ommsu KNJIŽNICA 6-4290 TRŽIČ
ÜÖTÖVINI
TRŽIČ	LETNIK XIII	ŠTEVILKA 10	OKTOBER
Zmanjšana naročila
Sredi septembra se je končala jesenska bazenska konferenca, ki je bila tokrat, kot običajno jeseni, v hotelu Bor v Preddvoru. Pet skupin poslovodij, v katere so bili razvrščeni po višini ustvarjenega prometa v lanskem letu je naročalo obutev za sezono pomlad — poletje 1974.
Tokratni sistem naročanja se je nekoliko razlikoval od prejšnjih in upamo, da bo dal tudi že-ljene rezultate. V bodoče, če bomo le dobili ustrezen prostor, bomo lahko zmanjšali število skupin v katere so razvrščene poslovodje na bazenski konferenci in pa verjetno tudi skrajšali čas bivanja posameznih skupin na bazenskih konferencah. To je zelo pomembno, ker bomo s tem pridobili veliko dragocenega časa, saj bomo tako naročila lahko prej zbra-
li	in posredovali podatke za pripravo proizvodnje.
Vsako posamezno skupino poslovodij smo najprej seznanili z najbistvenejšimi rezultati poslovanja in problemi, ki nas pri tem tarejo, nato pa smo jim predstavili kolekcijo, ki je bila tokrat zaradi večjih zalog v naših prodajalnah zožena na tiste vrste obutve, ki predstavljajo modne novitete in tiste, ki bodo po izkušnjah iz prejšnjih sezon šle dobro v prodajo.
Za bazensko konferenco so se naši poslovodje skrbno pripravili. Veliko pozornost smo posvetili vsakemu posameznemu modelu obutve, ki je zajet v novi kolekciji in s tem želeli, da bi bilo naročilo po količini, barvah in sortimentu čim realnejše. Upamo, da rezultat ne bo izostal, kajti lahko rečemo, da so bile priprave na konferenco
zares temeljite. Količinsko so naročila nekoliko nižja kot preteklo sezono, kar je bilo pričakovati, saj imamo še precej velike zaloge iz prejšnjih obdobij, kar pa je posledica zmanjšanja kupne moči potrošnikov in splošnega varčevanja.
Po končanem naročanju smo na bazenski konferenci z vsako skupino posebej obravnavali rezultate poslovanja s posebnim poudarkom na skrbi za zalogo in njeno zmanjšanje, prevzem obutve v poslovalnicah posebno še od kooperantov, iskali najboljše rešitve za nagraditev preobrata zalog.
Seznanili smo poslovodje z ugotovitvami revizijske službe pri pregledu poslovanja naših prodajaln, nato pa smo se več časa pomudili pri važnejših problemih in vprašanjih naših poslovodij.
Poleg prekomernih zalog ostajajo še vedno največ ji problem reklamacije kupcev posebno tistih napak, ki so masovne, kot na primer odlep-Ijenje podplatov in odstopanje barve poliuretanskih podplatov.
Tudi širina posameznih ženskih modelov je včasih neprimerna in se zaradi tega taki modeli slabo prodajajo, zato bo potrebno v prihodnosti posvetiti temu še večjo pozornost.
Na konferenci je bilo še veliko drugih vprašanj in predlogov za reševanje posameznih problemov. Po splošni razpravi so potekali individualni pogovori z našimi poslovodji in posameznimi delavci naših strokovnih služb.
Tako smo skušali rešiti čim več tekočih problemov, ki se zaradi včasih zares velikih oddaljenosti naših poslovalnic od naše matične tovarne rešujejo zelo težko, predvsem pa prepočasi. V tem kratkem sestavku smo skušali nanizati nekaj najsplošnejših ugotovitev, spoznanj in rezultatov bazenske konference, na nas pa je, da bomo zadane naloge v celoti tudi izpolnili.
Kakšna pa bo dokončna oblika proizvodnega programa, se bomo lahko odločili na podlagi analize rezultatov bazenske konference in prodaje v zadnjem obdobju, ter modnih novosti, ki jih bodo razstavljalci pripravili na svetovno znanih sejmih obutve širom po Evropi.
Milan Jazbec
Pred
splošno
razpravo
že pred letom dni so se pričeli prvi pogovori in debate o uveljavitvi ustavnih dopolnil v našem podjetju. Že takrat smo se zavedali, kako pomembno delo nas čaka, zato smo hoteli temeljito pripraviti predlog bodoče organizacije podjetja, ki bi bila odraz uveljavitve in poglobitve novih kvalitet samoupravljanja kot jih narekujejo ustavna dopolnila. Zato z delom nisimo preveč hiteli, pač pa smo stremeli, da bi bili pri delu kar najbolj dosledni in preudarni.
Predlogu za ustanovitev samo ene temeljne organizacije združenega dela (TOZD) sta se pridružila še dva predloga in sicer, da bi v podjetju ustanovili 3 TOZD oziroma 7 TOZD. Sestavljalci predlogov so se dobro zavedali, da pravzaprav formalna oblika novih samoupravnih odnosov ni najvažnejša, pač pa je naj-bistveneje, da se zagotovi vsem delavcem njihov čim-večji neposredni vpliv na upravljanje v podjetju.
V septembru sta se sestala najprej ožji politični aktiv, teden dni kasneje pa še širši politični aktiv, na katerih so razpravljali o dokončnih predlogih za novo samoupravno ureditev pri nas. Veliko je bilo govora o samoupravnem sporazumevanju med bodočimi TOZD in njihovimi medsebojnimi ekonomskimi odnosi ter solidarnosti med delavci posameznih TOZD. Na širšem političnem aktivu je bil sprejet sklep, da se predlaga delovni skupnosti, ustanovitev 7 TOZD (čevljarstvo, poliure-tan, gumama, plastika, menza, prodajna mreža in obrat v Trbovljah) seveda s podrobnejšo razčlenitvijo in obrazložitvijo predloga. Razprave o predlogih naj bi potekale že v oktobra, kajti zakon nas obvezuje, da v spremenjeni obliki začnemo poslovati že s 1. 1. 1974.
Predlog sporazuma bo objavljen tudi v našem glasilu, tako da bomo lahko vsi člani kolektiva dajali tudi konkretne pripombe in postavljali vprašanja o posameznih določilih sporazuma.
Božidar Meglič
Ukinitev delovnik enot 528 in 540
Izdelava zgornjih delov v oddelku 528 (o ukinitvi berite na tretji strani)
Stran 2
Redukcija električne energije
V sredini septembra smo bili v naši republiki v zelo kritični situaciji, zaradi velikih redukcij električne energije. Nekateri so celo menili, da gre za pravo narodno katastrofo. Po prvih ocenah gre v naši republiki za okrog 680 milijonov din škode.
Tudi v naši tovarni smo bili močno prizadeti zaradi omenjenih redukcij električnega toka. Zaprosili smo mojstra v električni delavnici Viktorja Perčiča, da nam napiše prispevek o redukciji električne energije in njenih posledicah.
»Pomanjkanje električne energije je povzročilo vsej naši delovni skupnosti in vsakemu posamezniku veliko težav in neprijetnosti. Prišlo je do velikih zastojev v proizvodnji, med delavci pa do slabe volje in negoto-
Prav prijetno sam presenečen, da smo dobili, že med itak redkimi prispevki tudi enega iz Trbovelj. Piscu Silvu Andrejašu se za njegove vrstice zahvaljujemo, vse druge pa valbimo, da se tudi oglase s 'krajšim prispevkom v našem listu.
Urednik
ZDRAVO TOVARIŠ DARE!
Ker se ti iz našega mladinskega aktiva še nii nihče javil, se ti javljam jaz. Kot sem prebral iz našega časopisa sem opazil, da si o našem igrišču že nekaj pisal. Letošnje leto je imel mladinski aktiv tovarne obutve PEKO iz Trbovelj prvo mladinsko ‘konferenco, na kateri si je zadal precej nalog, med nji-
vosti. Izgubljeno smo skušali nadoknaditi v soboto in nedeljo, kar pa je spet povzročilo težave delavcem predvsem zaradi varstva otrok. Naj pojasnim kako nas obveste o zmanjšanju dobave električne energije, saj je znano, da v daljšem obdobju lahko pričakujemo ponovne redukcije.
»Elektro Kranj« nas obvesti, da moramo zmanjšati odjem električnega toka za toliko in toliko odstotkov in to je potrebno brezpogojno izvršiti. Kje bomo ustavili proizvodnjo nam določijo upravno tehnične službe. V takih kritičnih situacijah se je vredno zamisliti, kje lahko prihranimo električno energijo. Predvsem izklopimo luči povsod tam, kjer razsvetljava ni nujno potrebna. To so garderobe, stranišča, stopnišča, zunanja raz-
m; ps si je zadal tudi nalogo, đa izgradili odbojkarsko igrišče. Dolgo so trajale priprave in odločanja, kdaj naj bi se začelo graditi. Končno pa so se mladinci, oziroma mladinike le odločili in začeli z delom. Delo je taikd steklo in mladinci upajo, da bo igrišče končano do roka, katerega so si zadali.
Skrbi pa nas le še nekaj. Sliši se namreč, da se bo spomladi začela graditi še ena hala, če lahko tako rečem. Ta pa naj bi stala prav tam nekje kjer gradimo igrišče. No pa nič zato, bomo vsaj nekaj pripomogli k izgraditvi nove hale.
Tovariški pozdrav!
Silvo Andrej aš
svetljava itd. Tudi v skladiščih lahko posamezne grupe svetilk izklopimo. Naj še omenim primer, ki se zdi na videz nepomemben, a je vreden vse pozornosti. če kdo, tudi za krajši čas, ne bo uporabljal stroja naj ga izključi. Ne reči, samo en stroj, to se nič ne pozna. Verjetno je, da prav tako reče še dvajset drugih delavcev
Kolera je črevesna nalezljiva bolezen, ki spada med tako imenovane karantenske bolezni, se pravi tiste najhujše infekcijske bolezni, ki jih po svetu po najkrajši poti prijavljajo SZO, in prj katerih je karantena obvezna. V to skupino spadajo še: koze, kuga in rumena mrzlica. Endemična (v tamkajšnjih krajih udomačena) je kolera v Aziji, posebno v Indiji okoli ustja reke Ganges in v nekaterih predelih Kitajske. Odondod se širi v manjših ali večjih epidemijah po svetu in pri tem sledi žilam največjega prometa. Leta 1970 se je razširila že v območje Sredozemlja, s tem pa se je povečala tudi verjetnost pogostejših prenosov kolere v doslej neprizadete dežele in seveda tudi k nam.
Povzročitelj kolere je vibrio cholerae, ki ga je prvi opisal 1883 Robert Koch. Je drobna paličica, ki se živahno giblje. Najdemo jo v bolnikovih iztrebkih. Povzročitelj ne prehaja iz črevesja v kri, temveč izdeluje strupe, ki zastupijajo celotni organizem. Zunaj organizma so vribionj zelo občutljivi. Izsušita jih npr. sonce ali vročina, uničujejo pa jih tudi običajna razkužila. Precej dolgo pa se obdržijo v vlažni okolici.
Kot nasploh pri vseh čre-
Švedska tovarna cokelj prešla v ameriške roke
Vsem ženskam v svetu so dobro poznane lesene švedske coklje. Izdeluje jih Ske-wood v Sjöbottenu. Sedaj je to podjetje kupila ameriška firma Heede International. Letno bodo odslej izdelovali
100.000	parov cokelj in poleg tega še lesene podplate za druge tovarne.
Mali oglas
Ugodno prodam motorno kolo ČZ 250 cm’ prirejen za motocross. Stane Valjavec, ERC, PEKO
in že smo porabili veliko energije povsem nepotrebno. Marsikdaj se sprašujemo, zakaj so v popoldanskem času razsvetljeni celotni oddelki in pisarne, čeprav tam delavci ne delajo. Nedvomno bo potrebno v prihodnje bolj varčevati z električno energijo. Lani smo porabili 4.198.559
Kolera
vesnih boleznih se človek tudi pri koleri okuži skozi usta. Vibrioni pridejo v usta zdravega človeka iz iztrebkov bolnika ali zdravega bacilo-nosca oziroma bodočega bolnika v inkubaciji. Vendar pa s tem še ni rečeno, da bo okuženi resnično zbolel, kajti zdrava želodčna sluznica normalna črevesna flora preprečujeta pojav bolezni pri človeku. Okužba je največkrat neposredna s človeka na človeka, možen pa je tudi posreden način okužbe, (muhe prenašajo bacile mehanično na živila). Najbolj nevarno je, če pridejo bolnikovi iztrebki v pitno vodo; tedaj običajno pride do množične okužbe — epidemija kolere izbruhne v nekem smislu eksplozivno. Inkubacija, to je čas, ki pride od okužbe do izbruha bolezni, je pil koleri 12—18 dni, predpisana karantena pa traja 5 dni.
Bolezen sama poteka različno. Kako bo potekala pa je odvisno:
1.	od odpornosti organizma
2.	od virulence — kužnosti badlov.
Najlažji primeri potekajo kot navadni črevesni katar, ki traja nekaj dni in se konča dobro. Pri hujših in najhujših oblikah kolere pa vidimo, da se začetne driske v najkrajšem času stopnjujejo; izpraznitve so vedno pogost-nejše, pridruži pa se čedalje hujše bruhanje. Iztrebki v najkrajšem času izgube barvo in so tekoči: dobijo videz riževe vode. Zaradi neprestanega iztrebljanja in bruhanja izgubi bolnik iz organizma v kratkem času zelo veliko tekočine kri se zgosti, seč usahne. V mišicah se pojavijo boleči krči. Utrip je vedno hitrejši. Zaradi močne izsušeno-
kilovatnih ur električne energije, kar je zneslo nič manj kot 1.061.623,20 dinarjev.
Vse te dobronamerne besede pa bodo imele učinek edino le, če jih bomo vsi resnično upoštevali ne glede na strokovnost ali delovno mesto.«
Božidar Meglič
sti postane bolnik ledeno mrzel, temperatura pade pod normalo. Običajno v tem stanju bolnik umre. Smrtnost je 20—60 % bolnikov.
Pri zdravljenju kolere je predvsem nujno potrebno nadomestiti izgubljeno tekočino. Antibiotična terapija je šele drugotnega pomena. Vse bolnike moramo izolirati v posebni tako imenovani karantenski bolnišnici, v posebno izolirnico izven bolnišnice pa osamimo zdrave ljudi, ki so bili v neposrednem stiku z bolnikom, in to 5 dni. Proti koleri skušamo zaščititi zdrave ljudi s cepljenjem, ki obstoji iz dveh injekcij, ki jih injiciramo v presledku 10 dni. Odpornost proti bolezni po cepljenju ni zanesljiva (največ 80 %) in to le za nekaj mesecev.
Sledeč znanemu reku, da je bolje preprečevati kot zdraviti moramo predvsem vse sile vložiti v dvig osebne higiene posameznikov. Treba je navajati ljudi na nujno umivanje rok pred jedjo in po potrebi. Kontrolirati je treba odpadke, kanalizacijo, še posebno pa individualna stranišča na deželi, kjer ni kanalizacije. Zelo važen je stalen nadzor nad pitno vodo, posebno na deželi, kjer so še vedno vodnjaki. Potreben je tudi nazor nad živili, zlasti nad tistimi, ki jih ne prekuhavamo. Nasploh moramo skrbeti za boljše in čistejše človekovo okolje. Nečistoča in podobno večajo možnost za širjenje kolere. Nadzorovati moramo mednarodni potniški promet, še posebno je nadzor nujno potreben nad potniki, ki prihajajo k nam iz znanih endemičnih področij za kolero.
Dr. Oton Kikel
Takole izgleda prehod na glavno cesto iz ceste, ki vodi v naš trboveljski obrat. Podrl se bo znak, da o lesenem mostiču ne govorimo. Prehod je zelo nepregleden, cesta ki pa vodi v naš obrat pa zelo slaba makadamska.
»Čevljar« glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »Peko« — Ureja uredniški odbor: Bedina Edi (predsednik), Hvalica Slavko (namestnik), Eržen Mirjana, God-nov Vera, Ivnik Branko, Jerebic Slava, Meglič Milka, Podgoršek Anton, Meglič Božidar. — Glavni in odgovorni urednik Meglič Božidar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 70 260, hit. 208 — Tisk: CP Gorenjski tisk Kranj v 2900 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. Ust dobijo člani delovne skupnosti brezplačno.
Prispevek iz Trbovelj
Ukinitev delovnih enot 540 in 528
O ukinitvah usnjarne — delovne enote 540 in vulkaniza-cije — delavne enote 528 so veliko razpravljali že na pristojnih odborih in delavskem svetu. Tudi delavci v obeh delovnih enotah so dobili ustrezna pojasnila od posameznih strokovnih služb. Kljub temu pa naj še enkrat ponovimo že znana dejstva.
»Pri prodaji skyversa smo v zadnjem času naleteli na večje težave, ki so povzročile veliko povečanje zalog. Nova naročila so izostala, zato je bilo potrdbno talko j ukrepati. Najprej smo poskušali poživiti prodajo, vendar so nas vsi zanimivi kupci odbili.
»Zaradi zastarelosti tehnološkega postopka izdelave hišne obutve ne bi bilo smotrno, da se nabavlja nova oprema za vulkaniziranje podplatov na zgornji del, ker se nam zaradi odločitve tovarne obutve LIMKE iz Pri-jepdlja ponuja boljša rešitev in sicer, da prepustimo izdelovanje hišne obutve omenjeni tovarni in se z njo pogodbeno dogovorimo za dolgoročno sodelovanje. Zato je DS na 8. zasedanju 25. 12. 1972 sklenil, da se LIMKI odobri posojilo milijon dinarjev za nalbavo investicijske opreme. Proizvodnja v LIMKI je že stekla, seveda z za-
četnimi težavami, ki jih pomagajo odpravljati tudi naši strokovnjaki«. (Iz predloga za ukinitev delovne enote 528 odboru za zadeve združenega della 28. 8. 1973).
Dodati je še treba, da smo pri nas uporabljali gumijaste podplate, tovarna v Prijapo-lju pa bo uporabljala poliuretanske podplate, potrebne po-liolske komponente pa bo kupovala pri nas. Pripravljali jih boimo v naši novi mešalni postaji v obratu za pripravo in predelavo poliuretanskih pen.
Tudi delavci iz delovne enote 528 'bodo premeščeni na druga delovna mesta v naši
Miro Lapajna, vulkanizer v oddelku 528
Usnjama
tovarni, predvidoma naj bi se delavci in delavke, ki so delale zgornje dede preselile v delovno enoto 512 kot posebna delovna skupina, ostali delavci pa naj bi okrepili kolektive v montažnih oddelkih.
Obe ukinitvi sta ekonomsko in tehnično organizacijsko utemeljeni, verjetno pa bodo na težave naleteli posamezni delavci zaradi spremembe delovnega časa (528
delajo samo dopoldne razen vulkanizerjev, ki delajo na tri izmene v 540 samo dopoldne). Vodstvo podjetja je na sestankih z delavci iz omenjenih oddelkov obljubilo, da bodo poskušali vse, da se bo rešil vsak posamezen primer. Še posebno pozornost bo potrebno posvetiti delavkam in delavcem, ki nimajo urejenega varstva svojih otrok.
Božidar Meglič
Puma pričakuje promet 100 milijonov DM
»Puma« tovarna športne obutve RUDOLF DASSLEiR KG Okomlkurent firme Adidas) je dosegla lani 80 milij. DM prometa, letos pa pričakuje do konca leta 100 milij (630 milij din). V skupno 6 tovarnah v Nemčiji izdelajo dnevno okoli 20.000 parov. Poleg tega izdelujejo športno Obutev tudi v licenčnih tovarnah
v Angliji, Holandiji in sedaj tudi v tovarni športne obutve »Sportex« Atene v Grčiji. V tej tovarni naj bi znašala letna produkcija 250.000 parov.
Kooperantske proizvodne zveze imajo tudi z Avstralijo, Francijo, Jugoslavijo (Borovo), Nigerijo in Avstrijo.
Janko Rozman
Naslednji ukrep je bil zmanjševanje dnevne proizvodnje in takojšnja analiza stanja ter iškanje najustreznejše rešitve. Ugotovljeno je bilo, da je cena skyversa proizvedenega v naši usnjar-ni previsoka, predvsem zaradi podražitve uvoženih materialov, ki predstavljajo največji del vrednosti skyversa. Sama proizvodnja je že zaradi omenjenega uvoza osnovnih materialov zahtevala relativno veliko več finančnih sredstev kot druge vrste proizvodnje. Velike vezave le-teh pa bi lahko resno ogrozile našo plačilno sposobnost. Sky-vers v sedanji izvedbi je vse manj prodajen tudi zato, ker so v svetu že spremenili tehnologijo njegove proizvodnje, kar pa bi pri nas zahtevalo še dodatne investicije in s tem seveda podražitev proizvodnje. Zato je bil sprejet sklep, da se porabijo že kupljene zaloge materialov, nato pa se delavna enota usnjarne do konca leta ukine. Delavci iz te delovne enote pa bodo postopoma premeščeni na druga delovna mesta v naši tovarni.« (vzeto in prirejeno za objavo iz Predloga za postopno ukinitev proizvodnje skyversa za DS z 'dne 14. 6. 1973)
V soboto 15. septembra se je kolektiv naše tovarne zbral na protestnem zborovanju ob znanih dogodkih v Čilu. Z zborovanja je kolektiv poslal CK ZKS naslednji telegram:
urgent
3451 1 tgrf krn	====«===*=»
34534 yu peko
ck zks Ljubljana
kolektiv peka, zbran na protestnem zborovanju dne 15.9*1973, izraza svojo polno podporo in solidarnost z delavci in z vsemi naprednimi silami v c.ilu hkrati po obsoja vojaško nasilje, ki se ga poslužujejo oazdanjaške imperialistična’ sile za oveljavitev svojih nepoštenih ciljev.
peko trzic
col - 15.9.1973 +
----- 15 9 73
34511 tgrf krn 54534 yu peko
10 15
kutin
Poslovalnica v Cankarjevem rojstnem kraju
Mogoče je Vrhnika danes bolj poznana po novi avtomobilski cesti do Postojne ali tovarni usnja, ki sodi med največja tovrstna podjetja pri nas, kot pa po skromni
Mihael Mauri in Helena Mauri
hišici pod Sv. Trojico, kjer se je 1876. leta rodil največji slovenski pisatelj Ivan Cankar.
Vsakdo izmed nas se je že peljal na morje skozi Vrhniko in se morda ustavil v bližnjem hotelu. Redkokdo pa je spoznal drugo .podobo Vrhni-ike, stari trg, ki sloni na bližnjem hribu. Prav na tem starem trgu je v njegovi glavni ulici tudi naša poslovalnica.
Ustavil sem se na razpotju; naravnost je samevala zakrpana asfaltna ulica, na desni se je močno vzpenjala peščena pot. Ob poti je ždela in samevala starikava bajta, Cankarjev dom. Pred mnogimi leti je v Itej bajti na Klancu preživljal pisatelj Ivan svoja otroška leta, ki so bila polna pomanjkanja in grenkobe. Kasneje je to žalostno Životarjenje s prepričljivimi, živimi in nazornimi barvami opisal v povesti »Na klancu«, v kateri je zajel hude življenjske usode izvržencev vladajoče vrhniške družbe.
Sto metrov od razpotja sem na mogočni hiši zagledal napis naše firme, široka izložbena okna so vabila mimoidoče naj vstopijo. In vstopil sem. Klljulb zgodnji uri v trgovini nisem našel samo naših prodajalcev, temveč tudi potrošnike. Poslovodja Mauri Mihael je potrpežljivo zlagal modele na mizo in pojasnjeval ikupcu, kakšne so prednosti te ali one obutve, njegova pomočnica, ki sem jo (kasneje prepoznal za njegovo ženo Helena Mauri P a mi je prva segla v roko. Bila sta vesela obiska, mogoče še posebej zato, ker sta se lahko pohvalila s povečanjem prodaje nasproti lanSkemu
letu. Lani sta s pomočjo vajenke prodala za 1,46 milijona din obutve. Letos pa so prodali za 700 parov več kot •v istem obdobju lanskega leta. Da so toliko prodali s po-
manj ikot -sto zvez v obe smeri. »Velika škoda je za Vrhniko, (ker odhaja na delo v Ljubljano 2000 Vrhničanov«, je potožil poslovodja Mauri, Tudi za zadnje mesece sta
močjo vajenke sta povedala s ponosom, kajti kot pravita je bila res pridna in v šoli povsem odlična. Sedaj na za-četlku novega šolskega leta sta dobila spet novo učenko, ki pa je najprej šla v šolo, v sobotah pa pride v poslovalnico pogledat, kaj je prispelo novega med tednom. Ni bilo potrebno veliko spraševati, saj smo iz ene teme mimogrede prešli na drugo.
»Kupce v glavnem poznava«, ista povedala, »so pa Vrhničani, Borovničani, Logatča-ni in to (bolj preprosti ljudje, jara gospoda raje odide nakupovat v Ljubljano«. Z Ljubljano je Vrhnika dobro povezana, saj je na dan nič
bila optimista, kajti tokrat je jesensko zimska obutev pravočasno prišla v poslovalnico.
Nedaleč proč od naše poslovalnice sta tudi (konkurenčni trgovinici Alpina in Borovo, Iki pa imata občutno manjši promet.
Vedno se rad pogovarjam s starejšimi ljudmi, kajti njihovo življenje je navadno zelo pestro. Tudi čas od začetka prve svetovne vojne do konca druge svetovne vojne, pa tudi kasneje v dobi obnove in začdtku samoupravljanja, je bil (bistveno drugačen kot danes. »Petdeset let sem v tej trgovini,« je dejal poslovodja Mauri, »Začel sem kot
Poslovalnica na Vrhniki
vajenec in nadaljevali kot pomočnik. Ni potožil nad neskončno dolgim delavnikom. Imel je samo en cilj, osamosvojiti se. To mu je 'leta 1937 tudi uspelo, (ko je napol odkupil, na po(l pa podedoval hišo v kateri je tudi poslovalnica. V drugi svetovni vojni je preživljal internacijo v številnih zaporih po Evropi, 1947 pa je postal naš poslovodja v lokalu, (ki je bil že nacionaliziran. Razen s trgovino se je Okvar j al še z različnimi stvarmi, 'ki pa vse kažejo na njegovo podjetnost in delovnost. Bil je upravnik vrhniškega kina in eden naših zelo znanih fotografov. Z zanimanjem si je ogledal moj fotografski aparat in kar malo nerodno sam se počutil pred mojstrom. V času največjega razcveta je imel v ateljeju zaposlenih po več pomočnikov, 'kasneje pa je na osnovni šoli vodil številne fotoamaterje. Fotografije iz njegove temnice so romale po vsej Jugoslaviji. Fotografija ga je privlačila predvsem zato, ker je nikdar ne obvladaš do popolnosti in se vedno učiš. Upal sem, da bi bodo fotografije z Vrhnike uspele. Beseda .je prešla tudi na pisatelja Canikarja in po-
slovodja Mauri je bil takoj pripravljen iti z menoj v Cankarjevo rojstno hišo, ki je preurejena v muzej.
Vstopila sva v temno m še vedno sajasto vežo. V izbi so bile na stenah Cankarjeve podobe med njimi tudi njegova lastna. Teman pogled izza zavihanih in košatih brk je kazal na njegovo ne preveč srečno življenje. Kdo ne pozna vsaj nekaj njegovih številnih spisov, 'ki so odsev težkih razmer v katerih je Cankar odraščal in kasneje pisal? To je bilo zame prava »enajsta šala«, saj sem ponovno srečal z velikimi Ivanom Cankarjem.
'Po ogledu muzeja sva se spet preselila v prodajalno, kjer je Helena Mauri medtem pridno stregla ne preveč številnim kupcem. Delovni čas v trgovini je deljen. Marsikdo pa je že kupil obutev tudi takrat, ko (bi morala biti trgovina že ali še zaprta, 'jkajj ti Maurijeva skušata ustre či kupcu tudi če le-ta zamudi kakšno minuto redni delovni čas. Nenormalno pa so ise jima povečale zaloge in to po podatkih našega elektronskega računskega centra za 57 odstotkov v parih, vrednostno pa celo za 132 odstotkov v primerjavi z istim ob-
Cankarjeva rojstna hiša
dob jem lanskega leta.
Maurijeva dobesedno živita s trgovino, .kajti posvetiti ji petdeset let, ki jih je v njej preživel .poslovodja Mauri in petintrideset ženinih je dolga doba. »Težko jo bova zapustila«, sta dejala in pristavila, da se sedaj še bolj trudita, kajti menita, da dokler bodo solidni uspehi v prodajalni, toliko časa se ne bo potrebno umakniti v pokoj. Pa še to mi je zaupal poslovodja Mauri. Dokler delaš in si v družbi ne ostariš, ko pa se umakneš, se v trenutku .postaraš in postaneš star, zato on želi, da bi bil 'lahko čim dlje aktiven. To sem mu Ob odhodu tudi zaželel.
Pat me je vodila mimo Cankarjevega »Klanca«. 'Zamislil sem se kako je Cankar upodabljal osebe v svojih delih. Bil je pač pisatelj, jaz pa skušam biti le ne preveč slab zapisovalec.
Božidar Meglič
»Budučnost« Ludberg - 20 let
Ekspanzija obutve v ZSSR
V	soboto, dne 15. septembra je slavila Tovarna »BU-DUÖNOST« Ludlbreg 20-letnl-co svojega obstoja. Podjetje je ustanovilo sedem bivših obrtnikov z namenom, da s skupnim delom izdelujejo obutev za potrebe Ludbrega in bližnje okolice.
Sredstva, s katerimi so začeli, so obstojala Iz treh šivalnih strojev, nekaj kopit, nekaj čevljarskega inventarja in 300.000 S din kot začetni fond obratnih .sredstev. Podjetje je poslovalo na zadružni osnovi in so bili v njem zaposleni na začetku samo ustanovitelji. Razumljivo, da so imeli dosti težav z naročili, z raznoliko proizvodnjo in oskrbo z raznim potrošnim materialom.
Od leta 1954 najprej je obseg poslovanja pričel naraščati in so že v letu 1955 dosegli 6 milij. S din prometa. Ta uspeh so dosegli predvsem s preorientaci j o plasmana na tržišča izven Ludbrega. Najboljši 'kupci so bili tedaj »Obuča«, »Šimedki« in »Grad-ski magazin« Zagreb.
V	.razdobju od leta 1955— —1959 je tekla borba za osvajanje novega tržišča, za zaposlovanje nove delavne sile in čimvečjo produktivnost na bazi delitve dela. Tedaj je nastal problem proizvodnih prostorov, ker so bili tedanji zadrugarji nastanjeni v treh
prostorih v privatnih hišah. S pridobitvijo novega proizvodnega prostora in razširitvijo trga so v letu 1959 s 55 zaposlenimi dosegli 26,6 milij. S din prometa.
V	letu 1960 je dobila zadruga od dbčine 1 millij. S din kredita za nabavo in ureditev šivalnice, ki je predstavljala v tem času ozko grlo proizvodnje.
Znaten preobrat je nastal leta 1963. Tedaj je delavnica dohila status podjetja. Na osnovi investicijskega programa je bil odobren kredit v višini 4 milij. din od Zavoda za zaposlovanje Varaždin in 2 milij. S din iz investicijskega fonda občine Ludbreg. V tem času se je podjetje preselilo v nove prostore — v staro šolo. Število zaposlenih se je povečalo na 85, milij. S din. Ker je podjetje zelo občutilo pomanjkanje strokovnega kadra, je poslalo tedaj prve delavce na šolanje v vij o tehnično čevljarsko šolo v Zagreb. Od tedaj daije ima v tej šoli konstantno svoje štipendiste.
V	letu 1969 se je podjetje ponovno salilo in sicer v bivše prostore podjetja »Orah«, kjer je še sedaj. Šele s to preselitvijo je bilo možno organizirati proizvodnjo na višjem nivoju in z zboljšanjem kvalitete in produktivnosti prodreti v večjem obsegu na
domači in tuji trg. Poleg proizvodnje obutve so tedaj pričela tudi z izdelavo zgornjih delov za podjetja Peko, Planika in Astro.
Da bi zadovoljili zahtevam tržišča in istočasno preskrbeli za delavce prepotrebne higienske pogoje dela, so v letu 1971 pričeli z gradnjo nove proizvodnje hale s prepotrebnimi sanitarijami in garderobnimi prostori. Investicijski program je znašal 473,5 milij. S din, od česar je odpadlo na gradbene objekte
157,8	milij., na opremo 61,5 milij, in .na obratna sredstva sredstva 254,2 milij S din.
Upravičenost rekonstrukcije je bila dokazana že v letu 1972, ko je podjetje s 353 zaposlenimi doseglo 3,9 milijarde S din prometa.
Ker je s tovarno obutve Peko bilo sodelovanje iz leta v leto tesnejše, je bil v septembru 1972 leta sklenjen 5 letni dogovor o medsebojnem sodelovanju. S tem dogovorom se je tovarna obutve Peko obvezala nuditi Bu-dučnosti LocBbreg razvoj no-tehnično pomoč in skrb za plasman rij enih polproizvodov in proizvodov, Budučnost pa je bilia .s tem dogovorom zadolžena pravočasno in kvalitetno izdobavljati dogovorjene količine.
20 let za podjetje ni poseb no dolga doba, nazadnje tudi ni važno koliko časa obstoja, važnejše je, kako se zna prilagajati zahtevam tržišča in kako uspeva iz skromnega začetka prebroditi vse razvojne težave in se s kvaliteto in produktivnostjo uveljaviti na zahtevnem domačem in inozemskem trgu. Nedvomno je, da je Budučnost največje težave prebrodila, da so se delavci pripravljeni spoprijeti in tudi premagati preneka-tere težave, ki prihajajo s trga z obutvijo in da je prav v tem garancija za bodočo rast in razvoj mladega podjetja.	Janko Rozman
Proizvodnja obutve bo znašala letos, kot predvidevajo s planom 690,4 milij. parov in bo za 7 % višja kot v letu 1972; v letu 1975 pa naj bi znašala celo 830 .milij. parov.
Posebno pozornost posvečajo proizvodnji modne obutve. V letu 1973 naj bi jih izdelali preko 76 milij. parov, v primerjavi z 68,3 milij. parov v letu 1970.
Proizvodnja obutve v ZSSR raste predvsem na osnovi reorganizacije podjetij, uvajanju nove tehnike in progresivne tehnologije, kompleksne mehanizacije in avtomatizacije, kakor tudi specializacije in kooperacije med tovarnami.
V zadnjem času je bilo zgrajenih v Sovjetski zvezi 30
Italijanski čevljarski industriji pretijo težji pogoji poslovanja, tako je izjavil predsednik njenega združenja. Dobesedno trdi, da velikim uspehom, ki jih je prispevala ta industrija k italijanskemu izvozu, preti pritisk stroškov, katere bo težko zmogla. Poleg zvišanja stroškov v zadnjem času je na vidiku še povečanje posebnih izdatkov, ker bo s 30. junijem stara tarifna pogodba zamenjana z novo. Že sedaj pa se mora italijanska čevljarska industrija boriti na inozemskih trgih z naraščajočo konkurenco iz Grči-
Največji poljski producent usnjene galanterije je podjetje »Plastyk« v Elblagu, ki približno 80 % vseh proizvodov izvaža. Sovjetska zveza, Francija, Danska, Zahodna
Marsikdo si zastavi to vpra. šanje. V nelki anketi so dobili naslednje najpogostejše odgovore.
novih tovarn abutve in rekonstruirano 39 obstoječih. Do značajnega povečanja proizvodnje je prišlo v močnih potrošnih centrih kot je Kazahstan, Kirgizij, Moldavija in Tadžikistan.
V Sovjetski zvezi je danes preko 240 tovarn obutve z več kot 400 tisoč zaposlenimi. Sovjetska čevljarska industrija ima težave z nabavo proizvodnih materialov kot so usnje, pribor, kemikalije, idr. potrebščine, ker kapacitete teh ne rastejo vzporedno s kapacitetami čevljarskih tovarn. Te pomankljlvosti skušajo popraviti z razvojem vzporedne industrije in so tako npr. zanje letos predvidena 3 krat večja investicijška sredstva kot v letu 1972.
Janko Rozman
je, Španije, Jugoslavije in Brazilije.
V letu 1972 je proizvedla italijanska čevljarska industrija 27,5 milijonov parov čevljev ali 2,6 % več kot leto poprej. Izvoz se je povečal za 3,5 %. V letu 1971 je proizvodnja nazadovala za 0,4 % in tudi export je bil za 0,5 % nižji kot v letu 1970. Izvoz v prvih dveh mesecih letošnjega leta je bil količinsko za 15 % nižji kot lani, vendar pa so izgledi zaradi razvrednotenja lire v letnem merilu boljši kot lani.
Literarni kotiček
V zadnji številki Čevljarja smo objavili prvo črtico neznane vendar obetajoče avtorice. Danes objavljamo njeno drugo zgodbo, ki je vsebinsko nasprotna prvi, vendar tvori z njo eno celoto.	Urednik
Kje si...
Včasih se utrip življenja razlije po meni kot reka ob neurju. Rušijo se ideali, želje izgubljajo pomen, prebuja se pasivnost.
Vsa pomladna lepota me moti, vsak žvižg drobnega ptiča me razburi.
Matej si je nekoč želel srečo. Iskal jo je v knjigah, iskal jo je med ljudmi, med sodelavci. Mislil je, da jo drži Z obema rokama, ko je spoznal laž in prevaro svojih najbližjih. Bil je naivec. Tako je reševal svoj problem idealizma.
Ko je mislil, da bo treba umreti, mu je sončni žarek med oblaki kazal nov dan, po katerem je tako dolgo hrepenel. Življenje se je vrnilo, trepet mišic na obrazu je izginil in blažen smehljaj je spremenil uničujočo sliko.
Z vso energijo svojega bitja se je vrgel v boj z življenjem. Moram! To je bil njegov cilj. Nič ni neresničnega. Vse je narava in narava je življenje.
Smej se! Poj! Vriskaj! Živi za danes! Zdaj se je tudi okolica spremenila, si je mislil. ,Blagor tebi«, so mu govorili. »Čudovit karakter. Flegmatik, to je nekaj.«
Bil je srečen.
Leto kasneje se je spet obrnilo. Prijela se ga je bolezen, poklapano je hodil med ljudmi. Tedaj ga niso razumeli. Smejali so se mu, bili so zlobni.
Kje je moja Želja? Kje je moja moč? Kje sem izgubil svoj ideal? Vtapljam se v tej zadušljivi golazni.
Kdaj se je moč rešiti?
Pijača mu je spet vrnila nekaj veselosti. Treznost ga je ubijala.
Splaval je neko mrzlo jesensko noč po prelepi vodi, ki ga je nosila mimo njegovega ideala, mimo življenja, mimo nekdaj tako ljubljene pomladi, mimo njegove obale. Nesreča. Slap mu je prekrižal potovanje v miru in življenje je spet poseglo v njegovo spokojnost.
Smrti si ne moreš več želeti, smrt je ropot, tradicija živih.
PREBERITE IN SI ZAPOMNITE
Pripetila se nam je nesreča, doma, na delovnem mestu. Kako bomo ukrepali1, da bomo prišli do odškodnine, ki nam jo plača zavarovalnica na podlagi kolektivnega zavarovanja?
L Kraj, kjer se vam je zgodila nesreča ni pomemben.
2.	Da bo vaša nesreča priznana, jo mora ugotoviti zdravnik v štiriindvajsetih urah po nesreči. Zdravnik tudi potrdi dneve vašega bolniškega staleža.
3.	V finančnem sektorju morate prijaviti nesrečo.
4.	Denarno odškodnino lahko dvignete štiri dni po izplačilu osebnih dohodkov za tisti mesec. Npr. Ce ste avgusta zaključili bolniški stalež zaradi nesreče in prijavili nesrečo v finančnem sektorju, boste dobili odškodnino od 13. septembra naprej v finančnem sektorju.
5.	Ce gre za nezgodo pri delu ali na poti na delo oziroma z dela, se je potrebno takoj javiti svojemu mojstru ali vodji ter službi varstva pri delu.
Božidar Meglič
Janko Rozman '
Usnjena galanterija iz Poljske
Kdo velja za osebnost?
Nemčija in ZDA so glavni odjemalci. Na ameriški trg so pričeli izvažati letos, ko so uspeli prodati blagovnicam
16.000	kom predvsem potnih torb in kovčkov iz velurja.
Osebnost je tisti, ki zna premagati svojo plahost in manjvrednostne komplekse, obvlada naučeno in ima zaupanje v samega seibe.
Za osebnost velja tisti, ki ne naredi vse 'brezpogojno kar drugi store, ne sprašuje kaj delajo drugi, ne meni se zato kaj bodo drugi govorili o njegovih .dejanjih, ni ga strah ubirati novih neobičajnih poti.
Osebnost je tisti, ki je dober sodelavec in ima s podrejenimi im nadrejenimi enak nastop, je samozavesten, vendar ne ošaben, je odkritosrčen in prizna svoje napake, vedno pa ostane stvaren in vsako stvar skuša argumentirati.
Anketirani so si edini, da •bi morali biti njihovi predpostavljeni osebnosti.
Italija pričakuje povečanje stroškov
Nagradna križanka
Prišli - odšli
VSTOPI DELAVCEV V TOVARNO
v času od 30. 8. do 27. 9. 1973 v splošni sektor: Čauševič Fatima, Bezjak Silva, Božič Ante
v menzo: Jazbec Ivanka v tehnični sektor: Logar Majda, Novak Margareta v sekalnico: Burovič Biserka v izdelavo zg. delov 512: Jevtič Ljuba, Gašper Marija, Sega Irena, Bitenc Ljudmila, Makarov — Podgoršek Marija, Jerala Marija v montažni oddelek 520: Pi-noea Sabina, Jazbec Pavel v montažni oddelek 522: Medvešek Viljem, Tavželj Janez
v montažni oddelek 523: Mi-kulič Boris, Komac Marta v poliiuretan: Leontič Matko, Jocič Miodrag, Brumec Vladimir
v mehanično delavnico: Meglič Aintoin
v ERC: črtalič Beata-Mari-ja
IZSTOPI DELAVCEV IZ TOVARNE
v času od 30. 8. do 27. 9. 1973
odhod v JLA: Klemenčič Henrik
samovoljna zapustitev dela: Belhar Peter, Bistan Jožica, Srečnik Marija, Papier Angela, Potrpin Majda, Drnovšek Pavla, Doskovič Stevan, Meglič Anton, Buibanja Pavle, Kreže Martina, Mišič Ruža, Valjavec Matevž, Tomže Margareta
odpoved delavca:	Papier
Marija, Kajzer Anica, Štrukelj Frame, Numar Jože, Bukovnik Rajko
sporazumno prenehanje dela: Ribič Magda, Demšar Olga, Flinčec Jelena, Jerala Mirko, Gaberc Igor, Aljančič Franci
prenehanje v poskusnem roku: Jerala Marija, Bitenc Ljudmila, Gašperšič Jože upokojitev: Jagodic Magdalena
VTOPI V PRODAJNO MREŽO
v času od 30. 8. do 27. 9. 1973 ŠKOFJA LOKA Fujs Marjan, GORNJA RODGONA Žu-nič Darinka, ZAGREB I Pe-zič Ida, BEOGRAD V Markovič Lilijana, BEOGRAD II Jankovič Predrag, RADOVLJICA Jamar Marija, VARAŽDIN Stefanie Antum, LJUBLJANA III Nahtigal Slavka, KOPER Bomlbač Marija, SUBOTICA Tumfoas Ruža, NOVI SAD I Baramj Verona, CELJE I Remus Liljana, CELJE I Brilej Peter, KRANJ I Gol-majer Tatjana IZSTOPI IZ PRODAJNE MREŽE
v času od 30. 8. do 27. 9. 1973 CELJE II Bombač Zlatka, CELJE I Lampret Alojz, REKA II Šendula Dasanka, LJUBLJANA IV Podgoršek Veronika, KRANJ I Kavčič Janez
Izžrebani so bili
Tokrat je v uredništvo prispelo 94 rešitev kar kaže na veliko zanimanje naših bralcev za reševanje križanke. Pri žrebanju smo morali tokrat, zaradi objektivnih razlogov izbrati kar naše uredništvo. Tu sta nam pomagala Jurij Korošec in Marta Srna. Izžrebani so bili naslednji reševalci:
1.	nagrada 80,00 din
Keršič Marjan, OPD tehnični sektor
2.	nagrada 60,00 din
Jeglič Mihaela, modelimica 501
3.	nagrada 40,00 din
Perko Anton, skl. zg. usnja, nabav. sekt.
4.	nagrada 20,00 din
Zmijanec Slavko, skl. zg. usnja nabav. sekt.
5.	nagrada 20,00 din
Rozman Miro, skli. zg. usnja, nabav. sekt.
Izžrebanim reševalcem čestitamo, vse pa vabimo, da nam pošljete rešitve naslednje križanke do 20. oktobra v uredništvo.
Tekmovanje z zračno
Na Ravnah je osnovna or-	3. Brejc Marija	113	520	IV. ekipa vzdrževalnih
ganizacija sindikata organi-	4. Perko Mojca	100	512	obratov, 330 krogov.
zirala ekipno im posamezno	5. Meglič Joži	99	511	7. mesto
prvenstvo tovarne v strelja-	6. Perne Marija	96	511	I. ekipa sekalnice, 311 kro-
nju z zračnio puško. Tekmo-	7. Dežman Stana	94	522	gov.
vanje je bilo lep prispevek k	8. Perko Olga	91	512	8. mesto
rekreaciji naših delovnih lju-	9. špik Ljuba	91	512	I. ekipa prodajni sektor —
di, saj se ga je udeležilo	10. Remškar Milena	77	700	skladišče, 309 krogov.
okrog 100 naših delavk in de. laivcev in sodi v okvir praznovanja sedemdesetletnice tovarne.
Najboljše tekmovalke in tekmovalci so bili nagrajeni ■s 23. praktičnimi darili, najboljše ekipe pa so dobile denarne nagrade. Tudi za v prihodnje smo Sklenili, da bomo taka tekmovanja še prirejali, saj je v tako velikem kolektivu kot je v tovarni, nujno potrebno medsebojno spoznavanje delavcev in njihovo zbliževanje, za kar pa so taka srečanja idealna priložnost.
Rezultati:
ŽENSKE
1.	Ležaja Finca
2.	Meglič Dora
kr. odd. 140 522 116 200
MOŠKI — EKIPNO
1.	mesto
1.	ekipa vzdrževalnih obratov: Bedina Vili, Jekovec Lado, Koder Franci, 448 krogov.
2.	mesto
III.	ekipa vzdrževalnih obratov: Globočnik Vili, Markič Jože, Veršnik Rudi, 400 krogov.
3.	mesto
II.	ekipa vzdrževalnih obratov: Janc Boris, Kotar Marjan, Kristan Drago, 395 krogov.
4.	mesto
V. ekipa vzdrževalnih obratov, 346 krogov.
5.	mesto
II.	ekipa PUR, 345 krogov.
6.	mesto
Gostovanje v Žireh
V «soboto, 21. 9. 1973 so naši sodelavci in nogometaši na povabilo tovarniškega nogometnega kluba Alpina Žiri obiskali tamkajšnje moštvo in odigrali z njimi prijateljsko nogometno tekmo.
Ko smo se ob 14. uri odpeljali iz Tržiča je lilo iz nizkih oblakov »kot za stavo«. Ko pa smo pustili za seboj Škofjo Ldko, ki letos praznuje redek jubilej — 1000 letnico obstoja in se pričeli vzpenjati po vijugasti poti proti Žirem, pa se je vreme izboljšalo. Pred tovarno Alpina so nas pričakali predstavniki sindikata in nogometnega kluba, katerega so ustanovili letošnjo pomlad, in nas odpeljali na nogometno igrišče na bližnji travnik, kjer se je pokazalo, da tudi pri njih ni manjkalo dežja, saj je bilo igrišče polno blatnih luž. Ker gostitelji niso imeli na voljo sodnika so nas prosili, da bi tekmo sodil naš rezervni igralec tov. Zaletel. Tekma se je pričela ob 16. uri.
Ker je bil teren ves premočen je žoga šla po igrišču bolj po svoji volji kot po volji igralcev. Igra je bila zelo naporna vasj za naše moštvo, kajti moštvo Alpine redno trenira, kot pač vsak nogometni klub in so bili v dobri formi. Maloštevilni gledalci so imeli dovolj zabave ob igri na premočenem dn blatnem terenu, isaj je kar teklo od igralcev. Nakdoje v šali dejal, da gledamo vaterpolo tekmo. No, moštvi sta bili vztrajni in sta tekmo odigrali do kraja. Zaradi terena je bil rezultat precej nerealen 4:0 za domačine in bi bil na pravem in suhem igrišču precej drugačen, saj smo isto moštvo na nedavni usnjariadi premagali z 2:0.
Po končani zmagi so nas domačini povabili v bližnjo restavracijo, kjer so nas pogostili. Povabil; smo jih, da nas tudi oni obiščejo v Tržiču.
Domov smo se vrnili ravno pred novim dežjem, ki je že pričel močiti še suhe tr-žiške ulice, bogatejši, ne za novo zmago, pač pa z novimi znanstvi in prijateljstvi med obema tovarnama. Taka srečanja so zelo dobrodošla saj zbližujejo ljudi širom «naše domovine zlasti še delavce istih delovnih področij in panog.
Janc Boris
Moški — Posamezno
kr. odd.
1.	Ribnikar Anton 158 532
2.	Bedina Vili	156	560
3.	Bedina Edi	152	700
4.	Koder Franci-	151	560
5.	Meglič Peter	150	600
6.	Valjavec Matevž 144 528
7.	Jekovec Lado 141 560
8.	Janc Boris	141	560
9.	Gašperlin Marjan 141 532
10.	Markič Jože 138 560
Prvenstvo tovarne v šahu
Ker je v našem podjetju veliko zanimanje za igranje šaha, je osnovna organizacija sindikata skupino z mladinsko organizacijo organizirala šahovski turnir na katerem so se pomerile številne ekipe iz našega podjetja in naši štipendisti, ki pa so nastopili izven konkurence, na koncu pa so se pomerili še najboljši posameizniki med seboj. Paddi j ene so bile tudi številne nagrade. Ekipno je bila najboljša mehanična delavnica s 14 točkami, 2. splošni sektor 11,5 točke, 3. ERC 11,5 točke, 4. prodajni sektor 11 točk, 5. lepljena I. 10,5 točke, 6. PUR 10 točk, 7. plastika 3,5 točk, 8. štipendisti izven konkurence. Posamezniki:
1.	Sedej Maks
2.	Valjavec Stane
3.	Mali Peter
4.	šulgaj Zdene
5.	Kokalj Franc
6.	Gašperlin Marjan
7.	Tišler Joža
8.	Klančar Lado
Naša ekipa in ekipa Alpine na usnjariadi
ZAHVALA
Ob naših težkih dneh, ko nam je kruta usoda iztrgala našega ljubega sinčka šolarja 3. razreda, ki ga ne bomo nikolj pozabili.
Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti k
večnemu počitku. Hvala Tadel Pavletu za uslugo in Keršič Siavkotu za njegov trud.
Iskrena hvala za denarno pomoč oddelkoma 523 in 522.
Žunko Angela, Bojan Valerija
Naša ekipa v rokometu (z leve proti desni stoje): Marjan Medič Dušan Jazbec, Marjan Dovžan, Milan Meglič, Miro Mežek, Zdenko Tišler (čepe z leve proti desni): Janko Cerkovnik, Drago Kristan, Lado Sedej, Drago Kotar in Božidar Meglič
Občinsko prvenstvo osnovnih organizacij sindikata v rokometu
Občinski sindikalni svet je skupaj z rokometno sekcijo TVD Partizana Tržič organiziral rokometno prvenstvo med posameznimi osnovnimi organizacijami sindikata naše občine. Ker je bila možna združitev igralcev dveh osnovnih organizacij sindikata v eno ekipo se je za tekmovanje prijavilo 6 ekip: BPT, Tovarna kos in srpov, ki so jo okrepili prosvetni delavci, združeni igralci ROG-a in TIKA, Mesarsko podjetje, Splošno gradbeno podjetje in naša ekipa. Tekmovanje se je že pričelo in v času poročanja sta bila odigrana že prva dva kola. že prve tekme so prinesle velika presenečenja in spoznanje, da absolutnega favorita ni, pač pa da se bosta za prvo mesto borili ekipa BPT in naša ekipa, ki sta edini dve še neporaženi po prvih dveh kolih.
Naša ekipa se je že v prvem kolu srečala z verjetno najmočnejšo ekipo, to je ekipo BPT. V deževnem vremenu ekipi nista mogli pokazati vsega kar znata, in zato igra ni bila lepa, pač pa je bilo srečanje zelo razburljivo in na koncu tudi dramatično. V začetku je kazalo, da bodo igralci BPT z lahkoto pre. magali našo oslabljeno ekipo (manjkala sta Niko Hladnik in Franc Jazbec) vendar so igralci naše ekipe po začetni nervozi prevzeli vajeti v svoje roke. Kljub temu se je pr. vi nolčas končal z vodstvom BPT 4:2. V drugem polčasu je naša ekipa najprej izenačila, potem pa 2 krat povedla z zadetkom prednosti, vendar je obakrat ekipi BPT uspelo izenačiti. V odličilnih trenutkih je naša ekipa zastreljala najstrojšo kazen in se je tako morala zadovoljiti s končnim rezultatom 6:6, ki je še najboli ustrezal dogodkom na igrišču. Veselje v naši eki-
pi je bilo nepopisno. Gole so dali za BPT: Teran S. 4, Janc in Teran B. pa po enega, v naši ekipi pa sta bila strelca Dušan Jazbec 4 in Dare Meglič 2. Najboljša na igrišču pa je bil onaš vratar Milan Meglič. Pohvalimo lahko tudi sodnika Vidoviča in Jakšiča in odlično organizacijo rokometne sekcije TVD Partizana Tržič.
V drugi tekmi je naša ekipa premagala kombinirano ekipo tovarne ROGA in Tovarne TIKO s 16:12, polčas 9:6. Naši igralci so bili skozi vso tekmo boljši in bi lahko zmagali še z večjim rezultatom. O koncu prvenstva bomo poročali v naslednji številki Čevljarja.
B. M.
Milan Meglič
»Gabor« se razvija naprej
RSf
■M
V Rosenheimu so v srečnem položaju: tovarne damske obutve objavljajo za poslovno leto 1972 rekordni promet 114 milj. DM, pri čemer je udeležena GABOR in ANA-NINA produkcija s 73 % in GABY (umetno zgornje usnje) s 27 %. Doseženi uspeh je za 11,8 % višji kot je bil v letu 1971 (odstotek odgovarja poprečnemu odstotku prvih 14 GABOR let od 1949—1963).
Vpogled v produkcijo kaže, da je bilo izdelanih leta 1972 več kot 4 milijone parov čevljev napram 3,7 milj. parov v
letu 1971, kar predstavlja porast okrog 8 %. 59 % vse proizvodnje je bilo izdelane v matičnem podjetju v Rosenheimu, 41 % pa v avstrijski podružnici v Spittalu.
Gabor je uspel promet povišati predvsem v Nemčiji, kjer izkazuje 19 % porast, medtem ko znaša poprečni porast čevljarske industrije na tem trgu le 5 %.
Dohodek ni mogel slediti prometu, vendar je še vedno višji kot ga izkazuje branža v poprečju.
Na znižanje dohodka je imel največji vpliv podražitev materiala (in če je bila udeležba sintetike v letu 1972 še pri 15 %, se bo v letu 1973 zaradi situacije pri cenah dvignila na 25 °/o).
V	celotnih stroških predstavlja pri Gaborju material 50 %. Močno so se podražili tudi personalni izdatki (za 18,2 %) in predstavljajo v celotnih stroških že 33 %, ki seveda dohodek (dobiček) znižujejo. Podražili so se predvsem spremljajoči stroški personalnih izdatkov. Skupno so znašali personalni izdatki v letu 1972 30 milj. DM pri 1978 zaposlenih (poprečno 1260 DM na osebo). Težave v bodoče ne bodo manjše, vendar gredo pri Gaborju s svojim konceptom smelo naprej. Kljub težavam, ki vladajo v modnem trendu, bomo dosegli ugodne rezultate, trdi Joachim Gabor. To zaupanje mu daje dokazan uspeh njihove podjetniške politike, ki bazira na ekzaktni analizi trga, ki zaradi velikih racionalno obdelanih serij ne dovoljuje širokega asortimana. Njihov plan predvideva za leto 1973 69 Gabor, 33 Gaby in 18 Ananina modelov, skupno ne več kot 120 modelov.
Zaupanje v uspešno bodočnost in na razširjeno ekspanzijo (za leto 1973 se planira promet 120 milj. DM) narekuje smotrno investicijsko politiko. Če so v letu 1972 iz svojih sredstev porabili predvsem za stroje in strojne naprave, ki služijo za racionalnejšo proizvodnjo 4,2 milj. DM, so predvideli za leto 1973 v te namene 5 milj. DM. Poleg opreme bodo iz te vsote finansirali tudi novo skladišče v Spittalu, ki bo omogočilo boljšo oskrbo odjemalcev z njihovo obutvijo.
Joachim Gabor predvideva ze letošnjo jesen modni trend v naslednjih okvirih: forme bodo zopet vitkejše konice bodo ojačane (dvignjene), vendar položaj prstov ne bo poudarjen. Moda bo zadržala poudarek podplatom, vendar se bo višina podplata gibala od nizke do 100 milimetrske.
Glede materialov so na čistem, da bo lak nazadoval na 30 %, velur bo udeležen le s 25 %, pretežno pa bodo dominirala fina gladka usnja, kot so ševro, in anilinski boks. Vsekakor bo kot že rečeno pridobil sintetični material, ker sicer ne bi bilo možno nuditi trgu obutve med 26,70 do 31,50 DM.
V	poročilu objavljenem v Schuhkurierju je omenjena tudi nova tovarna v Teheranu, na katero gledajo pri Gaborju zelo pozitivno, ki pa v navedenih številkah seveda ni še zajeta.
Janko Rozman
Posplošena analiza nesreč pri delu v juliju in avgustu 1973
Datum: 2. 7. 1973
Delovno mesto: vlepilec steljk
Kratek opis nesreče: pri delu na delovnem mestu se je vbodla v žebelj, katerega ostra konica je štrlela iz notranjosti čevlja.
Posledica: Zaradi vboda je prišlo do zastrupitve.
Datum: 2. 7. 1973
Delovno mesto: brizgalec plastičnih mas Kratek opis nesreče: med delom na delovnem mestu mu je počila vzmet v kleščah, ki jih uporablja pri opravljanju svojega dela. Ko je hotel raztegniti vzmet in jo ponovno namestiti, se je vbodel v kazalec desne roke.
Posledica: Zastrupitev kazalca desne roke.
Datum: 3. 7. 1973 Delovno mesto: delavec težak
Kratek opis nesreče: pripravljal je material, ki je s kovinskim trakom povezan v bale. Ko je prerezal kovinski trak, se je le-ta sprožil in ga udaril po sredincu desne roke in povzročil urez.
Posledica: Zastrupitev sredinca desne roke.
Datum: 12. 7. 1973
Delovno mesto: delo v podaljšanem delovnem času.
Kratek opis nesreče: pri čiščenju neonskih žarnic je nenadoma padel in se udaril v kovinski rob na tekočem traku. Posledica: Poškodba kolena.
Povzetek: v mesecu juliju so bile v naši matični tovarni 4 nesreče pri delu, ena nesreča je bila v izd. zg. delov 515 Trbovlje, ena pa v prodajalni v Postojni.
Vse nesreče so se pripetile na delovnih mestih. Julij je bil torej prvi mesec v letošnjem letu brez nesreč na poti na delo in z dela.
Vzrok za tako nizko število nesreč pri delu je verjetno kolektivni dopust, ki je trajal od 16. julija do 31. julija.
Kot vzrok nesreč je prevladoval pretežno subjektivni, torej človeški faktor, samo v. enem primeru zasledimo kot vzrok nesreče objektivni, materialni faktor. Če pogledamo posledice nesreč, vidimo, da so po številu zastrupitve na prvem mestu. To nas opozarja, da bomo v bodoče vsak vbod, urez ali odrgnino takoj javili nadrejenemu vodji in če bo potrebno iskali prvo pomoč. To posebno poudarjam za tista delovna mesta, kjer se uporabljajo barve, razredčila in lepila ali kjer je delo umazano.
3.	8. 1973
delovno mesto: sekanje zgornjega usnja vir nesreče: sekalnd nož
kratek opis nesreče: pri sekanju zgornjega usnja ji je ročico noža spodletela. Z rdko je udarila po modelu, posledica: poškodba palca
20. 8. 1973
delovno mesto: —
vir nesreče: pot na delo
■kratek opis nesreče: na precej strm; in kamniti poti ji je nenadoma spodrsnilo in je padla.
posledica: močan udarec na kazalec in hrbet desne roke.
Povzetek
V mesecu avgustu sta bili dve nesreči, in sicer ena v obratu v Trbovljah in ena na poti na delo, v tovarno. Kot vzrok nesreč je v obeh primerih prevladoval subjektivni faktor, torej je človek še vedno nosilec vzrokov nesreč.
Feme Pavel
Čevlji so bili razstavljeni kar po tleh
Se bo izplačalo?
Nekaj posnetkov s šustarske nedelje
Del šuštarske povorke
Popoldne je velika šuštarska veselica