Štev. 24. V Ljubljani, dne 17. jnnija 1909. Leto XXII. Živel dr. Šusteršič! »Domoljub« ne dela ose'bne politike; .vihteti kadilnice pred posameznimi osebami ne zna. Zaveda sc namreč, da jc odvisen uspeh v prvi vrsti od načel in da so posamezne osebe le toliko vredne, kolikor služijo načelom. Danes pa izjemno iz važnih razlogov posvečuje svoj uvodnik osebi, 'ki vodi S. L. S., možu, ki jc zadnji čas tako sijajno pokazal svojo veliko državniško spretnost: Dr. Ivan Šusteršič. • 'Koliko blata se je nametalo nanj, odkar jc pri prvem katoliškem shodu tako odkrito in odločno nastopil v boju proti liberalstvu za čista katoliška načela. Vse so poskušali nasprotniki proti njemu, vse so mu rekli, ni je takorekoč reči, ki jc ne bi rekli proti njemu. Sumničili so njegovo prepričanje, njegov značaj, njegovo poštenje. Z izdajavcem so ga psovaii; vendar stoji zdaj tudi vpričo svojih nasprotnikov velik, kakor še noben politik na našem jugu. Cist, spoštovan od vseh, ki ga poznajo, ljubljen od ogromne večine našega .ljudstva. Mi, ki 'ga imamo v svoji ■Sredi, smo ponosni nanj in se veselimo, da je tako kmalu prisilil vse nasprotnike do priznanja, do občudovanja. Morda ne bo kmalu tako važne dobe ■za naš narod, kakor je sedanja. V svoji •zapuščenosti vstaja Slovenec in ž njim tudi Hrvat na jugu naše države. V prvi Vrsti, na čelu vsem pa mu seka pot skozi goščave zaničevanja in neštevilnih predsodkov: Dr. Šusteršič. Kaj je bil slovenski kmet pred njim in njegovim delom? Liberalni škric se je norčeval iz njega, naj je že govoril v nemškem, laškem ali tudi v slovenskem jeziku. Za tega zapuščenega kmeta, za ivse zatirano delavsko ljudstvo 'se je postavil naš voditelj in mu priboril prvo vodilno mesto med narodom. Ustavljali so Se temu narodni nasprotniki, nagajala je vlada, metali so mu na tej poti polena pod noge domači liberalci. On je pa šel mirno in odločno naprej; prvi služabnik svojega ljubljenega ljudstva, prvi delavec v stranki, ki jo je ustanovil in ki jo vodi. Zato mu je pa to ljudstvo tudi hvaležno, zato ga tudi spoštuje in ga ljubi. ^ Kaj jc pomenjal južni Slovan v naši državi? Od ministra do briča je vse preziralo slovanski rod na avstrijskem jugu; samemu na sebi niso pripisovali nobenega pomena. Državi je bil dober le zato, ker je dajal dobre vojake in odrajtoval pošteno davke, njegove zastopnike so pa šteli samo za privesek drugim velikim strankam: konservativcem in Cehom, in jim niso pripisovali nobene veljave. S krepko roko je udaril vmes dr. Šusteršič in spravil na površje jugoslovansko vprašanje.. Kakor na en mah je vsa avstrijska javnost spoznala, da stoji v ospredju vseh vprašanj, ki se tičejo naše države, jugoslovanska reč; zavedla se je Vlada, zavedle so se stranke v državnem zboru, da Jugoslovani nečejo več biti narod druge vrste, marveč da hočejo tudi oni zase svobodo in kruha. Najrajši so očitali dr. Šusteršiču, da razdira in ruši edinost med brati. Danes mora vsakdo priznati, da je ravno on največ pripomogel k pravi delavni edinosti; združil je vse slovanske stranke razun Poljakov v eno močne* zvezo in s tem dokazal, da se proti Slovanom v Avstriji ne more vladati. Svojemu ljudstvu je pa prižgal v »jugoslovanski državi«, ki ima ob-seči vse Slovence in Hrvate, kar jih je pod našim cesarjem, novo 1'uč, za katero gremo vsi navdušeni in upapolni, dokler ne dosežemo svobodne skupne domovine. Velik je talent dr. Šusteršičev, klanjajo ,se mu prijatelji in nasprotniki, velika je njegova delavnost in pridnost; svoje težke dolžnosti splonjuje marljivo kot mravlja; silen je njegov govorniški dar, z močjo svojih govorov navdušuje prija- telje, pretresa sovražnike. Več kot pa vse to je pa njegov čist, neomadeževan značaj; iz globoke vernosti, iz nezlomljivega katoliškega prepričanja zajemlje svojo moč, črpa svojo doslednost; samostojen je, samorastel kakor hrast na gori; neupogljiv v viharju in v solnčnih dneh; tic-nepremagljiv po hvali in po napaki; kamor ga kliče njegova vest, tje gre, in sicer ves. polovičarskega ni nič na njem. Zato pa more v njegovih vrstah obstati Je tak, kdor je sam mož in značaj. S. L. S. hodi zmagonosno svojo pot; dr. Šusteršič dela zanjo, živi zanjo, zna tudi trpeti zanjo; po programu naše stranke išče napredka in sreče za naše ljudstvo; kot njen načelnik dela neumorno bolj kot vsak drug; v tem delu tiči čarobna moč njegovega vodstva. Zato se pa tudi stranka naslanja nanj,. Vsi njeni člani smo prepričani, da ne moremo dobiti razumnejšega, previdnejšega, nesebičnejšega voditelja, kakor ga imamo v dr. Ivan Šusteršiču. SjSB, mit m sodKi okraj Krško ¥ V nedeljo, dne 6. junija so se zbrali kmetje krškega okraja v ogromnem številu v Leskovcu, da si ustanove svojo samostojno politično organizacijo po programu S. L. S. — Organizacija naj bi imela svoje duševno središče v novem društvu » K m e č k i z v e z i «. Ob treh popoludne je o tvoril shod veleč. g. dekan Schweiger, pozdravil vse navzoče, posebno gg. državnega poslanca dr. Hočevarja in deželnega poslanca župnika Hladnika. Najprvo dobi besedo dr. Rožič, ki poljudno razlaga pomen nove politične organizacije za krški okraj, razloži pravila nove li »Kmečke zveze«, poudarja potrebo in korist organizacije za kmečki stan v današnjih kapitalističnih časih. Za dr. Kož i čem je govoril državni poslanec dr. Hočevar o državnem zboru. Razložil je poljudno, zakaj so Jugoslovani v opoziciji proti vladi, kako neustrašeno branijo pravicc in premoženje bosanskih kmetov — naših sobratov nasproti pohlepnim mažarskim judom. Slovenski poslanci, zlasti dr. Šusteršič in dr. Krek sta pokazala, da jima je res na srcu blagostanje kmečkega stanu vseh Jugoslovanov. O. poslanec je dalje pojasnil razne vojaške zadeve, potem je govoril o novih davčnih predlogah in konečno zagotovil posluša vce, da bo S. L. S. in »Slovenski klub« vedno neustrašeno branil koristi vseh Jugoslovanov. Živahno odobravanje je sledilo besedam g. državnega poslanca dr. Hočevarja. Nato je govoril deželni poslanec župnik Hladnik o delovanju deželnega zbora v zadnjem zasedanju. Razložil je poljudno namen in pomen ter korist ustanovitve nove deželne banke, potem deželne zavarovalnice. Dalje je govoril o spremembi lovske postave, o reformi ob-iinskega volivnega reda, o cestnem zastopa in raznih gospodarskih zadrugah. Priporočal je tudi ustanovitev vinske zadruge za krški okraj. Zborovaloi so z velikim zadovoljstvom in živahnim odobravanjem vzeli na znanje poročilo gosp. župnika Hiadnika. Nato se je prešlo k volitvi odbora' »K. Z.« Načelnikom je bil enoglasno izvoljen bivši deželni poslanec gospod dekan Schweiger. Istotako enoglasno ostali odborniki: Prvi namestnik: Andrej Pire, posestnik na Ravnah št. 1; drugi namestnik: župan Weis iz Bučke; tajnik: kaplan Ivan Opeka; njegov namestnik: Josip Račečič iz Cerkclj; blagajnik: Pr. Starec, Lesko-vcc; namestnik: župan Fr. Šiško iz Rake; odborniki: Martin Avguštin Oolek, dr. Iv. Hočevar, državni poslanec. Krško, Miško Horvat, župnik, Studenec; pregledovaka računov: Anton Pracek, Gorenja vas in Alojzij Arh, Leskovcc. Po izvolitvi odbora ic predsednik shoda, g. dekan stavil sledeče resolucije: 1. Navzoči zborovaci prosimo poslance, državne in deželne, naj delajo na to, da se pivo primerno obdači. Potem smemo upati, da bode vinska kupčija bolja, kakor je sedaj. 2. Navzoči zborovavci ■ prosimo državne in deželne poslance, da pospešijo ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. 3. Zbrani zborovavci se obračajo do poslancev S. L. S. z nujno prošnjo, da v prvi vrsti delajo na to, da se prepove uvoz tujih vin, to je vin iz drugih dežel na Kranjsko. Ako pa tega ni mogoče doseči, naj se pa vsaj davek na tuja vina poveča, tako da bo primoran vsak gostilničar domača vina točiti. Obenem se poslanci prosijo, da strogo pazijo, da se novi vinski zakon natančno izpolnuje. 4. Navzoči zborovavci izrekamo vse zaupanje našima gg. poslancema dr. Hočevarju in župniku Hladniku, (izrekamo vse zaupanje vodstvu S. L. S., zlasti njenemu načelniku dr. Susteršiču. 21 Vse štiri resolucije so bile z velikem navdušenjem enoglasno sprejete z žJvijo-klici. Političen pregled. DRŽAVNI ZBOR. Veliki boj. Vtfliki boj. ki se je izvojeval pretekli teden v naši državni zbornici, bo ostal z debelimi črkami zapisan v zgodovini, ki bo pričala, da so slovenski poslanci vedno bili pripravljeni, kadar je klicala dolžnost. Govor dr. Šusteršiča in dr. Kreka, o katerem smo že poročali, spada med na-j-šal naš parlament. Naši poslanci so sto>-ša'l naš parlament. Naši poslanci so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da se znamenita razprava o madžarski banki v Bosni ugodno konča za bosanskega kmeta, in če so podlegli, zadeva krivda vlado, ki je z vso silo pritisnila, da zbije majhno večino zase. Česar še ni kmalu doživela ustavna zbornica, to se je zgodilo pri nas. Ko bi se imelo glasovati o predlogu dr. Šusteršiča, tedaj so vladne stranke — kakor smo že pisali — preprečile glasovali'e z obstrukcijo; nemške stranke so videle, da so v manjšini, in so začele razgrajati in vpiti, da je moral predsednik sejo zaključiti. Odločilno glasovanje jc bi'lo preloženo na dan 8. junija. Brzojav je klical vse poslance na Dunaj, vladne stranke in manjšina so nujno pozvale svoje člane, naj se seje gotovo udeleže. Prišli so mnogi poslanci, ki jih je sicer malokdaj videti na Dunam, prišel je celo dalmatinski poslanec Bulič, ki še nikoli ni stopil v zbornico, ker so njegovi politični nasprotniki vložili pritožbo zoper njegovo izvolitev. Zbornica je bila skoro do zadnjega mesta zasedena, doma so ostali le tisti poslanci, ki jim bolezen ni dala iz postelje. Ravnotako je vsa javnost napeto pričakovala, kako se konča glasovanje. Nemir se ni polotil le časnikov in časnikarjev, temveč vsega občinstva, ki je zasedlo galerije državnega zbora do zadnjega kotička. Vse je čutilo in vedelo: ne bije se boj le za madžarsko banko, temveč gre sedaj tudi vladi za življenje in smrt! Pozno v noč. do zgodnjega jutra so se posvetovali naši poslanci s Poljaki, da bi jih pridobili za svoj predlog. Pa zastonj! Poljaki so že bili prodali svoje glasove ministrskemu predsedniku Binertu in sedaj niso mogli več te kupčije razdreti. Tako se je začela velevažna seja od dne 8. junija. Za predlog je še enkrat govorili kot glavni govornik vodja socialnih demokratov dr. Adler, proti predlogu načelnik Poljakov dr. Glombinski. Dr. Glom-binski je dopovedoval, kako ljubi in spoštuje bosansko ljudstvo, kako mu želi svobode in samostojnosti, a je obenem govoril proti predlogu, ki hoče rešiti to ubogo ljudstvo iz madžarske sužnosti. Obregnil se je v svojem govoru tudi ob dr. Kreka, češ, da uči sovraštvo do Poljakov. S tem je hotel zabrisati globoki vtis ki ga -je napravi1! govor dr. Kreka na zbor- nico, toda dosegel je ravno nasprotno. Ko je namreč začel govoriti o dr. Kreku, je gromovito završalo in zašumelo v zbor-niči: »Živšo dr. Krek!« — Ko je še dr Adler izprašal vladnim strankam kosmato vest, je dobil dr. Šusteršič sklepno besedo. Se nikdar ni govoril dr. Šusteršič s tolikim uspehom, kakor to pot. Zbornica mu je viharno ploskala, ko je odgovarjal Glombinskemu. Tudi vlado je izvrstno zavrnil, ki je najvažnejšo avstrijsko deželo, Dalmacijo, dolgo vrsto let prezirala iu j« pustila v najstrašnejši gospodarski bedi, in ii sedaj, ko Dalmatinci glasujejo za dr! Šusteršičev predlog, očita nehvaležnost ter ji žuga, da ji odtegne beraško podporo, ki jo ji je zadnji čas podelila. Pravo nevihto odobravanja je izzval ta zadnji odstavek dr. Šusteršičevega govora; načelnik S. L. S. je z vso silo, ki jo da zavest, da se bori za pravico, in dobro vedoč, da govori v .zgodovinsko važnem trenotku, zaklical .zbornici: Mi Jugoslovani dobro vemo, kaj hočemo. Sramota je za vlado, ko očita Dalmatincem nehvaležnost. Sto let ste zanemarjali Dalmacijo. Sedaj pa, ko storite nekaj svoje dolžnosti, pa očitate dalmatinskim poslancem, nehvaležnost, ker ne glasujejo za oderuštvo v Bosni. Ne, prazne so vaše vabe. Preganjajte nas, bijte nas! Videli bomo, kdo bode dalje vzdržal: Ali vi ali naš jugoslovanski narod! Glasovanje. Govori so sc končali, odločiti so imeli glasovi. Poslanci so po imenih glasovali za predlog in proti njemu. Proti predlogu so glasovali Nemci, bukovinski Rusinj, Rumuni, Italijani in Poljaki razen Poljske .Ljudske Stranke, ki se je glasovanju odtegnila. Za predlog »Slovanska Jedno« ta«, gališki Rusini, socialni demokratje, Zmagale so vladne stranke, ki so dobile 241 glasov, medtem ko je bilo oddanih za dr. Šusteršičev predlog 237 glasov. Vlada je imela torej cele štiri glasove večine, pa glasovalo je tudi pet ministrov in celo zbornični predsednik jc oddal svoj glas proti predlogu. Torej je zmaga jako klavrna; kljub temu jo je hotela vladna »večina« proslaviti z vpitjem in ploskanjem, ki so ga pa zadušili ogorčeni klici slovanskih poslancev. Slovanski, zlasti češki poslanci so se najbolj razburili, ko je glasoval češki minister Žaček z vlado. Češke stranke so naročile ministra, naj se vzdrži glasovanja, toda on je odgovoril, da se naročilu ne ukloni, ker je baje prišlo prepozno in ker kot minister mora gla-i sovati proti predlogu dr. Šusteršiča. Zalo i so Čehi burno demonstrirali proti njemu, j ko je oddal svoj glas za vlado; Žaček je takoj po glasovanju stopil k ministrskemu predsedniku z izjavo, da se odpoveduje ministrstvu. Kdo |e zmagal? Res je sicer, da je »Slovanska Jedno ta« podlegla pri glasovanju, a vlada, ki je dobila v tej bitki toliko batin, bo gotovo skušala popraviti, kar je zgrešila v zadevi bosanske agrarne banke. Parlamentarna zgodovina bo pričala, da so Slovenci bili takrat, ko se je šlo za osvObojenje bo sanskega kmeta, na braniku in da so voditelji Slovencev kot levi se bili s tistimi.. i jfci nameravajo Bosno vreči v žrelo ži dovsko-mažarskih izsesevalcev. Poslanci S. L. S. so storili svojo dolžnost v odlični imeri. V prvi vrsti je nji-Jiovo delo, da se je ustvarila »Slovanska Jednota«, njihova zasluga je. da se je iz avstrijske zbornice razlegel 'ta'ko krepak glas za osvoboditev 'bosanskega kmeta. Njihovi sijajni govori delajo čast njim sa jnitn in nič manj zavednim volivcem S. L. S., ki so znali voliti za poslance može. In če so jih vladne stranke preglasovalle s pomočjo ministrskih škricev — nič ne de! Vlada, ki ima tako velik del zbornice proti sebi, ne bo več dolgo, zlasti ker sama nima več zanesljive večine. Dne 8. junija je zmagala, pa je morala zbobnati vse .svo/je poslance, celo ministri so morali glasovati proti 'predlogu, da rešijo Biner-,ta in sebe; kakor hitro pa je bila bitka .odločena, se je slavna vladna večina porazgubila in takoj se je zopet pokazalo, da vlada ni več gospodar zbornice. Binert .bo torej moral prej ali slej iti, kaiti še tisti nezanesljivi zavezniki ga že zapuščajo. Jako se bo ti. pr. gotovo 'kaj izpremenilo med Poljaki. Poljska stranka v državnem zboru, ki jc tako dolgo vrsto let hlapčevala vsaki vlada tudi takrat, kadar je zatirala ostale slovanske stranke, se krha. Poljska Ljudska Stranka neče več pomagati vleči okorni voz Binertove vlade in zahteva, naj Poljaki delujejo v zbornici skupaj z •ostalimi Slovani in naj ne podpirajo več nemških vlad. kot so delali vedno doslej. .V nedeljo, dne 13. junija, je Poljska Ljudska Stranka priredila po vseh galiških .občinah shode, ki so zahtevali, naj poljski poslanci nastopajo skupaj z ostalimi Slovani. — Binertu se maje tore-j najmočnejša opora, ki jo je imel dosedaj. Pri zadrtem glasovanju so Poljaki povečini še potegnili z njim, toda Polljska Ljudska Stranka se je že odtegnila glasovanju. Ce se položaj spremeni v toliko, da ta .stranka stopi v »Slovansko Jednoto« — kar se utegne zgoditi — tedaj nima Binert .nobene večine več. A to ni njegova edina .boiečina,. Tudi Italijani se bodo spuntali. Ker je Binert tako krvavo 'potreboval pri zadnji razpravi vsak glas, je obljubil Italijanom, da hoče vlada ustanoviti laško vseučilišče v Trstu. Italijani so bili 's tem pridobljeni za vlado in so oddali svoje glasove, kakor je ona želela. Toda naši poslanci zatrjujejo, da je to zgolj hinavščina, ker vlada ne misli ustanoviti laškega vseučilišča v Trstu; temu bi se upirale tudi nemške stranke, pa četudi bi se te Vdale, bi jugoslovanski ptfslandi preprečili tak sklep 'in naj stane, kar hoče. Italijani so se torej dali vjeti na lepo besedo. Toda prej ali slej bodo spoznali, da jim vlada ne namerja dati vseučilišča ne na Dunaju, ne v Trstu, in tedaj ji bodo odpovedali pokorščino. Voz gre naprej. 'Nu-jni predlog dr. Šusteršiča je malo zavrl naš vladni voz — ni veliko manjkalo, pa bi bil popolnoma obtičal. Sedaj se pa pomika počasi in okorno z>opet naprej. Na vrsti je najprej denarni načrt finančnega ministra Bilinskega, ki sel. ,. »Naj bo! Kmalu bo ta otrok Belialov ,V naših pesteh! Halo, za menoj, kar vas je ostalo zvestih Izraelu! Ti ostaneš tukaj in nam pomigneš, kadar se bo njegova tolpa približala grobu kraljice Helene! Tam se spopademo s temi prite-penci, in če dobim njih poveljnika v svoje pesti, bo cesar rad zamenjal svojega sina za našo prostost! Deset zlatih talentov .tistemu, kdor vjame Tita živega in ga pripelje v mesto!« , Bil je resnično Tit. Drzni poveljnik si je bil odbral četico konjenikov in se na čelu cele vojske bližal nesrečnemu mestu; njegove legije, ,obilna prtljaga in velikanski oblegavm strou so se zelo počasi poimkali za njim, ker so jih ovirala slaba in zanemarjena pota. Samo stotnija krščanskih kaznjencev, katero je njen poveljnik Biloz Va-fer spotoma izmučil skoro do smrti, ter kopači in tesarji so 111111 sledili neposredno za petami. Ko je Tit prijahal s svojim spremstvom vrh Stražne gore, se je nenadoma .ustavil in pričel z velikim začudenjem Ogledovati jeruzalemsko mesto in njegovo svetišče. Ko je zagledal mrzli Rimljan orjaško zidovje, ki je obdajalo na tej strani .Jeruzalem s trojnim pasom, dolgo vrsto močnih in ponosnih stolpov, na zahodu temni kraljevi grad, na vzhodu veličastno hišo božjo, katero je ravnokar pozlatila večerna zarja, tako da so se kopale njene marmorne stene in kovinaste strehe ,v morju nedopovednega bleska in sijaja, tedaj je vzkliknil začuden proti svojemu spremljevalcu Flaviju Jožefu, rekoč: »Vide! sem Akropolo v Atenah in zrl krasoto cesarskega mesta ob Tiberi, ali da je tvoje rojstno mesto tako veliko in mogočno, si nisem mogel misliti. Templja mi niti pokazati ni treba, tako veličastno kraljuje mestu, in je bolj podoben utrjenemu gradu vrh gore, kakor liiši božji. In ona trdnjava, ki nam preti s svojimi orjaškimi ogelninii stolpi, je najbrž Antonija, o kateri sem čul toliko govoriti?« »Ni te varalo oko, milostni vladar!« odgovori laskavi Flavij Jožef. »To je grad, sila utrjen, skoro nepremagljiv, katerega se ne boš izlalika polastil. Kdor gospoduje v Antoniji, gospoduje tudi v .templju, gospodar templja pa je gospodar celega mesta.« »Dobro. Antonija bo moja,« odgovori Tit odločno. »Ali najprej moramo porušiti sprednje obzidje! Povej nam, koliko jma v premeru?« »Debelost obzidja meri deset komolcev, njegova viisočina pa petindvajset komolcev. Dal ga je postaviti Agripa, oče sedanjega kralja, in ga sezidal iz samega rezanega kamenja, katerega nc omajajo niti najjačji železni drogovi in najsilnejši stenolomi. Vrhu tega čuva to obzidje devetdeset nepremagljivih stolpov, kjer so najljuteiši sovražni naskoki zaman. Prav tako je utrjen srednji del mesta, na čigar obzidju kljubuje štirinajst, in staro mesto, katero brani šestdeset stolpov. Vse pa prekaša Goliatov stolp, ki varuje zapadni ,del Agripovega obzidja in kateremu ne ,bo lahko izrabljati silnega temelja. Tudi pni-le trije stolpi, katere vidiš na kraljevem gradu in ki se imenujejo Hipik, Fa-.zael in Mariamne, niso slabi čuvaji jeruzalemskega mesta. Najtežje se bo približati staremu delu mesta, katero obdajajo kroginkrog globoki prepadi, in taun bodo ,brezuspešne vse vojne zvijače. Vidiš, da .se mi ni treba sramovati svojega rojstnega mesta, čigar obseg ne meri nič manj kot triintrideset tečajev.« •»Kaj zato, če je to vražje gnezdo na treh straneh nedostopno in nepremagljivo, da je Te četrta stran svobodna! « odgovori Tit hladnokrvno. »Rekel si, da je najbližje obzidje sezidano samo iz čistega, rezanega kamenja?« »Vendar ne povsod,« odgovori Jožef. »Zapadni pas obzidja, ki se vije od stolpov gospa do Goliatovega stolpa, jc iz. .vršil Agripa zelo naglo in površno, ker se je bal cesarja Klavdija. Če bi bil šc ta del .tako trden, kakor ostalo obzidje, bi ti vsi oblegavni stroji nič ne koristili in bi nio. vral sramotiro oditi.« »Dobro. Naskočili bomo torej ta oddelek zidu — če mi tvoji vojaki ne bodo prostovoljno odprli mestnih vrat. Sicer si ,mi pa vedno trdil, da so se meščani že zdavnaj naveličali strahovlade strankar-jev in koprne po miru in osvobojenju. — .Ravno prav, da prihaja semkaj pogumni .stotnik Biloz Vafer, ki zna tako izvrstno Vladati svojo stoitnijo! Vsa čast hi priznanje, krepko si ubiral pot s svojimi junaki! Ali si pustil legije daleč za seboj?« »Najbližja kohorta dvanajste legije dospe čez kake pol ure semkaj, svetli cesar!« odgovori stotnik. »Tako daleč? Toda nečem jih grajati; vleči morajo s seboj vse priprave .za obleganje in sem jim naročil, naj potujejo v strnjenih vrstah in oddelkih. Ukazi .svejini ljudem, naj se postavijo predme lepo v vrsto — tako! Kako so zaprašeni .in potni — kar sapa jim pojema! Dovoli jim nekaj trenotkov oddiMjeja, da se i/pihajo, preden jih uženeš na delo! Potem w .naglo ogradite na tem kraju prostor, kjer bo stalo taborišče za tri legije, izkopajte .krog njega jarke in napravite nasipe! Jn-kaj-le bo stal glavni vhod!« »Tvoj pokorni sluga, cesar! Toda če-,mu počitka tem mevžastim kristjanom?, Le urno na delo, strahopetci! Še cn pogled, Lucij Flav. pa ti jih našteje liktor petdeset čez pleča! Na delo, pravim!« Lucij je prenašal gorje in bedo, s katero je obkladal sirovi stotnik svojo krščansko stotnijo, z mirno potrpežljivostjo in brez godrnjanja, ali kadar je videl brezsrčnega častnika iz same hudobije trpinčiti vojake, mu je vselej vzkipela kri, in to ogorčenje je tudi danes izdal s svojim temnim pogledom. Zato upre zaupno iii proseče oči v svojega nekdanjega sošolca Tita. ko jaha mimo vrste kaznjencev. In Tit dobro čuti, kaj pomeni proseče oko tribuna Lucija; ali vkljub temu nima zanj druge tolažbe, kakor da prezirljivo skomizgne z rameni in odide svojo pot. .Ošabna rimska duša bi se čutila razžaljeno in ponižano, če bi ogovori a človeka ki si je izbral namesto smrti življenje za-.uičevanega sužnja. Aledtem ko so kaznjenci sukali lopate ,in motike, jc obrnil poveljnik svojega ko-,nja proti mestu in naznanil svojim spremljevalcem, da si hoče od blizu in natančneje ogledati oni del Agripovega obzidja, kjer se bo vršil prvi sovražni napad. Tiulj Flavija Jožefa pozove, naj ga spremi proti mestu. »Pri Bogu mojih očetov — rotim ic ,pri Jupitru, sem hotel reči, ne igraj se tako predrzno s svojimi dragocenim življe- jijem in ga ne postavljaj tako lahkomiselno v smrtno nevarnost!« vzklikne judovski odpadnik s prestrašenim glasom. »Ce ,te opazrjo sovražniki raz obzidje, te bo .obsula toča 'smrtonosnih puščic in pričeli .'hodo delovati tudi njih bojni stroji, kate-,riii imajo dokaj v imestu! Moja navzočnost ti bo samo škodovala; precej bodo .spoznali svojega bivšega rojaka in se to-,liko bolj raztogotili. Pa nikar »e tmisli, da mi je za svojo osebo, bojim se za nedotakljivo življenje cesarjevega sina —« »Izvrstno si pogodil, hrabri junak, ki .si tako neustrašeno branil trdnjavo Joita-puto,« se norčuje Tit. »Le ostani tukaj , in ,varuj svojega trudnega konja. Sicer pa tvoj nasvet ne sme ostati brez koristi; poveljniški plašč in bleščeči šlem, ki prav ,!>o nepotrebnem vabita name sovražne puščice, izročam tvojemu varstvu.« Spremljevalci ponujajo Titu ščit in navaden vojaški plašč, da bi ostal nepoznan sovražnikom; ali poveljnik neče ne -prvega ne drugega in pravi, da bi se po prestani dnevrii vročini rad navžil prijetnega večernega hladu, ter zdirja proti -mestu. '.Ko pridejo konjeniki v bližino Agri-povega obzid;a, zapazijo na njegovih .stolpih in slemenih blesket orožja. Dokler je dirjala mala četa konjenikov mirno kraljevega grobišča, ki je bilo vsekano v skalnato steno na levi strani ceste, in na desni mimo vrtnih plotov, je ostalo v me-,stu vse mirno. Ko pa dospe Tit do groba kraljice Helene in zavije odtod na desno proti Goliatovemu stolpu, tako da se po-,mika njegovo spremstvo v dolgi črti tik oib obzidju, se nenadoma dvigne nepopisen krik, segajoč skozi mozeg in kosti, iz .mesta pa prieno deževati puščice, med katerimi prileti tuintam debelo kamenje. Tit, katerega je njegova predrzna hrabrost gnala preblizu mesta, spozna svoi opasni položaj in da znamenje za vrnitev. Ali še preden dospe na veliko cesto, se .odpro stranska mestna vrata, sko|zii ka-,tera pridrvi Eleazar z malo, a vsak hip naraščajočo četo konjenikov in se zažene ,z njimi od strani v bežeče Titovo krdelce. .Medtem je glavni del Titovega spremstva, ki je zaostal za vrtnimi ograjami, />dkoder ni mogel opaziti poveljraikove nevarnosti, izpodbodel konje in oddirjal proti Stražni gori. Tit je spoznal, da se ne ,more več izogniti boju — boju na življenje in smrt. (Dalje.) Razgled po domovini. Oni cenj. naročniki »Domoljubovi«, ki še doslej niso poslali naročnine za tekoče leto, dobe v tej številki priložene opomine s p o lož n i c a ni i ter jih prosimo, naj takoj po prejemu lista odpošljejo denar, ker bomo s konce m junija brezpogojno ustavili nadaljnje ilopošiljanje lista vsem, ki kot naročniki dotlej ne bodo storili svoje dolžnosti. Celoletna naročnina znaša 3 krone, za pol leta pa I K 50 vin. Ko bi kateri naročnik, ki še ni poravnal naročnine, pomotoma nc prejel v svojem listu položnice, naj jo takoj zahteva ali pa odpošlje denar po nakaznici. Opozarjamo cenj. čitatelje, ki so morda v zadnjem času prejeli po pošti kako knjigo, da knjig ne pošilja uredništvo ali upravništvo »Doinoljubovo«, ampak naša » K a 11> I i š k a Bukvama« v Ljubljani, Pred škofijo in da se morajo vse tozadevne pošiliatve iti pisma pošiljati naravnost na bukvtrno. > Domoljubovo« upravništvo je razposlalo samo one zvezke »Ljudske knjižnice«, ki so jih prejeli nekateri kot novi naročniki za nagrado in torej brezplačno. Knjige »Pasjeglavci«, »Kmečka vojska« itd. le pa razpošiljala »Katoliška Bukvama« in se torej plačila za te knjige sprejemajo °dinole v bukvami. Shodi S. L. S. Deželn' odbornik dr. Lampe je v nedeljo 6. t. m. pred mnogoštevilnim občinstvom v »Unbnu« na shodu razkrinkal Hribarjevo delovanje ter popisal njegovo romanje / Peterburg. Njegova izvajanja so vzbidila splošno presenečenje. Liberalna stranka, ki ima takega načelnika, mora propasti. Zmage S. L. S. Zopet si je priborila S. L. S. lepo zmago v dozdaj liberalni občini v Blokah. Zmagali so mši vrli) somišljeniki v drugem in tretjem razredu. Liberalno paševanje bo torej tuli v tej občini prenehalo. V občini Križla vas pri Višnji gori je bil izvoljen za žipana Ant. Jaklič. Zupan in vsi odborniki s> odločni pristaši S. L. S. — Pri občinskih volitvah za brezoviško občino so zmagali somišljeniki S. L. S. Živeli vrli volivci! Liberalci se bodo pustili po smrti se-žlgati. Tako so sklenili pristaši »Svobodne Misli«. Cerkev prepoveduje sežiganje mr-ličev iz važnih razlogov. Sploh je sežiganje mrtvih poganska navada, katero bi naši mladi pogani zopet radi vpeljali. Ustanovili so ti liberalni pogani poseben pripravljalni odbor, ki bo poskrbeti moral, da dobi 600 članov, ki bodo plačevali na leto po pet kron ,da se bodo mogli pokriti veliki stroški, ki so združeni s sežiganjem mrličev. Pogreb enega svobodomisleca bi stal 600 kron. Ze en živ svobodomislec ni nič vreden, mrtev bo veljal pa kar 600 K. To je vendar malo preveč! V Kranju bodo slovesno otvorili 11. julija krasno novo stavbo »Ljudski dom«, ki stoji nasproti župnišču. — V mestu bodo zidali tudi bolnišnico, katero bodo oskrbovale usmiljene sestre. Glasbeno društvo »Ljubljana« je priredilo 6. t. ni. veliko veselico v vseli prostorih Uniona v korist Aljaževega doma, katerega so porušili sneženi plazovi. Nedeljski počitek v gostilnah. Uslužbenci in uslužbenke v vseh ljubljanskih gostilnah, v katerih je v nedeljah več kot tri ure dela, dobe odslej nedeljski počitek. Kjer so v nedeljah take razmere, da tak počitek v nedeljo ni mogoč, morajo uslužbenci in uslužbenke dobiti med tednom počitek, ki mora trajati neprenehoma 12 ur, ali pa dvakrat po 6 ur, med to pa ne sme biti vštet nočni čas. Gostilničar, ki bi takega počitka ne dal, bo kaznovan z globo od 10 do 1000 kron, ali z zaporom od 24 ur do tri mesece. V Savi pri Krškem le utonil dne 3. t. m. pri kopanju 22-letni lekarniški asistent gosp. Viktor Z u p a n č ič, rodom Ljubljančan. Zgrabil ga je nenadoma krč in nesrečnež je izginil pod vodo, ne da bi bil kdo poskusil ga rešiti. — Trupla do danes še niso našli. Blagemu mladeniču blag spomin! Liberalci zmerjajo. Ker vidijo liberalci, da se kljub raznim shodom, ki jih prirejajo mladi, od Hribarja plačani doktor-čki po deželi naše ljudstvo ne zmeni zanje in da se vedno tesneje oklepa S. L. S., zato so začeli grdo psovati in zmerjati po »Narodu« naše može in mladeniče. Vse te vrle mladeniče, ki se združujejo v raznih naših krščanskih društvih, imenuje »Narod« »kmečki ksindel«. To naj si dobro zapomnijo naši somišljeniki po deželi, zlasti kadar bo prišel prirejat kak shod liberalni ksindel iz Ljubljane. Letošnje stavbe in pomanjkanje delavcev. V mestu kakor v okolici letos manjka zidarjev. Ker so drugod bolje plačani, gredo drugam. Naravno. Zato zaostajajo dela prt več novih poslopjih v mestu. Hišni posestniki se jeze nad podjetniki, ti zadnji pa se jalovo izgovarjajo, da ni dovolj delavcev prišlo v Ljubijano, dočim stavbni' podjetniki molče, če jih kdo prime zaradi izkoriščavanja delavcev še pri sramotni plači! Izsesavalo se je hišne posestnike dovolj ob — potresu, delavci pa imajo biti dostojno in pošteno plačani. Most v Tacnu _čez Savo. Zgradba mostu v Tacnu pod Šmarno goro se bliža uresničenju. Dne 4. t. m. je bil na licu mesta komisijski ogled, pri katerem so bili navzoči strokovnjaki deželne vlade, deželnega odbora in cestnega odbora. Ugovorov ni bilo. Zato se zgradba tekom nekaj dni odda. Novi most sc zgradi na istem mestu kakor je bil stari, le nekaj višji bo, da bo dobro zavarovan proti po-vodnjim; zato bota pa cesti na obeh straneh do 1 m vzdignjeni. Most bo železen in oprt na betonska podzidka; vodotoč Save bo prost. Dovršen mora biti do konec leta 1910. Splo-šna želja je, da bi tvrd-ka, katera bo delo prevzela, zgradbo kolikor mogoče pospešila. Župnija Jesenice na Gorenjskem je podeljena č. g. Antonu Skubicu, kaplanu na Vrhniki. Za župnijo Konlovel pri Trstu je predlagan preč. gosp. Anton Košir, župnik v. Tinjanu v Istri. Nikar v Ameriko! V ameriškem listu »Ave Maria« čitamo sledeči oklic slovenskim rojakom v domovini; »Odsek za sporočevanje« pri družbi sv. Rafaela je zasledoval sedanje delavske razmere po Združenih državah. Na podlagi tega raz- 51 iskcv.-.nja resno kličemo rojakom v domovino: Nikar ne v Ameriko, zlasti sedaj ne! V mnogih državah so žalostne razmere. Stotisoči so brez dela in brez zaslužka. Zlasti po mestih je velika beda in reva. Tu so se namnožile množice delavskega ljudstva, ki so dobile dela in kruha po tovarnah. Sedaj tovarne ali stoje ali le malo delajo. V nekaterih krajih se že še dobi delo, ako ima kdo dobrega prijatelja, da ga kam spravi. Splošno so pa naše razmere jako neugodne in kdor misli iskat tu dela po mestih, po tovarnah, naj nikar ne hodi sem. Edina zaželjeni izseljenci sedaj so poljedelci. Neizmerne planjave na za-padu^n jugu so še neobdelane. Ako kdo more prinesti s seboj toliko, da si bo kupil košček sveta, ga obdelal in spremenil v rodovitno polje, le naj pride. Toda naj-brže bo treba preje gozd posekati, morda močvirje posušiti, predno se bo moglo orati in sejati. Popolnoma naj pa pade misel, da je Amerika zlata jama, kjer se Jahko skupaj nakoplje zlatih dolarjev in potem odide nazaj v domovino kot bogataš. Tu se delo težko dobi in se mora prav trdo delati za zaslužek. Lahko dobe delo služkinje po velikih mestih in imajo tudi primerno dobro plačo. Vendar je pa po službah veliko trpljenje in veliko nevarnosti. Zato: rojaki, ne v Ameriko, zlasti sedaj ne! — Prosimo slovenske liste, naj pogostoma svare ijudi, naj nikar ne hite v lastno nesrečo. Sem prihajajo veseli in s petjem. Zlate gradove imajo že naslikane za prihodnjost. Toda oblaki se razprše — prvo veselje mine, žep se izprazni — kaj pa sedaj? Kje so zlati gradovi? Ni jih več, razpršili so se s temi oblaki vred. In reveži spoznajo, kako so se varali. Zatorej: nikar ne v Ameriko, zlasti sedaj ne! — Družba sv. Rafaela. Novo cerkev nameravajo zidati v Trstu in sicer med tržaško bolnišnico in sirotišnico. Cerkev bo posvečena Mariji Materi milosti in izročena očrtom frančiškanom v varstvo. Te dni je namestni-štvo odobrilo pravila društva, ki si je stavilo nalogo zidati to cerkev. Miadeniška organizacija. »Orla« so ustanovili v Sv. Križu pri Kostanjevici. — 6. t. m. je miadeniška družba škofjeloška blagoslovila novo zastavo ob veliki udeležbi. Popoldne so poleteli naši telovadci v Soro. Povsod lep napredek v naši organizaciji. Vodovod za Mošnje in Brezje. Liberalci v Radovljici in nekaj liberalcev iz sosednih vasi je hotelo na vso silo preprečiti, da bi se iz rezervoarja nad Radovljico napeljala voda tudi v Mošnje in na Brezje, dasi je vode popolnoma dovolj, dasi sta že država in dežela dovolili prispevke in je bilo vse za izvršitev pripravljeno. Deželni odbor se seveda ni oziral na liberalno zavist in je odredil napravo, s katero se je pričelo. »Slov. Narod« pa je prinesel proti deželnemu odboru infa-men napad, v katerem se zaganja »v tisto značilno klerikalno velikodušnost, da se bo Jožje napajalo tista krdela žrtev romarjev, ki nosijo svoje pristradane krajcarje zlatemu molohu v brezijskem samostanu«. To je velika lopovščina, in radovljiški liberalci bi dobro storili, če bi v. svo-6' jem lastnem interesu dotičnemu dopisniku, ki ga bo doletela ob svojem času pravična kazen, usta zamašili. Podporo za vodovod je dalo poljedelsko ministrstvo iz melioracijskega zaklada, deželni odbor bo pa tudi vedel razločevati koristi prebivalstva od advokatskih zaslužkov pri kovanju pritožb na upravno sodišče. — Sramota je, da romarjem, katerih prihaja na tisoče na Brezje, niti vode ne privoščijo. To liberalno »ljubezen« naj si slovensko ljudstvo širom domovine dobro zapomni1. Iz Žirovnice se nam poroča, kako zelo se je občina Breznica s svojim vrlim županom Ant. Kržišnikom postavila na letošnjem vojaškem naboru, ki se je vršil dne 29. maja v Radovljici. Ze petnajstič je letos g. župan vodil svoje fante — cvet brezniške občine — v lepem sprevodu z zastavonošo in godci na čelu v Radovljico. Imel je 26 krepkih mladih mož; in glej, izmed tega števila si jih je cesar izbral 18 za svojo službo. Dogodilo se je, da so bili v eni družini potrjeni vsi trije sinovi, katerih eden je bil v prvem, drugi v drugem in tretji v tretjem nabornem razredu. Službujoči podpolkovnik, načelnik naborne komisije, se je čudil, ko so bili fantje eden za drugim potrjeni — devet po vrsti brez kake izjeme — katera občina more pač biti, ki je odgojila tak naraščaj. Ko je pa vzrl župana, se je zadovoljil z opombo, da se več ne čudi, ako odgoji tako junaške fante občina, kateri županuje junaški »Trebušnikov strie«. Boji za samoslovenske ulične napise v Ljubljani končan. Upravno sodišče je razpravljalo o pritožbi dr. Egerja in profesorja Binderja proti odloku deželnega odbora kranjskega, ki je zavrnil pritožbo ljubljanskih Nemcev proti samosloven-skim uličnim napisom v Ljubljani. Pri razpravi je zastopal deželni odJbor kranjski deželni odbornik dr. Ivan Tavčar. Upravno sodišče Je zavrnilo nemško pritožbo. Po odločitvi deželnega odbora je bila pritožba na upravno sodišče sploh brez pomena, ker je upravno sodišče že zadnjič razsodilo, da ni merodajno. Strela Je ubila dne 8. junija v Oprtalju na Krasu (Istra) štirim rodbinam štiri krave in dva vola, ki so ležali v hlevu. Stoječi živini se ni pripetilo ničesar. Praznik presv. Srca Jezusovega pri oo. jezuitih v Ljubljani se bo tako praznoval : Ob 4m sv. maša in sv. obhajilo. Ob 5. kratek nagovor, potem tiha sv. maša. Ob 6. slovesna sv. maša, posvečenje. Po sedmi uri še štiri tihe sv. maše. Sv. Rešnje Telo je izpostavljeno od pol 6. zjutraj do 7. zvečer. — Ravno ta dan bo v uršulinski cerkvi zjutraj ob 5. tiha sv. maša ob pol 6. slovenska pridiga in potem slovesna sv. maša. Celo osmino bo zjutraj ob Vi na 7. sv. maša z blagoslovom pri oltarju presv. Srca. Iz Studenic pri Poljčanah na Štajerskem. 3. t. m. smo se spominjali obletnice velikega požara, odkar so tukaj v Stude-nicih samostanski hlevi zgoreli opolnoči, 5. t. m. pa nam je zopet naznanil plat zvona podružnice sv. Lucije strašen požar, ki je uničil trem posestnikom v Križeči vasi poslopja. Nastal je pri Filipu Vuk v hlevu J u je zgorelo gospodarsko poslopje s hle- vom in živino. Potem se je vnelo vsled močnega vetra pri Janezu Rutniku in mu vpepelilo vse, hišo, gospodarsko poslopje svinje in živino ter slednjič pri Pavlu Tan-cerju. Sčasoma so še, prišli ognjegasci iz Pekla pri Poljčanah na pomoč, da so za-braniii nadaljni ogenj. — Pri nas, kakor drugod, občutimo letos zopet veliko sušo in pomanjkanje krme ter vode po studencih. Ljudje se že zdaj z žalostnim srcem vprašujejo: »Kaj bo z živino? S čim bomo krmili?« Pa tudi sadno drevje vsled ved-nega vetra veliko trpi in hoče vse otepstr. Novo mašo bo pel dne 18. malega srpana č. g. Fr. Ladislav Jeglič, novomašnik frančiškan v Podbrezjaii na Gorenjskem. Za »Ljudski sklad« so darovali: drž. poslanci 360 K, dekan Arko Mih., Idrija] 20 K, Kmetska zveza za dekanijo Trebnje 20 K, (po župniku g. Oblaku), Ant. Belec, Št. Vid nad Ljubljano, 30 K. Živeli nasledniki! Gorenjske novice. Iz Št. Vida. g Mizarska obrt. Mojster Janez Šusteršič je po naročilu tukajšnje mizarske zadruge izdelal za zakristijo domače farne cerkve krasno veliko omaro iz izbranega hrastovega lesa. Tako ima sedaj ta cerkev dva izdelka, ki delata čast domači mizarski obrti: dve spovednici in novo omaro. Oboje je izdelano natančno po načrtu in solidno, kar ni malo vredno. g Pokopališče za župnijsko cerkvijo se bo v kratkem prenovilo. Najbrže bodo v istem času znižali nekoliko napeto veliko cesto, ki pelje skozi Š£. Vid. Odpeljani materijal se bo porabil za pokopališče, ki bo dobilo tudi novo mrtvašnico. g Klanec v Vižmarjili na okrajni cesti, ki pelje iz Smlednika iii Tacna črez Brod proti Ljubljani, so zelo znižali in razširili; s tem se bo vozni promet na tej cesti zelo poživil, kakor hitro bodo most črez Savo dovršili. g Dekliški odsek Blaž - Potočnikove čitalnice »Bogomile« priredil je minulo nedeljo svojo prva predstavo, ki je nad vse lepo izpadla. Igra: »Kdo me bo pahnil s prestola«, ie sama na sebi lepa in vzgojna, prišla je v rokah naših spretnih igravk do popolnosti. Prizori v deloma zelo težkih vlogah so se odigravali preJ nami s tisto /ahkoto, ki je last dobro izurjenih igravk. Zato pa je tudi občinstvo s skrajno pozornostjo sledilo vsaki točki. Ko smo čuli še Hribarjevo deklamacijo: »Ženin Kos< in krasno Ferjančičevo skladbo »Zvončku« pod spretnim vodstvom g. L. Hafnerja, nisino vedeli, komu naj damo prednost. »Bogomila« nas je 9 svojim prvin nastopom iznenadila, lahko ;e ponosna na svoj uspeh! Ponosna pa je j danes tudi ,Blaž-JPotočnikova čitalnica, ki j , e s tem, da je odprla vrata tudi šentviški i ženski mbdini, storila velik« kulturno delo. Prestavi je sicer škodovalo deževno vreme, vendar pa je tudi v gmotnem oziru dolro izpadla. Blagajnik b zabilje-žil nad li)0 kron čistega dohodka, fo se bo porabil za stroške novega čitelniškega / odra. Upamo, da nas »Bogomila« še kedaj razveseli s tako predstavo. U ljubljanske okolice. Velik shod »Kmečke zveze« na Igu. V nedeljo, 'dne 13. t. m., se je yrSLl velik shod »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico na Igu. Nad 500 mož se je zbralo v dvorani »Izobraževalnega društva«. Govorila sta tajnik S. L. S. dr. Roztc o politični in nepolitični organizaciji S. L. b. in profesor Jarc je kot deželni odbornik poročal o delovanju -in načrtih deželnega zbora odnosno odbora. Tudi je zbranim navzočim povedal, kaj bosta klobasala i-beralna gromovnika popoldne v občinski hiši (škandal za starešinstvo!), kjer bos a pobijala klerikalnega zmaja in zabavljala čez S. L. S. Zborovalci so z navdušenjem sprejeli govore obeh poročevalcev. Shodu jc predsedoval tajnik K. Z. Merkun. Na shod so prišli možje iz vseli sosednjih krajev Golo, Zelimlje, Pijava gorica, Tška vas. Tomišelj, Vrblene. Shod je soglasno izrekel zaupnico poslancem S. L. S. Iz Sostrega. V nedeljo, dne 13. t. m., je bil občni zbor »Katol. izobraževalnega društva« v Sostrem. Na občnem zboru je predaval dr. Rožič »O razvoju ustavnega Življenja v Evropi s posebnim ozirom na avstrijsko državo«. Govoril je tudi o potrebi izobrazbe v vseh ozirih. Fantje in možje, dekleta in žene. poprimite se duševnega ognjišča in pridno berite časopise in knjige, ki jih imate v društvu na razpolago v vedno uporabo. Iz Sostrega. V Sostrem razsaja že več tednov zavratna otročja bolezen »škrlatinka«. Ta nam je ugrabila že do 20 mladih bitij, do 10 šolskih in blizu toliko manjših otrok, a kljub temu se nihče za to ne briga in pristojne oblasti ne store prav nič, da bi se ta bolezen vsaj omejila. Ni še dolgo temu, ko je prišel otrok v šolo, ki jc imel že prave znake tc bolezni in drugi otroci so ga še ogledovali in se ga doti-kovali. To je pač preinala skrb, da sc ohrani človeško življenje. Iz Šmartna ob Savi. Shod smo imeli predzadnjo nedeljo. Dr. Oražna so poslali ■iz Ljubljane liberalci. Od Šmarčanov jih je bilo na shodu osem. Ce bi ne bil, Lavtar .iz Most pripeljali nekaj nevednežev s seboj, bi sploh ničesar nc bilo. Dober nauk /a gospoda Matija je bil ta shod.. Sedaj vsaj vidi, koliko pristašev ima v šmart-nem. Mi smo tudi videli, da hočejo združeni liberalci in socialni demokratje na vsak način zmagati. Vidimo, da bo treba vsem na volišče. Volitve bodo že tekom štirinajstih dni. — Med tukajšnje otroke je prišla bolezen. V zadnjem času jih je precej pomrlo. Zelena jama. Naš konec je, kakor kažejo zadnji dogodki, zelo nezdrav. V teku štirih ali petih tednov so nam zvozili 18 otrok k sv. Križu. Pa imamo še vedno dosti bolnih. Ali je morda tovarna za lep vzrok temu, ali morda ona velikanska jama poleg Zelene jame, v katero se steka vsa nesnaga iz tovarne. — Za občinske volitve se Zelena jama silno pripravlja, le to je hudo, da veliko volivcev sili le v temo, luči pa ne marajo. Vodmat. Z vso silo so se vrgli so-.cialni demokratje in liberaloi na našo občino, in hočejo na vsak način dobiti pri .volitvah oblast v roke. Združilo se je vse, kar je rdečega in »narodnega«, in kar sovraži duhovne in vero. Na pomoč kličejo ljubljanske dohtarje. Pri Peklaju je govoril dr. Žerjav, pa ga je Kristan nekaj »ostrigel«. V kavarni pa sta govorila dr. Švigelj in Žerjav. Prepirali so se med seboj, kdo bo zmagal, ubijali so kaplančke, ampak za občino si niso izmislili nič dobrega in koristnega. Selo. Liberalci upajo zmagati samo s »far'bo«. Predovič je nafarbal Vodmat, Selo in Moste z imenitno novico. V »Narod« je dal zapisati, da je za novo šolo na Selu podaril svet vreden 10.000 kron, zraven pa še dal v denarjih 1000 kron. Mi nič ne verujemo, dokler ne vidimo darilne pogodbe, dokler se to ne naznani občinski seji, deželnemu odboru in krajnemu 'šolskemu svetu, ostane »Narodova« novica navadna laž, Predovičcvo darilo pa trnek, na katerega hoče ob volitva'h loviti »ka-peljne«. Torej veste kaj imate storiti, gospod Predovič! Moste. Volitve za občinske može bodo torej v naši vasi pri Zakolniku tekom štirinajstih dni. Imenitno bo to! V Zakot-.nikovi oštariji se bo 'bil boj, pa menda vsaj nc z vilami in revolverji, kakor bi se bil kmalu v zadnjem času. V Mostah je kraj samo imenitnih dogodkov. Pravijo, da tam okoli Zakotnika delajo nek hotel, kakršnega so pa menda orožniki in državni pravdnik razgrnili. Potem prodajajo krave po 1 K 60 h »štuk«, kole lomijo itd. Kdor hoče poceni priti do dobre pijače, ,naj se kar oglasi v Mostah okrog Zakotnika. Seveda bodo rabili denar liberalci in socialni demokratje pri občinskih voiit-,vah. ampak če bodo krave tako poceni prodajali, bodo z denarjem malo pomagali. — Snoj, po domače Godec, je prodal svoje posestvo na Selu PredoviČu, zase si pa zida hišo na koncu Most. Štepanja vas. Pred kratkim 'je kršč.-socialna delavska organizacija napravila lep shod v Štravsovem salonu. Po govorih se je razvnela živa debata ali razgovor, pri katerem so posamezni možje nastopali prav korajžno. Izvolila se je deputacija, ki je šla k deželnemu odboru v korist vodovoda, zahtevala se je javna cesta čez Kodeljevo v Ljubi'ano in cesta čez Ljubljanico v Moste. »Kmečka zveza« je vložila tudi prošnjo, naj se pri razdelitvi sveta na Kodeljevem, ki je sedaj last močvirskega odbora, ozira v prvi .vrsti na posestnike novohišarje, ki imajo ob tem svetu svoje hiše, sveta pa nič. Belokranjske novice. Iz raznih krajev Gorenjske. g Luže pri Šenčurju. Po dolgi bolezni je umrla dne 6. junija Lucija Rozman, stara 81 let. Nai počiva v miru! g Iz Gorij pri Bledu. Godbeni klub vabi k veselici, katero priredi s sodelovanjem pevskega mešanega zbora v nedeljo, dne 20. junija, popoldne ob 4. uri v gostilniških prostorih g. Terezije Cerne v Spodnjih Gorjah .Spored: 1. Koncert god-benega kluba in mešanega zbora gorjan- skegž. 2. Tombola. 3. Streljanje v tarčo. 4. Prosta zabava. Čisti dobiček namenjen je za vzdrževanje godbenega kluba. Godbeni klub igra: 1. »Domovina,« koračnica. 2. »Naprej zastava slave,« koračnica. 3. »Občutki,« valček. 4. »Tri ljubice.« brzo-polka. 5. »Sokol,« koračnica. 6. »Pozdrav Gorenjskej«, valček po> narodnih pesmih. 7. »Vojaška, čast,« koračnica. 8. »Na obrežju reke Špreve,« valček. 9. »Narodne pesmi.« Mešani zbor poje iz posebne prijaznosti narodne pesmi in umetne. Za mnogobrojni obisk se priporoča godbeni klub. Iz Predosej. Dne 2i. maja je v ljubljanski bolnišnici pri operaciji umrl naš domačin posestnik Anton Žerovnik, po domače Puč iz Britofa, star šele 47 let. Bil jc eden najmarljivejših bralcev »Domoljuba« in naročnik tega lista skozi vsa leta. »Kmetovalca« je prejemal že 25 let. Njegovo lepo in umno urejeno posestvo daje najboljše spričevalo njegove pridnosti. Pri volitvah se je vselej pokazal odločnega našega moža. Zato pa je imel naravnost veličasten pogreb. Na mrtvaškem vozu so ga pripeljali iz Ljubljane, na koncu vasi so ga čakali sorodniki in (nalodane vsi vaščani, ki so ga spremili na župnijsko pokopališče. Za njim žalujeta ne samo njegova žena in desetletna hčerka, ampak vsi, ki so ga poznali in spoštovali kot svojega soseda in prijatelja. Marsikaj vzpodbudnega in podučnega bi se dalo zapisati iz njegovega življenja. Sovaščani ga ohranimo v dobrem spominu; blagemu pokojniku pa naj sveti večna luč! g Ponočnjaki črnuškll so vsi žalosti 'potrti, ker se je njih zvesti tovariš iu vzorni prijatelj, 21-letni H. v soboto zvečer — obesil. Od same žalosti ne bodo ponočevali leto in dan. Nam je tudi prav. g Binkoštni torek v Kranju. Zborovanje, katero je zbobnal »babčev fantek« iz Bernika skupaj, je živa slika sedanjega' stanja liberalne stranke na Gorenjskem. Kaj se vse upa neizkušeni fantek, odkar je vrgel matiko v kot in prijel za metlo v Ljubljani! Gotovo ni nikdar mislil, da bo predsedoval kakemu shodu kdaj in binkoštni torek se mu je uresničila vroča želja. Ko smo ga videli na predsedniškem prostoru, bili srno v dvomu, ali je bolj ponosen na predsedništvo ali na svoje zasluge za kmečki stan. Kake zasluge ima pač »fantek«, da upa metlo zapustiti in govoriti na kmečkem zborovanju. Zasluga je, da je nekdaj hodil na Grmu v kmetijsko šolo. Brez vsake skušnje je v jezi ustanovil v Cerkljah neko mlekarno, katere se pa »fantek« zdaj sam boji, ker ne more ne živeti ne izdihniti. Seveda računa na to, da bodo drugi plačali pogrebne stroške. Veliki »neslovan« Hribar je vzel »fantka« iz gnojnega koša k svoji liberalni zvezi v Ljubljano. Ker je Hribarju veliko na tem,- da hi liberalizem v Cerkljah popolnoma ne poginil, pripravil je »fantka« do tega, da je ustanovil v Cerkljah posojilnico, toda kmetje nimajo zaupanja v, »fantkovo« posojilnico, ker so obresti previsok?. Pomaga samo do smrti kmetu! To so zasluge »fantkove«, ako ima še katero, prosimo ga, naj jo prijavi, da mu ne delamo krivice. Liberalna stranka bi se 7' morala sramovati svojega shoda, alta nima nobenega pristaša več pri Gorenjskih kmetih, da ji mora »nekmet batočev fan tek« prirejati shode za kmete. Smešno je bilo gledati »fantka« kako je skakal ves zelen po trgu v Kranju binkostni torek in ponujal vsiljivo ljudem' vabila za svo, shod. Na živinski trg je pa pognal eno 'žensko z vabili in tako je šlo vabljenje za shod kot za — cirkus. Čez pol ure je pa isti »fantek« predsedoval liberalnemu shodu. Moramo pomisliti kakšen je bi uspeh liberalnega shoda, ko je celo »fantkov« oče Babič prej zbežal iz shoda kot je bil konec, ko vendar rad vidi svojega sina v »slavi«. Po shodu so se liberalci tolažili, da so zato bili kmetje na shodu proti njemu, ker sc poslanec Pogačnik boji fantka v kmetijsko družbo. Kaj ne, kako so hudi?! Ti ljudje ne razumejo prej, da jih kdo ne mara, dokler jih ne brcne ali ven vrže. Kaj beseda — vsaj ni kol! Take misli smo posneli binkoštni torek na liberalnem shodu v Kranju. Žalosten konec čaka liberalno stranko na Gorenjskem, ker ji žugajo tako propadli pogrebci z metlo v roki.. Bo treba zopet zamenjati metlo z matiko in zlesti v gnojni koš Gorenjca brat! g Iz Javorja pri Poljanah. Malo kesno, a ne prepozno v odgovor »Gorenjcu«, kateri se je šele zdaj po naključju dobil v roke. V dopisu napada našega g. župnika, češ, da se je brigal samo za občinske zadeve in da se je vse vodilo samo iz farovža. Resnica pa je ravno nasprotno. Kakor pričajo vsi prejšnji odborniki, gospod župnik ni v nobeni občinski zadevi ničesar zapovedoval, še občinsko sejo je vselej za nekaj časa zapustil, da sc ni moglo reči, da bi bil župnik na katerega kaj vplival. Gospod župnik samostojnih predlogov nikoli ni stavil, podpiral in glasoval je za pametne predloge, kakor za naklado na žganje in omejitev nedeljskih in ponočnih plesov, kateri napravljajo toliko nenravnega gorja ravno v naši občini. Kavno ti sklepi so pa vzrok nesramnih napadov v »Gorenjcu«. Pohvalno moramo omeniti poukov raz prižnico, kateri se pa, žal, liberalcev ne primejo. — »Gorenjec« govori, kako so se vršile volitve prosto. Ali je neznano dopisniku, kako je isti mož, ki je res komaj zlezel iz klobuka na odbor-Jiiški stolec, agitiral m zadnji dan pred volitvijo oblazil z naporom po debelem snegu najbolj oddaljene zadnje ženske koče, da dobi pooblastilo? In na dan volitve! Kako se je pritiskalo na volivcc od liberalne strani, katere naj volijo in zlasti gospoda župnika posebno ne. »Gorenjec« hvali novega župana Demšarja, kako ie vse hvale vreden in odločen, ki si nc bo pustil zapovedovati iz farovža. Molčali bi o njegovih lastnostih, da bi »Gorenjec« tako neumno ne pisal. Odločnost obstoji menda v svojeglavnosti, ker ne uboga pametnih svetov, da bi bil odpustil že znanega liberalnega tajnika, ki se pritožuje, da gre s poukom pri županu slabo. Ako ne bo dal »Gorenjec« miru, bomo še marsikatero resnično zapisali, kar pa ne bo po volji nekaterim prijateljem »Gorenjca«. g Iz Zgornjih Plrnič pri Medvodah. Pri tukajšni podružnični cerkvi sv. Toma-8i ža smo dobili dva nova zvonova. Lansko leto ob cerkvenem blagosloviienju se je menda ubil veliki zvon, in v 14 dnevih je postal popolnoma neraben. V soboto, dne 5. junija sta se prvič slovesno oglasila nova zvonova ob 4. popoldan. Težko smo pričakovali, kako bosta pela, pa veselili se nismo zastonj. Imata namreč tako lepo-doneče glasove, da se človeku milo stori, ko ju posluša. Bog povrni vsem daro valcem! g Preska. Vsem članom in prijateljem naših društev naznanjamo, da se je društvena predslava, ki je biia določena na preteklo nedeljo, dne 13. t. m., preložila za na kresno nedeljo, dne 27. t. m. Društveno življenje je pač združeno z raznimi težkočami, to okušamo tudi pri nas; pri morani smo bili preložiti igro za 14 dni, gotovo pa se vrši na kresno nedeljo dne 27. t. m. Ker pa razun prvih, žc razposlanih vabil ne bomo napravljali druzih, objavimo vspored predstave še na tem mestu, ki je sledeči: 1. Krški zmaj. 2. V pe-pelnični noči, deklamacija. 3. »Za križ in svobodo«, igra s petjem v petih dejanjih. 4. Havzirarca, kuplet. — Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: prvi sedež 1 krona, drugi sedež 70 vin., tretji sedež 50 vin., stojišče 30 vin., stojišče za otroke 20 vin. — Ker bo vsebina prireditve jako zanimiva in zabavna in tudi smeha ne bo manjkalo, vas zagotavljamo, da ne bo nikomur žal, ako se je udeleži. In ker je prireditev v zvezi s tukajšnjim telovadnim odsekom, zlasti uljudno vabimo vse telovadce ter bratske telovadne »Orle«, da nas z obilno udeležbo počaste! g Iz Stare Loke. Ponesrečil se je hlapec Jakob Završnik iz Veštra. Peljal je hlode iz Luše, pa mu je v klancu zavora odpovedala in voz je zdrčal po klancu in je voznik padel pod kolesa, katera so mu desno roko in nogo strla. Peljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer bo težko okreval. — V nedeljo, 20. t. m. je izvanrediii občni zbor izobraževalnega društva v Stari Loki. Povabljeni so vsi udje in tudi drugi, kateri se mislijo vpisati. Naše društvo je zdaj nekako spalo, zato bi bilo prav, da bi zdaj popravili, kar smo zamudili in tem uspešnejše delovali. Poglejmo po deželi tako male fare, pa tako lepa društva in toliko zanimanja za nje, pri nas pa tako malo udov in malo zanimanja za društvo, čeprav prccej velika fara. Novi odbor, katerega bomo ob tej priliki izvolili, se bo žc potrudil, da bo društvo uspešno delovalo. Zatorej, fantje in možje, vzdramite sc in zapišite se .v društvo. Dolenjske no?ice. Belokranjske novice. a Podzemelj. Semiški dopisnik je v »Belokranjcu« odgovoril »Domoljubove-jnu« iz Podzemlja. To mene prav veseli ker imam priliko zopet kaj povedati Be-okraiucem. Dopisnik naimreč v »Belo-kranjcti« opisuje, kako slabe ceste in pota .so v Belokrajini. To mu jaz vso potrdim ,V tem oziraje v. Belokrajini še iveliko ve- liko dela. A kar mi ni všeč na tem dopiV niku, je smešna lastnost liberalcev sploh, da vse slabo devajo na rovaš »klerikalcem«, zlasti njihovim poslancem. Dosedaj so pač zastopali Belokrajino poslanci katoliške stranke, ali da so oni krivi slabih potov — to se mi pa že vidi predebelo. Ali res ne ve semiški dopisnik, komu je izročena skrb za ceste? Ali nc poznate raznih cestnih odborov? Ti imajo Skrbeti, da so ceste v dobrem stanju. Če je pa treba kako cesto prenoviti, preložiti ali na novo zgraditi, kdo imej tu prvo skrb?, Gotovo cestni odbori. Ti naj določijo, koliko bi mogli oni prispevati, potem naj sc .ofornejo na svojega poslanca, oziroma deželni odbor za pomoč. Če je treba, pa tudi na državo za državno podporo. Znano je, da so cestni odbori dozdaj večinoma v, rokah liberalcev! Gospod dopisnik, tiho bodi o slabili cestah, če ne se jim zaoneriš do smrti! A že vidim gospoda dopisnika, kako se mu odpirajo usta, da bi ime z eno besedo podrl. Rekel bo najbrže: »Ali ti ne znaš, koliko prošenj je že šlo v Ljubljano zaradi cest? Se vidi, da si še mlad, še jnoker za ušesi!« No, zdaj te imam, gospod semiški. Pod nos ti zopet pomolim prejšnja liberalni deželni odbor. Vidiš, (a ni imel časa za take prošnje. Rajši je podpiral nemško gledališče in drugo, ter gospodaril tako, da se je pojavil na koncu v računih ne inal primajkljaj, namreč ne-tako milijon kron. Da za ceste potem niso imeli, je umljivo. Ker so pa liberalci gospodarili z deželnim denarjem, zato naši poslanci niso mogli nič storiti za zboljšanje cest. A zdaj, ko imajo deželno gospodarstvo v rokah naši katoliški poslanci, se je pa ravno na predlog poslanca Vlaitjašiča že sklenilo zboljšati, oziroma preložiti nekaj cest. Med temi je ravno cesta iz Adlešič na Vinico. Če se bodo cestni odbori za to brigali, pridejo Se druge na vrsto. Toliko ne pravzaprav dopisniku iz Semiča, ampak pametnim Belo-kranjcem. Odstopivši gribeljski župan g. Miko Zeljko je na soglasno željo občinskega odbora zopet prevzel županstvo ter s tem skalil veselje sivojim »prijateljem« v Gra-dacu in na Krasincu. »To je fajn,« so pravili, a zdaj ni več fajn. Oh, oh! Hud pasji kontumac je do 20. avgusta v Belokrajini. Psi morajo biti privezani in še torbice morajo imeti. Marsikateri gospodarji so pa po svoji naravni pameti mislili, da je dovolj, če je pes privezan, da mu potem ni treba nagobčnika. A so jo skupili. Plačati so morali po 10 do 20 kron kazni in še psa so jim vzelii. Drugi pa, da bi ne imeli sitnosti, so jih sami dali proč. Posledica je, da v marsikaki vasi ni nobenega psa. Zato so zajci tako brez skrbi in lisica ti odnese kokoš iz sred vasi. Še kontumac na lisice f>i bil potreben. Iz raznih krajev Dolenjske. Ogenj. V nedeljo, 6. t. m. popoldne .ob 4. uri je začelo goreti v Dolenji Prekopi, občina Št. Jernej na Dolenjskem. Pogorelo je sedem številk, le enenfu je ostala hiša. Živino so rešili, bila je tudi večinoma na paši. Zažgali so otroci. St. Jer- nejci so prihiteli v diru z dvema brizgal-naina i" mnogo pomagali ogenj omejiti. Pozneje so se jim pridružili še Kostanje-vičani. V par urah je bil ogenj omejen, vendar je Št. Jemejska požarna 'bramba vstrajala do jutra, da je pogasila vse tleče ostanke. Škode je okolu 40,000 kron, zavarovalnina pa je seveda le mala. Iz Velike Dobrave pri Višnji gori. V podružniški cerkvi na Veliki Dobravi pri Višnji gori so kupili novo lurško podobo, katera je jako lepa. Blagoslovil jo je gospod župnik Konrad Tekster. Telče pri Škocijanu. Malokomu je pač znano, da so kake Telče na svetu ih vendar so. In še kako krepko se razvijamo. Pred osmimi leti smo bili popolnoma zapuščeni in sedaj? Imamo že ljudsko šojo in upamo, da dobimo v kratkem tudi ,pošto. Največjega pomena za nas pa je gotovo sveta maša, ki se opravlja vsako jiedeljo tu. Ljudje kaj radi zahajajo k službi božji in k krščanskemu nauku. Tudi župnijsko poslopje smo sezidali, kjer lahko prenoči gospod kaplan, kadar pride iz Škocijana k nam. Manjka pa nam dobre poti. Zato bi morali določeni faktorji pač .poskrbeti, da se pot nekoliko zbo|jša. Na ta način bi bil najlepši prehod iz Škocija-na skozi Telče na Mokronog in na železniško po'staio Pijavce, ki je samo eno uro oddaljena od Telč. Zato upamo, da se bo tudi to še sčasoma popravilo. Od sv. Gregorija. Tukaj je umrl Gašper Virant, Radeckijev veteran v visoki .starosti 85 let in pet mesecev. Ž njim je zagrnil grob tudi dober kos zgodovine naše fare. Stric Gašper, tako so ga klicali .vsi. je bil mož stare korenine: kremenit značaj, odkrito pobožen in čudovite dejavnosti. Iz ljubezni do rojstne hiše je ostal doma in ostal fant. V vojaških letih se je leta 1848. pod Radeckijem udeležil .vojske na Laškem. Spornimi na vojaško Življenje so mu ostali neizbrisni. Zelo rad je govoril o svojih vojaških letih. In kak .spomin je imel! Malone za dan in celo uro je vedel, kedaj se je dogodila ta ali ona bitka in za vsako posameznost posebej. Ker je naša farna kronika precej pomanjkljiva in ni bilo dosti zapisanega od prejšnjih let je po naročilu gospoda župnika pisec teh vr9tic zapisal, 'kar .mu je stari mož pripovedoval. In vedel je mnogo. Spominjal se je sedem duhovnikov in za .vsakega je vedel, koliko časa je bil tu, kaj je napravil, kakega značaja je bil itd. Skobci dolgo vrsto let so ga klicali k bolnikom in mrličem. Skoro vse j£ on zakopal. Ko je leta 1854. razsajala tod kolera in si ni nihče upal k mrličem je bil zopet stric Gašper povsod. Večkrat se je v šali imenoval »totengrobarja«. Lanskega adventa ga je začela boleti noga, da ni mogel več v cerkev, kar ga je jako žalostilo,. »Vse bi dal,« tako je večkrat govoril pobožni starček, »samo, da bi mogel v cerkev«. Med boleznijo je sedeval pred hišo in med .rokami mu -je neprestano rožljal rožni .venec. Pokojnik je bil tudi goreč tretje-.rediirk, Eato je prišel duhovnik v precej oddaljeno vas Marovče prav pred hišo blagoslovit njegovo truplo. Njegov pogreb Je 'bil nad vse prisrčen. Pogrebniki, sami iaintje, vsi z lepimi belimi znaki. Iz, Gorice je priliitel njegov nečak bogoslovec, s katerim sta se zelo, ljubila. Dragi stric! Zapustili ste nas! Vzgleda, ki ste nam ga dajali ne bomo pozabili nikdar. Počivajte v miru! Franc Žužek, bogoslovec. Muljava. Tudi naši liberalčki so začeli zopet nekaj čivkati v »Slovenskem .Narodu«. V 126. številki, z dne 5. junija t. 1. se nekaj bahajo, kako lepo so sprejeli naše Orle, ko so prihajali na Krko. Predragi moji liberalčki, večjega nbožnega spričevala o svoji oliki in naprednosti si niste mogli dati. nego s svojim dopisom v .»Narodu«. Naši Orli, ki so prišli na Krko k velikemu dnevu dolenjske mladine, še vašega pred nekaj dnevi ustreljenega čuka na veji opazili niso; zakaj njih cilji so .višji in ne segajo samo do ustreljenega čuka, s katerim se vi postavljate v »Narodu«. Ako bi ne bilo omenjenega dopisa v »Narodu«, še vedeli ne bi naši mladeniči, kako olikan je rojstni kraj Josipa Jurčiča. Mar bi molčali in ne razglašali po svetu svoje neolikanosti. Saj pa vemo, liberalcev pri nas se našteje na eni sami roki kvečjemu dva, a bahate se pa, kakor bi bila Muljava vsa v rokah liberalcev. Le počakajte še nekoliko, mogoče pridete na ,sodnji dan popoldne še lahko na dan s svojim liberalizmom, a sedaj pa le počivajte mirno v svojem brlogu in ne stegujte preveč svojih rožičkov, da jih ne izgubite. d Iz Kompolj pri Dobrepoijali. Našo mirino vas razburja že dalje časa pravda, katera je nekaterim na glavo nakopal naš župan Mustar. Pred več meseci vršil se je v njegovi gostilni pretep, ranjen ni bil nihče, zgodila se je le neznatna škoda na poštnem nabiralniku. Stvar bi se bila lahko z lepa poravnala. Eden posestnikov je bil celo pripravljen dati svoje vole iz hleva, menda pač velika žrtev, da bi se poravnali. pa naš župan, čegar dolžnost bi bila, da take spore sam poravna, še posebno, ker je bil prepiru kriv njegov alkohol, je tiral to malenkost pred advokate, ,ti pred porotnike in tako bo sedel poleg drugih zaradi tega eden izmed udeležencev celili šest mesecev. Kje so pa stroški? Ali tako zahteva krščanska ljubezen? Zdaj se bo sovraštvo vleklo leta in leta. Ali je bilo tega treba? Sploh je pa že čas. da postanemo svobodni in neodvisni od njega, da nas mora ne bo več tlačila. Imeli smo podružnico kmetijskega društva in ,on, ki je bil in je še (!!) odbornik njegov, je pa sam odprl prodajalno in gostilno in .tako podružnico zatrl. Lep odbornik! — Ko se je v Dobrepoijali ustanovil telovadni odsek, je on zahteval, da se telovadcem .prazna šolska soba zapre in seveda telovadni odsek uniči. Ko se je razpisala or-.ganistovska služba, kdo je bil nasproten? ,On, katerega pri spraševanju še nismo .videli, da (bi bil dal vinar zanj. Letos je bila naša vas na vrsti, da preskrbi mlaje za cerkev. Kdo je bil nasproten? Mustar, 8n šele nazadnje, ko je videl, da nihče ž njim ne potegne, se je vdal. Kar najmanj moremo od naših ljudi zahtevati, je to, da naj tega ne podirajo, kar drugi zidajo. On je sploh vsemu nasproten, samo — lastnemu žepu ne. Možje, ali ni med nami nikogar, ki bi bolj zaslužil tistih par sto. goldinarjev, ki jih on prejema kot zastop-. nik »Vzajemne zavarovalnice«? »Vzajemni« svetujemo v njeno lastno korist, nai si izbere pri nas drugega zastopnika. Kdor hoče biti naš, mora biti ves naš. Cokelj pa ne maramo. S takimi ljudmi pa, ki se .razumejo na šolske stvari, kakor zaje na boben, pa povsod ven, tudi iz krajnega šolskega sveta! Ze pri zadnjih volitvah je premagal Je z enim glasom večine. Ko pride volitev, skupaj držimo, in s coklja-mi pomedimo! Iz Loškega potoka. Temeljni kamen za »Društveni dom« se je slovesno blagoslovil preteklo nedeljo. Bila je lepa in pomenljiva slovesnost. Zastopana so bila .vsa naša društva po svojih odborih in dru-štvenikih. Zastopana je bila tudi domača občina po gospodu županu in več odbornikih. Na stavbišču jc bilo zbrano obilo občinstva. Posebno slovesno lice je vsemu dajala navzočnost lepili zastav Obeti naših Marijinih družb. Po blagoslovljeni, kate-,ro je izvršil domači gospod župnik je zapel domači pevski zbor lepo kantato: »A'ko Gospod ne zida hiše , . .« Na to je pa gospod Škulj v daljšem govoru razložil potrebo, cilj in namen te stavbe m označil .veliki pomen, ki ga bo imel »Dom« za razvoj naše doline, za nas in naše zanamce. Končno pozdravi župan gospod Gregorič to novo podjetje kot ponos občine in bodri vse k skupnemu delu in požrtvovalnosti v dosego naših ciljev. V krogu domačih društev smo obhajali slovesnost, ki je marsikomu podala drug pojem o »Društvenem domu«, kot ga je doslej imel. Z zidanjem sc je takoj pričelo, ki naj hitro napreduje. — A tudi za denarne prispevke skrbe dobra srca: Neimenovana gospodična 30 K, Fr. Debeljak st. 20 K, (Ml. 11), Bartol 20 kron. Prijazno omi-,zje pri gospej Bartol 17 K 74 v. Neimenovan 20 K, M. Vesel 6 K, neimenovan 5 K, Fr. Mikulič (Bela voda) 5 K, Jos. Lavrič 4 K, J. Rus 2 K, Mikulič 4 K, Debeljak 4 K, Lavrič J. 4 K, Kordiš Josipina 5 K, Ruparčič T. 2 K, Bartol K. 2 K. — Vsem iskrena hvala in Bog povrni! S Kumllanskbga. Na svojem popotovanju sem zašel tudi na Kumljansko. .Sicer ni nikjer na zemljevidu napisanega tega imena, pač pa so zaznamovane vsakovrstne ceste, klanci in bregovi. Povprašam moža, ki sem ga ravno dohitel na cesti od Save na Polšnik: »Očka, kako daleč je pa še v Polšnik?« — »A Ponšnk je ano dobro um. Pa jim je precej aroC, al' niso oni gaspud anženir, ku maja taku turbo na hrtu.« »To pa še nisem očka,« odgovorim možu, ki je bil videti Gokaj zgovoren, »zakaj pa vprašate, če sem inženir«. »A no zdej so taku pravi' naš ab-činsk' moži, da bo pršu anženir, da bo našo cesto zmiru, pa klance prložu, pa praujo tudi, da bojo tunel nardil tje k sv.e-tein Križ za Moravsko goro. Pa oe vsem, al' bo res, al ne? Kaj prauia oni gamfrt?« ,— »Tega. očka, vam pa že ne mor«* povedati, ali klance imate pa res hmle, tlo-vek bi se pri vsakem koraku v koleno.« »Zdaj pa grem gaspa«, laz sem lenki-le doma«, — in mož me te zapustil. Sam sem jo maha! na Polšnik itt od tukaj dalje na Mjrno. Med po tje sem še marsikaj zanimivega slišal o tej zanemarjeni cesti, ki je sicer zaznamovana na zemljevidu kot okrajna, a v resnici pa ni podobna okrajni, kajti pri nas na Gorenjskem imamo do vsakega zelnika zložnej-šo in lepšo kakor je ta. Čudno se mi je le zdelo, da je ta cesta tako zapuščena od okrajnega cestnega odbora in pa da so domačini tako potrpežljive ovčice. Nedavno sem šel iz Šmartna na Litijo, pa sem videl, kako so tam neki brezpotrebni klanec preložili, ljudje pa še vsekakor raje hodijo in vozijo po stari cesti, 'kakor pa po novi! V dolinah prelagajo brezpotreb-,ne klance, kaj mislite, da v gorah jih ni potreba!? — Možje okrog cestnega odbora si mislijo, za hribovce je že dobro. — Le pridite in hodite po teh klancih in videli boste, da ne pretiravam. Pišem pa — pridite in hodite, pa ne, da bi se vozili hi .mučili ubogo živino. Povsod drugod se .trpinčenje živali kaznuje, tukaj pa se še trpinčenje pospešuje, kajti nikjer drugje se tako ne mrcvani uboga žival, kakor ravno po teh 'bregeb in klancih. Okrajni cestni odbor in vsi štirje gospodi poslanci, ki imate gotovo srce za uboge Kumljance, preskrbite tem ubogim trpinom, ki so tudi davkoplačevalci in volivci, boljših cest! Ko sem potoval dalje iz Polšnika proti Brezovem izvem od moža, da nameravajo na takozvanem kraju Prleska aii Preska preložiti cesto po nekem Sladiče-vem borštu, ki pa je bolj kisel, kakor sladek in sicer tam kjer so pozimi najhujši zameti. Nadalje hočejo preložiti klance tam od Brezovega proti Sv. Križu, pa tudi tako nerodno, da bodo samo škodo napravili po vinogradih, le tam jih nečejo, kjer 'bi bilo ibrez 'škode. Pa dovolj o tem, unudi se mi v Mirno, le t:a v lepo dolino, le tja, kjer so lepe ceste, oh! človek si komaj oddahne na ravnini, ko se iznebi teh klancev, teh bregov. Ako se še kedaj povrnem na Kuml-jausko in najdem kaj boljše in v lepšem stanu, pa sporočim in pohvalim vse, kar bode dobrega, širnemu svetu. Načelstvo hranilnice in posojilnice v St. Rupertu je sklenilo v seji z dne 6. junija. da se obresti za posojilo na vknjižbo ali intabuiacijo lahko znižajo na pet (mesto petinpol). Talko se bode marsikomu lahko pomoglo, da ne bode preveč obremenjen, kdor bi hotel vzeti posojilo na vknjižbo, ker noče iskati porokov. Hranilnica, ki ima svoj dom pred cerkvijo, lahko utrpi tistega pol procenta — saj dela vse za ljudi in načelstvo gleda, da se tu zbero vsi pošteni ljudje, ki ne gledajo samo na lasten dobiček, ampak za ljudski blagor. Premeta je imela lansko leto 604.000 K in čistega dobička kljub ogromnim stroškom šc vedno 1300 K. Letos hočemo postaviti vse na dobro podlago in opraviti, .kar se da, potem bode pa najlepši prostor v St. Rupertu odprt vsemu poštenemu Jjudstvu v St. Rupertu. d Iz Cerkej na Dolenjskem se nam por«ča, da se je tam na praznik sv. Reš-njega Telesa blagoslovila nova zastava dekliške Marijine družbe in podoba lurške Majere božje, katero so kupile gospodinje iz Župeče vasi. Vse se jc izvršilo z velikimi slovesnostmi. 72 Hiša s posestvom je na prodaj v fari St. Rupert, 'blizu Št. Ruperta. Pojasnila daje »Hranilnica in posojilnica«. Mlekarna začne delovati: v Št. Rupertu prihodnji teden. Udje in kmetje skupaj! Notranjske novice. 0d Sv. Trojice nad Cirknica. n Zadnji teden bila jc pri nas kolav-dacija novega župnišča. Komisija se je o vsem jako pohvalno izrekla. Je pa tudi v resnici lepa stavba, in ne bomo preveč trdili, ako pravimo, da se sme naše žup-nišče prištevati med najlepše v škofiji. La tiko stnoTrojičani ponosni na tako stavbo. Ros je, da bodo malo občutili naši žepi — ker stavba bo stala okrog 16.000 kron — kar za tako stavbo ni ravno veliko — a naredili smo pa tudi nekaj, česar ni v vsakem kraju. Potrudifi so se pa tudi mojstri, ki so prevzeli razna dela, da so izvršili kar najboljše. Zidarska dela imel je znani mojster-strokovnjak Iv. Ronko ml. iz Cirknice, mizarska dela mojster Ivan Usenik iz Blok, kleparska Simon Ncgro iz Cirknice, sobe nam je pa krasno poslikal J. Žagar iz Loža. Vsi so izvršili izborno svojo nalogo in jih vsem, ki žele 'imeti kaj lepega in solidnega, .najtopljeje priporočamo. n Petkov ata (Štefan Kovačič) in par njegovih pristašev pa tudi s tem niso zadovoljni. Zlasti jim ni všeč delovanje stavbnega odbora. Pametni in dalekovid-ni ljudje trdijo, da bo skoraj gotovo isti-na, da ti ljudje z atetom na čelu, radi tega niso zadovoljni z novo, prelepo stavbo, ker se ne podira kot se podira pokopališče in šola, kjer so imeli ata in njega služabniki »ta vel'ko besedo«. Ateta in njegove pristaše »potroštamo« pa najlažje s tem, da bodo imeli tudi ti kmalu priliko pokazati kaj znajo. Govori se, da bodo ata in pa njegovi pričeli zidati župnišče in menda tudi kapelico za takega župnika, ki ima »familjo«. Ata cikajo namreč bolj na pravoslavje. n Na dan so prišli pri zadnjih občinskih volitvah naši liberalci. Skoraj dve leti so bili potuhnjeni in uganjali so hinav-ščino, sedaj pa so nam pokazali svoja liberalna srca v pravi luči. Zadovoljni smo s tem. Farbali, hiiniti, lagati ne bodo več mogli. Vsak naš mož bo vedel s kom ima opraviti ,in v tem smislu tudi od sedaj nadalje ž njim občevati. n So pa liberalci pravega kalibra. Seveda nočejo biti in se skušajo na vse mogoče načine prati, a tudi najmočnejša »žehta« jim ne pomaga. Liberalci so in to ostane pribito. Toda naj sodi o tem razsodno ljudstvo. Ali niso taki možje liberalci, ki namesto domačega župnika, si drznejo voliti najzagrizenejšega nasprotnika duhovščine, vere in cerkve, ki si upajo oddati svoje glasove možu, ki se samo balia, da je prve vrste liberalec. In tega moža so si drznili nekateri voliti. So li mar boljši nego on ? Ne. S tem, da so mu oddali svoje glasove, so javno priznali, da sc strinjajo ž njim, ali z drugo besedo —, so isto kot on. n Kateri pa so ti možje? Svet naj zve — naj jih spozna. Njega piva služabnika in pokorna hlapca sta, z eno nogo že v grobu stoječi in vendar še vedno zagrizeni Gornji Korošec in pa Perharjev Matevž. Prvi »pedentar« !in njegov »voj«, (zna namreč dobro vriskati), je A. Rožanc (Gričar). Nižje vrste hlapci so pa razun dveh vsi Zaleščani, med njimi se zlasti odlikujeta Rot in Bašte. Zadnji je namreč zahteval, da mora imefi pooblastilo za občinske volitve — »štempel« za 1 krono, Nadalje trije Bočkovci, med njimi pa nosi »ta vel'ki zvone« abstinent (?) Jernej Pir-man (Kovač). Ti so izvoljenci in ljubljenci ateta — torej njegovega mišljenja. Možje pošteni — možje krščanski — sedaj jih poznamo. Naše geslo bodi odslej ediuole: Svoji k svojim! n Plesati je hotel na vsak način Petkov ata na sv. Trojice nedeljo. Škoda, da jc imel tako smolo. Godca ni mogel nikjer dobiti in pa menda tudi ljudi ne. To ga zopet pokaže v lepi luči. Kvaterna nedelja — popoldne so bile molitve v cerkvi in na grobcli za naše ranjke — ata hoče pa imeti v hiši godca. Kaj naj rečemo o takem človeku, kaj naj si mislimo o istih, ki ž njim vred isti »štrik« vlečejo? n Sv. misijon bomo imeli letos pri nas in sicer od 27. junija do 4. julija. Vodili ga bodo gg. jezuitje. Vsaki dan bode ob 6. uri in 10. uri sv. maša in pridiga, popoldne pa ob 3. litanije in pridiga. Bog daj, da bi obrodil obilo sadu. Županstva Cerknica in Bloke pa prosimo, da bi nam vsaj do takrat popravila saj nekoliko našo skrajno zanemarjeno pot. Je pač že skrajni čas. Idrijske novice. Iz Spodnje Idrije. Veličastna je bila pri nas procesija presv. Rešnjega Telesa. Kjerkoli se je pomikala, je bilo vse okrašeno s cvetjem in zelenjem, iz hiš so vihrale zastave, posebno lepo in skrbno pa so bili pripravljeni vsi štirje oltarji, vsi v najlepšem cvetju. Ne pomagajo nič hujskanja in zabavljanja nekaj Boga-boječili in svobodo-sovražnili ljudi, fara je še vedno za Boga. Prvikrat so pri procesiji nastopili telovadci, Orli, v kroju in lepo in vzpodbudno jih je bilo videti, ko so korakali na obeh straneh sv. Rešnjega Telesa. Čast takim fantom, ki se ne ustrašijo javno nastopiti, ko se gre za Boga, četudi jih zavoljo tega sramote nekateri neolikani Sokoli in socialni demokrati. V tem se ravno razlikujejo naši Orli od naših Sokolov, da je bratom Orlom to čast, da so spremljevali Najsvetejšega, Sokolom pa sramota. Pač, tudi nekaj Sokolov smo opazili, ki so od strani pasli svojo radovednost. Pa boljše bi bilo, da bi jih ne bilo zraven — vsaj nekaterih. Ko je šel sprevod z Najsvetejšim mimo njih, so se pogovarjali in smejali! To je dostojnost, to je olika! Zahtevamo od predsednika tukajšnjega Sokola, ki se šteje za pametnega, da to neotesanost in naravnost raz-žaljenje Najsvetejšega od strani Sokolov ostro ožigosa, da se ne vidimo na kakem drugem mestu! — Pri nas, kakor menda nikjer drugod na Kranjskem, se odlikuje tudi požarna bramba s svojo odsotnostjo. pa kljub temu jc bila procesija lepa in veličastna.« — Naša mladina. Pred nekaj časom je bil v Srednji vasi ukraden Rovinj-skemu Franceljnu sodček vina, ki ga je imel na vozu. Sedaj je prišla ta reč na dan. Vzeli so ga namreč otroci stari od jO—15 let in ga popili. Vsi so iz sokolske-ga naraščaja. Tudi vzgoja mladine! u Zopet imamo redne občinske gospodarje v Idriji. Odborniki so volili županom g. Šepetavca, ki je že prej županova! pred gerentom. V svetovalstvo so prišli trije socialni demokratje, ti imajo iz svoje srede tudi podžupana Kokelja. Prej se je pisalo, da ostane odbor po odstopu gerentovem v istem razmerju kakor je bil, predno je bil razpuščen. No, pa vse ni ravno tako. Mi upamo, da je dolga in huda zima iztreznila naše občinske očete in da bodo pametneje ravnali, kot so lani. n Umr.. ie zopet vrl mož, namreč g. Franc Bezeljak, c. kr. paznik v pokoju. Dasi prileten in zadnji čas tudi bolehen, je pridno pomagal pri ljudski hranilnici. Bil je vnet ud Vincencijeve družbe .in zato je Velika nesreča se je zgodila v nedeljo, 13. t. m., ob pol 4. uri popoludne v Mirnu pri Gorici. Pod Gradom pri Štantu so se hotele prepeljati v čolnu črez Vipavo .štiri osebe: dva mladenič« in dve dekleti. Z levega brega so hoteli priti na desno orehovsko stran. Ko so bili že prav blizu brega, se jc en mladenič hotel malo pošaliti, da bi pripravil ženski v strah, in jc začel čoln zibati. Toda čoln se naenkrat prevrne in vsi skupaj padejo v vodo. Ena dekle, iz Mirna doma, jc znala toliko plavati, da se je rešila sama. Mladenič, ki je vesljal, po 'imenu Sebastijan Besednjak, je hotel rešiti drugo dekle. Franco Silič iz Orehovelj. Toda ni mu bilo mogoče. Komaj se je sam rešil iz kalnih valov Vipave. Frančiška Silič pa je izginila v valovih. Drugi mladenič, ki jc čoln zibal, je hotel preplavati Vipavo, hoteč priti nazaj na levi mirenski breg. Toda tik pred bregom, ko so mu ljudje že ponujali kol. da bi se zanj oprijel, mu je zmanjkalo moči in tudi on je izginil pod vodo. Še-lc črez eno uro so ga dobili. Ta mladenič jc bil čevljar pri Karolu Bratkoviču v Mirnu, doma iz Gorenje Vrtojbe. Utopljeno Silič so potegnili iz vode črez pol ure. Seveda so bili zaman vsi poskusi, oživiti jo. Utopljenega mladeniča so prenesli v mirensko mrtvašnico, nesrečno dekle pa domov v Ore-bovlje. — Frančiška Silič je bila članica našega izobraževalnega društva v Ore-hovljah. Stara je bila 19 let. Starše je ta njena nesrečna smrt grozno zadela. Pred leti so Izgubili že dvoje hčera, tudi v starosti 19 let. Le ena hčer je še živa, omo-žena je v Biljah. Na domu je še 24-letni sin. Grozen jok jc bil ob bregovih Vipave. Prihiteli so ljudje iz celega Mirna, Vrtojbe, Orehovelj. Ob 6. uri so začeli zvoniti zvonovi v Mirnu in v Orehovljah. Nekaj nepopisno tužnega je stiskalo srca ljudi. Kdo bi si mislil, da bo tako končal dan. Ob pol 4. uri so sedeli oni štirje v čolnu, zdravi in veseli. Ob 6. pa so zvonovi tu- bil pred kratkim izvoljen njenim podpredsednikom. V cerkev je zahajal rad. Prehitro nam ga je vzela smrt. Svetila mu večna luč! Iz raznih krajev Notranjske. n Občni zbor vipavske zveze kat. slov. nepolitičnih društev bo dne 29. t. m., t. j. na praznik sv. apostolov Petra in Pavla,, ob 4. uri popoludne v Tabru v Vipavi v zinislu zvezinih pravil. Odbor. n Dekliška Mari jina družba v Postojni ponovi igro »Sv. Elizabeta, grofinja Tu-rinška« v nedeljo, dne 20. junija ob pol peti uri popoldne. Marijine družbe in društva in vsi,.ki jih je preteklo nedeljo neugodno vreme oviralo priti k predstavi, imajo v nedeljo zopet priliko videti to zanimivo igro. Na svidenje! n Kmetu v poduk. Na mnoge pritožbe o baje dragih računih c. kr. notarja v Postojni odgovarjamo sledeče: Notarji imajo svoj tarif, po katerem morajo svoja opravila zaračunati. Ce se notar v Postojni tega tarifa drži ali ne, nam ni znano, res G O R I S IC H« robno oznanjali smrt dveh izmed vesele družbe. Res, nc vemo ne ure ne dneva! Pokojnikoma sveti večna luč! Iz Renč nam poročajo, da se je ondi v ponedeljek, dne 14. t. m. iz neznanega vzroka ustrelil mesar li c b a t. Vreme. Po dolgi suši, ki je hotela že uničiti mnogo poljskih pridelkov, ;e nastopila sedaj doba deževja, ki jc prav tako že zelo škodovala trti, črešnjam in drugim pridelkom. V nedeljo, 13. t. m. jc razsajala v goriški okolici velika nevihta s točo in strelo. Na banjški planoti je toča vse pobila. Slabo leto se nam obeta! Naši vrli goriški dijaki so v nedeljo. 13. t. m. uprizorili lepo narodno igro »Divji lovec«. Nabito polna je bila dvorana »Trgovskega doma«, kakor doslej najbrže še nikoli. Uspeli je bil velikansk. Posebno v obilnem številu so došli okoličani, pa tudi s Krasa in Tolminskega je bilo mnogo udeležencev. Čast našim dijakom za njihovo prireditev, ki jim je gotovo lahko v ponos. Mnogi zastopniki naših društev so topot prvič videli »Divjega lovca« in videli tudi, kako se igra. Ta prireditev je velikega pomena za naše katoliško-narod-ne dijake same, nič manjšega pomena pa ni bila ta prireditev za naše zunanje somišljenike. Torej še enkrat: Castifamo vam, vrli fantje in gospodične! Predavanja in slavnosti. Dne 18. t. m. bo predavanje v S. s. izobraževalnem društvu na D r e ž ii'i c i, dne 20. t. m. dopoldne v Kobaridu, popoldne na K a m n e m ; istega dne tudi v Kron-b e r g u; dne 27. t. m. je javna telovadba Orlov v Št. Andrežu, predavanje na Idriji; dne 29. t .m. pa blagoslovljenje zastave v G r g a r j u in predavanja v Volčah, Gorenjem polju in R i -h e m b e r g u. Slavnost v Grgarju. Z ozirom na blagoslovljenje nove zastave je izdalo »Kat. slovensko izobraževalno društvo« v Gr-garju sledeči poziv bratskim društvom na pa je, da so stranke same krive, ako morajo pri notarju veliko več plačati, kako: bi bilo neobhodno potrebno. Nad polovice, stroškov si stranka pri vsakem pismu ir pogodbi na ta način lahko prihrani, akt da pri notarju napraviti samo pismo, t. j. pobotnico, zadolžnico, kupno ali izročilnt pogodbo, ženitno pogodbo itd., potem pr gre s tem pismom k sodniji ter da tan. prošnje za vknjižbo na zapisnik. Tako delajo ljudje povsod, kjer jim gre trda zr. denar. Ako bi se pa notar branil napraviti le pismo samo, ali pa ako bi sodnij:; ne hotela sprejeti prošnje na zapisnik — kar se pa menda še ni pripetilo — poten pa naj se dotični pritoži čez notarja oziroma sodnijo- na c. kr. deželno sodnijo v Ljubljani ali pa naravnost na c. kr. nad-sodnijo v Gradec. n Trnovo. Umrla je v Trnovem ga. Terezija Cvetnič, sestra pokojnega g. Matija Treliha, dekana v Trebnjem. Pokoj-nica je bila dobrega in poštenega značaja. Blag ji spomin! Goriškem: Bratsko društvo! Dne 29. t. m. na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, bo imelo »Katoliško, slovensko izobraževalno društvo« v Grgarju blagoslov društvene zastave. Ob tej priliki sc bo istegt dne popoldne ob 4. vršila velika veselica, h kateri so vabljena vsa bratska društva, da pri isti sodelujejo. Veselica bo obsegala šaljive prizore, igre. deklamacijc. petje in tamburanje. Bratska društva, k žele sodelovati, naj blagovolijo takoj nan: naznaniti, s katero pesmijo mislijo nastopiti, ali katero dcklamacijo ali šaljiv prizor hočejo prednašati, da lahko program pravočasno sestavimo. Omenjamo še, d: jc isti dan v Grgarju tudi cerkveni shod. Blagoslov zastave bo pri sv. maši. Veselica pa ob 4. popoldne. V nadf, da nas gotovo obiščete, vas še enkrat najufjudneje vabi odbor. Smrtna obsodba v Gorici. V sredo. 9. t. m. po noči, je bil pred goriškimi po rotniki obsojen na smrt oni Anton Nanir. iz Št. Andreža, ki je dne 28. februarja letos ustrelil 23letno Marijo Pavlin iz Št. Andreža. Toženi je izjavljal, da ni kriv. ker je dejanje izvršil v trenutku zmedenosti. '1'oda zdravniki so izjavili, da je bi Nantit, ko je ustrelil Marijo Pavlin, pr, polni zavesti. Porotniki so Nanuta spoznali krivega zavratnega umora. Na podlagi tega porotniškega pravdoreka s® sodniki obsodili Nanuta na smrt na vešala Obsodba je bila izrečena šele ob S. uri zjutraj. Mnogobrojno poslušalstvo je proti porotnikom demonstriralo. Nanut bs najbrže pomiloščen. V Ravnici je umrl vrli posestuik, 35 let stari Jožef Filipič. Pobrala ga je su-' šica. Bil je blaga duša, lep značaj, cel krščanski mo«, ki je bil spoštovan kt ljubljen od vseli. Naj počiva v miru. PSjegovc ■ svojce pa tolaži ljubi Bog! Protialkoholni kongres bo v nedeljo, 4. julija, v Ljubljani v Unio-nii. Poživljamo vse rodoljubne Slovence, da se ga udeleže. Vsako društvo, vsaka Marijina družba naj poSlje svoje zastop- Smešmce. Pridržek. »Ali ste voljni nazaj vzeti psovki osel in bik, s katerimi ste žalili toženca?« — »Vzamem, — pa ne za zmeraj!« Ni za odpraviti. Gospodar agentu: »Verjemite mi, če bi ne bil tako pohlevne natore, bi vas iu vašo kramo vun vrgel!« — Agent: »Znabiti kupite na vod: Kako človek postane korajžeu!« Menica. Sin: »Oče. kaj pa je to menica (Wechsel)? — »To je listina, vsled katere je izmed dveh gori podpisanih eden vedno v strahu!« Varčna gospodinja. Povej mi no, soseda, kje pa kupuješ mleko?« — »Pri Medvedu!« — »Aii jc pa tudi dobro?« — »Dobro ni, ampak dobro mero dado!« Izvid g. prof. dr. H. Riedingerja, ravnatelja deželne porodnišnice v r3rnu. Z veseljem Vam poročam, da sem docela zadovoljen z uspehi, ki sem jih dosegel z Vašim Serravallovim cliina vinom z železom. Odredil sem ga mnogim paci-jentom zavoda in sem tudi mogel dognati hitro pobeljšauje ii; povečanje moči. Brez dvoma bom Vaš izdelek rabil tudi v praksi. Brno, 14. oktobra 1895. M .317 (10) Prof. dr. H. Riedinger. Popolna hrana za dojenčke, otroke in bolnike na želodcu. Vsebuje pravo planinsko mleko. Škatlja K 180 v vsaki lekarni in di-ogrriji. Ob nepri ičnosti želodca, pomanjkanju slasti in motenju prebave najodlič-nejši zdravniki prav radi priporočajo sta-ropreizkušeno izborno Franc - Jožefovo grenčico. Uživa se prav prijetno in učinkuje zanesljivo brez neprijetnih postranskih posledic. Izpije naj se je na tešči želodec pol vinske kupice. Pri močno starih ljudeh že vsakdanja osem dni trajajoča raba treh jedilnih žličic grcnčice privede do stalne ozdravitve. M ,333 (19) 21TNE CENE. Cene veljajo za prodajo blaga od kmetovalcev. Za ICO kilogramov. Ljubljana, 15. junija '.še niča Rž . „ » * * Oves ..»i Ajda, črna . . Ajda, siva . . Proso, rumeno . Proso, belo . . Ječmen . . . Fižol, koks . . Fižol, mandalon Fižol, ribenčau .i,, i > » » • i B r i i « i . I • I strani 1909. 30.— 19.— 19.— 19.--18.50 17 — 18.— 16.— 26.— 24.— 27 — Pravilno ime Schichtovega pralnega izvlečka je „Hvala žensk." To je najboljši milni prašek za ^ namakanje perila ter popolno o nadomestilo za beljenje po travi. " DOBIVA SE POVSOD! Ako hočete svoje dete imeti zdravo, veselo In duševno se živahno razvijajoče, dajte mu dr. Hommel.«, Haematogen. Ne dajte si pa usiliti nobeno Izmed mnogih ponarejanji 522 { Podpisani izjavljam, da ni resnica, kar se je govorilo o Janezu Ku-sterle iz Nomenja. Franc Andolšek železniški čuvaj, Nornenj. 1023 1-1 ne? 2)r. D. 3)emšac 52-' zdravnik — strokovnjak za kožne bolezni Ljubljana, Mestna hranilnica. BAA7MANII! fl Zaradi posebno ugodnega prllož- 0 ■ *** *» n IH U IU ■ postnega nakupa konkur/.ne mase je spodaj podpisana tvrdka v položaju odda,ali čudovito ceno, dobro, pristno, barvno, solidno blago. V svojo korist sc prost z naročilom hiteti. :000 m čipkastih zastorov loOcm široki p rej K t—, sedaj 44 v, boljši K l'40, sedaj 65 v ni; 800 m modrikastega blaga, svilen, pre| 90 v, sedaj SO v m; 801 m dvo-nltkastpga modrega plstna za predpasnike prej Bi v, sedaj 65 v; 1003 m krasnega modnega perilnega blaga, svetle in temne barve, preje 85 v, srdaj .',0 v. Lepega satina v vseh barvali in vzorcih, preje K rin, sedaj 78. 6G0 >u gladke volnine 120 cm Široke v vseh barvah, prei K l-1'O, sedaj K 1MU, Se lepše prej K s*JO, sedaj K 1 9-'. 50.) m modernega pepita blaga, veliko in majhno kal li ano, 1£0 cm široko, preje K 1*9.'*, sedaj 1*15. Krasna šolska volniua za bluze in otroške obleke 120 cm široka, preje K 1 85, sedaj K 1.15. aoo lepili modernih volnenih kril v vseli velikostih, prej« K 7 -, sedaj K 5 60, še lepše, preje K 10 —, sedaj K 9 —. Moderna perilna krila, preje K 5—, sedaj K 3'—. :tv<) pomladnih bluz, svetle in temne, preje K 3-20, sedaj K 2-30, čislo line, preje 6'—, sedaj K 4:,0. 10O0 lepiti datnskih pasov, črnih, preje K t'50, sedaj 9S v. Krasne čisto zidane damske gumaste pasove v vseh barvah, preje K 3*53, sedal K 1*35. 540 gospodinjskih ptepnsnikov, široki in trpežni, preje K I j!", seda| 9.> v, isti zelo težki dvo|ni, pre|e K 1-9«, sedaj K 1S0 Ženske srajce iz dobrega vojaškega platna, okrašene s čipkami, preje K i 95, sedaj Ki'30. iste z vezenim uadplečnikom, preje K 2 70, sedaj K 1*45. 420 parov trpežne ženske nogavice, preje 7} v, sedaj 45 v, še boljše 60 v. : 8J parov kratkih nogavic, pre|e 60 v, sedaj 35 v Krasen židan pajčolan vseh barv preje K 1 !*0, Bedaj K 1*3*». Dobre domače čev je za gospode in gospe, preje K 1 ;in, sedaj lio v. 800 p. dobrih čevljev, za na cesto, sive, res j. ali črne z močnimi podplati za gospode, preje l< 3*—, sedaj K 1*50, M gospe, preje K 2 70, sedaj K 1 M), za otroke do 6 let 35 v. do 10 let K 1-10. [sli popolnoma iz usnja 1 par za 40 v več. Lepi damske predpasnike, preje K 3 —, sedaj K 1-70. brisač za vsako porabo, preje 60 v, sedaj 35 v, boljše preje 75, sedaj 45 v. looo m tirolskega platno, preje cr, v, sedaj 44 v, boljšega 52 v. Močno raskav kmečko platno, pteie 80 v, sedaj 5> v. Krasno rumburško platno 82 cm široko, preje 85 v, sedaj 55 v. Težko, 150 cm široko, kmečko platno, preje K 1*9j, sedaj K 1*35, isto 140 cm široko K 1*50 meter. Dober oksford za srajce, 1000 tn, preje 70 v, sedaj 45 v meter, zelo težek, preje 95 v, sedaj (io v. Dobra tkanina, enostavna šir , preje 60 v, sedaj 44 v, cela širokost rjuh, preje K 1-30, sedaj 90 v. Lepe preproge za omare, dobro povoščeno platno, lepo rožasto 116, '70 cm, preje K 2*90, sedaj K 1*70. 400 lepili burefnih garnitur za dve postelji, en namizni prt, preje K 13*—, sedaj K 9 —. 300 močnih pil. zastorov, preje K 3*80, sedaj K 2 8' (150 m preprog, preje 1 K, sedoj 60 v meter, bol|še preje K 1*30, sedaj 95 v meter. 9Jo ducaloc dobrih barvastih žepnih robcev, preje K i*90 pol ducata, sedaj K i*10 pol ducata, lepi žepni robci z barvastim atlas, robom preje K 1 7i', sedaj K 1*— pol ducata. 350 krsov iZarobljenih belih rjuh brez šiva, preje K 3*—, sedal K 1*9(<, zelo tc*ke iz tirolskega platna, preje K 3-6». sedaj K 2*60. Poletne llanck*. posteljne prevleke, lepo p,'s , preje K 4-50, sedaj 2-70. 5000 velikih klopčičev dobre volne v vseh barvah, preje 20 v, sedaj 10 v klopčič. 800 vel. pove* cm plet. volne v vseh barvali, preje 58 v, sedaj 40 v 350 ducatov finegu vijoličastega mila vseli dišav, preje pol ducata K 1 10, sedal 72 v. l.epe velike torbe za nakupovanje z ročajem, preje K i 10. sedaj K r—. Krasne pomlad, rute zn na glavo, svetle in temne, Ereje 08 v, sedaj 45 v. Lepe polsvilnate rute za na glavo vseli arv, preje K 3 SO, sedaj K 2 30. Iste čista svila, preje K 5 SO, sedaj K 4 20. Kompletne velike lovske srajce vsake vratne Urine, preje K KO. seda| 9š v, Iste z dvojnimi prsi, sedaj K J-JO Lepe turlstovske siajce iz flanele ln ceflrji, preje K 3*—, sedaj K 1*70, še lepše K 2*10. Iste za defke K 1 10. Dobre močne srajce vseli vratnih širin, preje K 3 60, sedaj K 2*30, s težkimi gubami .'.0 v več. Modemi ovratniki vseh vratnih širin, preje 40 v, sedaj 26 v. Zelo trpežne naramnice pre|e K 1*20, sedaj 70 v Zajamčeno dobre srajce Iz oksforda za gospode, boljše, preje K 210, sedal K I 35, boljše K 1*85. Dobre spodnje hlače Iz gradi«, bele in barvaste, preje K 190, sedal K 1 10, iz zelo težkega blag« K 1-58. Dobre zgornje hlače za vsako porabo, preje K 5 90, sedaj K 3.90. Lepe otročle obleke iz dobrega perilnega blaga, 1 vel. 1-40, z zvišanjem 30 v. 250 lepili deških malroznlh oblek, 1 vel. K 1-9*, z zvišanjem 40 v. Lepe čepice za deklice In dečke, preje K 1 30, sedaj 78 v. Moderne čepice za gospode, pre|e K i*!0, sedaj 70 v. Od teh tu navedenih reči se vzorci ne morejo poslati, vendar 86 uepovoljno brez napake zamenja. Navzlic teli čudo* vito nizkih cen dobi vsak kupec, ki kupi za več kot 10 kron, lepo praktično darilo. Pošiljatve nad 20 kron sc pošiljalo stroškov proste. »Kaufhaus zur Sudbahn" Cradcc, Annenstraase St. 68. 1C64 Prosi se za natančen ln razločen naslov. fj Ver Sibruuak Itut Ccbraaok ii Milijoni dam in gospodov rabijo .FEEOLIN' Vprašajte svojega zdrav. nik:i, nI II ,feto!ln4 najboljše kosmetlino sreu-stvci r« kožo, lase in zobci Se take malo čist obr. z ln Se grSe roke pestanciotukojaristokraticn.' fine iti lične z uporabo ,Fee-olins'. - .Feeolln' ic Iz 42 nsiplcmcnitejšib iiuvcilh zelišč prireje',O angleško mili, na.ravi Ic, o, čisto polt In nežne bele roke. „Fe-eolln" je ubeneri najboljše toaleno miloza vsakdanjo vr.ornb.1. Kdor r-hi „Feoo-iin", ostane mlad In lep Zfveiemo se povrniti denar, če bi kdo ne bil popolnoma zadovoljen s ,Fee-otlnom'. Cen« kosu KI, 3 kosi K 2 50. 6 kosov K 4. 1'oiilja M. FEITH DunnJ, VI. Marlatlllferstr. 45) dobiva se tudi v mnogih drogeriiah, parfururljah in lekarnah monarhije. l5ifl 3-1 Na revmi In trganju boiehajo-Sim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. igss Karel Bader Ilertissen (Bavarsko ) želi kupiti po ugodni ceni prva lesna trgovina. Pogoji: Velika množina jelovega ali i smrekovega lesa za ža-' go, od 25 cm premera ! naprej. Železnica blizu, j Les za posekanje bi | moral pokriti največji j del kupnine. Cena naj-. več 400.000 kron. Po-islopja, zemljišča itd. ! stranska stvar. Agenti j visoko provizijo. Na ! ponudbe se ozira samo, ! če priložen natančen ! popis in pa cena. Po-Islatijih je pod,Waidgut' i Dunaj IX Porzellangasse (poste restante. i05'J2-l * Eazpogiljalcc ibče dobave zmožne iztovslce zobotre&cev Ponndbe pod šifro ,,Dc 3425 Z" na Itaasenstein S-Voglcr, Dunaj. 1650 1-1 Sprejmem kroja, poučita Obranovlč, Vrli pošta 1'arn, 1«J7 Dolcnjcko. 1-1 se iščejo za prodajo neke patentirane novosti, ki se rabi v vsaki liiši. Zaslužek 35 kron in tudi več na teden Ponudbe pod ,,K. W. 52" na upravo tega 1613 lista. 1-1 Za mizarske pomočnike se dobi pri delavski posredovalnici Dunaj, IV. Preasgassc 25 dobro plačano delo. 9 urno tlelo, 48vin. plače na uro po dveh letili pomočniška. Posredovanje brez- plačno ! OVItniL 1211 Puške! Lar.casiar . od K 28-— Flohartpuška , , «50 Pištole . . „ 2 - Samskrosl . „ „ G — Poprave ccno. Illustri-rani cenik franko. 879 F. Gašek, Opgčrd 123, Češka. ^enitbena ponudba. Is n p? g®1« i Hiš ni!, Dt^ potem mora pa tudi vedno priti kaj vmes! Torej hočemo mi jutri v letovišče Janko in Erna sta pa tako prelitajena, da ne moremo E)" potovati. - Zakaj pač ne! Pustite si vendar O O O O o o o liitro prinesti i/, lekarne ali drogerije eno ali dve škatljice sodenskili mineralnih pasli!, ampak samo pristne l:ayeve, i:i bodcie videli, da so otroci drugega jutra čvrsti in zdravi. Jaz sicer ne potujem nikoli brez sodenskili pasti) in Vi napravite tudi dobro, da vzamete-seboj e:i par škatijic. Škatljica velja samo K 1 25. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko Vi'. Th. Ountzert, Dunaj IV/1, (jrosse Neugasse 17. Vdovec 51. let, ki ima hišo, nekaj zemlje, dobro obrt, s parom nedoletnih olrok, se želi seznanili s saraico, ki i^a veselje do gospodinjstva, v starosti nad 38 let, s primernim premoženjem. Vdove ni:o izključene, ponudbe z navedbo slarosti, imetja in s slt);o do '0. 1. m. na upravo lega !Ula 1614 pod št. 1614. 1-1 'Sprejmem takoj zdravega in poštenega v starosti 14. let, kakor tudi zanesljivega w E j Ivan Jurjavčič čevljar, Idrija (Notranjsko.) 1612 3—1 welt.aii;«vvatch do minute s 3letnim jamstvom, doplačalo, poštnine in carine \Vctach? Chaux dc Fonda fttev. se nalepi znamka za vinnriev, 1.-8U 0 Cela Evropa nosi sed^j sa-no plcšča*e nre „Weltall Wa1scl»". Zelo iinu; ir.oder-n.i, cdprt.i kavni.'er anker-nra zajamčeno prima l:olcsje, zanesljiva dobro idoča v solidnem < ksičiiauein okrovu gladko pcli;rn;\ i.a zeljo tudi v r.iklu, posebno ploščata (glej sliko). „I\c«mor.ioira ura se navija \ sr.l:ih HO ur. Kolesje U'ic v 15 l.amr.ir. z Icovirastim iautaz. kazalnikom Cena 1 kos samo K 9-50,2 kc-qa K !6-—. Pošljite nam s povialtio pošto Vaše narofilo i:i dobili bodete uro za katero nr.iit hočete biti vedno hvalcilni. Mi razpošiljamo ure regulirane natančno proti povzetju r.c da bi se prosto. Tovarr.a tir We.UalI 187. (Švica). Na pisma v Švico na dopisnice pa za iO vinarjev, -l Denarni promet do 31. decembra 1908 čez 72 milijonov kron IN NHISIGUBNEJŠil PRILIKA ZR STEDENJE! Lastna glavnica K 420.537-92 | Stan I £e5 Stanje vlog eJnc 31. majnika' 1309 čez 20 milijonov kron. registrovana zadruga z omejeno zavezo Hliklošičsva cesta štev. 8. pritličje, v lastni hiši naspro^ HoMa ..Uision" za franciškaasko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po i., »erav/oTBii brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Marijin TRG' Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi sc njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošli so poštno - hran. položnice na razpolaganje. 1 Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. ki bi ga veselilo ročno in strojno tfww>iiv«> mizarstvo kakor tudi strugarslvo, išče Joief Kcrn, mizar na Zg. Beli p. Tupaliče nad Kranjem. '488 3-1 VAJENCA za mizarsko obrt sc takoj sprejme. Naslov: Franc Vel-kavrh mizarski mojster Viž-itiarje, p. Št. Vid pri Ljubljani. 1630 3-1 Steckenpferd- lilijno-mlečno-milo 332 za Dobiva se povsod! 20-1 betona zmlete s stroji najnovejše sestave. prckaSajo vsako konkurenco po finosti. ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah se oddajo na zmanjševalni ofertni dražbi: most na Viču, cenjen...........8000 K, most na šentjurski cesti pri Grosuplju . . . 4145 K, most na Cikavi pri Grosuplju...........499 K, betonski podstavek na fužinskem mostu pri Ljubljani............................450 K. Pismene ponudbe z 10% varščino se bodo sprejemale do 21. jimija 1909 predpoldne do 12. ure pri načelniku Anton Belecu v Šent Vidu nad Ljubljano. Načrti in troškovnik' so pri načelniku na razpolago. po nlzKlli cenan . AdoiiHauptmann, Ljubljana Krajni cestni odkor v S enf Vidu nad Ljubljano frvn 'nranjska !ovarnp. oljnatih barv, irreža. laka i ri steklarskega klcja. Zulofia 3ii!:arnli!h la pleskarskih predmetov. Ituslr. ce::iki so dobe brezplačno. dne 12. junija 1909. 16% t-i Anton Belec, načelnik. pokrivalec streh in klepar ter vpeljavec vodovodov Ljubljana, Slomškove ulice št 3 in 10 priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z azbest-cementnim škriljem »Eternit«, patent Hatschek dalie z izbočeno m ploscnato opeko, lesnoceinentno in strešno lepenko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prost«. Obenem naznanjam, da sem kupil f _ «« w ♦ « ♦ že36let obstoječo trgovinotvrdke Jd^® V jLjHBljSlli hki^Tiftrn^o^1 PHd njeg0Vi'V °sebnim vodstvom ter vodstvom spretnih in zanesljivih kleparjev in monterjev v hiši Stan trg St. 9 kot podruzmeo. Isbtako priporočam svojo podružnico v Trst«, Via Miramare št. 65, k jo vodi 1640 '-1 poslovodja Franjo Jenko. J Glavno zastopstvo za slovenske |pg | JLJ,* * w dežele za najnovejšo razsvetljavo j jJDl^lKCttlCt lUC »»•M ^asftcM«^ Mart prospekte dobi na željo vsakdo pri meni brezplačno pojasnila in Za košnjo priporočamo najboljše aniBHŠkB MM Itnjl i. GUI kateri so ne sanio po izreku enega samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporabljajo kot najboljši in za naše kraje najpripravnejši spoznani. Vsakdo naj se torej sam prepriča in kupi le kosilni stroj MC. CORMICK, Opozarjamo posebno na naše nove nože z golimi zobmi, ki posebno globoko režejo, za nizko in redko travo. 'Edina zastopnika za Kranjsko: 2737 Karol Kavšeka nasl. Schneider &VER0VŠEK, Ljubljana, Dunajska cesta 16. 310 Ustanovljena obrt od leta 1828. Ludovik Widmayer v Ljubljani, Resljeva cesta št 3. v lastni hiši poleg Fran Josipovega mostu = poprej skoz 24 let na Bregu št. 10 = prodaja vsake vrste hiino opravo kot: celo bališče. omare, postelje, mizr, stolo ter tudi skrinje itd. iz mehkega in Udega lesa, kakor tudi modrocc, žimnate in na peresih. Za dobro blago jamčim, ker je vse izdelano iz suhega lesa. Najcenejša in najhitrejša vožnja V AMERIKO 4== je s cesarskimi brzoparniki ===== „Kronprinzessin CSciHa" VK) 26-1 i,Kaiser Wilhelm II." - „Kronprinz Wilhclni" „Kaiser Wilhelm der GroBe". Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorske ulico it 35, nasproti stari TISIarJevi gostilni- Ceno posteljno perje. 1 kg sivega belega K 'I, finega K 18 perja K 2, polbelega K 280. najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8,"belega K io, prsnega puha K 12, od-5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje ZlTčVio gostega jako trpežnegn rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanklhg-blaga, 1 pernicu vel, i80 potovali na/ se olnrntfo rSimon^s/On etelMa v Jtjfu&fami ttolvčvoKsk* ulin>20. Istotam sprejemalo se dobri in zanesljivi zastopniki. Najnižje cene pri Janezu' na Vodnikovem trgu! Priporoča se slav. občinstvu domaČa trgovina JANKO ŽELEZNIKHR Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega oblaga za moške io ženske obiske od najceneje do najfineie vrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenlne itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina ni v nikakl zvezi z ono pr!,,Janezu" v Lingarjevih ulicah. Cunard Line aloina, ceni ln varna voinja a H 2927 Bližnji odhod lz domaČe luke Trsta: Slavonia 22. junija, Ultonia 6. julija, Pan- nonia 20. julija 1909, IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, najveCji in najlepši parnik sveta) 19. jun., 17. julija, 7., 28.avg., 18. sept., 16. oktobra, Mauretania 3., 21. julija, 14. avgusta, H. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Pri naročilu 2 zavojev franko. Edina izborna priložnost za nakup za trgovce manufaktrnega blaga in za krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom 40—50 m ostanhov samo za is kron. Blago za blnze (angl. eefir) 80 cm širok, najnovejši krasni vzorci. Modnega oefirja za obleke bluze in srajce. Kanaias za posteljne prevleke, živahne bane. Oksford za moške srajce zelo trpežne kakovosti. Krlz&t za spodnja krila v temnih in rudečih barvah. 1414 10-1 Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Dolgost ostankov 6—10 m zajamčeno brez napake, perilni in najboljše kakovosti. Ako ne ugaja se denar takoj vrne in zavoj se vzame nefrankiran nazaj. Najmanjše naročilo 1 zavoj 40-45 m K 15 -po povzetju. Po želji se tudi sortirajo. Tkalnica R. Horner, Nachod, Češko. Dalje ponudim prve vrste vporabno za najfinejše perilo in opreme za nevesti obeljeno rumburško platno in obeljen gradi za spodnje perilo 40 m po želji sortirano za K 18 50. "**" ~*i *-i - i—'urv m iuTi>_iii~i_r ij ■ Znana vinska trgovina flnd. Mejač v Komendi pri Kamniku priporoCa svojo veliko zalogo iamčeno pristnih vin iz znanih vinorodnih krajev: Dofcnjake, Štajerske, Goriške, Hrvatske in Istre Cena v sodih litra od 24 vinarjev daUcI J10S (() Vzorci na želj« zastonj I 12 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tiskala Katoliška tiskarna.