ZELEZAR LETO XXVII 1989 MAREC ŠT. 2 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Montaža uvožene opreme na novi valjamiški progi v Valjarni II. lepo napreduje Žarilna peč je že skoraj gotova (več o naši investiciji v naslednji številki) POGIN RIB V VOGLAJNI Dne 16. febuarja 1989 je prišlo iz lužilnice jeklovleka do izliva žveplene kisline v Voglajno in z njo do masovnega pogina rib. Ali je bila malomarnost ali nesrečni slučaj bodo ugotavljali pristojni organi. Želimo si le, da takšnih prizorov ne bi več bilo! SAMOUPRAVLJANJE V PODJETJU V reorganizaciji naše delovne organizacije je eno od osrednjih vprašanj opredelitev samoupravljanja v podjetju. Takoj na začetku je potrebno reči, da smo pri razmišljanju o tej temi v veliki meri prepuščeni sami sebi, saj je zakonska osnova za to področje zelo na kratko opredeljena v Zakonu o podjetjih. Vendar so ob poznavanju dosedanjih slabosti v samoupravnem sistemu v delovnih organizacijah te zakonske možnosti dovolj velike, zato, da pač sami skušamo čimbolj učinkovito zastaviti samoupravni sistem v podjetju. Osrednjo vlogo v samoupravnem sistemu ima delavski svet. Ko razmišljamo o novi vlogi delavskega sveta, moramo imeti pred sabo tudi nove vloge, ki naj bi jih v sistemu odločanja imela tako sindikat kot tudi direktor podjetja. V tem sistemu odločanja ne pozabljamo na vlogo vseh delavcev, ki na referendumu sprejemajo Statut podjetja ali pa na zborih delavcev odločajo o zadevah, ki so opredeljene v statutu. Vendar je pri tem potrebno poudariti to, naj bi delavci na neposreden način odločali predvsem v smislu sindikalnih skupin, ki naj bi predstavljale pravo bazo sindikata. S tem smo prišli na področje funkcije sindikata, ki naj bi v podjetju predstavljal glavno obliko izražanja neposrednih interesov delavcev. Pri tem naj bi imela sindikalna aktivnost predvsem dva cilja: boj za standard delavcev in varovanje pravic delavcev. Vse ostale dejavnosti naj bi bile podvržene tema dvema ciljema. Pri tej svoji funkciji naj bi sindikat deloval med delavci in ne predvsem forum-sko ter izražal svoja stališča na delavskem svetu. Kar se tiče funkcije direktorja, je ta po Zakonu o podjetjih pridobila na svoji vlogi tako v smislu pooblastil kot tudi odgovornosti. Pooblastila so v predlaganju razvoja podjetja in tudi v njegovem uresničevanju in sicer kot naloge, ki se izvršujejo v okviru celotne hierarhične strukture podjetja. Direktor ima pravico in dolžnost spreminjati organizacijo in imenovati svoje sodelavce. Z izdajanjem sklepov urejuje neposredno celo vrsto vprašanj v zvezi s poslovanjem podjetja. Ko govorimo o odgovornosti direktorja, je ta za svoje delo odgovoren delavskemu svetu, le-ta pa ocenjuje direktorja predvsem po tem, ali je v podjetju ustvaril profit. Kako se bo ta profit ustvarjal, je v veliki meri prepuščeno samemu direktorju. V primeru neustvarjenega profita delavski svet lahko odpokliče direktorja. No, tu smo prešli sedaj na funkcijo delavskega sveta, ki ima eno izmed osrednjih vlog na področju imenovanja in sprejemanja zaupnice direktorju. Kot takšen mora biti za svojo vlogo usposobljen predvsem v tem smislu, da člani delavskega sveta niso več odgovorni samo svoji delovni sredini, ampak naj bi bil član delavskega sveta odgovoren celotnemu kolektivu podjetja. Prav tako bo moral delavski svet glede na novo funkcijo prevzeti takšen način dela, ki bo temeljil predvsem na ocenjevanju rezultatov poslovanja, kot tudi izvajanja funkcij direktorja. Manj časa pa se bo ukvarjal z odločitvami, ki bi tako ali drugače bistveno vplivale na poslovanje in pomenile oviro za izvajanje poslovodne funkcije. Delavski svet naj bi bil predvsem mesto za usklajevanje različnih stališč, tako s strani sindikata kot tudi direktorja. Verjetno se bomo na delavskem svetu počasi navadili na to, daje za poslovanje odgovoren direktor, za izražanje interesov delavcev pa sindikat in daje delavski svet mesto za usklajevanje teh različnih interesov. V primeru, da bomo te vloge mešali in jih skušali zamešati z normativizmom, ki bi pomenil oviro odločanju, ne bomo dosegli učinkovitosti samoupravnega sistema in tudi ne delovanja podjetja. Podjetništvo in podjetnost V našem političnem sistemu smo od nekdaj nagnjeni k pretiravanjem, preskokom iz ene skrajnosti v drugo in obteženi z ideali o tem, da je mogoče stvari spreminjati čez noč. Če smo še do nedavnega prisegali na dogovorno ekonomijo, vsesplošno družbeno lastnino in na samoupravno združeno delo, se sedaj vsi zaklinjamo na tržno ekonomijo, raznolikost lastnine in podjetništvo. Pri tem je še vedno prisotna težnja, da bi vse te novosti vnaprej predpisovali in da bi politika še vedno imela nad temi procesi, kot so trg, vprašanja lastnine in organiziranje dela - torej nad ekonomijo, popolno kontrolo. Žal se iz naše lastne ekonomske zgodovine še nismo nič naučili. Dejstvo, da smo razvojno krenili v nasprotno smer kot razviti svet, nam več kot nazorno govori o tem, da je z usmerjanjem gospodarstva s strani politike nekaj hudo narobe. Ta splošni uvod sem naredil predvsem zato, da bi opozoril na nujnost, da se ekonomski proces razvija iz baze, da podjetništvo nastaja v podjetjih in da je za to pogoj podjetnost pri posameznikih, ne pa da se skuša vse to razvijati v okviru države. Kakorkoli že zveni ta teza logično, pa imamo v praksi cel kup dejstev, ki govorijo o prav nasprotnem. Trdim, da podjetništva in podjetnosti manjka predvsem v podjetjih in pri posameznikih. Človek bi pričakoval, da nas je slab gospodarski položaj podjetij in tudi slab materialni položaj zaposlenih pripeljal tako daleč, da se bomo v podjetjih vrgli na večje izkoriščanje podjetnosti zaposlenih in da bodo na drugi strani tudi posamezniki s svojo zdravo podjetnostjo skušali izboljšati svoj položaj. Žal se v mnogih sredinah širi malodušje v smislu: nihče nas ne more plačati tako malo, kot lahko delamo oz. nič ne moremo storiti za izboljšanje stanja. Na drugi strani pa se podjetnost posameznikov izraža v obliki drobnih kraj, »fuša« znotraj tovarniške ograje, iskanja vez in drugih »iznajdljivosti«. A vse to skupaj v ničemer ne rešuje našega položaja. Ne bom trdil, da je takšno stanje vsepovsod prisotno. Trdim pa, da se premalo ali skoraj nič ne naredi, da bi se zdrava podjetnost, kije prisotna pri mnogih posameznikih, v podjetju razvila. Da ne ostanem samo pri ugotavljanju dejstev, to znajo konec koncev vsi, predlagam za razvoj podjetništva in podjetnosti v Železarni Store naslednje rešitve: 1. Razvoj malih kooperantskih podjetij Železarna je tako veliko podjetje, da ima takšne potrebe po raznih materialih in uslugah, ki bi jih lahko v večji meri kot do sedaj zadovoljevala v manjših kooperantskih podjetjih, ki bi lahko bila preko pogodbe ali deleža v lastnini vezana na Železarno Štore. Po drugi strani bi organiziranje takih kooperantskih podjetij poleg cenejšega zadovoljevanja potreb Železarne in večanja konkurence pri dobavah oz. izvajanju uslug, pomenilo tudi možnost za zaposlovanje viška delovne sile. Predlagamo dva načina izvedbe formiranja kooperantskih firm: 1.1 Pregledati bi bilo potrebno, kaj Železarna nabavlja in katere zunanje usluge potrebuje. Med njimi bi bilo potrebno izbrati takšne, ki bi bile interesantne za proizvajanje oz. izvajanje v manjših proizvodnih enotah. Te dejavnosti bi bilo potrebno v prvi vrsti ponuditi delavcem železarne; če ne bi bilo interesa, pa tudi drugim podjetjem, ki bi bila zainteresirana za izvajanje te dejavnosti. Železarna bi lahko zainteresiranim nudila prostore v bivši šamotni ali drugih neizkoriščenih prostorih, dala v najem ali odprodala osnovna sredstva ter pomagala s strokovnim znanjem pri začetku njihove dejavnosti. Financiranje te dejavnosti bi predvsem potekalo s strani samih zainteresiranih. Poudariti pa je potrebno, da je za takšno dejavnost možno pridobiti tudi inozemske kredite. Možnosti za nastajanje novih podjetij vidim predvsem pri izdelavi zaščitnih sredstev za potrebe Železarne, raznih rezervnih delov, modelov, servisiranja in opravljanja storitev, izdelovanja PC programov itd. 1.2 Iz obstoječih dejavnosti železarne formirati samostojne produkcijske enote v obliki podjetij v družbeni lastni, mešani lasti ali privatni lastni. Te možnosti so praktično pri vseh dejavnostih, ki niso izrazito železarske, oz. ne zahtevajo industrijskega načina proizvodnje. Za začetek bi lahko posamezno področje pri teh dejavnostih ponudili v prodajo v celoti ali deloma drugim podjetjem ali posameznikom, s tem da delavci, ki trenutno delajo na teh dejavnostih, ne izgubijo zaposlitve. Tako bi lahko prišli do kvalitetnih finančnih sredstev, po drugi strani pa omogočili večjo racionalnost pri izvajanju teh dejavnosti in s tem tudi nižjo ceno. Takšno podjetje bi sicer s svojimi kapacitetami zadovoljevalo potrebe železarne, na drugi strani pa bi imelo tudi možnost za izvajanje drugih uslug in za lasten razvoj. Pri tej in tudi pri predhodni obliki organiziranja podjetništva bi bila verjetno najbolj idealna rešitev ta, da Železarna ostane lastnik manjšega deleža v teh podjetjih in ima tako pravico do dela dobička in vpliva na upravljanje podjetja. 1.3 Zavedam se, da ta dva načina nista edina za razvijanje podjetništva v okviru železarne. Mislim, da so ogromne možnosti tudi pri ustanavljanju skupnih podjetij za izvajanje dejavnosti, ki sicer z železarno nimajo zveze, v železarni pa posedujemo znanje za takšna podjetja. Toda tu se že nahajamo pred problemom pomanjkanja finančnih sredstev za eventualna skupna vlaganja. So pa to vsekakor področja, o katerih je potrebno razmišljati in skozi te oblike uresničevati podjetnost posameznikov, o kateri bomo govorili v nadaljevanju. 2. Podjetnost posameznikov naj bi se v okviru našega podjetja uresničevala predvsem ob spremembi predpostavk, ki danes pomenijo oviro za podjetnost. Tu se je potrebno najprej otresti lažne solidarnosti in principa, naj delavcu pripada dobra plača ne glede na to, kaj dela. Izgrajevati je potrebno predvsem konkurenco različnih sposobnosti in princip, da si je potrebno dobro plačo zaslužiti. Pri tem so na razpolago različne možnosti, od več ali manj anarhičnih (v dobrem smislu besede) do bolj usmerjenih. V nadaljevanju podajam nekaj teh možnosti. 2.1 Delavci naj bi v okviru delovnega procesa imeli možnost, da predlagajo in izvedejo svoje zamisli na vseh področjih. Osnova za to naj bi bil profit, ki naj bi ga to početje prinašalo. Z ustvarjanjem profita, ki se tako ustvari naj ima v določenem deležu pravico razpolagati iniciator. Pri tem je pomembno, da razne komisije ne omejujejo te dejavnosti, ampak naj se vse skupaj odvija po principu, da so dovoljene vse dejavnosti znotraj podjetja, s katerimi se ustvarja dobiček, katerega si delita posamezni delavec in podjetje. Tu mislim predvsem na dejavnosti tako imenovanega »legalnega fuša«, ko lahko delavec z osnovnimi sredstvi železarne dela tudi za sebe izven svojega delovnega časa, s tem da podjetju plačuje iz dobička določeno odškodnino. 2.2 Naslednja možnost je v večji meri usmerjena s strani vodstva v smislu, da se za delavca ali skupino delavcev opredeli, koliko dobička morajo ustvariti na svojih delovnih mestih; v primeru, da ustvarijo tega dobička več, imajo pravico do določenega deleža. Tu mislim predvsem na določene oblike zastopništva in prokuratorstva, ki bi se lahko izvajalo v okviru naše delovne organizacije. 2.3 Možnost je, da vodstvo podjetja razpiše projekte na posameznih področjih, izbere izmed različnih predlogov najprimernejšega in posameznikom ali skupinam prepusti njihovo izvedbo in organiziranje in s tem tudi del dobička. Vsi ti načini za vzpodbujanje podjetnosti pri posameznikih v podjetju bi se lahko hkrati izvajali, pri čemer so verjetno še drugi načini za vzpodbujanje; na primer: v okviru tovarne bi zaposlili ljudi, ki bi se »sprehajali« po tovarni in predlagali rešitve. Plačani bi bili od tega, koliko bi s svojimi predlogi ustvarili dobička. Na koncu bi želel poudariti, da bo marsikdo ob tem pisanju nejeverno zmajal z glavo in dejal, kpj se pa ta gre. Vendar ni moj namen delati se pametnega in drugim soliti pamet. Moj namen je zelo skromen: vzpodbuditi k razmišljanju o spreminjanju razmer. Pri tem seveda kot avtor tvegam, da mi bo kdo dejal, da sem tepec, kar me samo po sebi ne bo motilo, če bo sam predlagal kaj boljšega. Oto Pungartnik VARSTVO VODA Železarna Štore rešuje oskrbo potrošnikov z industrijsko tehnološko in hladilno vodo z zaprtimi krogotoki, ki delujejo na principu recir-kulacijskih sistemov. sistem I sistem II sistem Ha sistem III sistem lila industrijska voda hladilna voda za gredice hladilna voda za kontinuirano vlivanje gredic mehčana hladilna voda konti naprave mehčana hladilna voda za e. obl. peči Pokrivanje izgub hladilne in tehnološke vode poteka iz gravitacijskega dotoka (zajetje Opoka na potoku Voglajna). Zmogljivosti naprave za čiščenje vode v Štore II znaša 1000 m3/h in očisti vodo do deleža nečistoč pod mg/I. V čistilni napravi Štore II se očisti voda sistema II in Ha, ki rabi za hlajenje in tehnološke potrebe pri proizvodnji jekla in gredic. Voda, ki je onesnažena s škajo, se zbira v zbirnih bazenih (škajne jame) in od tod prečrpava v čistilno napravo. V napravi očiščena voda se črpa v akumulacijski rezervoar. Voda iz rezervoarja pa po cevovodu doteka gravitacijsko ponovno na potrošna mesta (kontinuirano vlivanje jekla in proizvodnja gredic). NOVICE IZ NAŠEGA PODJETJA Proizvodnja v Jeklarni Ena izmed bistvenih stvari, ki jih spremljamo v Železarni, je proizvodnja v Jeklarni. Od te proizvodnje smo v veliki meri odvisni. V jeklarni so v mesecu januarju naredili za 5 % več kot so planirali, na polovici meseca februarja pa zaostajajo za planom za 300 ton. Ta zaostanek je nastal zaradi zastojev, ki so posledica sanacije oboka na drugi elektroobločni peči. Upajo, da bodo zaostanek do konca meseca nadoknadili. Pri proizvodnji se srečujejo s pomanjkanjem kvalitetnega vložka, predvsem starega železa, kar povzroča določene težave. Na kvalitetnem področju ugotavljajo, da je nivo kvalitete njihove proizvodnje v porastu, vendar še ne dosegajo takšnih vrednosti, ki si jih želijo. Kvalitetno in količinsko dobra proizvodnja v Valjarni I Značilno za proizvodnjo v mesecu januarju je ugoden in kvaliteten asortiment, kije omogočil doseganje nadpovprečnih storilnosti, zlasti v prvih treh tednih. Precej nižja storilnost je bila pri specialnih profilih in pri valjanju drobno ploščatih programov. Od skupno 11 valjanih različnih pozicij specialnih profilov smo v januarju za kupca ŽTP-Zagreb prvič poskusno in uspešno valjali pozicijo V-0395 v količini 30 ton. Na dober kvalitetni nivo in prisotno prizadevnost zaposlenih kaže tudi izredno dober povprečni izplen, ki je bil 88,2 °/o. Asortiment valjarne II V januarju so v valjarni II presegli plan za 4 %, s tem da so za izvoz naredili 2568 ton. Tedaj je bil asortiment zahteven in cenovno ugoden. V februarju je situacija na področju asortimenta slabša in morajo se močno prilagajati kupcem in menjati programe. S tem rušijo optimalne pogoje valjarne II. Kljub vsemu upajo, da bodo dosegli operativni plan za mesec februar. V marcu bodo še večji problemi s asortimentom, ker bo problem pomanjkanja ustreznih gredic. V tem trenutku je velika odgovornost na prodaji, da bo zagotovila kupce za program, ki ga bodo v marcu delali v valjarni II. Kakor pričakujejo, bodo tudi marca lahko izpolnili proizvodne obveznosti. Reverzibilno ogrodje v valjarni se uspešno montira Najbolj zahtevne na novi progi bodo instalacije Poslovanje Jeklovleka v januarju Za mesec januar smo si z operativnim planom zadali količinsko proizvodnjo 1685 t, kar je le za dober odstotek manj kot je predvideno s poslovnimi cilji. To pa zaradi tega, ker smo v tem mesecu načrtovali večje popravilo na vlečni klopi TRb 40, ki sicer daje v odvisnosti od asortimenta povprečno mesečno proizvodnjo 600 do 7001. Izpad proizvodnje na tej vlečni klopi zaradi celomesečnega popravila smo ob dokaj ugodnem asortimentu nadoknadili z vlečenjem na ostalih vlečnih klopeh in skupno proizvedli 1713 t hladno vlečenih in brušenih profilov, kar je praktično za 10 t presežena količina, kije bila zadana s poslovnimi cilji. Nekoliko težav smo imeli pri brušeni proizvodnji, kjer najzahtevnejši kupec CIMOS Koper določeno količino brušenih profilov reklamira zaradi neustrezne kvalitete površine, kar bomo morali v naslednjem obdobju še izboljšati. Z organiziranjem dela v triinpolizmenskem ciklusu v lanskem letu smo do konca leta ažurirali izdobave po naročilih za Poljsko večinoma že do konca leta, tako da sedaj deloma primanjkuje naročil na področju vlečenih profilov za meseca februar in marec, kar bo potrebno nadoknaditi s pridobivanjem naročil v večji meri na domačem trgu. Emil HERNAVS, ing. Izmeček v Livarni I. V Livarni I si močno prizadevajo, da bi uresničili naročilo valjev za Bolgarijo v roku, zato delajo tudi ob sobotah. Razmišljajo celo, da bi delali tudi ob nedeljah. Izmeček valjev za Bolgarijo je izjemno nizek. Prav tako ugotavljajo, da je izmeček v proizvodnji v livarni I na nivoju lanskega leta, ko so dosegli rekordno nizek izmeček. Problemi s čiščenjem ulitkov Proizvodnja v livarni II je bila v januarju pod pričakovanji predvsem zaradi tega, ker so delali izjemno zahteven program. Bistveno pa je na realizacijo v livarni II vplivalo pomanjkanje delavcev v čistilnici. Zaradi tega proizvodnja ni bila pravočasno očiščena in odpremljena. V februarju se je situacija deloma popravila in v proizvodnji sledijo dinamičnemu planu. Še vedno so prisotne kadrovske težave v čistilnici, kar ovira dokončanje proizvodnje in odpremo. V livarni II zahtevajo, da se ta problem čimprej reši. Na izvoznem področju so bila potrjena prva naročila in stekla je serijska proizvodnja. Pri tem se pojavljajo prvi problemi. Za uspeh izvoznega programa bo v livarni II kot tudi v kontroli potrebno vložiti več naporov, da se izvozni program čimbolj realizira - to predvsem ob dejstvu, da na domačem trgu obstaja še vedno pereč problem naročil. Nov brusilni stroj v obdelovalnici valjev Konec leta 1988 je pričel v MO obratovati nov brusilni stroj za grobo brušenje valjev. V tehnološkem postopku obdelave valjev z visoko trdoto pomeni to velik napredek in olajšanje obdelovalnih problemov, ki so bili včasih skoraj nepremostljivi. Trda skorja se da zelo učinkovito odbrusiti do čiste kovinske površine. Nadaljnja obdelava s keramičnimi orodji se potem izvaja zelo zanesljivo, z veliko manjšo porabo orodja in časa. Nekatere tovarne za proizvodnjo valjev imajo specialne brusilne stroje za grobo brušenje. Takšnega stroja iz uvoza nismo mogli kupiti zaradi visoke cene. Zato je bila edina možnost, da stroj izdelajo sami. Brusilni stroj je bil zasnovan skupaj s strojem za središčenje valjev, kar pomeni tehnološko združitev dveh postopkov ob enem transportnem posegu. Podstavek stroja in vrtalno enoto so leta 1987 izdelali v Vzdrževanju. Brusilni stroj je bil izdelan v Orodjarni MO leta 1988. Pri gradnji tega stroja so dokazali precejšnjo mero znanja. Sodelovanje strokovnjakov iz različnih obratov in služb je bilo zelo dobro, tako da si lahko samo še želijo podobnih projektov. V času poskusnega obratovanja so uspešno odpravili večino pomanjkljivosti. Stroj že dosega predvidene tehnološke učinke. To je veliko zadoščenje in potrditev dobrega dela vseh, ki so pri tem projektu sodelovali in tudi vzpodbuda za nadaljnje delo. Tehnološki projekt je izdelal Franc Logar, konstrukcijo Marjan Mravlak, elektro-opremo pa Aci Bevc. Aktiviranje kompenzacijskih naprav v Energetiki Po uspešnem aktiviranju kompenzacijske naprave v Štorah I se nadaljuje aktiviranje manjših naprav za kompenzacijo električne energije na 500 V omrežju. Aktiviranje poteka v jeklarni, valjarni II, kotlarni in v ostalih obratih. Centralna kompenzacijska naprava na 35 kV nivoju pa bo pričela delovati v mesecu maju. S temi ukrepi pri kompenzaciji električne energije bomo zadostili zahtevi elektrogospodarstva, da bo cos 0 pri izrabi električne energije večji kot 0,95. Kršitve v lanskem letu Služba za zaščito premoženja in kadrov je v lanskem letu ugotovila 771 kršitev, od tega 115 težjih. Število kršitev je na ravni prejšnjih let, zmanjšalo seje le na področju dela pod vplivom alkohola - 32 lani, 78 leto prej. Odgovorne osebe so proti storilcem sprožile 450 disciplinskih postopkov. Pravna služba je lani končala 441 disciplinskih postopkov z naslednjimi ukrepi: 21 prenehanj delovnega razmerja (14 leto prej) 32 pogojnih prenehanj delovnega razmerja (34 leto prej) 4 prerazporeditve (8 leto prej) 72 denarnih kazni (70 leto prej) 268 opominov in javnih opominov. V 44 primerih pa je bil postopek ustavljen. Gibanje zaposlenih v letu 1988 Na začetku leta 1988 smo imeli v Železarni zaposlenih 3588 delavcev, ob koncu leta pa je število znašalo 3411 delavcev. Tako smo število zaposlenih v enem letu znižali za 177 ljudi ali za 5,2 °/o. Pri tem se je 123 ljudi na novo zaposlilo v Železarni, iz nje pa odšlo 300 delavcev. Čista fluktuacija je v DO znašala 2,3 %, leto poprej pa 2,7 %. V preteklem letu je bilo razporejenih 83 delavcev. Izostanki iz dela so bili na nivoju lanskega leta in so znašali 17 °/o. Znižal se je delež bolniških od 7,1 % na 6,4 °/o. Plod domačega znanja POROČILO O ŠTIPENDIRANJU Na vseh stopnjah šol imamo v šolskem letu. 1988/89 vključenih 309 štipendistov, kar je za 27 manj kot v preteklem šolskem letu. V letošnjem šolskem letu nam je uspelo pridobiti več štipendistov za visokošolski študij. Predvsem seje povečalo število metalurgov, tako da jih imamo na višji in visoki šoli skupno 23. V letošnjem šolskem letu nismo imeli nobene prijave za elektro stroko, zelo malo pa za strojno stroko. Da bi stanje izboljšali, smo dali komisiji za kadre in splošne zadeve pobudo za odobritev dodatka za deficitarnost za ti dve stroki. Sedaj so ta dodatek imeli samo metalurgi. V okoliščinah ekonomskih in tehnoloških presežkov kadrov smo pri podeljevanju štipendij upoštevali 23. člen Pravilnika o izobraževanju. Tako je bil najbolj izločilen kriterij šolskega uspeha, saj so se za poklice IV. stopnje odločali slabši učenci. Večje število štipendij, kot je bilo razpisanih, smo predlagali za podelitev na srednjih šolah (naravoslovni, kemijski in računalniški), s tem da smo štipendiste vezali, da po končani šoli nadaljujejo s študijem. S tem načinom bomo v prihodnje reševali dotok deficitarnih kadrov VI. in VII. stopnje izobrazbe. Da so štipendisti čimprej in v zadostni meri seznanjeni z delovno organizacijo že pred zaposlitvijo, smo, kot stalno obliko, uvedli vsakoletna srečanja štipendistov VI. in VII. stopnje s spredstavniki DO in mentorji. Na srečanjih seznanimo štipendiste tudi o možnostih sodelovanja pri raziskovalnih nalogah, stremimo pa za tem, da vsi opravljajo diplomske in seminarske naloge v okviru delovne organizacije. Zaradi viška kadrov IV. stopnje strojne stroke, smo v sodelovanju s Skupnostjo za zaposlovanje in SKSMŠ Štore organizirali prekvalifikacijo le-teh v metalurške poklice. Tako je v ta način usposabljanja vključenih skupno 31 kandidatov. Od tega je 19 kandidatov že bilo zaposlenih v naši DO, 12 pa je štipendistov, ki jim po končanem šolanju nismo mogli nuditi zaposlitve in so se sami odločili za prekvalifikacijo. Prav tako pa se iz dela usposablja za metaluške poklice IV. stopnje 25 naših delavcev. V študij ob delu imamo na vseh stopnjah vključenih 135 štipendistov. Izboljšuje se stanje štipendistov VI. in VII. stopnje, saj imamo na VI. stopnji 68 študentov, na VII. stopnji pa 16 študentov. Na stopnji podiplomskega študija je vključenih 10 delavcev. V skupnem številu študentov ob delu je tudi 5 delavcev, ki so štipendisti Titovega sklada in 17 študentov VI. stopnje dislociranega oddelka FNT - metalurgija v Štorah. Nada Vrtovec Področje za izobraževanje JHm kspkuije *! mtimri*. F“™ A**#**» =»"*«*• fotdrav it Teharitv. Razglednica Teharij iz časa med obema vojnama (Last. Fidler Rudolf) BOGATEJŠI ZA MERILNI STROJ V lanskem letu je izročen namenu nov merilni stroj firme Stenzel. Stroj je dragocen pripomoček na področju dimenzij in za-risovanja ulitkov. Z njim je zapolnjena dolgoletna vrzel na tem področju. Po obliki je trodimenzionalen (trokoordinaten), nudi možnost za ploskovne, kakor prostorske meritve. V svojem kompletu vsebuje merilno mizo, premični merilnik, programator z digitalnim odčitavanjem. Po svoji veličini je primeren za izvajanje meritev večjih ulitkov in drugih elementov do 1000 mm po osi. Po stopnji natančnosti dosega mejo 0,1 mm, kar je za svoj namen povsem ustrezno. Nameščen je v orodjarni mehanske obdelave. Svojo poslanstvo pa uspešno opravlja od novembra meseca in postaja nepogrešljiv v redni proizvodnji. ing. Žibret Milan ULTRAZVOČNA PREISKAVA MATERIALOV Obdobje ultrazvočne preiskave materialov sega v predvojno leto 1935, ko so bili izdelani prvi primitivni aparati. Prve uporabne aparature so bile izdelane v letih 1946-1948. Močnejši razmah razvoja tega področja pa beležimo od leta 1952 naprej. Danes smo ob razvoju elektronike priča hitremu razvoju uporabe ultrazvočne tehnike v preiskavi materialov, merjenje debeline sten, merjenje hitrosti zvoka v različnih materialih, dušljivost ultrazvočnega valovanja, merjenje trdot inp. Tehniko ultrazvočne preiskave uporabljamo v sklopu metod preiskav materiala brez porušitve v pomenu indikacije napak. Nadaljnje raziskave pa moramo dopolnjevati z ostalimi možnimi postopki, kot so: Röntgen, izotopi, magnetnimi metodami, penet-ranti. Osnove ultra-zvočne preiskave Ultrazvok je v bistvu gibanje delcev materije pod višjimi frekvencami. Zamislimo si materijo sestavljeno iz mnogo malih delcev, kateri so med seboj elastično povezani, tako, da se lahko gibajo v vseh smereh od začetnega položaja. Če potisnemo en delček, se prične gibati in oddajati energijo sosednim delčkom. Energija se tako prenaša preko posameznih delcev. Število nihanj delcev v določenem času nam pove ali govorimo o slušnem zvoku ali o ultrazvoku. Pri slušnem zvoku je število nihanj pod mejo 20.000/sek., kar je tudi nekje meja med zvokom in ultrazvokom. V tehniki preiskave materialov uporabljamo frekvenco od 0,25 in 15 MHz. Gibanje delcev mase se prenaša v materiji na določen način in določeni smeri. Poznamo longitudinalno valovanje in transverzalno valovanje zvoka. Poleg dolžine in hitrosti zvočnega valovanja je pomembna tudi frekvenca oz. štev. nihanj delcev mase v sekundi. Vsi trije parametri so medsebojno povezani. Da proizvedemo ultrazvočne valove, potrebujemo oddajnik visokofrekvenčne vibracije - u. z. glavo. Kot vir ultra-zvočnega valovanja nam služi piezoelektrični medij, ki ima lastnost, da menja svojo obliko, če se pojavi na stranskih ploskvah električni potencial (npr. kristal kvarca). Poleg ultrazvočne glave in kabla moramo imeti aparaturo z oddajnikom in sprejemnikom, braunovo cev in časovno bazo. Za justiranje - umirjanje ultrazvočnega impulznega defektoskopa sta potrebna v glavnem dva regulatorja in to regulator hitrosti, časovne baze in regulator nulte točke. Justiranje vršimo z naravnavanjem enega in drugega regulatorja izmenično tako dolgo, da se ultrazvočni odboji pokrivajo z oznako na skali. Novejši ultrazvočni defektoskopi so izredno majhnih dimenzij, lahko imajo vgrajen mikroprocesor, ki avtomatsko kontrolira vstavljene podatke in izpiše rezultate preiskave. Tako preverja delo kontrolorja in preiskuje material. Vstavljeno imajo AVG skalo velikosti napak, možnost priključitve več glav hkrati - avtomatska kontrolna linija inp. Najnovejše defektoskope je moč priključiti na standardne priključke terminala in računalnik, kar omogoča daljinsko upravljanje in avtomatsko obdelavo podatkov. Aparati imajo vstavljene preklopnike, ki dajo izredno povečavo in razširitev skale po višini in širini. S temi priklopi dosežemo dobro očnost vseh vrst napak. Primer: pri izvrtini 00,3 mm in 1,5 mm pod površino z normalno glavo v potopni tehniki dobimo jasen odboj od izvrtine, kar je najboljša dosežena očnost v ultrazvočni tehniki do danes. Poznamo več metod in postopkov preiskav z ultrazvokom. Osnova ostane vedno odboj ultrazvočnega valovanja na ekranu; v primeru homogenega materiala od zadnje stene preiskušenca in v primeru nehomogenega materiala (poroznost, razpoka, nečistoča, pesek, grafit) kjer dobimo odboj od napake. Od višine odboja in točke odboja po dolžini skale lahko ugotovimo velikost in lego napake v preizkušancu. Te ugotovitve veljajo za jeklo, medtem ko v nodularni litini, sivi litini, bakru in še nekaterih drugih zlitinah je dušljivost mnogo večja in je natančnost in možnost preiskave od primera do primera različna. Ultrazvočna preiskava v ŽŠ V Železarni Štore smo pričeli z ultrazvočno kontrolo ob nakupu prvega aparata v letu 1962. Prvi aparat znamke Kretztechnik je bil velikih dimenzij in zato težje prenosljiv. Preiskava se je vršila na valjih in nekaterih večjih odlitkih. V letu 1974 smo kupili aparat USM-2 Krautkramer. Aparat je manjših dimenzij, lahek in zelo priročen za delo v obratu. Prakso pri delu z ultrazvočnim aparatom je ob oranju ledine in prvih začetkov pridobilo kar nekaj delavcev kontrole kakovosti. Dela z aparaturo ni bilo vedno dovolj za celoten delovni dan, zato so sodelavci opravljali še druge delovne zadolžitve. Kasneje v letu 1979 so potrebe nakazovale polno zaposlitev enega delavca na področju defektoskopskih preiskav. Danes te naloge opravljata dva delavca Preiskave in delo z aparaturo USM-2 in najnovejšim aparatom USL-32 obsega pregled homogenosti valjev, kokil in večjih odlitkov, pregled homogenosti manjših odlitkov iz NL, pregled gredic, valjanih in brušenih profilov, merjenje debeline sten in debeline plasti valjev, pregled zvarov, pregled zelo obremenjenih strojnih delov in naprav inp. Naš pogled na delo in razvoj tega področja v odvisnosti od večje zahtevnosti naših izdelkov in orientaciji v izvoz, zahteva dnevno izpopolnjevanje znanja, kadrovske širitve s kadri z višjo izobrazbo in seveda opremljanje z ustrezno kontrolno tehniko, ki je neob-hodno potrebna za spremljanje proizvodnje in končnih izdelkov. Vojko Kocman šujem se, kako bomo sledili zahodnemu svetu, če želimo resnično sodelovati v širšem smislu gospodarjenja in trgovine. Ko smo v železarni razpisali 21. junija lani »Natečaj idej o dopolnilnih proizvodnih programih«, menim, daje bila ideja zelo dobra. Postavlja pa se mi vprašanje, zakaj je bil odziv tako slab. Pričakoval sem, da bo o natečaju razmišljalo veliko več zaposlenih v železarni in dalo svoje predloge. Naslednje, kar me je motilo, je to, da je bilo ocenjevanje predlogov tako dolgotrajno. Rok obravnave je bil tudi do 6 mesecev, preden smo dobili odgovore na podane predloge. Zopet smo pri času: nam v železarni pomeni torej zelo malo. To je seveda velika ovira pri nadaljnjih vključevanjih v razna razmišljanja in rojevanja predlogov oz. pobud. Kdo je za to kriv in odgovoren? Moj predlog oz. pobudo je obravnavala 5-članska komisija in ga ocenila s faktorjem ustvarjalne sposobnosti 3 c. Ob kratki obrazložitvi in sprejeti nagradi mi je ostalo nepojasnjeno naslednje. Pisalo je takole: »Inovacijski predlog je komisija ocenila in nagradila z enkratnim pavšalnim nadomestilom po kriterijih natečaja v višini... din (faktor ustvarjalne sposobnosti 3 c, velika vrednost).« Poudarka »velika vfednost« si ne znam razložiti, zato želim, da bi bil narejen izračun o mojem predlogu, da bi si lahko tudi sam izračunal višino nagrade po kriterijih, ki so bili podani v Informatorju. Še bolj pa mi ni jasno, kaj pomeni »velika vrednost« in »enkratna pavšalna nagrada o veliki vrednosti.« Menim, da moramo biti doslednejši pri ocenjevanju in hitrejši; le tako bomo prišli do zaželenih ciljev v nadaljnjem razvoju livarstva v železarni. Pozivam livarske strokovnjake, naj razmišljajo in napišejo predloge za izboljšanje stanja. Ocenjevalcem pobud pa velja apel, naj ne bodo zavistni. Le tako lahko pričakujemo večje število prijavljenih inovacijskih predlogov. Berimo, kako deluje razviti svet na področju inventivnosti, pa bo tudi pri nas manjši problem stopiti v korak z razvitimi. Ivo Judež SEMINAR O INOVACIJAH Nekaj razmišljanj, ki smo jih povzeli udeleženci seminarja na temo »Organiziranje inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela«, kije bil v času od 11. 1. do 14. 1. 1989 v republiškem sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. Poročilo bi začel z mislijo dr. Janeza Stanovnika: »Za našo družbo ni toliko nevaren dolg v višini dvajset milijard dolarjev, kot je nevarno dejstvo, da nimamo oblikovanega inovacijskega sistema.« Ker je sedaj med najnujnejšimi nalogami prestrukturiranje proizvodnje, ki naj se kvalitetno izboljša, dvigne produktivnost dela, obrne k tržiščem, posebno glede izvoza, ter predvsem hitro dvigne realne dohodke, je pot k takemu prestrukturiranju predvsem v inovativnem obnašanju, organiziranju in ustvarjalnem delu vseh zaposlenih, še posebno pa strokovnih in vodilnih osebnosti v vseh delovnih kolektivih. Pri tem se vedno znova potrjuje in dokazuje ugotovitev, da organizirano inovacijsko delovanje omogoča, da se pri istih kadrih in delovnih sredstvih realni dohodek dviga vsako leto za 10-40 °/o. Sredstva in napori, vloženi v tako delovanje, prinašajo pri tem od leta do leta večje koristi, saj en milijon vložen v organizirano inoviranje prinaša od šest do petnajst milijonov din novega dohodka. Zato vedno znova ugotavljamo in trdimo, da v proizvodni in poslovni praksi prestrukturiranje proizvodnje pomeni predvsem prehod na inovacijsko gospodarjenje in poslovanje. Inovativno-razvojna smer prestrukturiranja kaže med drugim tudi na dejstvo, da se pri modernizaciji in razvoju proizvodnje odpira toliko 1975 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 Kratek zakon - dober zakon Danes vam na kratko predstavljamo Zakon o temljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. Ta Zakon je eden izmed sistemskih zakonov, ki so bili sprejeti skupaj z zakonom o podjetjih. Za podjetja je ta zakon pomemben predvsem zaradi tega, ker prepušča področje planiranja samim delovnim organizacijam in v zvezi s tem je praktično v enem členu opredeljeno vse planiranje, in sicer takole: »Organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti samostojno odločajo o sprejemanju aktov planiranja in s samoupravnim splošnim aktom uredijo obdobja, za katera jih sprejemajo ter postopek za njihovo pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje.« Tako bomo torej v našem statutu opredelili najboljši sistem planiranja. Na ta način se bomo na tem področju otresli pretiranega normativizma, ki je podrobno opredeljeval planiranje, obenem pa v situaciji visoke inflacije in hitro spreminjajočih pogojev gospodarjenja onemogočal resno planiranje. novih možnosti in delovnih mest, da v večini primerov ni treba govoriti o tehnoloških viških delavcev, ampak se le-ti prekvalificirajo in usmerjajo na boljša, donosnejša delovna mesta. Zato morajo biti odprte poti, da se organizirajo raziskovalci in inovatorji, ki delujejo v lastni OZD, kjer so zaposleni, da se koristno uporabi tudi tisto znanje, ki ga strokovnjaki na svojem delovnem mestu ne morejo uporabiti, lahko pa se izkoristi drugje. Seveda je k ustvarjalnemu delu treba pritegovati v čim bolj neposredni obliki vse strokovne in ustvarjalne ljudi ter jih temu primerno nagraditi in ob tem istočasno tudi hitro uporabljati čim več tujega znanja, ki je na voljo po številnih informacijskih poteh. Ko toliko in tolikokrat govorimo o tržišču, preobrazbi proizvodnje in potrebi po novih, boljših izdelkih in novih tehnologijah, bi se morali spomniti, da so te stvari dosegljive le, če se ljudem, ki take reči znajo ustvariti, toliko zaupa, da bi za izredno dobre zamisli dobili denar za njihovo realizacijo. Tu mislim predvsem na banke, ki bi lahko kakšen odstotek svojega kapitala namenile za rizično financiranje inovatorjev pri iskanju novosti in izdelkov, še posebej za izvoz. Ob koncu bi še navedel, da je dejanski delež inovacijskega dohodka v skupnem dohodku slovenskega gospodarstva ocenjen na 4 - 5 %. Mnenja sem, da so oblikovani osnovni pogoji za prehod v višjo fazo inovacijske dejavnosti na poti v inovacijsko družbo, ki je predlagan kot izziv in kot eden glavnih vzvodov za izhod iz sedanje krize. Mirko Žerak Bojan Sedlar Jože Nunčič VPLIV IZGRADNJE ČISTILNIH NAPRAV NA EKVIVALENT ONESNAŽENJA VODA V ŽELEZARNI ŠTORE Natečaj za razmišljanje Vzrok za moje razmišljanje je v tem, da s seznanjanjem preko sredstev javnega obveščanja poznam krizo gospodarstva in kako se je marsikatera država izvlekla iz nje. Takole bom začel. Če človek razmišlja prav ali narobe, ni za v koš ne eno ne drugo. Poglejmo napredno misleče države, ki so danes zelo uspešne na področju tehnologije oz. gospodarstva. Predlagam, da bi tudi mi kot železarji, Slovenci in Jugoslovani začeli razmišljati, kako iz krize. Prebral sem, kako so problem kriznega obdobja rešili v nekem podjetju v Franciji. Podjetnik je opazil, da ni več na ladji, ki prinaša dobre rezultate. In kaj je storil? Poklical je vse zaposlene ter obrazložil nastalo neuspešno delovanje podjetja. Takoj zatem jih je pozval in jim predlagal, naj vsi skupaj razmišljajo, kako naprej za svoj obstoj. Uspeh je bil kmalu na dlani. Nagrade so bile podeljene brez zavisti z ozirom na uspeh razmišljanja zaposlenih. V ZDA so imeli enak problem v tovarni avionov Boeing v smislu zagotavljanja naročil in razcveta proizvodnje. Delničarji so razmišljali, kaj naj storijo in odločili so se, da se bodo pogovorili z vsemi zaposlenimi, kako bi skupaj povečali proizvodnjo. Ob odločitvi, da bodo povečali proizvodnjo, so bile prisotne inovacije s poudarkom na geslu in dejstvu: »Čas je zlato«, saj je bilo vprašanje, ali bodo v roku opravili nalogo. Inovacije so bile brez zavisti dobro nagrajene. Še nekaj misli bi navrgel, da je čas resnično zlato. V podjetju Audi v Zahodni Nemčiji dajo inovacijam, gledano na čas, velik poudarek s tem, da so na prvem mestu tehnološki napredki. Zamisliti si moramo, kaj pomeni pri hitrem reševanju nekega problema sekunda kot časovna enota. Pri nas v železarni imam občutek, da še mesec nič ne pomeni. Vpra- SKLEPI IZ STALIŠČ JAVNE TRIBUNE O MOŽNOSTI RAZVOJA TURISTIČNE DEJAVNOSTI NA SLIVNIŠKEM JEZERU IN OKOLICI Na javni tribuni z dne 21. 1. 1989 so sodelovali predstavniki DO Železarne Štore, Merxa, Zdravilišča Rogaška Slatina, nadalje predstavnik IS občine Šentjur, Ribiška družina Voglajna, TTKS obč. SZDL, predstavniki KS, Turistična društva, Komisije za razvoj turizma in zainteresirani občani. V zelo razgibani razpravi smo ugotovili, da so osnovni pogoji za hitrejše uresničevanje vseh interesov na jezeru dani s tem, ko je bil decembra 1988 sprejet eden med tremi načrti in programske osnove na območju Slivniškega jezera. Namensko opredeljene so: 1. Cona ribiški dom z okolico, kije namenjen za gostinsko turistično dejavnost. 2. Cona Tratna - območje je predvideno za komercialni turizem z urejenim kegljiščem in spremljajočimi objekti. 3. Cona Ravnina - takoj ob cesti, proste površine za ribolov in del obale, ki se utrdi za peščeno plažo. 4. Cona Rakitovec, kjer se bodo uredili objekti za čolnarno in surfa- nje. 5. Cona Loke - celotno območje zgornjega dela jezera, ki je skupno z ribogojnico namenjeno ribiški družini v gojitvene namene. 6. Cona Gradišče se nameni za počitniške objekte in zidanice. Za nadaljevanje realizacije interesov se pripravlja poslovna skupnost, za kar je zadolžena DOPS (Del. org. za opravljanje poslovnih storitev) Šentjur. V poslovno skupnost naj bi se združili vsi, ki so zainteresirani za razvoj turistične dejavosti. Preko poslovne skupnosti naj bi se združevala sredstva za skupne projekte. V teku razprave so se interesirale agencije in zdravilišče Rogaška Slatina za koriščenje uslug ribiškega doma za svoje goste, kot tudi za določeno obliko enodnevnega kmečkega turizma. Zadolžili so KS in turistično društvo, da zberejo vse oblike turistične ponudbe, ki že obstajajo in jih skupno z ribiško družino posredujejo turističnim agencijam, zdravilišču Rogaška Slatina in atomskim toplicam Podčetrtek. V ta sklep se vključi ponudba ribiškega doma, lovskega doma na Žusmu in vse ostale oblike turistične ponudbe in kmečkega turizma na širšem območju Slivniškega jezera. Kot dolgoročno opredelitev podpiramo akcijo, da se vas Slivnica planira, da bi postala turistična vas. Ker je osnovni pogoj čista voda v jezeru, se daje velik pomen vsem konkretnim oblikam sanacije vodnih pritokov v jezero. IS občine Šentjur in Šmarje morata čimprej pripraviti vse ukrepe za izboljšanje čistoče vode v pritokih. Nadalje bo potrebno zagotoviti določena sredstva za pomoč pri sanaciji odprtih gnjojišč na kmetijah ob jezeru in pritokih. Podpiramo predlog uvajanja BlO-kmetijstva na tem področju, da bi s tem vplivali na manjše onesnaževanje in zagotovili prehrano, kije vedno bolj iskana. Za ta program se mora najti strokovna služba pri pospeševalni službi KK Šentjur in Šmarje. Ker ugotavljamo, da je potrebnega veliko dela pri urejevanju okolice jezera in raznega strokovnega dela v okviru ekološkega programa, predlagamo, da mladina šentjurske občine skuša organizirati delovni mladinski tabor v času poletnih počitnic in se vključi v vse te programe. V okviru rekreacijskega programa predlagamo, da se na širšem področju Kozjanskega uredijo in označijo poti za pohodnike, ker to postaja vedno bolj interesantna rekreacija. Kot poseben izziv ostajata predloga ribiške družine in komisije za razvoj turizma v KS - in sicer, da se uredi ribiški muzej, ker poseduje ribiška družina izredno veliko zbirko ribiških pripomočkov in eksponatov; in da se ob jezeru postavijo tiste starejše tipične lesene zgradbe, ki še obstajajo na Kozjanskem in so v nevarnosti, da bi propadle. Za izboljšanje ponudbe v letošnjem letu predlagamo, da se objekt Mlakar, ki je bil do sedaj sporn, v skladu z ureditvenim načrtom legalizira, za kar je zadolžena Komisija za razvoj turistične dejavnosti pri KS Slivnica. Florjan Potrata Strelci »KOVINARJA« so bili uspešni Strelska družina »KOVINAR« Štore je še vedno zelo uspešna v svoji dejavnosti, V preteklih dveh letih so izvedli ali sodelovali na 146 tekmovanjih, kjer so v veliki večini tekmovanj dosegli rezultate, ki so segali tudi po prvih mestih, posebno v posamezni konkurenci, ekipno pa od I. do VII. mesta (v letu 1987), v preteklem letu pa so izboljšali uspehe tudi ekipno od I.'do III. mesta. Take ugotovitve so strelci povedali na svoji volilni konferenci 18. januarja letos. Poročila podpredsednika in drugih organov družine so prikazala vso problematiko, s katero se strelci pri svojem aktivnem delu srečujejo. Predvsem je bilo izpostavljeno dejstvo, da primanjkuje finančnih sredstev in pomladitev strelskih vrst, posebno s pionirji in mladinci obeh spolov. Vsekakor pa so vedno dobrodošli tudi starejši mladinci in mladinke. Iz navedenega je razvidno, da družina ne more slediti potrebam po nujni obnovi zračnega in malokalibrskega orožja, kar je tudi delni vzrok premajhne motivacije. Pri razreševanju finančnega in materialnega položaja, kot do sedaj, tudi v bodoče strelska družina računa na občutno pomoč Železarne Štore, ter se za dosedanjo pomoč lepo zahvaljuje. Za dotok mlajšega rodu strelcev pa je treba navezati čvrste stike z osnovno šolo »Štorskih žele-zarjev«, v Štorah za stalno vzpodbujanje šolske mladine za strelski šport in jo tudi v največji možni meri usmerjati v organizirano udejstvovanje pri strelski družini v Štorah. Pobudo celjskih strelcev o ustanovitvi enotne strelske družine najboljših strelcev Celja in Štor, strelci »KOVINARJA« niso podprli. Razlog je predvsem v tem, da obstaja bojazen, da bi zaradi takih pobud strelski šport v Štorah izumrl. Ne smemo podcenjevati 40-letne tradicije in dosedanjega uspešnega dela v samostojni organizacijski obliki. KAKO TOREJ NAPREJ? Iz navedenega števila tekmovanj oz. doseženih uspehov je razvid no, daje potrebno delovanje pognati samo naprej. To pa bo doseženo z združenimi močmi vseh strelcev, novega vodstva družine in seveda naših delavcev v Železarni Štore ter drugih prizadevnih posameznikov in navijačev strelcev v Štorah. Za uresničevanje programa dela bo poleg navedenega potrebna prizadevnost, strpnost ter polna mera medsebojnega tovariškega zaupanja pri delu. Program dela obsega področje družinskih, občinskih, regijskih, republiških in državnih udejstvovanj v streljanju z zračno, malokalibrsko in vojaško puško, poleg taga še vrsto tekmovanj med posameznimi strelskimi družinami v počastitev memorialov, občinskih praznikov ter jubilejev. Dosedanje izkušnje so pokazale, da strelcem tudi navedene naloge ne bodp omajale poguma za še zavzetejše delo in doseganje še boljših strelskih rezultatov. Za dosedanje dosežene uspehe gre zahvala predvsem najboljšim strelcem, in sicer: tov. Branku Malecu, Francu Hočevarju, Ivanu Kočevarju, Viliju Dečmanu in ne nazadnje za veliko moralno in aktivno pomoč pri vodenju družine veteranu Borisu Malecu. Posebno vzpodbudna in posnemanja vredna je aktivnost družin Malec in Rezar, saj vsaka vključuje po dva družinska člana, pri čemer so udeležene kar 3 ženske. Najbolj uspešna in perspektivna je trenutno Albina Rezar, še dijakinja. Takšno pripadnost športu si želimo tudi od drugih krajanov naše bližnje okolice. Pomembno prizadevanje in doseganje dobrih rezultatov je tudi pri mlajših strelcih, katerih konkretne rezultate bomo »obelodanili« v eni naslednjih informacij o delu naše družine. Predsednik Roman Zapušek OBRAVNAVANE INOVACIJE Centralna komisija za inventivno dejavnost je na izredni seji dne 30. januarja 1989 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Sama Vajdeca, ing. iz Jeklarne in Braneta Mirta iz sektorja Trženje št. 1641, »SPREMEMBA CEVI ZA VPIHOVANJE KAL-CIJ-SILICIJA«, se odobri prvo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 3,283.200 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 2. Za inovacijo tov. Ferda Orlčnika in Janeza Doberška iz Mehanske obdelave št. 1455, »PREDELAVA PLOŠČE IN POKROVA KRISTALIZA-TORJA«, se odobri prvo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 1,254.914 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. Sklenili so tudi, da pripada avtorjema pet posebnih nadomestil. 3. Za inovacijo tov. Mirka Krumpaka iz Vzdrževanja št. 1333, »SPREMEMBA NAČINA mazanja drsnega ležaja grobe proge v valjarni I«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 1,074.992 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 4. Za inovacijo tov. Petra Kramerja iz Vzdrževanja št. 1308, »REKONSTRUKCIJA VODILA SPODNJE GREDI GONILNE VAUCNICE«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 981.064 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la. 5. Za inovacijo tov. Franca Kaučiča, ing. in Mirka Gajška, ing. iz Valjarne II št. 999, »NOŽ ZA SEKANJE VAUANCA NA MH KROŽNIH VODILIH«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 563,735.220 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti lb. 6. Za inovacijo tov. Franca Selčana, ing. iz Kontrole kakovosti št. 1682, »OPTIMIZIRANJE PRESEKOV VALJANCEV ZA VLEČENJE«, se odobri enkratno posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 318,728.241 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 7. Za inovacijo tov. Srečka Petrušiča, Martina Rojca, Branka Lebana, dipl. ing. in Franca Mašere iz Vzdrževanja št. 1760, »TEHNOLOGIJA IZDELAVE OGNJEODPORNIH CEVI ZA PEC OFU«, se odobri enkratno posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 60,648.000 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3a. 8. Za inovacijo tov. Emila Hernavsa, ing. iz Jeklovleka, št 1528, »IZDELAVA VLEČNE KLOPI STT II«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 218,941.823 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti lb. Avtor se izplačila odpoveduje v korist TOZD Jeklovlek. 9. Za inovacijo tov. Emila Hernavsa, ing., Milana Butinarja in Jožeta Nunčiča iz Jeklovleka št 1530, »UPORABA OLJA DOMAČEGA PROIZVAJALCA ZA PRIPRAVO HLADILNE EMULZIJE«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 372,014.057 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2c. 10. Za inovacijo tov. Antona Šumeja iz Vzdrževanja št. 1210, »SAMODEJNO ZAPIRANJE ZAPOR PESKA NA PPM 1000«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 20,359.816 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 11. Za inovacijo tov. Milana Butinarja, Marjana Šafrana, Stanka Lojena, Osmana Kalkana, Franca Fajdige, Mirka Čatra, Staneta Čatra in Janka Zalokarja iz Jeklovleka št. 1184, »ODPRAŠEVANJE FILTROV«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 17,855.832 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 12. Za inovacijo tov. Franca Trafele, ing. iz Jeklovleka št. 744, »SPREMEMBA PRITRDITVE NASTAVKA (BOČNEGA VODILA)«, se odobri peto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 24,350.524 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 13. Za inovacijo tov. Franca Straška iz Livarne I št. 1564, ZMANJŠANJE FEROLEGURE«, se odobri prvo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 2.143.350 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. Sklenili so tudi, da pripada avtorju pet posebnih nadomestil. 14. Za inovacijo tov. Cvetana Kostadinova, dip. ing. in Petra Jevšnika iz Livarne I št. 1557, »SPREMEMBA TEHNOLOGIJE ULIVANJA NL PUŠ ZA RADEČE«, se odobri prvo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 56,172.138 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 15. Za inovacijo tov. Marjana Tacerja iz Livarne I št. 1315, »NAVIJANJE ŠARA«, se odobri četrto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 2,953.500 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 16. Za inovacijo tov. Jožeta Šlatava in Vlada Kraglja iz Livarne I št. 760, »PLOŠČA ZA ZABIJANJE IN CENTRIRANJE HAUB«, se odobri peto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 22,043.006 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 17. Za inovacijo tov. Danija Mlakarja iz Vzdrževanja in Petra Košto-maja iz sektorja RRI, št. 1388, »VIBRATOR ZA ZABIJANJE EL. INDUKCIJSKE PEČI«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 7,526.272 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2c. 18. Za inovacijo tov. Cirila Goriška, dipl. ing. iz sektorja RRI in Dragana Simoviča iz Livarne II št. 1283, »SPREMEMBA TEHNOLOGIJE PRIPRAVE PESKA V ODDELKU HIDRAVLIČNE LITINE«, se odobri četrto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 72,650.088 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 19. Za inovacijo tov. Miodraga Banjeviča, ing. iz Livarne II št. 1188, »ZMANJŠANJE KOLIČINE FeSiMg LEGURE PRI OBDELAVI NL LITINE«, se odobri četrto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 54,331.711 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la. 20. Za inovacijo tov. Rajka Groseka, Damijana Zapuška, dipl. ing. in Mihaela Kristana iz sektorja PKP MO št. 1403, »VPENJALNA ČELJUST Z VPENJALNIM VIJAKOM«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 104,143.897 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 21. Za inovacijo tov. Franca Logarja, ing. iz Mehanske obdelave ter Mihaela Kristana in Damijana Zapuška, dipl. ing. iz sektorja PKP MO št. 1427, »STROJ ZA REBRIČENJE VALJEV«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 52,612.159 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b. 22. Za inovacijo tov. Draga Sorčana iz Mehanske obdelave in Mihaela Kristana iz sektorja PKP MO št. 1100, »IZBOLJŠANJE CENTRIRNIH ZVEZD ZA STRUŽENJE KOKIL«, se odobri peto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 2,467.918 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 23. Inovacijski predlog tov. Leopolda Pajka in Franca Logarja, ing. iz Mehanske obdelave ter Vlada Mlakarja iz sektorja PKP MO št. 1685, »KASETA ZA STRUŽENJE S KERAMIKO«, se sprejme. Avtorjem pripada pavšalno nadomestilo kot akontacija in pet posebnih nadomestil. 24. Za inovacijo tov. Romana Kasenburgerja, Jožeta Bercka in Ferdinanda Kamenška iz Vzdrževanja št. 1418, »DVODELNA TESNILNA PUŠA ZA TESNENJE DVEH ČRPALK TIP 5 CN 11 V ČRPALIŠČU SISTEM 2a«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 19,280.076 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 25. Za inovacijo tov. Matjaža Zakonjška, dipl. ing. in Leona Leskovška, dipl. ing. iz Energetike ter Cveta Fendreta, dipl. ing. iz sektorja OEI št. 1214, »SPREMEMBA KRMILJENJA SIGNALIZACIJE SIK - 800«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 156,564.156 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b. 26. Za inovacijo tov. Viktorja Logarja, dipl. ing. in Janeza Jazbinška iz Energetike št. 1229, »OSKRBA KUHINJE NA LIPI Z ZEMELJSKIM PLINOM«, se odobri četro posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 34.092.402 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la. Andreja Jazbec ŽELEZARSKI HUMOR VARSTVO OKOLJA Če ne bi tvoji starši živeli v onesnaženem okolju, bi tudi ti imel boljšo držo. Podobnost s tistimi, ki nam prodajajo umazano tehnologijo je zgolj slučajna ŠTORSKI ŽELEZAR-glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja enkrat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Plausteiner Stane, Javeršek Branko - odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje - TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo. VODILNI DELAVCI IN ZDRAVSTVENO VARSTVO DELAVCEV V sklop delovnih opravil oziroma pristojnosti vodilnih in vodstvenih delavcev sodi tudi skrb za spremljanje varstva pri delu, organizacije prve pomoči, humanizacije dela, higiena, prehrana, režim pitja tekočin, razpored delovnih odmorov, rekreacija, skrb za delavce z manjšo delovno zmogljivostjo (mladoletniki, ženske, starejši delavci, invalidi, kronični bolniki in delavci v času rehabilitacije po boleznih in poškodbah). Te obveznosti prično že pri projektiranju delovnih prostorov, organizaciji delovnega procesa, vzdrževanju delovnih naprav in iskanju ekonomskih rešitev. Če govorimo o varstvu, moramo vedeti, da se pogovarjamo o vseh oblikah: družbeno-pravnem, psihosocialnem, tehničnem in zdravstvenem varstvu. Povsem razumljivo je, da ob ostalih zadolžitvah tega vodilni delavci ne zmorejo sami, zato imajo sodelavce za posamezna področja varstva. Praviloma so ti v DO sami, le zdravstveno varstvo je organizacijsko izven tega, ne pa tudi vsebinsko. V veliko pomoč so mu lahko tudi odbori za varstvo pri delu. Spričo razdelitve tem po oblikah varstva se bom posvetil pretežno zdravstvenemu varstvu. Ne glede na kasneje naštete naloge, menim, daje pomembno, da vodilni delavci postavijo organizacijo varnega dela, tehnološki proces speljejo tako, da zdravju ni škodljiv ter da imajo posluh za predlagane rešitve v smislu humanejšega dela, ergonomskih rešitev ter drugih aktivnosti, ki imajo v končni fazi tudi večjo produktivnost. Znano je, da sta delovno mesto in delavec v nenehnem dinamičnem ravnovesju, ki ga lahko ponazorimo s tehtnico. Pri tem je na eni strani človek s svojimi prirojenimi in pridobljenimi lastnostmi, na drugi strani pa delovno mesto s svojimi škodljivostmi in vplivi na človeka. Dokler je ta tehnica v ravnoveslju, ne pride do narašenja ali porušenja zdravstvenega stanja delavca. To porušenje se kaže s t. i. negativnimi kazalci zdravja: - utrujenost - nezadovoljivo - manjša produktivnost - bolniški stalež - poklicne bolezni - poškodbe na delu - tudi smrt Da bi to preprečili, moramo poznati stresne faktorje na delovnem mestu, tako v kvalitativnem kot kvantitativnem smislu, pa tudi funkcionalne sposobnosti organov in organskih sistemov delavcev. S preventivnimi zdravstvenimi pregledi delavcev ugotavljamo njihovo funkcionalno zmogljivost in jo primerjamo z zahtevami delovnega mesta. Te zahteve ugotavljamo z ocenjevalnimi in merskimi analizami delovnih mest. Za izvajanje zdravstvenega varstva delavcev je zadolžena služba medicine dela, katere izsledki in analize so osnova za izvajanje ustreznih služb znotraj DO, ki so seveda podrejene vodilnim kadrom. Prav je, da poznamo naloge službe medicine dela, da vemo, kaj lahko kot vodilni kadri od njih zahtevamo. Nepoznavanje tega nas namreč ne odvezuje niti z moralne, niti zakonske plati. V glavnem so to naloge, poleg skrbi za obolele, ki so vezane na aktivno zdravstveno varstvo: 1. sodelovanje pri humanizaciji dela in ergonomskih rešitvah, 2. analiza in zdravstvena ocena delovnih mest, 3. proučevanje zdravstvenega stanja skupin delavcev, odsotnosti za dela tudi glede na vzroke, invalidiziranja, poklicnih bolezni, itd., 4. zdravstvena prosveta in vzgoja, 5. soorganizacija, izvajanje in kontrola prve pomoči, 6. ocenjevanje delazmožnosti in delovne zmogljivosti, 7. sodelovanje pri oblikovanju delovnih odnosov, delovnih odmorov, dnevnega, terenskega in letnega počitka, aktivni odmori in rekreacija, 8. skrb za družbeno prehrano, zaščito prehrano in režim pitja tekočin, 9. posebna skrb nad skupinami z zmanjšano delovno zmogljivostjo, ki smo jih navedli v uvodu, 10. splošna zdravstvena preventiva v smislu osebne higiene, higiene prehrane in komunalne higiene, 11. vse vrste preventivnih zdravstvenih pregledov. Ti pa so: a) predhodni zdravstveni pregledi delavcev: - pred vsako prvo zaposlitvijo, - po 6-mesečni prekinitvi dela (bolezen, poškodba, JLA), - pri spremembi delovnega mesta, če je to delo težje, - pri zamenjavi DO. b) obdobni zdravstveni pregledi - te ureja za delovna mesta s povečano nevarnostjo republiški pravilnik, detaljneje pa pravilnik o varstvu pri delu. Ti tudi določijo roke v katerih morajo biti pregledi opravljeni. Na obdobni preventivni zdravstveni pregled mora tudi vsak delavec, ki je bil v enem letu več kot petkrat v staležu bolnih za isto obolenje. c) ciljani zdravstveni pregledi so tisti, pri katerih usmerimo svoje preiskave v organ ali organski sistem, kije glede na škodljivost na delovnem mestu najbolj izpostavljen. c) specialni zdravstveni pregledi so za tista delovna mesta, za katera so potrebne posebne lastnosti in sposobnosti. Mimo teh pregledov, ki so obvezni, velja navodilo, da bi vsak delavec naj bil pregledan na 3-5 let. To so t. i. sistematski pregledi. Namenjeni so vsem delavcem, ki po pravilniku ne sodijo med tiste, ko moramo ugotavljati kompatibilnost delavčevih sposobnosti z zahtevami delovnega mesta. Pri teh ugotavljamo zdravstveno stanje in na osnovi tega priporočamo režim življenja. Smisel vseh pregledov je v tem, da odkrivamo tista odstopanja do popolnega zdravja, ki jih ljudje še ne občutijo. Od sistematskih pregledov bi posebej omenil t. i. menengerske preglede, ki so namenjeni tistim kadrom, ki so izpostavljeni rizičnim dejavnikom (stresne situacije, kajenje, prevelika telesna teža, premalo gibanja, ipd.). Sistematski pregledi niso v izključni pristojnosti medicine dela. V takih primerih dobimo le oceno zdravstvenega stanja. Če želimo tudi oceno delazmožnosti, mora pregled opraviti verificirana enota medicine dela. Tovrstna dejavnost je za Železarno Štore dobro vpeljana, želeli bi le, da bi tako delavci, kot vodilni kadri naša priporočila dosledneje upoštevali. S tem bi omislili preventivne preglede in dodali pomemben delež k izboljšanju zdravstvenega stanja. mg. sci. Marjan Hrušovar, dr. med. specialist medicine dela PISMO BRALCA Spoštovani urednik! Ne zamerite, da se oglašam danes malo drugače kot sem to delal do sedaj, ko sem pisal tu in tam kakšen sestavek za objavo v Štorskem železarju. K današnjemu pisanju meje spodbudila v prvi šte'vilki iz letošnjega leta objavljena stara slika na 10. strani, ki predstavlja del nekdanje elektrarne v Železarni. K tekstu pod sliko imam pripombo, saj je le delno točen in predstavlja določeno netočno informacijo. Slika namreč predstavlja del ali bolje polovico strojnice električne centrale v Železarni Štore, ki je bila zgrajena leta 1913, ko je bila celotna Železarna rekonstruirana. Od takrat obratuje le še valjarna I., ki pa je med tem časom doživela že mnoge izboljšave in rekonstrukcije. Na sliki je »Tandem parni stroj« z dvema valjema, ki sta bila ventilsko krmiljena. Stroj je imel mešalno kondenzacijo pare. Imel je moč 150 PS in 75 obr./min. Pritisk pare je bil 11 do 12 atm. Poganjal je generator za proizvodnjo električne energije za potrebe takratne Železarne. Celotno elektrarno vključno s kotlarno je dobavila strojna tovarna »Andric« (Andritz). V elektrarni sta bila dva taka agregata, ki pa nista mogla paralelno obratovati, saj nista bila zato prilagojena. Generatorja in stikalno ploščo vključno z merilnimi napravami je dobavila tovarna »Siemens-Halske«. Ta elektrarna je bila sicer majhna vendar pa za leto 1913 zelo sodobna. Na sliki vidna stikalna plošča je bila iz belega marmorja. Elektrarna je obratovala redno do leta 1952 in potem le še občasno kratek čas, ko se je morala umakniti napredku. Točno se ne spominjam, kaj je od tega šlo v staro železo in kaj je bilo odpeljano v tehnični muzej Slovenije ali na Ljubljansko fakulteto. Vem le, da bi to znali danes bolje očuvati vsaj na filmskem traku. Pod sliko bi bil takle pravilni tekst: Pogled na del elektro centrale s Tandemskim parnim strojem in generatorjem za proizvodnjo električne energije in s stikalno ploščo v ozadju. Predlagam, da uvedete stalno rubriko »Iz naše železarske preteklosti« in pozovete ljudi k sodelovanju. Prosim, da ne zamerite mojemu dobrohotnemu pismu. S tem sem želel prispevati k odkrivanju preteklosti, ki gre počasi v pozabo. Morda bo ta moja pripomba koristila kdaj, ko se bo bolj resno začelo odkrivati našo preteklost. Smatrajte, prosim, to pisanje kot pomoč tistim, ki bodo kdaj več pisali o preteklosti železarne. Vesel sem, da ste se tovariš glavni urednik odločili na ta način sedanji rod železarjev seznanjati o preteklosti železarne. Prepričan sem da vas pri tem vodi načelo: »Kdor ne pozna in ne spoštuje preteklosti, ni vreden sedanjosti, saj jo ne bo znal ohranjati za prihodnost.« Hvala in lep pozdrav! Anton Mackošek upokojenec Udarniška 4, Štore Politični pluralizem trka na vrata Osnova za to pisanje so lastni vtisi z okrogle mize, kije bila organizirana v Celju pod naslovom »Politični pluralizem sedaj in tukaj«. Na tej okrogli mizi so v demokratični razpravi nastopili predstavniki Slovenske demokratične zveze, Iniciativnega odbora za ustanovitev Socialdemokratske zveze, Kmečke zveze, Zveze slovenske kmečke mladine, Odbora za varstvo človekovih pravic, Republiške konference SZDL in CK CKS. Za nas v železarni je ob tej razpravi predvsem pomembno dejstvo, da se na politični sceni v Sloveniji dogajajo veliki premiki. V veliki meri smo priča podiranju ideoloških ovir in sprejemanja novih izzivov, ki jih nudi sedanji čas. Dejstvo, da smo v težkem materialnem in socialnem stanju v družbi, zahteva spremembe, ne samo na področju gospodarstva ampak predvsem na področju politike. Zadovoljni smo, da se nove demokratične perspektive in spremembe političnega sistema izvajajo v smislu podpore slovenske uradne politike za novosti v izražanju politične zavesti, oziroma da se v smeri odpiranja političnega prostora za nove ideje ne postavljajo ovire v smislu raznih prepovedi in preganjanj. Tako se izraža v veliki meri politična zrelost uradnih političnih struktur. Na drugi strani pa moramo tudi nosilcem novih gibanj, ki se skušajo uveljaviti v slovenskem političnem prostoru, priznati veliko mero strpnosti in želj po demokratičnem dialogu. Po besedah, ki so bile izrečene na okrogli mizi, se za mlad sistem demokratizacije potencialno kaže cela vrsta ovir, ki v tem trenutku še niso prišle do izraza, potencialno pa lahko napravijo temu procesu veliko škodo. Smatramo, da mora demokratizacija družbe uspeti. Konec koncev je situacija v svetovnem socializmu takšna, da politika predstavlja v veliki meri glavno oviro za razmah gospodarstva. Dejstvo je da se s politično in ideološko prisilo danes ne da obvladovati zahtevnih tehnoloških sistemov, čeprav se lahko načine obvladovanja na papirju še tako lepo opiše. V inovacijskem procesu, kije osnova današnjega razvoja, je osnovni predpogoj svoboda v mnogih možnostih, tudi na političnem področju; predvsem pa ne smejo obstajati razne politične prisile. Iz tega stališča smatram, da večja demokracija tudi skozi možnost izražanja političnih interesov v raznih interesnih združenjih in konec koncev tudi v strankah pomeni vsekakor boljšo klimo za razvoj, kot pa jo omogoča enopartijski sistem s sicer na papirju lepo izdelano shemo demokracije, ki pa je zaradi raznih vzrokov nismo nikdar uresničevali. Zaradi tega nam večja konkurenca na političnem področju lahko pomeni samo dodatne možnosti za izvedbo še ene konkurence, za katero se vsi izjemno zavzemamo - in sicer za konkurenco na trgu. Zato lahko zaključimo, da bi v sedanjem trenutku nasilno prekinjanje procesa demokratizacije in političnega pluralizma pomenilo tudi za nas v podjetjih korak nazaj in podaljševanje krize v sistemu, kajti s silo se da usmerjati množice, ne da pa se usmerjati človeških možganov, ki so osnova današnjega razvoja. IZ YU METALURGIJE IZGUBE V YU ČRNI METALURGIJI Po predvidevanjih bodo izgube v Yu črni metalurgiji v letu 1988 po zaključnem računu presegle fantastičnih tisoč novih milijard. Kakor je takšno stanje v največji meri posledica politike cen, ki je vladala v preteklem letu. Ob tem pa se v veliki meri pri jugoslovanskih železarnah pozablja na zgrešene investicije. (Povzeto iz Metalurga.) Spremembe pri delitvi OD na Jesenicah V Železarni Jesenice so razpisali referendum za dopolnitev samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. V predlogu sprememb opredeljujejo metodologijo vrednotenja zahtevnosti del in nalog. Kot smo izvedeli omenjeni samoupravni sporazum ni bil sprejet v nobeni temeljni organizaciji jeseniške železarne. Še enkrat se je pokazalo, da je referendumsko odločanje o lastnih osebnih dohodkih praviloma neuspešno. (Povzeto iz Železarja) Srečanje športnikov -rekreativcev Zaključna prireditev športne rekreativne dejavnosti za leto 1988 je bila v petek, 27. januarja 1989, v Domu železarjev, kjer so se zbrali predstavniki te dejavnosti iz organizacijskih enot in sektorjev. Zbranim je podal poročilo o opravljenih aktivnostih predsednik Komisije za šport in rekreacijo pri konf. OOZS, tov. Igor Ponikvar. Opisal je uspešnost izvedbe programa, ki je skoraj v celoti realiziran. Z doseženimi rezultati so zadovoljni predvsem glede vsebine dela in števila sodelujočih. Velik poudarek so dali internim akcijam, akcijam množičnosti, sindikalnim športnim igram, medobratnim tekmovanjem ter raznim srečanjem v okviru SOZD. Usmeritev programa za 1988. leto je bila obdržati rekreacijsko dejavnost na ravni predhodnih let glede na razmere, ki so prisotne v naši družbi. Medobratne športne igre Tekmovanje seje odvijalo v 16 panogah. Organiziranih je bilo 211 posameznih dvobojev. V vseh panogah je sodelovalo 982 posameznikov. (Nadaljevanje na 11. strani) NA ROBU STEČAJA Zeniški Metalurg objavlja alarmanten članek z naslovom »Na robu stečaja«, v katerem kritično piše o odnosu Zveznega izvršnega sveta do črne metalurgije, ki je predvsem zaradi neustreznih sistemskih rešitev zvezne administracije pripeljala črno metalurgijo v ogromne izgube. Ob startu v novo leto 1989 je črna metalurgija v Jugoslaviji še vedno v izjemno slabi situaciji nap ram drugim industrijskim vejam, ne samo zaradi izgub v preteklem letu, ampak zaradi še vedno prisotnega administriranja, ki onemogoča normalno funkcioniranje te panoge. NOVA VALJARNA V ŽELEZARNI SPLIT V železarni Split nameravajo graditi valjarno za fino progo dimenzij žice od 5,5 do 14 mm. Vrednost investicije bo predvidoma 13 mio $. Dobavitelja možne opreme bodo izbirali med firmama Danieli iz Italije in Morgardshammar iz Švedske. Za izgradnjo naj bi predvidoma uporabili lastna sredstva. (Povzeto iz Metalurga.) EKOLOŠKE TEŽAVE V ZENICI 20. januarja je preko 15.000 Zeničanov demonstriralo zaradi onesnaženja zraka, ki vlada v tem mestu. Za reševanje težavne ekološke situacije, ki v veliki meri ogroža zdravje tamkajšnjega prebivalstva, pričakujejo pomoč predvsem od celotne države. Kakor pa kritično pišejo, je takšna situacija tudi posledica nespametnega nabavljanja raznih filtrov v preteklosti, za katere je šlo veliko denarja, danes pa ne služijo svojemu namenu. (Povzeto iz Metalurga). Preusmeritev Ferralita V žalskem Ferralitu ugotavljajo, da sedanji proizvodni program ni več dohodkovno zanimiv, a tudi ekološko, močno oporečen. Z zahodnim partnerjem se dogovarjajo za skupno vlaganje v tehnologijo ulivanja v kovinske kokile za nodularno litino. Sovlagatelj bi za daljši čas odkupil vso proizvodjo. (Povzeto iz Savinjskega občana). SREČANJE ŠPORTNIKOV -REKREATIVCEV (Nadaljevanje s 7. strani) Tekmovanje se je ocenjevalo za prvaka v posameznih panogah in v skupnem plasmanu. Sindikalne športne igre Tudi v letošnjem letu smo uspešno sodelovali na sindikalnih športnih igrah celjske regije. Tako smo se udeleževali akcij, za katere je bilo zanimanje, oz. na osnovi doslednega izvajanja programa znotraj DO. Skupaj je na igrah sodelovalo okoli 180 naših športnikov. Interne akcije po TOZD-DSSS V letu 1988 smo velik poudarek dajali na rekreativne dejavnosti po TOZD-DSSS v obliki športnih srečanj. Kljub nekoliko manjšemu številu organiziranih aktivnostih se je internih akcij udeležilo okoli 700 posameznikov. Športne igre SOZD SŽ Sodelovali smo na letnih igrah SOZD SŽ, ki so bile organizirane v Celju. Na teh igrah je nastopilo 47 naših športnikov in športnic, ki so častno zastopali ŽS in dosegli zadovoljive rezultate. Pohodi Uršlja gora - organizator Železarna Ravne 52 udeležencev Ratitovec - organizator Plamen Kropa 44 udeležencev Kamniško sedlo - organizator Železarna Štore 72 udeležencev Sleme - organizator Železarna Jesenice 46 udeležencev To so tradicionalni pohodi, ki jih posamezne DO organizirajo vsako leto. Naš interni pohod pa je organiziran vsako leto v počastitev Dneva borca - 4. julija na Svetino, katerega se je udeležilo 147 pohodnikov. Redna vadba rekreacijskih skupin Pod strokovnim vodstvom vadi redno enkrat tedensko 11 oddelkov, organiziranih v sodelovanju z društvom TVD Partizan - Kovinar Štore. Vsi oddelki redno vadijo povprečno 10 mesecev. Ob takem številu oddelkov enkrat tedensko vadi več kot 150 članov. Vse skupine so imele skupaj 440 ur organizirane rekreacijske vadbe. Tečaji: Zaradi slabih snežnih pogojev ni bil organiziran tečaj za otroke v smučanju. Organizirani pa so bili naslednji tečaji: Tenis (začetni - nadaljevalni) 21 tečajnikov Smučanje (starejši) 8 tečajnikov Ostale športne prireditve Organizirana so, bila razna športna srečanja, kot so: - športna srečanja z drugimi delovnimi organizacijami, - športna srečanja s športnimi aktivi, - srečanje v počastitev krajevnega praznika v Štorah. Iz poročila je razvidno, da so omenjene le glavne dejavnosti organizirane športne rekreacije ŽŠ za leto 1988. REZULTATI ŠPORTNIH IGRE ŽELEZARNE ŠTORE ZA LETO 1988 Tekmovanje množičnosti 7. MO 119,31” nep. 1. Vzdrževanje 251 točk 8. Valjarna 122,52” nep. 2. Jeklovlek 3. Valjarna 215 točk 194 točk Streljanje z zračno puško 4. Livarna 161 točk 1. Vzdrževanje 1000 krogov 5. MO 143 točk 2. Livarna 944 krogov 6. KK 118 točk 3. Valjarna 941 krogov 7. DSSS 110 točk 4. MO 914 krogov 8. Jeklar. Transp. 65 točk 5. DSSS 898 krogov 6. Jeklovlek 836 krogov Medobratne športne igre 7. Jeklar. Transp. 822 krogov 1. Vzdrževanje 178 točk 8. KK 793 krogov 2. DSSS 162 točk Odbojka 3. Valjarna 157 točk 14 točk 4. Jeklovlek 144 točk 1. DSSS 5. Livarna 138 točk 2. Valjarna 12 točk 6. MO 137 točk 3. Vzdrževanje 10 točk 7. Kont. kak. 104 točk 4. MO 8 točk 8. Jeklar. Transp. 88 točk 5. Jeklovlek 6 točk 6. Jeklar. Transp. 4 točke Veleslalom 7. KK 2 točki 1. DSSS 235,30" 8. Livarna 0 točk 2. Vzdržev. 236,73” 3. Jeklovlek 247,13" Kegljanje - borbene igre 4. Livarna 259,78" 1. Vzdrževanje 1409 p. k. 5. Jeklar. Transp. 170,80" nep. 2. DSSS 1370 p. k. 6. KK 485,12" nep. 3. MO 1350 p. k. 4. Valjarna 1281 p. k. 5. Jeklovlek 1194 p. k. 6. Livarna 1088 p. k. 7. KK 1085 p. k. 8. Jeklar. Transp. 963 p. k. Streljanje z zračno puško Moški 1. Seme Brane 181 krogov 2. Rezar Fric 180 krogov 3. Cmič Zlatko 178 krogov Ženske 1. Ivačič Katja 159 krogov 2. Kavka Lidija 157 krogov 3. Kumperger Marjeta 146 krogov Šah 1. Jeklar. Transp. 24 točk 2. DSSS 21 točk 3. Jeklovlek 15,5 točke 4. Livarna 12,5 točke 5. Vzdrževanje 12 točk 6. Valjarna 9 točk 7. MO 9 točk 8. KK 9 točk Mali nogomet 1. Valjarna 12 točk 2. MO 10 točk 3. Jeklovlek 7 točk 4. Livarna 6 točk 5. Vzdrževanje 6 točk 6. DSSS 5 točk 7. Jeklar.-Transp. 4 točke 8. KK 4 točke Streljanje z MK puško 1. Vzdrževanje 311 krogov 2. MO 297 krogov 3. Livarna 280 krogov 4. Jeklar.-Transp. 275 krogov 5. Valjarna 260 krogov 6. DSSS 257 krogov 7. Jeklar.-Transp. 255 krogov 8. KK 235 krogov Atletika 1. Valjarna 12 točk 2. Vzdrževanje 12 točk 3. Jeklovlek 10 točk 4. DSSS 7 točk Posamezno 1000 m 1. Vuleta - Vzdrževanje 2:55,17 2. Klinar - Jeklovlek 2:56,19 3. Bobnič - Vzdrževanje 2:57,43 100 m 1. Štancer - Valjarna 12,78 2.-3. Klinar - Jeklovlek 13,02 2.-3. Bobnič - Vzdrževanje : 13,02 Vlečenje vrvi 1. Vzdrževanje 2. Valjarna 3. Jeklovlek 4. DSSSS Ribolov 1. Jeklovlek 492 točk 2. Livarna 283 točk 3. KK 219 točk 4. Valjarna 109 točk 5. MO 108 točk 6. Vzdrževanje 29 točk 7. DSSS - točk Skok v daljino 1. Štancer - Valjarna 5,76 2. Skok - Jeklovlek 5,40 3. Bobnič - Vzdrževanje 5,32 Met krogle 1. Planinčič - Jeklovlek 11, 27 2. Šlatau - DSSS 9,81 3. Skok - Jeklovlek 9,78 Tenis 1. Valjarna 2. MO 3. DSSS 4. KK 5. Livarna 6. Jeklar.-Transp. 7. Vzdrževanje Balinanje 1. Vzdrževanje 2. MO 3. Livarna 4. DSSS 5. Valjarna 6. Jeklovlek Veliki nogomet 1. Livarna 2. MO 3. Valjarna 4. Vzdrževanje 5. Jeklovlek 6. Jeklar.-Transp. 7. KK Kegljanje 90 lučajev 1. DSSS 2134 p. k. 2. Vzdrževanje 2094 p. k. 3. KK 1950 p. k. 4. Valjarna 1943 p. k. 5. MO 1869 p. k. 6. Jeklovlek 1705 p. k. 7. Livarna 676 p. k. Kegljanje - posamezno 1. Salobir- DSSS 1011 p. k. 2. Felicijan - Vzdržev. 993 p. k. 3. Fijavž - Valjar. 977 p. k. Namizni tenis 1. DSSS 2. Vzdrževanje 3. Livarna 4. Valjarna 5. KK 6. Jeklovlek 7. MO (Nadaljevanje na 12. strani) UPOKOJENI BRINOVO Ivan, rojen 2. 2. 1928, stanujoč Začret 43, Škofja vas. Vso delovno dobo je delal v železarni. Opravljal je dela in naloge tesarja, voznika toplega obroka in voznika poltovornega motornega vozila v TOZD DPG. 31. 12. 1988 je bil redno upokojen. BRAČUN Alojz, rojen 8. 6. 1935, stanujoč Kameno 25, Šentjur. Tov. Bračun je vso delovno dobo delal v Železarni Štore. Do ustavitve proizvodnje TOZD Elektroplavž je opravljal dela paznika valjč. mlina, vozača vsipnega voza, sinterista ter dozir. tehtanje in mešanje komponent sint. mešanice v tej TOZD. V letu 1987 je bil razporejen v TOZD Transport k opravljanju del in nalog »posluževanje delovnih strojev in naprav.« 31. 12. 1988 je bil redno upokojen. PLOŠTAJNER Ivan, rojen 3. 4. 1933, stanujoč Bezovje 35, Šentjur. V železarni seje zaposlil leta 1955. Sprva je delal v Livarni II, nato v Jeklarni in od 1964. leta dalje v TOZD MO. V tej TOZD je opravljal dela in naloge univerzalnega strugarja ter obdelov. izdel. do IT 5 in vodil skupino. 31.12. 1988 je bil predčasno upokojen. GRAČNER Janez, rojen 7. 1. 1934, stanujoč na Tičnico 16, Šentjur. V naši DO se je zaposlil leta 1958. Sprva je delal na ekspeditu, od 1960. leta dalje pa v TOZD Valjarna I. V tej TOZD je opravljal dela in naloge adjusterja, zabijača, škarjevca in najzahtevnejše adjus-tiranje ob samokontroli. 31. 12. 1988 je bil redno upokojen. TOJNKO Alojz, rojen 12. 6. 1934, stanujoč Vinski vrh 22, Gorica pri Slivnici. V železarni se je zaposlil leta 1956. Vso delovno dobo je delal v TOZD Livarna II kot čistilec litine, brusilec odlitkov s stabil. in roč. brusilnim strojem ter opravljal zahtevno čiščenje ulitkov. 31. 12. 1988 je bil redno upokojen. KLINAR Franc, rojen 10. 9. 1937, stanujoč Prožinska vas 89, Štore. V naši DO se je zaposlil leta 1962 kot izpraznilec v TOZD Livarna II. V tej TOZD je opravljal še dela in naloge jedrarja, čistilca ter priprav, vlož. in upravljalca žarilne peči. 31. 12. 1988 je bil redno upokojen. SINKAR Ivan, rojen 7. 3. 1937, stanujoč Bukovje 38, Gorica pri Slivnici. Skozi vso delovno dobo je delal v Železarni Štore, in to v TOZD Livarna I kot talilec, čistilec litine ter operativni vodja delovne skupine in čistilec ulitkov. 31. 12. 1988 je bil redno upokojen. REHAR Franc, rojen 12.10.1931, stanujoč Rogatec 97, Rogatec. V železarni se je zaposlil leta 1973 kot livar II v TOZD Livarna I. V tej TOZD je opravljal še dela jedrarja in izpraznjevalca valjev. 31.12. 1988 je bil predčasno upokojen. DOBERŠEK Ivan, rojen 6. 5. 1932, stanujoč Babna brda 17, Vinski Vrh. Skupne delovne dobe v Železarni Štore je imel preko 18 let. Do ustavitve proizvodnje TOZD Elektroplavž je opravljal dela kurjača sušilne peči, livarja ter odlivanje tekočega grodlja iz razliv. korita v kokile v tej TOZD. Nakar je bil prerazporejen v Livarno I na dela: odpravljanje površinskih napak z brušenjem in varjenjem. 31.12. 1988 je bil predčasno upokojen. SKALE Franc, rojen 14. 11. 1937, stanujoč Bukovje 36 a, Gorica pri Slivnici. V železarni se je zaposlil leta 1959. Delal je v TOZD Valjarna I kot vlačilec od proge do škar., avtogeni rezalec, opravljanje bolj zahtevnih valjarskih del. 31. 12. 1988 je bil redno upokojen. PANTNER Franc, rojen 7. 1. 1934, stanujoč Hrastje 32, Loka pri Žusmu. Tov. Pantner je bil skozi vso delovno dobo zaposlen v železarni, in to v TOZD Valjarna I na delih in nalogah škarjevca, adjus-terja-pultista in najzahtevnejše ad-justiranje ob samokontroli. 31. 12. 1988 je bil redno upokojen. KUMPERGER Jože, rojen 26. 2. 1934, stanujoč Podgaj 7 a, Ponikva. Skozi vso delovno dobo je delal v Železarni Štore in to v TOZD Va- ljarna I. V tej TOZD je opravljal dela in naloge adjusterja, avtogenega rezalca in operativno vodenje delovne skupine adjusterjev. 31. 12. 1988 je bil redno upokojen. GROS Ivan, rojen 2. 8. 1935, stanujoč Završe n. h., Grobelno. V železarni se je zaposlil leta 1958. Skozi vso delovno dobo je delal v TOZD Valjarna I na opravljanju zahtevnih valjarskih delih. 31. 12. 1988 je bil redno upokojen. GRAČNER Janko, rojen L 4. 1930, stanujoč Doro polje 20 d, Planina. V železarni se je zaposlil leta 1961 kot strugar v TOZD MO. V tej TOZD je opravljal še dela in naloge rezkalca specialista in obdelovanje obdelovancev do IT 6. 31.12; 1988 je bil predčasno upokojen. ZAPUŠEK Avgust, rojen 24. 8. 1933, stanujoč Završe 8, Dobje. V naši DO seje zaposlil leta 1961. Delal je v TOZD Jeklarna kot topilec, skupinovodja vlivališča, upravljanje in posluževanje elektropeči in dela jeklarja. 31.12. 1988 je bil predčasno upokojen. UŽMAH Vincenc, rojen 3. L 1935, stanujoč Gorica pri Slivnici 28, Gorica pri Slivnici. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1954. Po odsluženju vojaškega roka se je ponovno zaposlil v naši DO kot žerjavovodja v Livarni II. Ta dela je opravljal vse do upoko-jitve. 31. 12. 1988 je bil redno upokojen. MASTNAK Eedvard, rojen 28. 6. 1934, stanujoč Bukovje 4, Gorica pri Slivnici. Skozi vso delovno dobo je delal v železarni. Sprva je delal v Livarni II, od 1968. leta dalje pa v Jeklarni kot žerjavovodja. 31. 12. 1988 je bil redno upokojen. BRIN Janez, rojen 5. 2. 1935, stanujoč Kompole 123 c, Štore. V železarni Štore se je zaposlil leta 1957. Skozi vso delovno dobo je delal v TOZD Jeklarna na delih in nalogah brusilca, topilca ter sklad, ognjeodpornega in repromateria-la. Zahvala Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in tasta MIHAELA VEBRA se iskreno zahvaljujemo vsem delovnim tovarišem iz Mehanske obdelave, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje v bridkih trenutkih. Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede in pihalnemu orkestru »Štorski železarji« za zaigrane žalostinke. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči žena in hčerka z družino 31. 12. 1988 je bil redno upokojen. ARZENŠEK Ivan, rojen 14. 4. 1937, stajunoč Trno 18, Šentjur. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila od leta 1956 — 1957. Po odsluženju vojaškega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca naše DO. Delal je v TOZD Jeklarna na delih in nalogah jeklarja. 31. 12. 1988 je bil redno upokojen. TURNŠEK Ludvik, rojen 23. 8. 1935, stanujoč Zalog 1, Dramlje. V železarni se je zaposlil leta 1958. Delal je v TOZD Livarna II na opravljanju zahtevnih strojnolivar-skih del in posluževanje vibracijske mize. 31. 12. 1988 je bil redno upokojen. JOHAN Karl, rojen 28. 10. 1936, stanujoč Javorje 12, Gorica pri Slivnici. Leta 1958 si je pridobil lastnosti delavca naše DO. Delal je v TOZD Valjarna I na delih in nalogah adjusterja-pultista in operativno vodenje delovne skupine adjus-taže. 15. 12. 1988 je bil redno upokojen. POGELŠEK Anton, rojen 5. 5. 1937, stanujoč Platinovec 1 a, Grobelno. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1959. Delal je v TOZD Valjarna I na delih in nalogah adjusterja, avtogeno rezanje gredic in adjustiranje ob samokontroli. 31. 12. 1988 je bil redno upokojen. KOS Vladislav, rojen 8. 5. 1929, stanujoč Preloge 11, Šmarje. V naši DO se je zaposlil leta 1976. Skozi vso delovno dobo je delal v obratu strojnega vzdrževanja in opravljal zahtevna ključavničarska dela. 30. 5. 1988 je bil invalidsko upokojen. FERLEŽ Janko, rojen 27.4. 1928, stanujoč Grobelno 3, Grobelno. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1951. Skoraj vso delovno dobo v železarni je opravljal poslovodska dela v skladišču. 6. 5. 1988 je bil redno upokojen. Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža in ata LADISLAVA GROBOVŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, darovalcem v druge namene ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala govorniku Jožetu Knezu, Železarni Štore za darovana venca, Štorski godbi na pihala, pevcem ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala sosedom Jašeto-vim in Ocvirkovim za ustrežljivo pomoč. Žena Trezika in vsi njegovi SREČANJE ŠPORTNIKOV -REKREATIVCEV (Nadaljevanje s 6. strani) 6. Livarna 3 točki Košarka 7. MO 2 točki 1. DSSS 12 točk 2. Jeklar.-Transp. 10 točk Streljanje z MK puško 3. Vzdrževanje 6 točk 1. Dečman Vili 90 krogov 4. Jeklovlek 4 točke 2. Jazbinšek Silvo 86 krogov 5. KK 3 točke 3. Topič Mate 84 krogov Po seznanitvi rezultatov je prisotne pozdravil v imenu kolektivnega poslovodnega odbora mgr. Stane Gajser, kije poudaril pomen rekreativ-no-športne dejavnosti železarjev in zaželel še nadaljnjih uspehov in zadovoljstva ob tem v bodoče. Sledila je razdelitev priznanj ekipam in posameznikom ter družabno srečanje. Ana T.