskozi zanimiva in pri domačih ni bilo opaziti tistih »čudnih« odmorov, zaradi katerih so izgubili več točk. Nad vsemi se je tokrat izkazal Josč Vargas, ki je bil tudi najboljši strelec srečanja. Čr-nopolti goriški igralec je bil tako v obrambi kakor tudi pri strelih izredno do- Jos6 Vargas (S. Benedetto) ber. Sicer ob njem si pohvalo zaslužijo tudi vsi ostali, v prvi vrsti Poguette, Gnecchi in Ponzoni. Na drugi strani pa so Benečani pokazali dokaj slabo igro v obrambi, pri metih pa sta bila Radovanovič in Lamp le polovično uspešna. Tudi to je prispevalo k zmagi goriške peterke. ALNO - STEFANEL 105:94 (61:50) ALNO: Talevi 8, Minelli 9, Nardone, Del Cadia 2, Sala 6, Mingotti 4, Solfrini 22, Servadio 32, Israel 23, Tamborino. STEFANEL: Middleton 18, Pilutti 25, Tyler 21, Lokar 12, Cantarello, Zarotti 8, Maguolo 8, Sartori 2, Volpis, Cavazzon. SODNIKA: Bianchi in Cagnazzo iz Rima. PM: Alno 15:18, Stefanel 15:20. METI ZA 3 TOČKE: Alno 5:12, Stefanel 9:23. FABRIANO — Kljub odsotnosti Solo-mona tržaškemu Stefanelu ni uspelo premagati Alna. Domači so z izvrstnima Sol-frinijem in Servadiom, ki sta skupaj dosegla kar 55 točk, dobro nadoknadili odsotnost ameriškega igralca in že od vsega začetka spravili v težave Tanjevičeve varovance. Alno je bil v vodstvo vse do konca in to tudi kljub velikemu prizadevanju Pi-luttija in Lokarja, ki sta zaigrala izredno motivirano. V italijanski nogometni B ligi Tržačanom točka TORINO - TRIESTINA 1:1 (0:1) STRELCA: Catalano (11-metrovka) in Škoro. TORINO: Marcheggiani, Mussi (Venturin), Bianchi, Enzo, Rossi, Cra-vero (Sordo), Škoro, F. Romano, Muel-ler, Policano, Pacione. TRIESTINA: Biato, Polonia, Cerone, Danelutti, Consagra, Butti, G. Romano (Terraciano), Papais, Trombetta, Catalano, Di Rosa (Pasgualini). SODNIK: Ouartuccio (Torre Annun-ziata). TURIN — S preudarno igro na sredini igrišča je Triestina, ki jo je s klopi vodil Giacomini, zaustavila Torino, ki je glavni kandidat za napredovanje v višjo ligo. Tržačani, med katerimi se je izkazal vratar Biato, so prvi povedli in vse je kazalo, da bodo zabeležili »zgodovinsko« zmago. Ko je vse kazalo, da jim bo podvig vendarle uspel, je Torino, dve minuti pred koncem srečanja, z jugoslovanskim napadalcem Škorom remiziral in preprečil krizno stanje. Kljub terenski premoči Torina so Giacominovi izbranci zaigrali brez večje panike in si povsem zaslužili delitev točk, ki je med navijači Fascetti-jeve ekipe povzročila nemalo negodovanja. Telovadec Juri Chechi zmagal v Stuttgartu STUTTGART — Italijanski telovadec Juri Chechi je na drugi preizkušnji za svetovni pokal dosegel izreden uspeh z zmago v preizkušnji s krogi in dvema drugima mestoma (parter in bradlja). S tem uspehom je Čhechi na 2. mestu v svetovnem pokalu, s tovarišem Paolom Buccijem pa je zabeležil prav tako 2. mesto v ekipni konkurenci. Meddeželna liga Neodločeno za Goričane PRO GORIZIA - CAERANO 1:1 (1:1) STRELCA: Janjanin in Centenaro. PRO GORIZIA: Pelosin, Cotterle, Tallandini, Urdich, Štokelj, Frigo, Ju-culano (Sartore), Janjanin (Del Zotto), Giacomin, Giacometti, Trevisan. CAERANO: Giacomini, Iacuzzi, Za-netti, Daros, Barison, Catalfano, Torre-san, Dalnevo, Biancuzzi (Moro), Se-menzato, Centenaro (Lotti). SODNIK: Chiodi iz Monze. GLEDALCEV: 800. KOTI: 9:9. GORICA — Kljub stalni terenski premoči in številnim ponujenim priložnostim Pro Gorizii ni uspelo obdržati obeh točk. Caerano, ki sodi med najboljše postave prvenstva, je dobro izkoristil eno od redkih priložnosti in iztržil nezaslužen remi, ki Goričane vse bolj oddaljuje od vrha razpredelnice in s tem od možnosti, da bi si zagotovili napredovanje. Ljubljanska Olimpija tone vse niže Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ Moštvo Dinama je jesenski prvak, Crvena zvezda pa z zaostankom štirih točk (in tekmo manj) viceprvak. Jugoslovanski nogometni prvoligaši so odigrali polovico prvenstva, vendar pa bodo prihodnji nedelji odigrali še dve spomladanski koli, da bi lahko reprezentanci omogočili več prostih terminov za priprave na SP v Italiji. Vodilni Dinamo je s 3:0 premagal moštvo Veleža, režiser zmage pa je bil nekdanji Rečan Mladenovič, ki je bil tudi strelec enega gola, druga dva pa sta dosegla Istvanič in Cvitanovič. Zadnji je še mladinec, že drugič pa se mu je posrečilo, da je mrežo zatresel, potem ko je zaigral šele v zadnjih minutah. C. zvezda je v Subotici premagala Spartak s 3:1 že v soboto, posel pa je opravila kot za šalo. Strelci so bili Stojkovič, Lukič in Rančev, ki pa v sredo zaradi dveh rumenih kartonov ne bo igral v povratni tekmi za pokal UEFA v Kolnu. Nasploh je Crvena zvezda v resnih škripcih, saj kot vse kaže ne bosta mogla igrati niti vratar Stojanovič niti reprezentančni branilec Matovič. Največji podvig je v tem kolu napravila Rijeka, ki je Osijeku prizadejala prvi poraz na njegovem igrišču. Strelec je bil Vulič tik pred koncem tekme, junak tekme pa je bil spet reški vratar Gabrič. Rečani so tako prodrli celo do 4. mesta, čeprav so jih pred štartom mnogi uvrščali celo med kandidate za odhod iz lige. Olimpija ima boljšo moštvo kot Rijeka, a vendarle tone vse nižje, v zadnjih kolih je nazadovala kar za osem mest. Tokrat so Ljubljančani igrali v Tuzli s Slobodo in izgubili 0:2, zapustili bolj slab vtis, zastreljali pa so tudi enajstmetrovko. Pri Olimpiji očitno nekaj šepa, trener Šokič je poskusil tudi z menjavami, a brez pravega uspeha. Res pa je tudi, da Olimpiji, ki goji rafinirano igro, bolj ustrezajo suhi poletni tereni kot pa zimske razmere. Partizan je z 2:1 premagal moštvo Radničkega, oba gola zanj pa je dosegel Djurdjevič. Milko Djurovski je menda odigral poslovilno tekmo za Beograjčane, odpravlja se v tujino, seveda pa je vprašanje, ali bo za tako spornega igralca kdo plačal milijon dolarjev odškodnine kot zahteva Partizan. Hajduk je z Borcem zmagal le z 1:0, s prostega strela je gol dosegel Asanovič, ki je nato zastreljal še enajstmetrovko. IZIDI 17. KOLA 1. ZNL: Spartak - C. zvezda 1:3 (0:2), Sloboda - Olimpija 2:0 (1:0), Vojvodina - Rad 2:1 (0:0), Vardar - Sarajevo 2:1 (1:0), Željezničar - Budučnost 1:0 (1:0),-Osijek - Rijeka 0:1 (0:0), Partizan - Radnički 2:1 (1:0), Hajduk - Borac 1:0 (1:0), Dinamo - Velež 3:0 (1:0). LESTVICA: Dinamo 24, C. zvezda 20, Hajduk 19, Rijeka 18, Budučnost, Željezničar 17, Sloboda, Osijek in Partizan 16, Rad, Borac in Spartak 15, Olimpija in Radnički 14, Sarajevo in Vojvodina 13, Velež 12, Vardar 7. PARI PRIHODNJEGA KOLA (10. t. m.): Velež - Radnički, Partizan - Borac, Hajduk - Rijeka, Osijek - Budučnost, Željezničar - Sarajevo, Vardar - Rad, Vojvodina - Olimpija, Svoboda - Crvena zvezda, Spartak - Dinamo. IZIDI 19. KOLA 2. ZNL: Napredak - Liria 3:0 (1:0), Dinamo - Sloboda 4:1 (2:0), Pelister - Zemun 3:1 (1:0), Kikinda -Iskra 2:0 (2:0), Mačva - Priština 3:2 (1:2), Leotar - GOŠK Jug 6:7 (2:2, 1:0) - po 11 m, Šibenik - Beograd 4:3 (2:2), Rudar -Proleter 2:0 (0:0), Čelik - Sutjeska 1:2 (0:0), Mladost - Borac 3:4 ((0:0) -po 11 m. LESTVICA: Proleter 25, Sutjeska 24, Zemun 23, Sloboda in Priština 22, Dinamo 21, Pelister in Šibenik 19, Iskra, Borac in GOŠK Jug 18, Kikinda 17, Beograd in Napredak 16, Liria 15, Rudar 14, Mačva in Leotar 12, Čelik 6, Mladost 1. Nadaljevanje spomladi. Balbo (Udinese) Italijanska A liga IZIDI 14. KOLA Cesena - Inter 2:3, Cremonese - Juven-tus 2:2, Fiorentina - Roma 1:2, Genoa -Verona 0:1, Lazio - Bari 2:2, Lecce -Sampdoria 0:0, Milan - Bologna 1:0, Na-poli - Atalanta 3:1, Udinese - Ascoli 2:0. LESTVICA Napoli 22, Sampdoria, Milan in Inter 18, Juventus in Roma 17, Atalanta 16, Bologna 15, Bari 14, Lazio in Lecce 13, Fiorentina in Udinese 12, Genoa in Cesena 11, Cremonese 10, Ascoli 8, Verona 7. PRIHODNJE KOLO Ascoli - Lazio, Atalanta - Udinese, Bari - Napoli, Bologna - Lecce, Inter - Genoa, Juventus - Cesena, Roma - Cremonese, Sampdoria - Milan, Verona - Fiorentina. Italijanska B liga IZIDI 15. KOLA Ancona - Monza 0:1, Barletta - Avelli-no 0:2, Brescia - Catanzaro 0:0, Como -Reggiana 0:0, Cosenza - Piša 1:4, Padova - Messina 1:0, Parma - Licata 4:1, Pescara - Cagliari 0:0, Reggina - Foggia 2:0, Torino - Triestina 1:1. LESTVICA Piša 22, Torino 21, Parma 20, Reggina in Cagliari 18, Reggiana 17, Ancona, Avellino, Brescia, Monza in Pescara 16, Triestina 14, Licata 13, Padova 12, Foggia, Como, Catanzaro, Cosenza in Messina 11, Barletta 10. PRIHODNJE KOLO Avellino - Torino, Cagliari - Ancona, Catanzaro - Padova, Foggia - Parma, Licata - Cosenza, Messina - Como, Monza -Pescara, Piša - Barletta, Reggiana - Brescia, Triestina - Reggina. Meddeželna liga IZIDI 13. KOLA Fontanafredda - San Dona 0:0, Giorgi-one - Sacilese 0:0, Monfalcone - Conegli-ano 3:2, Montebelluna - Sedico 0:0, Opi-tergina - Brugneta 0:0, Ponte di Piave -Pordenone 3:0, Pro Gorizia - Caerano 1:1, Fulgor Salzano - Mira 0:0, Venezia - Pie-vigina 1:3. LESTVICA Pievigina 21, San Donž 17, Giorgione, Venezia in Monfalcone 16, Mira in Pro Gorizia 15, Ponte Piave, Caerano in Montebelluna 13, Sedico in Salzano 12, Sacilese 11, Brugneta in Pordenone 10, Fontanafredda 9, Conegliano 8, Opitergi-na 7. PRIHODNJE KOLO Brugneta - Pro Gorizia, Caerano - Salzano, Conegliano - Giorgione, Pievigina - Monfalcone, Mira - Fontanafredda, Pordenone - Montebelluna, Sacilese - Venezia, San Donž - Opitergina, Sedico - Ponte di Piave. Italijanska moška A-1 liga IZIDI 11. KOLA Arimo - Ranger 117:102, Benetton -Vismara 88:73, Enimont - C. Riunite 93:82, Irge - II Messaggero 85:106, Pana-pesca - Knorr 82:86, Phonola - Philips 118:101, Scavolini - Neutroroberts 105:93, Viola - Paini 87:84. LESTVICA Scavolini 20, Ranger 18, Enimont in Knorr 16, Vismara 14, Viola, Phonola, C. Riunite in Philips 12, Arimo in II Messaggero 10, Panapesca in Benetton 8, Neutroroberts 6, Paini 2, Irge 0. PRIHODNJE KOLO Benetton - Panapesca, Knorr - Vismara, Neutroroberts - II Messaggero, Paini - 1. — 1. Fenomen Lav X 2. Evurbano 2 2. — 1. Dakovo X 2. Guardiacaccia 1 3. — 1. Golden Mir 1 2. Drim Doc 2 4. — 1. Gentistin 1 2. Folgavis 2 5. — 1. Frine Roc 1 2. Espalion 2 6. — 1. Tancredi Pasero 1 2. II Coliani 2 KVOTE 12 (19 dobitnikov) 35.550.000 11 (572 dobitnikov) 1.150.000 10 (5.726 dobitnikov) 114.000 Enimont, Philips - Irge, Ranger - Scavoli' ni, Riunite - Phonola, Viola - Arimo. Italijanska moška A-2 liga IZIDI 11. KOLA Alno - Stefanel 105:94, Annabella - G®" ressio 100:107, Braga - Filodoro 92:94, Glaxo - Fantoni 98:97, Marr - Ipifi® 71:100, Popolare - Kleenex 97:89, S. Benedetto - Hitachi 102:91, Teorematour - J°*' lycolombani 96:87. LESTVICA Ipifim, Glaxo in Garessio 16, Alno, Stefanel in Hitachi 14, Annabella in Jollyc°' lombani 12, Kleenex in Filodoro 10, Fantoni, Teorematour, Braga in Popolare 8' Marr 6, S. Benedetto 4. PRIHODNJE KOLO Fantoni - Stefanel, Filodoro - Popolare. Garessio - Glaxo, Hitachi - Marr, Ipifim -Annabella, Jollycolombani - Braga, Klee-nex - Alno, Teorematour - S. Benedetto. Italijanska ženska A-1 liga IZIDI 12. KOLA Altamira - Satumia 63:64, Comense Sidis 95:98, Crup - Estel 75:82, Gemeaz -Italmeco 63:55, Granpane - Omsa 79:78, Enimont - Unicar 68:60, Ipoplastic - Nu-venia 96:80, Primizie - Famila 92:88. LESTVICA Unicar 20, Satumia 18, Estel 16, Comense, Italmeco, Famila, Sidis, Ipoplastic in Gemeaz 14, Primizie 12, Nuvenia, Enimont in Crup 10, Granpane 8, Omsa 4, Altamira 0. PRIHODNJE KOLO Comense - Famila, Crup - Granpane, Estel - Gemeaz, Italmeco - Enimont, Nu' venia - Primizie, Omsa - Altamira, Sidis -Saturnia, Unicar - Ipoplastic. smučanje Moški slalom VRSTNI RED 1. Stangassinger (Av.) 1'43"51; 2. Gstre-in (Av.) T44; 3. Girardelli (Luks.) 1'44"48; 4. Okabe (Jap.) 1'44"83; 5. Mader (Av.) T45 T4; 6. Furuseth (Nor.) 1'45"24; 7. Ber-thold (Av.) in Bittner (ZRN) 1'45"26; 9. Ladstaetter (It.) 1'45"35; 10. Accola (Svi.) 1'45"43; 11. Nilsson (Sve.) 1'45"48: 12-Strolz (Av.) 1'47'84; 13. Benedik (Jug) 1'47"97; 14. Polig (It.) 1'48"02; 15. Von Gruenigen (Švi.) 1'48"63. SKUPNI VRSTNI RED ZA SP 1. Furuseth (Nor.) 107; 2. Bittner (ZRN 79; 3. Mader (Av.) 74; 4. Zurbriggen (Švi.) 68; 5. Girardelli (Luks.) 64; 6. Gstrein (Av.) 50; 7. Stangassinger (Av.) in Tomba (It.) 46. SKUPNI VRSTNI RED SLALOMA ZA SP 1. Bittner (ZRN) in Gstrein (Av.) 45; 3. Furuseth (Nor.) 42; 4. Girardelli (Luks) 41; 5. Stangassinger (Av.) 37; 6. Zurbriggen (Švi.) 29; 7. Tomba (It.) 25; 8. Mader (Av.) 19. 9. Accola (Švi.) 18; 10. Ladstaet- ter (It.) 16. Stefan Edberg v Mastersu slavil nad Beckerjem Stefan Edberg (Šve.) NEW YORK — Šved Stefan Edberg je zmagovalec teniškega turnirja Masters v New Yorku. V odločilnem dvoboju proti prvemu favoritu, Zahodnemu Nemcu Boris Beckerju, je švedski tenisač pokaz vse, kar zna. . Potem ko je izgubil prvi set, Je nadaljevanju zaigral v velikem s ■ gu in zaključil povsem zmagosla S to zmago se je švedski i9r®Jei” »oddolžil« Beckerju za poraz l • ' 4:6), ki ga je utrpel v kvalifikacij skem delu newyorškega Mastersa. totocalcio^^} 2 Cesena - Inter ^ Cremonese - Juventus 2 Fiorentina - Roma 2 Genoa - Verona % Lazio - Bari jč Lecce - Sampdoria 1 Milan - Bologna 1 Napoli - Atalanta 1 Udinese - Ascoli 2 Barletta - Avellino % Como - Reggiana 1 Lucchese - Carrarese 2 Sambenedettese - Palermo KVOTE 23.o00 13 (71 dobitnikov) i807-o0° 12 (3.672 dobitnikov) Veroh® Ascoli - Lazio, Atalanta - Udinese, Bari - Napoli, Bologna - ^eccecampd°r,a Fiorentina, Inter - Genoa, Juventus - Cesena, Roma - Cremonese, s - Milan, Avellino - Torino, Foggia - Parma, Siracusa - Taranto, Massese. V11. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige se naša združena ekipa ni mogla izogniti porazu Petrarca premočan za okrnjeno ekipo Jadrana pETRARCA PADOVA - JADRAN 105:86 (49:32) PETRARCA PADOVA: Carter! 13 (1:3), Zanon, Tonzig 11 (5:7), Stefanelli J Masolo 19 (5:6), Rosin 13 (5:6), Antonucci 13 (3:4), Costantini 4, Zorzenon, “onetto 28 (7:8). „ JADRAN: Oberdan 8 (2:4), Čuk, Pregare 14 (5:6), Sosič 12 (0:1), Crisma 2, “attini 20 (2:5), Rauber 12 (2:4), Daneu 18 (2:6), Stanissa, Pertot. SODNIKA: Girolato in Tinarelli iz Pescare: PM: Petrarca 26:34, Jadran 17:20; ON: Petrarca 26, Jadran 28; 3 TOČKE: Carter! 2, Rosin 2, Bonetto 1, Oberdan 2, Pregare 1; PON: Sosič (28), Daneu (38), Carteri (38); Rauber (39); GLEDALCEV: 650. . JADRAN V ŠTEVILKAH X METI - ZA 2 TOČKI: Oberdan 0:1, 0:1, Pregare 3:7, Sosič 6:7, Cris-„ a 1:1, Battini 9:14, Rauber 5:15, Da-“e« 8:13; 3 TOČKE: Oberdan 2:3, Predre 1:1, Rauber 0:4; SKOKI: Ober-„an 1 v obrambi, 0 v napadu; Pre-Rar.c 1, 1; Sosič 3, 0; Crisma 0, 1; Bat-5, 2; Rauber 8, 7; Daneu 7, 2; ‘ZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: ~b«rdan 2, 0; Pregare 4, 1; Sosič 4, 3; J-fisma 2, 0; Battini 3, 0; Rauber 4, 2; “®neu 5, 2; BLOKADE: Battini 1, Ra-uber 2; ASISTENCE: Oberdan 1, Ra-Uber 2, Daneu 3. »PADOVA — Kot je nekdo dejal v Portni dvorani v Padovi, bodo navija-1 lz tega mesta imeli lep spomin na aso združeno peterko, saj je prepustila zmago vsem trem ekipam iz Pado-.e’. najprej Pierobonu, pred tednom Virtusu in v nedeljo še Petrarci. adnja tekma pa je bila v bistvu že Naprej izgubljena. Naj to nikakor ne »eni omaloževalno za naše fante, endar je bilo težko pričakovati, da bi jijZ poškodovanega Maura Čuka pro-snv- 0 kompletni, hitri in obenem vi-°ki ekipi, kot je Petrarca, ki se poleg I 3a odlikuje z res natančnim metom, rti 0 Pripravili presenečenje, in še e{9 v gosteh. vi*>ako se bo stvar zasukala, je bilo deti že po prvih minutah, ko so do-aoi visoko povedli (v 6. minuti je bil izid 21:7). V prvi peterki je bil sicer tudi poškodovani (izpah rame) Mauro Čuk, ki pa je kmalu odšel na klop (nadomestil ga je Battini). V 14. minuti se je sicer Jadran približal na 31:28, vendar je Petrarca spet hitro uredil svoje vrste. »To nas ni zaskrbelo,« je povedal domači trener Waldi Medeot, »skoraj vseskozi smo branili mož-moža. Predvidel sem tudi consko obrambo, vendar je trenutek naše slabosti šel hitro mimo. Tako sem le v obrambi zamenjal nekaj ključnih igralcev in poklical na klop playa Tožzija, ki naj bi bil tudi naš najboljši mož, a tokrat mu ni šlo od rok in sem vključil nekega mlajšega, ki je iste starosti kot vaš Oberdan in ki je vnesel spet red. Za tekmo pa nismo pripravili nič posebnega, tudi zato, ker smo zadnja dva tedna vadili samo v petih, šestih zaradi zdravstvenih težav nekaterih igralcev.« Tudi drugi polčas je šel po tirnicah prvega in zaostanek se je večal (56:36 v 23. minuti). Jadran je sicer izpeljal nekaj prodornih akcij, a je bilo vse premalo, da bi lahko prišlo do preobrata. Morda je bilo tudi nekaj izgubljenih žog preveč, kot tudi napak pri korakih. Rauber se je sicer trudil v obrambi, zato je bil netočen pri metu, s katerim pa sta se odlikovala Pregare in Battini. Žal je moral Sosič zaradi pete osebne napake kmalu na klop (brez potrebe so naši dobili tri tehnične napake, saj sta po našem mnenju sodnika pošteno opravila svoje delo). Ko je že vse zgledalo, da je izid zapečaten, je Jadran z veliko volje sicer nekaj zaostanka nadoknadil (88:76 v 35. minuti), to pa je bilo vse. Na koncu je tako Vatovec dal priložnost še mladima Stanissi in Crismi. »Obrambi nista bili pod pritiskom,« je še menil Medeot, »tako da je bila igra precej hitra. Vsekakor nisem računal, da bomo tako lahko prišli do zmage. Če bi igral Čuk, bi gotovo bilo drugače, čeprav moram povedati, da smo bili tudi mi brez dveh igralcev, a eden od teh je v prvi peterki. Na vsak način lahko rečem, da smo v bistvu, kar se tiče strukture, močnejši od Jadrana. Če poleg tega upoštevamo, da smo nastopili doma, bi Jadran težko mogel računati na zmago, čeprav se je potrudil in se je boril.« Trener naše združene peterke Valter Vatovec je po tekmi trezno ocenil srečanje samo in vzroke za poraz. »Nastopili smo brez Maura Čuka, a vsi vedo, kaj on pomeni v tej ekipi. Zdi pa se mi, da je bila tekma izgubljena v prvem polčasu, ko si je nasprotnik nabral 20 košev prednosti, in to predvsem iz enega razloga. Domenili smo se tri stvari: prvič, da ne smemo zgubiti borbe pod koši, kar nam je delno uspelo, čeprav, ponavljam, brez-«Mau-ra; drugič, da moramo nasprotniku onemogočiti protinapad; in, tretjič, organizacija napada. Vedeli smo, da je Padova na svojem igrišču zelo hitra, da na vsaki tekmi dosega več kot sto točk, a v tem zadnjem delu tokratnega srečanja, še zlasti pa na njegovem začetku, ko smo takoj zaostali za dvajset točk, nam organizacija napada ni uspela, tudi zato, ker smo nekoliko prehitro zaključevali akcije. Zdi se mi, da v tem gre iskati tistih dvajset pik raz- like v prvem polčasu in zatem na koncu tekme.« »Mislim pa,« je nadaljeval Vatovec, »da glede prihodnosti le ne gre dramatizirat. Upam, da bo Mauro, čeprav naslednji teden naj ne bi treniral, proti Imoli nared, kajti samo kompletni se lahko kosamo z ekipami v tej ligi. Če nismo kompletni (prej je manjkal Robi, zdaj Mauro), nismo tako kompetitivni, zlasti proti takim postavam, ki odkrito štartajo na uvrstitev med prve štiri in tudi na prestop.« Ko je zmaga zagotovljena ali poraz neizbežen, dobijo navadno priložnost mladi. Tako je bilo tudi tokrat (žal je šlo za drugo možnost). Morda je pri nedeljskem porazu to edina svetla točka, če jo lahko tako imenujemo. »Svetla točka v smislu, da moraš najprej narediti vse, da srečanje osvojiš, a ko uvidiš, da je položaj zavožen, seveda nudiš priložnost tudi mlajšim igralcem, čeprav moram reči, da imajo tudi drugače veliko priložnosti, predvsem David Pregare in Dean Oberdan, kar velja tudi za Battinija, ki smo ga dobili na posodo od Stefanela. Tokrat je igral solidno, kot tudi ostali. Poudariti namreč moram, da smo se pomerili z izkušenimi nasprotniki, ki leta in leta igrajo v tej konkurenci, a nastopili so tudi v prvi ligi, kot na primer Antonucci. Za Crismo je bil to prvi nastop (Stanissa je nekaj malega zaigral že prej), bil je namreč poškodovan, imel je roko v mavcu, nakar si je prerezal prst. Menim, da so to bodoči igralci Jadrana. Te imamo. Če bodo igrali naši, bodo tile igrali, ker drugih pač nimamo. So marljivi, v bistvu so vsak dan na igrišču, kar ni malo, če upoštevamo, da imajo še šolske obveznosti. Sicer je opaziti, da niso nikoli imeli take redne vsakdanje vadbe in upam, da se bodo razvili v solidne košarkarje. Volje jim ne manjka.« (D. B.) IZIDI 11. KOLA Castel SP - Montichiari 75:64 Faenza - Vicenza 79:73 Imola - Ozzano 84:79 Montebelluna - Oderzo 96:88 Petrarca PD - JADRAN 103:84 Pierobon PD - Virtus PD 69:96 Pordenone - Maiaguti 83:108 San Don4 - Cesena 107:74 LESTVICA Montebelluna 11 9 2 1123:983 18 Imola 11 9 2 967:938 18 Virtus PD 11 8 3 951:891 16 Montichiari 11 8 3 994:937 16 Petrarca PD 11 7 4 1101:1037 14 Faenza 11 7 4 904:908 14 Vicenza 11 6 5 1021:949 12 Ozzano 11 6 5 919:898 12 Pordenone 11 6 5 943:974 12 Maiaguti 11 5 6 1016:1058 10 Oderzo 11 4 7 912:909 8 Castel SP 11 3 8 882:929 6 JADRAN 11 3 8 872:943 6 Cesena 11 3 8 932:1041 6 San Donk 11 2 9 932:979 4 Pierobon PD 11 2 9 898:993 4 PRIHODNJE KOLO (9. in 10. 12.) JADRAN - Imola; Cesena - Monte-belluna; Montichiari - San Don&; Oderzo - Faenza; Ozzano - Petrarca Padova; Maiaguti - Castel San Piet-ro; Vicenza - Pierobon Padova; Vir-tus Padova - Elettrolux Pordenone JADRANOVI STRELCI Čuk 220, Rauber 199, Pregare 113, Battini 105, Daneu 94, Sosič 91, Oberdan 36, Corsi 5, Pertot 4, Crisma 2. Po četrti zmagi proti novincu v ligi Peroniju so se naše odbojkarice spet dokopale do vrha lestvice Bor Elpro zdaj že presega vsa pričakovanja IZIDI 5. KOLA g.f aroni - Bor Elpro 0:3 (3:15, 14:16, ir.,)' AUSA Pav — Vi vil 2:3 (13:15, . 'A 12:15, 15:12, 8:15), Mobili S. Giusto jA.^enons 3;2 (11:15, 15:1, 7:15, 15:3, (lši Pav Videm - Foče Colori 2:3 16:14, 10:15, 9:15, 9:15), Dolo -nemar 3:0 (15:7, 15:5, 15:6), Albatros l5. - Mestre 2:3 (15:13, 11:15, 1.1:15, LESTVICA 5 4 ^batros TV čk? iS' p°rdenons Alg £žič Ghem*ervi9n' PRIHODNJE KOLO (9.12.) Vmr E.lpr° - Albatros Treviso, Vivil mar DVlcentina - Peroni Tržič, Ghe-bili di Sacco ' OMA SGT Mo- \3dpm Giusto Trst, Cordenons - Pav Pan , oce Colori Latisana - Dolo AUSa n' CMC Venezia Mestre -Pav Cervignano. 12:4 13:6 14:7 10:9 10:9 11:10 10:9 10:10 9:10 8:11 5:14 3:15 Da bodo lahko letos odbojkarice Bora Elpro med protagonisti državnega prvenstva C-l lige, je pač, kljub vsem negotovostim v zvezi z morebitnimi okrepitvami tekmecev, sodilo med pričakovanja, da pa bodo po petih kolih prav na samem vrhu lestvice, že presega najbolj rožnata začetna pričakovanja. Borovke so v bistvu edina ekipa v ligi, ki doslej še ni doživela pravega spodrsljaja, kajti poraz v Villi Vicentini sodi med »sprejemljive« razplete. Za sabo pa imajo že en velik podvig, saj izidi zadnjih treh kol kažejo, da so plave v drugem kolu v Mes-trah pravzaprav premagale neposrednega tekmeca v boju za napredovanje v B-2 ligo. Rutinski pa so bili uspehi proti Ghemarju, Cervignanu in Peroniju. Tem ekipam borovke niso prepustile namreč niti niza. Prav nasprotno pa se zaenkrat dogaja z ostalimi kandidati za visoko končno uvrstitev, kot pravi tehnični vodja plavih Igor Može pa si lahko ekipa zagotovi prestop v B-2 ligo predvsem z zmagami proti šibkejšim nasprotnikom. Presenečenje zadnjega kola je domači poraz Albatrosa z Mestrami, tako da je zdaj jasno, da tudi ekipa iz Tre-visa ni nepremagljiva, prav s tem nasprotnikom pa se bodo plave pomerile v soboto na domačem igrišču pred svojimi gledalci. Akcija s tekme borovk proti ekipi AUSA PAV iz Cervignana Vsa pozornost trenerja borovk Marka Kalca je bila v soboto po tekmi že usmerjana v prihodnji dvoboj, v katerem si plave ne mislijo takoj zapraviti komaj pridobljenega vrha lestvice. »Proti Albatrosu moramo igrati mnogo bolje kot s Peronijem. To je tekma za prvo mesto in če imamo ambicije moramo to v soboto dokazati Treba pa bo igrati brez pavz v koncentraciji, ki so bile značilne tudi za naš zadnji nastop.« In res plave so po prvem odličnem nizu (močan servis, izredno raznolik napad, ubijajoč blok Maverjeve) precej popustile, kar pa jim ni preprečilo, da bi razmeroma zlahka zmagale, čeprav so bile v drugem nizu pri vodstvu gostitlejic s 14:9 na robu poraza. In prav v tem trenutku so plave pokazale svojo moč, saj so po eni sami menjavi brez najmanjše živčnosti, prav nonšalantno, hitro nadoknadile zaostanek, pri tem pa je treba predvsem pohvaliti Vitezovo, ki je s sedmimi servisi srednje moči zrah- ljala sprejem Peronija, ne da bi pretirano tvegala napako. Protagonistka tretjega niza pa je bila spet menjava, tokrat Stoperjeva, ki je z enkratnimi posegi v obrambi bistveno pripomogla k temu, da so plave zajezile še poslednjo ofenzivo nasprotnic. Trener Peronija Silvio Micheluzzi je bil po srečanju dokaj potrt in je vodstvu društva celo formalno ponudil svoj odstop: »Moram priznati, da so vaše igralke v prvem nizu in pol drugega igrale objektivno nad našimi zmogljivosti, toda odtlej se morajo zahvaliti predvsem naši nespretnosti, če so to srečanje dobile tako gladko, saj smo igrali res slabo, to pa je odraz težav, ki jih imamo na treningih zaradi neresnega odnosa nekaterih igralk. Za razliko od C-2 lige (iz katere je Peroni prestopil letos op. ur.) je v tej konkurenci potrebna mnogo večja kontinuiteta v igri, saj že posamezne akcije trajajo dlje.« Bor Elpro v številkah NAPAD: Nacinovi 9 točk, 2 napaki; Maver 8/3, Vidali 6/1, Pučka 4/2, Foraus 3/0, Stopper 0/1. BLOK: Maver 3/0, Vidali 3/1, Fučka 1/0. SERVIS: Nacinovi 1/2, Maver 1/2, Grbec 2/2, Vidali 3/3, Fučka 3/4, Foraus 1/3, Vitez 3/0. ZGREŠENI SPREJEM: Nacinovi 1, Maver 4, Vidali 2, Fučka 1, Foraus 3. Standreška Juventina Radenska je v nedeljo nadigrala Cordenonese in si precej opomogla Dokaz o lažnosti zdajšnjega položaja C(JUVpN°NESE - 87StReKNv ^ADENS^0:.i(":1) Cnu ' CingerU 3' Klan)šček' V pabbrn ?NONESE: Stefani, Turchet, ra, cir'JUrrin' Tomasella, Della Flo-Tina Sa,8,’ Cozzarin, Gabrielli, De A„d,„. Rfessan jw‘' Trava9ln' Tommasi, ^lanjšček ^tlam *v 80' Venturini), Atldalorn ,,„Tcr,ev‘san' Tabaj, Cingerli, SODnU 54 Del Negro). DALCEV: '5^ichelini iz Trsta. GLE- °bbinslto^— K° smo zapuščali “trdili v gn^e v Cordenonsu, smo se “stiska Pr®Pričanju, da Juventina Ra-“e sodi ° 'f™'kar if doslei pokazala, ‘zPadu. 4. d, eklPe' ki se borijo proti “a so n “dreza so namreč pokazali, Cordenonp8! h®1)51 od Visinaleja in “° enako S&?a' ,feravno imajo približ-Tako s tpw*6Vll° točk kot ti ekipi. odl°čnOSH Čnega kakor tudi z vidika °be nadigrala V°^6 pa )e Juventina 2al4uUl^ndreška vrsta proti Visi-?r dobre ;rTrZl a zma9° predvsem zarast ŠlandriV- dm9em polčasu, so to-režci nadigrali nasprotnika že od vsega začetka, čeprav domači niso pasivno sprejemali igro Juventi-ne. Nekajkrat so namreč za las zamudili zadetek in ob izteku srečanja, pred drugim golom Juventine, so zapravili s prostega strela edinstveno priložnost. Prva nevarna akcija se je v 10. minuti ponudila domačim, ko je Tomasella v voleju zgrešil cilj. Štandrežci bi lahko povedli že v 25. minuti, ko je Cingerlijevo podajo s kota Tabaj z glavo za kakih 20 centimetrov usmeril mimo vrat. Tržaški sodnik Michelini, ki si zasluži pozitivno oceno, pa je v 27. minuti spregledal napako branilca Cordenoneseja, ki je z roko zaustavil Cingerlijev strel. Premoč štandreške vrste se je v sklepnem delu polčasa stopnjevala, tako da je zadetek v 33. minuti le logična posledica igre Juventine Radenska. Travagin je lepo prodrl na levi strani in izvedel dolg diagonalni pred-ložek v kazenski prostor, kjer je Klanjšček z glavo žogo usmeril v oddaljeni vratarjev kot. Pred zaključkom polčasa so gostje zapravili še trojno zaporedno priložnost, najprej s Klanjščkom in Tabajem, ki sta se preveč obotavlja- Marjan Cingerli prihaja v formo la pri strelu ter s Cingerlijem, kateremu je vratar lepo prestregel žogo. Pričakovana reakcija domačih v drugem polčasu ni rodila posebnih sadov, razen dogodka v 49. minuti, ko je vratar Andreoii po prostem strelu lepo posegel in se rešil tudi s pomočjo vratnice. Sledilo je daljše obdobje raz- trgane igre, Juventina Radenska pa je skušala izkoristiti hitrost Del Negra za protinapade. Najugodnejšo priložnost za zadetek pa so so domači zapravili v 36. minuti, ko se je Gabrielli znašel 4 metre pred Andreolijevimi vrati. Njegov strel z glavo pa je bil previsok. To tveganje je dalo duška Juventini, ki je v protinapadih parkrat spravila v težave domačega vratarja. V eni od takih akcij je prišlo tudi do drugega zadetka. Klanjšček je na desni lepo podaljšal žogo Del Negru, ki je preigral dva igralca in ob neposrednem stiku z vratarjem inteligentno podal na sredino, kjer je Cingerli z glavo potisnil žogo v mrežo. Dvanajsto kolo v tej skupini ni prineslo velikih sprememb na vrhu lestvice. Še vedno vodi San Canzian, ki je izbojeval pomembno zmago na tujem; sledita mu Porcia in Tamai. Bolj zanimivo pa je na spodnjem delu razpredelnice, kjer sta Cordenonese, predvsem pa Visinale v bistvu že izgubila stik s skupino sedmih ekip, med katerimi je tudi Juventina. RUDI PAVŠIČ IZIDI 12. KOLA Cordenonese - JUVENTINA 0 2 Portuale - Tamai 1 3 Percoto - Costalunga 1 0 Varmo - San Canzian 0 2 Sangiorgina - Lauzacco 2 1 Corno - Cervignano 1 1 Porcia - Fiumicello 1 Torviscosa - Visinale 1 LESTVICA San Canzian 12 6 6 0 16: 7 18 Porcia 12 5 6 1 12: 6 16 Tamai 12 6 4 2 13: 7 16 Lauzacco 12 4 6 2 12:11 14 Cervignano 12 4 6 2 10: 7 14 Varmo 12 5 3 4 10: 9 13 Costalunga 12 4 5 3 6: 4 13 Corno 12 3 6 3 11:10 12 Percoto 12 5 2 5 12:12 12 Portuale 12 2 7 3 7:11 11 Fiumicello 12 3 5 4 16:15 11 Sangiorgina 12 3 5 4 9:11 11 Torviscosa 12 2 6 4 10:14 10 JUVENTINA 12 4 2 6 12:13 10 Cordenonese 12 1 5 6 9:17 7 Visinale 12 0 4 8 3:14 4 PRIHODNJE KOLO Pro Fiumicello - Torviscosa, Pro Cervignano - Porcia, Lauzacco -Como, San Canzian - Sangiorgina, Costalunga - Varmo, Tamai - Perco-to, JUVENTINA - Portuale, Visinale - Cordenonese V deželnih odbojkarskih ligah se minulo soboto večina naših ekip Prijetno presenetil samo Breg Agrar Posnetek z ženskega derbija na Opčinah V soboto se večina naših deželnih odbojkarskih ligašev ni proslavila. Zabeležili smo namreč samo tri zmage, eno od teh je Sloga Koimpex izbojevala v derbiju na račun sokolovk. Fantje Bora Cunja Avtoprevoz so proti šibkemu Marianu dosegli »obvezno« zmago, tako da je za prijetno presenečenje v 6. kolu poskrbel le Breg Agrar, ki je dosegel svojo prvo prvenstveno zmago na gostovanju v Pocenil. Uspeh z 1:3 (6:15, 16:14, 11:15, 11:15) je za Kušarje ve varovanke izredno pomemben in spodbuden, saj jim omogoča, da se spet polnopravo vključijo v boj za obstanek, zdaj naj bi jim bil bolj naklonjen tudi spored tekem. Proti Danoneju ni bila zmaga nikdar vprašljiva, niti po drugem nizu, ki so ga Brežanke sicer izgubile s 16:14, a potem ko so nadoknadile zaostanek 12:3 in povedle s 14:13. Debenjakova in tovarišice so tokrat končno uspešno sprejemale servis, kar jim je dalo več zagona, tako da so tudi v polju igrale precej bolj požrtvovalno kot v dosedanjih nastopih. Položaj na vrhu moške C-2 lige se kljub porazoma obeh naših goriških ekip ni bistveno spremenil. Nepremagan ostaja le Sacile, Člympia je zdaj druga, Meblo Imsa pa ostaja sam na tretjem mestu. Na sredini lestvice pa se je ustvarila neverjetna gneča, saj ima kar sedem ekip po šest točk, Tomana pa jih ima štiri. V ospredje se prebijajo tudi borovci, ki pa so zaenkrat le izkoristili ugoden spored tekem. O tem, ali so prebrodili začetno krizo, se bo moč izreči samo po prihodnjem gostovanju v Prati. V ženski C-2 ligi je vrstni red po glad- Moška C-2 liga Izidi 6. kola Crismare Fincantieri Tržič - Oiym-pia Gorica 3:2, Meblo Imsa - Prata 2:3, Bor Cunja Avtoprevoz - Intrepi-da Mariano 3:0, Libertas Cima Truci-olari - Rozzol Trst 3:1, Volley Bali Videm - Torriana . Gradišče 3:0, Vivil Villa Vicentina - Libertas Turjak 3:1, Pav Remanzacco - Volley Pordenon 3:0. LESTVICA Cima Truc. 6 6 0 18:3 12 Oiympia GO ■ 6 5 1 17:3 10 Meblo Imsa 6 4 2 14:8 8 VB Videm 6 4 2 13:10 8 Bor Cunja Av. 6 3 3 11:9 6 Crismare 6 3 3 14:12 6 Pav Remanzacco 6 3 3 12:11 6 Volley PN 6 3 3 10:10 6 Vivil 6 3 3 10:10 6 Rozzol Trst 6 3 3 11:13 6 Prata 6 3 3 11:14 6 Torriana 6 2 4 9:15 4 Libertas Tur. 6 0 6 3:18 0 Intrepida 6 0 6 1:18 0 PRIHODNJE KOLO (9.12.) 01ympia Gorica - Cima Truciolari Sacile, Prata - Bor Cunja Avtoprevoz, Torriana Belca Gradišče - Meblo Imsa, Libertas Turjak - Volley Pordenon, Intrepida Mariano - Vivil Villa Vicentina, Rozzol Trst - Volley Bali Videm, Crismare Tržič - Pav Remanzacco. kem porazu Agoresta v Prati dobil tisto podobo, ki jo je večina poznavalcev napovedovala že pred začetkom prvenstva. V derbiju nepremaganih je po pričakovanju slavil zmago Kennedy, Fincantieri in Sloga Koimpex pa imata zdaj le‘ točki Ženska C-2 liga Izidi 6. kola Sloga Koimpex - Sokol Indules 3:0, Prata - Agorest Gorica 3:0, Juni-ors Casarsa - Celinia Maniago 3:0, Pav Natisoma - Pieris 3:0, Kennedy Adegliacco - Fincantieri Tržič 3:1, CUS Videm - Libertas Martignacco 3:2, Torriana Graddišče - Virtus Fon-tanafredda 3:1. LESTVICA Kennedy 6 6 0 18:5 12 Sloga Koimpex 6 5 1 17:5 10 Fincantieri 6 5 1 16:5 10 Agorest Go 6 4 2 13:8 8 Martignacco 6 3 3 14:9 6 CUS Videm 6 3 3 13:11 6 Juniors 6 3 3 12:11 6 Torriana 6 3 3 13:12 6 Sokol Indules 6 3 3 9:12 6 Prata 6 3 3 9:11 6 Celinia 6 1 5 7:14 4 Fontanafredda 6 1 5 4:15 2 Pav Natisonia 6 1 5 4:15 2 Pieris 6 0 6 0:18 0 PRIHODNJE KOLO (9. 12.) Sokol Indules - Virtus Fontanaf-redda, Agorest Gorica - CUS Videm, Libertas Martignacco - Sloga Koim-pex, Fincantieri Tržič - Prata, Pieris -Kennedy, Celinia Maniago - Pav Natisoma, Juniors Casarsa - Torriana Gradišče. manj. Ali je glede napredovanja (v C-l ligo bodo zaradi restrukturacije prvenstev napredovale kar tri ekipe) že vse bolj ali manj jasno? Napoved je nemara še preuranjena, zlasti za slogašice pa bi lahko sicer bilo že dokaj merodajno gos- Po zelo uspešni letošnji tekmovalni sezoni Adria Rešim pripravlja ta teden še dve dirki V petek tekmovanje z gorskimi kolesi, v nedeljo pa dirka v ciklokrosu Po izredno obetavni tekmovalni sezoni 1989 se Kolesarski klub Adria Rešim iz Lonjerja pripravlja na dostojen zaključek letošnjega leta z organizacijo dveh dirk: v petek, 8. t. m., bo ob 10.30 v Lonjerju tekmovanje z gorskimi kolesi (mountain bike), odprto vsem, v nedeljo pa bo ob 13.30 dirka v ciklokrosu za vse kategorije, včlanjene v italijansko kolesarsko zvezo. Tako lonjerski kolesarski delavci podajajo več kot pozitiven obračun letošnje sezone: članska dirka z mednarodno udeležbo za Trofejo ZSSDI, soudeležba pri organizaciji mednarodne amaterske kolesarske dirke Alpe adria z eno etapo v Tržiču, tradicionalni Pokal Lonjerja, Maraton prijateljstva Ljubljana-Lonjer v počastitev 120 letnice organiza-rena slovenskega športa v Italiji, kronometer dvojic za Trofejo Kras, tradicionalna Trofeja Močilnik, sedaj pa še mounta-inbike za Trofejo Hill šport in pa ciklokros v okviru Trofeje Al Fogolar za VN Lonjerja. Kolesarji pa so se udeležili dirk v kategoriji cikloamaterjev in ciklo- turističnih manifestacij v naši deželi, v Venetu, Sloveniji in Avstriji: 37 zmag je zasluga ne le posameznikov, pač pa celotnega kolektiva. Najbolje se je izkazal Jože Hafner, specialist v vožnji na kronometer, ki je zmagal osemnajstkrat, kjer je kar desetkrat prispel na cilj sam, s precejšnjo prednostjo pred svojimi so tekmovalci. Po kakovosti je takoj za njim Silvo Jakofčič, s sedmimi zmagami, nato pa z večjimi ali manjšimi uspehi (zmage, pa številna druga in tretja mesta) se Za- kotnik, Kunaver, Ferluga, Leniša, Lenar-šič, Marušič, Komac, Poropat, Schneider, Visintin, brata Dario in Mauro Zerial. Skupno so člani KK Adria Rešim nastopili na 63 dirkah, kjer so ekipno zasedli 6 prvih mest, osem drugih, pet tretjih, tako da je vitrina v klubskih prostorih v Lonjerju premajhna, da bi lahko razstavili članom in občinstvu vse trofeje in pokale osvojene v teku letošnjega leta. Bogata je bila tudi udeležba na raznih cikloturističnih manifestacijah, kjer je treba omeniti Maraton Črnuče, maraton Ljubljana-Lonjer, sloviti Maraton Franja, kamniški maraton, vzpon na Vršič, razne ekskurzije. Protagonisti teh netekmoval-nih manifestacij pa so bili poleg prej omenjenih protagonistov še Nino Maver, Mario Macarol, Stojan Udovič, Giorgio Močilnik, Carlo Gianneli, Albino Zerial, Radivoj Pečar, Nino Zudek, Fulvio Čok, Girolamo Bonanno, Marjan Nadlišek, Guido Samec, Italo Plet. (R. Pečar) Na sliki: trenutek z ene od letošnjih kolesarskih manifestacij v organizaciji' lonjerska društva: trofeja ZSŠDI. ni izkazala _________Ženska D liga__________. Izidi 6. kola CIS Banca Popolare Čenta - Konto-vel Electronic Shop 3:0, Danone R®' vignano - Breg Agrar 1:3, Aguila Spi' limberghese - Virtus Trst 0:3, San Giorgio Porcia - Promovolley Pordenon 0:3, Al Fungo Humin - San Luigi Gorica 3:0, ASFJR Čedad - Lavoratore Fiera Martignacco 3:0, DLF Trst Gammalegna Cecchini Pasiano 3:0. LESTVICA Promovolley PN 6 6 0 18:1 12 DLF, Trst 6 6 0 18:5 12 BP Čenta 6 5 1 16:6 1° ASFJR Čedad 6 4 2 14:8 8 Gammale. Cecc. 6 4 2 13:11 8 Al Funga 6 3 3 14:10 6 Danone Riv. 6 3 3 12:13 o Virtus TS 6 3 3 12:13 6 Martignacco 6 2, 4 11:15 \ San Luigi GO 6 2 4 8:15 \ Kontovel ES 6 2 4 8:12 * Breg Agrar 6 1 5 7:16 2 San Giorgio 6 1 5 5:17 2 Spilimberghese 6 0 6 4:18 0 PRIHODNJE KOLO (9. 12.) Breg Agrar - Aguila Spilimbergh®' se, Kontovel Electronic Shop - Danone Rivignano, Lavoratore Fiera Martignacco - Gammalegno Cecchini. San Luigi Gorica - ASFJR Čedad, Promovolley Pordenon - Al Fungo Humin, Virtus Trst - San Giorgio. tovanje na neugodnem igrišču v Martig-naccu, medtem ko mora zdaj združena ekipa Agorest skoraj vse svoje karte staviti na neposredne dvoboje z vodilno trojko, teh pa je do konca sezone še veliko. obvestila SK DEVIN IN ŠD SOKOL sporočata vsem obiskovalcem sejma smučarske opreme v Nabrežini, da s® je tokrat sreča nasmehnila številkam. 22, 02, 10. Dobitniki lahko dvignejo nagrade v Trgovini 3 A Šport, Drevored San Marco 5, Tržič. obvešča, da bo jutri, 6. t. m., ob 18. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 seja izvršnega odbora. SK BRDINA vabi, da se danes ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah udeležite srečanja s priznanima strokovnjakoma L Voglnikom od Elana in A. Oblakom od Alpine. SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG organizira zimovanje v športnem centru Cerkno od 23. do 29. t. m. Vpisovanje in informacije v telovadnici v Dolini v ponedeljek, 11. t. m., od 19. do 21-ure in v torek, 12. t.m., od 19. do 21-ure. Zainteresirani naj se javijo pravočasno, ker so prostori omejeni. ZSŠDI obvešča, da zaradi popravil v bazenu hotela Maestoso v Lipici je plavalni tečaj še do nadaljnjega prekinjen. Drevi ob 20.00 v košarkarski promocijski ligi Domovci proti vodilnemu V 4. kolu promocijskega prvenstva so morali zaradi pomanjkanja sodnikov kar dve srečanji preložiti na kasnejši datum. To nas vsekakor ne sme čuditi,-saj so vsem društvom že pred začetkom letošnjega prvenstva sporočili, da bo zveza imela letos še nekaj dodatnih problemov in bo zato treba marsikatero srečanje odigrati med tednom. Domovci, ki bi morali igrati v tem kolu proti vodilnemu Staranzanu, niso igrali. Srečanje bodo nadoknadili drevi ob 20. uri, ko bodo stopili na igrišče v občinski telovadnici v Štarancanu. V tem kolu niso odigrali še srečanja med Corri-donijem in ekipo Del D6 UGG. V ostalih srečanjih ni prišlo do bistvenih presenečenj. Petrolifera, ki zasleduje vodeči Sta-ranzano, je v Gradežu dosegla pomembno zmago, Alba je brez večjih problemov odpravila skromni Asguini iz Ronk, medtem ko je Primis na tujem premagal igralce Senators. (af) MOŠKA D LIGA IZIDI 10. KOLA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Goriškem IZIDI 4. KOLA Grado - Petrolifera Senators - Primis Igc - Dom Gometal 11 Lume - Del Do Asguini - Alba LESTVICA 73:78 76:83 n.o. n.o. 71:86 Igc 3 3 0 267:237 6 Alba 4 3 1 310:280 6 Petrolifera 4 3 1 342:323 6 Del Dd 3 2 1 240:220 4 11 Lume 3 2 1 294:291 4 Primis 4 2 2 304:293 4 Dom Gometal 3 1 2 203:219 2 Grado 4 1 3 297:318 2 Senators 4 1 3 305:333 2 Asguini 4 0 4 282:340 0 PRIHODNJE KOLO (9. IN 10. 12.) Primis - Grado, Del Do - Igc Staran-zano, Petrolifera - Corridoni, Alba - San Daniele - Arte 107:81 Senators, Dom Gometal - Asguini Ardita - Santos 98:84 (11. 12. ob 19.45 v telovadnici Kultur- Latisana - Tecnoluce 80:77 nega doma). Mogliano - Intermuggia Sacile - Ponte di Piave 94:77 78:77 Na Tržaškem Nervesa - Roncade 79:84 IZIDI 4. KOLA BOR RADENSKA - POM 82:86 KONTOVEL- i CUS Trst 107:74 Inter 1904 - Virtus UD 78:68 Lav. Porto - Scoglietto 72:93 LESTVICA Barcolana - Ferroviario 75:82 Virtus UD 10 9 1 837:678 18 Stella Azzurra - CGI Milje 64:84 Roncade 10 9 1 874:830 18 CICIBONA - Libertas n.o. Mogliano 10 8 2 875:796 16 Radioquattro - Fiamma n.o. San Daniele 10 7 3 883:845 14 LESTVICA Inter 1904 10 5 5 788:739 10 CGI Milje 4 4 0 390:269 8 Tecnoluce 10 5 5 824:813 10 Ferroviario 4 4 0 349:320 8 Sacile 10 5 5 796:795 10 KONTOVEL 4 3 1 350:310 6 Intermuggia 10 5 5 865:872 10 CICIBONA 3 2 1 237:210 6 POM Tržič 10 5 5 794:820 10 Scoglietto 4 2 2 321:305 4 Latisana 10 5 5 700:739 10 Libertas 3 2 1 197:196 4 Ardita 10 4 6 818:846 8 Barcolana 4 2 2 273:275 4 Santos 10 4 6 798:829 8 Stella Azzurra 4 1 3 267:300 2 Ponte di Piave 10 3 7 817:848 6 CUS Trst 4 1 3 297:349 2 Arte 10 3 7 727:827 6 Lav. Porto 4 1 3 280:349 2 Nervesa 10 2 8 756:777 4 Radioguattro 3 0 3 232:274 0 BOR RADENSKA 10 1 9 767:865 2 Fiamma 3 0 3 197:240 0 PRIHODNJE KOLO (9. in 10. 12.) Ponte di Piave - San Daniele; Ronca-de - Ardita; POM - Latisana; Virtus UD - Sacile; Tecnoluce - Mogliano; Nervesa - BOR RADENSKA; Arte -Intermuggia; Santos - Inter 1904. PRIHODNJE KOLO (8. 12.) Stella Azzurra - KONTOVEL; CICI-BONA - Ferroviario; Scoglietto - Ra-dioguattro; CGI Milje - Libertas; Fi-amma - Lavoratori Porto; CUS - Bar-colana. Obstajajo vrednote, aa katere ne gre nikdar povabiti. K0NVENCI0NAIN0 UVAROV ANO PISMO Gre za posebno storitev Italijanskih pošt, ki Vam s samo 4.250 Hrami omogoča pošiljanje vrednostnih dokumentov na najbolj preprost način. Z gotovostjo, da je Vaša korespondenca nadzorovana od odposlanja do prejema, in to na vsaki točki njene poti. Poste <1 Telecomunicazioni Na derbiju 12. kola 2. nogometne amaterske lige (skupina E) Prosečani so imeli več sreče od Zaije, Vesna spet klonila primorje - zarja i:o (0:0) I^TRELEC: Antoni v 78' (11-metrov- PRIMORJE: C. Savarin, Luxa (v 72' f*.Usu), Milani, Štoka, Antoni, Pipan, ,.1Vani M. Savarin (v 67' Mosetti), Sul-nir De Marco, Crevatin. » ^ARJA: Kočevar, Gregorič, Samec, Antonič, Fonda, Jerman, Kalc (v 83' mali), Borelli (v 80' Zeugna), Tog-netti, Auber, Franza. ,, erbi med Primorjem in Zarjo je dločila 11-metrovka, ki jo je sodnik k°»s°dil zaradi zelo dvomljivega pre-‘Ska nad napadalcem Sullinijem. tega sta ekipi imeli vsaj po tri Ubčne priložnosti vsaka, a Prosečani 0 le imeli več sreče. Bazovci so bili P° lekmi upravičeno razočarani, toda P° tistem, kar so pokazali v nedeljo, v® ul smeli imeti težav glede obstan-nf k^91' Prl domačih pa kljub zmagi 01 „bil0 videti nobenega napredka zač 6 na zadnje tekme. Po odličnem sčetku prvenstva, ko so imeli tudi ®kaj smole, v zadnjih tekmah v vez-turiVrSti' ki bi sicer lahko nadigrala Udi najboljšega nasprotnika, ne gre eU tako kot bi moralo, v prvih minutah tekme so Proseča-1 uveljavili bolj hitro in prodorno igro in kmalu ustvarili nekaj nevarnih priložnosti. Obakrat je Sullini neuspešno poskusil preigrati Kočevarja: najprej je po podaji Savarina z udarcem z glavo z odličnega položaja poslal žogo čez prečko, nato pa se je po lepi podaji Antonija znašel sam pred vratarjem, ki mu je za ustavil strel. Po teh prvih akcijah so Bazovci reagirali in z burjo v hrbet obdržali terensko premoč do konca polčasa. V tem obdobju je Savarin posegel po nekaterih nevarnih prodorih gostov. Posebno nevaren je bil strel Borellija, ki je po podaji z levega krila med dvema nasprotnikoma uspel streljati diagonalno, a vratar je bil na mestu. V drugem polčasu sta si bili ekipi spet enakovredni. Posebno nevaren pa je bil v tem delu Franza, ki je na levem krilu stalno spravljal v težave domačine. Prvi zahtevnejši poseg je tudi v tem polčasu opravil Kočevar, ki je zaustavil močan diagonalni strel Antonija. Nato je Savarin moral z nogami odbiti žogo po nevarnem protinapadu gostov. Do odločilnega zadetka je prišlo, kot smo že omenili, iz 11-metrovke, ki jo je Antoni brezhibno izvedel. Takoj po zadetku so zarjam imeli verjetno najboljšo prilož- Zarja je proti Primorju imela več lepih priložnosti, ki pa jih ni izkoristila L kratke vesti - kratke vesti šahovski finale v Maleziji , LUZERN — Svetovna šahovska zveza k Uradno potrdila, da bo finalni dvoboj audidatov za svetovni naslov med Karti Voir> in Timmanom v Kuala Lumpuru. 1 y°b°j se bo pričel 7. marca prihodnje °i nagradni fond pa znaša 300.000 Svitih frankov. Predvidenih je 12 partij, Primeru neodločenega izida sta predvidi še dve partiji. Ce bo rezultat še dno neodločen, bosta na vrsti še dve Partiji, Zatem, če bo rezultat 8:8, bodo , urgrali hitropotezne partije, dokler ne 0 znan zmagovalec. Operirali Katanca GENOVA — Srečko Katanec, vezni igralec Sampdorie, je zaradi težav z desnim gležnjem moral na operacijo. Trajala je le 15 minut (odstranili so mu košček poškodovane kosti), na igrišče pa se bo vrnil čez 6 tednov. Določeni sedeži prihodnjih univerziad PALMA Dl MALLORCA — Včeraj so določili sedeže prihodnjih treh univerziad. Leta 1991 bodo zimske v Sapporu, letne v Sheffieldu, leta 1993 bosta na vrsti Zakopane in Buffalo, leta 1995 pa Jac-ca (Španija) in O saka. nost, a res lep strel Franze z levestra-ni kazenskega prostora je Savarin z izrednim posegom preusmeril na vratnico in žoga se je nato odbila do Tognettija, ki pa je streljal čez prečko. Gostje so po tej akciji še vztrajali, a je bilo že prepozno in obe točki sta ostali na Proseku. (Š. M.) VESNA - MUGGESANA 1:2 (0:1) STRELCI: Lapajne v 37', Barilla v 50', Pribaz v 88' VESNA: Negrini, Niko Sedmak, Ridolfo, Podgornik, Rados, Leonardi, Papini, Barilla, Diego Sedmak (v 45' Ravalico), Pisani, Picchieri (v 45' Babič) Vesna je doživela drugi zaporedni poraz. Razlog je v tem, da Križani že dva meseca igrajo brez treh standardnih napadalcev (Kostnapfel, Naldi in Roberto Candotti), kar se razumljivo zelo pozna v napadu. Vesna predvaja lep nogomet, a ji manjka mož, ki bi žogo preusmeril v nasprotnikova vrata in tako se je zgodilo tudi v nedeljo. Lepo sončno vreme je privabilo v Križ veliko število gledalcev, ki so prisostvovali lepi in borbeni tekmi. Prvi polčas bi minil brez zadetka, če ne bi Miljčani povedli po hudi napaki kriške obrambe. V drugem polčasu je kriški trener poslal na igrišče Babiča in Ravalica, slednji je poživil napadalne akcije in ustvaril nekaj priložnosti za zadetek, tako da je Vesna po desetih minutah izenačila z lepim golom Barille. V tem delu tekme se je razigral Papini in Vesna je ostro oblegala nasprotnikova vrata. V vsem drugem polčasu je prevladovala borbenost Križanov, ki pa ni obrodila sadov. V 88. minuti, ko so gledalci že začeli zapuščati igrišče, je prišlo do edinega protinapada Miljčanov, ki so podvojili in zmagali. Tudi za ta poraz nosi krivdo kriška obramba. Najboljši na igrišču, predvsem v drugem delu, so bili Papini, Ravalico in Barilla. (p) V nedeljskem 10. kolu v 3. amaterski nogometni ligi (skupini I ter L) Derbi Gaja ■ Primorec brez zadetkov, razigrani Bregovi strelci S°VODNJE - TURRIACO 0:0 QUb ODNJE: Gergolet, Hmeljak, Fai.ln' Černigoj, Marson, Tomšič, M. del' ?icciato, Vecchiet (A. Fajt), Cev-g' Acconcia (Sambo). •zkn ■ °^evi varovanci niso povsem prjfa,n|bh priložnosti, da bi se z zmago Tok zali samemu vrhu razpredelnice. 2a.rat so igrali precej slabo, nepove-t6cj ln neučinkovito v napadu. Poleg hia ■ S° Povodenj ci dobršen del sreča-q0,,t9rali v številčni prednosti, saj so tih zaradi izključitve, ostali v dese- cjg 7 v uvodnih potezah je bilo jasno, cij v