Cvetke v jeseni ... Primorski dnevnik PETEK, 16. DECEMBRA 2011 št. 296 (20.311) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Vladimir Putin in demon oblasti Martin Brecelj V skladu s tradicijo, ki jo je sam uvedel, je ruski premier Vladimir Putin včeraj v letni televizijski oddaji v živo odgovarjal na vprašanja državljanov. A tokrat je šlo tudi za kampanjo pred marčnimi predsedniškimi volitvami, na katerih bo Putin po štiriletnem »premoru« na premierskem položaju bržkone tretjič izvoljen na čelo Ruske federacije. Sedanji politični trenutek je v resnici delikaten za Putina in sploh za Rusijo. Putin je v prvi fazi svoje politične kariere po splošni oceni odigral pozitivno vlogo, saj je odločilno pripomogel, da se je Rusija dvignila iz ruševin Sovjetske zveze in stopila na pot vsestranske modernizacije. A kaj kmalu se ga je polastil demon oblasti in njegova vladavina je začela preraščati v avtoritaren režim. Resnici na ljubo tega niti sam ne skriva, saj njegovi ideologi odprto govorijo o potrebi po »nadzorovani« demokraciji, češ da Rusija zaradi svoje politične preteklosti ni še zrela za polnokrvno vladavino ljudstva. Ambicijo, da bi se z okrepitvijo osebne oblasti v rusko zgodovino zapisal kot novodobni Peter Veliki, je Putin dokončno razgalil na letošnjem novembrskem kongresu svoje stranke Enotne Rusije, na katerem je uradno napovedal, da bo kandidiral na marčnih predsedniških volitvah. S tem je indi-rektno potrdil, da je bil Dmitrij Medvedjev v Kremlju ves čas le lutka v njegovih rokah, ki jo je uporabil, da bi stregel njegovim novo-carskim skominam. Toda parlamentarne volitve 4. decembra so pokazale, da Rusi tega nočejo. Enotna Rusija je po uradnih izidih prejela 49 odstotkov glasov, približno 15 odstotkov manj kot pred štirimi leti. S tem je izgubila dvotretjinsko »ustavno« večino v dumi. Če bi bile volitve poštene, bi najbrž izgubila tudi absolutno večino. Putin pa se v brk volivcem ne namerava odpovedati svojim načrtom. Tudi v včerajšnjem televizijskem nastopu je dal razumeti, da je pripravljen dodatno okrepiti »nadzor« nad rusko demokracijo, da bi se obdržal na oblasti. V njem je dovolj Machiavellija, da bi Med-vedjeva naposled uporabil še kot grešnega kozla, da bi utišal sedanje proteste. S tem pa bi tvegal, da bi sam postal ovira za nadaljnjo modernizacijo Rusije in tako rušil delo, ki ga je opravil v prvem obdobju svojega političnega udejstvova-nja. Kot že neštetim drugim demon oblasti tudi njemu vse bolj preprečuje, da bi uvidel, da postaneš resnično velik ne tako, da delaš sebe velikega, ampak tako, da postane veliko to, kar delaš. TRST - Stališče paritetnega odbora za slovensko manjšino Dolina Rezije ostaja v zaščitnem zakonu Rezijansko narečje obogatitev za vso deželno skupnost ITALIJA - Po napovedih študijskega centra Confindustrie Še vsaj pol leta v recesiji BDP naj bi do pomladi padel za 2,1 odstotka - Brezposelnost bo zrasla preko 9 odstotkov MILAN - Italiji se v letu 2012 pišejo težki časi. Recesija se bo nadaljevala vsaj do prihodnjega poletja. Bruto državni proizvod bo še naprej padal za pol odstotka na trimesečje in bo do pomladi dosegel 2,1-odstotni padec v pri- merjavi z letom prej. Posledica bo izguba dodatnih 219 tisoč delovnih mest, s čemer bomo od začetka krize leta 2008 skupno izgubili skoraj milijon zaposlenih. To so napovedi študijskega centra Confindustrie, ki naznanja, da bo nad evroobmočje legla zima recesije. Minister za gospodarski razvoj Corrado Passera (na sliki s predsednico Confindustrie Marcegaglievo) je priznal, da »je stanje danes slabše, kot smo pričakovali«. TRST - Rezija ostaja še naprej v zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Paritetni odbor za slovensko manjšino je ugotovil, da ni novih elementov, ki bi zanikali obstoj rezijanskega narečja. Slednjega na državni ščitita zaščitna zakona 482 (okvirni ukrepi za jezikovne manjšine) in zakon 38, ki neposredno zadeva Slovence. Zanimivo, da paritetni odbor ni zavrnil zahteve Občine Rezije za izločitev ozemlja iz zaščitnega zakona, temveč je ugotovil, da se od vključitve občine v zaščitni zakon ni ničesar spremenilo. Pravno gledano se je odbor (zanj je rezijanščina bogastvo za deželno skupnost) s tem zaščitil pred morebitnimi prizivi in pritožbami, Na 3. strani Praznično v tržaškem Dijaškem domu Na 7. strani Srečanje s pesnikom Tomažem Šalamunom Na 14. strani V Pancanu odprli novo ambulanto Na 16. strani Kartica zvestobe za nakupe v Gorici Na 18. strani Marija Kacin izdala knjigo o »Primorski šoli na prepihu« Na 18. strani GORICA - Razstava v Kulturnem domu Cejevi pejsaži odkrivajo umetnikovo doživljanje 2 Nedelja, 18. decembra 2011 ALPE-JADRAN / KULTURNA DEDIŠČINA - Čezmejno sodelovanje Slovenija - Italija 2007-2013 V Kopru bodo v celoti obnovili palačo Baseggio Raziskave bodo opravili tudi v Furlaniji-Julijski krajini in Venetu KOPER - V okviru čezmejnega strateškega projekta za poznavanje in dostopnost skupne kulturne dediščine "Shared Culture" bodo do leta 2013 podrobno raziskali zgodovino palače Baseggio in jo v celoti tudi obnovili, raziskave pa bodo opravili tudi na ozemljih dežel Veneto in Furlanije - Julijske krajine, so sporočili s koprske občine. "Shared Culture" je 3,5 milijona evrov vreden projekt, ki se sofinancira iz Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013, njegov namen pa je predvsem ovrednotiti in promovirati skupno kulturno zgodovinsko dediščino tega območja, pojasnjujejo na občini, ki je med partnerji projekta. Vodilni partner je Znanstveno raziskovalno središče Univerze na Primorskem, pri njem pa sodelujejo še univerza Ca Foscari iz Benetk, Regio-ne Veneto - Unita Complessa Proget-ti, Universita degli studi iz Vidma, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Samoupravna skupnost italijanske narodnosti. Projekt, ki ga izvajajo že dve leti, poudarja kompleksnost in enotnost skupne kulturno zgodovinske dediščine, obenem pa igra veliko vlogo tudi pri premagovanju mentalnih in fizičnih ovir pretekle zgodovine, so poudarili na občini. Včeraj so na sedežu občine predstavili tako dosedanje delo kot načrte za prihodnost. V letošnjem letu so ustanovili Meduniverzitetni center za beneško zgodovino in kulturno dediščino, ki bo imel sedež prav v prenovljeni koprski palači, področje njegovega delovanja pa bo preučevanje, predstavitev ter dokumentiranje bogate beneške zgodovinske in kulturne dediščine. Na občini so pojasnili tudi razloge za začasno zaustavitev obnove palače Baseggio. Kot so povzeli vodjo projekta Darka Darovca, so morali zaradi na novo odkritih fresk ter poslikav zidov, stropa in tramov spremeniti prvotne načrte in zaprositi za novo gradbeno dovoljenje. To so v tem času že pridobili, tako da bodo dela sedaj lahko normalno stekla. Z obnovo palače bi tako po mnenju Darovca lahko končali predvidoma jeseni 2012, v začetku naslednjega leta 2013 pa bi lahko stekle tudi številne dejavnosti znotraj omenjenega projekta. Poleg sredstev za izvedbo projekta in obnovo palače so od ministrstva za kulturo pridobili tudi 230.000 evrov za resta-vratorsko-konzervatorska dela ter dodatnih 200.00 evrov za opremo. Obnova palače je začasno ustavljena, ker so v notranjosti odkrili nove freske, poslikave zidov in stropa LJUBLJANA - Danes bo znan datum ustanovne seje novega sklica DZ Predsednik Danilo Türk prepričan, da so volivci odločali racionalno Predsedstvo SD dalo mandat pogajalski skupini za nadaljevanje pogajanj za vstop v kolacijo, čeprav Pahor temu ni naklonjen LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Türk je prepričan, da izidi predčasnih parlamentarnih volitev izražajo pravo voljo ljudi, ki so odločali racionalno. Kot je napovedal včeraj, bo danes določil datum ustanovne seje novega sklica državnega zbora. Doslej datuma še ni mogel določiti, ker bo šele danes prejel poročilo o izidu volitev. Verjame pa, da bo ustanovna seja sredi prihodnjega tedna, tako da bo proces sestavljanja vlade lahko nemoteno tekel naprej. Tudi odločitve o kandidatu za mandatarja še ni sprejel, saj se mora v skladu z ustavo posvetovati še s parlamentarnimi strankami, pričakuje pa, da bo končna faza odločanja "precej neboleča". Nad izidom volitev je Türk presenečen, poudarja pa, da izraža pravo voljo ljudi, ki so se odločali racionalno. "Če se malo razmisli, gre za racionalen izid. Ljudje so spregovorili, volja je izražena in treba jo je upoštevati," dodaja. Glede pogovorov relativnega zmagovalca volitev Zorana Jankoviča z morebitnimi koalicijskimi partnerji pravi, da gre šele za prvi krog pogajanj, ki pa še ni zanesljivo vodilo za končni rezultat. V zvezi z veliko koalicijo pa meni, da gre za zanimivo možnost, ki pa nima "vseh potrebnih sogovornikov za to". Komentiral je tudi napoved predsednika SDS Janeza Janše, da bodo v Sloveniji znova predčasne volitve in dejal, da gre za Janševo čustveno reakcijo. O možnostih za vstop v vladno koalicijo pa so se včeraj pogovarjali tudi na predsedstvu Socialnih demokratov. Predsedstvo je podelilo mandat pogajalski skupini SD za nadaljevanje pogovorov in pogajanj za vstop v koalicijo. Na zasedanju so prebrali tudi pismo predsednika SD Boruta Pahorja, ki je še vedno v bol- nišnici, v pismu pa je zapisal, da vstopu v koalicijo z Jankovičem ni naklonjen, medtem ko je večinsko mnenje v stranki glede vstopa v koalicijo nekoliko drugačno. Po poročanju Kanala A, je v pismu Pahor še zapisal, da je misel o tem, "da določeni pogoji v koalicijski pogodbi ali povečano število ministrskih sedežev za našo stranko zagotavljajo želen vpliv velika naivnost in utvara". Kljub temu morajo, kot piše, Socialni demokrati storiti vse, da čim prej pride do imenovanja in dela nove vlade. To narekujejo domače in mednarodne okoliščine, meni Pahor. "Predsedniku republike je treba v pogovoru poudariti, da bomo omogočili delo nove vlade, ne glede na sodelovanje v koaliciji ali opoziciji," je zapisal. Pahor je o najverjetnejšemu mandatarju Zoranu Jankoviču zapisal, da ne gre samo za politični in neosebni značaj novega voditelja vlade, temveč za netransparenten in izjemno močan vpliv njegovih političnih svetovalcev. "Na ta odnos ne bomo imeli prav nobenega vpliva, je pa odločilen za prihodnje delo vlade," je poudaril in dodal, da sam osebno nekaj ve o moči tega vpliva. Dokončne odločitve glede vstopa SD v koalicijo predsedstvo ni sprejelo, je povedal podpredsednik ,SD Patrick Vlačič, ki na druga vprašanja ni odgovarjal. Je pa podpredsednik SD Miran Potrč v včerajšnjem pogovoru za STA tudi ocenil, da je Pa-horjevo predsedniško mesto v stranki precej odvisno od njegovega stališča glede sodelovanja SD v koaliciji. Če bi med večinskim mnenjem v stranki in med njegovim mnenjem prišlo do radikalnih razlik, ima to vpliv, je v pogovoru dejal Potrč. (STA) Jubilejni 60. Slovenski ples 6. januarja 2012 v Vrbi! CELOVEC - Slovenska prosvetna zveza v Celovcu prireja na začetku prihodnjega leta jubilejni 60. Slovenski ples. Največja vsakoletna družabna prireditev koroških Slovencev bo v petek, 6. januarja 2012 z začetkom ob 20. uri v Casineumu v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Za ples bosta igrala Big Band RTV Slovenija in ansambel Pegaz. Vstopnice stanejo v predpro-daji 13, na dan plesa v večerni blagajni pa 15 evrov. Za mladino in študente stane vstopnica 7 evrov. Rezervacije vstopnic in miz sprejemajo pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, telefon 0043/463/51430022 ali 0043/463/51430024 ali po elektronski pošti spz@slo.at. Sanader na prostosti po plačani varščini ZAGREB - Hrvaško vrhovno sodišče je včeraj zavrnilo pritožbe tožilstva in obrambe bivšega hrvaškega premiera Iva Sanaderja, kar pomeni, da bo bivši predsednik vlade čez nekaj dni na prostosti, je potrdil tiskovni predstavnik vrhovnega sodišča Dra-žen Tripalo. Sanaderja bodo izpustili iz pripora, ko bo plačal 12,4 milijona kun (1,8 milijona evrov) varščine. Ustavno sodišče je prejšnji teden odločilo, da morajo Sanaderja izpustiti iz zapora, in sicer ob najvišji varščini v zgodovini hrvaškega pravosodja. Znesek so zagotovili njegova družina in prijatelji, ko so zastavili hipoteko na svoje nepremičnine, predvsem hiše in stanovanja. Med drugimi je svojo hišo zastavil predsednik prejšnjega sklica hrvaškega sabora Luka Bebic. Potem ko bodo vpisali državo kot lastnico nepremičnin, bo Sanader na sodišču moral obljubiti, da ne bo več pobegnil, ter da se bo odzval na vsako povabilo sodišča. Postopek za vpis novih lastnikov bodo sprožili danes. Na zagrebškem sodišču pa se je včeraj s pričanjem enega bivših direktorjev v koroški banki Hypo Alpe Adria, Gunterja Striedingerja tudi nadaljevalo sojenju Sanaderju. Na vprašanje tožilke Tamare Laptoš je Strie-dinger potrdil, da je sestavljal beležke o srečanjih med predstavniki Hypo banke in Sanaderjem na hrvaškem zunanjem ministrstvu, tudi ko ni bil navzoč na srečanjih, na katerih so se pogovarjali o 20 milijonih evrov posojila hrvaški diplomaciji v letih 1994 in 1995. V eni od beležk je zapisal, da bodo Sanaderju izplačali petodstotno provizijo od zneska omenjenega posojila, ter da bo Hypo banka uživala prednostni položaj na hrvaškem trgu. Denar so izplačali v več obrokih, in sicer v gotovini, čeprav to ni bila običajna praksa, je še dejal Striedinger. Po njegovih besedah so bile provizije običajne, sicer pa so šle v breme stranke. SLOVENIJA - Po volilnem neuspehu strank LDS in Zares Kresalova nepreklicno odstopila, Golobiča ne bo več v vodstvu Zaresa LJUBLJANA - Katarina Kresal je nepreklicno odstopila z mesta predsednice LDS, je na socialnem omrežju Twitter sporočila omenjena stranka. Odstopil je tudi podpredsednik stranke Borut Cink. Da bo Kresalova odstopila, se je sicer namigovalo še pred včerajšnjo sejo sveta stranke. Vodja poslanske skupine Borut Sajovic pred sejo tega ni želel ne potrditi, ne zanikati. "V demokracijah obstajajo neka nenapisana pravila, kakšna so ravnanja po uspehih in tudi kakšna so ravnanja po porazih na volitvah," je na vprašanje, ali pričakuje nepreklicen odstop Kresalove, za STA še pred sejo dejal Sajovic. Tu po njegovem mnenju sicer ne gre za objektivno odgovornost, vendar so neka ravnanja s strani javnosti in članstva stranke pričakovana. Po odstopu Kresalove morajo v stranki sklicali volilni kongres, ki pa bo po besedah Sajovica lahko tudi programski. Neuspeh na volitvah je »odnesel« tudi predsednika stranke Zares Gregorja Golobiča, ki je pred včerajšnjim zasedanjem sveta stranke dejal, da na prihodnjem izbiranju vodstva ne bo kandi- Katarina Kresal arhiv diral za predsednika. V stranki po njegovih besedah pripravljajo temeljito poročilo, ki bo obravnavano v prvem tednu januarja. Takrat bo odgovor na vprašanje o njegovem odstopu dokončen, stranka pa bo volila novo vodstvo. Kot je povedal Golobič, je bil njegov odstop "v zadnjih letih velikokrat na dnevnem redu", stranka pa se je vselej odločila drugače. "Rezultat na predčasnih volitvah seveda to ponovno prinaša," je dodal in pojasnil, da danes tega ne bo na dnevnem redu seje. "To bo na dnevnem redu, ko bomo obravnavali celovito poročilo o stanju v stranki in ne samo o volilnem rezultatu, kar bo na vrsti v začetku januarja," je povedal. Golobič ob tem ni želel predvidevati, kdo bi ga lahko nasledil. V stranki Zares namreč vodstvo volijo vsi člani, konvencija pa se kvečjemu seznani z izidom glasovanja po pošti, v katerem so na anonimen način udeleženi vsi člani, ki imajo tudi možnost kandidirati, je pojasnil. Predvideva pa, da bo "svet stranke, ki je za to pristojen, v začetku januarja odprl postopke evidentiranja". Po njegovi oceni ne bodo potrebni dolgi roki, ker "ne bo šlo za neke presenetljive odločitve". (STA) KOROŠKA - Deželni proračun za leto 2012 Ljudska stranka bo podprla proračun, čeprav je razglasila konec koalicije s svobodnjaki CELOVEC - V koroškem deželnem zboru se je včeraj začela razprava o deželnem proračunu z leto 2012. De-želnozborski poslanci bodo na koncu glasovali o proračunu, ki predvideva nadaljnjo zadolžitev dežele v višini 143 milijonov evrov neto. Čeprav je ljudska stranka (OVP) po (še nepravnomočni) obsodbi namestnika deželnega glavarja Uweja Scheucha (FPK) zaradi korupcije večkrat napovedala, da je koalicije s svobodnjaki konec oz. da je le-ta zamrznjena, bo proračun le sprejet. Poslanci ljudske stranke so namreč napovedali da bodo proračun podprli, proti pa bodo glasovali socialdemokrati (SPO) in Zeleni, ki pa so v deželnem zboru v manjšini. Kakor je včeraj napovedal vodja poslanskega kluba socialdemokratske stranke Reinhart Rohr, njegova stranka proračun odklanja, ker koalicija varčuje neučinkovito in na napačnem mestu - večinoma na ramenih prebivalcev. Rohr je tudi kritiziral, da bodo občine v prihodnje imele manj finančnega manevr- skega prostora. Povsem zgrešeni pa so po besedah Rohra varčevalni ukrepi v proračunu na račun izobraževanja. Socialdemokrati so zato med razpravo predložili svoj proračun, s katerim bi si dežela lahko privarčevala vsaj 24 milijonov evrov. Velik zalogaj ob tem ponujajo sredstva, ki jih imajo na razpolago politiki in člani deželne vlade iz vrst FPK in OVP za promocijo, je poudaril socialdemokratski politik. Ostre kritike je bil deželni proračun deležen tudi s strani Zelenih, ki so predloženi načrt zavrnili, ker v njem ni opaziti »resnih prizadevanj za zmanjšanje zaskrbljujoče zadolžitve dežele«. In tudi koroška Delavska zbornica je kritizirala deželni finančni načrt za 2012. Po besedah njenega predsednika Gunt-herja Goacha je predloženi proračun ne-socialen, saj bi varčevalni ukrepi v višini več milijonov evrov prizadeli predvsem odvisne delavce. Skupna zadolžitev dežele pa bo prihodnje leto presegla 2,5 milijarde evrov in s tem dosegla nov negativni rekord. (I.L.) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 16. decembra 2011 3 PARITETNI ODBOR - Ni novih elementov, ki bi zanikali posebnost rezijanskega narečja •• V • V Vfš Rezija se naprej v zaščitnem zakonu za slovensko manjšino TRST - Rezija ostaja še naprej v zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Paritetni odbor za slovensko manjšino je včeraj namreč ugotovil, da ni novih elementov, ki bi zanikali obstoj rezijanskega narečja. Slednjega danes kot danes na državni ravni ščitita zaščitna zakona 482 (okvirni ukrepi za jezikovne manjšine) in zakon 38, ki neposredno zadeva Slovence. Zanimivo, da paritetni odbor ni zavrnil zahteve Občine Rezije za izločitev ozemlja iz zaščitnega zakona, temveč je - kot rečeno - ugotovil, da se od vključitve občine v zaščitni zakon ni ničesar spremenilo. Pravno gledano se je odbor s tem zaščitil pred morebitnimi prizivi in pritožbami, ki bi jih drugače formulirano stališče gotovo doživelo. Zapletena zgodba v dolini pod Kaninom Občinski svet v Reziji je že pred enim letom z večino glasov (ne soglasno) zahteval izločitev doline iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino. To je bil politično motiviran sklep, kateremu je šele leto kasneje sledila formalna zahteva Občine Rezije za izločitev iz zakona 38. Paritetni odbor je s pomočjo pravne službe deželne uprave ugotovil, da je bila vključitev Rezije v oba zaščitna zakona popolnoma legitimna in zakonita. Vključitev v zakon 482 je formalno potrdila Pokrajina Videm (sklep pokrajinske uprave z dne 26.4.2001), vključitev v zaščitni zakon pa je leta 2002 zahtevala in dosegla opozicija v občinskem svetu, kjer predstavlja tretjino skupščine. Da je vse potekalo v skladu z zakoni, je leta 2003 potrdil paritetni odbor, nato ministrski svet in nazadnje predsednik republike, ki je Rezijo z dekretom vključil v se- Paritetni odbor za slovensko manjšino je stališče o Reziji sprejel z veliko večino glasov kroma znam 32 narodno mešanih občin. Ni ne-zanemarljivo niti dejstvo, da je Občina Rezija v vseh teh letih zaprošala in prejemala od državne in deželne administracije finančne prispevke iz zakona 38, ki pripadajo slovenski narodnostni skupnosti. Končno je Rezija našla mesto tudi v deželnem odloku o t.i. vidni dvojezičnosti (podpisal ga je predsednik Renzo Tondo), kjer je izrecno omenjena lokalna govorica. Nobenih vsiljenih rešitev, temveč priložnosti Italijanska zakonodaja je na področju zaščite narodnih in jezikovnih manjšin izbrala načelo priložnosti in ne sistema od vrha vsiljenih rešitev oziroma obveznosti. Posamezni državljan lahko zaščitno zakonodajo svobodno izkoristi, lahko pa tudi ne. To velja za Rezijo, kot za preostalih 31 občin iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Paritetni odbor je ugotovil, da je slovenska manjšina z rezijanskim narečjem zgodovinsko in avtohtono navzoča v dolini pod Kaninom. Edini zakon, ki ščiti to govorico, je zaščitni zakon za slovensko manjšino. Rezijan-ščina predstavlja za vso deželno skupnost veliko jezikovno in kulturno obogatitev, kar priznavajo ne samo jezi- koslovci iz vsega sveta, temveč tudi domača občinska uprava. Morda je pri vsej tej zadevi Občina imela »zunanje zainteresirane« politične svetovalce, ki so iz tega vprašanja želeli narediti politično afero, kar jim je v določenem momentu tudi uspelo. Široko soglasje v paritetnem odboru Stališče o Reziji v zaščitnem zakonu je podprlo 14 članov paritetnega odbora, proti je glasoval edinole Adriano Ritossa, nekdanji deželni poslanec Nacionalnega zavezništva. Predsednik Bojan Brezigar je debato označil za tvorno in umirjeno, kar je v skladu s stališči, ki sta jih predsednik in odbor vseskozi zagovarjala v zvezi s tem problemom. Brezigar se je o tem nekajkrat neformalno pogovarjal z županom Rezije in občinskim odborom, na formalno avdicijo v Trst pa je prišel tudi župan Sergio Chinese, ki vodi desno-sredinsko usmerjeno občinsko upravo. Na včerajšnji seji paritetnega odbora so se nekateri člani vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi npr. občinski upravi Kopra ali Rovinja formalno zahtevali izločitev njunega ozemlja iz območja zaščite italijanske narodne skupnosti. In kaj bi se zgodilo, če bi to zahtevo v Rovinju vrh vsega še utemeljili z ugotovitvijo, da se tam ne govori pristno italijanščino, temveč neko krajevno različico istrsko-bene-škega narečja. Podjetje Terna naj spoštuje dvojezičnost Državno podjetje Terna, ki se ukvarja z dobavo, uvozom ter izvozom električne energije, ne spoštuje itali-jansko-slovenske dvojezičnosti pri svojem uradnem poslovanju na Krasu. Na to pomanjkljivost so paritetni odbor opozorili nekateri prebivalci devinsko-nabrežinske občine ter tržaškega Krasa. Gre za ljudi, ki so jim zaradi načrtovanega daljnovoda že razlastili zemljišča ali bodo to naredili v bližnji prihodnosti. Paritetni odbor je pooblastil predsednika Brezigarja, naj pismeno opozori vodstvo Terne na obveznosti, ki jih ima podjetje na narodno mešanem ozemlju tržaške pokrajine. S.T. center SNI A RT GORICA SnU «Mf iíisir 1 ODPRTO VSE NEDELJE DO BOŽIČA www.smartmoda.com 4 Sobota, 17. decembra 2011 GOSPODARSTVO TRST - Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Kras Teranum in rdeča kraška vina v mestnem središču Obiskovalci bodo lahko ves konec tedna pokušali in tudi nabavili kakovostna vina TRST - Teran in rdeča kraška vina bodo od danes do nedelje v ospredju v samem mestnem središču. V obnovljeni pasaži v palači Tergesteo na Borznem trgu bodo namreč danes popoldne uradno odprli peto prireditev Teranum in rdeča kraška vina, ki jo prirejajo proizvajalci Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin Kras. Obiskovalci bodo lahko do nedelje pokušali in tudi nabavili kakovostna vina najbolj cenjenih proizvajalcev vina s tržaškega, goriškega in slovenskega Krasa. Na prireditvi bo sodelovalo skupaj 21 kraških vinarjev z obeh strani meje (14 s tržaškega Krasa in 7 iz Slovenije), vsak obiskovalec pa bo lahko za pet evrov po-kusil tri različne vrste terana. Prireditev Teranum se bo začela v pasaži palače Tergesteo danes ob 12. uri z degustacijo, namenjeno prijavljenim novinarjem iz Italije in tujine. Uradno odprtje za vse pa bo ob 16. uri v okviru kulturnega programa, ki ga bodo izoblikovali »nem-ško-kriški« pisatelj Veit Heinichen, igralka Slovenskega stalnega gledališča Lara Komar in igralec popularne kabaretne skupine Pupkin Kabarett Alessandro Mizzi. Vsak bo v svojem jeziku bral odlomke o Krasu, vinu in Trstu. Stojnice bodo odprte danes od 17. do 22. ure, jutri od 11. do 22. ure, v nedeljo pa od 11. do 20. ure. Vsak dan bo poleg terana na voljo tudi prodaja in pokušnja kraškega pršuta, sira in meda. Prireditev so podprli Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina in Občina Trst, Trgovinska zbornica, Zadružna kraška banka, Ad formandum in podjetje Acqua Dolomia. Prireditev Teranum in rdeča kraška vina so predstavili pred kratkim na Tržaški trgovinski zbornici kroma POSLOVNA POBUDA - Za podjetnike iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije Sinergia+ si utira pot Vzpostavitev mesta za srečevanje podjetnikov in investitorjev, z informacijami o možnostih poslovanja, pomočjo pri odpiranju podjetjih in iskanju partnerjev SEŽANA - V Sežani nastaja nova poslovna pobuda, v kateri sodelujejo podjetniki in gospodarske ustanove iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Cilj pobude je vzpostaviti mesto srečevanja podjetnikov in investitorjev, mesto, kjer bodo na voljo informacije o možnostih poslovanja, o tržno zanimivih programih ter pomoč pri odpiranju podjetji in iskanju poslovnih partnerjev. »Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je bil večji interes podjetnikov iz Italije za vstop na slovenski trg, v zadnjem času - verjetno je temu botrovala tudi gospodarska kriza - pa se trend obrača,« je povedala članica iniciativnega odbora in odvetnica v Sežani Majda Škrlj. Ime pobude je Sinergia+, predvidene smeri delovanja pa naj bi bile pravna in poslovna pomoč gospodarskim subjektom doma in pri prodoru na tuje trge, investicijsko projektna točka za nepremičninske in poslovne projekte, promocija turizma, pridelava lokalne hrane in okolj-skih projektov, širitev pobude v notranjost Slovenije, na Hrvaško, Avstrijo in morda Andrej Šik še kam. Organizacijsko obliko naj bi določili v teh dneh, do srede januarja odprli spletno stran, do konca februarja pa opravili še ustanovni zbor. »Gotovo, da potreba po celoviti rešitvi za podjetja, ki se odpravljajo na drugi stran meje, je,« je pobudo ocenil direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. »Podjetniki se morajo ukvarjati s svojim delom, ne s tem, ali so pravilno interpretirali zakonodajo sosednje države ali ne, včasih je to težko tudi za lastno. Administrativno svetovanje, pravno svetovanje, pomoč pri iskanju financ, poslovnih partnerjev in še kaj na enem mestu, bi za posamezna podjetja pomenilo, da se lahko brez težav in strahu premikajo iz ene države v drugo.« Kar zadeva pridobivanje denarja iz evropskih virov, ima pobuda po prepričanju Šika vse možnosti, da si pri ustanovitvi in zagonu pomaga s tovrstnim virom financiranja. Znano je, da v Sežani skozi podjetniški Inkubator pomagajo posameznikom odpreti in razvijati dejavnost. V zadnjih letih pa je Inkubator odprt predvsem za inovativne podjetnike in visoko izobražene strokovnjake. »Tega je zagotovo še premalo. Vendar v Sežani ne pričakujem, da bo to postalo množično,« je povedal direktor Stojan Gorup. »Se pa dogaja, da se posamezni inovativni podjetniki povezujejo z univerzami. Tako smo nedolgo tega vzpostavili sodelovanje strokovnjaka, ki dela v našem Inkubatorju, z ljubljansko elektrotehniško fakulteto. Gre za domačina Tomaža Korošca, ki je doktor znanosti s področja elektrotehnike. Drugi primer pa je primer italijanskega podjetnika, ki je imel doslej dejavnost v Dolini, potem se je preselil v Sežano. Ker je poročen s Slovenko, ni težav v komunikaciji.« Kot smo že pisali, pa v Sežani snujejo tudi ekološko poslovno cono. Po besedah Gorupa je v delu tehnična študija izvedljivosti. »Gre za cono, koncept zanjo so si izmislili Danci, v kateri se povezuje ekonomske, okoljske in socialne koristi. V taki coni se lahko proizvaja tako imenovane zelene proizvode in storitve, lahko je cona namenjena proizvodnji fotovoltaike in drugih alternativnih virov energije, lahko pa gre za cono, ki se povezuje z okoljem, v katerega je umeščena, v smislu sociale, izobraževanja ali ozaveščanja.« Cona bi lahko zaživela že v petih letih, bi pa za to rabila podporo lokalne skupnosti in seveda denar. Cona nastaja po modelu podobne cone iz mesta Prato v Toskani, zamisel o tovrstnih conah pa se je rodila na Danskem. In prodrla tudi v svet. Irena Cunja TURIZEM - Pomanjkanje snega odmika začetek smučarske sezone v Furlaniji-Julijski krajini Za božič odprta vsa središča Predsednik Promotura Mazzolini kljub temu optimistično gleda naprej - Konec tedna končno sneg in nižje temperature Tudi po višarski strmini se bodo smučarji lahko spustili šele za božične praznike arhiv VIDEM - Smučarska sezona v Furlaniji-Julijski krajini se bo začela 24. decembra, ko bodo po zagotovilih predsednika družbe Promotur Stefana Mazzolinija odprli vse smučarske centre v deželi. Neugodne vremenske razmere z visokimi temperaturami in brez snežnih padavin so preprečile bolj zgoden začetek sezone. Končno naj bi narava poskrbela tudi za snežne padavine, istočasno pa naj bi precej padle tudi temperature, kar bo omogočilo tudi pripravo umetnega snega. Pri Promoturju so razmišljali o možnosti, da bi ta vikend odprli vsaj smučišča na Žlebeh, kjer je na območju Prevala dovolj snega. Ker pa so napovedane tudi obilne nove snežne padavine, iz varnostnih razlogov smučišč ne bodo odprli pred božičnimi prazniki. »Nimamo dovolj časa, da bi sprožili plazove. Zato ostajajo proge zaprte, saj je za nas varnost smučarjev na prvem mestu,« je še dejal Mazzolini. Predsednik Promoturja napoveduje čudovit božič na smučeh, glede celotne smučarske sezone pa poudarja, da bo trajala do 9. aprila 2012, tako da bodo ljubitelji smučanja nadoknadili izgubljene decembrske dni. Še nekoliko dlje pa bodo smučarske naprave delovale na Žlebeh, kjer bo smuka ob vikendih možna vse do 1. maja 2012. Povejmo še, da je smučišče na Žlebeh (Nevejsko sedlo) povezano s smučišči na Kaninu na slovenski strani, kjer začetek sezone napovedujejo že za nedeljo, če bodo vremenske razmere to dopuščale. Mazzolini je še enkrat opozoril na popuste, ki jih imajo univerzitetni študenti (italijanski in tudi iz vseh drugih držav EU) na smučiščih v FJK pri nakupu smučarskih vozovnic. EVRO 1.3019$ +0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. decembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 15.12. 14.12. ameriški dolar 1,3019 1,2993 japonski jen 101,30 101,44 kitajski juan 8,2587 8,2659 ruski rubel 41,4665 41,3100 indijska rupija 69,7000 70,0780 danska krona 7,4322 7,4326 britanski funt 0,83935 0,83900 švedska krona 9,0708 9,0852 norveška krona 7,7675 7,7660 češka krona 25,534 25,649 švicarski frank 1,2261 1,2317 madžarski forint 302,25 304,65 poljski zlot 4,5350 4,5607 kanadski dolar 1,34805 1,3475 avstralski dolar 1,3103 1,3023 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3408 4,3450 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6973 0,6973 braziljski real 2,4226 2,4275 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4455 2,4467 hrvaška kuna 7,5085 7,5030 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 15. decembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,27830 0,54625 0,77050 0,03167 0,05167 0,09750 1,146 1,426 1,673 ■ ZLATO (999,99 %%) za kg 38.761,36 € -175,36 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 15. decembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 3,89 - KRKA 50,11 +0,22 MERCATOR 7,30 153,00 -2,67 -1,29 TELEKOM SLOVENIJE 64,60 -0,26 -0,62 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 15,25 AERODROM LJUBLJANA 10,20 DELO PRODAJA 21,00 +0,49 ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,01 +2,72 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,20 3,45 -1,43 KOMPAS MTS 2,50 6,00 PIVOVARNA LAŠKO 11,11 -- PROBANKA 5,22 9,89 -- SAVA 250,00 15,02 -0,53 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 92,00 11,11 -1,24 MILANSKI BORZNI TRG 15. decembra 2011 FTSE MIB: +1,50 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 0,70 72,9 +3,87 BANCO POPOLARE 0,94 +0,97 +4,37 BCA POP MILANO 0,25 0,29 +5,41 +5,45 ENEL 0,76 2,99 +1,91 FIAT 3,52 +0,71 -0,68 GENERALI 2,67 11,19 -0,36 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,25 +5,11 LUXOTT1CA 20,66 +3,71 +0,58 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,39 -2,29 +1,57 PIRELLI e C 6,58 -1,14 -0,23 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,87 31,07 +2,49 +0,62 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,24 4,27 +1,12 +1,47 TENARIS TERNA 0,81 13,28 +0,99 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,52 0,03 -0,08 -0,28 UNICREDIT 2,92 0,71 +2,60 +2,43 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 94,23 $ -0,76 IZBRANI BORZNI INDEKSI 15. decembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 581,82 -0,97 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.736,27 -0,22 FIRS, Banjaluka 1.731,86 +0,14 -0,36 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.012,49 -0,25 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.906,80 2.234,81 +0,70 +0,06 S&P 500, New York 1.219,41 +0,63 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.139,04 5.730,62 5.400,85 -1,75 +0,98 +0,63 CAC 40, Pariz 2.998,73 +0,76 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.770,50 857,1 2.224,89 +0,81 +0,39 +0,86 Nikkei, Tokio 8.337,37 -1,66 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.315,27 18.026,84 2.180,90 -0,62 -1,78 -2,14 Sensex, Mubaj 15.836,47 -0,28 / ITALIJA Petek, 16. decembra 2011 5 GOSPODARSKA KRIZA - Napovedi študijskega centra Confindustrie Italija še vsaj pol leta v primežu gospodarske recesije BDP naj bi do pomladi padel za 2,1 odstotka - Brezposelnost bo rasla, zlasti za mlade MILAN - Italiji se v letu 2012 pišejo težki časi. Recesija, ki se je začela poleti, se bo nadaljevala vsaj do prihodnjega poletja. Bruto državni proizvod bo še naprej padal za pol odstotka na trimesečje in bo do pomladi beležil 2,1-odstotni padec v primerjavi z letom prej. Posledica bo izguba dodatnih 219 tisoč delovnih mest, s čemer bomo od začetka krize leta 2008 skupno izgubili skoraj milijon zaposlenih. To so napovedi študijskega centra Confindustrie, ki naznanja, da bo nad evroobmočje legla zima recesije. Na Italijo je zima že pritisnila in bo hujša kot drugod. Direktor študijskega centra Luca Paolazzi nespodbudno razlaga, da napovedi slonijo na optimistični predpostavki, da bo usklajeno ukrepanje držav in mednarodnih in-štitucij uspešno premostilo krizo suverenih dolgov in da bo zato donos desetletnih BTP do pomladi padel pod 5-odstotkov. Confindustria sicer pozitivno ocenjuje vladni varčevalni odlok. »Res je preveč naravnan na pridobivanje novih prihodkov in bo zato imel recesivne učinke, vendar brez teh ukrepov bi nam šlo še slabše,« trdi Paolazzi. Po izračunih naj bi v letu 2012 novi prihodki predstavljali kar 88,6 odstotka celotnega varčevalnega paketa, v naslednjih dveh letih pa 67,6 oziroma 56,5 odstotka. S tem se bo že itak visok davčni pritisk občutno povečal in dosegel čez dve leti 45,5 odstotka BDP-ja. »Če pa iz slednjega izločimo delež podtalnega gospodarstva, potem bo realna stopnja davčnega pritiska krepko presegla 54 odstotkov,« ocenjuje direktor študijskega centra. Confindustria zato meni, da so ob varčevalnih ukrepih potrebne še korenite reforme trga dela, socialnih blažilcev, infrastruktur, stroškov politike, birokracije, civilnega sodstva, izobraževanja in poklicnega usposabljanja, raziskovanja ter boj proti davčnemu utajevanju, ki naj gre vzporedno z nižanjem davkov na proizvodne dejavnosti. Predsednica Emma Marcegaglia je k temu dodala razočaranje zaradi zastoja liberalizacij, ko je vlada pri sprejemanju varčevalnega odloka neslavno klonila lobijema taksistov in lekarnarjev. Minister za gospodarski razvoj Cor-rado Passera ji je zagotovil, da vlada ne odstopa od plana liberalizacij in verjame, da bo premostila zastoje. Passera je tudi priznal, da »je stanje danes slabše, kot smo pričakovali« in da številke prikazujejo stvarnost, ki si je ne smemo več prikrivati: »Smo v recesiji, četudi ne po naši krivdi«. Če bo šlo vse po sreči, če bodo Mon-tijevi ukrepi učinkoviti in če bo Evropa sposobna rešiti dolžniško krizo, bo Italija spet začela rahlo rasti v drugi polovici prihodnjega leta. BDP bo kljub temu ob koncu leta 2012 beležil 1,6-odstotno nazadovanje, leto kasneje pa naj bi zrasel za 0,6 odstotka. Kljub temu bo takrat za 5,7 odstotka nižji kot pred začetkom krize leta 2008. Posledice na zaposlovanje bodo težke. Vračanje na delo iz dopolnilne blagajne se bo upočasnilo, več bo odpustov, brezposelnost bo prihodnje leto presegla 9 odstotkov. Izguba delovnih mest bo prizadela predvsem mlade v starostnem pasu 15-24 let, kjer naj bi izgubili skoraj četrtino vseh zaposlenih. Vse to, svari Confindustria, če se evro reši. Zlom evra bi namreč odprl pot naravnost katastrofalnim scenarijem. Štiri največje države evroobmočja bi po simulacijah beležile padec BDP-ja med 25 in 50 odstotki, v vsaki od njih bi izgubili med 6 in 9 milijoni delovnih mest, javni dolg pa bi v vseh državah, vključno z Nemčijo, zrasel na raven takojšnje nesolventnosti. Vesti s finančnih trgov, ki so sprva bile zelo zaskrbljujoče, saj je razlika v donosnosti 10-letnih BTP v primerjavi z nemškimi bundi spet dosegla mejo 500 točk, so se včeraj popoldne nekoliko izboljšale saj je zloglasni spread nazadoval na 460 točk. VARČEVALNI ODLOK - Vlada včeraj zahtevala zaupnico Nocoj odobritev paketa Ligaši spet razgrajali - Javni dolg oktobra zrasel na 1909 milijard - Inflacija rahlo nižja RIM - Minister za odnose s parlamentom Pietro Giarda je včeraj malo pred poldnevom v poslanski zbornici v imenu vlade potrditev 30 milijard evrov vrednega varčevalnega paketa vezal na zaupnico. Po pravilniku mora od takrat preteči vsaj 24 ur do glasovanja, ki naj bi bilo danes okrog 19.30. Poslanci bodo glasovali o paketu, kakršen je izšel iz komisij za proračun in finance, kjer je vlada predložila še zadnje popravke, saj zaupnica preprečuje nadaljnje spreminjanje vsebine. Za odlok naj bi glasovali poslanci Ljudstva svobode, Demokratske stranke in sredinskega pola, proti pa Severna liga in Italija vrednot. V obeh največjih strankah sicer niso navdušeni nad vsebino, a bodo odlok kljub temu podprli. Berlusconi je včeraj dejal, da ima številne pomisleke, Bersanija pa je zmotilo predvsem to, da je Monti stopil korak nazaj pri liberalizaciji zaščitenih gospodarskih sektorjev. Iz načrtovane liberalizacije je namreč izvzel taksiste in le- Minister Pietro Giarda ansa karne, ki bi po prvotnih načrtih dobile konkurenco pri prodaji zdravil na recept, ki jih morajo kupci plačati sami. Včerajšnjo razpravo v poslanski zbornici so znova zaznamovali poskusi obstrukcije in izgredi Severne lige. Ko je vlada napovedala glasovanje o zaupnici, so poslanci Lige začeli vzklikati, da je to sramota, in mahati s plakati proti uvajanju novih davkov in pokojninski reformi. Predsednik zbornice Gianfranco Fini je dva poslanca Severne lige zaradi razgrajanja in žaljivk dal odstraniti iz dvorane. Pri tem je prišlo do prerivanja z nekaterimi poslanci Fli, med katerimi je izstopal Tržačan Roberto Menia, ki naj bi po obtožbah ligašev enega med njimi celo prijel za vrat. Premier Monti je ravnodušno komentiral, da »ni naloga vlade, da ocenjuje obnašanje parlamentarcev«. Predsednik vlade je podčrtal nujnost ukrepov. Cilj varčevalnega paketa je doseči uravnotežen proračun do leta 2013 in prepričati finančne trge v stabilnost javnih financ. Priznal je, da je vlada doslej posegla po novih prihodkih, zagotovil pa je, da »bodo kmalu sledili tudi ukrepi za razvoj začenši s trgom dela in socialnimi blažilci«. Banka Italije pa je včeraj sporočila, da se je javni dolg v oktobru povečal še za 26 milijard in dosegel 1909 milijard evrov, le dve manj o julijskega absolutnega rekorda. Zavod Istat pa je javil upočasnitev inflacije: cene so novembra padle za 0,1 odstotka, letna inflacija pa z oktobrskih 3,4 na 3,3 odstotka. Mentana umaknil odstop z vodstva tv dnevnika La 7 RIM - Enrico Mentana ostaja na čelu televizijskega dnevnika mreže La 7. Z odstopom je zagrozil, potem ko se je v sredo razširila novica, da je sindikalni odbor njegove redakcije vložil tožbo zoper njega zaradi protisindikalnega ravnanja, ker ni objavil nekega sporočila novinarskega sindikata FNSI. Toda sindikalna skupščina redakcije je v sredo v poznih večernih urah objavila, da je »kategorično« proti vložitvi tožbe, tako da je Men-tana naposled preklical odstopno izjavo. Prizivno sodišče: Ni dokazov proti Amandi in Raffaeleju PERUGIA - Prizivno sodišče je včeraj objavilo utemeljitev razsodbe, s katero je 3. decembra oprostilo Američanko Amando Knox in Raffaeleja Sol-lecita, češ da nista odgovorna za umor britanske študentke Meredith Kercher 2. novembra 2007 v Perugii. »Dokazi, na katerih je prvostopensko sodišče oprlo obsodbo, materialno ne obstajajo,« so zapisali prizivni sodniki v 144 strani dolgem dokumentu. Prizivno sodišče se je dotaknilo tudi obsodbe državljana Slonokoščene obale Rudija Guedeja na 16 let zapora, češ da je »sodeloval« pri umoru Kercher-jeve. Prizivni sodniki menijo, da bi Guede lahko zločin zagrešil tudi sam, sicer pa bi bilo čudno, da bi bila pri njem soudeležena Amanda Knox in Raffaele Sollecito, ko pa sta se vselej neoporečno obnašala in - kolikor je znano - Guedeja nista poznala. Delničarji Unicredita potrdili 7,5 milijarde dokapitalizacije MILAN - Delničarji banke Unicredit so na izredni skupščini potrdili dokapita-lizacijo banke v višini 7,5 milijarde evrov. Z dokapitalizacijo bo banka po besedah glavnega izvršnega direktorja Federica Ghizzonija zadostila in celo presegla kapitalske zahteve Evropske bančne agencije (Eba). Ker pri dokapi-talizaciji ne bodo sodelovali vsi obstoječi delničarji, Ghizzoni napoveduje, da bi utegnili v lastništvo banke vstopiti novi delničarji. Libijska centralna banka, ki je lastnica 4,9 odstotka Unicre-dita, bo svoj delež dokapitalizirala za 375 milijonov evrov sredstev. Stavka v javnih prevozih RIM - V Italiji danes poteka 24-urna stavka javnih prevoznikov. Čez dan stavkajo na mestnih linijah avtobusov, vlakov in tramvajev. Železničarji so 24-urno stavko začeli že sinoči ob 21. uri in bo trajala do iste ure nocoj. Zaposleni v javnem prometu zahtevajo obnovitev kolektivne pogodbe, hkrati pa protestirajo proti krčenju sredstev za javni promet, ki ga je z varčevalnimi paketi začrtala že vlada Silvia Berlusconija. ZUNANJA POLITIKA - Džalil na obisku v Rimu Italija in Libija ponovno vzpostavili pakt o prijateljstvu RIM - Italijanski premier Mario Monti se je včeraj v Rimu srečal s predsednikom libijskega prehodnega sveta Mustafo Abdulom Džalilom. Monti je napovedal, da bosta Italija in Libija ponovno vzpostavili pakt o prijateljstvu med državama, ki ga je leta 2008 sklenil Montijev predhodnik Silvio Berlusconi in so ga zamrznili v času državljanske vojne v Libiji. Predsednik italijanske vlade je tudi napovedal, da bo Italija odmrznila 600 milijonov evrov iz Libije, ki so jih prav tako zamrznili med vojno v Libiji. Pakt o prijateljstvu med drugim predvideva naročila za italijanska podjetja v vrednosti več milijard evrov v zameno za pet milijard, ki naj bi jih Italija plačala v 25 letih kot kompenzacijo za svojo kolonialno vladavino. Pakt predvideva tudi gradnjo 1700 kilometrov dolge avtoceste ob libijski obali ter dovoljuje Italiji vrnitev migrantov, ki pridejo na italijansko ozemlje iz Libije. Džalil je včeraj v italijanski prestolnici izpostavil tesne stike med državama in italijanskim energetskim koncernom Eni. Prav s pomočjo slednjega so v Libiji ponovno vzpostavili že 70 odstotkov proizvodnje nafte. Monti je tudi pohvali mirovni proces v Libiji. »Libijski narod je končno uresničil svoje sanje o demokraciji in svobodi, ki so od vsega začetka navdihovale njegov boj,« je še dejal italijanski premier, ki je obljubil, da bo Italija sodelovala pri obnovi Libije. Napovedal je tudi, da bo januarja obiskal Tripoli. Nekdanja kolonialna sila Italija je bila vse do začetka državljanske vojne februarja letos ena najbolj tesnih in trgovsko pomembnih partneric libijskega režima Moamerja Gadafija. Ga-dafi je bil Berlusconijev osebni prijatelj in italijanski premier ga je kot častnega gosta sprejel v Rimu. Kljub temu je Italija sprejela odločitev o sodelovanju v Natovi operaciji v Libiji. Italija je bila tudi ena prvih držav, ki so libijski prehodni svet priznale kot legitimno libijsko oblast. Mustafo Abdula Džalila je sprejel tudi predsednik Napolitano TERORIZEM - Nov primer Policija prestregla pisemsko bombo na naslovu Equitalie RIM - Policija je sporočila, da je včeraj prestregla novo pisemsko bombo, ki je prispela na naslov podjetja za izterjavo dolgov Equitalia v Rimu. Uradnik je opazil, da ovojnica izgublja »temen prah« ter sprožil alarm. Policisti so pri pregledu sumljivega prahu potrdili, da gre za eksploziv. »Strokovnjake za eksploziv so davi poklicali, potem ko je v urad Equitalie prispela sumljiva pošiljka,« je povedal tiskovni predstavnik policije. V podružnico Equitalie je že minuli petek prispela pisemska bomba, ki je eksplodirala v rokah direktorja podružnice Marca Cuccagne in mu pri tem poškodovala roko. A to se je zgodilo na sedežu Equitalie v Ul. Andrea Millevoi, medtem ko je včerajšnja pošiljka prispela na naslov Equitalie v Ul. Lungotevere Flaminio. Odgovornost za napad izpred tedna dni je prevzela skrajna levičarska italijanska skupina Neformalna federacija anarhije (FAI), ki naj bi pred tem poslala pisemsko bombo tudi direktorju nemške Deutsche Bank Josefu Ackermannu. Slednjo so v poštni službi banke pravočasno odkrili. Pred dnevi je tudi na grško veleposlaništvo v Parizu prispelo pismo iz Italije, v katerem je bila eksplozivna naprava. Francoska policija je pisemsko bombo uspešno deaktivirala. Kdo je bombo poslal, zaenkrat ni znano. 6 1 6 Petek, 6. decembra 2011 BHHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu PRAPROT - Medtem ko se je gašenje hleva nadaljevalo ves dan Požar na Zidaričevi kmetiji: Gasilci gasili tleče bale sena in preverjali stabilnost strehe - Pomoč drugih kmetov Dan po silovitem požaru, ki je opustošil del hleva, se je življenje na kmetiji Daria Zidariča včeraj utirilo v (skoraj) navadne tirnice. Krave so oddale mleko, ki se je izteklo v veliki jekleni kotel v sirarni, kjer sta ga Dario Zidarič in žena Sandra že v dopoldanskih urah predelala v sveži sir. Praprot je bil vlažen, ovit v meglo. Od časa do časa se je ulilo. Dež je »pomagal« gasilcem pri gašenju tlečih bal, ki so jih s kopačem prepeljali izpod požga-ne lope na prosto. Gašenje se je nadaljevalo ves dan, do večera. Gasilci so s štirimi brizgalkami zalivali bale sena v seniku, da ne bi iz njih spet zagorelo. Območje je bilo dušljivo zadimljeno. Iz hleva se je ves dan kadilo. Specialist se je s plinsko masko na obrazu povzpel na streho delavnice pod lopo, da bi preveril vzdržljivost notranjega zidu, tistega, ob katerem so bile postrojene bale sena. Malo pred poldnem so iz Vidma pripeljali velik gasilski kopač, da je s svojo dolgo kovinsko šapo lahko varno odstranil ruševine strehe na severni strani hleva. Dan prej je Franc Fabec iz Mavhinj pripeljal svojega kopača za odstranjevanje ruševin, a bil je premajhen, da bi vse delo opravili brez tveganja, saj je streha hleva poškodovana in gasilci se bojijo, da se v trenutku zruši. Včeraj je bil kopač nameščen ob avtomatu za molžnjo krav. Desno: gasilci so včeraj cel dan nadaljevali z gašenjem bal sena v Zidaričevem hlevu; levo spodaj Dario Zidarič (levo) in predstavnik Kmečke zveze Edi Bukavec, v ozadju Zidaričeva žena Sandra med delom v sirarni; desno spodaj krava v avtomatu za molžnjo foto marjan kemperle S svojo kovinsko strukturo naj bi kravam in kmetiji prepotrebno napravo ubranil pred morebitnimi neprijetnostmi z vrha. Zidaričevo kmetijo so tudi včeraj obiskali številni kmetje. Terčono- vi iz Cerovelj so ponudili pomoč, An-tonič, vedno iz Cerovelj, je pripeljal krmilni voz za pripravo krme. Nadomestil je Zidaričevega, ki ga je požar hudo poškodoval. Predstavnik Kmečke zveze Edi Bukavec je Zidariču sporočil, da se je organizacija aktivirala pri krajevnih upravah in ustanovah, da bi slednje posredovale potrebno pomoč. Podobno je storil tudi zgoniški župan Mirko Sardoč. Kmetija je potrebna pomoči. Hlev je bil sicer zavarovan, vprašljivo pa je, kdaj bo zavarovalnica poravnala škodo. Potrebni bodo meseci, krave pa ne morejo čakati na iztek dolgih birokratskih časov. Nakrmiti jih je treba vsak dan. Osemdeset glav živine požre dnevno dve do tri bale sena, kakih deset kvintalov. Zi-darič si je s košnjo travnikov in pašnikov od Zgonika in Gabrovca do Prečnika in čez mejo od Gorjanskega do Škrbine pripravil zadostno zalogo za poldrugo leto krme. Do junija ne bo mogel sedaj kositi, bale sena bo prisiljen kupiti. Vsaka bala stane po 50 evrov. V ognjeni noči jih je bilo uničenih 600. Račun je preprost: k balam bo treba prišteti strošek za obnovo strehe, nakup zgorelih kme- tijskih strojev in naprav, obnovo električne napeljave. Požar - ki ni bil podtaknjen, kot so včeraj ponovili gasilci - je povzročil za več sto tisoč evrov škode. M.K. SOLIDARNOST Dario Zidarič in njegovi prijatelji Prijatelja spoznaš v nesreči, modruje pregovor. V hudi uri, ki je v torek prizadela njegovo družino, je Dario Zidarič spoznal, da ima veliko prijateljev. Praprovci so mu takoj priskočili na pomoč: celo noč so pomagali pri gašenju ognja. Nekateri so vodili gasilce po Krasu do vodnih priključkov za tankanje to-vornjakov-brizgalk. Poskrbeli so celo za pravšnji priključek, ker so imeli gasilci napačnega. Ko se je zdanilo in je bil ogenj obvladan, so zavihali rokave, da bi delo na kmetiji spet čim prej steklo. Pomagali so vzpostaviti električno napeljavo, da je lahko avtomat za molžnjo krav že v prvih popoldanskih urah zabrnel. Nekateri kmetje-kolegi so prispevali svoje stroje za prekladanje tlečih bal sena s pogorišča na prosto. Lenart Vidali je iz Bazovice pripeljal svoje bale sena, da ne bi krave gladovale. Pomoč je prispela s kmetij v Cerovljah, v Mav-hinjah in iz drugih krajev na Krasu. Tudi včeraj se je solidarnostna akcija nadaljevala. Dario Zidarič je bil ob takih izrazih prijateljske pomoči vidno ganjen. Njegova žena Sandra tudi. Kako pa ne bi bila, ko ji je gospa iz Šempolajaponudila pomoč za pranje in likanje (!), da bi jo v teh težkih dneh razbremenila običajnega gospodinjskega dela. Druga gospa ji je že napovedala, da »bo kupila več sira« in tako konkretno pomagala kmetijski dejavnosti. V zadnjih desetletjih na Krasu ni bilo zaslediti take solidarnostne akcije. V času, ko elektronski »prijatelji« izkazujejo svojo pozornost do drugih kvečjemu z anonimnim »všeč mi je«, smo bili v Praprotu priča pomoči z dušo, telesom, znojem in srcem. Pa še nekaj se je v Praprotu v teh dveh dneh zgodilo. Na glavo je bil postavljen znan, tipično slovenski pregovor. Odslej se bo na tem koščku kraške zemlje glasil takole: naj sosedu krava ne crkne! M.K. KATINARA - Razveseljive novice iz bolnišnice Sonia okreva Dober teden dni po nesreči v centru Avalon se poškodovana pogovarja z znanci in osebjem Sonia Pugnetti, uslužbenka centra Avalon pri Briščikih, ki se je 7. decembra zvečer hudo poškodovala v eksploziji, ni več v farmakološki komi. Reševalka in inštruktorica plavanja je bila včeraj budna in se je pogovarja z osebjem ka-tinarske bolnišnice, sorodniki ter prijatelji. Razveseljivo novico je včeraj potrdila direktorica centra Avalon Federica Monfe. »Sonia je še na oddelku za intenzivno nego, stanje pa se je zelo izboljšalo. Mirno klepeta in dihalne naprave so odklopili. Pot bo še dolga, a smo vsi zadovoljni,« je povedala. 37-letna Sonia Pugnetti, ki s svojo družino stanuje v Nabrežini, je imela na večer nesreče v centru za dobro počutje neverjetno smolo. Ko je že dalj časa zaudarjalo po kloru, je stopila iz bazena na dvorišče in se približala vratom tehnične sobe, v kateri sta bila zabojnika s kemičnima sestavinama za čiščenje in dezinfekcijo bazenske vode. Nenadoma je v zaklenjeni sobi počilo, vrata pa so nesrečno Sonio zadela naravnost v nogi. Pod kolenom ji je eno nogo skoraj docela odtrgalo, drugo pa močno poškodovalo, poleg tega pa ji je pekoča para močno opekla mišice. Izgubila je veliko krvi in vdihala več- jo količino klora. Sledili so takojšnja pomoč sodelavcev in gostov centra (lažje sta se zastrupila tudi njena prva dva reševalca, nakar sta priskočila dva zdravnika), poseg službe 118 in intenzivna nega v bolnišnici na Katinari. V petek so Sonio podvrgli šestur-nemu, zapletenemu kirurškemu posegu, ki sta ga na obeh nogah izvedli ekipi oddelka plastične kirurgije pod vodstvom prof. Zorana Ar-neža. Vse to je pripomoglo k temu, da pacientka devet dni po nesreči ni več v smrtni nevarnosti in ima konkretne možnosti, da bo spet hodila, morda celo plavala. Za slednje napovedi je še prezgodaj, potrdil jih bo le čas. (af) PREISKAVA - Porušeni oder zaenkrat še nedotaknjen V tržaški športni palači bodo imeli tehniki zahtevno nalogo Prizorišče odpadlega Jovanottijevega koncerta v tržaški športni palači še ni varno. Tako ocenjujejo gasilci, glavni tožilec Michele Dalla Costa pa je potrdil, da trenutno še nihče nima vstopa v zaseženo območje (na sliki Kroma). Tožilstvo bo v prihodnjih dneh imenovalo izvedence, ki bodo spremljali odstranjevanje železja in električnih naprav. Tehniki bodo opazovali vsak posamičen del odra, ki se je v ponedeljek ob 14. uri sesul in pokopal delavce. Odstranjevanje ne sme ovirati preiskovalnega dela in zato se bodo tega lotili z največjo previdnostjo. Dalla Costa je še dejal, da imenovati prave izvedence ni lahko, ker se bodo te osebe znašle pred zelo zahtevno nalogo. Upoštevati bodo morale več različnih aspektov in ugotoviti, v kakšnem zaporedju so delavci raznih podjetij sestavili kose velikega odra in njegovega ogrodja. Preiskovalci medtem pregledujejo dovoljenja in druge dokumente vseh vpletenih podjetij. Postavitev koncertnega odra po zakonu ni gradbišče, zaradi česar tudi ni lika, ki bi bil uradno odgovoren za varnost. Družina, prijatelji in sodelavci žalujejo za dvajsetletnim Francescom Pinno. V sredo zvečer je bila na vrsti skupna molitev, Francescovi družini pa bi lahko v prihodnje namenili izkupiček koncerta (ali pa denar, ki ga bodo povrnili za vstopnice). Med številnimi osebami, ki so se oglasile v teh dneh, je tudi pevec Vasco Rossi. Na Facebooku je napisal, da »Jack pozdravlja Francesca brez pretiranega hrupa« (Jack je eden izmed Vascovih psevdonimov). Povsem drugo smer pa je ubral ultrakatoliški, v tem primeru skrajno neokusni rimski blog Pontifex. Nesreča je imela po mnenju komentatorja Bruna Volpe-ja tudi »pozitivno plat«, češ da je bila to »božja kazen« za Jovanottija. Glasbenik naj bi grešil, ko je v Fiorello-vi TV oddaji spodbujal uporabo kondomov. (af) / TRST Petek, 16. decembra 2011 7 DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Prisrčne božičnice oziroma domski dan V praznični družbi večkulturne domske družine V torek so praznovali malčki iz jasli, včeraj pa ostali gojenci - Božičnic pa še ni konec Levo utrinek z včerajšnjega prazničnega domskega dne, desno pa malčki iz jasli med obiskom bradatega Božička kroma V Dijaškem domu Srečka Kosovela je predbožični čas običajno izredno živahen, saj se v vsakem nadstropju nekaj dogaja, predvsem pa ima obiskovalec občutek, da je tudi sam del velike mednarodne družine. Tudi včerajšnji domski dan oz. bo-žičnico je zaznamovalo prijetno vzdušje. Za kakih šestdeset gojencev - osnovnošolcev, srednješolcev in višješolcev - ter mladoletnih gostov službe Ptički brez gnezda (iz ZAHODNI KRAS - Na pobudo rajonskega sveta in domačih društev Prižig lučk na Proseku Do štefanovega cela vrsta božičnih prireditev - Sinoči pevski koncert v domu skupnosti Izvir Ob prižigu lučk na božičnen drevescu na Proseku je tudi zaigrala domača godba na pihala kroma Bangladeša, Malija, Kosova, Albanije, Romunije, Turčije in Gane) so domski vzgojitelji in dekleta Društva za prostovoljno delo iz Novega Mesta poskrbeli za osem delavnic - štiri so bile posvečene ustvarjanju božičnih okraskov, štiri pa kuhanju. Najbolj pogumni starši pa so se preizkusili v country plesu na delavnici s Sonjo, ki sicer vodi v domu tečaj za gojence skozi vse leto. Gojencem so se nato na zaključni družabnosti pridružili še starši in sorodniki. Ko so okraski - zvezdice, snežinke in angelčki iz papirja, kartona, klobučevine in blaga že viseli na jelki v veliki dvorani in so mladi in manj mladi odplesali, sta direktor doma Dušan Križman in ravnatelj Gorazd Pučnik vsem voščila vesele praznike. Za konec pa so vsi lahko segli po sladicah, ki so jih sami pripravili: po piškotih s kremo, ro-ladi s čokolado ali marmelado, jabolčni piti ali čokoladni božični jelki ... Neke zimske noči ... v jaslih Lisička, zajček, ježek, jazbec in rdeča čepica pa so si v torek zaslužili topel aplavz malih obiskovalcev domskih jasli in njihovih staršev in sorodnikov. Protagonisti božičnice najmlajših so bili liki lutkovno prirejene pravljice Neke zimske noči, za njimi pa je 31 malčkov razveselil bradati Božiček, ki je vsakega obdaril, nekaj prisrčnih knjižic in igračk pa je prinesel tudi za jasli. Ob koncu prijetnega druženja je bil še sejem, na katerem so ponujali izdelke, ki so jih starši in vzgojiteljice pripravili na delavnicah, izkupiček prodaje pa je šel za nakup igrač za jasli. Praznik malčkov se je seveda zaključil s slastno zakusko. Božično vzdušje pa se bo nadaljevalo tudi danes z božičnico otrok osnovne Milčinski s Katinare, v torek pa z božični-co malčkov iz občinskega vrtca.(sas) Zaradi stavke brez vlakov in avtobusov Avtobusni prevozi in železniški promet bodo danes okrnjeni zaradi splošne stavke, h kateri so pristopili sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uiltrasporti, Faisa-Cisal in Ugl. Vsedržavna stavka bo trajala 24 ur. Medkrajevni avtobusi so se ustavili že včeraj, danes pa bodo prekrižali roke delavci krajevnih prevozov in železnic. V tem sektorju je še vedno aktualno vprašanje kolektivne pogodbe, ki še ni bila obnovljena. Podjetje Trieste Tra-sporti sporoča, da bodo avtobusi redno vozili med 6. in 9. ter med 13. in 16. uro. Vlaki so se ustavili sinoči ob 21. uri, stavka pa se bo zaključila drevi ob isti uri. Rasmanova sestra še išče resnico »Boj se nadaljuje, ker moramo še razčistiti, kaj se je zgodilo pred Riccar-dovo smrtjo.« S temi besedami je Giu-liana Rasman komentirala dokončne obsodbe zoper tri policiste, ki so med poskusom aretacije leta 2006 povzročili smrt njenega brata. Kasacijsko sodišče je Mauru Mirazu, Mauriziu Misu in Giuseppeju De Biasiju potrdilo obsodbe na šest mesecev zapora zaradi nenamernega uboja. Po kazenskem postopku so svojci vložili še civilno tožbo. Riccardova sestra pravi, da je treba še ugotoviti, zakaj so ga policisti pretepli in nato potlačili na tla stanovanja ter tako povzročili njegovo zadušitev. Rasmanovi svojci so pričakovali hujšo kazen, Giuliana pa se je spomnila tudi družine pokojnega Stefana Cucchija, ki je umrl v rimskem zaporu: »Spoznala sem mnogo sester in mater drugih žrtev, večkrat smo se srečale. Te osebe naj se še naprej borijo, razumeti morajo, da ne smejo popustiti. Pogumno naj prevzamejo to težko breme in, če je to možno, naj vzporedno vodijo svojo preiskavo.« Jaslice na kvesturi V prostorih tržaške kvesture bodo danes ob 17. uri odprli razstavo Ja-sličarska umetnost znova zaživi na kvesturi v sodelovanju z Italijanskim združenjem prijateljev jaslic in Občino Trst. Razstava bo na ogled vsak dan do 8. januarja 2012 med 9. in 19. uro: v pritličju si bo mogoče ogledati jaslice iz Avstrije, Slovenije in drugih krajev Furlanije Julijske krajine, v prvem nadstropju pa kraške oz. kmečke jaslice. Na ogled bodo tudi stare papirnate jaslice iz konca 19. stoletja, dalje jaslice, ki jih je v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja izdajala revija Corriere dei pic-coli ter jasličarske izdaje iz Španije, Avstrije, Slovenije in Švice. Na Proseku so v torek ob prisotnosti številnih domačinov prižgali lučke na božičnem drevescu, ki stoji v bližini Soščeve hiše. Pozdravili so občinski odbornik za decentralizacijo Emiliano Ede-ra, rajonski predsednik Roberto Catta-ruzza in v slovenščini podpredsednik Jure Zeriali. Učenci osnovne šole Avgusta Černigoja in otroški zbor iz Naselja sv. Nazarija so zabeli vrsto pesmi, zaigrala pa je proseška godba na pihala. Prižig lučk in vse ostale božične prireditve so tudi letos organizirali zahod-nokraški rajonski svet in domača društva. V okviru teh prireditev je imel pevski zbor Vasilij Mirk sinoči božični koncert v domu Izvir - Skupnosti Družine Opčine. V nedeljo bo SKD Vesna priredilo v domu Alberta Sirka v Križu božični koncert z nastopom moškega pevskega zbora Vesna. V četrtek, 22. decembra, bo v telovadnici športnega centra Ervatti pri Briščikih božičnica športne šole Polet-Kontovel in ŠD Kontovel, istega dne pa bo v dvorani Kulturnega doma Prosek-Kontovel družabno srečanje v sodelovanju s krajevnim Mladinskim krožkom in z nastopom gojencev glasbenih šol. Zvečer bo društvo Amici del Borgo San Nazario priredilo božični koncert v krajevni cerkvi, božične prireditve pa se bodo zaključile na štefanovo s koncertom Godbenega društva Prosek v telovadnici Ervatti. SV. ANDREJ - Policisti oddelka Digos včeraj pred zoro posegli na gradbišču centra ERA Izpraznili zasedeno stavbo Kvestura posredovala iz varnostnih razlogov, saj je gibanje #occupytrieste načrtovalo večji koncert - Mladi so v teh dneh obnavljali prostore Mladi protestniki gibanja #occupy-trieste so včeraj ob 6. uri zjutraj zapustili zgradbo nesojenega centra znanstvenega raziskovanja ERA, ki so jo bili zasedli v soboto. Še pred zoro je namreč posegla policija oddelka Digos, ki je mlade ogorčene povabila, naj takoj zapustijo nedograjeno stavbo. Kakih šestnajst mladih je s spalnimi vrečami odšlo brez večjih napetosti. Vodja oddelka Digos Luca Carocci je razložil, da so posegu botrovali varnostni razlogi. »Nismo mogli dopustiti, da bi v propadajoči stavbi organizirali koncert za tristo ljudi. Morali smo preprečiti novo hudo nesrečo,« je pojasnil Carocci. V ponedeljek sta se v Trstu v časovnem razmiku ene ure pripetili dve hudi nesreči pri delu - v športni palači in pri Pomorski postaji, zatorej previdnost ni odveč. Mladi so namreč za to soboto napovedali koncert rimske skupine Assalti frontali. Pri Sv. Andreju so pred leti začeli graditi sedež centra znanstvenega raziskovanja ERA, gradbena dela pa so se nato ustavila in načrt je zamrl. Ustanova Globo, ki bi bila morala upravljati center, se je znašla v sod- ni preiskavi in delovišče je zdaj že dolgo zapuščeno. Več deset mladih je v soboto zasedlo objekt, da bi ga obudilo in hkrati opozorilo na problem praznih stavb, ki so v Trstu prej pravilo kot izjema. V teh dneh pa so začeli obnavljati prostore pri Sv. Andreju, jih prilagodili potrebam koncerta ter v njih uredili zametek mladinskega središča. Mladi ogorčeni na Facebooku obljubljajo, da bodo člani skupine Assalti frontali, ki že več let nastopajo v italijanskih socialnih centrih, vsekakor nastopili v Trstu. Kje in kdaj se bo to zgodilo, zaenkrat ni znano, sinoči ob 18.30 je bilo na vrsti zborovanje. Mladi so v sporočilu na Facebooku napisali, da je bila skrb za varnost po njihovem mnenju le izgovor. Sami so ocenili, da je stavba varna in da oblasti »ščitijo prazne olupke, ki predstavljajo za skupnost velik strošek, namesto da bi spodbujale živa središča, ki jih mladi sami obnavljajo«. Mladi obžalujejo, da se tržaški župan ni odzval na vabilo, naj si ogleda stavbo in delo, ki so ga opravili v teh dneh. Namen sobotnega koncerta pa je bil »odgovoriti z življenjem na tragedije tega tedna«. (af) Zgradba, ki so jo zasedli v soboto kroma 8 Petek, 16. decembra 2011 TRST / novno srečala v ljubljanskem hotelu Slon, je bil povsem osivel. Umrl je pred natanko šestdesetimi leti, krsto so na pokopališče k Sv. Ani pospremili njegovi nekdanji sotrpini z Dorčetom Sardočem na čelu. Deset let kasneje je družini zmanjkalo denarja za prekop njegovih posmrtnih ostankov. Roman Pahor tako nima groba, za njim pa ostaja ulica, ki mu jo je posvetila občinska uprava iz Kopra. Poljanka Dolhar Portret Romana Pahorja, desno njegova hčerka Sonja s teto Drago, tako kot ju je v Ul. Coroneo v svoj objektiv ujel poulični fotograf arhiv pahor DRUGI TRŽAŠKI PROCES - Spomini Sonje Pahor na dogajanje pred 70 leti Na Ulici Coroneo so vzklikali »A morte tutti i sessanta!« Roman Pahor je bil obsojen na 12 let - Tudi po vojni je bil večkrat v zaporu »Borba in namen mojega življenja: posvetiti se narodu oziroma človeštvu, ne bosta prenehali. To čutim v sebi. Ne bom se mogel izogniti grenkim uram in dnevom. Zato se bojim, da boš tudi ti morala deliti isto usodo z menoj.« Tako je Roman Pahor leta 1930 pisal bodoči ženi Angeli Germani (Grmek), preden bi ga obiskala na otoku Ponza, kjer sta se poročila. Pahor je bil, kot pobudnik in organizator mladinskega gibanja, že od leta 1928 v prisilni konfinaciji, nasilni ukrepi oblasti (najprej italijanske, nato nemške in jugoslovanske) pa so zaznamovali večino njegovega življenja. Tistemu delovanju »za narod« pa se ni želel na noben način odpovedati. Romanova hči Sonja ima skrbno urejen arhiv, posvečen temu obtožencu na drugem tržaškem procesu, ki je kot znano potekal v Trstu decembra 1941. V njem hrani številna pisma, dokumente, fotografije, očetove beležke, ki bi si bolj kot časopisni članek zaslužili knjigo. Sonja Pahor je bila jeseni 1941. leta stara sedem let. Živela je pri nonotih v Ulici Rossetti, kjer je bivala tudi očetova sestra Draga. Njeni otroški spomini govorijo o zelo turobnem vzdušju, ki je vladalo v stanovanju. Nekega hladnega decembrskega dne, ko je naletaval sneg, se je s teto napotila v Ulico Coroneo; v eni tamkajšnjih vež sta se sestali z neko žensko. »Ne vem, kdo je bila ta gospa, mislim sestra enega od obsojencev, s katero sta bili s teto ilegalno povezani. Spominjam se, kako je skozi priprta vežna vrata prodiralo bučno korakanje hord fašistov. Peli so svojo pesem Giovinezza, občasno pa v en glas vzklikali "a morte tutti i 60" (smrt vsem šestdesetim obsojencem). Ti vzkliki so mi ostali strašno v spominu, trpljenja obsojencev pa se takrat nisem zavedala. Ko sva se s teto vračali domov, naju je fotografiral poulični fotograf ... « Drug spomin, vezan na proces, se nanaša na jutro po obsodbi: spet sedemletna Sonja, spet teta Draga, tokrat na tržaški železniški postaji. »Ljudje so bili takrat zelo dobro ilegalno povezani. Zelo zgodaj zjutraj se je na postaji zbralo veliko ljudi, ki so zvedeli, kdaj bodo njihove sorodnike, obsojence na drugem procesu, odvedli na postajo in nato v nekatere italijanske zapore. Prišli so v verigah, vlak jih je že čakal, bilo je ogromno kvesturinov. Spominjam se, da je bilo zelo hrupno, vsi so se pozdravljali. Oče nama je pomahal, nekaj je tudi rekel, a ga zaradi hrupa nisva razumeli. Mame ni bilo, saj je bila zaprta pri jezuitih.« Nekaj dni kasneje je Roman pisal iz zapora v San Gimignanu in obnovil noč po procesu. »Na večer tiste žalostne nedelje«, ko so obsojenci že legli k počitku, so pazniki prebudili sedemnajst zapornikov in jim naročili, naj se pripravijo na odhod: čakala sta jih zapora v Fossanu in San Gimignanu. Med čakanjem na odhod so izvedeli razveseljivo vest, da so Dorčeta Sardoča, Lava Čermelja, Franca Kavsa in Antona Ščuko pomilostili, kaplan pa jim je tudi povedal, da so obsojenci na smrt »ohranili občudovanja vredno umirjenost«. Pahor se je v Trst vrnil januarja 1944. Ko si je nekoliko opomogel, se je zaposlil pri mednarodnem Rdečem križu in skrbel za izmenjavo ujetnikov. »Zato je bil vedno sumljiv tako na eni kot na drugi strani. Včasih je izginil za nekaj dni in z mamo nisva vedeli, kje je. SS-ovci so ga nekajkrat zaprli in izpraševali pod Trgom Oberdan.« Maja 1945 je namesto osvoboditve dočakal aretacijo in zaprtje v svetoivanski kasarni ter koronejskih zaporih. Zaradi »pomote« se mu je jugoslovanska oblast kasneje opravičila. Pahor je nato v Trstu deloval v okviru slovenskega Rdečega križa in sorodnikom izginulih pomagal priti do pomembnih, večkrat žalostnih informacij. Bil je tudi član Odbora za prekop in prenos posmrtnih ostankov padlih borcev, jeseni 1945 je spremljal delegacijo vojnih invalidov v Beograd, kjer jih je sprejel maršal Tito. Leta 1949, ko je služboval v Kopru, je Roman Pahor ponovno izginil neznano kam. Zaprt je bil v Begunjah in Mariboru; ko ga je Sonja po več tednih po- Na sejmu Bobi Bazlen tudi slovensko-italijanska antologija V okviru knjižnega sejma Bobi Bazlen, ki bo v kavarni San Marco (Ul. Battisti 18) jutri in v nedeljo, bo na pobudo kulturnega društva Apoka-lipsa, Slovenskega kluba in Skupine 85 jutri ob 11.30 v kavarni zaživelo prisrčno srečanje ob kavi s pesniki, se pravi klepet oziroma branje ter predstavitev italijansko-sloven-ske antologije Belo lebdenje med nama/Bianco Ievitare tra noi due. Antologija, ki jo je uredil Primož Re-par, predstavlja štirideset avtorjev in avtoric iz trinajstih držav, ki so med letoma 2005 in 2011 brali svojo literaturo v Trstu kot udeleženci mednarodnega festivala Revija v reviji. V kavarni se bodo v soboto predstavili Matjaž Kocbek, Iztok Osojnik, Aleksander Peršolja, Primož Repar in Maja Vidmar. s - aV. J"-"itiIjitutgmfriii urror 'V-— dU.-_ .-j. SKGZ in ZSKD - Ob 70-letnici drugega tržaškega procesa Hvaležen poklon antifašistom Včeraj pri grobu Pina Tomažiča na pokopališču pri Sv. Ani - V soboto bodo obiskali še grobove Bobka, Vadnala, Kosa in Ivančiča Pred 70 leti je posebno fašistično sodišče na drugem tržaškem procesu sodilo mladim »zarotnikom, ki naj bi rušili državno integriteto in enotnost«. 15. decembra 1941 ob 8. uri in 5 minut so fašistični krvniki na openskem strelišču ustrelili komunističnega voditelja Pin-ka Tomažiča in narodne revolucionarje tigrovce Viktorja Bobka, Ivana Vadnala, Simona Kosa in Ivana Ivančiča. Njihove mlade žrtve so se včeraj pri Tomažičevem grobu na pokopališču pri Sv. Ani spomnili nekateri predstavniki SKGZ in ZSKD ter Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki nosi ime ravno po Pinku Tomažiču. Z rdečimi nageljni in enominutnim molkom so se poklonili mladim, ki so svoje življenje brezpogojno darovali za svobodo in demokracijo. Deželni predsednik ZSKD Igor Tuta je pri grobu med drugim dejal, »da so ti mladi na tem skrajnem koncu Italije ključno prispevali k temu, da je padel fašizem. Po njihovi usmrtitvi se je upor proti fašizmu še okrepil in se zaključil z zmagovitim partizanskim odporom. Za to jim moramo biti hvaležni.« Delegaciji SKGZ in ZSKD pri grobu Pinka Tomažiča na pokopališču pri Sv. Ani kroma DOLINSKA OBČINA - Spontano ustanovljena nestrankarska skupina občanov občine Dolina Dolina: predlog o preglednosti Peticijo je podpisalo več sto občanov - V dokumentu prošnja za sklic javne razprave pred koncem januarja 2012 Spontano ustanovljena nestrankarska skupina občanov občine Dolina je sporočila, da je izročila županji Ful-vii Premolin peticijo z naslovom Predlog o preglednosti, ki jo je podpisalo več sto prebivalcev dolinske občine. »Peticija vsebuje prošnjo za sklic javne razprave pred koncem meseca januarja 2012, na kateri naj bi občinska uprava prikazala prebivalstvu lastno stališče glede na načrtovane ali že izvedene ukrepe za nadzorovanje in zo-perstavljanje onesnaževanju okolja, za odstranitev izvorov tako onesnaževanja zraka kot skrajno motečih smradov ter za ugotovitev vzroka stalne prisotnosti zvočnega onesnaževanja in njegove posledične odstranitve. Poleg omenjenega se prosi, da občinska uprava v teku omenjene razprave predloži ukrepe za izboljšanje upravljanja smetarske službe in uvajanja preglednosti pri izvajanju del smetarske službe, namer pri obračunavanju dajatev, za katere se vnaprej zahteva takojšnje vračanje v neposredno upravljanje davčnemu uradu Občine,« je zapisano v tiskovnem sporočilu. V njem nadalje »podpisniki poudarjajo obenem potrebo, da se prisotnim občanom v okviru omenjene javne razprave ponudi priložnost postavljanja vprašanj in prispevanja predlogov glede na zgoraj prikazano vsebino. Vsebina javne razprave ne izčrpa upravnih aktov in pristojnosti občinske uprave, za katere preglednost in soudeležba prebivalstva sta nujni osnovi, temveč predstavlja argumente za čimprejšnjo obravnavo.« »Priloženo število podpisnikov peticije je večje od števila županji izročenih podpisov, ker je iz marsikaterih javnih lokalov kjer je bila peticija na razpolago strankam in obiskovalcem, lepo število, s podpisi že skoraj izpolnjenih pol, izginilo neznano kam.« V tiskovnem sporočilu je nadalje zapisano, da »podpisniki peticije pričakujejo s strani dolinske občinske uprave čimprejšnji odgovor, ki ga lahko posredujejo tudi na straneh javnih občil.« Ob tem je nakazan tako imenovani predlog preglednosti. »Zadnje čase v dolinski občini vzbuja skrb kar nekaj važnih vprašanj. Pomanjkljivo poročanje in obveščanje iz uradov občinske uprave o izbiri rešitev pri čuvanju in zaščiti okolja daje vtis neučinkovitosti in ne-korenitih ukrepov vsled oddajanj snovi, vonjav ali ropota iz proizvodnih ciklusov na ozemlju naše občine prisotnih obratov in skladišč . Naše prebivalstvo že dolgo časa težko prenaša kar nekaj tovrstnih nadlog in še dandanes nima pravih odgovorov. Poleg omenjenega, tudi ureditev pobiranja smeti ustvari precej negodovanja, ker se ne drži v preteklosti danih obljub, čemur nazadnje moramo za nameček dodati še napačno računanje dajatev za smetarsko službo. Tudi v tem slučaju popolna odsotnost obveščanja in dialoga z občani je zelo moteča. Moti posebno tistega, ki si želi sou- deležbe pri izbirah občinske skupnosti, tudi s prispevanjem predlogov in s ponujanjem sodelovanja. Demokracija potrebuje soudeležbo. Sodelovanje ter pogovor pa sta osnova vsakemu zdravemu razmerju med izbranimi za upravljanje ozemlja in prebivalstvom, ki na tem ozemlju živi; samo tako se lahko izognemo sporom, ki nastanejo pri nepriljubljenih ukrepih, katere bi se vsekakor lažje sprejelo če ne bi bili vsiljeni z viška in če bi obveščali o razlogih, ki botrujejo odločitvam. Naša občina je majhna in soočanje v njej je možno in koristno. Občani so to že dokazali. Veliko bi bilo argumentov za javno razpravo, toda za nekatere je potrebna čimprejšnja obravnava. Prosi se zatorej gospo županjo Premolin, naj najavi javno razpravo, skladno z obveznostmi njene vloge, vsekakor pred koncem meseca januarja 2012, med katero bi seznanila prebivalstvo o stališčih občinske uprave, občanom bi bila ponujena priložnost za vprašanja in predloge z ozirom na naslednjo vsebino: 1. ukrepi za popolno odstranitev vzrokov motečih smradov; 2. ukrepi proti onesnaževanju zraka, okolja in zvočnemu onesnaževanju; 3. ukrepi za izboljšavo upravljanja smetarske službe ter uvajanje metod, ki nudijo preglednost; 4. namere Občine pri obračunavanju dajatev, za katere se prosi takojšnje vračanje v neposredno upravljanje davčnemu uradu na dolinski Občini.« / TRST Nedelja, 18. decembra 2011 9 OPČINE - Zbor Jacobus Gallus na Openskih glasbenih srečanjih Kljub okrnjeni zasedbi pričarali lepe trenutke V prvem delu sakralni, v drugem pa ljudski program - Jutri v evangeličanski cerkvi jubilejni koncert December je vseskozi praznično obarvan mesec, je pa tudi doba, v kateri se razpasejo prehladi in gripe: pravilu se ni mogel izogniti MePZ Jacobus Gallus, ki se je na nedeljskem koncertu v okviru Openskih glasbenih srečanj v openskem Prosvetnem domu predstavil v nekoliko zdesetkani zasedbi. Predsednica zbora Valentina Sancin se je občinstvu opravičila zaradi rahle spremembe programa, ki ga je bilo treba prilagoditi razmeram, kljub temu pa so nam pevci ponudili lepe trenutke; Marko Sancin, ki je pred par leti resno in navdušeno prevzel vodstvo ansambla, je domiselno sestavil program, ki je bil v prvem delu posvečen nabožni glasbi, v drugem pa slovenski narodni pesmi. Zbrano in dokaj homogeno so zaz-veneli moški glasovi v pesmi Tebe pojem Stevana Stojanovica Mokranjaca, nato so se zboru pridružile ženske za istoimensko skladbo Sergeja Rahmani-nova; solistično vlogo je namesto obolele Sare Jablanšček odpela Valentina Sancin, nato se je zbor razživel v pesmi Bogorodice Devo Arva Parta. Zanimivo vzporedje med istoimenskimi skladbami smo okusili v Rahmaninovem na-pevu, nabožni del pa je sklenila prijet- Zaradi okrnjenosti zasedbe je bil koncertni program rahlo spremenjen kroma na francoska Notre Pere Mauriceja Du-rufleja. Skrb za homogenost in dinamični profil skladb je bila jasno zaznavna v podajanju zbora, sicer nekoliko opreznem in ne povsem sproščenem. Bolj samozavestno so pevci interpretirali niz lepih narodnih napevov v priredbi naših sodobnikov: res je bilo v nekaterih oddelkih - sopranskih in tenorskih - začutiti rahle votline, vendar je PREBENEG V nedeljo peti pohod po starih poteh Ob padcu meje so vaške skupnosti iz Prebenega, Socerba, Kastelca, Mačkolj, Ospa in Doline priredile pohod po stezah in poteh, ki so nekoč povezovale te vasi, a jih je nato mejna črta za pol stoletja prekinila. Letos bo tako pohod na vrsti že petič. Vsako leto se pohoda udeležuje vse več ljudi, ki jih ne privlačuje samo veselje do prijetnega izleta v naravo, temveč tudi želja spoznati prebivalce sosednjih vasi. Meja je namreč kljub vsemu še vedno prisotna. Nasilno prekinjena poznanstva, zbrisane daljnje sorodstvene vezi, življenje v različnih sistemih so pustili zelo globoko sled. Sosedje se ne poznajo več. In vendar so bile te vasi do leta 1923 v skupni občini, prebivalci so obdelovali polja tudi v sosednjih vaseh, hodili skupaj v šolo, na plese in šagre. Ta žalostna ugotovitev je dala organizatorjem spodbudo, da skušajo nadoknaditi zamujeno, ponovno oživiti nekdanja poznanstva, očistiti nekdanje steze in poti. Drugi vzrok je lepota krajev. Čeprav oko pade na industrijske objekte in naftne hranilnike, je še vedno vse polno lepih kotičkov, krasnih poti med hrastovimi ali borovimi gozdovi, po kraški gmajni ali lapornih tleh, med studenci in potoki. Pot je vsako leto speljana po drugačni trasi in se ne dotakne vseh vasi. Letošnji pohod bo v nedeljo: zbirališče bo v parku Jože Rapotec v Prebenegu, kjer bo ob 9.30 stekla registracija pohodnikov z izdajo priložnostne izkaznice. Odhod bo ob 10. uri, prva postojanka pa bo na Socerbu: od tu se bodo udeleženci povzpeli na bližnji kraški rob, nato nadaljevali do nekdanje protiletalske baterije, ki stoji nad Krogljami. Pot bo nato peljala mimo nekdanje »počivence«, ki jo je obnovil planinec Slavko Slavec, do razglednega stolpa in nato naprej po borovem gozdu, kjer so poleg črnega posadili tudi alepski bor. Sestopili bomo tako v Dolino, kjer bo postanek sredi vasi v novem vaškem objektu v »Peklu«. Na vrsti bo seveda malica, nato se bodo udeleženci podali po stranski poti skozi Brce v Globoki potok in nato spet vzpon do Prebenega. V parku Rapotec bo pripravljen topel obrok, ki ga bodo poklonile lovske družine. Čiste hoje je nekaj manj kot tri ure, pot je primerna za vse, tudi za otroke. Priporočamo le dobro obutev in tudi palice ne bodo odveč, ker je v nekaterih predelih steza razmočena in spolzka. Organizatorji so si zagotovili pokroviteljstvo Občine Dolina in Krajevne skupnosti Črni Kal. Breme organizacije pa nosijo SKD Jože Rapotec, Vaška skupnost Socerb in SKD Valentin Vodnik. (beto) POKRAJINA TRST - Božične pobude Solidarnostni trenutki za vse okuse in starosti Solidarnost in ustvarjalnost. To sta gesla, ki si ju je tržaška pokrajinska uprava zamislila za letošnje praznične pobude, ki bodo ponujale marsikaj zanimivega in vrednega ogleda za mlado in manj mlado občinstvo. Naj posebej opozorimo, da Pokrajina Trst tudi v tem prazničnem obdobju podpira marsikatero pobudo, ki jo prirejajo posamezne občinske uprave. V dvorani Tripcovich bo na primer ob prazniku svetih treh kraljev ob 18. uri zaživel koncert božičnih melodih, ki ga bo vodil basist, maestro Aleksander Švab in na katerem bodo sodelovali pevci Mednarodne operne akademije Križ, zbora Fran Venturini, ricmanjska godba na pihala in drugi. Ob tej priložnosti bodo poskrbeli tudi za solidarnostno na-birko za Italijansko zvezo za multiplo sklerozo AISM. Prav gotovo velja opozoriti tudi na brezplačni koncert ob 150-letnici združitve Italije, ki bo 20. decembra v tržaškem Verdijevem gledališču, na katerem bo nastopilo 140 odličnih glasbenikov. 27. decembra pa se v gledališču Rossetti začenja 33. festival tržaške popevke, ki ga Pokrajina podpira, saj gra za svojevrstno narečno tekmovanje. Pokrajinska uprava ni pri božičnih pobudah želela zanemariti najmlajših. Sinoči so se slednji zabavali v zgoniškem športnem centru, jutri pa bo zanje prirejen praznik ob 17. uri na repentabr-skem županstvu; v prihodnjih dneh pa bodo podobne praznične dogodke za otroke priredile še vse ostale občinske uprave. Prav gotovo pa niso pozabili tudi na starejše občane, ki bivajo po domovih za ostarele. V okviru projekta Argento vivo bo uprava 12. januarja poskrbela za tradicionalno kosilo za 200 ostarelih. sestavu uspelo dokaj spretno prikriti pomanjkljivosti. Čopijeva Odpiraj dekle kamrico je dvignila poustvarjalno razpoloženje na nivo, ki je v drugem delu programa naraščal: prepričljivo in suvereno je zbor Gallus zapel biserček svojega železnega repertoarja, Vrabčevo Polka je ukazana, kot poklon svojemu ustanovitelju ter dolgoletnemu zborovodji, nato predstavil posrečeno priredbo mladega goriškega ustvarjalca Patricka Quaggiata, ki je s svežo romantiko narisala Pomladne večere. Umetniški potencial zbora je dosegel višek v Lebičevi Visoki rej, tako zaradi lepote skladbe kot zaradi dovršenosti, ki so jo pevci pokazali v interpretaciji. Naravnost ganljivo pa nam vsakokrat zazveni Mer-kujeva priredba rezijanske Jnjen čeua jti gna, s crescendom, ki oplemeniti preprosti izliv ljudske duše in ga dvigne v umetniško dimenzijo. Pevci in zborovodja Marko Sancin so bili deležni navdušenih aplavzov, v imenu SKD Tabor pa je Alda Sosič poustvarjalcem čestitala za nedaven uspeh na regijskem tekmovanju v Postojni, kjer so pevci prejeli zlato priznanje, zborovodja pa nagrado za pretanjeno izbiro programa. Prijetno je bilo tudi slovo z dodatkom, narodno Dober večer Bog daj. Omeniti velja, da zbor Jacobus Gallus obhaja letos dvajsetletnico obnovljenega delovanja. V ta namen bo jutri zvečer ob 20.30 v evangeličanski cerkvi v Trstu stekel jubilejni koncert, na katerem bodo zboru dirigirali vsi nekdanji in sedanji dirigent - Stojan Kuret, Janko Ban, Matjaž Šček in Marko Sancin. Katja Kralj Ukinili so vlak Trst-Lecce Kaj bo storila Dežela FJK? Načelnik svetniške stranke UDC v deželnem svetu Edoardo Sas-co je vložil svetniško vprašanje, v katerem sprašuje deželno vlado, kako namerava ukrepati po ukinitvi neposredne železniške povezave med Trstom in Lec-cejem. To je vlak InterCity 778, ki je vsak dan startal iz Trsta na večer in prišel v Lecce naslednji dan dopoldne. V zadnjih letih ga je družba Trenitalia večkrat skušala ukiniti, zaradi številnih protestov pa se je stvar vselej uredila. Sasco torej sprašuje deželno upravo, kaj namerava storiti, da bo družba Trenitalia ponovno uvedla železniško povezavo Trst-Lecce in da bo sploh Trst še naprej povezan z najbolj pomembnimi evropskimi mesti. Sasco prav tako ugotavlja, da Dežela FJK sodeluje s Trenitalia glede železniških povezav s tem ozemljem. Železniške povezave med Trstom in Leccejem pa so se vselej posluževali številni prebivalci Trsta in dežele FJK, ki so po rodu iz Apulije. V Miljah posvet o pedofiliji in internetu V konferenčni dvorani centra Millo v Miljah (Trg Republike 4) bo danes ob 17. uri srečanje namenjeno pedofiliji in internetu, preventivi in zaščiti mladoletnikov. Pobudo, ki je namenjena zelo aktualni problematiki, prireja miljska sekcija mednarodne policijske zveze, ki jo na lokalni ravni vodita predsednik Giorgio Fortunat in tajnik Tom-maso Giorgio Rossetti. Hrana za revne družine in izguba delovnih mest Gibanje Drugi Trst bo že drugo leto zbiralo hrano za revne družine. V ta namen bodo od danes do nedelje od 8. do 21. ure pri supermarketu Pam na Mira-marskem drevoredu prostovoljci gibanja zbirali blago, ki ga bodo potrošniki pripravljeni posredovati revnejšim. Zbrano blago bodo poklonili redovnikom na Montuci. Gibanje Drugi Trst je v tiskovni noti opozorilo tudi na problematiko podjetja Crismani, ki namerava zapustiti tržaško pristanišče. Pod vprašajem je delovno mesto 35 uslužbencev, pravijo pri gibanju, zato se mora občinska uprava čim prej sestati s Pristaniško oblastjo in vodstvom podjetja. SV. JAKOB - Božična delavnica v slovenski sekciji občinskih otroških jasli Skupaj pričarali božično vzdušje Otroci in starši pripravljali okraske - Sekcijo obiskuje sedemnajst otrok: letos spoznavajo svoje čute in pomen reciklaže Božične delavnice so se udeležili otroci in starši kroma Slovenska sekcija tržaških občinskih otroških jasli Semidimela pri Sv. Jakobu je bila v torek prežeta s prazničnim razpoloženjem. Na sporedu je bila božična delavnica, ki so jo priredile prizadevne vzgojiteljice. Otroci so z njimi najprej spekli božične piškote, v popoldanskih urah pa so skupaj s starši pripravili okraske in sestavili božično drevesce. Starejši so gnetli slano testo, malčki pa so iz posode v posodo prestavljali napihnjeni riž. Družinice so tako pričarale lepo božično ozračje. Občinske otroške jasli v Ulici Veronese obiskuje 17 otrok, razdeljeni so v tri starostne skupine. Letošnji didaktični program je posvečen odkrivanju petih čutov, pa tudi ekološki tematiki. Starši bodo v prihodnje prinašali v jasli stare škatle, pločevinke, plastenke in druge predmete, s katerimi bodo otroci izdelovali igrače - od avtomobilčkov do vlaka in nebotičnika. Na ta način bodo že od malih nog spoznali, kaj je reciklaža. Občinske jasli so 2. decembra letos praznovale 40. obletnico zakona, ki je v Italiji uvedel to izredno pomembno storitev za družine s predšolskimi otroki. Ob tej priložnosti so malčki slovenske sekcije poskrbeli za presenečenje, saj so z odtisom rok okrasili voščilnice za svoje mamice, očete, sestrice in bratce. 1 0 Petek, 16. decembra 2011 TRST ŠOLSTVO - Informativno srečanje na Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu Precej o pouku slovenščine za otroke, ki je ne obvladajo Spoznavanju slovenskega jezika in kulture je posvečenih več dejavnosti Kako je s poučevanjem slovenskega jezika za tiste učence, ki slovenščine ne obvladajo? O tem se je precej govorilo na sredinem informativnem srečanju v prostorih Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu, kjer so ravnatelj Marijan Kravos ter prisotni učitelji oz. profesorji orisali vzgojno-izobraževalno ponudbo šole, ki že tretje leto deluje kot večstopenjski zavod, ki obsega tako otroške vrtce kot osnovne šole in nižjo srednjo šolo. Zanimanje prisotnih staršev za pouk slovenščine za otroke, ki tega jezika ne obvladajo, je bilo precejšnje, na šentjakobski šoli pa posvečajo temu vprašanju veliko pozornost z enim od svojih pomembnejših projektov, ki obravnava spoznavanje slovenskega jezika in kulture. Prav v sklopu tega projekta so predvidene tudi jezikovne delavnice za učence, ki ne poznajo slovenskega jezika, dalje poletne jezikovne delavnice, tečaji slovenskega jezika za starše, intenzivni tečaji v Sloveniji, ekskurzije, tekmovanje za Cankarjevo priznanje, Bralna značka, gledališka vzgoja ter spoznavanje slovenske kulturne dediščine. Oris delovanja šole je prisotnim staršem skupaj z ostalimi šolniki podal ravnatelj Marijan Kravos kroma Glede na dejstvo, da šole šentjakobskega zavoda obiskuje precejšnje število otrok iz narodnostno mešanih oz. neslovenskih (ne nujno italijanskih) zakonov, ima pomembno mesto tudi medkulturna dimenzija, v okviru katere npr. poteka projekt Mozaik. Na šoli potekajo tudi inovativne pobude, kot npr. projekt Hello English ali pa posvečanje problematiki učencev s posebnimi potrebami in izobraževanju osebja za zgodnje odkrivanje učnih težav. Prav tako se izvajata mednarodna projekta, kot sta sodelovanje z italijansko-nemško šolo Leonardo Da Vinci in projekt Edu-ka - Vzgajati k različnosti. Na sredinem srečanju so se postavljala vprašanja tudi o urnikih: v otroških vrtcih je urnik od ponedeljka do petka od 7.30 do 15.50, v osnovnih šolah pa je na voljo podaljšano bivanje od 8. ure do 15.30 (obvezno ob sredah, neobvezno v ostalih dnevih). Sobota je pouka prost dan, kar velja tudi za nižjo srednjo šolo, kjer manjkajoče ure nadoknadijo s podaljškoma do 16. ure ob torkih in četrtkih, ko imajo učenci na voljo tudi topel obrok. (iž) Včeraj danes Danes, PETEK, 16. decembra 2011 ALBINA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 22.52 in zatone ob 11.01 Jutri, SOBOTA, 17. decembra 2011 LAZAR VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1013 mb raste, vlaga 98-odstotna, veter 3 km na uro ju-go-zahodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,3 stopinje C. praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino EI3 Lekarne Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ulica dellOrologio (040 300605), Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ulica dellOrologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Trg XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred- AMBASCIATORI - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Sherlock Holmes: Gioco di ombre«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Artist«. CINECITY - 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Il gatto con gli stivali 3D«; 16.00, 18.00 »Il gatto con gli stivali 2D«; 16.15, 18.20, 20.15, 22.10, 22.10 »Midnight in Paris«; 15.25 »Lo schiaccia-noci«; 14.40 »Happy feet«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Finalmente la fe-licita«; 16.20, 18.40, 20.00, 22.20 »Va-canze di Natale a Cortina«; 16.00, 16.50, 18.40, 19.30, 21.20, 22.10 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«. FELLINI - 16.45 »Lo schiaccianoci«; 18.30, 20.15, 22.00 »Scialla!«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 18.00, 20.00, 22.00 »Il giorno in piu«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.20, 20.15, 22.15 »Le idi di marzo«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00 »Arthur Božiček 3D«; 20.30 »Koža, v kateri živim«; 16.30 »Kužna nevarnost«; 18.30 »Policist«; 16.00, 18.20 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 19.00, 21.10 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«; 20.40 »Zmagovalec«. KOPER - PLANET TUŠ 21.00, 23.05 »Le kako ji to uspe?«; 16.00 »Vesele nogice 2«; 19.05, 21.30, 23.50 »Trak- / ZKB G ZADRUZNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane in stranke -|Q/"\Q cradlto cooperattvo dslcarao li/UO zadruna kraška banka DANES. 16. decembra 2011, ob 17. uri v razstavno dvorano. na srečanje s sledečim programom: • predstavitev monografije prof. dr. Janeza Vrečka z naslovom »SREČKO KOSOVEL« • slavnostna podelitev štipendij 2011 Vljudno vabljeni! SKD Barkovlje s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja danes, 16. decembra predavanje ETIOPUA... 13 MESECEV SONCA ob slikah in besedah Biserke Cesar Začetek ob 20. uri Vabljeni! Čestitke Naša nona SONJA rojstni dan slavi, naj nas še lepih pesmi uči in veselja napolni'. Želimo, da za nas dolgo še skrbi, nečaki tvoji vsi. Draga MARICA! Ob tvoji okrogli obletnici ti želimo vse najboljše in še mnogo zdravih let vsi Rjebc've. Draga nona Marica, za tvoj 70. rojstni dan Ti podarjava en poljub na vsako stran! Vse najboljše Ivan in Tina tor, ljubezen in Rock'n'roll«; 15.00, 16.40, 17.00 »Arthur Božiček 3D«; 16.20, 18.30 »Arthur Božiček«; 15.30, 18.00, 20.30, 23.00 »Silvestrovo v New Yorku«; 17.10, 20.00, 22.50 »Misija nemogoče 4«; 18.10, 18.50, 20.40, 21.20, 23.10, 23.55 »Pisma sv. Nikolaju«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Vacanze di Natale a Cortina«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Il gatto con gli stivali 3D«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Il gatto con gli stivali 2D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Finalmente la felicita«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.15 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.10 »Vacanze di Natale a Cortina«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »Ill gatto con gli stivali 3D«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Midnight in Paris«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Le idi di marzo«. H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na obisk sedeža šole, v Ul. E. Weiss 15, ob Dnevu odprtih vrat danes, 16. decembra, od 17. do 20. ure in v soboto, 17. decembra, od 9. do 12. ure. LICEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na Dan odprtih vrat, ki bo danes, 16. decembra, od 18. do 20. ure v šolskih prostorih v Ul. Caravaggio 4 pri Sv. Ivanu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 16.30 v prostorih srednje šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi razred osnovne šole. Danes praznuje okrogli rojstni dan naša pevka Sonja Mennucci Veliko sreče, zdravja, zadoščenja in veselega petja ji želimo vsi pri SKD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec H Mali oglasi ENOSOBNO STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Tel. št.: 392-4628911. PODARIM 6-vratno omaro in posteljo. Tel. št.: 040-225655. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo od 13.30 dalje. Tel. 335-6445419. IŠČEM DELO kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. št. 349-5169954. PRODAMO HIŠO v dolinski občini. Poklicati na tel. št. 392-3842937 od 12. do 17. ure. V SEŽANI dajemo v najem dvosobno stanovanje v odličnem stanju, popolnoma opremljeno. Tel. 346-9520796. UH Osmice DANJEL GLAVINA je odprl osmico v Borštu. Tel. 040-228421. FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. 040-200613. Blagajna SSG je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com M Izleti AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimo-vanje med božičnimi počitnicami od 26. do 29. decembra, v Forni di Sopra. Informacije na tel. št. 3454093732 (Rado Šuber). OGLED JASLIC V LJUBLJANI: Mla dinski dom Boljunec in Slomškov dom Bazovica prirejata izlet v Ljubljano v četrtek, 29. decembra. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14. uri (pri gledališču) s postankom v Bazovici in Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 3358045700 (Albert) ali 040-226117 (g. Žarko). KRUT vabi na voden ogled razstave »Ekspresionizem« v Villo Manin in ogled bližnjega mesteca Porto-gruaro, v soboto, 4. februarja. Informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Loterija 15. decembra 2011 Bari 78 1 65 70 68 Cagliari 25 60 32 78 20 Firence 28 3 33 79 29 Genova 90 80 9 64 63 Milan 89 86 50 28 23 Neapelj 37 38 54 35 28 Palermo 23 12 80 20 73 Rim 38 29 83 47 56 Turin 1 12 88 72 5 Benetke 84 52 15 2 82 Nazionale 27 62 4 60 64 Super Enalotto Št. 150 7 37 40 53 55 62 jolly 58 Nagradni sklad 2.494.087,08 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 42.850.951,52 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 3 dobitniki s 5 točkami 124.704,36 € 924 dobitnikov s 4 točkami 404,88 € 37.809 dobitnikov s 3 točkami 19,78 € Superstar 23 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 40.488,00 € 253 dobitnikov s 3 točkami 1.978,00 € 3.581 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 23.111 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 51.707 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in DEŽELNO ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV USCI vabita na I niz koncertov v sklopu deželne revije Združeni v božični melodiji 16.12.2011 ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi MlVS AnaKrousis, Gropada (dir. Maurizio Marchesich) Klavirska spremljava: Aljoša Stare MePZ Adriatic, Hrvatini (dir. Mario Petvar) Vocalensemble Novigrad (dir. Maurizio Lo Pinto) OPZ Kraški cvet, Sv. Ivan (dir. S. Karmen Koren) Nativitas v Bregu 16.12.2011 ob 20.30 v Cerkvi sv. Urha v Dolini MePZ Fran Venturini, Domjo (dir. Cinzia Sancin) MoPZ Valentin Vodnik, Dolina (dir Anastasia Purič) MePZ Slovenec-Slavec, Boršt-Ricmanje (dir. Danijel Grbec) Nonet Primorsko, Mačkolje (dir. Aleksandra Pertot) ŽePS »Stu ledi«, Trst (dir. Katja Lovrenčič) Na križišču poti 18.12.2011 ob 16. uri v Cerkvi sv. Roka v Nabrežini OPZ Igo Gruden, Nabrežina (dir. Mirko Ferlan) OPZ Fran Venturini Domjo (dir. Susanna Zeriali) MeMIPZ Neokortex, Gabrje (dir. Jana Drasic) Božič v Terski dolini 18.12.2011 ob 15:30 v Cerkvi sv. Jurija v Bardu Barški oktet, Bardo (dir. Davide Clodig) MoPZ Tabor, Opčine (dir. David Žerjal) OPZ Mali lujerji, Speter (dir. Davide Clodig) Gojenci Glasbene matice v Bardu (dir. Davide Clodig) n v ■ v ■ ■ ■ ■ Božični sijaj 18.12.2011 ob 17. uri v Cerkvi sv. Antona puščavnika v Borštu MePZ Slovenec Slavec, Boršt-Ricmanje (dir. Danijel Grbec) Vokalna skupina Anakrousis, Gropada (dir. Maurizio Marchesich) MePZ Piran (dir. Sonja Mezgec) N A T I V I T A S UK Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. št. Valentina 340-5814566, www.skbrdina.org. AGRARNA SKUPNOST IN KULTURNO ZDRUŽENJE »PAS DE TOR« vabita v malo dvorano Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 18, danes, 16. decembra, ob 18. uri na predavanje Upornost in nepokorščina na Krasu: trije primeri iz devinskega gospostva. Po pozdravu dr. tldevisa Tibaldija in nagovoru dr. Vladimirja Vremca bosta predavala prof. tleksander Panjek (Primorska univerza Koper) in dr. Dragica Čeč (raziskovalka tolminskega punta iz Nove Gorice). OPEN DAY td Formandum: danes, 16. decembra, od 15.30 do 18.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih in v soboto, 17. decembra, od 9. do 13. ure na td formandumu v Trstu. Informacije na tel. 040-566360, nata-sa.bisiacchi@adformandum.org. KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na predpraznično družabno popoldne, ki bo v soboto, 17. decembra, s pričetkom ob 16.00 v prostorih Dopolavoro Ferroviario v Nabrežini. OMK - OPENSKI MLADINSKI KROŽEK prireja v soboto, 17. decembra, v dvorani Prosvetnega Doma na Op-činah »Naš prvi bot«. Igral bo DJ Papž in se bo prvič predstavil publiki ansambel Nebojsega! Vsi toplo vabljeni! SKD TABOR NA OPČINAH - SLAŠČIČARSKI TEČAJ s priznanim mojstrom Naserjem Gashijem. Na tečaju, ki je namenjen tako slaščičarskim profesionalcem kot amaterjem, bo pokazal, kako nastajajo slastne torte, čokoladne in kremne sladice v čaši ter jabolčne rože. Tečaj bo v prostorih na Brdini v soboto, 17. decembra, od 8.30 do 14.30. Prijave zbirajo na tel. 040211997 (Olga) in 328-3617232 (Silva). AD FORMANDUM organizira tečaj po diplomi »Marketing za promocijo turističnih storitev«, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK, z diplomo višje srednje šole; traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Brezplačni tečaj se bo izvajal na td formandumu v Trstu, kjer že sprejemajo vpise. Izbor kandidatov bo v torek, 20. decembra. Informacije: annamaria.milic@adfor-mandum.eu, tel. 040-566360. UPRAVA OBČINE DOLINA - Odbor-ništvo za kulturne dejavnosti, v sodelovanju s SKD Rapotec, vabi na pohod »Te skupne stezice«, ki ga prirejajo vasi Dolina, Prebeneg, Mač- www.primorski.eu n kolje, Socerb, Osp in Kastelec. Zbirališče v nedeljo, 18. decembra, ob 9.30 v Parku v Prebenegu. Poskrbljeno bo za topel čaj med potjo in za prigrizek na cilju. ŠČ MELANIE KLEIN - v sodelovanju z dobrodelnimi društvi prireja v nedeljo, 18. decembra, na Pomorski postaji v Trstu brezplačno pobudo Rasti s pravljicami. Od 10. do 12. ure bodo božične ustvarjalne delavnice za otroke, od 16. do 19. ure pa bo vsake pol ure na sporedu igrana pravljica o severnem jelenu Rudyju. Otroke bo obiskal tudi Dedek mraz. Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 19. decembra, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na predbožično srečanje. Govoril bo Božo Rustja. Začetek ob 20.30. PIKAPOLONICA WINTER TIME Šc Melanie Klein vabi otroke od 3. do 7. leta na dvotedensko celodnevno čarobno preživetje. Od 27. decembra do 6. januarja, bomo z domišljijo obiskali severni tečaj, spoznali kaj delajo severni jeleni in škrati. Otroke čakajo velika presenečenja, glasbene in ustvarjalne delavnice, motorične igre, izleti itd. Informacije na www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. Vpisovanje do 21. decembra na sedežu, Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v sredo, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72. Prijave in informacije na sedežu krožka Kruta, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. TEČAJ ZA NOSEČNICE - ŠC M. Klein obvešča, da se bo predporodni tečaj v bazenu začel januarja in se bo odvijal ob četrtkih zjutraj. Vpisovanje: Ul. Cicerone 8, ponedeljek in petek 9.00-13.00, sreda 16.00-18.00. Število mest je omejeno. Info na www.me-lanieklein.org, tel. 328-4559414. BABY BAZEN - ŠC M. Klein obvešča, da se bo tečaj v bazenu za dojenčke in otroke do 4. leta začel v soboto, 14. januarja. Vpisovanja: Ul. Cicerone 8, ponedeljek in petek 9.00-13.00, sreda 16.00-18.00. Število mest je omejeno. Info na www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na info@skde-vin.it ali na tel. 335-8180449 (Erika). AŠD MLADINA obvešča, da se bodo tečaji smučanja začeli v nedeljo, 15. januarja. Po potrebi organiziran avtobusni prevoz. Informacije na tel. št. 347-0473606. ZDRUŽENJE O.N.A.V. sporoča, da se je začelo vpisovanje v tečaj za po-kuševalce vina, ki bo od 24. januarja dalje vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na www.onav.it, kjer je opisan program TRST tečaja, na tel. št. 334-7786980 in 3406294863. Vpisovanje bo ob ponedeljkih, od 18. do 19. ure na sedežu združenja v Lonjerju. TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v februarju in marcu v prostorih Marija-nišča. Vabljeni so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo od sedmih srečanj bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. UČENCI IN UČENKE COŠ FRANA VENTURINIJA bodo ponesli božična in novoletna voščila družinam za »tepežnico in živitore« v Borštu, Za-brežcu in Boljuncu v torek, 20. decembra, v jutranjih in zgodnjih popoldanskih urah, v Gročani pa konec decembra po ustaljeni navadi. V primeru slabega vremena pobuda odpade. 0 Prireditve MEPZ FRAN VENTURINI - DOMJO v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert Nativitas v Bregu danes, 16. decembra, ob 20.30 v cerkev sv. Ur-ha v Dolino. Nastopajo MePZ Fran Venturini-Domjo (dir. Cinzia Sancin), MoPZ Valentin Vodnik-Dolina (dir. Anastasia Purič), MePZ Slovenec Sla-vec-Boršt, Ricmanje (dir. Danijel Grbec), Nonet Primorsko-Mačkolje (dir. Aleksandra Pertot), ZePS Stu le-di-Trst (dir. Katja Lovrenčič). MLVS ANAKROUSIS v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas Združeni v božični melodiji danes, 16. decembra, ob 20.30 v Kulturni dom Skala v Gropa-do. Nastopajo MlVS AnaKrousis-Gropada (dir. Maurizio Marchesich), MePZ Adriatic-Hrvatini (dir. Mario Petvar), Vocalensemble Novigrad (dir. Maurizio Lo Pinto), OPZ Kraški cvet-Sv. Ivan (dir. S. Karmen Koren). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja danes, 16. decembra, predavanje: »Etiopija... 13 mesecev sonca«. Ob slikah in besedah Biserke Cesar. Začetek ob 20. uri. Vabljeni! SKD GRAD od Banov prireja Božični razstavni sejem, ki bo potekal v društvenih prostorih od danes, 16. do 18. decembra. Urniki: danes, 16., otvoritev ob 18. uri; sobota, 17., 10.00-13.00 in 16.00-20.00; nedelja, 18., 10.0013.00 in 15.00-19.00. Poleg božičnih okraskov, naravnih izdelkov, čajnih mešanic in naravnih mil, bo razstavljala slike Katerina Kalc. Toplo vabljeni na skodelico čaja. SKD IGO GRUDEN - BOŽIČNI SEJEM v Kulturnem domu v Nabrežini do 17. decembra, od 16. do 20. ure. Danes, 16. decembra, bodo ob 17.00 nastopile baletke ŠKUD 15. februar iz Komna (vodi M. Kosovac), ob 18.30 se bo predstavil Dpz Kraški slavček z Zvokom mladosti, ob 19.00 bosta plesalca I. Ban in P. Ceglie prikazala argentinski tango. V soboto bo ob 17.00 predstavitev knjige H. Jovano-vič Pravljice za bele zimske dni z ilustracijami Š. Turka, sledi pravljica Anika z delavnico v sodelovanju s knjižnico iz Komna, ob 18.00 bo Komorna skupina »gOSTh« iz razreda prof. M. Uršič zaključila z božičnim glasbenim utrinkom. SKD VIGRED in Združenje staršev ter COŠ S. Gruden in OV Šempolaj vabijo danes, 16. decembra, ob 18. uri na trg v Šempolaju na božičnico. SKD VIGRED vabi na božični sejem ročnih del knjig in koledarjev ter na razstavo »Zimski čar« do nedelje, 18. decembra, v Štalco v Šempolaju. Urnik: sobota 15.30-18.30, danes po boži-čnici, nedelja 9.30-11.00 in 14.0016.00. Na sejmu sodeluje tudi združenje staršev COŠ S. Gruden in OV Šempolaj. UČENCI IN UČITELJI OŠ F. MILČINSKI s Katinare vabijo na božičnico, ki bo danes, 16. decembra, ob 17. uri v prostorih Dijaškega doma v Trstu. UČENCI IN UČITELJI OŠ GRBEC-STE-PANČIČ vabijo na božičnico, ki bo danes, 16. decembra, ob 15.00 v ške-denjski cerkvi. Na prireditvi bodo učenci in malčki OV iz Škednja in OV J. Ukmar izročili predstavniku zdru- ženja »Ne bomb, le bonboni« dobrodelno nabirko, ki so jo priredili na šoli v okviru decembrskih praznikov. KD FRAN VENTURINI vabi na društveno božičnico v soboto, 17. decembra, ob 20. uri v prostorih centra Anton Ukmar - Miro pri Domju. NATIVITAS - V okviru koncertov, ki jih prireja U.S.C.I. FJK bo v soboto, 17. decembra, ob 20.30 v cerkvi S. Francesco d'Assisi, Ul. Giulia 70, ansambel Gruppo incontro, pod vodstvom Rite Susovsky, imel koncert z naslovom »Božič v Evropi med sodobnostjo in tradicijo« v sodelovanju z instrumentalno skupino. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami ter ob podpori Pokrajine Trst vabi v soboto, 17. decembra, ob 20.30 v ŠKC - Zgonik, v organizaciji Kd Rdeča zvezda »Duke Ellington Sacral jazz concert«, dir. Flavio Davanzo. Nastopajo: MePZ Rdeča zvezda-Devin, Jazz orchestra Shipyard Town Monfalcone in MePZ Gorjansko. Med 19.00 in 22.30 božični sejem. SKD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, Zapojmo si pesem veselo: glasovi ZPS Ivan Grbec bodo odmevali v soboto, 17. decembra, ob 20. uri v društvenih prostorih, pod vodstvom Marjetke Popovski. SKD VIGRED vabi v soboto, 17. decembra, ob 17.30 na ogled igrice »Angelčka v težavah« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD J. Štoka. SPD KRASJE vabi v soboto, 17. decembra, v Trebče na otvoritev božičnega sejma. Sejem bosta otvorila Dekliški zbor Krasje pod vodstvom Urške Fabijan in Mladinski zbor Krasje pod vodstvom Petre Grassi, ki bosta nastopila ob 17.30 v trebenski cerkvi sv. Andreja. Zatem bo sejem v Hiški od Lj'nčkice odprt v soboto do 20. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure ter v ponedeljek in torek od 15. do 17. ure. Toplo vabljeni! ZBOR JACOBUS GALLUS prireja v soboto, 17. decembra, ob 20.30 v Lu-teranski cerkvi v Trstu Koncert ob dvajsetletnici. Vabljeni vsi bivši pevci, prijatelji in ljubitelji zborovske glasbe. BARŠKI OKTER v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas »Božič v Terski dolini« v nedeljo, 18. decembra, ob 15.30 v cerkev sv. Jurija v Bardo. Nastopajo Barški oktet (dir. Davide Clodig), MoPZ Ta-bor-Opčine (dir. David Zerjal), OPZ Mali lujerji-Špeter (dir. Davide Clo-dig), Gojenci Glasbene matice v Bar-du (dir. Davide Clodig). DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 18. decembra, na koncert »V pričakovanju Božiča«. Nastopajo: OPZ »Kraški cvet« pod vodstvom s. Karmen Koren ter zbor »Vesela pomlad« z Opčin in vokalna skupina »Tamariska« iz Izole, ki ju vodi Andreja Štucin. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) ob 16. uri. Misijonski krožek je pripravil dobrodelni božični sejem. MEPZ SLOVENEC SLAVEC v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas »Božični sijaj« v nedeljo, 18. decembra, ob 17. uri v cerkev sv. Antona puščavni-ka v Boršt. Nastopajo MePZ Slovenec Slavec-Boršt, Ricmanje (dir. Danijel Grbec), Vokalna skupina AnaKrousis-Gropada (dir. Maurizio Marchesich), Društvo Portoroški zbor (dir. Sonja Mezgec). OPZ IGO GRUDEN IZ NABREŽINE v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas Na križišču poti v nedeljo, 18. decembra, ob 16. uri v Cerkev sv. Roka v Nabre-žino. Nastopajo OPZ Igo Gruden (dir. Mirko Ferlan), OPZ Fran Venturini-Domjo (dir. Suzana Zerjal) in MeMlPZ Neokortex-Gabrje (dir. Jana Drasic). OPZ IGO GRUDEN iz Nabrežine v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas »Na križišču poti« v nedeljo, 18. decembra, ob 17. uri v cerkev sv. Roka v Nabre-žino. Nastopajo OPZ Igo Gruden-Nabrežina (dir. Mirko Ferlan), OPZ Fran Venturini-Domjo (dir. Susanna Zeriali), MeMlPZ Neokortex-Gabrje (dir. Jana Drasič). SKD LONJER-KATINARA vabi na »Lo-njerski božič« v nedeljo, 18. decem- Petek, 16. decembra 2011 bra, ob 15.30. Nastopil bo Pihalni orkester Ricmanje in zbor Tončka Čok. SKD SLOVENEC v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas z naslovom »Božični sijaj« v nedeljo, 18. decembra, ob 17. uri v cerkvi sv. Antona Puščavnika v Bor-štu. Nastopajo: MePZ Slovenec-Slavec (dir. D. Grbec), MLVS AnaKrousis-Gropada (dir. M. Marchesich), MePZ Društvo portoroški zbor iz Pirana. SKD VESNA v sodelovanju z Rajonskim svetom za Zahodni Kras vabi na prireditev »Sladko božično voščilo - Bi-škotada 2011« (pokušnja in nagrajevanje najboljših piškotov) v nedeljo, 18. decembra, ob 18.00 v KD Alberta Sirka v Križu. Nastopili bodo Mladi glasbeni ustvarjalci, hip hop plesna skupina ŠD Mladina in ansambel Po-doknjičarji. Udeleženci tekmovanja lahko oddajo pecivo od 16.30 dalje na dan prireditve. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA iz Križa vabijo na božičnico, ki bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 19. uri v Slomškovem domu. Vabljeni! UČENCI IN UČITELJICE OŠ Kajuha-Trubarja Vas vabimo na božično igrico »Dobri snežak«, ki bo v torek, 20. decembra, ob 17. uri v bazovski ki-nodvorani. OTROCI IN VZGOJITELJICI OV J. KOŠUTA v Križu vabijo na ogled prestave »Božič brez meja«, ki bo v četrtek, 22. decembra, ob 11. uri v prostorih otroškega vrtca. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi na božičnico Glasbene kambrce v petek, 23. decembra, ob 17. uri. Prispevki Namesto cvetja na grob Marije Zerjul darujeta Ivica in Erminio Sulli 25,00 evrov za KK Adria. V spomin na Natašinega očeta Boba in sestrično Nado darujejo Alenka, Miran in Ivanka z družinami 30,00 evrov za zbor Rdeča zvezda iz Saleža in 30,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Marice Tretjak Bezin daruje družina Barani 40,00 evrov za vrtec Just Košuta v Križu. V spomin na moža Maria Batiča daruje žena Delka 50,00 evrov za NK Kras. V spomin na Marico Rudes Mikac darujejo Miran, Stojan in Igor Kuret z družinami 100,00 evrov za Sklad Josipa Tavčarja na zavodu Zige Zoisa. 16.12.1999 16.12.2011 Ivana Ena zvezda na nebu si ti Spomnili se te bomo pri sv. maši v kapelici pri šolskih sestrah danes, 16. decembra, ob 19. uri. Vsi tvoji Dolina, 16. decembra 2011 Ob smrti dragega očeta MARIJA izrekamo iskreno sožalje Veri Meula. Rekreativna skupina in KK Adria Ob izgubi dragega očeta izrekamo uč. Franku Meuli iskreno sožalje učenci OŠ Grbec-Stepančič z družinami, ravnatelj ter učno in neučno osebje VŠ pri Sv. Jakobu Comune di Trieste T+ TH . t .1 IJ II y + v* V u /j jas Do petka, 30. decembra, urnik tržnice Pokrita tržnica v ulici Carducci božič - okusi in čustva PREDSTAVITEV IN PRODAJA TIPIČNIH PROIZVODOV ■ Mondo del Gusto Do sobote, 8. januarja, Trg Ponterosso drsališče Društvo A. S. D. Pattinaggio triestino Do nedelje, 18. decembra, Trg Sv. Antona božične stojnice in žive jaslice A. M. N. Associazione Mercatini di Natale Sobota, 17. decembra, ' odL 15.30 do 18.30 Trg Unita d'Italia Sobota, 17. decembra, od 15.00 do 18.00 Borzni trg otroci ' se igrajo božič Greco Show Agency in TeatroBandus Petek, 16. decembra, od 9.30 do 12.15 in sobota, 17. decembra, od 12.00 do 18.00 Trg Barriera naravno ... božič je!!! OTROCI IN _ NARAVA Despar nel Nord Est Cel december Od pi Center za umsko zdravje • do p( ULICA DEL MOLINO A VENTO Po ME! delavnica »iz nečesa se spet po ml nekaj rodi« Društvo . S KONČNO"OKRASITVIJO BOŽIČNEGA Centr°« DREVESA NA TRGU SV. JAKOBA ' Oddelek za Umsko zdravje - C. S. M. Sobo' »La Maddalena« Trg Pi Od petka, 16. do petka, 23. decembra, Po mestnih ulicah in trgih po mestu potujoči božički Društvo Associazione culturale »Trieste al Sobota, 17. decembra, od 10.30 do 12.30 Pokrita tržnica v ulici Carducci delavniča »pravljiče in papir« Združenje Associazione artistica culturale Coreofficina " i t * ......*----• *............ k > ' , f. I / ■ r » * ■ * Sobota, 17. decembra, ob 11.30 Trg Piazza Tra i Rivi Nedelja, 18. decembra, ob 11.15 Trg Valmaura godba refolo Banda Refolo vl V If. v fci 4 \ > r V > r- Sobota, 17. decembra, ob 15.30, 16.30 in 17.30 Trg Sv. Antona božični škratje Društvo Associazione culturale »C'e chi c'ha teatro« ............................. Sobota, 17. decembra, ob 16.00 „ Bivši kino v Skednju, ulica Soncini vse najboljše, trst-PEVSKI ZBOR ALPINČEV TRŽAŠKE SEKČIJE A.N.A.- Društvo Associazione culturale Servolainsieme Nedelja, 18. decembra, ob 15.00 Lonjerska Cesta (Lonjerski trg) božič; nA trgu LONJER POD BOŽIČNIM DREVESOM Kulturno društvo Lonjer Katinara ■ t » • • § • • • • m • • Od ponedeljka, 19. do sobote, 24. decembra, OpC ine, Nanoški trg skupaj na opčinah ... BOŽIČ S SLADKOSTJO Konzorcij Consorzio Centro in via Insieme a Opicina - Skupaj na Opcinah Torek, 20. decembra, ob 16.00 Trg Perugino božično vzdušje Društvo A.S.D. La Daspe Torek, 20. decembra, ob 17.00 Itis v ulici Giovanni Pascoli praznični december z verdijem OPERNI" KONČERT GLEDALIŠČA GIUSEPPE VERDI Operno Gledališče Giuseppe Verdi Torek, 20. decembra, od 15.00 do 18.00 Ulica Santa Caterina Sreda, 21. decembra, od 15.30 do 18.30 Ulica Santa Caterina, ulica San Nicolo in ulica Dante (Četrtek, 22. decembra, od 15.30 do 18.30 Ulica Santa Caterina, ulica San Nicolo in ulica Dante božični klovni Društvo Associazione culturale Teatrobandus 9 • .......'.................. Sreda, 21. decembra, ob 17.00 Borzni trg PEVSKI ZBOR ALPINCEV r . Tržaška sekcija Associazione Nazionale Alpini Sreda, 21. decembra, ob 20.30 Trg Ponterosso predstava na drsalkah Društvo A. S. D. Pattinaggio triestino (Četrtek, 22. decembra, ob 18.00 Trg UnitA d'Jtalia fvg gospel čhoir Društvo Associazione Friuli Venezia Giulia Gospel Choir ■ ........................ ....... (Četrtek, 22. decembra, ob 20.30 Cerkev Lurdske Gospe (na Alturi) praznični december z verdijem PEVSKI ZBOR GLEDALIŠČA GIUSEPPE VERDI. Operno Gledališce Giuseppe Verdi Petek, 23. decembra, ob 16.30 Trg LibertA xmas gospel 5tet Šola Scuola di musica 55 .............................. Petek, 23. decembra, ob 17.30 Trg Ponterosso (čustvene intrige VODOMETI PLEŠEJO Društvo Associazione Centro Studi Einaudi s sodelovanjem Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine Petek, 23. decembra, ob 20.30 Cerkev Sv. Jakoba Apostola praznični december z verdijem PEVSKI ZBOR GLEDALIŠČA GIUSEPPE VERDI Operno Gledališce Giuseppe Verdi Ponedeljek, 26. decembra, ob 18.00 Evangeličansko Luteranska Cerkev NA TRGU PANFILI čhristmas čelebration S ČADMOS ENSAMBLE IN PLEIADI „ Društvo Associazione culturale Incanto H > ■ J t'tt t - . ■ »H 1 * J / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 15. decembra 2011 13 ŽARIŠČE Jubilejno leto SSO in pogled v prihodnost Drago Štoka Pred 35 leti so se na današnji dan v dvorani Katoliškega doma, predhodniku sedanjega Kulturnega centra Lojze Bra-tuž, v Gorici zbrali zastopniki slovenskih organizacij in ustanov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine z namenom, da ustanovijo krovno zvezo, ki so ji dali ime SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ. Katoliški glas je 23. decembra v svojem poročilu na prvi strani napisal med drugim tudi tale odstavek: »Prva zamisel o Svetu se je porodila ob srečanju obeh naših prosvetnih central, Slovenske pro-svete v Trstu in Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici. Na občasnih srečanjih se je ponovno porodila želja po skupni povezanosti dela in pobud, pa tudi po nekem skupnem zastopstvu. Med tem časom se je na vseh ravneh zmeraj bolj uveljavljala politično-upravna enota dežele Furlanije Julijske krajine. Tudi Slovenci smo začutili to stvarnost in se ji začeli prilagajati. Zaradi tega je nujno, da se tudi slovenske organizacije in ustanove, ki so samostojne in se ne naslanjajo na marksizem, povežejo v neko skupno krovno organizacijo. Ta povezanost mora izvirati iz občečloveške in družbene opredeljenosti do slovenstva, idejnega pluralizma in svobode.« V vrste SSO so kmalu zatem vstopile tudi organizacije in društva iz celotne videmske pokrajine in se tako pridružile ustanovni članici te pokrajine, to je pevskemu zboru Planinka iz Ukev v Kanalski dolini. Tako pred natančno 35 leti na današnji dan v Gorici. Sledilo je tri- desetletje in pol napornega, a plemenitega dela predsednikov, odbornikov in članov nove krovne organizacije, kateri so bila načela slovenstva, političnega pluralizma, svobode in krščanskih vrednot ter globokih demokratičnih idej vedno v srcu pri svojem vsakdanjem delu za dobrobit celotne slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini. Geslo zadnjega občnega zbora SSO, ki je bil 25. novembra letos v Gorici, je bilo zelo izrazito in globoko pomembno: Iz zdravih korenin v nove čase! In novi časi so pred nami! Toda kakšni časi se nam pravzaprav obetajo? Slovenska zavest je med nami še vedno živa, a kako je z asimilacijo, predvsem tisto neslišno in nevidno asimilacijo, ki je vseskozi na preži in nam povzroča nemalo skrbi? Bojimo se tudi, kako bo z nami v času hude gospodarske krize, ki pesti našo organiziranost in ji ni še videti konca. Mladi brez dela, odpuščeni delavci, zaprtje javnih ustanov novim mladim silam, preteča brezposelnost za vsakim vogalom, tu v Italiji in tja preko bivše meje v Sloveniji. Bomo vzdržali v teh hudih časih? Pa naše organizacije, ustanove, tisk, mediji, gospodarski centri, bodo to krizo prebrodili ali pa bo, kot nekateri predvidevajo, še veliko žalosti zaradi izgub službenega in delovnega mesta v tovarni, v uradu, v državnih in javnih ustanovah. Kako bo z nami vsemi, če se bo ta kriza še nadaljevala? Morda še dolgo, morda bo Evropa sama zašla v politično in gospo- darsko težko prebrodljivo krizo! Je to le naša bojazen, odvečna, a huda bojazen, ali je to le naša prekomerna zaskrbljenost? Bog ve, kaj nam bo s tem v zvezi prinesel čas, ki je najboljši poznavalec vsega nastalega in vsega nastajajočega. Te dni nam je posijal žarek upanja, ko nam je rimska oblast le dala obljubljeni prispevek za naše delovanje, za našo organiziranost v deželi Furla-niji Julijski krajini. Pa kako bo s prispevki iz Slovenije za leto 2012? Bodo naše organizacije deležne za nas nujne pomoči iz matične države, naše ustanove, med njimi obe krovni organizaciji, tudi Svet slovenskih organizacij, ki bi brez te pomoči zares težko shajal in deloval v korist celotne naše skupnosti? Bomo kot SSO zakorakali v štirideset-letnico obstoja brez teh mučnih skrbi? Osebno verjamem v nove, boljše čase, verjamem v demokratičnost italijanskih in slovenskih oblasti, verjamem v našo trdo voljo do življenja in dela na vseh ravneh naše družbe. Verjamem v boljše čase evropske stvarnosti, v kateri živimo in v kateri hočemo živeti, saj smo prav zaradi Evrope podrli odvečne meje in začeli ustvarjati nov dom v naši realnosti. Osebno trdno upam v lepšo bodočnost nas vseh, optimistično gledam v nove čase, v nove izzive, ki so pred nami. Po hudi ekonomski krizi hočemo zaživeti nov dan brez odvečnega strahu, brez bojazni v sebi, brez more pred jutrišnjim dnem. Pa bo zares tako? CELOVEC - Izšel politični zbornik 2011 V ospredju table, politična korupcija in potreba po reformah Od desne Hren, Filzmaier in Anderwald na predstavitvi zbornika i. lukan Koroška izdajateljska trojka, politologi Karl Anderwald, Peter Filzmaier in koroški Slovenec Karel Hren je v sredo v Mohorjevi v Celovcu predstavila že 18. »Koroški zbornik za politiko«. Težišča zbornika za leto 2011 s prispevki 29 avtorjev so politični kompromis v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel, (še ne pravnomočna) obsodba namestnika deželnega glavarja Uweja Scheucha (FPK) zaradi korupcije, slabo spričevalo gospodarske politike na Koroškem in poglavje nujno potrebnih reform predvsem na politi- PREJELI SMO Za družbeno pravičnost in družbeno odgovornost kapitala V zadnjih časih se širi mnenje, da je Montijev finančni manever zdravilo, ki bo odrešilo Italijo pred državnim bankrotom in ki bo počasi privedlo državo do novega gospodarskega razcveta. Nedvomno so italijanske javne finance v groznem stanju, vendar vprašanje, ki si ga zadnje čase postavljam, je sledeče: kako bodo ukrepi, ki jih je Montijeva vlada predlagala, pospešili gospodarsko rast in končno ustavili proces, ki nas vodi k recesiji? Nove obdavčitve bodo seveda prinesle precej denarja v državno blagajno, vendar kako bodo sploh vplivale na gospodarski razvoj? Le izvedenci so začeli razmišljati na posledice povečanja ddv-ja in novih trošarin na goriva v podjetništvu npr. v logističnem sektorju, kjer se bodo stroški poslovanja znatno zvišali. Zaradi tovrstnih odločitev bodo predvsem začela pešati srednja in mala podjetja, ki so vezana na domači trg in prostor, ker ne bodo več sposobna konkurirati s korporacijami, ki delujejo na mednarodni ravni. Kot progresist sem upal, da bo Montijeva vlada izumila nova sredstva za dolgotrajni razvoj, ali da bo vsaj po principu socialne pravičnosti zahtevala od vseh državljanov, da bodo v sorazmernih deležih prispevali k izboljšanju sedanjega stanja, ki - dodajam - je posledica izredno slabega ravnanja prejšnjih uprav. Priznam, da sem ostal skrajno razočaran, ker manever bremeni še posebej revnejše družbene sloje, medtem ko se sploh ne ozre proti ustanovam, ki so sprožile svetovno finančno krizo. Prav kriza poudarja, da bi bilo treba premisliti ekonomska načela, na podlagi katerih finančne družbe poslujejo, opustiti neoliberalizem kot vodilno ideologijo v globaliziranem svetu ter se vrniti k principom, ki izhajajo iz keynesianizma. Neoliberalizem je v Evropo prinesel grozne učinke: kapital beži v države, kjer je delovna sila cenejša, kjer -vsaj v centrih - je infrastruktura še kar dobro razvita, kjer strogih predpisov socialnega zavarovanja in varstva narave ni. Da bi lahko bile kompetitiv-nejše in da bi lahko sploh preživele pod novimi tržnimi pogoji, se tako tudi »razvitejše« države prilagajajo zgoraj opisanemu stanju s posledico, da se stopnja zaposlenosti niža in da se povečujejo socialni transferji, kar dodatno obremenjuje proračune. Današnja družba pa se mora soočati tudi s staranjem prebivalstva in posledično s pokojninskimi skladi, ki so danes na meji solventnosti. V tej optiki je bila opravljena italijanska (in ne samo italijanska) pokojninska reforma. Vendar t.i. »politika strogosti« ne bo prinesla dolgotrajnih pozitivnih učinkov na kakovost življenja, temveč obratno... Treba je torej zahtevati veliko strukturno spremembo, ki pa ne more biti omejena le na posamezno državo. Potrebno bo premisliti Evropsko unijo in jo pretvoriti v ustanovo, ki ne dovoli kapitalu, da sebično deli usodo dela, temveč da potrebe kapitala usklajuje s socialnimi zahtevami. EU mora zato postati politična unija, ki pazljivo gleda tudi na interese najmanj privilegiranih družbenih slojev. Tovrstni proces bi lahko doživel začetek z reformo Evropske centralne banke, ki naj bi postala »prava« centralna banka in tako nehala igrati vlogo ustanove, ki gleda zgolj na stabilnost svoje valute in na zasebne koristi makro finančnih operaterjev. V razvoju ekonomske doktrine je že dalj časa jasno, da interes kapitala ni neposredno družbeni interes. Iz političnega vidika pa postaja vedno bolj očitno, da socialno usmerjene stranke ne smejo nekritično sprejemati ekonomsko doktrino političnega programa neokonservativcev, temveč se morajo zavzemati za družbeno pravičnost in za družbeno odgovornost kapitala, saj jih bo v obratnem primeru prej ali slej volilna baza zapustila. Slavna ekonomista in Nobelova nagrajenca Joseph Stiglitz in Paul Krug-man sta že zdavnaj spoznala, da so časi »laissez-faire-izma« mimo in čim prej se bomo tudi mi tega zavedli, tem prej se bomo lahko izognili nevarnosti, v katero nas neoliberalizem vodi. Fabio Vizintin SLOVENIJA - Težave žičničarjev Danes začetek smučanja na Krvavcu, v nedeljo morda tudi na Kaninu Za smučarje in žičničarje v Sloveniji se bo težko pričakovana smučarska sezona začela danes na Krvavcu. Pripravljeni sta progi 1 in 6, ki sta vezani na štiri-sedežnico Tiha dolina, ob obilnejših padavinah pa bodo verjetno v nedeljo zagnali še šestsedežnico. Če bo držala vremenska napoved, ki obeta sneg, bo predvidoma v nedeljo možna tudi smuka na Kaninu. "S težkimi mukami, a nasmehom na obrazu bomo v petek zagnali naprave," je dejal vodja komerciale in marketinga v družbi RTC Krvavec Luka Vrančič. Žičničarji upajo, da bodo držale napovedi o sneženju, ob padcu temperatur pa bodo nadaljevali z izdelovanjem tehničnega snega. Ne glede na vreme sta že pripravljeni dve smučišči, na Kanin pa so s Hrvaške že prispeli prvi tuji smučarji. Pričakujejo še skupino turistov z Madžarske, ki jim bo danes sledila še skupina od 450 do 500 smučarjev iz Srbije, je povedal Vrančič. Tudi na najvišje ležečem slovenskem smučišču na Kaninu se veselijo napovedanega snega, kljub temu pa je direktor ATC Kanin Simon Klaut glede na znano nepredvidljivost Kanina previden v napovedih. Trenutno je na Kaninu 40 centimetrov snega, za smučanje na skalnatem terenu ga mora zapasti skupno najmanj 70 centimetrov. Klaut glede na vremensko napoved računa, da bi lahko naprave pognali v nedeljo, ko je napovedano lepo vreme. Na Pohorju še ni dovolj snega za zagon naprav, prav tako izdelovanja tehničnega snega ne dopuščajo razmeroma visoke temperature. Če zapade dovolj snega, bi lahko konec vikenda pognali naprave na Kopah, Arehu, v Ribnici na Pohorju in na vrhu Mariborskega Pohorja. Zagotovo pa bodo žičničarji na Pohorju ob napovedanem padcu temperatur nadaljevali z izdelovanjem tehničnega snega. Tako bi nato bila smuka možna v prvi polovici prihodnjega tedna. Na Rogli ta konec tedna še ne bodo zagnali naprav, čakajo na padec temperatur, da bodo lahko nadaljevali z zasneževanjem. Podobno je v Kranjski Gori. Na Voglu je doslej zapadlo 10 centimetrov snega, kar še ni dovolj za smučanje. Bo pa jutri začela obratovati nihalka, so povedali v Žičnicah Vogel. PISMA UREDNIŠTVU Odgovor Silvestru Metliki Resnici na ljubo moram priznati, da sem se dolgo obiral, če naj odgovorim ali ne gospodu Metliki, saj je bilo moje stališče, objavljeno v Primorskem dnevniku v teh dneh, glede nenapovedane manifestacije v neprimernem trenutku, nadvse jasno: želel sem braniti najšibkejši del naše populacije, naše otroke, ki so želeli v veselem in sproščenem vzdušju, pričakati s svojimi starši, svojega najljubšega svetnika, sv. Miklavža. Naj dodam še, da nihče noče nikogar zavajati in zato želim jasno še enkrat poudariti, da je uprava od vsega začetka, ko je preuredila pro- Nu met v Zaboljuncu, stalno poudarjala, da če je potrebna kakšna sprememba, ki bi izboljšala sedanjo preureditev in ojačila varnost, bo nedvomno izvedena. To je bila tudi obveza s strani tajništev strank večine. Če je bilo moje početje zlonamerno pa prepuščam Boljunčanom in bralcem zadnjo besedo. Sergij Mahnič čnem in upravnem področju na deželni in tudi občinski ravni. Tudi slovenska manjšina bo morala resno razmisliti, ali obstoječe manjšinske strukture še odgovarjajo zahtevam današnjega časa, je bilo poudarjeno na tiskovni konferenci. Hren in Filz-maier sta menila, da se bodo morali slovenska manjšina in njeni predstavniki opredeliti, ali hočejo deželo v bodoče bolj aktivno sooblikovati. Konkretno: ali hočejo politične manjšinske organizacije še naprej delovati zgolj kot interesno zastopstvo v klasičnem smislu, ali se bodo odločili za pot v politično participacijo. Na primer, da koroški Slovenci na naslednjih volitvah spet nastopijo z lastno stranko, ki pa bi morala nuditi program, ki daleč presega samo manjšinske teme. Možnosti, da bi takšni manjšinsko-regionalni stranki uspel vstop v koroški deželni zbor, niso nerealistične, je ob tem menil ugledni avstrijski politolog Filzmaier. Hren pa je dodal, da bo manjšina morala vsekakor razmišljati tudi o novih, sodobnih in s tem tudi bolj učinkovitih organizacijskih strukturah. Takšne, kot so bile ustanovljene po vojni že zdaleč ne odgovarjajo več izzivom današnjega časa. V zvezi z rešitvijo vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel je v zborniku več prispevkov, med drugim tudi odvetnika Rudija Vouka. Po mnenju Filzmaierja je dosežen politični kompromis politično najbolj izkoristil koroški deželni glavar, ki je po vseh anketah dvignil svoj ugled prav na račun tega vprašanja. Manj uspešni so pri tem bili zastopniki manjšine - predvsem zaradi tega, ker so nekateri bili zelo hitro zadovoljni z doseženim rezultatom, drugi pa ne. Na splošno pa je treba ugotoviti, da je uspela rešitev vprašanja dvojezičnih tabel zasenčila oz. skorajda izničila deželna politika sama. In sicer z obsodbo namestnika deželnega glavarja Uweja Scheucha zaradi korupcije. FPK je npr. močno izgubila na ugledu, ker Scheuch ni takoj odstopil, a tudi ljudska stranka kot koalicijski partner svobodnjakov je izgubila na podpori s strani ljudstva. Obe stranki naj zato upata, da bo zadeva v drugi instanci hitro in jasno odločena, je še pristavil Filzmaier. V zvezi z gospodarstvom in razvojem gospodarstva na Koroškem je Filzmaier na predstavitvi zbornika predstavil tudi anketo med podjetniki na Koroškem. Medtem ko je rezultat ankete pri oceni aktualne situacije gospodarske situacije zelo pozitiven, je obenem velika večina podjetnikov mnenja, da je koroška gospodarska politika povsem neučinkovita in slabša kot v drugih avstrijskih zveznih deželah. Vsebino zbornika zaokroža kronološki pregled političnih in družbenih dogodkov na Koroškem, ki jih je uredil tretji soizdajatelj zbornika Karl Anderwald. Avtorji in avtorice tudi tokrat za svoje prispevke niso zaračunali honorarja, le tako je bilo mogoče ohraniti kontinuiteto, je ob predstavitvi zbornika poudaril Anderwald. Zbornik je letos že drugič izšel pri Mohorjevi založbi in stane 25 evrov. Ivan Lukan 14 Petek, 16. decembra 2011 KULTURA / NARODNI DOM - Srečanje s pesnikom Tomažem Šalamunom »Poezija nima sporočila, časopisi ga imajo ...« Avtor 46 pesniških zbirk spregovoril o svojem življenju in ustvarjanju in Andrejka Možina z oddelka za džez glasbo Glasbene matice. Šalamun je v pogovoru z Davidom Bandljem (goriškim pesniškim ustvarjalcem mlajše generacije) spregovoril o svoji pesmi Duma 64, ki je v Sloveniji sprožila val polemik, prav tako kot njegova prva pesniška zbirka Poker. Za nekaj dni so ga celo zaprli, a ga, tudi zaradi člankov, ki jih je objavilo tuje časopisje, kmalu izpustili. »Nikoli se nisem počutil rušilec tradicije, a v Kopru, kjer sem odraščal, je bil zahod blizu. Na moje ustvarjanje sta vplivala Župančič in Kosovel, v Sloveniji tega niso razumeli, v Srbiji pa ja: nadrealistični pesnik Oskar Davič mi je v časopisu Komunist napisal pravo ljubezensko pismo ...« Šalamun je danes zelo uveljavljen pesnik, posebno v Združenih državah Amerike, kjer velja za najbolj prevajanega pesnika po Pa-blu Nerudi. »V Evropi je poezija marginalna, v Ameriki pa ne.Imel sem veliko srečo, za katero sem življenju zelo hvaležen. Vesel pa sem tudi, da sem lahko odprl pot drugim slovenskim pesnikom, na primer Alešu Debeljaku; slovenski živeči pesniki imajo v ZDA več prevodov kot italijanski in nemški skupaj.« Šalamun tudi poučuje pesništvo na ameriških univerzah, zaradi česar je »prisiljen« veliko brati tudi dela mladih ustvarjalcev. »Od svojih študentov se veliko učim, to zanimivo delo mi je zelo všeč.« Poezija je za Šalamuna predvsem igra v vse smeri; poezija nima sporočila, sporočilo imajo časopisi, trdi poet ... (pd) GLASBA S Tomažem Šalamunom se je pogovarjal David Bandelj; njegove pesmi je v italijanskem prevodu prebrala Patrizia Vascotto kroma Tomažu Šalamunu je življenje spremenil Dane Zajc; bilo je sredi 60. let prejšnjega stoletja, ko je med univerzitetnim študijem prisluhnil eni njegovih poezij. Šalamun je razumel, da hoče biti poet. Po izobrazbi umetnostni kritik, je sodeloval s skupino OHO in se najprej izražal kot slikar (tako kot brat Andraž). Na povabilo slovitega muze- ja MOMA je preživel tudi mesec dni v New Yorku, imel več razstav, naposled pa se povsem predal poeziji. Prijazen sedemdesetletnik je bil v sredo gost dobro obiskanega večera, ki sta ga v Narodnem domu priredila Slovenski klub in Skupina-Gruppo 85. Srečanje sta s svojim petjem in violončelom uvedli Kristina Frandolič Betettova nagrada Ondini Otta Klasinc Betettovo nagrado za umetniške dosežke v glasbi za leto 2011 prejme sopranistka Ondina Otta Klasinc, Betettovo listino za vsestranski doprinos k razvoju slovenske glasbene kulture in zgledno sodelovanje z Društvom glasbenih ustvarjalcev Slovenije pa KUD Serafin. Nagrade bodo podelili 21. decembra v Društvu slovenskih pisa-teljev.»Delovanje Klasinčeve je za slovensko glasbeno življenje zelo pomembno, saj je v njem sodelovala od leta 1946 do leta 1972 kot pevka in prvakinja v obeh opernih hišah, nato pa še kot odlična pedagoginja na Akademiji za glasbo v Ljubljani in Pedagoški fakulteti v Mariboru,« so sporočili z Društva glasbenih ustvarjalcev Slovenije (DGUS), ki nagrado podeljuje. Klasinčeva se je rodila v Trstu leta 1924. V mladih letih sta jo poučevala pedagoga Luigi Toffol in Val-do Medicus. Po tem, ko je leta 1946 zmagala na pevskem tekmovanju v Trstu, jo je Danilo Švara povabil v Ljubljano, kjer je debitirala kot Rozina v Seviljskem brivcu in nato pre-pela velik del lirsko koloraturnega repertoarja. Po zmagi na pevskem tekmovanju v Laussani leta 1951 je pod okriljem agencije Ansaloni pela po številnih evropskih opernih hišah, v okviru turneje milanske Scale pa je nastopila tudi v Afriki in Libanonu. Leta 1958 se je preselila v Maribor in še naprej sodelovala z vodilnimi jugoslovanskimi in tujimi opernimi hišami. Priznana sopranistka je v svoji karieri odpela 67 vlog v 60 operah in sodelovala s pomembnimi pevci, kot so Vladimir Ruždjak, Alfredo Krauss, Joan Oncina in Gino Bechi. Predavala je tudi glasbeno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru in bila mentorica v mariborski Operi. Še med aktivno pevsko kariero se je ukvarjala z operno režijo. Za svoje umetniško delo je dobila številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada leta 1967 in Glazerjevo nagrado za življenjsko delo leta 1998, piše v utemeljitvi. Kulturno-umetniško društvo (KUD) Serafin je bilo ustanovljeno leta 1998 in od takrat redno prireja koncerte klasične glasbe v zgodovinsko obnovljeni Blagajevi graščini v Polhovem Gradcu. Doslej je na več kot 130 koncertih nastopilo veliko število izvajalcev: solistov, komornih skupin ter zborov. O letošnjih dobitnikih Betetto-ve nagrade in listine je odločal izvršni odbor DGUS na predlog strokovne komisije, ki so jo sestavljali Dušan Bavdek, Andrej Jarc in Klemen Ramovš. (STA) TRIESTE PRIMA Festival zaključil Cantus Ensemble Mednarodna srečanja s sodobno glasbo Trieste Prima so se sklenila z nastopom zagrebške skupine Cantus Ensemble. Tudi ugledni hrvaški ansambel, ki ga vodi skladatelj Berislav Šipuš, je želel počastiti spomin na pokojnega Giam-paola Corala, prijatelja in sodelavca, ki je sklepal mednarodne naveze z mnogimi ansambli iz bivše Jugoslavije, tako z ljubljanskim MD7 kot tudi z zagrebškimi glasbeniki. Ts Prima je bila tesno povezana z zagrebškim glasbenim Bienalom, kulturne izmenjave so obojestransko obogatile organizatorje , skladatelje in poustvarjalce in podrle mar-sikakšno pregrado še pred padcem berlinskega zidu. Pred začetkom koncerta se je predsednik združenja Chromas Adriano Martinolli toplo zahvalil vsem gostom, ki so oblikovali srečanja ter povabil občinstvo na festival, ki bo prihodnje leto vseboval tudi tekmovanje iz kompozicije. Zamisel bodo uresničili v sodelovanju z mednarodnim natečajem za komorno glasbo Trio di Trieste, ki ga organizira društvo Chamber Music; zahvalil se je tudi Berislav Šipuš. Cantus Ensemble je kar polovico svojega programa posvetil Coralu in začel s triom za violino, violo in čelo z naslovom Isole. Ivan Novinc, Tvrtko Pavlin in Jasen Chelfi so z občutkom podali Cora-lovo razdvojenost med željo po melodičnem snovanju in notranjo napetostjo, ki se izraža v gostem kontrapunktu. Drugačne barve nam je narisal trio za violino, klarinet in klavir z naslovom Ikarus II: Danijel Martinovič je iz klarineta izvabljal visoke, skoraj kričeče tone, kot bi želel ponazoriti ponesrečen polet, s padcem, ki je zazvenel v globokih, tragično obarvanih notah. V njegovo muziciranje sta se natančno vpletla violinist Mislav Pavlin in pianistka Srebrenka Poljak. Co-ralov občutek za barve, za prelivanje različnih in vedno izvirnih instrumentalnih odtenkov, smo lahko cenili v skladbi Raps XIII : kombinacija, violine, violončela, klarineta in pozavne je naslikala dokaj odločen profil skladbe, ki je kmalu dobila dramatične odtenke. Iz sodobne hrvaške literature so nam gostje predstavili Sonato za violončelo in klavir Bogdana Gagiča: čelist Jasen Chelfi je vodil melodijo, pianistka Sre-brenka Poljak pa se je oglašala s hladnimi , razredčenimi akordi. Med občinstvom je sedel tudi Lui-gi Sammarchi, skladatelj iz Bologne, ki je bil deležen navdušenih aplavzov za svojo skladbo Side-reus...canto della lontananza-so-netto a Orfeo, ki se je začela kot neprekinjen zvočni pramen, se nato razživela in nazdnje umirila v instrumentalnem šepetu. Berislav Šipuš je program zaokrožil s svojo skladbo Tan Het-ti za deset instrumentov: tudi hrvaški mojster zna ustvarjati s tankočutnim posluhom do značilnosti posameznih glasbil, kot smo ugotovili ob lepem uvodu, kjer sta si oboa in rog podajala melodijo ob pritajenem tremolu viole. Glasba je slonela na jasno začrtani ritmični shemi, ki je vztrajala skoraj do konca: v slogu Haydnove Simfonije slovesa so glasbeniki drug za drugim začeli zapuščati oder, kjer je sam violist ostal s temo, ki je naposled ugasnila. Domiselna skladba je požela navdušene aplavze, ki so nagradili vse nastopajoče in potrdili pomen pobude, ki nam vsako leto odkriva najnovejša snovanja bolj in manj znanih skladateljev. Katja Kralj / KULTURA Petek, 16. decembra 2011 15 TRST - V palači Costanzi še do nedelje razstava Altanovih ilustracij namišljenih živali Tudi imaginarne živali trpijo, če ni upodobitve preko domišljije Umetnik, znan po znamenitem stripu o psički Pimpi in satiričnih vinjetah, živi in dela v Ogleju V palači Costanzi si lahko do nedelje ogledamo prelepo razstavo izvirnih fantastičnih živali cenjenega ilustratorja in karikaturista Francesca Tullia Altana. Razstava sodi v niz pobud ob 130-letnici izhajanja dnevnika Il Piccolo na pobudo od-borništva za kulturo Občine Trst in združenja Por-topiccolo. Umetnik po rodu iz Trevisa se je sprva uveljavil na področju kinematografske in televizijske scenografije, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je preselil v Brazilijo in tam objavil svoj prvi strip za otroke. Kmalu se je vrnil v Italijo in začel sodelovati s pomembnejšimi italijanskimi založbami in revijami. V tem obdobju si je zamislil Pimpo, priljubljeno psičko z rdečimi lisami, katere dogodivščine je sprva objavljal Corriere dei Piccoli, dokler je leta 1987 zaživela kot avtonomna istoimenska revija s stripi za predšolske otroke in zabavnimi igricami, ki spodbujajo otrokovo domišljijo. Altana posebej cenimo tudi odrasli zaradi njegovih ilustriranih satiričnih smešnic, ki jih redno objavlja na straneh tednika L'Espresso in dnevnika La Repubblica ter v številnih drugih tiskovinah. Med Altan se pri opisovanju namišljenih živali poslužuje podobne metode, kot jo uporabljajo pri znanstvenih opisih pravih živali uspešnimi izdajami za otroke, ki so doživele kar nekaj ponatisov tudi v drugih jezikih, lahko omenimo Prvo knjigo Kike, ki obsega dvanajst manjših knjižic ter knjige, v katerih nastopa kot protagonist Pimpa poleg pripovedk z naslovom Kamillo Kromo o dogodivščinah simpatičnega kameleona. Živalski svet je v zvrsti otroške ilustracije Altanu posebej blizu, nudi mu nešteto možnosti pravljičnega in fantazijskega preoblikovanja, kjer prihaja obenem njegova umetniška občutljivost še posebej na dan. Umetnik uspe preko prefinjene oblikovne sinteze in prikupnih likovnih rešitev spodbuditi domišljijo gledalca, saj duhovite domislice in živahni barvni skladi pritegnejo njegovo pozornost. Altan živi in ustvarja v Ogleju, kraju bogate likovne dediščine, kjer se srečuje s podobami krilatih levov, grifonov, samorogov in himer. Fantastične živali so bile v ospredju še posebno v umetnosti srednjega veka. Po svoje je tudi znanost prispevala k razlikovanju živali po vrstah. Pogostoma so o določenih tipologijah pripovedovali znani popotniki, kot je bil npr. Marco Polo in smo si te živali predstavljali le na osnovi pisnih opisov. Zoološki vrtovi se rojevajo zato, da bi se lahko tudi v živo prepričali o tem, kako izgledajo živali, ki jih v naših krajih nimamo možnosti videti. Te živali pa trpijo zaprte v kletkah in podobno trpijo tudi imaginarne živali, če jim ne dovolimo, da preko domišljije doživijo upodobitev. Altan ustvarja povsem nove vrste živali preprosto s sestavljanjem že obstoječih ali z domišljijskim dodajanjem novih detajlov. Pri tem se poslužuje podobne metode, kot jo uporabljajo pri znanstvenih opisih pravih živali in pri tem upošteva še obstoječe in povsem izumrle vrste. Vsaka žival ima seveda tudi svoje ustrezno latinsko ime. Ob branju opisov naletimo obenem na izredno izvirna imena in opise, ki na simpatičen način spremljajo ogled izvirnih ilustracij. Tak je primer živali Trippo z rumenimi spodnjicami ali bolje poznan z latinskim imenom Slippo, ki je podoben puranu, poredkoma poje in je večkrat zagrljen. Njegovo meso je bilo posebej cenjeno in ga uvrščamo med izumrle živali. Razstavo v dvorani Veruda palače Costanzi si lahko ogledamo vsak dan sledečim urnikom: od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure. Vstop je prost. Ob tej priložnosti je izšel tudi barvni katalog z naslovom ALTAN animali speciali z reprodukcijami razstavljenih slik in strokovnimi teksti izpod peresa Pao-la Possamaia, Diega A. Collovinija in Stefana Ben-nija. Jasna Merku Brini Svit nagrada Madeleine Zepter Slovenska pisateljica Brina Svit je pretekli teden v salonu Fou-quet's na Elizejskih poljanah prejela evropsko literarno nagrado Madeleine Zepter. Kot so sporočili s slovenskega veleposlaništva v Parizu, je nagrado prejela za svoj zadnji roman «Une nuit a Reykjavik» (Noč v Reykjaviku), ki je nedavno izšel pri založbi Gallimard. Evropska književna nagrada Madeleine Zepter, ki so jo letos podelili devetič po vrsti, pripada avtorju evropskega romana, ki je napisan v francoščini ali preveden v francoski jezik. Nagrado je Brini Svit vročila Madeleine Zepter v prisotnosti žirije in slovenske veleposlanice v Parizu Veronike Stabej. Brina Svit se je rodila v Ljubljani, od leta 1980 pa živi in ustvarja v Parizu. Njena prva književna dela v zbirki »Du monde entier« pri založbi Gallimard so bila prevedena iz slovenščine v francoščino, Noč v Reykjaviku pa je njen peti roman, ki ga je napisala v francoščini. Njen zadnji roman, izdan tudi v slovenščini, je Hvalnica ločitvi. V knjigi se Svitova ne posveča le ljubezenskim ločitvam, temveč se sprašuje tudi o razhajanju z jezikom, domom oziroma domovino, pa tudi s prijatelji in vsakdanjimi navadami. Leta 2003 je za roman Moreno prejela nagrado za francoski jezik in književnost, ki jo podeljuje Francoska akademija, za roman Smrt slovenske prima-done je prejela francosko literarno nagrado Pelleas 2001, za roman Odveč srce pa je leta 2006 prejela še prestižno nagrado Maurice Genevoix, ki jo prav tako podeljuje Francoska akademija. Evropsko literarno nagrado Madeleine Zepter so doslej prejeli Simonetta Greggio, John Burnside, Ian McEwan, John Banville, Per Petterson, Andres Trapiello, Margaret Maz-zantini in Joseph O'Connor. (STA) KNJIŽEVNOST - Zanimiva knjiga kulturne posrednice Mah Aissata Fofana Baobab kot simbol sreče in uspeha Avtorica iz Malija, ki je diplomirala na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu, živi v furlanski vasi Reana del Rojale Kako biti srečni in uspešni s pomočjo afriške kulture? Odgovore na to vprašanje ponuja knjižica z naslovom I sette baobab della felicita e del successo (Edizioni Segno), ki so jo predstavili v tržaški knjigarni Minerva. Delo je napisala kulturna posrednica Mah Aissata Fofana, ki se je rodila v Maliju, diplomirala na tržaški Visoki šoli za prevajalce in tolmače, in danes živi z družino v kraju Reana del Rojale na Videmskem. Avtorica je prišla do spoznanja, da obstaja pri nas o Afriki zgrešena predstava, ki naj bi temeljila zgolj na prikazovanju njenih negativnih značilnosti. V resnici, je ocenila, lahko črna celina posreduje zahodnemu svetu marsikateri nauk o življenju, ki bi ga veljalo upoštevati. Še predvsem dandanašnji. Bralcu ponuja v razmislek pomen ohranjanja in gojenja sedmih vrednot, ki so dejansko univerzalnega značaja. V delu - h kateremu je napisal uvodno besedo piranski župan Peter Bossman, ki pravi, da se moderni človek, »ki rad teka, beži in je vselej nemiren, mora znati ustaviti, prisluhniti samemu sebi, razmisliti in se spomniti, da ima korenine« - avtorica spregovori o raznolikih vlogah, ki jih v afriški kulturi ima omenjeno tropsko drevo, kot rečeno, za zagotovitev sreče in uspeha. Najprej opozarja na važnost družine, ki omogoča posamezniku, da je del skupnosti. Korenin o svojem izvoru ne gre pozabiti; prav tako je pomenljivo za uravnoteženo rast osebe soočanje s starejšimi člani družine, ki jih označuje modrost in bdenje nad našo usodo. Sledi upoštevanje pomena teže, moči in vrednosti, ki jo v družbi ima izgovorjena beseda: v afriških skupnostih poverijo nalogo za ukvarjanje z besedo posebnim pripovedovalcem zgodb, ki učijo mlade, naj razmislijo preden odprejo usta. Molk je za njih prav tako važen: če si tiho, opazuješ naravo in prisluhneš samemu sebe, znaš primerno rešiti probleme, ki se ti pojavijo v življenju. Tretji pomen, ki ga ima baobab, zadeva solidarnost (vsi smo tako ali drugače povezani) in gostoljubnost (gost je vselej dobrodošel). Dalje se avtorica zaustavlja pri potrpežljivosti, ki jo mora človek vselej gojiti: življenje je boj, s potrpljenjem in vztrajnostjo, se doseže vse zastavljene cilje. Sledi izpostavitev odpuščanja po doživetih negativnih izkušnjah: kdor ne zna odpustiti »zruši most, čez katerega bo moral tudi sam iti.« Precej časa je avtorica v knjižici odmerila sposobnosti gojenja smeha: za Afričane je važno, da se tudi v najtežjih življenjskih trenutkih nasmehnejo; v ta namen imajo posebna združenja, v katerih gojijo samo-ironijo, se imajo za norca, zmerjajo in torej smejejo, »saj humor tesno poveže katerokoli skupnost.« Neposredno, s sprožanjem dobre volje, se poveča tudi optimizem pri posamezniku in znotraj skupnosti. Afričani menijo, da je potrebno vselej videti dobro tudi tam, kjer drugi vidijo slabo. Knjiga se zaključuje z razlago vrednosti in pomenljivosti hrane in prehrambenih navad: Afričani, ko jedo, ne govorijo in ničesar ne odvržejo. Matej Caharija Avtorico (na fotografiji) smo vprašali, kaj je botrovalo nastanku knjige? Po nekaj letih bivanja v Evropi, sem ugotovila, da pravzaprav ljudje tu - čeprav imajo reči, ki jih potrebujejo, zaposlitev, prihranke v banki in drugo - niso dovolj zadovoljni in vedrega razpoloženja, se ne smejijo, se večkrat pritožujejo in, če imajo kakšen problem, se kmalu predajo. Vprašala sem se, kako to in primerjala razmere s svojim izvornim afriškim okoljem, kjer ljudje ne razpolagajo s sredstvi, a so vedno nasmejani, potrpežljivi, vztrajni in vedri. Prišla sem do zaključka, da lahko Afrika marsikaj pove Zahodu in se odločila, da napišem knjigo. Vendar Afriko se na Zahodu še predvsem povezuje s težavami... Poznam sliko, ki jo imate o Afriki kot kontinentu, na katerem so vedno vojne, stalna revščina, lakota in prosjačenje. To je le delno res, saj obstaja še druga Afrika, jaz jim pravim resnična Afrika, ki jo označuje dejanska kultura modrosti o življenju, ki je neprekosljiva in vselej aktualna. Slednjo še najbolje določa drevo baobab, ki sem ga izbrala v knjigi. Zakaj ravno boabab? Gre za tropsko drevo življenja in ponovnega rojstva, ki je močno in neomajno in zatorej še najbolje predstavlja značilnosti afriške kulture: raste in uspeva kar petsto let; je koristno in v celoti, od korenin, prek vej, sadežev vse do listov, uporabno: za prehranjevanje, v tradicionalnem zdravstvu, za senco pred soncem in kot zaščita pred dežjem. Tako kot baobab kljubuje slabemu vremenu in raznim viharjem, se lahko človek bori proti težavam, ki nastopijo v življenju in se nikoli ne preda. Knjigo ste namenila zahodnjakom. Kar se tiče prihodnosti Afrike, ste optimistka? Knjigo sem napisala tudi za predstavnike še predvsem druge generacije priseljencev, ki na evropskih tleh radi večkrat pozabijo na svoj afriški izvor. Glede bodočnosti črne celine sem pa optimistka in verjamem, da je razvoj Afrike v naših rokah. (Mch) 1 6 Petek, 16. decembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOVODNJE - Rojstna hiša Petra Butkoviča že enajst let čaka na ovrednotenje Niso opustili upanja na obnovo domačije Občina vložila priziv zaradi zavrnitve prošnje po prispevku - Stavba dotrajana, izvedli so nekaj popravil Butkovičeva domačija v Sovodnjah že več kot enajst let čaka na ovrednotenje, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, ki je danes za male občine posebno pereče vprašanje, pa zgodovinsko poslopje še vedno sameva in razpada. Občina Sovodnje, ki je stavbo v Prvomajski ulici odkupila leta 2000, ni opustila upanja na pridobitev prispevka, s katerim bi lahko rojstno hišo Petra Butkoviča restavrirala ter jo odprla občanom in širši javnosti, toda vsi dosedanji poskusi so bili žal zaman. Zadnjo prošnjo za prispevek je so-vodenjska občina vložila v prvih mesecih lanskega leta, ko se je prijavila na razpis za dodeljevanje finančnih prispevkov iz evropskega sklada za regionalni razvoj v programskem obdobju 2007-2013. Razpis, ki ga je objavil urad za koordinacijo politik za gorata območja Furlanije-Julijske krajine, je bil namenjen prenovi in ponovnemu koriščenju nepremičninskega premoženja, ki ima zgodovinsko, umetniško, kulturno, arheološko ali etnoantropološko vrednost. Občina Sovodnje se je prijavila s projektom obnove Butkovičeve domačije, ki ga je občinski odbor odobril leta 2010 in v katerem je bila predvidena ureditev sprejemne dvorane, arhiva, razstavne sobe za začasne razstave ter manjšega muzeja, ki bi bil posvečen figuri Petra Butkoviča. Projekt je bil skupno vreden 295.652 evrov, del sredstev - 68.842 evrov - pa bi prispevala občina, ki je imela že več let v proračunu nekaj denarja za Butkovičevo domačijo. Prošnja je bila zavrnjena, motivacije, s katerimi so ji preprečili dostop do prispevka, pa občine Sovodnje niso prepričale. »Zato smo se pritožili na deželno upravno sodišče. Trenutno še čakamo na odgovor,« je povedala so-vodenjska županja Alenka Florenin in poudarila, da bo občina v vsakem primeru tudi v prihodnje pozorna na razne razpise, preko katerih bi lahko Butkovičevo domačijo iztrgali zobu časa. »Najprej bomo počakali na odločitev sodišča, nato pa bomo preverili, kako naprej. Dejstvo je, da je za tako majhno občino, kot je naša, vzdrževanje nepremičninskega premoženja zelo težavno,« je povedala županja. Staro kmečko hišo, v kateri se je slovenski duhovnik, pisatelj, prevajalec in ugankar Peter Butkovič - Domen rodil leta 1888, je občina leta 2000 odkupila za 75.000 lir. Od takrat je za nujna vzdrževalna dela oz. zagotavljanje večje varnosti vloži- V prejšnjih mesecih je občina na Butkovičevi domačiji izvedla nekaj vzdrževalnih del bumbaca la vanjo 19.467 evrov, ki jih je črpala iz občinskega proračuna. Večji varnostni ukrep so izvedli v zadnjih mesecih, ko so morali popolnoma preurediti streho: odstranili so vse strešnike, lesene deščice in lesen tram, ki je bil gnil, majave pa so bile tudi oknice. V stavbo je skozi streho pronicala voda, kar je skupaj z dotrajanostjo gradbenih materialov predstavljajo resno nevarnost. »Streha bi se lahko porušila,« je povedal vodja tehničnega urada sovodenjske občine Paolo Nonino in pojasnil, da je podjetje že namestilo nove deščice in pokrilo streho z vla-kocementno strešno kritino. Podjetje Edil Lukic, ki mu je občina zaupala izredna vzdrževalna dela, mora po Noninovih besedah le še urediti dvoriščno ograjo. (Ale) KOPRIVNO Karabinjerji ovadili tatu z vrečko hrane Sedel je v lokalu in si naročil kavo. Ko ga ni nihče gledal, je segel po vrečki, ki jo je upravitelj pustil pri pultu, nato pa je vstal in odšel. Karabinjerji iz Gradišča so včeraj okrog 11. ure prijeli 51-letnega tujega državljana, ki je kradel v baru v Ko-privnem. G.C., ki je doma v Romuniji, je vstopil v prostore lokala, se usedel in naročil kavo. Upravitelj je kavo pripravil in mu jo serviral, medtem pa je 51-letnik verjetno že opazil plastično vrečko, ki jo je upravitelj pustil pri pultu. G.C. je kavo spil, nato pa je pobral vrečko in odšel, ne da bi plačal. Upravitelj bara je kmalu spoznal, kaj se je zgodilo, zato je nemudoma poklical sile javnega reda. Karabinjerji iz Koprivnega so bili takoj na kraju, nekaj minut kasneje pa so izven vasi prijeli tatu. Ob sebi je še vedno imel plastično vrečko, v kateri je bilo nekaj hrane in nekaj darilnih paketov. 51-letnika so ovadili na prostosti zaradi kraje. GORICA Pred 35 leti rojen Svet slovenskih organizacij Na današnji dan pred 35 leti, 16. decembra 1976, je v Katoliškem domu v Gorici nastal Svet slovenskih organizacij; ustanovno sejo je vodil msgr. Kazimir Humar, za zapisnik pa je skrbel Aleksander Mužina. Kot je 23. decembra 1976 poročal Katoliški glas, je prvotna zamisel nastala na srečanju Slovenske prosvete in Zveze slovenske katoliške prosvete, kjer je bila obravnavana potreba po skupni povezanosti dela in pobud ter skupnem predstavništvu. Bil je to čas, ko se je uveljavljala politično-upravna avtonomija dežele FJK. Ustanovne članice so bile pevski zbor Planinka iz Ukev, Slovenska prosve-ta, zadruga Slovenski dom, Vincencijeva konferenca, Slokad, Slovenski delovni ljudje, Zveza cerkvenih pevskih zborov, Glasbena šola in Dom Jakoba Ukmarja za Tržaško, Zveza slovenske katoliške prosvete, športno združenje Olympia, Krožek Anton Gregorčič, Katoliški dom, Katoliško tiskovno društvo in Združenje cerkvenih pevskih zborov za Goriško. V nadaljnjih mesecih in letih so se Svetu slovenskih organizacij pridružile še druge slovenske organizacije in društva iz treh pokrajin dežele FJK, kjer živi slovenska narodna skupnost. Na ustanovni seji v Gorici so odobrili pravila in izvolili prvi odbor, za predsednika je bil izvoljen Damjan Paulin, Marij Maver, Kazimir Humar in Neža Tributsch pa so postali pokrajinski predsedniki. Tajniško vlogo je prevzel Sergij Pahor. Prvo zasedanje odbora SSO je bilo 19. decembra 1976, tedaj so tudi izdali resolucijo o Osim-skem sporazumu. Ob koncu novembra letos je SSO imel svoj redni deželni občni zbor, ki je bil obenem tudi volilne narave. Za deželnega predsednika je bil potrjen Drago Štoka, pokrajinski predsedniki pa so Igor Švab za Tržaško, Walter Bandelj za Goriško in Giorgio Banchig za Videmsko. Ob tej priložnosti je SSO izdal priložnostno brošuro, v kateri sta zaobjeta zgodovina in poslanstvo krovne organizacije. Slednje sloni na ustanovnih vrednotah slovenstva, krščanstva in demokracije. Med ključnimi dogodki iz bližnje preteklosti pri SSO izpostavljajo osamosvojitev Slovenije in njen vstop v Evropsko unijo, v območje evra in schengenski prostor. V tem obdobju se je SSO okrepil in razvil, ob osamosvojitvi Slovenije pa je postal enakovreden partner v odnosih z matično državo. TRŽIČ - Občinska uprava in zdravstveno podjetje Odprli novo ambulanto in uvedli rajonsko bolničarko V mestni četrti Pancan v Tržiču so včeraj odprli novo ambulanto. Na slovesnem odprtju na sedežu v Ulici Pisani so bili prisotni tržiška županja Silvia Altran, odbornica Cristiana Morsolin in odbornik Paolo Frittitta, goriško zdravstveno podjetje pa sta predstavljala sanitarna direktorja Marco Bertoli in Fulvio Calucci. Ambulanta je sad novega pilotnega projekta »bolničarja teritorialne ekipe«, ki ga bosta skupaj razvijala zdravstveno podjetje in tržiška občina. V ambulanti bodo ponujali zdravstvene storitve, socialno-skrbstvene storitve in teritorialne storitve, ki jih že ponujajo na teritoriju, s sodelovanjem med njimi pa bodo lahko uspešneje ugotavljali potrebe in kritičnosti. Rajonski bolničar bo bolnikom na voljo v ambulanti, obiskal pa jih bo tudi po domovih. Ob tem bo skrbel za mrežno sodelovanje med vsemi subjekti -združenji in ustanovami - ki bodo lahko sodelovali pri izboljšanju in integraciji storitev. Vlogo rajonske bolniške sestre je prevzela Bruna Fantini, v prihodnje pa ji bodo pomagali še drugi profesionalci. Izbira Panzana za ta eksperimentalni projekt ni naključna, saj v njem živi veliko starejših ljudi. VILEŠ-GORICA - Gradbena dela Jutri in v nedeljo hitra cesta zaprta Odsek hitre ceste med Vile-šem in Gorico, ki ga spreminjajo v avtocesto, bo od jutri zvečer do nedelje dopoldne zaprt za promet. Iz podjetja Autovie Venete so sporočili, da bodo hitro cesto v obe smeri zaprli jutri ob 18. uri, do ponovne sprostitve prometa med Vile-šem in Gorico pa bo prišlo v nedeljo ob 10. uri. Uvedba prometne zapore je bila nujna, saj bodo morala gradbena podjetja porušiti nadvoz starega izhoda pri Gradišču, dokončati novega, namestiti pregrade new jersey na nekaterih območjih in spremeniti prometno signalizacijo. Vozniki, ki se bodo peljali iz Gorice proti avtocesti A4 in obratno, se bodo morali do zaključka del posluževati ostalih cest. Pred zaprtjem bodo postavili prometne znake za obvoz, ki bo označen tudi na spletni strani www.au-tovie.it pod naslovom »sicurez-za/itinerari alternativi«. V ponedeljek, 19. decembra, pa bodo ram-po, ki pelje z avtoceste A4 do cestninske postaje pri Vilešu ter odsek avtoceste v bližini izhoda pri Vile-šu začasno zožili na en sam vozni pas. Na tem območju bodo izvrtali nekaj vrtin za analize asfalta. VRH-DOBERDOB - Digitalna televizija Težave pri sprejemanju • I • V«|« programov naj bi rešili Prihodnost v kakovosti programov in pozornosti za lokalno stvarnost Od preklopa na digitalni televizijski signal je minilo že eno leto, težav z vidljivostjo programov v nekaterih predelih FJK pa ni še konec. Med območja, ki imajo težave, spadata doberdobska občina in Vrh, kjer pa naj bi problem v kratkem rešili. Tako trdi podpredsednik odbora Corecom FJK Giancar-lo Serafini ob robu srečanja, ki je potekalo včeraj v Gorici. Beseda je tekla o študiji, ki jo je Corecom zaupal laboratoriju Larem Vi-demske univerze in je bila posvečena analizi stroškov in koristi, ki jih je t.i. »switchoff« imel za lokalne televizije. Pozdravila sta direktor goriškega sedeža Videmske univerze Mauro Pascolini in predstavnica Co-recoma Maria Lisa Garzitto, o tem, kako so se deželne televizije priklopile na digitalni sistem oddajanja pa sta govorila Luca Brusa-ti in Paolo Fedele. Zaključke je potegnil Se-rafini, ki meni, da je prihodnost malih televizij v kakovosti programov in pozornosti za lokalno stvarnost. O težavah pri sprejemanju zlasti TV programov RAI na Do-berdobskem in na Vrhu je Serafini zatrdil, da mu je Nevio Merlino iz družbe RAI Way zagotovil, da naj bi bile kmalu rešene. NOVA GORICA Grozil s ponarejeno pištolo, pristal v zaporu Pred nekaj dnevi je 22-letni Novo-goričan grozil nekemu moškemu, da bo z njim obračunal in grožnje podkrepil s pištolo. Kriminalisti so včeraj pri njem opravili hišno preiskavo, nato pa ga odvedli v zapor. Med preiskavo so policisti našli in zasegli pištolo, za katero se je izkazalo, da je le replika pravega orožja, našli in zasegli pa so še štiri manjše zavitke z belim prahom in dva zavitka s posušeno rastlino ter dokumente in ključ kolesa z motorjem, ki je bilo pred nekaj meseci ukradeno v Novi Gorici. Po končani hišni preiskavi so moškega privedli v novogoriški zapor na prestajanje večmesečne zaporne kazni zaradi kaznivih dejanj, za katera je bil že obsojen v preteklosti. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 16. decembra 2011 1 7 ŠTANDREŽ - Osnovnošolci tudi letos obdarili najstarejše domačine Sreča in ganjenost Praznik miru in prijateljstva bo vrhunec dosegel v nedeljo - S pesmijo in recitali bo nastopilo preko 180 otrok Sreča marsikaterega priletnega domačina je bila včeraj tolikšna, da ob obisku otrok ni zadržal ganjenosti. V Štandrežu se je lepo prijela tradicija, da se pred božičem slovenski osnovnošolci odpravijo po domovih najstarejših krajanov, zato da jim izrazijo praznično voščilo in jih obdarijo. Pobuda sodi v vsakoletni Praznik miru in prijateljstva, ki ga prireja štandreški rajonski svet in bo vrhunec imel na nedeljski prireditvi v cerkvi in na trgu. Včeraj sredi dopoldneva je skoraj 40 otrok iz četrtega in petega razreda slovenske osnovne šole Fran Erjavec, porazdeljenih v štiri skupine ter s spremstvom učiteljev in predstavnikov rajonskega sveta, obiskalo skupno 40 domačinov, ki imajo Štandreški osnovnošolci med včerajšnjim obiskom na domu 95-letne Danice Cingerli, ene izmed treh najstarejših domačink (desno), in 86-letnega Camilla Makuca (na sliki levo) bumbaca 85 ali več let. Le-teh je v vasi preko 50, toda nekateri so v bolnišnici ali v domovih za ostarele; rajonski svet bo poskrbel, da bosta tudi njih dosegla voščilo in dar. Med včerajšnjimi obiski so otroci najstarejšim krajanom na njihovih domovih zapeli božični napev, izročili so jim voščilnico - slovensko ali italijansko, velika večina je bila seveda slovenskih - ter jih obdarili z božično cvetico in »pane-tonom«. Tudi otroci so prejeli dar - še bolj kot s pijačo, slaščicami ali bonboni, ki so jih pričakali na domovih, so jih darežljivi domačini obdarili z neznansko hvaležnostjo in srečo zaradi njihovega prihoda, nekateri pa tudi z ganjenostjo od tolikšne sreče. Okrog poldne so se otroci vrnili v šolo s pol- Male goste sta pričakala božička foto n.l. Pevmski otroci v Raštelu in na občini Na sedežu združenja Nuovo Lavoro v goriškem Raštelu se radi posvečajo otrokom. Zanje so pred kratkim priredili tudi delavnico za izdelovanje božičnih jaslic. V posebno veselje pa jim je bil obisk otrok iz slovenskega vrtca iz Pevme, ki sta jih pričakala božička, sicer člana združenja Tatiana in Maurizio. Otroke so tudi pospremili na voden obisk občinske palače, kjer jih je sprejela odbornica Silvana Romano. nimi torbami slastnih darov, ki so bili potem porazdeljeni med vse otroke osnovne šole. Nedeljski Praznik miru in prijateljstva se bo začel ob 15. uri v župnijski cerkvi v Štandrežu, kjer bo s pesmijo in recitali nastopilo preko 180 otrok, in sicer osnovnošolci iz Štandreža in Vrtojbe, pa še malčki iz slovenskega in italijanskega štandreškega vrtca. Sledila bo družabnost na trgu pred cerkvijo, kjer bodo na prodaj voščilnice, ki so jih izdelali štandreški in vrtojbenski osnovnošolci, poleg tega še koledar in ročna dela otrok iz vrtca, domačinke pa bodo ponujale božične vence. Med nedeljskim praznovanjem bodo zbirali prostovoljne prispevke za Unicef. Tradicionalna štandreška baklada bo tokrat 8. januarja. V SOBOTO V STMAVRU Solkanci prinašajo sosedom luč miru Tudi letos bodo Solkanci prinesli sosedom iz Pevme, Štma-vra in Oslavja luč miru oz. »betlehemsko luč«. Kot je že vrsto let v navadi, bodo ta simbol miru, sprave in prijateljstva prinesli peš po sabotinskem cestnem mostu. Po predaji bo v prostorih domačije Pri Barnabi v Štmavru krajši kulturni program, ki ga bo pripravilo kulturno društvo Sabotin pod pokroviteljstvom krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Osla-vje in ob sodelovanju župnije svetih Mavra in Silvestra. Nastopil bo otroški pevski zbor Štmaver, skavti s poslanico miru, cerkveni pevski zbor iz Solkana in moški pevski zbor Štmaver, na citre pa bo zaigrala domačinka Gabrijela Vidmar. Sledili bodo družabnost, božična in novoletna voščila ter razdeljevanje lučk. Luč miru bodo Štmaverci pričakali jutri, 17. decembra, ob 17. uri na nekdanjem kmečkem mejnem prehodu v bližini kmetije Grad (pri Barnabi). (vip) 18 Sobota, 17. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - V obnovljenem mestnem središču »Goriški trgovci so si zavihali rokave« Komercialni center Lenuovevie s kartico zvestobe - Načrtujejo tudi spletno stran Naravni komercialni center Lenuovevie, v katerega so se združili trgovci obnovljenih ulic goriškega središča, ima po novem tudi svojo »kartico zvestobe«. Pobudo, s katero bodo skušali spodbuditi nakupe v trgovinah mestnega centra, je včeraj ob prisotnosti župana Ettoreja Romolija in podžupana Fabia Gentileja predstavil Beniamino Ur- sic, predsednik združenja trgovcev, ki je bilo ustanovljeno lani. Kartica »GoShopping Card«, je povedal Ursic, je brezplačna, zanjo pa je mogoče zaprositi v vseh trgovinah, ki so del komercialnega centra Lenuovevie. »S kartico bodo imele stranke pravico do popustov in promocijskih pobud, ki bodo potekale skozi ce- Nad Verdijevim korzom v Gorici je sinoči »snežilo«, sicer pri 10 stopinjah Celzija. Ker je narava letos s snegom skopa, so namesto nje poskrbeli goriški trgovci v navezi z občinsko upravo. Da bi sinočnjemu odprtju tržnice na obnovljenem korzu vtisnili videz božične romantike, so lesene utice, ulico in jelke v vazah pobelili z umetnim snegom. Otročiči so se ga razveselili približno tako, kakor bi se tudi naravnega snega bumbaca GORICA - Pri Goriški Mohorjevi izšla knjiga Marije Kacin Šola na prepihu V preteklosti, ko je šlo za obstoj slovenske šole, so takratni predstavniki odstopili od ideoloških stališč in našli skupni jezik Krstna predstavitev zadnje knjižne novosti Goriške Mohorjeve družbe, dela Marije Kacin »Primorska šola na prepihu - Ob 65-letnici obnovitve«, je potekala v sredo v galeriji Ars na Travniku, sinoči pa so jo predstavili še v Tržaški knjigarni v Trstu. Kot je v Gorici povedala avtorica, je ob 65-letnici obnovitve slovenskega šolstva želela prispevati k poznavanju našega šolstva na ozemlju, ki je leta 1918 in leta 1947 prišlo pod Italijo, in na ozemlju, ki je bilo do konca druge svetovne vojne pa do leta 1954 pod Zavezniško vojaško upravo. V uvodnem pozdravu je predsednik založbe msgr. Oskar Simčič povedal, da je starejša generacija naše skupnosti marsikaj doživela. Škoda bi bilo, ko bi se izgubil spomin, saj bi tako tvegali izgubiti tudi identiteto. Avtorica se je zahvalila založbi in dragocenim sodelavcem, nato pa razčlenila vsebino svojega dela. Začela je z ugotovitvijo, da je izobrazba »dobrina, ki vodi v napredek, vtisne pečat človekovi osebnosti, ga osvobaja, mu daje samostojnost, mu vliva samozavest, ga iztrga iz podrejenosti«. Kdor hoče posameznika in skupnost podrediti, ga oropa te dobrine. »Tako je bilo tudi pri nas.« Udarili so po ustanovi, ki je bila primorskim Slovencem posebno pri srcu. Slovenski kulturi je to ozemlje skozi stoletja dalo znamenite prispevke. Trst in Gorica sta bila pred prvo vojno pomembni središči, po vaseh so bili društva, pevski zbori, knjižnice in šole s sposobnimi učnimi močmi, med našimi ljudmi ni bilo analfabetov. V nasprotju z obljubami se je začel proces nasilne asimilacije, ki se je začel pri šolstvu. Slovenski šoli so veliko škode povzročili že pred fašistično vlado; usodni udarec je zadala Gentilejeva reforma. Slovenski učitelji, nezanesljivi izvrševalci te reforme, so bili premeščeni v Marija Kacin in msgr. Oskar Simčič na goriški predstavitvi foto lk zakotne kraje srednje in južne Italije. Nadomestili so jih z italijanskimi učitelji. Za slovenske otroke je bila sprememba travmatična, še bolj travmatično pa dejstvo, da so bili kaznovani, če so spregovorili v svojem jeziku. Zatrtje slovenskega šolstva pa ni zatrlo neupogljive volje, da bi slovenske otroke naučili brati in pisati. Na Gentile-jevo reformo so naši ljudje reagirali z organizacijo tajnih tečajev, kjer je bila skrb prepuščena predvsem družinskemu krogu. Proti nasilju so protestirale tudi emi-nentne osebnosti iz slovenskih cerkvenih duhovniških vrst. V poglavju o medvojnem postopnem obnavljanju slovenskega šolstva je avtorica prikazala tudi partizansko šolstvo in šolstvo na okupiranem ozemlju. Po drugi svetovni vojni so se obnovitvi slovenskega šolstva silovito upirali Italijani, saj je bila »fašistična miselnost kljub porazu še vedno živa«. Ovire za obnavljanje so prihajale tudi od slovenske strani: proti sodelovanju z zavezniki so bili vsi pripadniki SIAU (Slovensko-italijanske antifašisti-čne unije), je še navedla avtorica. V odločilnih trenutkih, ko je šlo za obstoj slovenske šole, je izrecno poudarila Marija Kacin, so v razburkanem povojnem času naši takratni predstavniki odstopili od svojih ideoloških stališč, ki so jih razdvajala, in v prid šole našli skupni jezik, da so v zgodovinski septembrski noči rešili slovensko šolo. Da pa je prišlo do uzakonitve slovenskega šolstva, je bilo potrebnih še več let. Prvi zakon so predlagali predstavniki Slovenske demokratske zveze, drugega pa Corrado Belci in Albin Škerk. GORICA - Jože Cej v Kulturnem domu Skozi pokrajino umetnik izraža notranje čutenje lo leto,« je poudaril Ursic in pristavil, da so si člani zamislili tudi posebno praznično pobudo, ki bo potekala med 19. in 31. decembrom: »Z vsakim nakupom v vrednosti 50 evrov v trgovinah ali v vrednosti 10 evrov v lokalih bodo stranke imele možnost, da sodelujejo pri žrebanju. Na voljo bosta dva bona v vrednosti 500 in 300 evrov ter dva bona v vrednosti 100 evrov, ki jih bo mogoče izkoristiti v trgovinah, ki so vključene v trgovski center.« Center Lenuovevie trenutno sestavljajo upravitelji okrog 45 trgovin, ki delujejo v ulicah Garibaldi, Mazzini in Marconi, v Rašte-lu, na Travniku, na trgih pred županstvom, Cavour in Sv. Antona. »Nekaj trgovcev je s časom izstopilo, drugi pa so pristopili. Upamo, da se nam bodo s časom pridružili še trgovci ostalih ulic mestnega centra,« je povedal Ursic in podčrtal: »S temi pobudami želimo v kriznem trenutku, ko vsepovsod vlada pesimizem in je prodaja močno upadla, pokazati optimizem. Pokazati hočemo, da verjamemo v prihodnost. Naj povem, da je vsak izmed nas za letno članstvo plačal 400 evrov, kar ni drobiž. Na pomoč so nam priskočili občina, Fundacija Goriške hranilnice in Čedajska banka, ki je sponzor kartice zvestobe, računamo pa še na prispevek dežele FJK, za katerega smo vložili prošnjo,« je povedal Ursic. Z deželnim denarjem - zaprosili so za 97.500 - želijo ob kartici zvestobe kriti stroške tudi za druge pobude za popestritev mestnega centra, dvojezični promocijski material in spletno stran, ki so ju zaupali podjetju Work in progress. »Goriški trgovci so se v preteklosti le naslanjali na javne ustanove, zdaj pa so si pri-vihali rokave, kar dokazuje, da verjamejo v ta projekt. Kartica zvestobe in druge pobude lahko pripomorejo k poživitvi goriškega trgovskega sektorja tudi v tem težkem trenutku, ko se je na nas usul pravi cunami davkov,« je povedal Romoli. Jože Cej (desno), Joško Vetrih in Igor Komel (zgoraj), publika v galeriji (spodaj) Preko štirideset akvarelov krasi spodnje in zgornje razstavne prostore Kulturnega doma v Gorici. Z likovno razstavo se nam predstavlja Jože Cej, goriški likovni umetnik, sicer arhitekt, druž-beno-politični, kulturni in športni delavec. Razstavo prireja Kulturni dom v okviru pobud ob svoji 30-letnici delovanja, obenem pa je tudi poklon ustvarjalcu ob njegovi 70-letnici. Da je bil Jože Cej med drugim član upravnega odbora Kulturnega doma, je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril ravnatelj Igor Komel, ki je o Ceju dejal, da je velik prijatelj Kulturnega doma in da tokrat že tretjič predstavlja v njem izsek iz svojega likovnega ustvarjanja. Podrobneje je o umetniku spregovoril kritik Joško Ve-trih. Ceja je opredelil za akvarelista, ki je svojo prepoznavnost uveljavil še posebej od trenutka, ko je svoje zanimanje osredotočil v konkretni svet rodne Primorske, vpete v širši sredozemski prostor, ki se s svojo naravno in duhovno pojavnostjo razprostira vzdolž dalmatinske obale in njenih čudovitih otokov. V nadaljevanju svojega je Vetrih ugotavljal, da je likovnik Cej prav v akvarelu našel primerno sredstvo, s katerim na preprost in neposreden način ponuja gledalcu občutke, ki ga prevevajo ob globljem poznavanju dediščine rodnega in bivanjskega okolja ter med potovanji ob neposrednem stiku z naravnim okoljem. Cejeva ukoreninjenost v naš življenjski prostor se kaže v ponazarjanju priljubljene motivike, vezane na arhitekturne značilnosti obmorskih naselij in v točnem podajanju detajlov, ki so značilni za poznogotske kraške in vipavske cerkvice, v trdi strukturi gradu v Braniku in v elegantni zasnovi vedut solkanskega mostu, Kanala ob Soči in drugih podobnih motivov. V svojih delih Cej uporablja nežne, tople barve, ki jih razgrne v drobna polja ter jih s spontanim in sproščenim ritmom črt razporedi na slikarski površini v tankih linearnih spletih, ki uokvirjajo osnovne forme pejsaža. Na ta način nam slikar nudi možnost, da lahko odkrivamo pokrajino predvsem kot vesten zapis njegovih notranjih občutkov, pa čeprav se giblje v realističnem prikazu narave in njenih pojavov, je svoj poseg zaključil Joško Vetrih. Jože Cej se je zahvalil Kulturnemu domu za izkazano pozornost, zbranim ljudem pa je zaupal, da je razstavo posvetil portretu prijatelja, ki ga med predstavljenimi deli ponazarja drevo gabra, ki človeku daje les, prispeva pa tudi sveže in prijetno naravno okolje. Predstavitev se je zaključila s presenečenjem, ko so pevci bivšega moškega zbora Oton Župančič iz Štandreža prijatelju Ceju in njegovi razstavi zapeli priljubljeno zdravico. Razstava bo odprta do 10. januarja 2012, ogled pa je možen po urniku Kulturnega doma. (vip) RONKE - Koncert Po stezicah v • ■ • naših sanj Starši Ensemble dopolnil deset let »Po stezicah naših sanj. Noi qua, un sogno.« To je naslov nocojšnjega koncerta, ki ga pod pokroviteljstvom občine Ronke prireja mešani pevki zbor Starši Ensemble iz Romjana ob 10-letnici delovanja. Na večeru, ki bo potekal v avditoriju v Ronkah z začetkom ob 20.30, bo zbor predstavil svojo zgodovino s pesmimi. »Te izražajo spoštovanje in strpnost, ki kažeta pot do novih spoznanj, ki uresničujejo sanje,« pravi Damiana Kobal, predsednica Združenja staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana, v okviru katerega deluje Starši Ensemble. Kobalova poudarja, da je cilj zbora odkrivati slovensko kulturno zakladnico italijanskim prijateljem iz Laškega. Nastal je namreč pri romjanskem združenju staršev, ki od same ustanovitve vrtca in šole skrbi za njuno delovanje. Poleg predstavitve priložnostne zgoščenke bodo nastopili tudi gostje, in sicer mlajši pevci mladinskega pevskega zbora osnovne šole Cirila Kosmača iz Pirana. (pz) Jaslice na Sveti Gori Frančiškanski samostan Sveta Gora v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabo-tin iz Štmavra prireja v nedeljo, 18. decembra, ob 15. uri v baziliki na Sveti Gori odprtje 10. slovenske razstave jaslic z mednarodno udeležbo. Razstava bo odprta od 19. do 23. decembra in od 3. do 5. januarja od 14. do 17. ure, od 24. decembra do 2. januarja in od 6. do 8. januarja vsak dan od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure. / GORIŠKI PROSTOR_Petek, 16. decembra 2011 1 7 Ponujajo zaposlitev Goriška občina bo v okviru projektov družbeno koristnih del začasno zaposlila delavca, ki bosta zadolžena za pogrebne storitve. Projekt bo trajal od 1. januarja 2012 do 25. februarja 2012. Pogodba predvideva 36 ur dela tedensko, projekt je namenjen delavcem v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti. Prijave bodo na uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri v Gorici zbirali do 28. decembra. Dva šolska pomočnika pa bodo za obdobje šestih mesecev zaposlili na goriškem višješolskem zavodu Ga-lilei-Fermi-Pacassi; predvidenih je 20 ur dela tedensko, prijave zbirajo do 28. decembra v uradu za zaposlovanje. Popust na gorivu Tudi občine Medea, Romans, Vileš in Zagraj, poleg desetih občin iz videmske pokrajine, bodo koristile najvišji popust na gorivih, ki ga predvideva deželni zakon. To je rezultat amandmaja k deželnemu finančnemu zakonu, ki ga je predstavila Demokratska stranka (prvi podpisnik Franco Brussa) in ga je osvojila še večina v deželnem svetu. Občine Gradišče, Fara in Moraro pa so bile dokončno izključene in torej ne bodo deležne najvišjega popusta, kar Brussa obžaluje. V amandmaju je bil predviden dodaten povišek popusta, ki bi cene goriv izenačil s slovenskimi, odvisen pa bo od uravnovešenosti deželne bilance. Dvor umetnosti v Gorici V nedeljo ob 11.30 bodo v Gosposki ulici (Ulici Carducci) v Gorici odprli Dvor umetnosti. Pri hišni številki 28/1, kjer je nekoč delovala kavarna, bodo prirejali slikarske tečaje, delavnice, razstave in sorodne pobude. »Projekt, ki je nastal julija, je izziv za mesto,« pravi Alba Gurtner, ki je pobudnica skupaj z Marino Legovini in Francom Moisejem. Gurtnerjeva bo iz trgovine Centro colori v Ulici Duca DAosta v Gosposko ulico preselila tudi opremo, namenjeno likovni umetnosti. Na ogled bo selekcija del likovnikov, ki so sodelovali pri pobudi Bianco d'autore na Jazbinah. Urad za javnost v Tržiču Danes ob 11.30 bodo v občinski stavbi v Ulici SantAmbrogio v Tržiču odprli nov urad za stike z javnostmi. Vključen bo v mrežo Pasi in bo ljudem omogočal dostop do spletnih storitev, ki jih ponuja občina. Božični koncert v Pevmi V pevmski cerkvi bo drevi ob 19.30 glasbeno-pevski večer, na katerem bodo sodelovali otroci osnovne šole Josip Abram in harmonikarski orkester Glasbene matice Syinthesis 4 iz Trsta, z recitalom bo sodelovala tudi igralka Elena Husu. Koncert prirejata domače društvo Naš prapor in krajevni svet ob sodelovanju štmavrske župnije. Na njem bo potekala nabirka v dobrodelne namene; prispevke bodo namenili nabavi potrebščin za otroški vrtec v Pevmi. Go-gospel v Novi Gorici Prvi iz letošnjega cikla koncertov Go-gospel bo nocoj ob 20.15 v novogori-škem Kulturnem domu, kjer bo nastopila Flossie Boyd Johnson s svojo vo-kalno-instrumentalno skupino Favor, v goriškem Kulturnem domu pa bo 27. decembra sledil koncert Earla Bynuma in Core »Sister« Armstrong z zborom As we are. (km) Drevi glasbeni mozaik V novogoriški Točki Zveze kulturnih društev na Gradnikovi ulici prirejajo drevi ob 20. uri Novoletni glasbeni mozaik. Nastopili bodo moški pevski zbor Lipa Ravnica, godalni kvartet NOVA in goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar. (km) O »kobariških lažeh« V občinskem središču v Ločniku bodo drevi ob 20.30 predstavili knjigo Paola Gasparija »Le bugie di Caporetto - La fine della memoria dannata«; ob avtorju bo sodeloval zgodovinar Guido Aviani Fulvio. Dijaki v režiji na tržaškem sedežu RAI GORICA - Državni zavod Ivan Cankar Luka in Jasmin sta na radiu zagotovila, da je šola prava V slovenskem višješolskem centru v Ulici Puccini bo danes dan odprtih vrat V slovenskem višješolskem centru v Ulici Puccini v Gorici bo danes od 18. do 20. ure dan odprtih vrat. Predstavil se bo tudi državni poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar. Poročilo o nedavnem izletu so nam v objavo poslali dijaki prvega razreda omenjene šole. V torek, 6. decembra, smo se dijaki zavoda Cankar odpravili na didaktično ekskurzijo v Trst. Najprej smo si ogledali sedež RAI-a. Razkazali so nam prostore in aparature ter nas seznanili z delovanjem: poučili so nas, katere so etape v pripravi radijskega ali TV programa. Nato sta bila dijaka povabljena na oddajo v živo »Studio D«. Luka in Jasmin sta poslušalcem pove- dala, da sta izbrala pravo šolo. Z voditeljema oddaje sta se pogovarjala o stanju na turističnem področju, pa tudi o izkušnjah na delovni praksi. Sledil je ogled tržaških znamenitosti, ki so nam jih predstavili dijaki petega razreda. Pričeli smo z obiskom Miramarskega gradu, nakar smo se odpravili na ogled mestnega središča. Počakali smo še, da so se na Velikem trgu prižgale modre lučke, vgrajene do polovice trga, ki opozarjajo, do kod je nekoč segalo morje. Iz Trsta smo se vrnili obogateni. Všeč nam je bilo, da so nam tržaške znamenitosti predstavili starejši sošolci. Ker je zavod Cankar turistična šola, ki se posveča praktičnemu delu, so tovrstne izkušnje pomembne. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. fi Razstave MUZEJ SV. KLARE na vogalu med Kor-zom Verdi in Ulico sv. Klare v Gorici bodo odprli v soboto, 17. decembra, ob 18. uri z razstavo likovnih del dvajsetega stoletja z naslovom »Od pej-saža do teritorija - Umetnost tolmači kraje«. Med avtorji bodo Carra, Si-roni, Soffici, Guttuso, Mušič, Santo-maso, Birolli, Vaccari, La Pietra in Vi-ton; na ogled bo do 26. februarja prihodnjega leta. V GALERIJI LA FORTEZZA v Ul. Ciot-ti 25 v Gradišču bo v soboto, 17. decembra, ob 18. uri odprtje razstave zbranih del od leta 1950 do leta 1980 Giuseppeja Zigaine; na ogled bo do 16. januarja od torka do sobote med 10. in 12. uro in med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12.30. M Koncerti GOJENCI GLASBENE ŠOLE RODOLFO LIPIZER bodo nastopili na božičnici danes, 16. decembra, ob 17.30 v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici; vstop prost. ZBOR CORAL DI LUCINIS organizira ob 35-letnici delovanja v sodelovanju s pevskim zborom Citta di Gradisca in orkestrom Sicvt in Caelo iz Trsta koncert v nedeljo, 18. decembra, ob 18. uri v cerkvi v Ločniku in v petek, 23. decembra, ob 20.45 v stolnici v Gradišču. LEO CLUB IZ GORICE prireja dobrodelni koncert skupine Old street band v soboto, 17. decembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Prispevke bodo namenili združenju Cuore Amico iz Gorice. KC LOJZE BRATUŽ IN ZCPZ vabita na koncertno sezono 2011-12 v torek, 20. decembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na »Božičnem koncertu« bodo nastopili sopran Nataša Jakopič, mezzosopran Martina Kocina, dekliška vokalna skupina Bodeča neža, harfistka Jasna Corrado Merlak in orkester ArsAtelier z dirigentko Matejo Černic. Na sporedu »A Ceremony of Carols« Benjamina Brit-tena, priredbe slovenskih božičnih pesmi Patricka Quaggiata in Aleksandra Vodopivca; predprodaja vstopnic po tel. 0481-531445 ali na info@kclbratuz.org. BOŽIČNI KONCERT z naslovom »Parole e Musica per la Vita (Besede in glasba za življenje)« bo v soboto, 17. decembra, ob 20.30 v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. Nastopil bo orkester Fil(m)armonica, prirejajo ga združenja krvodajalcev iz Gorice, ADO in ADMO. ~M Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) vabi na gledališko predstavo »Jakob Ruda« Ivana Cankarja v ponedeljek, 19. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288), vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445) in na spletni strani www.tea-terssg.com. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.45 -22.10 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 »Il Gatto con gli stivali«; 21.00 »Midnight in Paris«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Va-canze di Natale a Cortina«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.15 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Va-canze di Natale a Cortina«. Dvorana 3: 16.45 - 18.30 - 20.20 -22.10 »Il Gatto con gli stivali«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Midnight in Paris«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Le idi di marzo«. H Šolske vesti SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici prirejajo dan odprtih vrat v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v Gorici danes, 16. decembra, in v sredo, 25. januarja 2012, med 18. in 20. uro. Na poklicno tehničnem polu (poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar, tehnični zavod za upravo, finance in marketing Žiga Zois, industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega) in na licejskem polu (humanistični in znanstveni licej Simon Gregorčič in klasični licej Primož Trubar) si bodo obiskovalci lahko ogledali šolske prostore, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore. 0 Prireditve BETLEHEMSKO LUČ MIRU bodo Sol-kanci izročili sosedom iz Pevme, Štmavra in Oslavja v soboto, 17. decembra, ob 17. uri v Štmavru na kmečki domačiji Grad Štmaver 1 (pri Barnabi). Srečanje s Solkanci bo na bivšem kmečkem mejnem prehodu. Kulturni program bodo izoblikovali OPZ Štmaver, skavti s poslanico miru, CPZ iz Solkana, MPZ Štmaver in citre Gabrijele Vidmar. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici prirejajo srečanje ob prehodu v novo leto z naslovom »Glasbe in tišina duše. (Le musiche e il silenzio dell'anima)« v soboto, 31. decembra od 23. ure do 0.30. Srečanje bosta vodila Susanna Beira in Marco Bertali; vstop prost. M Izleti SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom v Vrhniko, gramozno jamo in božičnih tržnic Ljubljane v soboto, 17. decembra; informacije in prijave na tel. 0481-82273 (Roberta) ali 0481-482015 (Karlo). SPDG vabi na udeležbo na 33. spominski pohod »Po poti Cankarjevega bataljona« s Pasje ravni v Dražgoše, v noči med 7. in 8. januarjem 2012. Prijave do četrtka 22. decembra; informacije in prijave po tel. 320-1423712 (Andrej) ali na andrej@spdg.eu. □ Obvestila BREZPLAČEN AVTOBUSNI PREVOZ DO TRŽIŠKEGA KINEMAXA bo med 8. decembrom in 8. januarjem na voljo vsako soboto in ob praznikih na krožni ronški progi (»Circolare Ronchi destra«) in na progi rajona Panzano. Potniki bodo avtobus prepoznali po rdeči tabli z napisom Kinemax, po vkrcanju pa bodo morali šoferja vprašati za posebno brezplačno vozovnico, s katero se bodo lahko peljali do tržiškega multikina. AŠZ OLYMPIA vabi na telovadno boži-čnico v četrtek, 22. decembra, ob 17. uri v telovadnici na Drev. 20. septembra 85 v Gorici. GORIŠKO ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO POTROŠNIKOV ADOC ima sedež v Ulici Santa Chiara 3 in je odprto od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30 ter ob sredah in petkih tudi med 15. in 18. uro (tel. 0481-530745). IZ POKRAJINSKEGA URADA ZA LJUDSKO ŠTETJE statističnega zavoda ISTAT, ki deluje na goriški prefekturi, sporočajo, da so popisovalci začeli obiskovati zamudnike, ki niso še izročili popisnih pol. Družine pa lahko še naprej poskrbijo za izročitev izpolnjenih pol preko svetovnega spleta, v zbirnih centrih pri posameznih občinah in pri poštnih uradih, in sicer do zaključka vseh aktivnosti, povezanih s popisom, oziroma do izteka naravnih rokov: do 31. decembra letos za prebivalce občin z manj kot 20.000 prebivalci, do 31. januarja 2012 za živeče v občinah z 20.000 do 150.000 prebivalci. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. OKENCE ZA MANJŠINSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI je odprto ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob sredah med 15.30 in 17.30 v prostorih goriške občine (3. poslopje, 1. nadstropje) na Trgu Municipio 1 v Gorici; tel. 0481383459 (slovenščina) in tel. 0481383451 (furlanščina). SINDIKAT UPOKOJENCEV IZ DOBER-DO BA CGIL vabi v agriturizem pri Kovaču v Doberdobu danes, 16. decembra, ob 15.30 na zborovanje. Sledila bo izmenjava voščil; informacije 3804203829 (Miloš). SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. do 5. razreda osnovne šole), ki bi radi pristopili k volčičem in volkuljicam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85 v Gorici) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije na tel. 3461538732 (Aljaž). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE sporoča nov urnik tržiškega sedeža v Ul. Carducci 26/B: ob ponedeljkih 16.30-18.30; ob torkih 17.00-19.00 (prisotni bodo občinski svetnik Alessandro Sullo, pokrajinski svetnik Enrico Bullian, deželni svetnik Roberto Antonaz in občinska odbornica Cristiana Morsolin); ob sredah in četrtkih 16.30-18.30; ob petkih 10.00-12.00. V OKVIRU PROJEKTA »JEZIK-LIN-GUA« deluje spletna jezikovna svetovalnica za slovenski jezik, ki je posebej namenjena pojavom italijansko-slo-venskega jezikovnega stikanja. Na spletni strani www.jezik-lingua.eu je treba zbrati slovensko različico, zatem na meniju »Usluge« zbrati uslugo »Spletna jezikovna svetovalnica«, ki bo dostopna po registraciji. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu organizirajo božično kosilo in silvestrovanje; informacije in rezervacije po tel. 0481-784111, 3334056800, inforogos@gmail.com, www.riservanaturalegradina.com. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja za člane in prijatelje družabno večerjo v četrtek, 22. decembra, ob 20.15 v restavraciji Ai Tre Soldi Goriziani na Kor-zu Italia 38 v Gorici; rezervacija čimprej po tel. 0481-281658. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednorodno revijo »Primorska poje« 31. december 2011. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja elektronski, na spletni strani www.zpzp.si; aktivna je povezava do spletne prijavnice. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi na praznik včlanjevanja v soboto, 17. decembra, ob 15. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Poleg članskih izkaznic za leto 2012 bo odbor sekcije ob 70-letnici OF podelil priznanja zaslužnim odbornikom in bivšim odbornikom sekcije. AŠKD KREMENJAK vabi na »Silvestrovanje 2011« v soboto, 31. decembra, na društvenem sedežu v Jamljah. Na voljo bodo klobase, zelje, krompir, pohano meso, slaščica in peneče vino, za glasbeno spremljavo bodo poskrbeli z zgoščenkami narodno zabavnih pesmi. Cena za člane znaša 17 evrov, za nečlane pa 22 evrov in vključuje večerjo s pijačo; pisovanje vsak večer po 18. uri v društvenem baru ali po tel. 338-6495722 (Martina). BOŽIČNA AKADEMIJA AŠZ DOM bo v četrtek, 22. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici. ' . Mali oglasi ODDAMO V NAJEM med Štandrežem in Rojcami stanovanje s kuhinjo, dnevno sobo, dvema spalnicama, kopalnico, balkonom, prostorom za avto, samostojnim ogrevanjem in klimo; vse-ljivo od junija 2012; tel. 327-4735938. PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Luigi Miche-lus iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 11.00, Renato Stabile (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.15) na pokopališču. 20 Petek, 16. decembra 2011 SVET / RUSIJA - V televizijskem pogovoru z državljani zavrnil kritike na račun volitev v dumo Putin: Volitve odražajo realno situacijo v državi Marca bo kandidiral za predsednika - Po njegovih besedah ZDA ne poznajo zaveznikov; ampak le vazale MOSKVA - Predsednik ruske vlade Vladimir Putin je včeraj v televizijskem pogovoru z državljani zavrnil obtožbe na račun izvedbe parlamentarnih volitev v državi 4. decembra in dejal, da rezultati odražajo realno politično stanje. Hkrati je glede protestov po volitvah dejal, da "lahko vsak izraža svoje mnenje", a mora ostati v okvirih zakonov. "Rezultati teh volitev nedvomno odražajo pravo razmerje moči v državi," je dejal v letni televizijski oddaji, na kateri je v živo odgovarjal na vprašanja državljanov. Kot "dobro" je ocenil tudi dejstvo, da je njegova stranka Enotna Rusija obdržala vodilni položaj, vzrok za padec podpore pa vidi predvsem v posledicah finančne krize, ki je prizadela tudi Rusijo. Opozicijo je obtožil, da je njen glavni cilj v obtožbah o poneverbah na volitvah predvsem vnaprej zasaditi dvom v predsedniške volitve 4. marca 2012, na katerih bo sam glavni kandidat. Zato je predlagal, da bi na naslednjih volitvah na vseh voliščih namestili kamere. "Imamo 90.000 volišč. Naj država vidi, kaj se dogaja na vsakem od njih. Opozicija bi morala imeti možnost nadzirati vse, kar se dogaja na voliščih," je dejal Putin in hkrati ocenil, da bi morala o pritožbah razsoditi sodišča. Opozicija sicer zahteva ponovitev parlamentarnih volitev. Poleg tega je pravzaprav pozdravil množične proteste, ki so prejšnji teden po volitvah preplavili državo. "Na televiziji sem videl večinoma mlade ljudi, ki so jasno izražali svoja stališča. To me veseli. Če je to rezultat Putinovega režima, potem je to dobro. Nič nenavadnega ne vidim v tem," je dejal, kot navaja francoska tiskovna agencija AFP. V soboto se je na protestih v Moskvi zbralo več deset tisoč ljudi, kar je bil največji izraz nezadovoljstva ljudi po turbulentnih časih ob razpadu Sovjetske zveze v 90. letih prejšnjega stoletja. Protesti so sicer minili mirno, v tednu pred tem pa so oblasti prijele več sto protestnikov. "Dejstvo, da ljudje izražajo svoje mnenje glede procesov v državi, v gospodarstvu, na socialnem področju, v politiki, je povsem normalno, seveda dokler ostajajo v okviru zakonov," je dejal Putin prej do novice Vladimir Putin ansa in izrazil pričakovanje, da bodo protesti "še naprej potekali v okviru zakonov". Protesti so sicer močno načeli Pu-tinov položaj pred predsedniškimi vo- litvami, na katerih je veljal za glavnega favorita. Sicer je še vedno favorit, kljub temu pa je včeraj prav izrecno pozval državljane k udeležbi na volitvah 4. marca prihodnje leto in jim dejal, da je potrebno politični sistem v Rusiji še dodatno okrepiti. Pri tem jih je še opozoril, naj resno razmislijo, "kdo bo vodil zunanjo politiko, kdo bo predstavljal državo v mednarodnem prostoru, kdo bo zagotavljal varnost, tako notranjo in zunanjo, kdo se bo soočal s socialnimi vprašanji in kdo se bo ukvarjal z gospodarskimi zadevami". Kot je še dejal, bo, če bo izvoljen za predsednika, preučil morebitno zahtevo za pomilostitev ruskega mogotca Mihai-la Hodorkovskega, ki je pristal v zaporu zaradi poneverb med vodenjem Jukosa, neuradno pa zaradi kritik Putina, ko je bil prvič predsednik države. Pomilostitev Ho-dorkovskega je sicer včeraj napovedal tudi ruski milijarder Mihail Prohorov, ki je prav tako napovedal kandidaturo za predsednika. To bo njegovo prvo dejanje, če bo izvoljen, je napovedal. Putin se je sicer tudi ponorčeval iz protestnikov. Kot je dejal, je sprva mislil, da so bele pentlje, ki so si jih pripeli, pravzaprav kondomi in da gre za kampanjo za boj proti aidsu. "Mislil sem, da gre za kampanjo proti aidsu in da so si pripeli kondome. Samo da so jih na čuden način zložili," je dejal. Poleg tega je namignil, da so bili nekateri protestniki najeti, da bi protestirali proti vladi. "Vem, da so nekateri študentje dobili denar. Dobro, so vsaj nekaj zaslužili," je dejal. Prejšnji teden je obtožil ameriško državno sekretarko Hillary Clinton, da je s svojimi ocenami volitev posredno vzpodbudila proteste. Dotaknil se je tudi odnosov z Zahodom, predvsem ZDA in dejal, da se ti odnosi znova zapletajo. ZDA je obtožil tudi vpletenosti v uboj libijskega samodržca Moamerja Gadafija, ki da so mu s tem odrekli pravico do sojenja, v katerem bi ugotovili, kaj se je dogajalo v Libiji. "ZDA ne poznajo zaveznikov, ampak samo vazale," je zatrdil. (STA) www.primorski.eu] FRANCIJA - Nekdanji državni poglavar Chirac spoznan za krivega in obsojen na dve leti pogojno PARIZ - Sodišče v Parizu je nekdanjega francoskega predsednika Jac-quesa Chiraca včeraj spoznalo za krivega poneverbe in zlorabe položaja v procesu, ki se nanaša na nezakonito financiranje Chiracove konservativne stranke v času, ko je bil župan Pariza. Sodišče je Chiraca obsodilo na dve leti zapora pogojno. Sodišče je Chiraca spoznalo za krivega v dveh povezanih primerih navideznih zaposlitev, ko so odpirali lažna delovna mesta le zato, da bi na ta način pridobili sredstva za stranko Zbor za republiko (RPR), predhodnico današnje Zveze za ljudsko gibanje (UMP), s katero je Chirac kasneje zmagal na predsedniških volitvah. Gre za čas, ko je bil Chirac župan Pariza med letoma 1977 in 1995. Chirac je vse obtožbe zanikal. Za očitana mu dejanja mu je grozilo deset let zapora in plačilo kazni v višini 150.000 evrov. Za marsikoga je bila včerajšnja razsodba presenečenje. Svetovalec Jacques Chirac ansa obrambe Georges Kiejman je izrazil upanje, da sodba ne bo spremenila globoke naklonjenosti, ki jo Francozi čutijo do Jacquesa Chiraca. Dodal je še, da bo Chirac sporočil, ali se bo pritožil na odločitev sodišča. Protikorupcijska skupina Anti-cor, ki se je zavzemala za sojenje Chi-racu, je ob izreku sodbe izrazila zadovoljstvo. Odvetnik Anticora Jerome Karsenti je v izjavi novinarjem dejal, da je bila odločitev "dokaz zrelosti, transparentnosti in demokracije". "Mislim, da je to zgodovinska odločitev in zelo pomembna za prihodnost francoske demokracije," je še dodal. Tudi tiskovni predstavnik opozicijske Socialistične stranke Benoit Hamon je menil, da je obsodba "dober znak za francosko demokracijo". Chiracova posvojenka vietnamskega rodu, 54-letna Anh Dao Traxel, pa je prepričana, da je razsodba "prestroga". Chirac, ki je bil na čelu Francije med letoma 1995 in 2007, je prvi bivši predsednik Francije po drugi svetovni vojni, proti kateremu je potekal sodni proces in ki mu je bila izrečena kazen. Pred tem je francosko tožilstvo leta 1945 zaradi sodelovanja z nacisti obsodilo francoskega maršala Philippea Petaina. Sodišče sicer ni ugodilo zahtevi tožilstva, ki je za Chiraca in še devet so-obtoženih zahtevalo oprostilno sodbo. Poleg Chiraca je tako obsodilo še sedmerico zaradi pomoči pri odpiranju lažnih zaposlitev, dva pa oprostilo. (STA) B. VZHOD Islandija priznala Palestino REYKJAVIK - Islandija je včeraj kot prva zahodnoevropska država priznala neodvisno palestinsko državo. Formalno priznanje Palestine je islandski zunanji minister Oessur Skarphedinsson v Reykjaviku predal palestinskemu kolegu Riadu Malkiju, s katerim naj bi se takoj dogovorila tudi o vzpostavitvi diplomatskih odnosov. "Danes je dan, ko vam formalno izročam priznanje palestinske neodvisnosti, kot je to sklenil islandski parlament," je na skupni novinarski konferenci z Malkijem dejal Skarphedinsson. Zdaj naj bi se ministra dogovorila tudi o vzpostavitvi diplomatskih odnosov. Islandski parlament je Palestino priznal 29. novembra kot neodvisno in suvereno državo v mejah iz časa pred šestdnevno vojno leta 1967. Ob tem je Izraelce in Palestince pozval, naj sklenejo mirovni sporazum in tako končajo dolgoletni konflikt. Islandija je Palestino priznala dva dni po tem, ko je pred sedežem Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) v Parizu zaplapolala palestinska zastava. Unesco je prva agencija ZN, ki je Palestino sprejela kot polnopravno članico. Zgodovinsko glasovanje 31. oktobra je dalo palestinskim prizadevanjem za mednarodno priznanje svoje neodvisne države še dodaten zagon. Slovesnosti pred sedežem Unesca v Parizu se je udeležil tudi palestinski predsednik Mahmud Abas, ki je dejal, da se prizadevanja za polno članstvo Palestine v Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah nadaljujejo. Palestinski predsednik je prošnjo za članstvo Palestine v ZN vložil septembra. Odločitev o tem v Varnostnem svetu ZN še ni padla, je pa obsojena na neuspeh glede na to, da so ZDA napovedale veto. Palestinsko državo sicer priznava najmanj 112 držav. V Južni Ameriki jo je priznalo 12 od 13 držav, letos sta se jim pridružila Urugvaj in Peru. Kolumbija, glavna zaveznica ZDA na celini, je edina država, ki ni sledila njihovemu zgledu. V Srednji Ameriki palestinsko državo priznavajo Kuba, Kostarika, Nikaragva, Honduras in Salvador. Palestino priznavajo tudi arabske države, letos pa jo je priznala še Sirija. V Evropi poleg Islandije palestinsko državo priznavajo Češka, Madžarska, Malta in Poljska. Diplomatske odnose s Palestinci v takšni ali drugačni obliki vzdržuje okoli 150 držav. (STA) EVRO - Predsednik ECB verjame v premostitev dolžniške krize Draghi: Sklepi vrha EU preboj v smeri jasnih fiskalnih pravil BERLIN - Sklepi vrha EU o paktu za krepitev fiskalne in gospodarske integracije v območju evra so "preboj v smeri jasnih fiskalnih pravil v denarni uniji", je v včerajšnjem govoru v Berlinu poudaril predsednik ECB Mario Draghi. Če se bo pakt izvajal, po njegovi oceni obstaja potencial, da bodo javne finance v območju evra v prihodnje "verodostojno trdne". "Vseeno pa krize še ni konec. Pomembno je, da se ne izgubi dinamika ukrepanja in da se odločitve, sprejete za izboljšanje razmer v območju evra, začnejo hitro izvajati," je ob tem opozoril Italijan na čelu Evropske centralne banke (ECB). Draghi je sicer spomnil, da bo območje evra kot celota prihodnje leto v primarni bilanci (torej pred plačilom obresti na dolg države) blizu izravnanemu proračunu, medtem ko bodo Japonska, Velika Britanija in ZDA beležile primarni proračunski primanjkljaj v višini pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Vseeno pa so dogodki zadnjih let po njegovih besedah oslabili fiskalno enotnost in verodostojnost območja evra, pakt stabilnosti in rasti pa se je zaradi pogostih kršitev izkazal kot neučinkovit. Območje evra se je zato lotilo prenove fiskalnega okvirja na treh frontah. Na prvi fronti so po Draghijevih besedah same članice območja evra, ki morajo svoje javnofinančne politike znova spraviti na pot vzdržnosti. Prvi mož ECB meni, da so članice na pravi poti in da je prav, da so v svojih ukrepih za fiskalno konsolidacijo odločne. "Ni zunanjega rešitelja za državo, ki se ne želi rešiti sama," opozarja. Draghi se zaveda, da se zaradi varčevalnih ukrepov kratkoročno ni moč izogniti krčenju gospodarske dejavnosti, a ta negativni učinek bi lahko delno uravnotežila ponovna vzpostavitev zaupanja vlagateljev v območje evra. Na srednji rok pa bo vzdržno rast moč doseči le s strukturnimi reformami, s katerimi se je predolgo odlašalo, dodaja. Drugi steber je fiskalni pakt za območje evra, ki so ga voditelji držav in vlad EU sprejeli minuli konec tedna v Bruslju, zaradi nasprotovanja Velike Britanije pa bo vsaj v prvi fazi zaživel v okviru med- državnega sporazuma območja evra, odprtega tudi za druge članice EU. Tretji steber za obnovitev zaupanja finančnih trgov v območje evra pa so učinkoviti ukrepi za preprečitev širjenja dolžniške krize po območju skupne valute. Draghi se je znova izognil vsakršni omembi večje vloge ECB na tem področju, je pa dejal, da so se voditelji minuli teden nedvoumno strinjali, da bodo do prihodnjega marca ponovno proučili ustreznost velikosti mehanizmov za stabilnost evra. Stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM) naj bi sicer začel veljati že julija 2012, torej leto dni pred prvotnimi načrti, poleg tega pa naj bi se v najkrajšem možnem času okrepila finančna moč začasnega sklada za zaščito evra (EFSF). EFSF, ki naj bi po prvotnih načrtih prenehal delovati sredi 2013, naj bi deloval tudi po tem datumu, ko gre za programe pomoči članicam, ki se že izvajajo. Njuna skupna posojilna sposobnost naj bi zaenkrat ostala pri 500 milijardah evrov. ECB je sicer po Draghijevih besedah pripravljena delovati kot posrednik pri delovanju EFSF. (STA) EVRO - Medvedjev na vrhu EU-Rusija Rusija pripravljena pomagati območju evra BRUSELJ - Rusija je pripravljena pomagati območju evra, je včeraj v Bruslju dejal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev po koncu vrha EU in Rusije. Ruski diplomati so ob robu vrha nakazali, da v Moskvi razmišljajo o do 20 milijardah dolarjev pomoči v okviru Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pod določenimi pogoji. Medvedjev te številke ni potrdil. Prav tako ni pojasnil pogojev, pod katerimi je Rusija pripravljena pomagati območju evra. Poudaril pa je, da je Rusija "pripravljena investirati vsa potrebna finančna sredstva" v pomoč območju evra in da je pripravljena premisliti tudi o drugih oblikah pomoči. Rusija namreč po njegovih besedah želi, da EU ohrani svojo gospodarsko in politično moč ter da ohrani, kar je gradila desetletja, predvsem svojo evropsko valuto. Samo Evropa lahko pomaga Evropi, a druge države bi morale Evropi pomagati zagotoviti pogoje za čimprejšnje okrevanje, je še menil Medvedjev. Da je Rusija pripravljena pomagati z do 20 milijardami dolarjev v okviru IMF, je ob robu vrha povedal svetovalec ruskega predsednika za gospodarska vprašanja Arkadij Dvorkovič. Ob tem je pojasnil, da je pogoj za prispevek Rusije to, da območje evra uresniči svoj prvotni cilj za okrepitev začasnega sklada za zaščito evra na 1000 milijard evrov. Vrh je sicer potekal v senci nepravilnosti na nedavnih ruskih parlamentarnih volitvah, na katerih je vladajoča stranka Enotna Rusija sicer ohranila večino v dumi, a v primerjavi z volitvami pred štirimi leti izgubila znaten del podpore. Zaradi nepravilnosti so minulo soboto v Rusiji potekali veliki protesti. Evropski parlament je v sredo zaradi nepravilnosti pozval k novim volitvam v Rusiji, a predsednik Evropskega sveta Herman Van Rom-puy včeraj ni šel tako daleč. Poudaril je le, da sta izvedba poštenih volitev in zagotovitev pravice do zborovanja ključna elementa demokracije ter da so v EU zaskrbljeni zaradi nepravilnosti. (STA) ZADETEK v ZADNJI MINUTI? novica ob prvi kavi. jan Grgič, novinar Zaupajte nam. Potrdite naročnino za leto 2012. Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej: Primorski dnevnik boste do konca leta 2011 prejemali brezplačno! Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun St. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 0 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu XPrimorski " dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji 1 6 Petek, 22. decembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Evropska liga Udinese se je uvrstil v šestnajstino finala Proti Celticu se je moral truditi do zadnje minute - Porabili veliko energij Udinese - Celtic 1:1 (1:1) Strelca: Hooper v 29., Di Natale v 45. min. Udinese: Handanovic, Benatia, Danilo, Ekstrand, Badu (od 29. Pinzi), Basta, Doubai (od 46. Isla), Asamoah, Armero, Di Natale, Ab-di. Celtic: Forster, Cha, Majstorovic, Wa-nyama, Mulgrew, Forrest, Brown, Kayal, Ki, Samaras, Hooper. VIDEM - Ne brez težav, toda Udinese-ju je le uspelo doseči uvrstitev v šestnajstino finala evropske lige. Če Udinese ne igra na višku svojih moči, je povprečna ekipa, kar se je pokazalo v prvem polčasu. V nasprotju z napovedmi je trener Guidolin poslal na igrišče Di Nataleja, ne pa Pinzija in Islo, kar se je v zvezni vrsti zelo poznalo. Škotska ekipa si je tako priigrala kar nekaj priložnosti, dokler ni Hooper tudi zadel pred praznimi vrati, potem ko je Handanovic odbil žogo naravnost v svojega branilca. Udinese ni imel pobude v svojih rokah niti tedaj, ko je Pinzi zamenjal Baduja, ki se je težje poškodoval, morda celo zlomil nogo. Di Natale je bil v napadu osamljen, toda bil je, kot vedno, zelo nevaren. Na začetku je sicer zapravil veliko priložnost za gol, nato se je »ogrel« z lepim diagonalnim strelom, ki ga je vratar gostov odbil, v zadnji minuti prvega polčasa pa je spretno izkoristil branilčevo napako in izenačil s strelom iz neposredne bližine. V drugem polčasu je Guidolin poslal na igrišče tudi Islo. Udinese je končno pokazal svoj pravi obraz in zagospodaril na igrišču, vendar gola ni dosegel, tako da se je najboljša priložnost v 74. minuti spet ponudila gostom, ki so celo zadeli vratnico, žoga je zadel Handanovi-ca v hrbet, slovenskemu vratarju pa jo je uspelo prestreči pred golovo črto. V 80. minuti je vratar dvakrat ustavil neoviranega Di Natale-ja, tako da so morali gledalci pred pritiskom gostov trepetati prav do zadnje minute. Udinese je tudi porabil preveč energij ped važnima prvenstvenima tekmama proti Laziu in Juventusu. Skupina i IZIDA: Udinese Celtic 1:1 , Atletico Madrid - Rennes 3:1 Atletico Madrid 6 4 11 11:4 13 Udinese 6 2 31 6:7 9 Celtic 61 32 6:7 6 Rennes 60 33 5:10 3 Atletico Madrid in Udinese v šestnajstini finala SKUPINA H Maribor končal z novim porazom Birmingham City - Maribor 1:0 (1:0) Strelec: 1:0 Rooney (24.). Birmingham City: Doyle, Spector, Iba-nez, Davies, Murphy, Fahey, Gomis (od 74. NDaw), Redmond (od 88. Burke), Beausejour, Žigic, Rooney (od 79. Mutch). Maribor: Handanovic, Potokar, Vido-vic, Rajčevic, Arghus (od 75. Trajkovski), Mezga, Mertelj, Filipovic, Cvijanovic (od 68. Ibrai- SKUPINA H IZIDI: Club Brugge - Braga 1:1 Birmingham - Maribor 1:0 Brugge 6 32 1 12:9 11 Braga 6 32 1 12:9 11 Birmingham 6 31 2 8:8 10 Maribor 6 01 5 6:15 1 Brugge in Braga v šestnajstini finala mi), Tavares (od 71. Velikonja), Volaš. BIRMINGHAM - Mariborski nogometaši so si želeli z zmago končati evropsko pot, toda to jim ni uspelo. V ne preveč razburljivi tekmi na stadionu St. Andrew's je dvoboj, ki za slovenske prvake sicer ni imel tekmovalnega pomena, saj so bili že pred zadnjim krogom prikovani na zadnje mesto skupine H, odločil gol Adama Rooneyja iz 24. minute. Iz te skupine sta sicer med 32 najboljših v tem tekmovanju napredovala Braga in Brugge, ki sta se na medsebojni tekmi razšla z 1:1. Tekma v uvodnih minutah ni navdušila. Angleži so bili več pri žogi, vendar jim ni uspelo izvesti nevarne akcije. Tudi po zadetku so bili Angleži za odtenek boljši tekmec, vendar v napadu niso bili posebej konkretni. V drugem polčasu je igra večinoma potekala na sredini igrišča, brez vsakršne nevarnosti za ena ali druga vrata. Tako je Di Natale premagal vratar Celtica ob koncu prvega polčasa ansa KLUBSKO SP Barcelona v finalu, Villa v bolnišnici JOKOHAMA - Nogometaši Barcelone so se pridružili brazilskemu Santosu v finalu klubskega svetovnega prvenstva. Ka-talonci so v polfinalu proti ka-tarskemu Al Saddu zmagali s 4:0, med strelce pa so se vpisali Adriano (25., 43.), Seydou Kei-ta (64.) in Maxwell (81). Kljub visoki zmagi in uvrstitvi v finale pa so v taboru Barcelone zaskrbljeni zaradi poškodbe španskega reprezentančnega napadalca Ville, ki je nekaj minut pred koncem prvega polčasa utrpel zlom leve noge. Villo so prepeljali v bolnišnico, za okrevanje pa bo potreboval štiri mesece. Slovenija 29. februarja proti Škotom v Kopru LJUBLJANA - Nogometna zveza Slovenije se je odločila, da bo članska reprezentanca prvo pripravljalno tekmo v prihodnjem letu, 29. februarja, proti Škotski igrala na koprskem stadionu Bonifika, ki sprejme 4.221 obiskovalcev. Članska izbrana vrsta se je na prenovljeni Bo-nifiki že novembra lani pomerila z Gruzijo in izgubila z 1:2. Kdo je najboljši? LONDON - Jamajški sprinter Usain Bolt, svetovni prvak v formuli 1 Sebastian Vettel, prvi teniški igralec sveta Novak Dokovic, argentinski nogometaš Lionel Messi, zmagovalec kolesarske dirke po Franciji Cadel Evans in nemški košarkaš Dirk Nowitzki so nominiranci za športno priznanje laureus 2012, ki jo bodo podelili 6. februarja v Londonu. V ženski konkurenci so nominirane Carmelita Jeter, svetovna prvakinja na 100 m, zmagovalka turnirja v Wim-bledonu Petra Kvitova in golfistka Ya-ni Tseng. Znane polfinalistke SAO PAULO - Rokometašice Španije so se v zadnji tekmi četrtfinala ženskega rokometnega SP v Braziliji zavihtele v polfinale, potem ko so ugnale prav gostiteljice Brazilke s 27:26 (19:17). V polfinalu bodo igrale z Norvežankami, drug polfinalni par pa je Danska - Francija. Norveške rokometašice so premagale Hrvaško s 30:25 (16:12), Francozinje so s 25:23 (13:12) premagale doslej zelo prepričljivo Rusijo, Danke pa so bile z 28:23 (15:11) boljše od Angole. Montepaschi ugnal Barcelono SIENA - V tkemi predzandjega kroga evrolige je Montepaschi iz Siena s 77:74 premagal Barcelono, za katero je Erazem Lorbek v 26 minutah dosegel 22 točk. Ostal izidi: CSKA - Pa-nathinaikos 91:75, Zagreb - Unicaja 68:82, Armani - Spirou 88:53, Real Madrid - Partizan 101:83, Maccabi -Efes 96:57, Unics - Prokom 68:41. • • «t V« V Princ in Simač MONACO - Lastnik jadrnice Esimit Europa 2 Igor Simčič je postal član prestižnega Yacht Cluba Monaco. Članstvo mu je podelil sam knez Albert. PLAVANJE - Nekdanji »torpedo« vzbudil prevelika pričakovanja Ian Thorpe se trudi zaman V pokoju od leta 2006, v Singapurju s kakšnim kilogramom preveč in slabimi dosežki - V New Yorku je leta 2001 za malo ušel smrti Ian Thopre v Singapurju ansa Phelps, Federica Pellegrini, Lochte itd. Morda tudi Ian Thorpe. Vsaj do tekmovanj, ki bodo izluščile avstralsko plavalno reprezentanco za London, bo v medijih nastopal bivši svetovni rekorder, eden največjih plavalcev zadnjih letih. Ze več let upokojen, je ob začetku leta sklical tiskovno konferenco in izjavil, da se bo potegoval za nastop na londonskih igrah. Samo potegoval. 195 cm visok »thorpedo«, svoj čas pojem za prosti slog od 200 do 400 metrov, se je v letih pokoja pretirano zredil, kar ob klasični avstralski hrani sploh ni nobena izjema. Njegov prvi nastop v naletu na avstralsko izbrano vrsto, se je pred kratkim v Sin-gapurju končal brez bleska. Za manj opazen nastop je izbral 100 metrov v delfinovem slogu in v malo pomembni tekmi, čeprav je nosila slovesen naziv svetovnega pokala, zasedel komaj 11. mesto s skromnim časom 54,09. Celo v svoji skupini je bil samo tretji. Nekdanji avstralski torpedo je takoj izrazil svoje razočaranje in izpostavil, da ni bil pripravljen na spopad z drugimi plavalci, ker je v letih svoje briljantne kariere tekmoval predvsem proti samemu sebi. V Avstraliji je v letih upokojitve Thorpe izgubil precej ugleda. Javno mnenje mu je zamerilo, da je v najbolj zrelih letih zbežal pred odgo- vornostjo, prav v času, ko so ZDA začele ponuja- Thorpeja in kaj Biedermannov ne bo pojasnjeno ti Phelpsa. Thorpe je bil med boljšimi prvi, ki je nikoli. sistematično uporabljal plavalne kombinezone. Vse Kljub predvidevanjim, da bodo v Rimu do-njihove lastnosti v začetku niti niso bile znane. seženi rekordi vztrajali deset ali več let, se prav na Zadnji izdelki pred prepovedjo so bili brez dvo- progi 400 m prosto obeta hitrejša revolucija. Prema daleč bolj »nosilni«, obstaja pa dvom, da re- senetljivo pa junaki ne prihajajo iz »prostosloga-zultati Thorpa niso bili plod izključno plavalne mo- ške« Avstralije ali iz splošno močnih ZDA. Zako-či. Druga senca, ki lebdi nad avstralskim plaval- ne pišeta Kitajec Sun in Korejec Park, oba zelo bli-cem, je doping. Obtoževali so ga iz več mest, ob- zu podviga pod 3:40. tožili pa nikoli. Ni izključeno, da je bil njegov umik Na olimpijskih igrah je Thorpe osvojil vse- pogoj za arhiviranje vseh obtožb in negativnih iz- ga pet zlatih, 3 srebrne in eno bronasto kolajno. vidov. Plaval je v opremi »adidas«, imena, ki z ne- Bistveno uspešnejši je bil na svetovnih prvenstvih, katerimi drugimi, podtalno kroji marsikatero do- na katerih je zbral 11 naslovov. Je pa res, da so sve- pinško pozitivnost in negativnost. Ne glede na nje- tovna prvenstva vsaki dve leti. govo uvrstitev na igre bo ostal Thorpe eden veli- Novih odličij v Londonu ne bo osvojil... mor- kih plavalcev. Pot v mednarodni krog si je utrl pri da bi se mu posrečilo le v štafeti 4 x 200 m pro- samo 15-ih letih z drugim mestom na 400 m pro- sto. Njegov nastop bi bila vsekakor senzacija. Po sto na SP v Fukuoki. Ze naslednje leto je bilo sve- petih letih mirovanja je za Thorpeja težko spreje- tovno prvenstvo v Perthu in Thorpe je kot 16-let- mati vlogo povprečneža. Nastop bi bilo nekakšno nik postal najmlajši svetovni prvak. Piko na i je po- novo rojstvo, že tretje zanj! Po naravnem leta 1982 stavil na OI v Sydneyu s svetovnim rekordom si šteje za drugi datum 11. septembra 2001. V New 3:40,59 na 400 m prosto. Rekord je zdržal več let Yorku je bil kot turist namenjen na stolpnico sve- in je napajal sume, da ga je Avstralec dosegel s po- tovnega trgovskega centra. Po poti je opazil, da je sebno pomočjo. Na SP v Rimu leta 2009, v pravi v hotelu pozabil fotoaprat in se vrnil ponj. Med- orgiji tehnoloških kopalk, ga je Nemec Bieder- tem sta stolpnici zadeli letali slovitega atentata. mann potisnil za pol sekunde niže. Kaj je veljal čas Bruno Križman / ŠPORT Nedelja, 11. decembra 2011 23 KOŠARKA - Jadran Qubik v državni diviziji C jutri doma ob 20.30 Na tekmi kroga brez Daniela Baticha Gostje iz San Vendemiana pa so do konca sezone izgubili svojega najboljšega strelca Jadran Qubik Caffe (22 točk) bo jutri odigral zadnjo tekmo v nadvse uspešnem sončnem letu 2011 pred domačim občinstvom. Srečanje proti San Vendemianu (14), ki je lani nastopil v velikem finalu play-offa, je osrednji dvoboj 14. kroga C skupine državne C-divizije. Sodniški met Rivrona iz Gradišča ob Soči in Andret-te iz Vidma bo v telovadnici openske Polisportive ob 20.30. Moštvo iz pokrajine Treviso je v prvem delu prvenstva držalo korak z jadranovci in ostalimi ekipami z vrha lestvice, v zadnjem obdobju, odkar se je poškodoval strelec Pin Dal Pos (zanj je sezona že končana, dosegal je 14 točk na tekmo), pa je gladko izgubil štiri zaporedne tekme. Zadnjič je zmagal celo 13. novembra v Oderzu. Gre pa za vedno nevarno peterko, ki jo sestavljajo nadarjeni play-maker Gherardini, prodorni branilec Lena, strelec Pavan, zanesljivo krilo Brugnera (prvi realizator s povprečno 19 točkami na tekmo) in center Carpi. S klopi, ki je resnici na ljubo dokaj kratka, pa pomaga zlasti izkušeni krilni center Simoni. V Jadranovem taboru bo odsoten Daniel Batich, ki je bil izključen na prejšnji tekmi v Oderzu. Dobil je en krog prepovedi igranja, kot nam je povedal športni vodja Sandi Rauber pa se je Jadranovo vodstvo odločilo, da ne bo poravnalo slane denarne kazni, da bi lahko standardni play-maker vseeno stopil na igrišče. Medtem je mladi Stefano Floridan prestopil v deželno C-ligo k milj-ski Venezii Giulii, kjer bo imel več možnosti za igranje, še naprej pa bo nastopal z Jadranovimi mladinci. Vatovčevi varovanci so v vsakem primeru trenirali po običajnem vadbenem ritmu, že v sredo se je v ekipo na trening vrnil Borut Ban, ki je bil dva dni na zboru državne reprezentance Under 20 v Giulianovi. V zaostali tekmi prejšnjega kroga je medtem Pordenone doma s 65:69 izgubil proti Albi iz Krmina. Po izključitvi je bil Daniel Batich kaznovan s prepovedjo igranja za en krog kroma HOKEJ NA ROLERJIH Polet Kwins se je uvrstil v državno fazo Polet Kwins - Sacile 9:0 (4:0) Strelci: Battisti 2, Fabietti 2, G. Cavalieri 2, Vocchi, Galessi, Pom-pili. Polet: Galessi, M. Kokorovec, Bilucaglia, S. Kokorovec, G. Cavalieri, P. Cavalieri, Pompili, De Jaco, Poloni, Hdidu, Montenesi. Trener: Ru-sanov. V deželnem finalu pokala Lega (Coppa Lega) B-lige je openski Polet zanesljivo in visoko premagal deželnega tekmeca iz Sacileja. Openski hokejisti na rolerjih so že po prvem polčasu vodili s 4:0. Za kroniko je treba povedati, da je zadetek dosegel tudi vratar Galessi, ki se je v nedeljo preizkusil v polju. Državni finale pokala Lega bo spomladi prihodnjega leta. Prvenstvo B-lige pa se bo začelo v soboto, 14. januarja, ko bodo openski »konji« na domačem Pikel-cu ob 20.45 gostili Bujo. Openci so v novi sezoni izraziti favoriti za napredovanje v A2-ligo. Prvouvrščena ekipa bo neposredno napredovala, medtem ko bo druga igrala še dodatne tekme, za dodatno mesto v višji ligi. »Prvenstvo ne bo najbolj zanimivo. Formula ni najlepša. Vsekakor ne smemo podcenjevati nikogar,« opozarja tehnični vodja Poleta Sergio Battisti. NOGOMET Kerpan, Rebula in Simeoni za deželno selekcijo Selektor deželne reprezentance naraš-čajnikov Gabriele Pecile je na torkov trening (ob 17.00 v Romjanu) povabil tri slovenske nogometaše: Stefano Simeoni (Kras), Albert Kerpan in Erik Rebula (oba Vesna). Disciplinski sodnik je za en krog, zaradi četrtega opomina, kaznoval nogometaša Vesne Martina Chebra ter Adriana Trampusa (Sovodnje). V nedeljo bosta zaradi izključitve mirovala še slovenska nogometaša v elitni ligi David Zigon (San Luigi) in Peter Kalin (Manzanese). V mladinskih ligah, pri naraščajnikih, je bil za en krog kaznovan igralec združene ekipe Krasa Stefano Krizman. LJUBITELJI Sovodenjci so se veselili Moraro - Sovodnje 0:1 (0:0) Sovodnje: Demitrij Devetak, Pahor, Mauri, Vitulič, Černic, Peteani, Čevdek, Cescutti (Figelj), Cristian Devetak (Visintin), Zotti (Fajt), Grilj. Trener: Mauri. Sovodenjski ljubitelji so slavili zmago na derbiju proti Moraru. »Tekma je zelo občutena in vsi smo bili pred tekmo zelo zbrani. Igra ni bila najlepša, je pa bila borbena. Sodnik je pokazal nekaj rumenih kartonov, kljub temu pa je bilo srečanje korektno. Po zmagi smo bili zelo zadovoljni,« je komentiral srečanje nogometaš Sovodenj Igor Ces-cutti. Zmagoviti gol je v soboto dosegel nekdanji kapetan Juventine Christian Devetak, ki je v protinapadu preigral nasprotnikovega branilca in žogo poslal za vratarjev hrbet. Sovodenjci bodo v soboto igrali zadnjo tekmo letošnjega leta na domačem igrišču ob 14.30 proti Chioprisu. Nato se bo prvenstvo ljubiteljske A2-lige nadaljevalo 21. januarja, ko bodo sovodenjci v zadnjme krogu prvega dela igrali v gosteh proti ekipi iz Gradeža. Vrstni red: Real Domio in Staranza-no 25, Sovodnje 18, Leon Bianco B, Centro Sedia, Mossa 17, La Rosa 13, Moraro, Grado, Chiopris 12, Trieste Calcio 10, Turriaco 9, Inter San Sergio 7, Cervignano 0. □ Obvestila SK DEVIN vabi na predstavitev tečajev smučanja in deskanja v novi sezoni. Večer bo v ponedeljek 19. decembra 2011 ob 19. uri v Kamnarsko hišo v Nabrežini. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR vabi na božično akademijo, ki bo v nedeljo, 18. decembra ob 15.30 na Stadionu 1.maj, v veliki dvorani B. Pavletiča. KOŠARKA - Danes derbi med Borom in Bregom na Stadionu 1. maja ob 20.30 (Samo) za prestiž Pred novoletnim premorom bo v deželni C-ligi na vrsti še derbi. Že danes se bosta ob 20.30 na Stadionu 1. maja v dvorani Bojana Pavletiča pomerila prvouvršče-ni Bor Radenska in drugouvrščeni Breg. Tekma bo skratka odločala o prvem mestu: če bodo uspešni Svetoivančani, bodo tudi zimski prvaki; če bo zmagal Breg, pa bo dohitel Bor in si tako priboril tudi možnost, da bi ga pred koncem rednega dela prehitel. Zadnji krog rednega dela bo namreč 7. januarja. Kaže pa, da je prvo mesto tačas nevabljivo, saj v bistvu ne odloča o ničemer. »Gre izključno za prestiž,« pravi trener Brega Tomo Krašovec, ki ima pogled že usmerjen vnaprej. Prav zato ne bo poslal na igrišče Štefana Samca, ki po poškodbi stopala spet trenira že 14 dni: »Ni vredno tvegati. Gledamo namreč na prvenstvo,« je Krašovec nakazal, da ena posamična tekma še ne prinese napredovanja. Tudi v deželni C-ligi mora prvouvrščena ekipa po rednem delu prvenstva igrati še play-off. »Seveda pa bomo igrali na zmago. Rad bi, da bi prikazali dopadljivo igro z dobro obrambo, kar bi lahko prineslo novi dve točki,« je še napovedal Krašovec, ki je včeraj po treningu izbral deseterico. Vsi nosilci bodo prisotni, izbrati mora samo še med Bozicem in Robbo. Tudi v Borovem taboru se strinjajo, da derbi ne bo odločal o ničemer: »Prav zato pričakujem pravi športni in zdrav der-bi. Želim si, da bi igralci in gledalci uživali v igri ter da bi bila tekma do konca izenačena,« je željo razkril trener Bora Radenske Boban Popovič, ki bo prav tako imel na razpolago vse igralce. Včeraj so bili borovci sicer prosti, redno pa so trenirali v sredo. Tudi pri Boru je taktika že začrtana: »Ker predvajajo oni najboljšo napadalno igro, bomo morali biti tudi mi uspešni v na- 3:1 zadnjih dveh sezonah sta se Bor in Breg v deželni C-ligi pomerila štirikrat. Svetoivančani so zmagali trikrat, Breg pa samo lani v zadnjem krogu rednega dela. Ne glede na izid, pa je v obeh sezonah Breg po rednem delu zasedel višje mesto kot Bor Radenska. Boban Popovič kroma Tomo Krašovec kroma padu. Torej za zmago ne bo dovolj dobra igra v obrambi,« pravi Popovič, ki glede na zadnje kroge tudi napoveduje možni izid: »Glede na to, da je v zadnjih tednih naša forma nekoliko padla, se mi zdi, da so oni favoriti za zmago. Derbi pa je derbi!« Sodila bosta Goričana Gaylord Ri-vron in Alberto Morassutti. Danes bo na igrišče stopil tudi Kon-tovel, ki bo gostoval pri zadnjeuvrščeni Mossi (20.30) . Zmaga naj ne bi bila vprašljiva, čeprav bodo najbrž nastopili v okr- njeni postavi. Zaradi gripe cel teden ni treniral Šušteršič, Paoletica pa je prav tako zaustavila gripa (V.S.). DEŽELNO PRVENSTVO U17 San Vito - Bor ZKB 61:62 (10:12, 31:26, 45:46) Bor: De Luisa 14, Mervich, Mandič 5, Faiman, Buzzi 3, Pernich, Perco, Sternad 16, Furlan 1, Bole 10, Skoko, Mattiassich 13, trenerja Faraglia in Sancin. Konec dober - vse dobro. Združeni kadeti Bora in Brega so kljub slabši predstavi premagali dokaj enakovredno ekipo San Vita s košem prav v zadnji sekundi. Gostje so tekmo začeli dobro, kmalu pa so si nakopali veliko osebnih napak, trenerja sta morala prilagoditi postavo in uvodna prednost je skopnela. V drugem delu pa je Borova četa s consko obrambo 3-2 in prispevkom vseh igralcev spet prevzela vodstvo, ki ga je obdržala do konca. Šest sekund pred koncem je pri izidu 61:59 Sternad zadel en prosti met, borovci pa so zbrali dovolj moči, da so po minuti odmora ukradli žogo pri uvajanju v igro in Aleksandar Mandič je ob zvoku sirene poskrbel za zmagovito polaganje. NAGRAJEVANJE SOLA SPORT Sedem šol, 175 otrok V ogrevanem šotoru pri plastični progi v Nabrežini je potekalo sklepno nagrajevanje sedme izvedbe projekta ŠOLA ŠPORT, ki ga prirejajo Smučarski klub SK Devin, Sci Club 70 in Odborništvo za turizem in šport ter Odborništvo za šolstvo Občine Devin Nabrežina ob podpori Dežele Furlanije-Julijske krajine in Tržaške pokrajine, ob sodelovanju slovenskega in italijanskega didaktičnega ravnateljstva in s prispevkom Zadružne Kraške Banke in Pineta del Carso Onlus. Letošnjega projekta se je udeležilo 175 otrok drugih in treh razredov sedmih slovenskih in italijanskih osnovnih šol devinsko-nabrežinskih didaktičnih ravnateljstev. Na sklepni slovesnosti sta vse prisotne najprej nagovorila predsednika smučarskih klubov Roberto Andreassich in Dario Štolfa, nato pa so otroke, starše in učitelje pozdravili in pohvalili za vloženi trud in ponovni uspeh tega projekta podžupan Massimo Romita in odbor-nica za šolstvo Tjaša Švara v imenu Ob- čine Devin Nabrežina, odbornik za šport tržaške pokrajinske uprave Igor Dolenc, predsednik ZSŠDI-ja Jure Kufestin. Sledilo je nagrajevanje, na katerem so prvi trije uvrščeni vsakega tečaja prejeli zlato, srebrno in bronasto kolajno, vsi ostali pa kolajno kot priznanje za sodelovanje, vsak udeleženec je prejel tudi DVD, na katerem so zabeleženi vsi podatki v zvezi z letošnjim projektom ter fotografije. Kot je že običaj so tudi letos s pokalom nagradili učence, ki so dosegli ab- solutni najboljši čas: za italijanske šole sta to Chiara Zonta (Šola Pascoli) in Rug-giero Paolo (Šola Alighieri), za slovenske šole pa Caterina Sinigoi (Šola Šček) in Marko Doljak (Šola Kokoravec-1.maj). Po seštevku točk učencev, ki so sodelovali na sklepni tekmi, so se štiri slovenske šole tako uvrstile in prejele pokal: 1. Šola Virgil Šček iz Nabrežine, 2. šola Josip Jurčič iz Devina, 3. šola Ko-koravec-1.maj iz Zgonika, 4. šola Stanko Gruden iz Šempolaja. 24 Petek, 16. decembra 2011 ŠPORT ALPSKO SMUČANJE - Ponudba ŠD Mladina Letos tudi s svojo ekipo najmlajših Na Tržaškem je po šestih sezonah tekmovalno dejavnost z najmlajšimi od 7. do 10. leta starosti (babiji in miški) ponovno obudilo tudi ŠD Mladina. Skupina dvanajstih smučarjev, ki se je že lani udeležila vseh rekreativnih tekem, trofeje Biberon in pokrajinskega prvenstva, je letos sprejela nov izziv: »Ponudbo za najmlajše smo namreč podvojili. Letos bodo na snegu preživeli petdeset dni. Za tak korak smo se odločili potem, ko smo ugotovili, da so otroci navdušeni nad tekmovanjem, hkrati pa so si tudi starši zaželeli, da bi šli v to,« je pojasnil športni direktor Mladine Walter Kerpan. Po prvih mesecih opaža, da je navdušenje še večje kot na začetku: »Starši spremljajo otroke tudi na treninge, so zadovoljni, saj tudi oni lahko smučajo, vse to pa vpliva tudi na otroke. Prvi rezultati so torej že vidni,« še poudarja Kerpan. Najmlajše vodita Tomi Omejec in Veronica Tence, ob odsotnosti Omejca pa priskočita na pomoč še Ivan Kerpan in Dana Puric. »Od konca avgusta smo smučali 15 dni. Treningov se povprečno udeležuje sedem otrok,« je povedala Tencejeva, ki še ne ve, ali bo vseh dvanajst otrok tekmovalo na vseh tekmah FISI (začetek 8. januarja). Ker gre za poskusno leto, v katerem starši in otroci šele spoznavajo tekmovalni svet, si Tencejeva ne zastavlja rezultatskih ciljev: »Letos jih bomo testirali. O rezultatih zato ne bi govorila, veseli bomo, če bo vsak pokazal napredek v teku sezone. Ker se Kriški smučarji so se na ledenikih pripravljali na začetek sezone, zdaj pa jih čaka večdnevno zimovanje vsi otroci šele prvič soočajo s tekmovalno dejavnostjo, so trenirali šele lažje postavitve, spoznavali pa so tudi osnovne termine komunikacije med tekmovalcem in trenerji. Klub nudi vsem še enkrat tedensko kondicijsko vadbo pod vodstvom Dane Puric in Ivana Kerpana. Barve Mladine bo na tekmah FISI branil tudi deček Jan Sedmak, ki sicer trenira z Brdininim trenerjem Lovrencem Gregorcem, prav z njim pa so nekaj dni trenirali tudi mladinci Mladine. Albert Kerpan, Goran Kerpan in / Meri Perti (pravkar je opravila učiteljski izpit) bodo občasno tekmovali na tekmah FIS junior, z Ivanom Kerpa-nom, Aleksandrom Cossutto in Mi-nejem Puricem pa tudi na tekmah FI-SI. Tekmovanja pa bodo podrejena šoli smučanja, ki jo bodo vodili od januarja dalje. Mladina bo letos nudila tečaje smučanja ob sobotah in nedeljah. V šoli smučanja bodo ob sobotah vadili tudi tisti, ki so se že več let učili osnov smučanja in ki se bodo ob nedeljah po vsej verjetnosti udeleževali tudi neuradnih tekem FISI. Deželna smučarska zveza je namreč pripravila niz neuradnih tekem, na katerih lahko tekmujejo samo netekmovalci (oziroma tisti, ki v prejšnji sezoni niso dosegli 20 točk FISI). Na tekmah bodo lahko sodelovali tudi starši. Pred začetkom dejavnosti na terenu bodo pri Mladini organizirali dve zimovanji: tekmovalci bodo trenirali v Forni di Sopra od 26. do 30. decembra, nekatere družine pa se bodo udeležile zimovanja v Val di Fiemme s tekaško ekipo ŠD Mladina. Veronika Sossa ODBOJKA Under 16: Olympia ugnala Slogo Sloga Tabor - Olympia Terpin 0:3 (8:25, 14:25, 11:25) Sloga Tabor: Babuder 1, De Luisa 1, Leo 2, Markežič 4, Sarazin 0, Trento 1. Trener Ivan Peterlin Olympia: Bossi 6, Covello 10, Corsi 6, Čaudek 1, Dagnelut 1, Man-freda 7, Princi 8, Komjanc 1, Terpin 14. Trener Andrej Vogrič Včerajšnji derbi v Repnu se je končal, kot smo vedeli že pred samo tekmo, z gladko zmago gostov. Ta mladinska ekipa Olympie je malo-dane deželna reprezentanca, ki v tej konkurenci ne bo imela enakovrednih tekmecev in je seveda (edini) favorit za osvojitev deželnega naslova. Skoraj vsi Olympiini igralci servira-jo v skoku, predvajajo tehnično dovršeno odbojko, napadajo hitre žoge s centra, skratka gre za res kompletno ekipo. Mladi Slogaši so se po svojih močeh trudili, kljub vsej požrtvovalnosti pa se niso mogli enakovredno kosati s takim nasprotnikom. ODBOJKA - Državna B2-liga Sloga Tabor okrnjena v Trento Seznamu poškodovcanih igralcev se je pridružil tudi podajalec Veljak - Če kod ne bo okreva, bo moral trener Battisti spet »čarati« - Argentarlo je močen nasprotnik Deželne lige: zahtevne naloge pred novoletnim premorom Odbojkarji Sloge Tabor Televita se bodo danes v Cognoli pri Trentu pomerili z Argentariom, ki je doslej prav tako kot oni zbral petnajst točk. Domačini so zelo dobra ekipa, ki lahko računa na doprinos nevarnih krilnih tol-kačev Capre in Laska (brat standardnega korektorja italijanske državne reprezentance). Z Argentariom igra tudi center Bassi, ki je v predlanski sezoni igral za Slogo Tabor. Ekipa iz okolice Trenta je izgubila proti trem vodilnim, edini njen pravi spodrsljaj pa je bil poraz proti predzadnjeuvrščenemu Pae-seju. Ne glede na moč nasprotnika pa so glavni problem naše ekipe še vedno številne poškodbe, ki jo pestijo. Matevž Peterlin in Andrea Vatovac imata še vedno težave s hrbtom, David Cettolo z gležnjem, med tednom pa je imel težave z mišico na nogi tudi edini podajalec Vanja Veljak. Trener Battisti upa, Poškodbo staknil tudi Vanja Veljak da se bo do jutri stanje izboljšalo, saj bo moral sicer spet »čarati« in spremeniti postavo. Končna odločitev bo verjetno vsekakor padla tik pred tekmo. (T.G.) V zadnjem krogu pred božičnim in novoletnim premorom bo v deželnih odbojkarskih prvenstvih na igrišče stopilo šest naših predstavnikov, ki jih v glavnem čakajo zahtevna srečanja, na katerih je izid zelo težko napovedati. Prosta bo le mlajša vrsta Sloge, ki je svojo zadnjo tekmo v letu 2011 odigrala v prejšnjem krogu. V boj za 4. mesto z agresivnim servisom Odbojkarice Zaleta C bodo jutri v Repnu gostile tržaški S. Andrea, ki je na lestvici tik za njimi in jih je v prvem delu premagal po tie-breaku, naše odboj-karice pa so takrat zelo slabo sprejemale in napadale. Zaletovke so se na pomembno srečanje, ki bi lahko bilo odločilno v boju za 4. mesto, dobro pripravile. Odigrale so tudi prijateljsko tek- GORSKO KOLESARSTVO SK Devin odličen 3. na društveni lestvici V Spilimbergu je bilo nagrajevanje letošnjih preizkušenj v gorskem kolesarstvu, na katerem so nagradili vse deželne klube, ki so sodelovali na tekmovanju Junior Bike off Road, Junior Cross ter na dirkah zimskega prvenstva. SK Devin je med društvi zasedel odlično tretje mesto prejel zgledno prizna-nje.Nagrajeni so bili: Junior Bike: - društvo SK Devin 4. mesto; G4 (nevčlanjeni): 1. Devan Sedmak; začetniki/naraščaj niki: 2. Erik Mozan ... (nevčlanjeni: 1. Danjel Sedmak) Junior Cross: - SK Devin 3. mesto. G3: 3. Peter Chenda; G4 (nevčlanjeni): 1. Andrea Balzano začetniki/naraščajniki: 1. Erik Mozan ... (nevčlanjeni: 1. Danjel Sed-mak) Zimsko prvenstvo: začetniki/naraščajniki: 8. Erik Mozan; 9. Francesco Carletti; 10. Gregor Vizintin; mladinci: 3. Peter Sossi Na sliki v drugi vrsti: Paolo Godnic (trener), Erik Mozan, Max Zannier, Ivan Braico, Ivan Sossi (trener) v prvi vrsti: Ivan Ferfolja, Andrea Bal-zano, Devan Sedmak, Peter Chenda, Da-njel Sedmak, Tristan Taverna, Jan Godnic ter Mattia Di Biagio mo, zmago pa si bodo skušale priboriti tudi z agresivnim servisom, računajo pa tudi na pomoč publike in ne dejstvo, da igrajo na domačih tleh boljše kot v gosteh. Pokrajinski derbi za valovce Odbojkarji Vala Imsa Glass Global System bodo jutri v Štandrežu gostili trži-ško ekipo, ki je na lestvici mesto pred njimi in ima trenutno pet točk (a tudi tekmo) več. V prvem delu so valovci izgubili 3:1, tokrat bi lahko bil rezultat bolj ugoden za našo ekipo, ki bi morala nastopiti v popolni postavi. Zaradi službenih obveznosti je sicer pod vprašajem nastop Stefana Faganela. Soča že danes v Trstu in pred televizijskimi kamerami Sočani bodo danes gostovali v Trstu, kjer se bodo pomerili proti Volley Clubu, to je edini ekipi, ki so jo premagali v prvem delu prvenstva. Zmaga je tudi tokrat v njihovem dometu, pa čeprav imajo Tržačani trenutno pet točk in dve zmagi več. Če se želi Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje še potegovati za nastop v skupini za napredovanje, mora danes nujno ciljati na vse tri točke, pa čeprav bo igrala brez Petra Levpuščka. Pod vprašajem je tudi nastop Marka Testena. Srečanje si bo mogoče v naslednjih dneh ogledati po televiziji, in sicer na kanalu FVGsport Channel (digitalni kanal 113). Olympia cilja na peto zaporedno zmago Goriški odbojkarji, ki zasedajo začasno drugo mesto na lestvici, imajo po krogu počitka še vedno šest točk prednosti pred najbližjim zasledovalcem Cusom. Tokrat se bodo na domačih tleh pomerili z zadnjeuvrščenim Morteglianom, ki je edine tri točke dosegel proti Soči. Nasprotnikov pa vsekakor ne gre podcenjevati, saj so na primer prejšnji teden skoraj odtrgali točko Cusu. Z zmago pa bi bila na- ša ekipa tik pred uvrstitvijo v skupino za napredovanje. Proti Azzanu X tokrat v popolni postavi Zalet D bo še zadnjič letos igral pred domačim občinstvom. Gostil bo Azzano X, ki ima trenutno dve točki manj, a ga je v prvem delu gladko premagal. Takrat pa so bile zaletovke močno okrnjene, kar se je v njihovi igri še kako poznalo. Naša ekipa, ki zaseda začasno peto mesto, mora vsekakor jutri nujno zmagati, saj bo sicer njihova pot Važno za igralke Zaleta C kroma do skupine za napredovanje še bolj strma. Trener Berlot bi moral imeti na razpolago vse svoje igralke, čeprav so bile med tednom nekatere bolne. Peta zmaga v dometu Olympie U17 Goričani se jutri podajajo v Corde-nons, kjer bodo skušali tudi v povratnem delu premagati ekipo, ki je doslej prav tako kot oni slavila štirikrat. Olympia U17 ima sicer točko več od svojih nasprotnikov, v prvem delu pa jih je premagala 3:1, vsi seti pa so bili dokaj izenačeni. Za peto letošnjo zmago, ki bi omogočila naši ekipi, da utrdi četrto mesto na lestvici, bo torej treba igrati zelo zbrano. (T.G.) Petek, 16. decembra 2011 Št. 36 (199) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Eva, Julija, Karin, Katerina, Martin, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu KLOPOVE BISTRE OPAZOVALSKE OCI UJELE EPICNE TRENUTKE NASE VSAKDANJE EPOPEJE Cvetke v jeseni Jesenska meteorološka anomalija je zajela tudi naš avtoreferenčni krog Slovencev, ki živimo v tem tako ozkem traku zemlje, ki ga ločuje meja, ki je sicer ni več, a obstaja še vedno. Klopove bistre opazovalske oči pa so sledile dogodkom v preteklem obdobju in bi izpostavile nekatere jesenske epične in nepozabne trenutke naše zgodovinske, vendar vsakdanje epopeje. Gledališče Gledališče je pod novo zastavo veselo zajadralo v novo sezono s premie-ro Šoferji za vse čase, ki naj bi rešila vse spore, finančne primanjkljaje in tragično pomanjkanje novih abonentov in gledalcev. V Ljubljani se v Cankarjevem domu po pomembnem frankfurtskem knjižnem sejmu vsako leto prireja izložba Frankfurt po Frankfurtu. SSG pa se je hotelo z novo premiero oddolžiti neprecenljivi vlogi mavhinjskega festivala, saj bi lahko bil podnaslov Šoferjev za vse čase, Mavhinje po Mavhinjah. Ne razumemo, kako lahko gledališče, ki najde svoj smisel tudi v temeljni vlogi gojenja slovenskega knjižnega jezika, začne sezono s predstavo v narečju. Prva premiera v sezoni je namreč kažipot celotni sezoni, ki bo, po vtisu prve predstave, alpsko poskočna, po načelu panem et circenses. Groteskno je med drugim izpadala nezmožnost igralcev, ki so po šolanju in poklicu navajeni slovenskega knjižnega jezika, igranja v narečju, kar je izpadlo, kot da bi se profesionalni igralci trudili igrati amatersko. Ob tem pa vsebina igre: prepletanje družinskih interesov na javnih mestih. V premieri je sodelovala žena umetniškega vodje. Med sezono pa bo s SSG-jem sodeloval sin drugega umetniškega vodje ... Umetniški vodje za vse čase? Proslava OF Na odru kulturnega doma je zaživela predstava ob 70. obletnici Osvobodilne fronte. Glede na urnik (nedelja popoldne ob 16.00) sklepamo, da so se organizatorji obrnili bolj na nedeljsko pu- bliko upokojencev kot na mlade, ki bi si verjetno v večjem številu ogledali prireditev v večernih urah. Prvo cvetko je še pred začetkom proslave prisotnim poklonil tržaški župan Roberto Cosolini, ki se je zahvalil za vabilo na pobudo, ki da sta jo skupaj pripravili SKGZ in SSO, medtem ko sta bili organizatorki dogodka SKGZ in ZSKD. Junaško sta v nadaljevanju nastopala zbora Vesna iz Križa in Vasilij Mirk s Proseka. Naslov produkcije je bil »Dvignite se«. Ob določenem trenutku, potem ko so pevci del predstave presedeli na odrskih deskah, sta morala zbora, vstati. Vstajenje oz. dvigovanje je bilo pa vse prej kot partizansko, glede na to, da so se pevci vlekli na noge eden z drugim ... Ne gre pa prezreti besede energične sovo-denjske županje Alenke Florenin, ki je med drugim omenila, da ni več mlada, kar je v naših glavah sprožilo nekaj razmišljanj. Marsikdaj zveni povzdigovanje mladih skoraj način, s katerim se znebiti odgovornosti. Ko slišimo namreč besede, kot so na primer: »Upamo, da bodo znali mladi premostiti težave«, se nam porodi vprašanje: zakaj moramo prav mladi premostiti težave? Ali jih niste zmožni premostiti tisti, ki ste te težave ustvarili? Prav zaradi tega smo cenili besede Flo-reninove, ker je sama dokazala, da za dobro naše skupnosti ni nujno biti mladi, ampak je treba mlade resnično podpirati in spremljati, ne pa jim le prepustiti odgovornosti. Sveža razmišljanja, so se nam porodila ob prisotnosti na proslavi OF, kar je v navideznem protislovju z mnenjem, ki so ga postavili organizatorji na-rodnozabavnega koncerta v Zgoniku, ki je potekal dve uri po proslavi ob obletnici OF, ki so izjavili, da si v času krize ljudje želijo razvedrilnih večerov in vrhunskih koncertov, ne pa dolgočasnih proslav. Seveda, v času krize in propadanja vrednot je pomembno, da poslušamo zvoke harmonike in da se sploh ne vprašamo, od kod prihajamo in kdo smo. Ostanimo raje alpsko poskočni. O primernosti tovrstne proslave se je pa razvnelo kar nekaj polemik. Ver- jetno bi bilo res potrebno premisliti smisel in obliko naših številnih komemoracij in podobnih slavij. V nedeljo nas recimo na Opčinah čaka druga podobna svečanost ob sedemdesetletnici ustrelitve obsojencev v drugem tržaškem procesu. Še prej kot o proslavi OF bi bilo primerno razmisliti o proslavah ob obletnicah postavitev spomenikov, ki ne budijo spominov na padle, katerim so spomeniki posvečeni, ampak na tiste osebe, ki so spomenike postavili!!! Seveda bi bilo treba preveriti še učinkovitost formule Bazovica včeraj, Bazovica danes, Bazovica jutri. (In na vse veke vekov.) Amen. Volitve v Sloveniji V ulici Giacinto Gallina, iz sedeža stranke Slovenske skupnosti, je v nedeljo, 4. decembra, približno ob 22ih odjeknila tragična vest, da je desničarska Slovenska demokratska stranka pod vodstvom večnega Janeza Janše izgubila volitve. Žalostno vest sporočajo sin Damijan Terpin in vsi domači. — So-žalju se pridružuje tudi Svet slovenskih organizacij. ŠE O BLOGIH ... V zamejski blogosferi že od marca letos kraljuje kar poseben spletni prostor, ki poroča o res nepomembnih dogodkih in združuje junake različnih žanrov. Ureja ga posebno uredništvo, ki se redno sestaja v najbolj nemogočih krajih in dnevno podeljuje »krontočke« za končno nagrado »Zlati gost«. Ko kliknemo na spletni naslov go-stilna.blogspot.com, se nam odprejo vrata tiste pristne gostilne, kjer nas vonj po cvrtem in veselo vzdušje preplavita ob prvem koraku ali kliku. Pestro je celo ob šanku, kjer se običajno zbirajo redni gostje in kjer nam uredništvo postreže s svežim intervjujem rednega bralca bloga oz. gostilničarja. Na blogu lahko sledimo tudi mesečni anketi ali genijaladi. Tu lahko vsakdo voli najboljšo mesečno cvetko, ki jo zasliši tako uredništvo bloga kot najzve-stejši bralci. Uredništvo pa obljublja končno anketo za izbiro najbolj odmevne genijalade v letu 2011. Klop bi kar svetoval uredništvu Gostilne, da ad ho- Kot jajce jajcu ... gostilna norem podeli genijalado leta legendarnemu Opencu, ki je ob napovedi, da mora na WC, izjavil: »Muorm jt po-gledt žwal!« Za marsikoga bi lahko samo osnova bloga predstavljala genijalado, vendar, kar dodatno zaznamuje spletni dnevnik, je boj za podelitev naziva »Zlatega gosta«. Ta je v večji meri osnovan na izzivih, s katerimi si lahko obiskovalci spletne gostilne lahko priborijo še večje število »krontočk« in izboljšajo svoje stanje na lestvici. Največkrat so ti izzivi fotografski. Ob veliki meri ironije zahtevajo tudi zvrhano mero sreče in prepričanja, saj nekateri predvidevajo celo sliko z japonskim cesarjem ali naše na pol javne junake z nemogočimi napisi. Omembe vredna je tudi rubrika »Kot jajce jajcu«. Naslov je sam po sebi dovolj zgovoren, saj gre tu za primerjavo med znanimi junaki širšega jet-seta in manj znanimi bralci in posrednimi obiskovalci gostilne. Primerjave pa so včasih zelo posrečene in šaljive npr: Lino Banfi - Miroslav Košuta (na sliki), Roberto Cosolini - Alf ali Kufo, ki igra Ska-linado v preobleki Oliverja Dragojeviča. Uredništvo bloga, ki smo ga zmotili med vejami božičnega drevesca na Velikem trgu, kjer je potekal sestanek iz- vršnega odbora ob pripravah na bodoči koncert zloglasnega italijanskega pevca - Drupija, ki bo pomladi v Briščikih, pa nam je zagotovilo, da je delovni čas blo-ga neprekinjen, rezervacije za prebiranje z ironijo zabeljenih postov pa niso potrebne. Torej kar vtipkajte naslov Gostilne in preverite, kdo vsega streže za pultom, ustvarja v kuhinji in kdo najbolj redno zahaja v ta poseben in hkrati tako preprost krožek, kjer dan po božiču vsi vneto pričakujejo/mo razglasitev »Zlatega gosta«. Ob izidu volitev v matični državi, kjer je uspeh požel levičarski Berlusconi in trenutni ljubljanski župan Zoran Jankovic, se je marsikateri Slovenec zgrozil, češ, da bo novi predsednik slovenske vlade na pol Srb. Zoran Janko-vic, ki bi mu v Trstu lahko mirne duše rekli »trapoler«, izhaja namreč iz Srbije. Marsikdo se je na Facebooku spraševal: »Kam je šla zdrava slovenska kmečka pamet?« Nekateri pa so celo ogorčeno razkazovali članke srbskih časopisov, ki so proslavljali srbsko zmago v Sloveniji. Hvala bogu so pri Slovenski skupnosti, ki je dosledno navijala za desničarskega Janšo, ostali trezni. Na zadnjem volilnem shodu SDS-a je njen tajnik Damijan Terpin zvesto podpiral slovensko desnico. Ob Janševi zmagi pa se mu je sesul svet: med posnetki TV-dnevnika na prvem slovenskem programu so ga gledalci lahko videli, kako je na ljubljanskem sedežu SDS čisto žalostno sedel na odru, na katerem bi priložnostni ansambel proslavljal že skoraj 100% zmago, ki se je sicer spremenila v tragičen poraz. Slovenski skupnosti so v zadnje upanje morebitne izjave Borisa Pahorja. Ko je Bossman postal župan v Piranu, je Boris Pahor izpostavil svoje stališče glede temnopoltega župana. Zdaj pa čakamo le na stališče glede južnjaka na predsedstvu vlade. Boris Pahor Če se pogovarjamo o Slovencih v Italiji, ne moremo mimo Borisa Pahorja, ki je postal s kuhanimi štruklji in teranom naš najboljši produkt, ki bi ga lahko izvažali kamorkoli. Ob bolezni mu niso domači mediji prizanesli niti za sekundo. V njegovo zasebno življenje so se spustili do podrobnosti. Čakamo le samo, da objavi Slomedia klinično poročilo o Pahorjevem zdravstvenem stanju. Mi pri Klopu pa si ne želimo stopati v pisateljevo zasebno življenje in mu voščimo le, da bi čim prej okreval in izvažal našo kulturo v svet. in V predprazničnem obdobju, ki traja sicer že dober mesec in pol, pa se je pripetila še ena jesenska cvetka. Prav ne moremo mimo polemike o božični jelki na Velikem trgu, ki je stala dokaj klavrno v primerjavi z baročno-rokokoj-skimi božičnimi okrasi prejšnje uprave. Na letošnjo jelko se je marsikateri meščan zgražal do take mere, da jo je dal župan jadrno zamenjati. S tem dejanjem pa se je zameril občini Sappada, ki je Trstu podarila odstranjeno jelko. Vesel božič Trst! K am ta konec tedna Jutri Mladinski krožek Opčine vabi vse na Ižurko z naslovom: »Naš prvi bot«, ki bo v Prosvetnem domu od 20. ure dalje. Prisotne bosta zabavala DJ Paps in novonastali ansambel Nebojsega. Klop, v popolnem neskladju z notranjim I pravilnikom lastnega izvršnega komiteja, za kar današnja pisca tvegata, da bosta morala, podobno kot urednik tv-dnevnika programa La 7 Enrico Mentana, odstopiti, želi zvestemu bralcu Ivanu vse najboljše za včerajšnji rojstni dan! parr)] i i nt parR)]^ 30% TAKO J 5 W JI POPUST NA VSE KOZMETIČNE DARILNE SETE 25% TAKOJŠNJI POPUST NA VSE IGRAČE IN OTROŠKE KNJIGE lil» SO i.irnaolne + FtojiuM m in flEitfkdBiV uHjJ v hippfrrurlilih ipj« si mOtjimirkf Cfli tacmp* pppuV tiS kojirvliini rtjiilnf Jjdt v viHi (igOwniili in Inlpl|Mr. ftjpu^t Sr otjriign j rji IiI,xj,l;iii. Ptjpuni V* «t Jj+ilevj^a, in ne veljajo za akcljsta idolkcv airaček i SPAfi plut kartico in izdelke Tchiba. Važen ji farno n^kup v l«ikiriah pilrn«riih ¡a gosiiodlnjUva. Vei r-j v Mesec pametnih nakupov 1.- 31. december Jf dežel mk pametnih m nakupov Dežela nakupov www.qlandia.si *M felTlki, 1, i™n»i fl, C:- 1L dFOTii Id 2011, T njflioir; ip? ibirami rdTtlF H n*H, H-oprj^ljene ^-njhupo^elnili centiih C Ji' Ju.vc.Jibju med MM] dHhubrBfli L1. Sjfune, opren- s moj)na podilk. oddajig v j in Hnnjir-i v avli krivden doro*. Javno frvt jn;f ua -ur.- bo poCtfuto 14, i jml-j ija Ml z v riahutfrjlftih «rtlifh (Jln-udi a. ir iret jh turna fo 3 3D nagrajena pauitiMrtifla arara. ki jim tC"0(CHTlili-.V[Cnnn rjVupo ¿kupnivredrKtfi ndkupOT(fr 10.0M i. Ver infcrm*: n»www.qiandii.si, n-i*i>! no^ju rtvkn-n-j inn / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 15. decembra 2011 27 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: OPZ OŠ Avgust Černigoj 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-017.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 23.25 Aktualno: Telethon (v. F. Frizzi, M. Giusti) 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Speciale Voyager 2012 23.10 Dnevnik 1.10 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved ^ Rai Tre 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Telethon (v. F. Frizzi) 15.15 Aktualno: La vita in diretta, vmes Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.40 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.10 Variete: I migliori anni 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: Tv7 0.35 Aktualno: L'appuntamento 1.05 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sottovoce 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Códice Rosso 10.50 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 16.05 Film: L'amore ha due facce (kom., ZDA, '96, r. B. Streisand) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sottile) 23.45 Reportaža: Storie di confine 6.30 Risanke, LAlbero azzurro 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.30 Aktualno: L'Italia sul Due - Telethon 0.30 Film: Il giardino delle vergini suicide (dram., ZDA, '00, r. S. Coppola, i. J. Woods, K. Turner) 1.50 Nočni dnevnik tualno: Coffee Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.25 Resn. show: SOS Tata 12.25 Variete: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: I predatori della vena d'oro Mother Lode (pust., ZDA, '83, r.-i. C. He-ston, i. N. Mancuso) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: The District 19.201.25 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.10 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Variete: Italialand - Nuove attra-zioni (v. M. Crozza) 23.05 Variete: Italialand - Antiche attrazioni (v. M. Crozza) 23.30 Šport: Sotto canestro 0.05 Dnevnik 0.15 Aktualno: (ah)iPiroso 1.10 Aktualno: Pros-sima fermata Jr Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Prihaja Nodi (ris.) 10.20 Kravica Katka (ris.) 10.30 Risanka: Palček Smuk v ribniku (pon.) 10.35 Nočko II (pon.) 10.50 Igr. nan.: Maks 11.20 Martina in ptičje strašilo 11.30 Glasbena šola (šala) 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Platforma (pon.) 12.35 Knjiga mene briga (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Črno-beli časi 16.00 Slovenski utrinki 16.25 Babilon.tv (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 1.15 Posebna ponudba 17.50 Nad.: Pozabljeni zaklad 18.25 Risanke 18.55 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 1.55 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Na zdravje! 22.00 Odmevi, športne vesti, vremenska napoved in Kultura 23.05 Polnočni klub 0.15 Nad.: Sinovi anarhije (pon.) 1.05 Posebna ponudba 1.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 2.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.45 Infokanal Canale S Jt Slovenija 2 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.451.05 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik 20.30 0.45 Show: Striscia la notizia 21.10 Talk show: Kalispera! (v. A. Signori-ni, E. Santarelli, M. Satta, P. Prati) 23.30 Show: Mai dire Grande Fratello (v. Gialap-pa's Band) 0.15 Nočni dnevnik V Italia 1 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia, Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le Storie -Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: La crisi - In 1/2h (v. L. Annunziata) 20.20 Aktualno: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Today you die (akc., ZDA, '05, r. D.E. FauntLeRoy, i. S. Seagal, A. Criss) 6.50 Risanke 8.30 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: No Ordinary Family 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: Io, Robot (fant., ZDA, '04, r. A. Proyas, i. W. Smith, B. Moy-nahan) 23.25 Film: Codice Magnum (akc., ZDA, '86, r. J. Irvin, i. A. Schwarzenegger, K. Harrold) 1.35 Aktualno: Poker1mania 2.30 Dnevnik - pregled tiska ^ Tele 4 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.45 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro (pon.) 11.35 Magazin v alpskem smučanju 12.05 Alpsko smučanje, SP: supervelesla-lom (m), prenos iz Val Gardene 13.40 0.55 Videozid (pon.) 14.30 Osmi dan (pon.) 15.00 Firma.tv (pon.) 15.40 Kraji in običaji 16.10 Circom Regional 16.40 Črno-beli časi 16.55 Knjiga mene briga 17.20 Migaj raje z nami 17.500 Alpsko smučanje, SP: su-perveleslalom (m), povzetek iz Val Garde-ne (pon.) 18.50 Judo: Grand Prix, posnetek iz Quingdaoja 20.00 Dok. odd.: Resnica je tam zunaj 20.50 Nad.: Oglaševalci 21.40 Film: Slepota 23.30 Dok. odd.: Mala selivka (pon.) (t* Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 8.00 8.30, 9.30, 10.30, 15.30, 17.30 Poročila TVS1 12.40 Fir-ma.TV 13.30 Dnevnik Tvs117.50 Kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Posebna ponudba Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je 15.00 Eno življenje, ena zgodba 15.30 Film: Zlate steze 17.00 23.35 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.45 Potopisi 21.15 Dok. odd.: Nino Benvenuti 22.15 Arhivski posnetki 23.05 Dok. oddaja 7.00 8.30 Dnevnik 7.35 Dok.: Domani si vedra 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 9.00 Dok.: Piccola grande Italia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Nan.: The F.B.1.12.00 Camper Magazine 12.50 Videomotori 13.05 Dai nostri archivi 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...E se domani 14.35 Mukko Pallino 15.30 Dok.: Luoghi magici della terra 16.00 Ski Magazine 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Energia e ambiente 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Sportiva...mente 22.00 Košarka: Pallacanestro Trento 2009 - Basket Pallacanestro Trieste 23.32 Dnev-nik0.05Glasba: Voci dal Ghetto pop Pop TV 22.45 Dok.: La grande storia 0.00 Aktualno: Tg3 Linea notte 0.10 Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: Art News 1.40 Aktualno: ApriRai La 7 6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 16.45, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 8.00 Nad.: Pola 9.10 Dok. serija: Preobrazba doma 10.35 Resnič. serija: Ameriška princeska 12.0017.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 14.50 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.50 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne, Novice 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Minuta do zmage 21.00 22.30 Film: Krojač iz Paname 22.00 24UR zvečer, Novice 23.35 Film: Očetov dan (ZDA) LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Ak- Kanal A Shaggy in Scooby-Doo (ris. serija) 9.50 Požeruh (ris. serija) 10.20 Iz Jimmyjeve glave (ris. serija) 10.5013.15 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.2016.10 Nan.: Teksaški mož postave 12.10 17.05 Nan.: Na kraju zločina - CSI NY 13.00 Tv prodaja 13.30 Film: Ameriške sanje (ZDA) 15.40 Hum. nan.: Nove pustolovščine stare Christine 18.55 Nan.: Policisti New Yorka 20.00 Film: Ameriška pita 6 (ZDA) 21.45 Film: Fantje ne jočejo (ZDA) 0.00 Nan.: Will in Grace 0.30 Film: Na lovu za volkodlaki (ZDA) 2.10 Love Tv 3.10 Nočna ptica 7.15 Obalna straža (akc. serija) 8.05 18.00, 19.45 Svet 9.00 Tom in Jerry (ris. serija) 9.20 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Brihtni Beno, piše Gregor Geč; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, Boris Vian: Pena dni, 12. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.0010.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euro-regione news; 8.40 Cabala calcistica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.3022.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scaletta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etnobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muo-ve; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncertni večer; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Petek, 16. decembra 2011 VREME / i*"0 rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren ÜÜ dež ôVdT ^ nevihte ff veter megla n,-n rahel ««5 Sneg zmeren sneg §3 močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara središče' w ciklona A središče **antiaklona VREMENSKA SLIKA 990 GRADEC -2/6 CELOVEC O -3/4 TOLMEČ O -2/3 XV VIDEM o 2/10 O PORDENON 3/9 TRBIŽ O -3/2 ČEDAD O 3/9 o -7/1 KRANJSKA G. O N. GORICA O-3/6 S. GRADEC 1/8 O TRŽIČ 0/7 O KRANJ O LJUBLJANA 0/9 POSTOJNA O -1/8 KOČEVJE CELJE -1/9 V N. MESTO -1/10 o ^^ MARIBOR o 0/9 PTUJ O M. SOBOTA O 0/10 ZAGREB 0/10 O _ O w ČRNOMELJ REKA 3/11 PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo pretežno oblačno, tu pa tam bo rahlo deževalo, v hribih pa snežilo nad 600m nadmorske višine. Popoldne se bodo padavine okrepile zlasti na vzhodnem pasu. Meja sneženja bo na okoli 800m, sredi dneva lahko nekoliko višje zlasti v Predalpah, zvečer pa spet nižje. V Tržaškem zalivu bo dopoldne pihal zmeren jugovzhodnik, popoldne pa močan jugozahodnik. Jutri bo v vzhodnih krajih sprva delno jasno, čez dan se bo tudi tam od zahoda pooblačilo. Drugod bo oblačno. Dopoldne se bodo padavine pojavljale predvsem v zahodni Sloveniji, do večera pa bodo zajele vso državo. Zapihal bo močan jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, najvišje dnevne od 3 do 11 stopinj C. Nad našo deželo se v nižjih plasteh ozračja zadržuje vlažen zrak. Danes nas bo ob močnih jugozahodnih tokovih dosegla izrazita hladna fronta. Jutri in v nedeljo bodo dotekali hladnejši in ,bolj suhi severni tokovi. Nad Evropo je obsežno območje nizkega zračnega tlaka. Hladna fronta se pomika čez Slovenijo. Od severozahoda doteka nad naše kraje prehodno hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.52 in zatone ob 11.01 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 13,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.23 najvišje 29 cm, ob 9.26 najnižje -3 cm, ob 13.37 najvišje 5 cm, ob 21.21 najnižje -28 cm. Jutri: ob 4.19 najvišje 34 cm, ob 11.11 najnižje -14 cm, ob 16.40 najvišje 3 cm, ob 22.19 najnižje -25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........10 2000 m...........-1 1000 m............5 2500 m...........-3 1500 m............1 2864 m...........-4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 1. TOLMEČ O -4/3 L—VIDEM O litfi 1/11 O PORDENON 2/10 ™f° 0-3/-1 KRANJSKA G. ČEDAD O^ 2/10 c^r GORICA O ° N. GORICA >1/11 ~>a O GRADEC 1/5 CELOVEC O -2/4 O TRŽIČ 1/5 o-1/2 S. GRADEC O KRANJ LJUBLJANA 3/7 POSTOJNA O 0/5 KOČEVJE N° CELJE 2/6 MARIBOR O 2/5 PTUJ O M. SOBOTA O 3/6 N. MESTO 0/6 o ^ ZAGREB 2/7 O ¿5 _ o ČRNOMELJ REKA 3/7 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno Ohladilo se bo, meja sneženja se bo ponekod spustila do vreme, hladneje bo. nižin, lahko tudi zagrmi. Čez dan bo zmerno do pretežno oblačno. Možne bodo le posamezne, kratkotrajne plohe. Zapihal bo severozahodni veter, zjutraj na Primorskem prehodno burja. V nedeljo bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo mrzlo, po nižinah bo megla. Ulica delle Linfe, 20 34128 TRST Tel. 040-5708518 Mail: ¡nfo@knez.it Ulica Apiari, 7/1A 34134 TRST Tel. 040-416836 Mail: bk.termoidraulica@atagas.com Pooblaščena Servisna Centra S ¡MMERGAS Nudimo originalne nadomestne dele in razpoložljivost v zimskem obdobju tudi ob sobotah in nedeljah. C()sem strankam voščimo veliko topfine v prazničnih dneh( VČLANJENI