Inseratl se sprejemajo in velj& tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ >i » n ® » 16 i, n n ii " 'i Pri večkratnem tiskanji so cena primerno «manjša. Rokopisi ■e ne vračajo, nefrankovaua pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trga b. št. 16. flf f|f fTllfVlfl \ l/P N HI MUH ¥ UiBMVf Iilllitii lisi ii slniistl umi. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 5 ,, — «a četrt leta . . 2 „ 60 ., V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr xh pol leta . . 4 j* 20 - „ za četrt leta . . 2 ^ 10 - ,', ; V Ljubljani na dom pojiiljiin velja 60 kr. več na leto, Vredništvo je na Stolnem^trg£,. hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Premišljevanje. Beatus, qui potest reruin cognoscere causas. če ogledujemo zadnje volitve in kar je okolo njih, prisiljeni smo misliti in po Virgili-jevem napotku prašati: „Kje je uzrok? odkod in zakaj to?" Zakaj so nam nove volitve vržene na vrat? Od kod je to, da so nemčurji pri teh volitvah ravnali tako nepostavno? Od kod to, da se nemčurji upajo zmagati pri volitvah, pri kterih so prejšnja leta dobivali po glavah? Od kod nemčurska predrznost in ošabnost? Če si hočemo odkrito odgovoriti, moramo reči: Vse to ima svoj uzrok in povod v našem — razporu. Ko se je triglava pošast razkola vzdignila med narodno stranko, in smo si narodnjaki ljuto bili v laseh za tele, kojega še ni bilo na svetu, prišel je nemčur in je odvlekel kravo s teletom vred; narodna zavest je šla — luč Slovenstvo, ki je do leta 1870 enako magnetu na se vleklo že na pol potujčena mesta, izgubilo je svojo moč; mesta so odpala v nem čursko žrelo, in na nje zdaj le slabo vpliva slovenstvo. In ta nesreča je hujša od tiste, ko še ni bilo narodne zavesti; zakaj, ko človek izpozna resnico in potlej odpade od nje, ne more se nič več lahko vrniti na pravi pot. Ljudje, ki so preteklo leto odpali od narodne stranke, bodo za slovenstvo veliko težje pri dobljeni vdrugič, kakor vprvič. — Ko je do leta 1870 narodna zavest veselo rastla po vseh konceh Slovenije, propada zdaj povsod: prej izvrstni narodnjaki, postali so zdaj izdajalci; prej narodna mesta so zdaj nemčurska sodrga. „Slovenec biti", ni več v modi. Vse to je vlada dobro vedela; in vse to so nemčurji opazovali z vriskajočim srcem, mencali so si roke in se tolažili, da je slovenstvo prevalilo zenit svoje slave in se zdaj že nagiba k zapadu in k — propadu. Širilo se jim je srce, rastel jim je greben, dobili so zaupanje v se, v svojo moč, hoteli so na novo poskusiti srečo, in zato smo dobili nove volitve. Duobus litigantibus tertius gaudet. Naša nesloga, oslabljenje narodne zavesti je uzrok, da smo dobili zadnje volitve. Iu od kod to, da so se nemčurji upali pri teh volitvah postavam tako v obraz biti? Tudi to ima svojo korenino v razporu našem. Nemčurji si sploh domišljujejo, da je nesloga narodne Slovence oslabila tako, da morejo ž njimi delati kakor svinja z mehom; da se jim nič več ni bati slovenskih moči, ki so boje izkrvavele v bratoboju; da se jim nič več ni bati narodnih protestov, ki po njih mislih zdaj ne segajo dalje, kakor oslovski glas; ob kratkem, domišljujejo si, da smo že popolnoma oslabeli in že z obema nogama v grobu in nam le še jeziček nekoliko miga; da toraj smejo brez bojazni črez Slovence stopiti na dnevni red, pri tem preskakovaje tudi §§. — O tem so se vendar nekoliko ogoljufali: glasovi o turški agitaciji, o čudni voiitvi (?) dohajajo v Ljubljano; in nemčurskemu kozlu se trese brada, kakor gobec lisici, ktero zalotijo med kurami. Te volitve so se slabo obnesle za narodno stranko. Prvi uzrok temu se nahaja v čudni nemčurski agitaciji, drugi pa v mlačnosti na rodne stranke. „SI. Nar." piše: „Pri tej voiitvi je duho-venstvo naše večjidel roke križem držalo in nič storilo o pravem času." — Od kod to? Duhovenstvo naše je bilo vedno prvo in neustrašeno na voliščih; ni se balo ne obrekovanja ne surove sile; gromelo je vedno: „Naprej zastava Slave!" A zdaj, ko je narodnjak narodnjaka, liberalec klerikalca iz same hudobije tolkel po ustih, zdaj je duhovenstvo čutilo udarce — prejemalo jih je od lastnega brata — polastila se ga je tužnost in skoro obupnost. Kaj čuda tedaj, da se je najizvrst-nejših duhovnov prijemala mlačnost do narodnih stvari, in da so pri teh volitvah nekteri duhovni držali roke križem! Ko bi bili pri tem volitvenem boju duhovni z liberalnimi Slovenci stali nepremakljivo v trdni falangi zoper nem-čurje in srečno pomandrali nemčursko druhal; kdo nam je porok, da „SI. Naroda" črez dva tedna ne bi pičila kaka muha, in on zopet ne obrne na duhovnike baterije robatega streliva in za njimi ne pošlje sodrge, surovše od ruskih Kirgizov in afriških Kafrov, ki naj bi jih škropila z gnojnico in s koli uganjala v kot, kamor se boje spodobi „črni gardi"?! Duhovski stan je narodnjašk, kakor bi moral biti vsak stan, kteremu bi bilo kaj vere in vesti; pa vendar narodno mišljenje duhovnikov ni nikjer zavarovano proti ognju, da ne bi moglo izgoreti, kakor je — postavim — izgorelo pri mnogih učiteljih in bi izgorelo tudi pri uradnikih, ko bi kedaj ti gospodje bili imeli narodno zavest. — S tem pa nikakor nečem zagovarjati mlačnosti in nemčurstva (?) pri duhovnih, temveč mislim: „čast komur čast," in to gotovo zasluži duhovski stan, ki je na slovenski pušči f^dlietek. Nevera ne oblažuje. (Konec.) Kaj mi je moglo biti ljubše, ko to zahte-vanje? Vesel sem pritrdil, da bom storil za-nj vse, kar je v moji moči. „Ostanite", pristavil sem, „pri svoji dobri volji, in ako je Bogu ljubo, spremenile se bodo vaše zadrege v mir, vaša žalost v srečo in veselje". „Tega tu doli nikoli ne pričakujem — k temu je že prepozno!" odvrnil je doktor. „Telesne moči so mi vničene; vesel bom moral biti, če bo ostal moj duh pripraven za delo, ktero bom zdaj pričel." „Ne stavite upanja v sebe", odgovoril sem jaz, ,,in v svojo lastno moč! Zaupajte na Boga — in dobili böte moč in pomoč od zgoraj". „Da, zaupati hočem; kajti čutim božjo usmiljenost", rekel je z ginjenim glasom in stisnil mi je roko, kakor dolgoleten prijatelj prijatelju. „Spoznati vam moram, da sem pri vsi svoji neveri okusil malo veselja in sreče; ona ostrupila mi je vse zemeljsko blagostanje; v trpljenji in nadlogah ni mi dala nikakoršnega tolažila in vzela mi je v mojih slabostih vsako podporo. Molite za-me — in kmalo me zopet obiščite!" S pozdravom sem se priporočil in občudovaje Gospodova pota pri zgubljenem sinu in božjo milost, molil sem vsaki dan za-nj; z menoj pa je molila vsa vrsta onih revčekov, ktere je bila rešila njegova dobrotljivost iz revščine in nadloge. Čudni nočni sprehod zdravnikov žugal je nevarne nasledke. Iluda mrzlica, ktero mu je bil nakopal, ni mu dala zavednosti tri tedne in bila je sklenjena s čudnimi domišljijami. Hudobni vzročitelj vse njegove nesreče bil mu je kakor pošast vedno pred očmi. Še zdaj se stresem spominjajoč se kletvine, ktero je izrekel bolnik proti umrlemu; kazal 11111 je vsa zasmehovanja, s kterimi mu je bil podkopal vero, vse umetnosti, s kterimi ga je odvračal od Boga, vse pregrehe, h kterim ga je zapeljeval; kazal mu je njegovo brezbožnost, kako mu je vničil srečo zemeljskega življenja, kako je pripravil ga ob vso vero in ob njegovo krepostno ženo. Divji smeh vrstil se je z jokanjem. Vil je nesrečnež svoje roke in skušal s straš- nim kričanjem odvrniti od sebe smrt. „Ne smem še umreti", vskliknil je večkrat, „moram se še poprej spraviti z Bogom!" In v resnici, on ni umrl. Bog se je skazal milostljivega onemu, kije bil sam usmiljen proti drugim; odšel je smrtni nevarnosti, a v nasledek onega prehlajenja, kterega si je bil naklonil tisto noč na pokopališču, lotil se ga je hud protin, tako da dalj časa ni smel iz hiše. S potrpežljivostjo prenašal je te bolečine in zahvalil se je Bogu, da ga je bil vsaj ohranil pri zdravi pameti. Premišljevanja in pogovori od Boga, branje svetega pisma in molitev bilo je od zdaj njegovo vedno opravilo; njegovo človekoljubno srce postalo je še bolj usmiljeno in radodarno. Srčno me je veselilo videti ga tako goreče vtopljenega v to sveto delo in božjo milost tako očividno delajočo nad njim. Vsaki dan rastla je luč njegovega uma in pokoj njegovega srca. Malo tednov pozneje bila mu je beseda Kristusova studenec in porok vse resnice; — neveren doktor postal je veren kristijan. Tu pa pričelo se je novo delo. Kakor sem namreč že omenil, rodil se je zdravnik od protestantovske rodovine. Kolikor se je oživljala pri njem sveta vera, toliko zbujevali so zelena oaza med drugimi stanovi, ki pustošijo narodno mišljenje. Duhovniki so pravi sinovi domovine, ki nehte narodnosti prodati za skledo leče. Ko drugi stanovi pod vladnimi porotnicami sede na stotakih, mora marsikteri duhoven pomanjkanje klepati, ker je skalotrden narodnjak in značaj, kakoršen ne raste pod vsakim hrastom. Pripuščam, da so nekteri duhovniki roke držali križem pri teh volitvah ; pa poglejmo, kako so se veli Mladoslovenci.*) Blagor si ga mu, kdor ve dogodkom uzroke: lahko si pomaga. Vemo, da je naš razpor kriv mnogo nesreč, da narodna zavest, narodni ponos propada in da nemčurstvo zopet vzdiguje glavo! — Vsi narodni živelji naj se zopet združijo vjedno telo, jedno dušo, jedno voljo: Vsi za enega, eden za vse! Kako bi se branil človek, pri kterem bi roka roko ščipala, trgala iu mesarila? od kod če dobiti tretjo roko, da se brani protivniku? ali se bode mar branil z nosom? Levica naj brani desnico, desnica naj varuje levico, in obe roki naj branite telo! Liberalec naj brani klerikalca, klerikalec naj brani liberalca, in oba dva naj branita slovenski jezik, slovensko vero in poštenje. Kvo vam prave odkritosrčne sloge! Taka sloga, in edino le taka sloga nas more izko pati iz blata, kamor smo zagazili, da ne moremo ne naprej ne nazaj. In taka sloga je mogoča, da liberalna stranka popolnoma ueha rovati zoper vero. Liberalni Slovenec! pomisli: Ali ni boljše, da slovenski narod še za naprej slovensko moli trojedinega Boga, nego da kedaj ponemčen in poliberaljen budalasto in hudobno kvasi: „Es giebt goar ka Gott"? — Skrbimo toraj za slovensko čast iu rast na podlagi verske omike? — Liberalizem ima strahovito moč pri pokončavanju; kar smo s trudom sozidali v desetih letih, požrl nam je v poldrugem letu; ko bi gospodaril še kakih deset let, strohnel in segnjil bi naš mali narod tako, da bi v zaslepljeni neumnosti imel le to željo: „Jej, pij iu igraj se! Narodnost naj pa vzame hudič!" — kakor tudi dan danes govori veliko liberalnih pokvek. Nemčurji so si obetali, da si zdaj iz nosov, ušes in prstov, koje smo si odgrizli in odtrgali *) Da nihče ne bode imel vzroka nevoljen biti in očitati nam, di ne želimo odkritosrčne sprave in miru, smo izpustili naslednji oddelek, kar nam meuda tudi g. dopisnik ne bo zameril. Vred. se tudi stari predsodki njegovi proti katoliški veri in cerkvi, s kterimi se navadno polnijo glave mladih gojencev nekatoliskih. Meni nikakor ni odšlo, kaj da se je godilo v njem; a to me ni prestrašilo. Doktor mi je zaupal vse odkritosrčno — jaz se nisem spuščal v prepir ž njim, niti sem dokazoval lažnjivost nekatoliških ver, ampak razložil sem mu čisti, nepokvarjeni nauk, kterega uči sv. katoliška cerkev nasproti onim nazorom, s kterimi obrekujejo pravo vero protestantje. In pri tem razjezil se je večkrat nad nepoštenostjo ljudi, ne sramujočih se previjati in kaziti besede in zlorabiti njihov pomen in izraz v zasramovanje in poniževanje Kristusove cerkve. Ko je bil spoznal nauke katoliške cerkve, našel je, ne da bi mu bil jaz dalje pomagal, kako krasno se vjemajo z izreki sv. pisma pa tudi z umom, kako izvirajo celo iz uma. Sveti obredi, s kterimi sv. cerkev prepleta vse življenje človeško in ga posvečuje, nehali so mu biti prazne oblike in dobičkarska goljufija duhovenstva, kakor jih je bil poprej imenoval; spoznal je, kako izvrstna učenica in skrbljiva mati da je sv. cerkev. Z vsakim dnevom bližal se je svetišču večne v mejusobnem boju, lahko postavijo veličastno stanje, kjer bi imeli vesel, ustavoveren dirindej, na čast in radost domačim in tujim Prusakom. Pa Bog daj, da bi se strahovito uračunili! Bog daj, da bi nam enako rakom na novo izrasle škarje, — ktere smo si odbili v mpjusobnem prepiru — in bi o prihodnjih volitvah zopet skup strigli nemčurske lise in jih «vetu predstavljali kot pustnice! Duh sloge naj šine v sinove vse matere Slovenije, da povsod nahajajo odziv in odjek Sundečičeve besede: H&jdmo, hajdmo bračo! Složno, složno samo, Našem milom rodu Nov život da damo. Kaulus. Politični pregled. V Ljubljani 27. januarija. Avstrijske dežele. \ ilrhtviiem zboru so 25. t. m. grof Hohenwart in tovariši kupčijskemu ministru stavili to-le interpelacijo o volitvah za kranjsko kupčijsko zbornico : „Interpelacija do Nj. eksc. gospoda ministra trgovstva. Pri volitvah, ki so se ravnokar vršile za trgovsko in obrtnijsko zbornico v Ljubljani, je bilo po poročilih iz Kranjskega — ne manj ko 103 protestov proti veljavnosti teh volitev podanih volilni komisiji deloma po posameznih volilcih, deloma po celih občinah. Ti protesti popisujejo dogodbe pri volitvah tako, da se podpisanim še ne zdi mogoče zdaj že o tem javno govoriti, ker bi to, česar se v teh protestih nekteri dolže, ako se skaže, da je res, na vsak način kazensko postopanje zahtevalo. Pri tem takem ze zdi podpisanim zavoljo javne nravnosti (morale) vsakako potrebno in ne-ogibljivo, da se po sodnijski preiskavi dokaže, ali so te tožbe pravične ali krivične, in da se proti tistim, ki bi bili pri tem v kterem koli obziru krivi spoznani, postopa po kazenski postavi. Podpisani stavijo toraj do Nj. ekscelence gospoda ministra trgovstva vprašanje: 1. So li Nj. ekscelenci tukaj omenjene resnične dogodbe že znane? 2. Je-li Nj. ekscelenco volja, morda po dogovoru z gospodom ministrom prava ves volilni akt s pritožbami in protesti vred, ki so resnice, Bog sam je vedno bolj in bolj vlekel ga k sebi. Bil je ravno praznik Marijinega vnebovzetja, ko sem ga obiskal in zapazil na njem nenavadno navdušenost. „Tudi jaz zvolil sem boljši del", rekel je odločno, „— hočem postati katoličan! Nadjam se, da me bo cerkev, po aposteljnovih besedah steber in temelj resnice, vzela za svojega sina. Sicer sem se v svojem življenji pregrešil mnogokrat proti njej, Gospod se me je usmilil — in njegova cerkev pač ne bo zavrgla spokornega grešnika, — kaj ne?" Kaj sem na to odgovoril, kaj sem čutil, je lahko razumljivo. Prepustil sem njegovi dobri volji, kdaj hoče svečano sprejet biti v naročje sv. matere cerkve. „Veseli me", odgovoril je zdravnik, „da se bo očitno zgodilo. Bojeval sem se proti Kristusu Gospodu, zasra-moval sem očitno njegovo nevesto sv. cerkev, zato naj tudi zve svet, da se me je usmilil Bog in da se odpovem svoji zmoti. Sicer pa prosim, določite le sami, kaj in kdaj mi je storiti!" Dan sv. Avguština praznoval se je v naši duhovniji ali fari prazniško. Cerkev bila je proti volitvam podani, za zdaj kompetentni sodniji izročiti v preiskavo? 3. Kaj misli Nj. ekscelenca včiniti glede kupčijske in obrtnijske zbornice v Ljubljani do tje, ko bo sodnijska preiskava končana?" Podpisanih je 42 poslancev, dr. Razlaga ni med njimi. Ravno ta dan je zbornica razpravljala prošnjo koroškega deželnega zbora za železnico med Trebi že m in P on tabo. G. Na-bergoj je stavil predlog, da se ta reč za zdaj iz dnevnega reda izbriše ter zbornici predloži ob enem, ko se bodo obravnavale še druge železnične črte. Vitezič je podpiral ta predlog, ki pa ni obveljal. Kellersperg je predlagal prošnjo deželnega zbora koroškega izročiti vladi. Coronin i je ta predlog podpiral, ravno tako tudi tržaški poslanec Teuschel, ki je rekel, da bode za kupčijo avstrijsko jako slabo, kadar bode izdelana železnica čez Št. Gothardsko goro. Tudi železnica skoz Pontebo bi bila le Laški na korist. Ker je bilo že pozno, so daljno razpravo o tej reči preložili. Gosposka zbornica je v seji 25. t. m. nekoliko prenaredila svoj opravilni red. V Oll'eiilieimovi pravdi sta bila v ponedeljek za priči zaslišana knez Leon Sa-pieha, predsednik upravnega odbora levov-sko-černoviške železnice, pa dr. Giskra. Knez Sapieha pravi, da je imel pri tej železnici edino le korist dežele gališke pred očmi in da mu je železnica prizadjala čez 80.000 gold. škode. — Dr. Giskra je pa trdil, da železnica je bila dobro izdelana. To so pripoznali cesar sami, ker so odlikovali Brasseya in pri železnici nastavljene vradnike. To je pripoznala tudi vlada, ker je družbi podelila dovoljenje, delati še daljni dve železnici, kar bi ne bila storila, če bi bila prvo slabo izdelala. To je pripoznal kupčijski minister dr. Banhans sam, s kterim se je o tej železnici zgovarjal. O 100.000 gold., ktere je Giskra prejel, trdi, da jih je prejel z dovoljenjem cesarjevim. Ker se je Giskra skliceval na dr. Banhausa, je vse radovedno, kaj bode on povedal. V ogerskem zboru se je danes pričela budgetna razprava. Deakovci so se 24. t. m. posvetovali o denarnih predlogih Ghy-czvjevih, ter so sklenili spustiti se tudi v posebno razpravo Od hrvaških poslancev za- prav kakor o zapovedanih praznikih napolnjena. Spreobrnjenje doktorjevo napolnilo je vse verne duše z veseljem; vsakdo hotel je videti in slišati slavnega moža, kako bo spoznal apo-stoljsko vero. — Ali veselje ni imelo dolgega trpeža; izvrstni spreobrnjenec zorel je po bridkih skušnjavah zemeljskega življenja za blaž-nost večne domovine. Gorečnost njegova v vsem dobrem rastla je vsak dan — a življenja solnce nagibalo se je proti zatonu. Necega mrzlega, mokrega dne v novembru prehladil se je, od necega bolnika domu se vrnivši, tako, da je zbolel; pa zdaj ni več okreval. Čutil je, da se mu že bliža smrt, pa ni se je bal, ampak želel si jo je. Njegova prva skrb bila je, da se dobro pripravi. Ko je bil svoje domače reči vredil in sostavil svojo poslednjo voljo, prosil me je, naj ga previdim s sv. zakramenti. Bil je dan sv. Andreja, ko sem se podal s presvetim rešnjim Telesom k njemu. Številna množica ljudstva spremljala me je do hiše in marsiktero oko bilo je mokro. Tačas, ko sem bil jaz pri njem, dajoč mu sv. zakramente, spremenila se je njegova hiša v pravi tempelj. Spodaj v veži molila je množica hvaležnih ljudi — zgoraj pa je postalo srce Bogu vda- grebški dopisnik „Politike" pričakuje, da bodo glasovali s tistimi, ki skušajo zmanjšati izdatke, ktere Madjari iz zgolj baharije delajo. Tudi naj si vzame eden 34 poslancev pogum ter naj interpelira o delitvi skupnega verskega in učnega zaklada, kakor se je zgodilo že v hrvaškem saboru. Itavno tisti dopisnik poroča, da Ogerska tirja od Hrvatov 99.000 gl. nazaj, ktere je bila posodila deželni kanceliji hrvaški. Med temi denarji je pa tudi tistih 90.000 gl., ktere je glasoviti llaucli potrosil za ma-djaronske agitacije, vohunstvo iu podkupovanje. Hrvaška bi tedaj morala še plačati za to, da jo je Rauch tako stiskal in zatiral! Vnauje države. Waiicosk.it narodna skupščina obravnava vstavne postave. Tudi Thiers misli pri tej priliki govoriti; pravijo, da bode govor silno dolg, pa novega stari klepetač boje ne bode povedal. (■arihaldi je bil pri svojem prihodu v Rimu sijajno sprejet. Kralj je poslal dve častni kompaniji na kolodvor, pa svojega ad-jutanta, da ga je v njegovem imenu pozdravil. ŠjianJski kralj Alfons je zastopnikom vnanjih vlad neki pismeno naznanil, da nikakor ne misli ukreniti na ultramontansko stran. Hovl £|iaiijski kralj Alfons — piše pruska „Kreuzztg." — nikakor ne leži na samih rožicah. V Madridu se Kantonalci močno gibljejo ter hodijo s 5 — 600 možmi po okolici glavnega mesta. Zarad tega so morali v Madridu zbrati 18 bataljonov centralne armade, da bi zabranili razširjenje oce stranke. Ker se je tako armada razdvojila, je Dorregaray s karlistično centralno armado tako daleč naprej prodrl, da ni samo Katalonije posedel, ampak si celo večidel Aragonske province začasno prisvojil. Alfonso XII. boje dobro ve, kaj je potrebno njegovi vladi in za blagor dežel. On si prizadeva popolnem prestrojiti armado, da bi mogel potem do dobrega pokončati Karliste; ako se mu posreči, da izpelje, kar namerava, potem sme pričakovati boljših dni za-se. — Karlisti so krizo vladine spremembe bolj ali manj že prestali, t. j. oddahnili so se od prvega strahu in njihova nova bojna priprava zoper bodoče napade je sedaj taka, da se bo boj pomnožil glede okrožja in srditosti. Don Karlosu vse vdano ljudstvo v Kataloniji je prostovoljno dalo za vojsko tri odstotke (pro- nega in od vere razsvitljenega spreobrnjenca prebivališče in oltar Odrešenikovo. Blagi mir, ki se je razodeval na njegovem obrazu in v vsaki njegovih besedi, bil je zaželjeni sad njegove vere in Gospodove pričnosti. Svoje bolečine prenašal je ponižno in potrpežljivo. Nazadnje zaprl mu je smrtni angelj trudne oči — umrl je smrti pravičnega. Pri njegovi smrtni postelji klečali so ter tiho molili jokajoči služabniki. Smrt njegova in pogreb ginil je vse mesto. Tisuče jih je šlo za pogrebom in objokovalo zgubo svojega dobrotnika. Zadnja volja bila je krona ljubezni in njegov grobni kamen priča njegove vere. Njegov grob obiskujejo mnogokrat — ne sicer njegovi lastni ostroci, ampak taki hvaležni ljudje, kterim celo po smrti ni nehal skazovati dobrot, ki še vedno blagoslavljajo blagega moža, kterega je pripeljala ljubezen skozi zmotnjave življenja k viru svitlobe in sreče. * ^ Iz spominov dušnega pastirja po „Der Pilgcrji" 1. 1874 poslovenil Fr. Kr. cente) prebivalcev; nakupilo je iz lastnih stroškov 2000 konj in mu jih ponudilo za vojsko. Pri taki darežljivosti se ne da, misliti, da bi se popolnem vdali in upor, na kterega bo naletela pri prvem napadu vladina armada, bo ves drugačen kakor poprej: pokazala se bo še bolj srditost kakor pri Abarzuzi in Abanto, pri Urieta in Iruna. Gotovo bo težko spraviti conje v Guipazco in Navaro, ker bo vlada se trudila, da jim jih vpleni. Mislijo jih peljati najprej na Francosko in potem na odmenjeni kraj. Iz Katalonije prihaja toliko mož, da jim manjka orožja; veliko je še neoboroženih." To poročilo je tem važnejše, ker je omenjeni list hud nasprotnik Karlistov. Volitve za kupčijsko zbornico. (Izvirni dopisi) tz Itravclj. 22. jan. Kakor v Šiško, tako se je tudi k nam pripeljal bivši župan vitez Ant. Gariboldi in rihtni hlapec Gregorec zarad volitve. Brzo je razposlal deklice po nektere rokodelce, jim priporočal nemčurske kandidate in jih mnogo preslepil. Čudno je, da je beračil glasove pri onih, koji komaj 2 do 4 gld. patenta plačujejo, onih pa, koji ga imajo za 9 ali 10 gld., se je ognil. Je li to nalašč storil? Bila je v naši soseski nekoliko dni prej volitev novega župana in še ta je „Šišenskemu vitezu" prav prišla. Prišedši v neko hišo vpraša: „Ste zadovoljni z novoizvoljenim županom?" In ko mu volilec pritrdi, pravi dalje: „Toraj podpišite to-le" in mu pomoli volilni list. O zvijača! Je to vitežko? Vjel je precej volilcev na limance, koji so se, ko so zvedili to reč, bolj na tanjko, nad njim jezili. Nekteri iz naše županije so pa nemčurske kandidate g. vitezu na ljubav volili. Kaj jim bo neki dal? Morebiti kozarec vina?! Ko bi prišlo zopet do volitev, bi šel „Šišenski vitez" z daljšim nosom od volilcev, nego so Dežmanove „proklete grablje". Le zato nas ljudje nemčurske stranke tako grdo goljufajo, ker se premalo bere ! Slovenski kmetje! berite zelo slov. časnike, ker le ti skr beza vaš blagor in zarad vas mnogo žrtvujejo! Zbirajte se vsaj ob uedeljah v kaki hiši in prebirajte slov. časnike, in nihče vas ne bode mogel potem prekaniti. Le resnica nas podučuje, laž in zvijača nas pa zapeljete dalječ od nj e. Ik Itadoljice, 17.jan. Glede volitev se pri nas ni drugače godilo ko drugod. Pride grof Gustav, pride g. Boštjan, izpusti nekaj lepih besedi, nevedni ljud verjame in pridobljena je njima slava nemškutarska, nam sramota slovenska. Nič se po eni strani ni čuditi, da se takim gospodom vse verjame, kajti govore tako ljubeznjivo, tako po domače — za tujstvo obeta, priporoča pa laži. „Morem se li grofu ustavljati!" O revna nespoznana duševna sužuost, ki sodi in ceni človeka, ker je „grof" — plemenitaž , česiravno še nam ni znano, da bi bil veliko posebno plemenitega in blazega storil. Gosp. Boštjan ima vino, ima pivo; k njemu hodijo visoki gospodje okrajni dostojanstveniki, on ima vpliv, speča marsikako reč, je izobražen (?), bere celo pri osmi nedeljski maši časnike ä la „Tagblatt" v cerkvi, toraj je vidno, da ne zgublja časa, da bi vreden postal biti vodja ljudstva. Kmetje pijo pri njem slabo vino, a drago plačujejo, in mu dajo vžitek, podperajo nezna-čajno zalego. Naj bo za naprej priporočen 'njega vrednemu spoštovanju. Ta dva moža imela sta največ opravka z volitvami. Služila sta njima slugi radolške in predterške srenje, govorila sta ta dva, „da imena in kar je treba, bodejo že grof napisali na liste". Ljudstvo spi polnočno spanje, ni na straži, nima orožja vednosti. „Kaj vem, kaj je hotel berič tirjaje podpis!" In ko je prevarjen, izpušča hude strasti, in greni sam sebi življenje. Nobenemu narodu ni potreba take splošne vednosti ko našemu. Malo številen je, ima pa mnogo sovražnikov, in le ako vsi dobro vemo, zakaj da gre, bo zmaga mogoča. Tako pa zdaj vedo le nekateri. Tem se ne ljubi okolo hoditi, tudi to ni brez zamude časa, in ne brez škode pri poklicu, ako se mora s politiko vkvarjati. Pa če se tudi kdo potrudi memo grede dajati pojasnila, pride pa druga zapeljiva beseda, obeti, in nevednež ne ve, komu bo verjel. Silna potreba bi bila tu pri nas osnovati, če tudi najprimitivnejše društvo za vzbujo ljudstva; naj bi bil vsaj enkrat začetek, da bi si zbrani dajali poduk in navdušenje hoditi po poti naše sreče. Časnike, kar jih nam dohaja, razširjajmo po mogočnosti da vsaj tu zajame kdo kako zrno, komur ni lastna moč, biti sam naročnik. Vse hvale vreden je v tem početju naš g. župnik. Budimo ljudstvo, da bode naše, ne pustimo ga v sužnosti, in srečen narod bomo. Kdor ne misli sam in se ne uči, temu se godi kakor slepemu konju na ujzdi. Izvirni dopisi. Iv. Itadoljice, 22. jan. V nedeljo bil je spomin sv. Antona; v nekterih podružnicah v tukajšni okolici praznoval se je z deseto mašo. To samo na sebi še ni nič čudnega A to je čudno, kako sta se pri tej priliki vedla dva radoljška gospoda, grof Gustav Thum in pa Boštjan Robič. Ta dva gospoda se mnogo pečata s politiko in razširjanjem nem-škutarskega življa pa s svobodo, ki pušča vsakemu le to, kar se mu uzeti ne more. Tudi pri zadnjih volitvah imela sta glavno nalogo. Volitve so minule, a ljudstvo je razdraženo nad nikdar ne zaslišano volilno svobodo. Gospodje tega nečejo vedeti, treba je toraj najti druzih vzrokov tej zmedi. „Duhovni so p o u z r o č i 1 i upo r," razlega se od ljubljanskih kolovodjev; poslati je treba tedaj vohunov po cerkvah, kjer imajo duhovni prvo besedo. Ko omenjena gospoda (prebrisani glavici) zvesta, da je sv. Antona dan tudi na Brezjah, znani božji poti, duhovno opravilo, iščeta človeka, razumnega kakor sta ona, da bi ga poslala na Brezje. G. Boštjan pozna moža, ki živi od drobtin padajočih z njegove mize, ki je pa glavni del svoje vednosti pridobil pri vozarjenji od lladoljice do Kranja in od Kranja do Radoljice na cesti. Tega moža sta poslala na Brezje, da bi poslušal in natanko si zapomnil, kaj bode duhovnik pridigoval. Kedaj je šel od doma ne vem, to pa vem, da pridigo je vso zamudil, ker je bila izredno pred mašo, in vse nakane omenjenih ljudi bile so brez vspeha. Mož sam pa ni bil na zgubi; nazaj grede bil je eden prvih v pricestni gostilni pri Mencingerju, in se tolažil s pijačo za prejšno zamudo. Mogoče, da je bil preveč potolažen, izpovedal se je vsega, kakor povedano, ter rekel, da je velikokrat za plačilo takih poslov pijan. Popraševal je tudi o zapopadku pridige , a smeh mu je bil odgovor. Dveh omenjenih gospodov ni sram tacega moža pošiljati za vohuna in podpirati njegovo početje, ko bi zlasti vi grof morali biti kaj moža! Nemškutarjem pa ju priporočam za zasluženo nagrado. IPodgrailom, 25. jan. (Požar). V petek se je po našem kraju klatil človek, ki je bil kakih 30 let star, sivo oblečen, rjavega obraza, in je ljudi sleparil ter nekake uhane ponujal. Rekel je, da je od sv. Trojice, govoril je pa bolj tako kakor okoli Ljubljane govore; znal je tudi nemški. Marsikdo je dejal: Tega človeka bi se jaz sam bal. Na večer je prišel v Koroško vas, kjer je hotel konec vasi prenočiti. Gospodar ga ni hotel imeti, ker se mu je tudi nevaren zdel. Ali odhajaje se mu je grozil, da bo tudi še on pri drugih prosil. V saboto na večer proti 9. uri začne Je-ničev pod goreti in ker so sosednje poslopja prav blizo skupaj, se ogenj na enkrat loti vseh poslopij Lukšičevih, ki je revež do vsega pogorel, tudi še tretjemu sosedu sta pod in kašča pogorela. To je sreča velika pri veliki nesreči, da je bilo čisto mirno in da so ljudje urno pritisnili ; drugač bi bila šla vsa velika vas. Kaj pravijo k temu gladeži hudodelnikov, ki jih po ječah toliko pasejo in milujejo? In ako bi tacega potepuha ljudje dobili in bi mu le las skrivili, bi imeli sitna pota; če pa tak cigan poštenega kmeta, ki se toliko trudi in žuli, da obilne davke poplača, v nezmerno nesrečo potisne in ga tudi vjamejo, kaj se mu zgodi, če le že tajiti zna! — Videant consules! H« Tlo/.irja« 25. januarija. Bivši tu kajšnji nadučitelj Prescheru je samo eno leto pri nas službo opravljal. Njemu ni bilo mogoče se pri nas vdomačiti, pa tudi mi se nismo mogli njega navaditi. In zakaj ne? Zato ker smo mi sami Slovenci, učitelj pa nernšku-tar. On je tudi eden tistih kruhoborcev, kteri imajo pregovor: „Von der Nationalität beisst man nichts herunter". (Kar je sam omenjeni učitelj večkrat rekel.) Dopisnik v „SI. Narodu" iz Mozirja 23 t. m. ga sicer hvali, da je priden učitelj itd.; kar mu tudi ne odrekamo. Pri javni skušnji lanskega leta se je pokazalo, da je res nekoliko besedi robate nemščine otrokom v glavo vbil, kar ga je gotovo dosti truda stalo, ker mozirski otroci imajo za omenjeni predmet čudno trde buče. Na njegovo mesto bo prišel gosp. Agresch, učitelj in občinski pisar braslovški. Ako smo Mozirčani že s Preschernom imeli nemškutarja, imeli bomo z Agreschem še večjega. Agreschu se na prvi pogled vidi, da je mož, ki se da okoli prsta oviti kakor kdo hoče, in ki bi bil bolji zakotni pisač, kakor pa narodni učitelj Na Ljubnem imajo tudi hrabrega nemškutarja za učitelja, kteri pa še nemškega pravilno pisati ne zna, akoravno precej velike očale nosi. V naši lepi dolini stoji slabo z narodnim šolstvom, vsi učitelji se obračajo na nemšku-tarsko stran; izvzeti smemo le vrla Goričana gg. Pirca in Lebana. Lansko leto na velikonočni ponedeljek so naši tržani po nasvetu dr. Vošnjaka ustanovili posojilnico, ktera je pa tudi tako hitro, kakor je bila ustanovljena, zopet zaspala. F. Š. Iz Toinu.ja, 22. jan. (Božji rop.) V noči med 21. in 22. januarjem so neznani tatje okradli farno cerkev v Tomaji. Ulomili so namreč železno okrižje pri cerkvenem oknu ter tako zlezli v cerkev. Pobrali so iz taber-nakeljna monštranco s presv. Rcšnj. Telesom in c i b o r i j z mnogimi sv. hosti-jami, ktere so, Bogu bodi potoženo, kakih 30 metrov od cerkve po tleh v blato raz-tresli. Z veliko častjo so jih gosp. duhovnik pobrali, le velike sv. hostije ni bilo. — Raz-rezali so tatje tudi pri stranskem altarji Matere Božje nje podobo misleči, da bodo dobili » Budcnske Salmove Palfti-jeve Clary-jeve St. Genois Wiudischgriitz-ove Waldstein-ove 100 50 40 g 40 40 40 40 20 40 Srebro in zlato. a. v. k. d. Id. a. v. Ces. cekini . Napoleonsd'or Srebro 164,— 109,— 53.50 25.50 33.— 27,— 26.50 26.50 20.50 164.50 109.50 54 — 25.50 33.50 28.-27.60 27.— 21.50 5.26— 5.27 — 8.93 8.92— 105.90 106 — B*odpisani si šteje v čast slavnemu občinstvu naznaniti, da je napravil v Ljubljani zalogo prelepih z oljnatimi barvami tiskanih podob cerkvenega in svetnega pomena. Podobe brez graje in napake v lesenih lepo pozlačenih okvirjih se prodajajo kolikor mogoče po nizki ceni. Ima podoba kako napako, ali če je bila na potu poškodovana, se vzame nazaj brez ugovora, ter se z drugo nadomesti, da se nam le v osmih dneh to naznani. Podobe so vsakoršne velikosti, tedaj pripravne za cerkev, za nizke in visoke sobe. Zato jih priporočamo tudi kakor prav prilične spominke, darila za godove itd. — Da si zamorejo tudi manj premožni podobe omisliti, ne tirjamo vsega plačila na enkrat, ampak smo zadovoljni z mesečno plačo v osmih obrokih. Zaloga podob je pri gosp. Ludoviku pl. Marclictti-ju, nasproti zvezdnega drevoreda v hiši banke „Slovenije". (67-9) Ferdinand Rudi.