Št. 328 (15.430) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi. ____________________ TRST - Ul. Montecchi 6 -Tel. 040/7796600___ GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 UR POSTNNA PLAČANA V GOTOVN SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% banca di credito di trieste DLIKd tržaška kreditna banka , TOREK, 12. DECEMBRA 1995 Sest mesecev, potem bomo videli... Bojan Brezigar Čeprav v italijanski politiki nikoli ne moreS reci zadnje besede, saj je vse spremenljivo do zadnjega trenutka in Se malo dlje, sedaj že lahko govorimo o nekoliko bolj umirjenem ozračju kot pred tednom dni. Potem ko je ustavno Sodišče dokončno zaprlo »zadevo Mancuso« in je Dini včeraj to zadevo zapečatil, češ, saj Se zdaleč ni tako hudo, kot bi kdo mislil, se namreč tudi finančni zakon bliža zadnjemu glasovanju: v poslanski zbornici bo, kot kaže, razkol sredinsko-desnicar-skega bloka skoraj utrl pot Diniju do konCne odobritve zakona Se pred božičem, sam premier pa je že napovedal, da bo 'teden od božica do novega leta pri-nieren za preverjanje. Kdor pozna navade italijanskih politikov, ve, kaj to pomenili. Nerganja bo sicer nekaj, a ne preveč - saj je odziv med prazniki soraz-nieroma majhen - nato pa bodo vlado nekako zakrpali in ji prisodili novih Sest mesecev življenja. Tako upa Dini in verjetno njegovi upi niso daleC od resnice. O morebitnih predčasnih volitvah ni enotnosti, Poleg tega pa vsi dobro vedo, da bi bile volitve v Času »evropskega semestra« za Italijo porazne. V tem stoletju namreč Italija ne bo več predsedovala Evropski uniji, kar pomeni, da bodo yse pomembne odločitve rzpeljali drugi predsedniki, Ce bo italijanski semester minil brez vidnega sledu. Imka, ki bo julija prevzela Predsedstvo EU je že na preži in se že pripravlja; Italija, ki Se ne ve, katera vlada bo vladala v tem obdobju - in že to je zelo slabo " Pa naj bi to obdobje prekinila z volitvami! Odgovornosti zato si verjetno ne bo notela prevzeti nobena stranka, kar pomeni, da gre sedaj predvsem za taktiziranje; seveda, Ce se medtem nic bistveno ne spremeni. . Zato je Dini dokaj miren m zagotavlja evropskim Partnerjem predvsem kontinuiteto italijanske politike do Evropske unije. To bo Italijo zelo drago stalo, saj bodo za približevanje Evropi potrebna nova klestenja, sicer pa vlada že napoveduje dodaten finančni manever za vojaški poseg v okviru Natovih sil v Bosni in Hercegovini. Z novimi davki pa se menda nihče noče proslaviti, kar tudi govori Diniju v korist Zato je bil premier tudi včeraj v Nemčiji dokaj samozavesten; govoril je sicer o kontinuiteti italijanske politike do Evrope, zagotovo pa je Pri tem mislil predvsem na kontinuiteto svoje vlade. Zaenkrat za šest mesecev. Potem pa bomo videli... ■ Tržaška desnica | zelo hvali vlado TRST - Tržaški poslanci Kartela svoboščin, li-starski veljak Camber in predsednik združenj istrskih optantov Sardos Albertini so zelo zadovoljni s stališči rimske vlade o odnosih s Slovenijo in o vračanju nepremičnin beguncem. Na skupni tiskovni konferenci so obtožili Slovenijo, da ob pomoči furlanskih podjetnikov, podpira Stališča tistih, ki se zavzemajo, da bi ezuli dobili ”le“ odškodnine in nič drugega. Na 2. strani I CRT dobila dva 1 močna partnerja TRST - Val koncentracij v italijanskem bančnem sistemu je včeraj butnil vse do Trsta in zajel tudi največjo krajevno banko, hranilnico CRT. Sklad CRT-Fondazio-ne, ki je lastnik kapitalske glavnice delniške družbe CRT-Banca je namreč dobil nova partnerja: banCni holding Unicredito iz Veneta, ki sta ga pred kratkim ustanovili hranilnici iz Verone in iz Trevisa, in zavarovalnico Assicurazioni Generali. Prvi bo odkupil 28 odstotkov, Generali pa 5 odstotkov delniškega paketa. Na 9. strani Sporočilo bralcem in naročnikom Zaradi finančne krize, v kateri se nahaja Primorski dnevnik, izhaja naš časnik od danes na 20. straneh. Mimo sindikalnih aspektov, o katerih je včeraj izdala sporočilo sindikalna skupščina novinarjev (objavljamo ga na 2. strani) želimo bralce opozoriti, da Primorski dnevnik žal ni več tako bogat kot doslej. Čeprav smo sklenili, da predvsem na kroniki in na športu dajemo prednost vprašanjem, ki pobliže zadevajo naše ljudi, boste verjetno našli marsikatero pomanjkljivost. Verjemite, da ni namerna. Uredništvo. BONN / 1TALIJANSKO-NEMSKI VLADNI VRH PRED SOBOTNO KONFERENCO V MADRIDU Dini veijame v magično moč zagretosti Italije za Evropo »Za izpolnitev kriterijev so Italijani pripravljeni na žrtve« BONN - Italijanski premier Dini je z privrženost Italije Evropi. Potrdil je, da bi včerajšnjim srečanjem z nemškim kan- bilo nespametno menjavati vlado med ita-clerjem Helmutom Kohlom sklenil krog lijanskim semestrom na krmilu Evropske posvetovanj pred medvladno konferenco unije, glede izpolnjevanja maastrichtskih držav članic Evropske unije, ki bo konec kriterijev pa je menil, da bo Italija Cez dve tedna v Madridu in na kateri bo Španija leti, ko jih bo treba doseči, mogoče že na predala predsedniški turnus za naslednjih »zeleni veji«. Italijani so namreč bolj zav-šest mesecev Italiji. Z italijansko-nemške- zeti za Evropo kot drugi, zato so pri-ga vrha sicer ni veliko informacij, v zame- pravljeni na večje žrtve, meni Dini, ki za-no pa je bil Lamberto Dini precej zgovo- gotavlja, da se evropska politika njegove ren po srečanju, ko je v pogovoru z novi- države ne bo spremenila niti v primeru narji ponovil svoje prepričanje v trdno zamenjave vlade. Na 3. strani FIAT / SPREMEMBE Agnelli odhaja, nasledil ga bo Cesare Romiti TURIN - Cesare Romiti bo v nekaj mesecih nasledil dosedanjega Fiatove predsednika Gian-nija Agnellija. Novico je sporočil osebno glayni delničar italijanskega avtomobilskega koncerna na skupščini vodilnih menedžerjev turinske grupe. Gianni Agnelli je utemeljil zamenjavo za krmilom podjetja z dejstvom, da je najhujša kriza mimo in mora zato spet veljati Člen podjetniškega statuta, ki predvideva, da se mora Fiatov predsednik pri 75 letih umakniti. Očitno pa je Agnelli hotel tudi utrditi položaj dosedanjega pooblaščenega upravitelja Romitija v Času, ko ima težave s pravico zaradi podkupninske afere. Napoved zamenjave je moCno odjeknila v Italiji, na borzi pa ni povzročila hudih pretresov. Na 2. strani ŠPANIJA / SEST MRTVIH IN DVAJSET RANJENIH Bombni atentat v Madridu MADRID - V včerajšnji eksploziji avtomobila bombe v Madridu je bilo ubitih šest, ranjenih pa dvajset ljudi. Do eksplozije je prišlo nekaj minut pred 15. uro, v trenutku ko je mimo peljal vojaški kombi z uslužbenci obrambnega ministrstva. Vse žrtve so torej civilni uslužbenci pri oddelku za vojno mornarico španskega obrambnega ministrstva. Oblasti domnevajo, da je za napad odgovorna baskovska separatistična organizacija Eta. Do atentata je prišlo le štiri dni pred madridskim srečanjem na vrhu držav članic Evropske unije, ki ji do konca leta predseduje Španija. Na 12. strani Nov val pisemskih bomb GRADEC - Včeraj je v glavnem mestu avstrijske zvezne dežele Štajerska v nekem poštnem nabiralniku razneslo dve pisemski bombi. Ob eksploziji je bila lažje ranjena neka ženska. V istem nabiralniku pa je policija našla tudi dve nepoškodovani pisemski borni, ki sta bile naslovljeni na osebe, ki se zavzemajo za izboljšanje položaja tujcev v Avstriji. Na 11. strani BOSNA / ZAUSTAVLJENE VOJAŠKE SILE Prve težave za Nato SARAJEVO - Medtem ko je bila v Sarajevu manifestacija v podporo enotnega Sarajeva pa je prišlo do prvega zapleta med Srbi in silami ZDA, ki so jih Srbi zaustavili pri Brčkem. OgroCeni so tudi Britanci, ker jim bosanski Hrvati na vse naCine ovirajo prehod v osrednjo Bosno. Kljub temu pa je vedno več vesti o načrtnem hrvaškem plenjenju in požiganju na območjih, ki bi morale preiti pod srbsko upravo. Včeraj pa se je umirila napetost med Parizom in Beogradom glede usode zajetih francoskih pilotov. Na 13. strani Danes v Primorskem dnevniku Rekordni dobitek Sedem milijard 755 milijonov 920 tisoč lir - to astronomsko vsoto je zmagal neznani lastnik stavnega listka Totogol, ki je v nedeljo pravilno napovedal vseh osem številk. Stran 2 Služba za ostarele Tržaška občina bo prenovila službo za ostarele, v okviru katere 150 socialnih delavk pomaga na domu veC kot 700 ostarelim, ki niso več samozadostni. Stran 5 Gorica: o 50 letih OZN Na sedežu univerze v Gorici se je včeraj s posvetom in razstavo publikacij zaCel niz prireditev ob 50-let-nici OZN. Stran 8 Drugi koncert GM Drevi bo v tržaškem Kulturnem domu nastopil Godalni kvartet GM, ki praznuje desetletnico delovanja. Z njim bo tokrat igral pianist Aljoša Starc. Stran 10 Novinaiji bralcem Primorski dnevnik je danes izšel na 20 straneh, kar predstavlja prvi korak na poti izvajanja načrta DZP-PRAE o preustroju Primorskega dnevnika. Gre za enostranski sklep, za katerega še ni sindikalnega sporazuma med novinarji in vodstvom podjetja. Dnevnik je obubožan v številu strani in seveda informacij, kar bo močno prizadelo predvsem bralce in naročnike, a hkrati tudi vse pisano družbeno življenje naše skupnosti, ki jo Primorski dnevnik dnevno spremlja. Novinarji dobro poznamo finančne težave, s katerimi se sooča dnevnik in smo pripravljeni prispevati k njihovemu reševanju, pri tem pa bi želeli nekatere stvari pojasniti, da bodo naročniki in bralci seznanjeni o stvarnem položaju. Za podpis sindikalnega sporazuma, na osnovi katerega bi potem založnik DPZ-PRAE zaprosil za odobritev kriznega stanja, smo si pridržah pravico to storiti, ko nam bo uprava podjetja zagotovila izplačilo osebnih dohodkov dozorelih do datuma podpisa dogovora. Tega doslej ni naredila (včeraj so nam izplačali septembrske plače in zadnji del junijske uredniške doklade), kot tudi ni zadostila naši zahtevi, da bi dobili čimbolj jasno in podrobno sliko o stroških izdajanja Primorskega dnevnika in o posledicah varčevalnih ukrepov napovedanega plana, začenši s stroški ponedeljkove številke, ki jo, kot znano, nameravajo ukiniti. Prepričani smo, da je treba pri tem tudi upoštevati odobritev amandmaja Odbora za mednarodne odnose slovenskega Državnega zbora k proračunu Republike Slovenije za leto 1996. Popravek, ki ga je predlagala poslanka Jadranka Sturm Kocjan, kateri se zahvaljujemo za veliko prizadevanje, predvideva namensko pomoč v višini 200 milijonov tolarjev. Amandma mora seveda sedaj odobriti državni zbor, sklep Odbora za mednarodne odnose pa pooseblja voljo Republike Slovenije, da priskoči na pomoč našemu časopisu. V pričakovanju sistemske in zakonske rešitve matične pomoči Primorskemu dnevniku pomeni to nedvomno velik korak naprej, zato smo mnenja, da je osiromašenje dnevnika do dokončnega sklepa slovenskega parlamenta nepotrebno in škodljivo. Od vodstva založniškega podjetja DPZ-PRAE pa še pričakujemo načrt o že napovedani lastninski preobrazbi Primorskega dnevnika, pri kateri želimo aktivno sodelovati. Sindikalna skupščina novinarjev PD TRST / ZARADI STALIŠČ O ODNOSIH S SLOVENIJO Desnica in ezuli zelo hvalijo Dinija Skupna tiskovna konferenca parlamentarcev Kartela svoboščin in Sardos Albertinija TRST - Poslanci Kartela svoboščin Antonietta Vascon, Roberto Menia in Gualberto Niccolini, vodja Liste za Trst Giulio Camber ter predsednik Združenj istrskih beguncev Paolo Sardos Albertini z velikim zadovoljstvom ocenjujejo nedavna stališča rimske vlade o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji. Na skupni novinarski konferenci so posebej pohvalili zunanjo ministrico Susanno Agnelli ter premierja Lamber-ta Dinija zaradi njunih nedavnih izjav o odnosih z Zagrebom in Ljubljano v vidiku vprašanja vračanja dobrin in nepremičnin istrskim beguncem. Desničarski in ezulski veljaki so mnenja, da so se glede teh vprašanj ustvarila dva strogo ločena politična tabora. V prvem taboru, ki se zavzema za vračanje "zaplenjenih dobrin", so po njihovem Evropska unija (?), Dini, Agnellijeva, Kartel svoboščin in Federacija ezulov. V taboru, ki se, v alternativi s prvim, prizadeva za odškodnine namesto vračanja nepremičnin, so Kučan in Tudjman, bivša predsednica Dežele Guerrova, župan Illy, stranke Pro- dijeve oljke in Ruggero Rovatti. Slednji je predsednik ene od organizacij nekdanjih beguncev, ki se trezno in realistično zavzema za odškodnine begum cem, ker misli, da je zahteva po vračanju nerealna in politično demagoška. Odvetnik Sardos Albertini je dejal, da smo priča nasprotujočim si perspektivam odnosov med Trstom in Istro. Medtem ko on in desničarski somišljeniki menijo, da je sodelovanje Italija-Trst- Istra predvsem politični in moralni problem, »s katerim ne gre na noben način barantati«, so Kučan, Tudjman, Illy in ostali, po Albertinijevem mnenju, zagovorniki izključno gospodarskih ter poslovnih interesov med Trstom in njegovim istrskim zaledjem. V bistvu naj bi šlo za pisano politično druščino, ki izdaja tako interese Trsta kot same Istre. Sardos Albertini je tudi prepričan, da je "lutkar" politike zagovornikov odškodnin Ljubljana ob sodelovanju furlanskih in tržaških gospodarskih krogov. Slednji naj bi bili pod odločilnim vplivom župana Illyja. RIM / DINI BIAGIJU Mancusove tajnosti? Nevihta v kozarcu vode Vlada je samo ocenila, da ni nujno takoj poročati o tem RIM - Čeprav je ustavno sodišče zavrnilo njegov priziv in je potrdilo, da parlament lahko odstrani ministra z osebno nezaupnico, bivši pravosodni minister Mancuso še vedno izziva polemike. Kartel svoboščin se je obesil predvsem na njegov poziv premieru Diniju, naj objavi probleme, ki jih je on (Mancuso) načel na dveh vladnih sejah in ki naj bi jih premier prekril z zastorom tajnosti. Kaj je torej tako hudega povedal Mancuso na vladni seji? Zaenkrat so možna samo ugibanja. Eno od teh zadeva Severno ligo, pravzaprav domnevno Mancusovo zahtevo, naj bo Liga razpuščena, ker gre za prevratniško organizacijo, ki ogroža državno celovitost. O tem je v zadnjih dneh večkrat spregovoril tajnik Lige Umberto Rossi, ki je zavrnil obtožbe in bivšemu pravosodnemu ministru očital norost. Včeraj so vsi senatorji Kartela naslovili premieru zahtevo, naj čimprej poroča o »tajnostih«, Za kaj torej gre? »Nobene take hude tajnosti ni, vsa ta zadeva se mi zdi nevihta v kozarcu vode,« je premier Dini povedal Enzu Biagiju med oddajo »Dogodek«. »Ko bo parlament zahteval, naj povemo, za kaj gre, vlada ne bo postavila zaprek,« je dejal Dini. Dodal je, da ne gre za nobeno tajnost, ampak za vprašanja, »za katera je vlada ocenila, da ni oportuno, če o njih takoj poroča«. Anticipacija predsedniku senatorjev NZ Maceratiniju ni bila všeč. »Upam, da ne bo Dini prej poročal novinarjem kot parlamentu,« je zažugal premieru. Do 31. decembra prošnje za služenje civilne službe RIM - 31. decembra bo zapadel rok, do katerega naborniki lahko vložijo prošnjo za služenje civilne službe namesto vojaškega roka. Združenja, ki se ukvarjajo s civilno službo, so včeraj predstavile priročnik za mlade, ki bi raje preživeli leto dni v organizacijah, ki se ukvarjajo z družbenimi problemi, kot pa v vojašnicah. Služenje v civilni službi traja kot vojaški rok, ista je tudi plača 5.380 Urna dan. Chdlno službo izbira iz leta v leto več mladih: lani so vložili 33 tisoč prošenj, letos pa približno 50 tisoč. Po mnenju združenj za civilno službo bi se se manj-mladih opredelilo za vojaško suknjo, ko bi bolje poznali zakonodajo. BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. septembra 1995 in zapadejo 1. septembra 2005. ■ Obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive 1. marca in 1. septembra za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno 9,89%. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 13. decembra. ■ Obresti obveznic BTP se korostijo od 1. septembra; ob vplačilu (18. decembra) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. FIAT / KMALU ZAMENJAVA NA VRHU Agnellija bo nasledil Romiti Borza reagirala na novico brez hujših pretresov TURIN - Sedanji pooblaščeni upravitelj Cesare Romiti bo v kratkem kot predsednik prevzel Fiatovo krmilo. Tako je na skupščini menedžerjev napovedal dosedanji predsednik in glavni delničar Gianni Agnelli. Novica je udarila kot strela z jasnega, saj ni bila pričakovana. Gianni Agnelli je zamenjavo za krmilom avtomobilskega koncerna utemeljil z dejstvom, da je holding prebredel najhujšo krizo in je treba zato spet udejaniti člen statuta, ki omejuje na 75 let predsednikovo starost. Romiti-jeva naloga bo, kot je dejal Agnelli, da vodi podjetje in omgoCi mlajšim voditeljem, da postopno prevzamejo odgovornosti v koncernu. Izvolitev Romitija na čelo Fiatovega koncema bo potrditev zaupanja v menedžerja, ki je 20 let upravljal holding in ki ima sedaj težave s sodstvom zaradi podkupninske afere. Agnelli je včeraj izrazil prepričanje, da se bo vse končalo pozitivno za tiste voditelje podjetja, ki so vpleteni v afero. Cesare Romiti je bil imenovan za poverjenega upravitelja leta 1976. Skupaj z Agnellijem je krmaril holding v obdobju, v katerem je Fiat doživel nekaj zavidljivih uspehov, obenem pa se spoprijel tudi s hudimi krizami. Sedaj pa bo kot predsednik imel nelahko nalogo, da postopno usposobi nove krmarje, predvsem pa Giovannija Albereta Agnellija, ki bo -če se medtem ne bo kaj zapletlo -prevzel vlogo, ki jo je v družini in v podjetju doslej imel Gianni Agnelli. Novica o skorajšnji zamenjavi za Fiatovim krmilom ni povzročila prehudih pretresov v borzi. REKORD / DOBITEK V VENETU Več kot 7 milijard lir na slavi Totogol Srečnež iz Terrozza zmagal 7.755.920.000 lir TERRAZZO (VERONA) - Sedem milijard 755 milijonov 920 tisoč lir - to astronomsko vsoto je zmagal neznani lastnik stavnega listka Totogol, ki je v nedeljo pravilno napovedal vseh osem številk. To je sploh najvišji dobitek v zgodovini italijanskih stav. Srečnež je napisal na stavni listek devet napovedi, za kar je plačal 7.200 lir. To je bila gotovo njegova najboljša investicija v življenju: poleg zmagovite osmice je zadel še osem sedmič. Dobitek je tako visok iz dveh razlogov. Prvič: prav v nedeljo so zabeležili najvišje število stav Totogol, s čemer se je nagradni sklad dvignil na 10 milijard 607 milijonov lir. Drugič: k tej vsoti so prišteli jackpot v višini 3 milijarde 443 milijonov lir, ker ni prejšnji teden nihče zadel osmice. Neznanec je igral zmagoviti listek v trafiki v kraju Terrazzo pri Veroni, vasi z vsega 2.500 prebivalci, ki je postala pred nekaj meseci znana po vsej Italiji zaradi umorov treh žensk, ki naj bi jih zakrivil kmetovalec Gianfranco Steva-nin. Ostanke trupel treh žrtev so našli pokopane na njegovem polju. Stevaninova domačija je oddaljena le poldrugi kilometer od »zlate« trafike. Njena upraviteljica, 29-letna Marica Ge Martini, je novinarjem, ki so jo začeli oblegati takoj potem, ko se je razvedelo o milijardnem dobitku, povedala, da se sploh ne spominja, kdo je igral tisti srečni listek. Po vsej verjetnosti ga je izpolnil v soboto zjutraj. Včeraj je bila trafika, seveda, zbirališče radovednežev. To ni prvič, da se je sreča nasmehnila ljubiteljem nogometnih stav iz Terraz-za: lanskega januarja je neznanec prav v njej zadel trinajstico, ki mu je prinesla čednih 306 milijonov lir. Nogometne stave Totogol je italijanski olimpijski odbor CONI uvedel pred dobrima dvema letoma. Zanimanje za te nove stave je stalno naraščalo, po mnenju predsednika CONI-ja Maria Pescanteja predvsem zato, ker je dobitnikov z osmimi točkami malo, so pa zato dobitki mnogo višji od običajnih dobitkov na drugih nogometnih stavah Totocalcio. ITALIJANSKO-NEMŠKI VRH Torek, 12. decembra 1995 talija bo nadaljevala BONN - Ne glede na to, kakšno vlado bo imela Italija, se njena evropska politika ne bo spremenila. S tem zagotovilom je predsednik italijanske vlade Lamberto Dini vCeraj v Bonnu sklenil krog mednarodnih srečanj pred medvladno konferenco držav Evropske unije, ki bo v petek in soboto v Madridu in na kateri bo Španija predala evropsko vladno »žezlo« Italiji. Prav kancler Helmut Kohl, s katerim je imel Dini kot stanovalec palače Chigi že tri srečanja, je italijanskemu premieru ponovil »veliko pozornost in živ interes« Nemčije in tudi ostalih držav partneric, da bi Predsedstvo Evropske unije v prihodnjih šestih mesecih »učinkovalo«. Dini mu je seveda zagotovil, da se bo to zgodilo, in to ne glede na vlado, ki bo takrat v Rimu, kajti usmeritev Italije o evropski politiki se ne bo spremenila. Sicer pa Lamberto Dini ni skrival prepričanja, da bi se bilo med italijanskim Polletjem na krmilu EU Pametno izogniti volitvam. Podobnega mnenja so tudi ostali evropski Partnerji, ki se bojijo, da bi volilni premor v Italiji vplival na učinkovitost njenega predsedovanja. Temu se je po Dinijevem mnenju Se mogoče izogniti, o Čemer priča tudi nedavna razprava v rimskem parlamentu, kjer je Prišla jasno do izraza evropska usmeritev večine poslancev in pripravljenost Italijanov na žrtve, ki jih bo zahtevalo Prilagajanje kriterijem Maastrichta. Dini pri tem meni, da bo treba kriterije za denarno unijo preveriti evropsko politiko ne glede na vlado spomladi leta 1998, in to na osnovi zanesljivih podatkov za leto 1997. Da jih bo Italija izpolnila vsaj na področju javne zadožitve, pa bo po premierovem mnenju treba uvesti »trdo« javnobilančno politiko. Katere države bodo izpolnjevale pogoje za uvedbo skupne denarne enote in katere bodo ostale zunaj tega procesa, se bo torej videlo spomladi leta 1998. Ko so novinarji Dinija vprašali, ah za države, ki se nahajajo v enakem položaju kot Italija, ne bi bilo bolje že zdaj določiti daljši rokovnik, ki bi jih na primer privedel v monetarno unijo dve leti kasneje, je italijanski premier odgovoril, da maastrichtskih kriterijev ne gre ublaževati. »Njihova ublažitev,« je dejal, »bi lahko privedla do velike nevarnosti propada Unije, tega pa ne moremo in ne smemo tvegati.« Na vprašanje o možnostih Italije, da bi se uvrstila v prvo skupino držav, ki bodo uresničile denarno unijo, je italijanski premier v pogovoru z novinarji odgovoril, da se bo to sicer videlo spomladi leta 1998, vendar da sam ne tvega stave o tem, da bo položaj Italije takrat slabši od položaja istih držav, ki so danes prepričane, da bodo v prvi skupini. Do takrat nas namreč ločita še dve leti, v teku katerih bo treba preučiti mehanizme, s katerimi bi lahko zagotovili stabilnost menjalnih trgov med državami s skupnim bankovcem in ostalimi. Glede na cilj »Evrope 2000« pa ima Itahja po Dinijevem mnenju to prednost, da je pri njej hotenje po pripadnosti jutrišnji Evropi močnejše kot v drugih državah, kar pomeni, da so Italijani bolj kot drugi pripravljeni sprejeti »trde posege v javno bi- lanco, ki jo je treba za vsako ceno sanirati«. Ali ni nevarnosti, da bi Evropa, ki zahteva samo žrtovanje, postala nekaj, Čemur se je bolje izogniti kot graditi? Da se kaj takega ne primeri, je treba po Dinijevem mnenju relan-sirati »Evropo državljanov«, treba je zgraditi Se tretji steber skupne hiše, ki ga predstavljata skupna varnost in pravice državljanov. Evropejcem je treba to pojasniti, je dejal Dini, da se ne bo zgodilo kot v Franciji, kjer je pomanjkanje dialoga pivedlo v položaj, ki bi se mu bili lahko izognili. Pod naslovom srečanje med italijanskim premieram Lambertom Dinijem in nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom v Bonnu; spodaj evropski komisar Mario Monti (Telefoto AP) Naslednji vrh EU bo v Turinu BONN - Premier Lamberto Dini je na zaključni tiskovni konferenci po srečanju s kanclerjem Kohlom dejal, da je preveril soglasje vseh evropskih partnerjev o tem, da naj bi bila medvladna konferenca za revizijo maastrichtskih sporazumov v prvi polovici prihodnjega leta v Itahji. Potekala bo 29. in 30. marca v Turinu, formalna potrditev datuma in kraja pa bo sprejeta 15. in 16. decembra v Madridu. Glavna naloga turinske konference bo spremeniti oziroma prilagoditi nekatere dele institucionalnega ustroja Evropske imije, da bi tako olajšali njeno že predvideno Sirjenje. Jasno je namreč, da bo Evropa dvajsetih, petindvajsetih držav potrebovala drugačne institucionalne mehanizme od sedanjih. Revizijska konferenca je bila že predvidena v enem izmed členov Maa-stritchtskega sporazuma, ki je začel veljhati novembra 1993. Spremenili naj bi med drugim sestavo in delovanje Evropske komisije, Sveta in Parlamenta, postopke odločanja, hierarhijo in norme ter pristojnosti Evropske komisije. Druga pomembna točka konference bo skupna zunanja politika in varnost oziroma obramba, povrhu pa tudi razširjenje pravice do državljanstva. Na dnevnem redu pa ne bo pogojev, ki so bili določeni za začetek tretje faze gospodarske in denarne unije, tiste, ki bi morala privesti do skupne denarne enote. To pomeni, da medvladna konferenca ne bo razpravljala o kriterijih ekonomske konvergence, ki so predvideni po Maastrichtu. Delo konference bo slonelo na poročilu, ki ga bo tako imenovana »skupina za premislek«, ki je bila ustanovljena poleti, predstavila Evropskemu svetu prihodnji petek in soboto v Madridu. Ko je italijanski premier Dini pred dnevi v poslanski zbornici predstavil programska izhodišča za Šestmesečno italijansko predsedovanje Evropski uniji, je izjavil, da bo odprtje medvladne konference nedvomno najtežja naloga italijanskega tumusnega predsedovanja Evropski uniji. Pomenila bo namreč »odločilni korak pri gradnji take Evrope, ki bo sposobna stopiti v 21. stoletje s konkretnimi perspektivami za mir, blagostanje in varnost svojih državljanov«. Obisk v Bonnu je italijanski premier izkoristil tudi za kratek obisk na tamkajšnji univerzi, ki je pobratena z univerzo v Firencah, Dinijevem rojstnem mestu. Pomudil se je s Studenti prvega letnika italijansko-nem-skih ved, nove smeri, Iti naj bi usposabljala izvedence za odnose med Italijo in Nemčijo. Zamisel je nastala na osnovi sodelovanja med univerzama v Bonnu in Firencah, ki se je začelo s sporazumom leta 1992. DINI / MED PREDSEDSTVOM EU »Volitve niso nemogoče, pač pa neprimerne« D'Alema pa je za volitve spomladi BONN - Vlada bo odstopila takoj po odobritvi finančnega zakona, parlamentarna razprava bi lahko bila že med božiCem in novim letom. Tako je povedal sam Lamberto Dini na tiskovni konferenci v Bonnu po včerajšnjem srečanju s kanclerjem Helmutom Kohlom. Po mnenju vladnega predsednika bi bilo najbolje, Ce ne bi bilo volitev v šestmesečnem obdobju italijanskega predsedstva Evropske unije. »Volitve v tem obdobju niso nemogoče, paC pa neprimerne,« je dejal Dini in pristavil, da je Kohlu vsekakor zagotovil, da »'s to ali z drugačno vlado ne bo sprememb glede italijanske politike do Evrope.« Tajnik DSL Massimo D’Alema pa spet zagovarja volitve spomladi: »Najresnejši je Prodijev predlog, dogovoriti se je treba za volitve spomladi,« je izjavil po srečanju s predsednikom Združenja industrijcev Luigijem Abetejem. »Di-n’ju je treba omogočiti, da pripravi začetek medvladne konference držav Evropske unije. Po odstopu Dinijeve vlade bo preverjanje,« je Se dejal D’Alema, »mi bomo predlagali sporazum, da bi glasovali konec maja. Ce ne bo soglasja, bodo nastale take težave, da bo treba voliti Se prej. Vsekakor nas ne strasi ne ena ne druga perspektiva,« je zaključil tajnik DSL. ODLOČILNA POLITIČNA PREIZKUŠNJA ZA VLADO LAMBERTA PINIJA V zbornici maraton o finančnem zakonu Deljena mnenja v Kartelu svoboščin Notranji spori v Forza Italia - Predlog evropskega komisarja Maria Montija RIM - V poslanski zbornici se je začel maraton za odobritev finančnega zakona in državnega proračuna. To bo seveda odločilni preizkusni kamen za vlado Lamberta Dinija, ki ima v zbornici zelo pičlo večino oziroma je sploh nima. Zato bo odločilno zadržanje opozicije, predvsem pa Kartela svoboščin, saj je Stranka komunistične prenove že zdavnaj napovedala negativen glas. Odnos do finančnega zakona precej razdvaja Berlusconijevo stranko Forza Italia, kjer se znova pojavlja spor med "jastrebi" in "golobicami". Prvi hočejo za vsako ceno zavrnitev finančnega zakona, kar bi seveda povzročilo takojšnji padec vlade, drugi pa zagovarjajo zmernejša stališča in politični dialog z vlado ter z levo sredino, ki jo podpira. Glasnik trde linije je nekdanji radikalec Marco Taradash, ki je sinoči napovedal skorajšnji razkol v Berlusconijevih vrstah. Zmernejša stališča zagovarja predsednik proračunske komisije Silvio Liotta, ki je namignil na možnost, da bi desnica, v zameno za nekatere politične koncesije, umaknila vsaj del svojih popravkov. Zbornica bo vsega skupaj obravnavala približno dva tisoč amandmajev desne in leve opozicije. Liotta, ki je politično blizu načelniku poslanske skupine Forza Italia Vittoriu Dottiju, tudi ne nasprotuje vladni nameri, da bi glede nekaterih členov finančnega zakona, postavila zaupnico. Taradash ga je sinoči v bistvu označil za razbijača, ki vnaša razdor v Kartelu svoboščin. Postopek za odobritev finančnega zakona neposredno in pozorno spremlja tudi Evropska zveza. Posebno aktivno vlogo igra evropski komisar Mario Monti (na sliki), ki je predlagal, naj poslanska zbornica "blindira" finančni zakon pred nevarnostjo povečanja javnega primanjklaja. Proračunska komisija je to možnost zavrnila, Monti pa sedaj poziva poslance, da jo spet uvedejo, potem ko se je zanjo že povoljno izrekel senat. Montijevo priporočilo znova dokazuje, da bo finančni manever italijanske vlade pod drobnogledom Evrop- ske zveze in evropskih ter mednarodnih finančnih in gospodarskih forumov. Predlog evropskega komisarja je naletel na različne odmeve in ocene. Nekateri so mnenja, da je nepotreben, drugi pa so prepričani, da bi tudi zakonska omejitev državne zadolžitve zdravilno vplivala na gospodarsko in predvsem na finančno situacijo v državi. Okrog finančnega zakona se že nekaj tednov bije ostra politična bitka v Kartelu svoboščin. Omenili smo zdrahe in spore v Berlusconijevi stranki, da mora desna sredina na nek naCin podpreti proračun pa so Se dalje mnenja "grmički" Kršcansko-demokrat-skega centra in Buttiglionejeve CDU. Gre, kot znano, za politični sili, ki nočeta predčasnih volitev in ki se že dalj Časa prizadevata za oblikovanje Širšega političnega centra, v katerega silijo tudi ministrskega predsednika Dinija. Nekdo bi moral uradno zastopati italijanske državljane slovenske narodnosti pri ita-lijanskiJi oblasteh, tem se danes strinjajo vsi organizirani deli naše manjšine in stranke, za katere večinoma volimo. Toda skupno predstavništvo, ki naj bi imelo institucionalno vrednost, bi moralo imeti vsaj institucionalno sestavo, brez katere bi ostalo le improvizirana ekipna reprezentanca, ki se sreča s predsednikom republike v Gorici ali s prefektom v Vidmu: po vljudnostnem kramljanju se paC skupaj s priliCnimi knjižnimi darili izročijo še neke listine, ki jih nihče ni prisiljen prebrati, kaj šele jemati resno. Do danes se je nabralo že nekaj predlogov, kako bi po padcu berlinskega zidu sestavili novo skupno zastopstvo in kljub tehničnim razlikam vsi predvidevajo neke samoupravne vsemanjšinske volitve. Te pa me ne prepričajo iz dveh razlogov. Prvič, ker bi ne mogle zadovoljiti vseh volilnih upravičencev in drugič, ker bi imeli izvoljeni predstavniki kvečjemu "moralno”, torej neobvezujočo vrednost. Kdo bo volil? Predstavljajmo si, da bi to pravico imeli načelno vsi italijanski davkoplačevalci slovenske narodnosti. Ali bi ta veljala samo za tiste, ki bivajo v slovenskih občinah oziroma v tistih, ki imajo dvojezične statute, ali tudi za tiste iz občin brez dvojezičnih satutov? Samo za tiste iz tradicionalno slovenskih in mešanih ali tudi iz tistih, v katere so se Slovenci priselili, iz Milana, Vidma, Tržiča? Volilci bi morali morda dokazati, da so Slovenci, recimo s poznavanjem jezika. In tisti, ki niso obisko-vali slovenske šole ah ki ne govorijo (več ah sploh) slovensko? Ferruccio Clavora je nekoč ugotavljal, da bo treba prištevati med Slovence tudi tiste potomce emigrantov, ki bodo v angleščini izrazili svojo slovensko narodno pripadnost. Torej naj bi volih tudi tisti, ki niso imeh in nimajo nobene možnosti živeti v slovenskih jezikovnih ah narodnih situacijah? V tem profilu prepoznam veliko znancev in prijateljev, o katerih zagotovo vem, da jim nihče ne bo ponudil vohlnice. Otroci iz mešanih zakonov bodo volili na osnovi spričevala slovenske šole (katere stopnje?) In tisti, ki niso mogli ah jih starši niso želeh vpisati v slovenske šole, bodo lahko volih? Stalno spoznavam osebe, ki komaj razumejo kaj slovenskega, a ”se čutijo” tudi Slovence: kdo jih bo vpisal v volilne sezname? Recimo, da bo posebna komisija z zaščitenim narodnim poreklom preverjala stopnjo narodne zavesti in recimo, da bo v njej tudi Marija Ferletič, ki je stoglavi množici dopovedovala, kako "moramo biti ponosni, da smo slovenske krvi”, koliko jih bo ostalo na narodnem volilnem rešetu? Prisiljeni bodo podeljevati privilegirane volilnice po poznanstvu in ”nam zelo naklonjenim in za sožitje zaslužnim” Neslovencem: nov slovenski duhovnik iz italijanske družine Maks Suard, ”ki se je zavedal svojega slovenskega izvora” in se določil, da bo "ministriral v jeziku stare mame”, jo bo brez težav dobil. S Skorajslovencem bodo verjetno in prav tako upravičeno požegnali tudi Paola Parovela. Toda ostali? Tisti, M se samo delno (koliko delno?) čudjo Slovence in živijo izven manjšinskega okolja, iz itah-janskih časopisov ne bodo zvedeh za vsemanjšinske notranje volitve: bo zagonetko rešila formula, da, kdor se ne zanima in ne ve, pač ni polnopraven član naše skupnosti? Možnosti, da bi z uveljavljanjem kate-rihkoli nacionalnih volilnih rešet dobih v žarah le nekaj sto volilnic, niso majhne. Institucionalna raven predstavništva zahteva insitutcionalno telo, to pa potencialno že obstaja. Sestavljajo ga naši institucionalno izvoljeni in institucionalno potrjeni predstavniki, ki institucionalno delujejo po vsaj pet let in več. Res, da jih nismo volih samo Slovenci, to pa je kvečjemu plus, ker predstavljajo še večje število volilcev, ki so jih zavestno volih tudi zato, ker so bili Slovenci ali kljub temu. To so vsi občinski, pokrajinski in deželni svetovalci in odborniki, člani konzult in italijanskega parlamenta; lahko bi se na primer javno izjavih, da so ah se čutijo Slovenci. (Pred nekaj leti so se v taki sestavi tudi enkrat polnoštevilno sestati v Spetru). Imajo upraviteljske izkušnje, vsak zase predstavlja več davkoplačevalcev kot večina predsednikov slovenskih društev, večinoma so tudi priklopljeni na slovenske organizacije. Njihovo predstavniško težo bi lahko zraču-nali na osnovi prejetih glasov, ah tudi ne. Oklicali bi se za institucionalno skupščino s svojim odborom in kot velja za vsako demokratično telo, bi morala biti v skupščini prisotna politična-manjšina, odbor pa bi moral delovati soglasno, z manjšino ali brez nje. Ni rečeno, da ga bi ne kdaj uradno priznati, toda tudi ko bi ga ne, bi zelo verjetno imelo tako vsemanjšinsko telo večjo avtoriteto in ugled na krajevni, državni in mednarodni ravni kot vsak na novo izvoljen narodni parlamentič, fotokopija naših idejnih in ideoloških razhajanj. Ge bi se z njim zadovoljili, bi nam bile prihranjene predvolilne in povolilne folklorne zdrahe in rešeta. Tak oigan bi moral biti sprejemljiv tudi za slovensko vlado, saj bolj demokratičnega in predstavniškega ne premoremo. POGLEDI Zastopstvo izvoljenih predstavnikov Karlo Černič PISMO UREDNIŠTVU Nasveti za strokovno opravljanje časnikarskega poktica Osnovna naloga časnikarja je, da obvešča ali informira. V Primorskem dnevniku prepogosto opažam ravno obratno.Veliko-krat se zdi, da je članek natisnjen z izključnim namenom, da napolni neko praznino. Dovolite mi, da se omejim le na primere v številki 310 dne 24. novembra 1995. Na strani 15 ste objavili z naslovom na Štirih kolonah in fotografijo na dveh kolonah članek »Na osnovi preiskave Leeson ni edini krivec«. Ista vest je v povzetku objabljena na strani 18, v rubriki »Novice«. Na strani 15 je tudi vesto o trčenju dveh letal na londonskem letališču Heathrovv. Iz besedila je razumeti, da oseba, ki je napisala tistih nekaj vrstic ne ve, da ugotovitev dinamike trčenja spada v dolžnoti pristojnega osebja letališča, in da torej ni bilo storjeno »v slogu (cestnih?) prometnikov«.Vsekakor je moje osebno mnenje, da bi se moral Primorski dnevnik izogibati žargonskim izrazom - glej slovar slovenskega knjižnega jezika, 4. knjiga, stran 241, geslo »prometnik«, točka 3. Na strani 22., v rubriki »Napovedi prireditev« je pod naslovom »Glasba -FJK, Trst« objavljeno sledeče »obvestilo«: »Discobar Macaki Naslednje srečanje bo v torek 28. t.m., zaključni večer pa 5. decembra«. Kje naj dobim stvarno obvestilo o vsebini srečanj? Dulcis in fundo, stran 28, rubrika »-Svet / slika pri sliki... zgodba pri zgodbi... pa še res je«. Junko Koshiro ali Džunko Koširo je ženska in torej ni mo- dni kreator temveč modna kreatorka. Da je ženska, lahko na fotografiji ugotovi vsakdo, ki ni hudo slaboviden. Glede transliteracije (japonskih) imen menim, da je možnih več inačic, po izbiri ene, pa se je treba te dosledno držati. Pristojne japonske oblasti so določile pravila za pravilno transliteracijo japonskih besed v latinico. Mislim, da je nedosledna, delno uradna, delno fonetična transliteracija (kot je Junko Koširo) izraz skrajne nestrokovnosti. Z izjemo tujih krajev, ki imajo v slovenščini lastne oblike (npr. Rim, Benetke, Dunaj, Pariz itd.), pišemo imena ostalih krajev v izvirni obliki (npr. VVashington, Karlsruhe, Rio de Janeiro, Kinshasa itd.). Ce se želijo časnikarji Primorskega dnevnika opredeliti za uradno transliteracijo japonskih imen, prilagam preglednico. Ce pa izberejo fonetično transliteracijo, želim pojasniti, da označujejo japonski znaki, oziroma njihove uradne transliteracije sledeče glasove: sh=š, ch=č, ts=c, y=j, j=dž, w=u. Ostali znaki v uradni transliteraciji označujejo iste glasove kot v slovenščini (npr. a=a, m=m, h=h itd.). Tako se ime japonskega glavnega mesta uradno transliterira Tokyo, fonetično pa Tokjo. Mesto z imenom Tokio ne obstaja. Da bo Primorski dnevnik res najboljši slovenski dnevnik v Italiji, upam, da boste v prihodnje upoštevali moje nasvete in pripombe. Z odličnim spoštovanjem in brez zamere Vesna Pahor 1 2 3 11 4 5 6 7 8 9 10 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG Obisk ministra za kmetijstvo Jožeta Osterca Srečanja od Trsta do Špetra Danes bo slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Osterc na delovnem obisku v Furlaniji - Julijski krajini, kjer se bo srečal s predstavniki kmečkih organizacij Slovencev v Italiji, s predstavniki nekaterih krajevnih uprav in z deželnim odbornikom za kmetijstvo Beppi-nom Zoppolatom, s katerimi se bo pogovarjal o problemih kmetijstva in možnostih sodelovanja. Ministrov obisk se bo začel ob 8.30, ko ga bodo sprejeli na sedežu Kmečke zveze v Trstu. Ob 10.15 bo minister na obisku pri Zvezi neposrednih obdelovalcev. Ob 12. uri bodo ministra pričakali v Kmetijski zadrugi v industrijski coni. Ravno tu bo ob 12.30 sestanek z deželnim odbornikom za kmetijstvo Zoppolatom. Ob 13. uri bo minister Osterc obiskal Kraško mlekarno na Repenta-bru, kjer se bo ob 13.30 sreCal s predstavniki tiska. Po kosilu v restavraciji Daneu se bo minister odpeljal v Ne-diške doline in sicer v Speter, kjer ga bodo ob 16. uri sprejeli župan Marinič in predstavniki Gorske skupnosti. Obisk mistra Osterca se bo zaključil v Ste-verjanu, kjer bo ob 19.30 srečanje z županom Corsijem. OPENSKA SEKCIJA DSL Pozitivna ocena vzhodnokraškega rajonskega sveta Gibanje oljke poganja korenine tudi med slovenskimi ljudmi Openska sekcija DSL, ki se je v nedeljo zbrala na rednem kongresu, je zelo pozitivno ocenila delo vzhodnokraškega sosveta, ki je bil v marsičem predhodnik političnega "modela Illy“. Sodelovanje med političnimi zavezniki je zelo dobro, konstruktivni pa so tudi odnosi s Shanko komrmi-stiCne prenove, ki je v krajevnem sosvetu svoj-Cas izbrala pot opozicije. O tem je na kongresu obširneje spregovorila Anamarija Kalc, ki je ob pozitivni oceni dela predsednice Silvane Moro, izrazila upanje, da bi v bodoče prišlo do večje koordinacije med sosvetom in krajevno civilno družbo. Pri tem je omenila skupne napore rajonskega sveta in jusarskega odbora za BENCIN PO ZNIŽANI CENI Deljena mnenja in bojazni Zskrbljenost, da ukrep ne bi prizadel na primer zdravstva O popravku, ki ga je odobrila finančna komisija v poslanski zbornici in ki dodeljuje bencin po znižani ceni vsej deže-li Furlaniji-Julijski krajini, so si mnenja in Stališča deljena. Tako skupina DSL v deželnem svetu ob zadovoljstvu za ukrep izraža tudi zaskrbljenost, ker se bo občutno znižal prispevek države: po predlogu, ki ga proučuje poslanska zbornica, bo namreč celotni strošek bremenil deželni proračun, kar bi v deželni blagajni povečalo primanjkljaj, ki ga je danes težko izračunati. Skupina DSL zato izraža bojazen, da ne bi prišlo do krčenja finančnih prispevkov na pomembnih področjih, kot na primer v zdravstvu, ki je v veliki meri odvisno od države.V tem smislu zato vabi deželne parlamentarce, naj posežejo v poslanski zbornici. V imenu »zelenih« je deželni svetovalec Elia Mioni opozoril na nevarnost, ki jo predstavlja popravek: da bi ugodili posameznikom (manjši izdatki za bencin), tvegamo zmanjšanje prihodkov Dežele, ki pa mora skrbeti za celotno skupnost. Ce bi popravek odobren v sedanji obliki, bi Dežela morala opustiti vsakršno skrb za pomoč javnim prevozom in nasploh načrtom za bolj zdravo življenje v mestnih središčih ali pa bi te nacrte še bolj upočasnilo in razvodenelo kot v prejšnjih letih. Senator Romoli (FI) trdi, da bi popravek prikrajšal Deželo za okrog 10% sredstev, kar pomeni, da bi prišlo do občutnega krčenja izdatkov na drugih področjih (zdravstvo, produktivna vlaganja, prispevki krajevnim ustanovam): Ce je problem občuten in Ce ga Dežela namerava podpreti, bi morali vsaj prekiniti razpravo o proračunu in preveriti, kje lahko pride do krčenja izdatkov. opensko telovadnico, ki so obrodili zaželjene sadove. Na kongresu, na katerem sta sodelovala tudi pokrajinski tajnik Stelio Spadaro in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, je tekla beseda tudi o gibanju Prodijeve oljke. Openska DSL vsestransko podpira levosredinsko koalicijo, oljka pa mora pognati svoje korenine tudi na bazi, saj ima človek večkrat vtis, da so mnoge odločitve sad sklepov z vrha. Nekateri so glede tega postavili vprašanje odnosov s Slovensko skupnostjo, ki se, kot je bilo poudarjeno, pravilno opredeljuje za levosredinsko opcijo, glede obravnave manjšinskih vprašanj pa se večkrat vede kot desničarska sila, kar predstavlja protislovje. Na kongresu so z zadovoljstvom poudarili, da je Dom Brdina odprl vsestransko svoja vrata kulturnemu krožku ”La ru-pe-Pecina“, ki opravlja zelo dragoceno vlogo pri utrjevanju sožitja in medsebojnega spoznavanja. Med drugim je krožek priredil dobro obiskani teCaj slovenščine. Openska sekcija DSL bo še naprej ohranila svojo samostojnost, podobno kot sekcija za Trebče, Gropado in Pa-driCe, ki je mnenja, da bi združitev vseh vzhodnok-raških sekcij na nek način okrnila živahnost političnega dela, ki mora biti neposredno vezano na lokalno stvarnost. Vsi vsekakor soglašajo, da je potrebna veCja politična in delovna koordinacija vseh vzhodnokraških sekcij DSL. TRŽAŠKA OBČINA / SOCIALNE SLU2BE Več hišne oskrbe za priletne občane Danes oskrbujejo na domu 716 ostarelih, načrt pa bo zagotovil kakovostnejšo službo V Trstu, mestu z nadpovprečnim številom ostarelih, je ena pomembnejših dejavnosti oskrba občanov, ki niso veC samozadostni. V okviru občinske službe deluje 120 hišnih in 30 socialnih delavk, ki oskrbujejo 716 ostarelih. Povprečno so stari 76 let, vendar jih ima 31 odst. nad 85 let, 38 odst. jih živi samih, 23 odst. pa še v družini; najbolj jih muci nepokretnost, osamljenost in lucidnost. Služba zagotavlja večinoma 8 ur tedenske oskrbe na domu, v 20 odst. primerov 12 ur tedensko, v manjši meri pa še veC ur. Na včerajšnjem srečanju s socialnimi delavkami je občinski odbornik Pecol Cominotto poudaril, da bodo službo preuredili v okviru poenotenja socialnih in zdravstvenih služb, ker imajo ostareli pravico do človeka vrednega skrbstva, ki naj omogoča, da živijo Cimdlje v svojem domaCem okolju, ne pa po zavodih. Direktor občinskih socialnih služb dr. Mauro Silla je osebju priznal veliko požrtvovalnost in profesionalnost, ki pa sami ne zadoščata: treba je novih pristopov, od informatizacije do poglobljenega odnosa z ostarelim, ki naj presega preprosto hišno oskrbo. Odgovorni za reorganizacijo službe dr. Mauro Silla je orisal smernice načrta: vprašanje ni količina, paC pa kakovost oskrbe, za kar se bodo služba in uslužbenci zavzeli v najvecji meri, ki jo dopuščajo zakonski predpisi in finančne zmogljivosti tržaške občine predvsem ob upoštevanju naraščajočih potreb ostarelih. Več kot sto socialnih delavk je sledilo predstavitvi smernic NOVICE Skupščina šolnikov Šolski sindikat CGIL prireja danes med 11.30 in 13.30 na liceju Petrarca skupščino šolskega osebja o problemih in perspektivah italijanske šole. Skupščine se bo udeležila tudi članica vsedržavnega tajništva Simonetta Pellegrini. is 11 SKR / ZBIRANJE PODPISOV Referendum proti deželnim prispevkom za zasebne šole Tržaška federacija Stranke komunistične prenove sporoča, da se bo do 20. decembra nadaljevalo zbi-ranje podpisov za referendum proti deželnim prispevkom zasebnim šolam. Do tistega datuma bo treba zbrati vsaj 20 tisoč podpisov, sicer ga ne bo mogoče izvesti. Dežela dodeljuje na podlagi deželnega zakona št. 14 letno po 4 milijarde lir zasebnim šolam. Referendumski kampanji za ukinitev tega zakona so se SKP in odboru Sola in ustava B. Turinetti pridružili sindikat CGIL in številni predstavniki civilne družbe, kot so astronomka Margherita Hack, psihiater Franco Rotelli in pokrajinski tajnik CGIL Bruno Zvech. Organizatorji obveščajo, da lahko zainteresirani Podpišejo zahtevo po referendumu na tajništvih posameznih občin, na sedežih SKP in na zbirnih mestih v mestu (danes od 16. ure do 19.30 na Trgu Sta-re mitnice pred veleblagovnico UPIM, jutri, vedno °b isti uri, na Trgu Goldoni) ter od 19. do 21.ure tudi v openskem Prosvetnem domu. Avtoprevozniki obrazložili razloge večdnevne stavke Avtoprevozniki so, kot znano, napovedali stavko °d 17. do 26. decembra v podporo svojih zahtev po reševanju raznih problemov tega sektorja. To pome-ui, da se obeta dokaj klavrn božic, kljub temu pa vlada še ni dala glasu od sebe, da bi odprla pogajanja z avtoprevozniki. O teh problemih je tekla včeraj beseda na zasedanju, ki ga je Zveza obrtnikov CNA priredila včeraj na svojem sedežu na Trgu Venezia in katerega se je udeležil vsedržavni predsednik sindikata prevoznikov Unatrans Ernesto Cavallo. PREDSTAVITEV / DE2ELI Načrt za olimpijski bazen Zgradili naj bi ga na območju nekdanje tovarne motorjev Tržačani že leta tarnajo nad pomanjkanjem bazenov v mestu. Pokriti bazen Bruno Bianchi na nabrežju je takorekoC dotrajan, pred Časom se je govorilo, da bi ga razširili, a ostalo je pri govoricah. Včeraj je nepremičninska družba Sasi predstavila podpredsedniku deželnega sveta Cristia-nu Deganu in deželnemu odborniku za šport Robertu de Gioii dva nacrta za izgradnjo plavalnega pola na območju bivše tovarne motorjev pri Sv. Andreju (na sliki). Načrta nosita naslov Tergesteo a mare in predvidevata sledeče: v neposredni bližini Pa-laCe pomorstva naj bi zgradili novi olimpijski bazen in vrsto komplementarnih struktur, med katerimi naj bi bili restavracija, tujska hiša, vrsta telovadnic in parkirišče za približno 200 avtomobilov in avtobusov. Ta .f;,: :: m Prikaz francoskega filma Na pobudo Cappelle Underground bo danes in jutri v gledališču Miela kratek prikaz francoskega filma. Prvič v Italiji bodo namreč predvajali film Thomasa Giloua »Ral«, ki je zmagal na festivalu v Locarnu. Poleg tega bodo predvajali s podnaslovi v italijanščini Kassovitzov film »La Haine« (Sovraštvo), ki je prejel nagrado za najboljšo režijo na festivalu v Cannesu. Ob tem bo v popoldanskih urah mogoCe gledati video uspešnice. Srečanje »Oče in hči« V knjigarni Minerva v Ul. San Nicolo bo danes ob 18. uri srečanje o knjigi Oče in hči, ki je pred kratkim izšla pri založbi Rosenberg in Sellier in ki so jo uredile zgodovinarke tržaške univerze Luisa Accati Levi, Marina Cattaruzza in Monika Verzar Bass. Srečanje bosta uvedli Ulrike Kindl in Paola Mildonian z univerze Ca’Foscari v Benetkah. Predstavitev knjige »Vrata Vzhoda« ’ Pri založbi Vianello Libri je izšla zanimiva knjiga fotografskih posnetkov Trsta z naslovom »Vrata Vzhoda«. Spretno in vešče oko Gabrie-leja Crozzolija je zajelo vse naravne, zgodovinske, kulturne in gospodarske zanimivosti našega mesta. Knjigo bodo danes ob 18.30 predstavili v Avditoriju SASA v Palači pomorstva. Spregovorili bodo podžupan Damiani, Claudio de Polo in novinarka Annamaria Mori. športno-trgovski pol naj bi se razširil proti nabrežju, kjer naj bi zgradili podzemsko parkiriške za 380 vozil. Odbornik De Gioia je vCeraj v tiskovnem sporočilu izrazil zanimanje za strukturo, predvsem Poklon spominu Ubalda Vrabca Pred 90 leti se je v Trstu rodil skladatelj, zborovodja in kulturni delavec Ubald Vrabec. Njegovemu spominu se je v nedeljo, 10. decembra na grobu v Rodiku poklonila predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija FerletiC. Zbiranje podpisov i za parkirišče pri Rusem mostu Na sedežu združenja trgovcev na drobno so vCeraj predstavili pobudo za zbiranje podpisov, s zato, ker Trst potrebuje cimer želijo podpreti zahtevo po podzemnem 50-metrski bazen. Po- parkirišču na območju Rusega mosta. Tržaška dobnega mnenja je bil Confcommercio se sicer zavzema za racionaliza- tudi podpredsednik de- cijo mestnega prometa, a obenem naglaša potre- želnega sveta Degano. bo, da bi povečali število razpoložljivih parki- Zanj predstavljata načrta i riSC. Tokrat si je kot cilj zastavila, da do 15. ja-priložnost za ponovno nuarja zbere od 20 do 25 tisoč podpisov. Parki- uporabo območja, ki je rišCe na območju Rusega mosta bi avtofinancira- že dalj Časa opuščeno. li zasebniki, podjetja in banke. SSG / SINDIKALNI SPOR Tehniki še vztrajajo pri svojem ŠOLSTVO / DIJAŠKO GIBANJE Skupščina dijakov izvolila novo vodstvo V vodsivu tudi dijak Prešerna ZADNJE SLOVO Francu Bizjaku v spomin Tehnično osebje SSG, ki je za danes oklicalo enodnevno stavko, svoje odločitve še ni preklicalo, čeprav je to še vedno pripravljeno storiti, zato da ne bi bilo goriško občinstvo prikrajšano za eno ponovitev predstave Mein Kampf. Do včeraj zvečer sindikalni predstavniki odgovora s strani uprave še niso prejeb, danes dopoldne pa se bodo skušati srečati z ravnateljem Miroslavom Košuto. Kot so zapisali v tiskovnem sporočilu, ki smo ga objaviti v nedeljski številki, so uslužbenci tehnike zahtevati zagotovila o izplačilu novembrske plače, istočasno pa so zavrnili očitke vodstva SSG o samomorilskih vzgibih. Sindikalni pred- stavniki tehnike, ki so včeraj potrdili svojo pripravljenost na razgovor s Košuto, pa so njegov pripis, ki je bil objavljen k njihovi noti v nedeljski številki, označili kot povsem neutemeljen. Pri tem ugotavljajo predvsem, da protokol medsebojnih odnosov še ni bil podpisan. V zvezd s Košutovo opombo, da sindikalno sporočilo ni bilo podpisano, temveč ga je označeval brezoseben naziv kolektiv tehnike, pa so sindikalni predstavniki rekli, da je morda šlo res za napako, vendar to še zdaleka ne pomeni, da ni stališče enotno. Sprašujejo pa se, na kakšni osnovi lahko Košuta bdi, da sporočilo ne odraža stališča vsega tehničnega osebja SSG. Skupščina dijakov tržaške pokrajine je včeraj popoldne izvolila novo vodstvo. V predsedstvu koordinacijskega organa tržaških dijakov je tudi Matija Jogan, dijak liceja Franceta Prešerna, kar predstavlja priznanje za resno in odgovorno delo naših dijaških predstavnikov. Na včerajšnjem srečanju je najprej dosedanje vodstvo podalo obračun enoletnega dela. Skupščina je bila namreč ustanovljena lanskega decembra po lanskih zasedbah šolskih poslopij. Dijaki so ugodno ocenili dosedanje delo, pri čemer so poudarili predvsem dobro povezavo med posameznimi tržaškimi šolami, vzpostavitev stika s šolskim skrbnikom, ki je skupščino Matteo Apollonio. Za člane predsedstva so bili izvoljeni Matija Jogan (licej Prešeren), Auro Brighenti (Volta), Sara Tarantini (Carducci) in Andrea Antonini (Petrama). Novo vodstvo si je že zadalo svoje okvirne naloge. Najprej si bo prizadevalo, da bi bili vsi dijaki obveščeni o delovanju skupščine. Le-ta se bo sestajala enkrat mesečno. Na sestankih bo vzela v pretres položaj na posameznih šolah. Ob koncu šolskega leta bo spet organizirala srečanje z županom in šolskim skrbnikom, da bi z njima skupno ocenili, kaj je bilo opravljeno na šolskem področju v teku leta. Med številnimi nekdanjimi slovenskimi študenti, dijaki in višješolci, ki so v svojih šolskih letih obiskovali slovenski Dijaški dom v Trstu, zdaj že nekaj let Dijaški dom »Srečko Kosovel« pa tudi med številnimi rednimi in podpornimi člani Dijaške matice, je žalostno odjeknila vest, da je v starosti nedopolnjenih 74 let, umrl Franc Bizjak, prvi od skozi polnih 43 let ekonom Dijaškega doma in dolgoletni blagajnik in odbornik Dijaške matice v Trstu. Življenje pokojnega Franca Bizjaka je bilo vse v znamenju trpke usode primorskega človeka. Rodil se je 29. dec. 1921 v Trstu na Greti, kjer je bil oče čevljar. Starši so bili po rodu iz Lož pri Vipavi, kamor so se s komaj rojenim Francetom tudi vrnili. Osnovno šolo je obiskoval v Ložah in Koritnici pri Knežaku, potem srednjo na Reki. Eno leto je bil zaposlen na Feltri-nellijevi žagi v Koritnici do vpoklica k vojakom leta 1941. Zlom Italije je dočakal v Ferrari, kjer je padel v nemško ujetništvo, ki ga je preživljal v Berlinu, Stuttgartu in v drugih nemških mestih sredi nenehnih bombardiranj in drugih ujet-niških stisk. Domov v Knežak se je vrnil še leta 1945 in se dal na razpolago organom narodnoosvobodilne oblasti v Ajdovščini a je še isto leto prišel v svoj rodni Trst, kjer ga je prof. Škerlj pritegnil k delu za Dijaško matico. Najprej je bil njen urednik, oktobra 1946 pa je prevzel mesto ekonoma v Dijaškem domu in to delo opravljal do upokojitve decembra 1988. Sedem ravnateljev doma se je zamenjalo v njegovih letih, on pa je ostal kot steber skozi vse začetne težave, ko je bilo treba Dom šele postavljati na noge in mu zagotavljati obstoj, razvoj in nemoteno delovanje. Skozi leta njegovega več kot vzornega ekonomata je šlo kar nekaj zamejskih šolskih generacij in članov osebja in pri vseh je ostal v spominu kot delaven, tih in skromen človek, ves predan prevzetim nalogam. Doživel je tudi vse spremembe v Domu, k sreči vedno na boljše, k čemur je nemalo prispeval tudi sam s svojimi napori in zgledom. Leta upokojenca je preživljal bolj odmaknjeno nikakor pa ne odtujeno, saj je kljub bolezni zanjih let živo spremljal vso narodnostno problematiko našega slovenskega zamejstva. Zal mu usoda ni dopustila, da bi še užival v krogu svoje družine dom, ki si ga je postavil v Repnu in kjer bo odlsej njegovo zadnje domovanje v kraški zemlji eolskega pokopališča. Naj mu bo miren sen. Kdor ga je poznal, ga bo ohranil v spominu kot dobrega in blagega človeka in zvestega Slovenca. Ženi, hčerki in vsem svojcem iskreno sožalje. (j.k.) VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 12. decembra 1995 IVANA Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 20.40 in zatone ob 10.44. Jutri, SREDA, 13. decembra 1995 LUCIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,6 stopinje, zraCni tlak 1024,2 mb narašča, brezvetrje, vlaga 57-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 11,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrea Kozmann, Martha Di Loren-zo, Dino Kadic, Dennis Gor-nert, Valentina Rossoni. UMRLI SO: 87-letni Marcello Lepore, 72-letna Nada Gomicelli, 90-letna Antonio Ottochian, 82-letna Giuseppina Fontanot, 75-letna Maria Bunc, 87-letna Addolorata Giovine, 46-let-na Edda Verbich, 82-letni Bruno Ferrini, 88-letni Ot-taviano Pozzecco, 83-letni Ermanno Spizzamiglio, 72-letna Evelina Buiat, 76-let-na Giovanna Ukmar, 89-let-na Aliče Minutti, 84-letna Anna Coslovi, 80-letni Gio-vanni Mauri, 80-letni Um-berto Merlonghi, 74-letni Giovanni Marka, 88-letna Violetta Mitri. M LEKARNE Od PONEDELJKA, 11., do NEDELJE, 17. decembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. L. Stock 9 -Rojan (tel. 414304). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, UL L. Stock 9 (Rojan), Ul. Rossetti OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (213718) - samo po telefonu za najnujnejše NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL.Rossetti 33 (tel. 633080) Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Jade« , r. Wil-liam Friedkin, prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Pocahontas«, risani film, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA- 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II profumo del mosto sel-vatico«, i. Keanu Reeves. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gašper«, r. Števen Spielberg. NAZIONALE 1 - 15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Forget Pariš«, i. Billy Cristal, Debra VVinger. NAZIONALE 3 - 16.15 »Santa Clause«, i. Tim Alton; 18.15, 20.15, 22.15 »H diavolo in blu«, i. Denzel VVashington. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La paz-zia di Re Giorgio«, r. Nicho-las Hytner. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Vizi aristocratici«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Nine month -Imprevisti d’amore«, i. Hu-gh Grant. ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 »Apollo 13«, r. Ron Howard, i. Tom Hanks, BiH Paxton, Kevin Bacon. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Nel bel mezzo di un gelido inverno«, r-Kenneth Branagh. ZGONISKA OBČINA Pobude za krepitev kulture miru in sožitja S prispevkom, ki ga je Pokrajina dodelila v skladu z DZ 15/87 »Za pospeševanje kulture miru in sodelovanja med narodi« bo zgoniška občinska uprava organizirala nekaj filmskih in dokumentarnih večerov na temo jezikovno mešane družbe in raznih aspektov tega vsakdana. Podobne pobude je občina priredila tudi v preteklih letih z namenom, da pripomore v prizadevanjih za krepitev kulture miru in sožitja. Ta problematika je še posebno občutena na našem teritoriju. Prvi izmed filmskih večerov je predviden jutri, 13. t.m., ob 20.30 v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu s predstavitvijo filma Breme (v srbo-hrvaščini in madžarščini, podnaslovljen pa v italijanskem jeziku) s prisotnostjo režiserja Vuka Babiča. Naslednji večeri se bodo zvrstili po novoletnih počitnicah. Film »Cyclo« v Aristonu V okviru 16. festivala festivalov bodo jutri (ob 17.45, 20.00 in 22.15) predvajali v Aristonu francosko-vietnam-ski film »Cyclo«, ki je prejel Zlatega leva v Benetkah. priznal kot sogovornika, zelo pozitivno pa je bilo tudi srečanje, ki ga je priredila skupščina z županom Illyjem. Med temnimi točkami so bila omenjena predvsem deljena mnenja ob letošnjih zasedbah šol in spor med vodstvom dijaškega koordinacijskega organa in dijaki samimi. Sledile so volitve predsednika in članov predsedstva. Za predsednika so kandidirali štirje dijaki, med njimi tudi pripadnik desničarske politične sile, in to v brk vsem prizadevanjem, da bi bila skupščina nestrankarsko pogojena. desničarski kandidat ni bil izvoljen: predstavniki tržaških višjih srednjih šol so za predsednika izvolili dijaka italijanske šole Galilei Pri Tabora pripravljajo likovni tečaj za odrasle Veliko odraslih trdi, da ne zna več risati in misli, da je likovno izražanje dostopno samo nekaterim talentiranim izbrancem. Ali je to res? Čeprav marsikdo čuti v sebi nujo, da bi svoje čustveno doživljanje likovno izrazil, se mu zdi, da ne zna več, kako bi se lotil. Kot otrok je čutil veselje in se z užitkom predal likovnemu ustvarjanju, zakaj sedaj tega ne zmore? Kako to, da so se zaprla vrata v ta čudežni svet? Cernu pa naj bi se pravzaprav še kot odrasel likovno izražal? Kakšen pomen ima likovno ustvarjanje za odraslega človeka in zakaj se človek, vse od pradavnine naprej ukvarja s tem? Kdor je radoveden, naj se zglasi v četrtek, 14. t.m. ob 20.30 na informativnem srečanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, kjer bo na pobudo Slovenskega kulturnega društva Tabor likovni tečaj za odrasle, ki bi se radi naučili risanja, slikanja in oblikovanja. Tečaj bo vodila Ani Tretjak. NA NEDELJSKEM KONCERTU V KULTURNEGA DOMA FR. PREŠERNA V BOLJUNCU Čudovit prikaz godbene dejavnosti v Ricmanjih V skoro natančnem enoletnem presledku - le teden dni prej zaradi drugih kulturnih obveznosti - se je občinstvu predstavila Godba na pihala iz Ric-manj. Običajni koncert, s katerim ricmanjski godbeniki vsako leto podajo svoj glasbeno-poust-varjalni »obračun« in javnosti posredujejo voščila za prestop v novo leto, je spet doživel zelo dober sprejem občinstva. Godba se predstavlja očem kot zelo mlad sestav: pomlajena v svojih vrstah s prilivom mnogih gojencev domače glasbene šole in pomlajen v izbiri poustvarjalne poti. Koncertni spored, ki ga je godba na pihala pod vodstvom Marina Marsiča izvedla na svojem nedeljskem nastopu, je obsegal namreč v prvi vrsti skladbe novejše dobe. Se vedno smo lahko prisluhnili tudi živahnim, korenitim koračnicam, takorekoč »avstrijske« in »slovenske« šole, velik pouda- rek pa je bil dan predvsem skladbam neobičajnega godbe-niškega priokusa. Zvrstile so se tako priredbe Haendlove Air de Sarabande- torej »skok« v klasično zakladnico in znamenite uspešnice Billyja Joela ’70 let Goodnight Saigon, skladbe v rahlo jazzovskem slogu in rit- mično poudarjenem zvoku rock glasbe. Pri tem sta se izkazala oba mlada bobnarja, Tomaž Metlika in Marko Mattietti. Zanimivo doživetje je bila Huggen-sova arija za francoski rog in pihalni orkester, v kateri je solo vlogo odigrala Rossana Komar. Poseben dogodek nedeljskega »novoletnega« koncerta pa je bil nastop najmlajših članov ricmanjskega godbenega društva: na začetku šolskega leta se je namreč ob pouku glasbil pojavil še tečaj predšolske glasbene vzgoje, namenjen otrokom v 5. ali 6. letu starosti. Pod mentorstovm Paole Cacciapa-glia so v nedeljo popoldan, pred odrom občinskega gledališča v Boljuncu prvič pokazali sadove svojega zbliževanja s svetom glasbe: v eni izmed skladb so tako z enostavno, a prisrčno koreografijo tako »pospremili« ritem okrestra na sliki (foto KROMA). Kot rečeno, je bil nedeljski koncert tudi priložnost za nekakšen obračun delovanja. Ob napovedih koncertnega sporeda je tako Mojca Milič posredovala občinstvu tudi misli o pobudah in namenih ricmanj-ske godbe in njene uspešne glasbene šole. (dam) Glasbena Matica Trst Koncertna abonmajska sezona 95/96 Danes, 12. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE Žarko Hrvatic, Stefano lob, violina Bogomir Petrač, viola Peter Filipčič, violončelo sodeluje Aljoša Starc, klavir (Ostre, Beethoven, Schumann) Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom v KD. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v danes, 12. t. m., ob 17.30 na predstavitev kasete KONTAMINACIJA besedilo in glasba PAOLO PAOLI N PRIVITERA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU v sodelovanju s krožkom KRUT vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST ki bo v Četrtek, 28. decembra 1995, ob 17. uri v Gorici v veliki dvorani UGG na trgu Battisti. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8 in 8/b, tel. St. 3720062. Za udeležence družabnosti je možnost avtobusnega prevoza v Gorico in nazaj. OBVESTILO Uprava občine Zgonik vabi jutri, 13. t.m., ob 20.30 na predstavitev filma /MMI ki bo v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu. O filmu bo spregovoril režiser Vuk Babič. ZADRUGA DOLINA vabi člane in vaščane na IZREDNI OBČNI ZBOR nocoj, 12. t.m. ob 20. uri u prvem in ob 20.30 u drugem sklicanju u prostorih KD. V. Vodnik Sl PRIREDITVE KD s. ŠKAMPERLE vabi Člane in prijatelje na večer diapozitivov Lojzeta Abrama: NARAVNE zanimivosti ameriškega JUGOZAHODA jutri, 13- t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih! KD GRAD prireja tradicionalno BOŽIČNO RAZSTAVO lesenih, bakrenih jn keramičnih izdelkov 16. in 17.12, v društvenih pro-storih pri Banih s sledečim urnikom: delavniki 18,-30.00, prazniki 16.-20,00. Toplo vabljeni! KROŽEK 1991 Devin -Nabrežina -"DOVOLJ JE KRVI IN VOJNE. POTREBUJEMO KRUHA IN MI-RU”(ivo Andric). Potujoča fotografska razstava o vojni v Bosni, ki so jo organizirali ACLI-ENAIP in Zveza E. Balducci. Fotografija: Danilo Krstanovic, izbira tek-st°v: Božidar Stanisic in Prevodi: Aliče Parmeggiani. Razstavo si bo mogoče ogledati ob delavnikih Se da-nes> 12. t. m., od 9. do 12. ure v srednji Soli De Mar-chesetti v Sesljanu - Naselje sv- Mavra. klub prijateljstva vat>i danes, 12. t. m., ob 16. uri v Ul. Donizetti 3 v Trstu na ogled zelo lepih in zanimivih diapozitivov MOJA AFRIKA, ki jih je posnela goriska učiteljica in laična Prostovoljka v misijonih gdc. Tereza Srebrnic. Diapozitive bo spremljala bogata razlaga. SKD TABOR OpCine -"rosvetni dom. Lojze PRENOVLJENA TRGOVINA nudi v mesecu decembru Promocijske cene na novih razstavljenih artiklih TRST- Ul. S. Cilino 38 Tel. 040/54390 Abram nam bo s sliko in besedo prikazal NARAVNE ZNAMENITOSTI AMERIŠKEGA JUGOZAHODA danes, 12. t. m., ob 20. uri. Vabljeni! SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA in Klub prijateljstva vabita elane in prijatelje k DUHOVNI PRIPRAVI ZA BOŽIC, ki bo v Četrtek, 14. t. m., ob 16. uri pri Šolskih sestrah pri Sv. Ivanu v Trstu, Ul. delle Doccie 34. sv. Maso bomo darovali za duhovne poklice in za mladino. Sledila bo družabnost. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu obveSCa, da se bo miklavžev knjižni sejem nadaljeval Se danes, 12. t. m. SKD VIGRED prireja MIKLAVŽEV IN BOŽIČNI SEJEM knjig in ročnih del v nedeljo, 17. decembra od 17. do 19. ure, v sredo, 20: decembra in v Četrtek, 21. decembra od 16. do 19. ure v druStvenh prostorih v Sempolaju. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v petek, 15. t. m., ob 18. uri na POGOVOR O DUŠANU PLENIČARJU ob tretji obletnici njegove smrti. Pogovor v okviru- razstave SLOVENCI V LONDONU 1991-1994 bo vodil Ivo Jev-nikar. ZBOR JACOBUS GALLUS prireja v soboto, 16. t. m. v cerkvi pri Sv. Ivanu 5. BOŽIČNO REVIJO. Nastopajo: Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža SCeka, zbor Obala iz Kopra pod vodsvom VValterja Lo Nigra in zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Janka Bana. Vljudno vabljeni na revijo “zlatih zborov" Nase pesmi v Mariboru 1995! PD SLOVENEC vabi ob 5. obletnici dirigenta DANJELA GRBCA na CELOVEČERNI KONCERT MePZ Slavec-Slovenec, ki bo v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. Sodelujeta orkester Glasbene Sole iz Ricmanj. KD V. VODNIK vabi ela- ne, sodelavce in prijatelje na S.družbeno-kulturni večer POZDRAV STAREMU LETU, ki bo v soboto, 16. t. m., od 20.ure dalje v domači gostilni Pri Studencu v Dolini. Prijave zbirata Aldo in Doriana v gostilni vsak dan (razen ob nedeljah), za vabilo se lahko zglasite tudi pri društvenih odbornikih. Obeta se Vam enkratno srečanje ob okusni hrani po domačih receptih, žuborečem razmišljanju Vanke in Tonce in seveda prijetni glasbi! SKD PRIMOREC -Trebče vabi na ogled igre EROS V OFFU v izvedbi dramske skupine KPD Bazovica z Reke v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. PD MACKOLJE vabi na predbožično prireditev z naslovom V PRIČAKOVANJU II. v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Mackoljah. Nastopili bodo MePZ iz Skednja, tamburaški orkester iz Boljunca in MePZ PD Macko.lje. Priložnostno misel bo podal domači župnik g. Žarko Škerlj. Vabljeni! PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina vabi ob 100-letnici ustanovitve na SLAVNOSTNI KONCERT, ki bo v nedeljo. 17. t. m., ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljun-cu. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA v nedeljo, 17. t. m., ob 16.30 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. KROŽEK BRIN prireja v nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri BOŽIČNICO na Kržadi v Križu. Navzočnost so napovedali župani Illy, Depan-gher in Blažinova. Na sporedu bo kulturni program. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA priredijo spominsko svečanost ob 54-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu P. Tomažič, V. Bobek, L Ivančič, S.Kos in I.Vadnal v nedeljo, 17. t. m., ob 15. uri na openskem strelišču. Spregovorila bosta MiloS Budin in Licia Chersovani, predsedovala bo Matejka Grgič, sodelovala bosta zbora MoPZ in ZePZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Prosvetni dom v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine iz Ljubljane, z zgodovinskim odsekom NSK iz Trsta in z arhivom Maria Magajne vabi v nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri na odprtje razstave POVOJNI CAS - PLAKATI, LEPAKI. FOTOGRAFIJE IN DRUGO. Kulturni program izvajajo domača zbora in recitatorji. □ OBVESTILA UPRAVA občina Dolina obveSCa, da bo javni sestanek v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu danes', 12. i. m., ob 20. uri. SK BRDINA obvešča, da bo jutri, 13. t. m. IZREDNI OBČNI ZBOR v Domu Brdi-na na Opčinah s pričetkom ob 20. uri. V ČETRTEK, 14. t. m. bo 6. ' OBČNI ZBOR barkovljanskega društva na sedežu PK Sirena ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD TABOR -OpCine organizira LIKOVNI TEČAJ za odrasle, ki bi se radi naučili risanja, slikanja, oblikovanja neglede na svoj talent. TeCaj bo vodila akademska slikarka ANI TRETJAK, Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 14. t. m., ob 20.30. OBČINA DEVIN - NABREŽINA prireja tečaje angleščine, nemščine in slovenščine, ki se bodo vršili od januarja do junija 1996. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem uradu za Šolstvo in kulturo, soba St. 2 (tel. St. 6703111) od 9. do 11.30 do petka, 15. decembra t.l. Danes, 12. t. m. praznujeta Saška in Vojko 25. obletnico poroke. Se mnogo skupnih let jima želijo vsi domači - Naš Boris jih danes 50 slavi. Veselja, sreče in zdravja mu želimo domači vsi PREDSEDNIK Slovenskega raziskovalnega instituta sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 18. t. m., ob 19. uri v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu. KD S. ŠKAMPERLE prireja teCaj akrobatiCnega rock’n rolla za osnovnošolske otroke. TeCaj se bo odvijal ob sredah in petkih od 17.30 do 19. ure v društvenih prostorih. Za informacije in vpis telefonirajte na St. 53420 ob torkih, Četrtkih in sobotah (Sabrina). E3 ČESTITKE Predsedniku VOJKU MIOTU in ženi SASKI ob 25-letnici poroke Se mnogo srečnih skupnih dni želi SZ Sloga H ŠOLSKE VESTI DTTZG "Žiga Zois“ sporoča, da bodo roditeljski sestanki na sedežu zavoda, Vrdelska 13/2 ob 17. uri po nasldnem vršnem redu: jutri, 13. t. m. za : 2.A, 3.A, 4.A in 5.A; v Četrtek, 14. t. m. za: 2.B, 3.B, 4.B, 5.B, l.Ge, 3. Ge, 4.Ge in 5. Ge; v petek, 15. t. m. za l.A (starši in dijaki) ter v ponedeljek, 18. t. m. za: 2.Ge ( starSi in dijaki). MALI OGLASI tel. 040-361888 UCENCI in učiteljice COS P. Tomažič v Trebčah obveščajo prijatelje in vaSCane, da so na razpolago izvirne ročno izdelane voščilnice z božičnimi in kraškimi vzorci. Izkupiček je namenjem ureditvi Šolskih prostorov. NEVERJETNO, ampak resnično! Se danes se ni javil noben odvetnik, ki bi mu bila pri srcu uporaba slovenskega jezika v civilni pravdi na tržaškem sodišču. Zato ponovim že Se vecktat objavljen klic na pomoč! Tel. St. 040/228779. POHIŠTVO rabljeno in novo po prilični ceni, otroška soba, knjižna omara, kuhinjsko pohištvo in veliko drugih artiklov. Tel. St. 575145, 350150. PRODAM Ford Escort 16.00 CLX, letnik ’91, rdeče barve, 70.000 km, v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na St. 040/228967. LANCIA BETA coupe 1600, modre barve, letnik OBVESTILO vsem kulturnim in športnim društvom sprejemamo vsak dan do 15. decembra 1995 na PUBLIESTU SRL Ul. Valdirivo 36 1- nadstr. - Trst ali po telefonu na št. 361888 od 8.30 do 17.00 ’83 v odličnem stanju prodam. Tel. št. 040/200757. PRODAM avto Polo Volksvvagen C1 1100, letnik ’92. Tel. na St. 0481/78092 ali v večernih urah na St. 040/392715. PRODAM Peugeot 450 GR SW, letnik '91, 50.000 km, antacitne barve, v odličnem stanju, Tel. St. 040/208254. PRODAM Mercedes 190E, letnik ’85, metalizi-ran, v odličnem stanju. Tel. St. 040/208254 ali 208745. PRODAM polžaste stopnice: premer 120 cm , višina 3 m. Kličite v večernih urah na St. 220547. PRODAM smučarske Čevlje št.38, rabljene samo nekajkrat. Cena pod dogovoru. Tel. St. 228562. GRAMOFONSKE ploSCe na 33 in 45 obratov iz let 60/70: Slovenski oktet, Slak, Berdorfer, Kovačič ter 28 nemških marš na pihala prodam amaterju. Imam tudi 46 starih ploSC na 78 obratov ž arijami znanih oper v izvajanju znamenitih pevcev. Tel. St. 040/943388 - zvečer. mauogushnrazna OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH tN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST- 01. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 PRODAJAM božične smrečice vseh velikosti. Družina Lupin, Ul. Trieste 347 ( zraven goriskega pokopališča). Tel. št. 0481/21227. DIPLOMIRANI geometer- praktikantka iscem delo v popoldanskih urah. Tel. St. 040/44710. SKROMNEMU najemniku za krajše obdobje eno-stanovanjsko dobro vzdrževano in opremljeno hiSo na Vrhu (Sovodnje) oddam. Tel. na St. 040/225304 po 20. uri. V BORIS SPORTS CLU- BU v športnem centru pri BriSCikih bo v Četrtek, 14. t. m., ob 20.30 nastopila skupina latinskoameriške glasbe Huara Pachanga ob salsi in marengue vsi toplo vabljeni! V PIVNICI m. GENERA-ZIONE v Boljuncu bo v petek, 15. t. m,, ob 21. uri koncert z ansamblom Ram-blers.Vabljeni! OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni! OSMICO v Lonjerju je odprl Edi Glavina. Toči belo in Crno vino. Poskrbljeno je za prigrizek. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BriSCak v BriSCah. OSTROUSKA je odprl agriturizem v Zagradcu St. 1. PRISPEVKI V spomin na Idino mamo Avelino Klarič darujejo Majda, Lojzka, Vilma, Ljuba, Vesna, Boža, Silvana in Bonija 100.000 lir za COS Fran Venturini iz Boljunca. Namesto cvetja na grobova Mirota Husel in Ane Grgič darujeta družini Škabar in Rebek (Repen 30) 30.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V spomin na Morena Malalan daruje Aldo Ban 20.000 lir in N.N, 50.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na Morena Malalan daruje Ernest Malalan z družino 50.000 lir za SKD Grad Bani. Alma in Aleks Pertot DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom; 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. darujeta 100.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič in 100.000 lir za Sklad Stadion 1. maj. V spomin na Grazio Zu-gna daruje družina Gulič 30.000 lir za SKD Tabor. V spomin na drago sestro Grazio daruje Lina Kerpan 100.000 lir za SKD Tabor. Prijatelji zbora, zbrani na družabni večerji, darujejo 182.000 lir za SKD Tabor. V spomin na drage starše daruje Milko Cebulec 100.000 lir za SKD Tabor. Prerano nas je zapustila naša draga Magda Krali (Carli) Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 10.30 v Križu. Žalostno vest sporočajo mož Pepi, sin Bogdan z Ude, hči Damjana z Nicom, brata, sestra in ostalo sorodstvo Posebna zahvala naj gre osebju bolnice San Giovanni di Dio. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Križ, 12. decembra. 1995 “Cau“ noncka! Tvoji pupici Tina in Tadeja Ob tem težkem trenutku sočustvujeta z Bogdanom in družino Lorena in Roberto Ob prerani izgubi drage mame izražajo pevci in pevke zbora “Jacobus Gallus" prijatelju in sodelavcu Bogdanu Kralju globoko sožalje. Globoko sožalje prija-telu Bogdanu izrekajo elani Vokalne skupine “Musiča noster amor“ Pevci MPZ Vesna iz Križa izrekajo iskreno sožalje svojcem ob bridki izgubi Magde Kralj. Ob boleči izgubi drage mame izreka Bogdanu , Damjani in družini iskreno sožalje dekliški pevski zbor Vesna Ob bridki izgubi drage mame izrekamo zborovodji in elanu Bogdanu Kralju in vsem elanom družine iskreno sožalje Zveza slovenskih kulturnih društev Ob boleči izgubi drage mame Magde izreka iskreno sožalje Damjani Kralj in svojcem tržaški pokrajinski odbor SKGZ Ob izgubi predrage mame izreka občuteno sožalje svojemu ravnatelju Bogdanu Kralju in svojcem Glasbena matica Trst-Gorica-Speter-Zabnice Ob izgubi drage Magde sočustvujejo z družino Kralj svakinja Mari in nečaka Robi in Pavel z družinama Ob tem težkem trenutku smo blizu Damjani in vsem njenim Laura in Furio družina Maver Bogdanu in družini izrekata občuteno sožalje Gabrijela in Damjan Ob bridki izgubi drage mame Mare izrekajo sinovoma Silvanu in Lucianu ter ostalim svojcem iskreno sožalje Vittorio in Giuliana PiSCanc z družinama, Bernarda Čuk ter vaščani iz Piščancev Ob izgubi dragega oCe-ta Franca Bizjaka izrekamo Nevi in družini iskreno sožalje Peter, Erika in Matija Sočustvuje z Nevo in družino Magda Ob nenadomestljivi izgubi dragega oCeta izrekamo Nevi in družini naše najgloblje sožalje Dario, Elder, Matej in Patrik 12.12.1993 12.12.1995 Minili sta dve leti, odkar nas je zapustila naša draga Karla Laurica (Draga) Z ljubeznijo se je spominjajo SVOJCI Dolina, 12. decembra. 1995 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 GORICA 8 Torek, 12. decembra 1995 NOVICE UNIVERZA / OB 50-LETN1CI ZDRUŽENIH NARODOV PRIJATELJI DOMAČIH ŽIVALI Zaključuje se akcija “Mal/aria” za nadzor nad onesnaževanjem Goriški krožek “Terra”, ki je včlanjen v zvezo “Le-gambiente” sporoča, da se akcija “Mal/aria” za nadzor nad onesnaževanjem zraku v mestu bliža koncu. Občane, ki so vsaj en mesec imeli izobešene posebne bele rjuhe za monitoražo prisotnosti prašnih delcev v zraku, naprošajo, naj jih izročijo predstavnikom krožka. To lahko storijo po dogovoru na tel. štev. 32273 v umiku poslovanja trgovin. Pri tem naj navedejo, koliko časa in kje je bila rjuha izobešena (z navedbo ulice, hišne številke in nadstropja) in stopnjo osivelosti platna. Ob zaključku akcije bo objavili rezultate, rjuhe pa bodo izročili Zupanu. Krožek “Terra” nadalje obvešča, da prirejajo v nedeljo, 17. t.m., nov naravoslovni izlet v sodelovanju s člani jamarskega krožka Bertarelli - CAI. Ogledali si bodo znano kraško jamo pri Sli vnem. Odhod bo ob 9.30 s trga pri Rdeči hiši. Ker je izlet za omejeno število udeležencev, naprošajo interesente, naj se čimprej javijo na zgoraj navedeno telefonsko številko. Rok za porabo bencinskih bonov zapade 31. decembra Goriška trgovinska zbornica opozarja avtomobiliste, da zapade rok za uporabo letošnjega kontingenta bencinskih bonov proste cone nepreklicno 31. decembra. Po tem datumu morebitni preostali boni ne bodo več uporabni. 2e z 2. januarjem pa bodo na voljo boni kontingenta za leto 1996. V običajnih izpostavah bodo prvi obrok novega kontingenta delih do 17. februarja. V Tržiču javna razprava o stanovanjskih vprašanjih Deželna svetovalska skupina SKP prireja nocoj ob 20.30 v dvorani Palazzetto Veneto v Tržiču javno razpravo o stanovanjski problematiki. Govorila bosta deželna svetovalca Roberto Antonaz in Klena Gobbi, ki se bosta dotaknila vprašanj reforme zavoda za ljudske hiše, davka ICI, pravičnih stana-rih, deželnih posojil za nakup prve hiše in bosta nakazala predloge SKP za učinkovitejši javni nadzor nad stanovanjskim tržiščem. H Akcija “Šenki si šenk” Se nocoj bodo v fojerju Kulturnega doma v Gorici v okviru solidarnostne akcije za pomoč begunskim otrokom prodajah likovna ročna dela begunskih otrok društva Ikar iz Škofje loke. Izkupiček akcije je namenjen prav tem prizadetim otrokom ob novoletnih in božičnih praznikih. Geslo akcije je “Šenki si šenk” in to kot darilo samemu sebi v znak človeške solidarnosti. Cena slehernega likovnega dela begunskih otrok znaša le deset tisoč lir. “Šenki” so na voljo tudi v uradu Kulturnega doma ob delovnem času (tel. 33288). : it 1 5:: II '' s Še prosta mesta za telovadbo v morskem bazenu v Gradežu Krožek KRUT s sedežem v Trstu in s sodelavko na SKGZ v Gorici Anamarijo Terpin organizira že drugi mesec telovadbo in plavanje v bazenu z ogrevano morsko vodo v Gradežu. Avtobus je rezerviran samo za udeležence kot tudi bazen od 9. do 10. ure. Program je organiziran tako: avtobus odpotuje okoli 8. ure zjutraj iz Podgore, Gorice in Standreža in pelje skozi Oglej v Gradež. Tam je na vrsti najprej 15-minutna telovadba izven bazena, sledi 30 minut telovadbe v bazenu, včasih tudi z glasbo. Telovadbo vodita vaditeljici, ki tudi svetujeta in sledita izvajanju. Vaje so primerne predvsem za hrbet, ampak veljajo kot splošno razgibavanje. Na voljo je nato še 20 minut prostega plavanja. Peden se odpeljejo, se plavalci nekoliko odpočijejo in ohladijo. Nazaj se vračajo skozi Pieris in Gradišče. V Gorici so okoli 11.30. Udeležencev je za sedaj 14, prijetno pa bi bilo, ko bi se še kdo pridružil. V Gradež hodijo vsak teden. Za informacije se lahko obrnete do Anamarije v ul. Malta. il! Razstava o beguncih v Wagni Javno večnamensko kulturno središče iz Ronk je priredilo v muzeju tretje armade v Redipugli razstavo z naslovom “Fuggiaschi. Immagini e memo-rie di VVagna. 1915-1918” (Ubežniki.'Podobe in spomini iz Wagne). Razstava prikazuje življenje posoških in istrskih beguncev v taborišču v VVagni med prvo svetovno vojno. Razstavo so pripravili s pomočjo originalnih fotografij iz tistega obdobja, pričevanj in dokumentov iz avstrijskih in italijanskih arhivov. Na ogled je vsak dah od 9. do 11.45 ter 14. do 16.45 do 14. januarja 1996. Slovensko Stalno Sledalisce George Tabori MEIN KAMPF Režija: BORIS KOBAL Danes, 12. t. m. (RED B) ob 20.30 v Kulturnem domu v GORICI (ul. I. Brass 20) Posvet o vlogi OZN pri utrjevanju miru No ogled tudi bogata razstava publikacij V naslednjih dneh še vrsta srečanj za šole Posvet o prispevku Italije k mednarodni organiziranosti je včeraj na sedežu univerzitetnega tečaja za diplomatske vede v Gorici uvedel niz prireditev ob 50-letnici ustanovitve Organizacije združenih narodov. Ob tej priložnosti so na univerzitetnem sedežu v Ul. Alviano postavili tudi razstavo približno 1.800 italijanskih knjig in publikacij s področja delovanja mednarodnih organizacij, ki so jo pripravih v sodelovanju z ministrstvom za kulturne dobrine in založbo Treccani. Razstava bo na ogled do 21. decembra in je namenjena zlasti dijakom višjih srednjih šol, za katere bodo v času odprtja priredili tudi vrsto informativnih srečanj in video predvajanj o OZN. Včerajšnji posvet je uvedla prof. Maria Paola Pagnini, udeležili pa so se ga ugledni gostje in predavatelji. Pozdravili so senator Darko Bratina, poslanec Raul Lovisoni, podpredsednik Pokrajine Claudio Calligaris, go-riški podžupan Giorgio Noselli in ravnatelj tečaja za diplomatske vede prof. Alberto Gasparini. Se najbolje je pomen srečanja strnil Bratina, ki je ugotovil, da javnost premalo pozna pomen in vlogo OZN, zato so taka strokovna in informativna srečanja dobrodošla in koristna tudi za razmišljanje o tem, kakšna naj bo ta organizacija v prihodnjih letih, ko bo svet gotovo potreboval močnejšo OZN. Danes je razširjen in preenostavni šport streljati na OZN, pri čemer so kritike največkrat upravičene, toda pomislimo, se je vprašal, kakšen bi bil svet brez te organizacije. Podobne misli so izrekli tudi drugi govorniki, ki so med drugim poudarih vlogo OZN pri utrjevanju kulture miru in spoštovanja človekovih pravic v svetu. O delovanju italijanske diplomacije v newyorški stekleni palači je nato poročal ambasador Mario Alessi, ki predseduje državnemu odboru za praznovanje 50-letnice OZN, ravnateljica rimskega Centra za informiranje o Združenih narodih Nadia Younes pa je govorila na temo OZN 50 let kasneje. Popoldne sta predavala še asistent generalnega tajnika OZN prod. Ugo Leone na temo Mednarodne organizacije v Italiji in dr. Flavio Lotti o mirovniških gibanjih v svetu. Niz prireditev na univerzi se bo nadaljeval danes ob 9.30 z drugim posvetom, ki bo prikazal založniško dejavnost v vzgoji in informiranju na področju delovanja mednarodnih organizacij. Prihodnjo sredo, 20. decembra, pa se bodo izvedenci na seminarju ukvarjali s tematiko raziskovalnega dela v zvezi z vprašanji, s katerimi se ukvarjajo mednarodne organizacije in z založniško dejavnostjo na tem področju. Na sliki (foto Bumba-ca) z odprtja posveta o 50 letih OZN državni cesti Tržic-Videm bo najbrž v kratkem sprejela ameriške marince •l! vojašnico in oce-nili. da ustreza ns- | menu. V Gradišču naj bi namestili do pričakovanju odhoda na mirovno misijo v Bosno. Vojaške, oblasti razmišljajo o možnosti, da bi v podoben namen uporabili še katero od vse številnejših prostih vojašnic na Goriškem. Cez nekaj mesecev se bo z razpustitvijo brigade “Gorizia” najbrž sprostila tudi vojašnica na Tržaški ulici v Gorici. KULTURA / SMREKK IN M1TTELART Večer glasbe in poezije Predstava G. Nerinija po Michelstadterju V petek zvečer je bil v Kulturnem domu v Gorici kulturno-umetniški večer, ki sta ga priredila krožka SMReKK in Mittelart pod pokroviteljstvom goriške občine. Zal je iz bogatega sporeda odpadlo nekaj napovedanih točk, kljub temu pa je bil večer zanimiv. V veliki dvorani je bila predstava “Scelta vitale”, ki jo je režiral Giulio Nerini in je obsegala splet poezije, glasbe in plesa. Predstava je nekaj res posebnega in gledalca prevzame; recitatorjem pa je uspelo na naraven in prepričljiv način posredovati besedila go-riškega pesnika in filozofa Carla Michelstadterja in samega Giulia Nerinija. Večer se je nadaljeval z družabnostjo v mali dvorani. Na sliki (foto Bumbaca) pogled na del številnega občinstva, ki je sledilo večeru v Kulturnem domu Kar tisoč otrok je sodelovalo na natečaju Danes nagrajevanje na gradu Združenje za zaščito živali AIPA in goriski šolski okraj sta v sodelovanju z gorisko občino priredila likovni natečaj na temo zaščite domačih živali in posebno muc in psov z naslovom “Adot-tami, amici p er sempre”. Odziv je bil res številen, tako da so organizatorji prejeli več kot tisoč risb, ki so jih poslali učenci Sol iz goriske in okoliških občin. Posebna komisija, ki jo sestavljajo umetniki Franco Dugo, Mariagrazia Peršolja in Mario di lorio, je izbrala najlepša dela. Njihove avtorje bodo nagradili na posebnem sprejemu danes ob 10.30 v grofovi dvorani na gradu. Komi- KINO GORICA VITTORIA 16.45-18.30-20.15-22.00 »Pocahontas«. Walt Disney, risani film. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Trappola sulle Mon-tagne Rocciose«. Igra Števen Seagal. a GLEDALIŠČE OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU, nocoj in jutri ob 20.30: E. Rostand -“Cirano di Bergerac”. Rež. Maurizio Scaparro, v glavnih vlogah Tullio Micol in Sandra ToffolattL il PRIREDITVE KD OTON ZUPANČIČ vabi na prireditve ob 50-letnici delovanja. Jutri ob 20.30 bodo v domu A. Budala predstavih videokaseto o delovanju društva. V četrtek ob 20.30 bo predstavitev knjige o 50-letnem delovanju društva, ki jo je napisal Marko TValtritsch. V soboto, 16. decembra, bo osrednja slovesnost. LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo v četrtek, 14. decembra, ob 20.30 gostovala dr. Rudolfa Rizmana, profesorja sociologije in političnih ved na ljubljanski univerzi, ki bo govoril o pomenu in pojavnostih narodne identitete v sodobni Evropi. KROŽEK A. GREGORČIČ vabi v četrtek, 14. decembra, ob 20.30 na večer s poslancem ZLSD Borutom Pahorjem, ki-bo govoril na temo Odnosi Ita-lija-Slovenija 20 let po Osimu. Srečanje bo v komorni dvorani pri Katoliškem domu. KULTURNI DOM in ZSKD vabita na srečanje s pianistko Damjano Bratuž, ki bo v petek, 15. decembra, ob 230.30 v Kulturnem domu. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi brošuro “Kavarna Bratuž”, ki jo je napisal Marko VValtritsch. V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH bo v nedeljo, 17. decembra, ob 19.30 skupna božičnica sedmih društev in skupin iz sovodensjke občine. sija je izbrala tudi najlepšo risbo, ki jo bodo natisnili na razglednico v 5.000 izvodih, s katero bo združenje AIPA rek-lamiziralo akcijo za varstvo domačih živali. Po mnenju goriške predsednice združenja AIPA Laure Holtl priča velik odziv otrok, da je problem zapuščenih domačih živali zelo občuten. Obenem je izrazila zadovoljstvo, ker si tudi Sole prizadevajo, da bi otroke naučile spoštovati živali. Nagrajene risbe si bo mogoče ogledati v telovadnici UGG na razstavi, ki jo bodo otvorili danes in bo odprta do petka, 15. decembra. H ŠOLSKE VESTI DPTZ IVAN CANKAR in člani projekta Petra vabijo na predstavitev knjige Sonje Caharija, Erike Li-pičar in Joška Prinčič “En-tering foreign markets”, ki bo v avditoriju šolskega centra 15. t.m. ob 11.15. O delu bo spregovorila prof. Marinka Terčon Brezigar. □ OBVESTILA SPD GORICA - Smučarski odsek obvešča, da bodo od jutri na sedežu sprejemali prijave za tečaj smučanja, ki bo januarja. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo pobirali smeti danes, 12. decembra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi silvestrovanje v veliki dvorani UGG 28. decembra ob 17. uri. Vabila so na razpolago na sedežu in pri odbornikih do 13. t.m. H RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU v Gorici bodo v četrtek, 14. t.m., odprli razstavo fotografij Flavia Mosettija, ki jo prirejajo v sodelovanju s fotoklubom Skupina 75. 11 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVTDENTI. Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREB] Danes: 9.30, Elsa Colla-zio, vd. Marchetto z glavnega pokopališča v cerkev sv. Antona in na glavno poko-pališče; 10.15 Caterina Fag-giani, vd. Burba iz splošne bolnišnice v Tržič. SKPD in MeZ Sedej, g. župnik ter župnijsko občestvo iskreno sočustvujejo z dirigentom Bogdanom Kraljem ob boleči izgubi drage mame. ______BANKE / PO NEKAJ MESECIH ZAPLETENIH IN TRDIH POGAJANJ_ Holding Unicredito in Generali nova delničarja CRT-Bance Sklad CRT-Fondazione bo ohranil 51 odstotkov glavnice CRT-Bance TOR SRE ČET PET PON 1601,1 1593,7 1590,5 1589,5 159<2 1116,6 1106,7 1104,5 1098,8 1101,8 TRST - Veliki manevri in premiki v italijanskem bančnem svetu so včeraj odjeknili tudi v Trstu, ki je bil doslej periferija tudi glede na koncentracije in zavezništva med bankami. Vendar pa vodstvo najveCje tržaške banke, delniške družbe CRT-Bance in javne fundacije, ki je lastnica njenega premoženja, ni čakalo križem rok. V popolnem zatišju so se kar nekaj mesecev pogajali in včeraj dopoldne sprejeli sklep o lastniški preosnovi krajevne hranilnice. Lastnik večinskega delniškega paketa bo še naprej fundacija (CRT-Fondazione), ki bo ohranila 51 odstotkov glavnice, 28 odst. bo odkupil bančni holding Unicredito iz Veneta, 5 odst. pa tržaška zavarovalna družba Assicurazioni Generali. Preostalih 16 odstotkov je že poldrugo leto v rokah malih delničarjev, ki so se lani odzvali na javno Prodajno ponudbo. Z včerajšnjim sklepom upravnega sveta CRT-Fondazione, da odobri zavezništvo z Unicredito in z Generali, se je torej za zgodovinsko tržaško banko odprlo novo Poglavje s še bolj ambicioznimi mednarodnimi perspektivami. Po besedah predsednika sklada CRT-Fondazione Renza Piccinija je tržna evo- lucija tudi tržaški hranilnici narekovala nove razvojne strategije, vendar ne za ceno izgube samostojnosti in identitete banke. Zavezništvo s holdingom, ki nadzoruje hranilnici iz Verone (Cassa di Risparmio di Verona, Vi-cenza, Belluno e Ancona) in iz Tre visa (Cassa di Risparmio della Marca Trevi-giana), bo po prepričanju Tržačanov v celoti zadovoljilo te potrebe, povrhu pa bo CRT-Banci omogočilo hitrejši tehnološki razvoj in ovrednotenje njenih vlaganj v tujini. Kot znano, je CRT-Banca že pred leti začela svoj »prodor« proti vzhodu: odprla, je predstavništva v Kopru, Budimpešti in Pragi, letos pa je s krajevnimi partnerji ustanovila svojo banko v Zagrebu. CRT-Fondazio-ne pa po Piccinijevih besedah z novim zavezništvom po eni strani ohranja nadzor nad banko, po drugi pa znatno povečuje razpoložljiva finančna sredstva, kar bo šlo v korist gospodarskega razvoja Trsta. Operacija tudi ščiti male delničarje, saj se bo njihova udeležba s kapitalskim prispevkom obeh velikih novih delničarjev ovrednotila. Unicredito bo del svojega kapitalskega vložka vplačal, delno pa ga bo kompenziral vstop CRT-Fondazione med delničarje holdinga. Tako Piccini kot tudi predsednik CRT-Bance Roberto Verginella in njuni sodelavci vCeraj niso skrivali velikega zadovoljstva, da so se pogajanja obrodila sadove. Zadovoljstvo je bilo sicer obojestransko, Čeprav sta predsednik Unicredita Paolo Biasi in predsednik hranilnice iz Trevisa Dino De Poli tržaškim kolegom Čestitala, ker jim je po mesecih trdih pogajanj uspelo uresničiti- namene. Za Tržačane je namreč operacija velik uspeh, kajti banka se je tako končno vključila v proces preobrazbe italijanskega bančnega sistema (in se tako izognila nevarnosti, da bi jo »požrla« kaka tuja grupa), hkrati pa si je zajamčila samostojnost, kar v teh Časih ni ravno malo. »S to operacijo se je ustvarila tudi osnova za operativno sodelovanje z drugimi hranilnicami in kreditnimi zavodi v deželi,« je dejal Piccini, medtem ko je Verginella izpostavil pomen, ki ga bo imelo to zavezništvo za kompeticijo na mednarodnih, posebno vzhodnoevropskih trgih, kjer se tržaška banka že uveljavlja. Ali gre za zametke bančnega pola severovzhoda Italije? »Da,« je na radovednost novinarjev odgovoril predsednik Uniocredita Biasi, »toda Časa je malo, saj Predsednik sklada C RT Renzo Piccini (levo) in Uniocredita Paolo Biasi (Foto KROMA) zakon Amato zapade konec po njegovem zagotovilu leta.« Kaj pa goriška Kme- »nima nobenega interesa, cka banka? »Za posel sta ' da bi goriški banki odvzela potrebna dva,« je odgovoril samostojnost in tako zapra-na specifično vprašanje pi- vila najvecji kapital, kar ga sca teh vrstic. Eden od nje- ima neka banka na meji«, govih sodelavcev pa je v ne- Hranilnica iz Verone si je formalnem razgovoru izra- prav te dni zagotovila tudi zil začudenje nad odklonil- 10-odstotni delež v bocen-nim stališčem elanov KBG ski hranilnici, do hranilnice iz Verone, ki Vlasta Bernard Nova proga Trst-Ploče SPLIT - Najkasneje do božica bo vzpostavljena redna mednarodna ladijska proga PloCe-Trst, je dejal direktor pristanišča PloCe Ivica Pavlovič. Velike ladje podjetja Trans Europa Line bodo med Trstom in Plo-čami plule dvakrat tedensko. Na krov bodo lahko sprejele tisoč avtomobilov ali sto težkih tovornjakov s prikolicami. V Pločah dograjujejo tudi letališče, na katerem bodo lahko pristajala letala s 50 sedeži. CERTIFICATI DI CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. decembra 1995 in zapadlostjo 1. decembra 2002. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 5,50% bruto obrestmi bo izplačan 1. junija 1996 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. novembra in 17 maja za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bmto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 9,87%. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 13. decembra. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. novembrom; ob vplačilu (18. decembra) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. .. .s. 11. DECEMBER 1995 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1567,00 1615,00 nemška marka 1085,00 1118,00 francoski frank '314,00 324,00 holandski gulden 971,00 1000,00 belgijski frank 52,50 54,60 funt šterling 2408,00 2478,00 irski šterling 2486,00 2561,00 danska krona 281,00 289,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1136,00 1170,00 japonski jen 15,40 15,10 švicarski frank 1343,00 1384,00 avstrijski šiling 154,30 159,00 norveška krona 247,00 254,00 švedska krona 234,00 241,00 portugalski escudo 10,30 10,70 španska pezeta 12,70 13,30 avstralski dolar 1156,00 1191,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,50 12,80 hrvaška kuna 260,00 290,00 11. DECEMBER 1995 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1564,00 1614,00 nemška marka 1090,00 1125,00 francoski frank 313,00 324,00 holandski gulden 966,00 996,00 belgijski frank 52,60 54,40 funt šterling 2395,00 2485,00 irski šterling 2479,00 2574,00 danska krona 280,00 290,00 grška drahma 6,50 7,10 kanadski dolar 1132,00 1172,00 švicarski frank 1345,00 1380,00 avstrijski šiling 153,80 158,80 slovenski tolar 11,70 12,40 ] 11. DECEMBER 1995 ' v URAH 5, DECEMBER 1975 v DEM valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar - 1594,200 2030,210 1104,780 319.510 2445,020 986,690 53,740 12,961 285,140 2527,920 6,698 10,516 1156,890 15,812 1366,300 157,030 250,270 237.510 367,580 1174,930 — ameriški dolar funt šterling irski funt kanadski dolar nizozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka 1.4288 2.2012 2.2796 1.0440 89.205 123.07 4.8540 28.773 25.765 22.630 22.910 0.8922 14.190 1.1668 0.9490 1.4154 33.460 14328 2.2082 2.2865 1.0480 89.315 123.17 4.8640 28.833 25.825 22.690 21.970 0.8962 14.210 1.1708 0.9520 14169 33.540 14368 2.2152 2.2935 1.0520 89425 123.27 4.8740 28893 25.885 22.750 22.030 0.9002 14.230 1.1748 0.9550 1.4124 33.620 GLEDALIŠČE / MUSICAL SKUPINE COMPAGN1A DELLA RANCIA Arturo Brachefti prepričljiv Fregoli Gre za ponoven uspeh Marconija in sodelavcev V tržaškem gledališču Cristallo gostuje do prihodnje nedelje musi-cal Fregoli slovite Com-pagnie della Rancia s prav tako slovitim mojstrom preoblačenja Ar-turom Brachettijem v naslovni volgi (na sliki). Leta 1867 v Rimu rojeni Leopolde Fregoli je mitična osebnost italijanskega špektatkla. V dvajsetih sekundah se je namreč znal preleviti, denimo, iz lepe mladenke v strumnega oficirja. Imel je zelo prilagodljiv glas, tako da je lahko pel kot bariton, tenor ali sopran, kar je nedvomno veliko pripomoglo k njegovim sposobnostim kot “female impersonator". Vse to, zlasti pa značajska komičnost, s katero so bili prežeti liki, ki jih je prikazoval, so mu zgladili pot do mednarodne slave. V Italiji je njegovo ime postalo pojem gle-dališkga transvestizma, tako da se je primerjava z velikim predhodnikom stalno vsiljevala Arturu Brachettiju, ki je pri širšem italijanskem občinstvu zaslovel leta 1986 s predstavo Varieta Maurizia Scaparra, .v kateri je gledalce očaral z nežnimi rokohitrskimi triki in bliskovitimi preoblekami. No, novi projekt Compagnie della Rancia mu je dal možnost za srečanje takorekoč iz oči v oči. Gledališka skupina iz Tolentina si je prislužila posebno mesto s tem, da je mojstrsko in z velikim uspehom presadila na italijanske odrske deske tipični ameriški mušicah V Trstu, kjer se je predstavila s svojimi najprodornejšimi dosedanjimi uspehi A Cho-rus Line in La Gage aux Folles, je še posebej v čislih, saj je za Festival operete 1993 v koprodukciji z Verdijevim gledališčem postavila Caba-ret, ki je prav tako doživel topel sprejem bodisi pri občinstvu kot pri kritikih. Po tolikih dosežkih si je zastavila nov cilj, postavitev izvirnega, povsem italijanskega musicala, od teksta uveljavljenega scenarista Uga Chitija, do glasbe Bruna Morettija in seve- da tematike. Avtor besedil petih vložkov je Mi-chele Renzullo, ki je z režiserjem Saveriom Marconijem soustanovitelj Compagnie della Rancia, medtem ko je avtorica koreografskih točk Baayork Lee, ki s skupino sodeluje že od postavitve A Chorus Line. Nov uspeh v Trstu je skupina doživela na zadnjem mednarodnem festivalu operete, za katerega je - tudi tokrat v koprodukciji z gleda- liščem Verdi - pripravila prvo italijansko predstavo musicala VVest Side Story. Zaplet Fregolija sloni na avtobiografiji Leopolda Fregolija, ki pa je le pretveza za razmišljanje o dvojnosti in zlasti transformizmu, izstopajoči značilnosti dvajsetega stoletja. Dogajanje je postavljeno na Dunaj, kjer naj bi Fregoli nasto- pil v slavnostni predstavi na Silvestrovo 1899, na prehodu v novo stoletje. Vendar zboli za škrlatinko in v vročičnih blodnjah vidi pred seboj minulo življenje, spor z očetom, ki mu ni hotel dovoliti, da bi postal igralec, in prvi uspeh v parodiji Aide, v kateri nastopi v vseh vlogah. Njegovi sodelavci skušajo medtem rešiti predstavo: namesto Fregolija bo nastopil dvojnik Romolo Crescenzi, ki se vadi vso noč, vendar zaman, zjutraj je vest o Fregolijevi bolezni v vseh časopisih. Tako so vsi elani gledališke skupine prisiljeni preživeti karanteno in tudi Silvestrovo noč v zadnjem nadstropju hotela, kjer so nastanjeni, le Romolo se z zvijačo pretihotapi ven in s svojim nagnjenjem do transfor-mizma okuži novo stoletje. Predstava je postavljena v prikupne scene Al-da De Lorenza, ki skupaj s barvitimi kostumi Zai-re De Vincentiis slikovito ponazarjajo okus in scenografijo z začetka stoletja. Kljub plesnim in petim vložkom pa zaživi zlasti v točkah, v katerih se Brachetti kot Fregoli in Romolo z bliskovito naglico preoblači: v prvem delu v parodiji Aide, v kateri nastopi kot bojeviti Ra-dames, kot grda Amne-ris, kot prelestna Aida, kot faraonov doprsni kip, kot sfinga in tudi kot Garibaldi; v drugem delu pa v bolj domišlji-sko zastavljenem prizoru, v katerem se Romolo vadi za predstavo in ki daje Brachettiju možnost, da' prikaže tudi svoje čarodejske trike, zlasti pa bliskovitost v preoblačenju - v bežnem hipu, ko pred njim zaplapola zastava, se njegov črni frak spremeni v pisano obleko iz zastav. Poleg Brachettija nastopajo še Saverio Marconi v skoraj karikaturni vlogi Fregolijevega sodelavca Catoneja, Bianca-maria Lelli, kot Frego-lijeva žena Veha, nežna v petih točkah, a histerično sitna v igranih prizorih, Rosato Lombardi kot Fregolijev impresario Montelatici in kot Fregolijev oče, in drugi. (bov) SEZONA TRŽAŠKEGA KONCERTNEGA DRUŠTVA Duo Maisky - Horova navdušila občinstvo Pianistka Daria Hovora je bila solistu, litvanskemu violončelistu, dovršena spremljevalka V nadaljevanju koncertne sezone, ki je bila zaradi adaptacij v gledališču Rossetti nekaj tednov prekinjena, sta za tržaško Koncertno društvo pretekli ponedeljek nastopila litvanski violončelist Mi-scha Maisky in pianistka Daria Hovora. . V prvem »romantičnem« delu sta bili na sporedu skladbi Schubertova Sonata za arpeggione in Schumannovi Phantasiestiicke, v drugem delu pa sta umetnika predstavila poleg krajše skladbe Sergeja Rachmaninova Soštakovičevo Sonato za violončelo in klavir. Franz Schubert (1797-1828) je sonato v a-molu za arpeggione ali guitarre d’amour - instrument s šestimi strunami uglašen v kvartah, napisal 1. 1824 za dunajskega lut-narja Georga Staufferja, ki je ta instrument izdelal. Danes to sonatno delo izvajajo predvsem na violončelu. V melodično in zvočno bogati skladbi ne manjka značilne razdvojenosti in nasprotij med ra- dostjo in bolestjo, ki so v skladateljevem ustvarjanju morda še zaz-navnejše od prislovične schuber-tovske ljubke melodije. Maisky, ki se je v svojih študijskih letih oblikoval tudi v mojstrski šoli violončelista Rostropoviča, je Schubertovo sonato podal tonsko in stilno dognano, dinamično pridržano, s čudovitimi piano odtenki. Kakor pri izvedbi Schubertove sonate, je bila tudi v ostalih programskih točkah izvrstna pianistka Daria Hovora solistu prilagojena in dovršena spremljevalka. Tudi v treh fantazijskih komadih - Phantasiestiicke op 73 s stavki'Zart und mit Ausdruck, Lebhaft leicht in Rasch und mit Feuer skladatelja Roberta Schumanna (1810-1856) sta opazna negotovost in nemir, lastna skoraj vsem romantikom. Prav v teh drobnih umetninah je Maisky uveljavil vrhunsko igro. Podal jih je globoko doživeto, kar je prišlo do izraza še posebej v prvi skladbi. V drugem delu koncerta smo poslušali najprej priredbo samospeva iz zbirke Vocalise op 34 Sergeja Rachmaninova (1873-1943) za violončelo in klavir. Sicer spretno napisna skladbica, ki ne zataji skladateljeve značilne sentimentalnosti, bi brez škode lahko izostala saj je nekako porušila ostali, smiselno zasnovani program. Izvedba Sonate v d-molu op 40 Dmitrija Šostakoviča (1906-1975) je zoper vzpostavila resnost koncertnega vzdušja. Umetnika sta v štiristavčni sonati smiselno izluščila skladateljeva kompozicijska hotenja ter v umetniško neoporečni izvedbi dokazala, da jima je tudi samonikel slog in muzikalno bogastvo tega ruskega skladatelja domače. Navdušenim poslušalcem sta umetnika ugodila z dodatkom s čudovito podano Cajkovskijevo Romanco. DG -I KONCERTNA SEZONA GM / TRST h Godalni kvartet GM $ pianistom Starcem ob svoji desetletnici Koncert bo drevi v Kulturnem domu Po eksperimentalnem uvodnem koncertu s Pihalnim orkestrom slovenske policije se letošnja sezona Glasbene matice vrača v tradicijo. Predstavlja nam kar najimenitnejši topos klasične glasbe: Godalni kvartet. »Domača« tla zastopajo »domači« izvajalci: tokrat nastopa godalni kvartet Glasbene matice. Nastal je leta 1985 z namenom, da zapolni vrzel, ki obstaja pri nas na področju te komorne glasbene zvrsti. V tržaškem glasbenem življenju je edina stalna tovrstna komorna. skupina. V desetih letih delovanja je kvartet sodeloval s številnimi umetniki, kakor je v svoji sredi zamenjal marsikaterega izvajalca. Ob železnem repertoarju se skupina posveča domačim skladateljem, bodisi slovenskim (Osterc, Delak, Florjane, Lipovšek, Lovec, Merku) kakor tržaškim (Sofianopulo, Viozzi). Tako se tudi nocojšnji koncert pričenja s poklonom skladatelju Slavku Ostercu, ki je svoje dni'slovensko glasbeno ustvarjalnost dvignil na evropsko raven. V njegovih delih zaživijo vodilne glasbene smeri začetka našega stoletja, ki jih Oster zna oblikovati s čutom po ranovesju izraza, kar je še posebej razvidno ravno iz njegovega komornega opusa. Ključna točka večera je nedvomno Beethovnov Kvartet op. 95 v f-molu, ki s svojo mračnostjo spornija na klavirsko sonato »Appassionato«. Težko je v dveh besedah zaokviriti umetnika, ki je s svojim delom krepko zasukal potek glasbene zgodovine. Naj poudarimo, da spada kvartet v srednje obdobje, ko je Beethoven uveljavljal svojo »novo pot«. Od klavirskih sonat opusa 31 se tako njegova glasbena misel razvije do umetnin, ki jih je glasbeni svet začel dojemati komaj desetletja kasneje. Kvarteti od opusa 127 dalje so pač spojitev domišljive, umetnosti kontrapunkta in razbrzdane ekspresije, ki se začno pojavljati že v nocojšnejm delu. Drugi del sporeda zaobjema Schu-mannnov klavirski kvintet, kjer nastopa naš priznani pianist Aljoša Starc. Slednji je svoj študij pričel na Glasbeni matici, pod mentorstvom prof. Ravla Kodriča pa z odliko in pohvalo diplomiral na tržaškem konservatoriju. Uspešno je nastopal na številnih koncertih kot solist in v komornih zasedbah, večkrat je tudi snemal za radio in televizijo. V Shumannovem Kvintetu igra Aljoša Starc važno vlogo, saj je Schumann znan kot pesnik klavirja. Ce je Beethoven odprl bistvo romantične glasbe, je Schumann njeno utelešenje. Beethovnovo konstruktivno strogost v klavirskih delih je nadomestil s totalno sprostitvijo zvoka. Ta je prisotna tudi v Kvintetu, osamelemu primerku te redke zasedbe, kjer se Schumann izkaže za velikega lirika. Plastičnost tem in mnogovrstnost razpoloženj spominja na čar nekaterih njegovih spevov, denimo Heinejev »Die alten, bosen Lie-der«, kjer pa je še vedno v ospredju finesa klavirskega stavka. CR MITTELFEST / DVODNEVNI POSVET Peta izvedba festivala bo na temo identitete Niz prireditev bo v Čedadu od 20. do 28. julija Prihodnja izvedba Mit-telfesta, srednje-evropske-ga festivala gledališča, glasbe, plesa in lutkarstva, se bo odvijala od 20. do 28. julija 1996 v Čedadu, obravnavala pa bo temo identite. To bo že peta izvedba festivala in bo po besedah umetniškega vodje Giorgia Pressbur-gerja obravnavala identiteto, ker je to podlaga, na kateri se oblikuje nov politični obraz Evrope ob koncu tega tisočletja, pa tudi zato, ker sta identiteta oziroma različnost bistvo življenja (na sliko logo lanske izvedbe). V Čedadu so se konec tedna sestali kulturni delavci in direktorji festivalov srednje Evrope. Ob koncu posveta je na včerajšnji konferenci za tisk pomembnost Mittelfesta podčrtala deželna odbornica za kulturo Alessan-dra Guerra. »Naša dežela potrebuje take pobude, ki ji omogočajo ovrednotiti njen mednarodni značaj,« je dejala. Izrazila je tudi upanje, da bi sožitje med različnimi identitetami in jeziki v deželi Furlaniji -Julijski krajini postalo svetel zgled tudi na državni in na mednarodni ravni. Guerrova je poleg tega i-zrazila določeno mero z-askrbljenosti in omenila možnost napadov na Mit-telfest na deželni ravni. Na konferenci za tisk so omenili tudi funkcijo združenja Mittelfest, katerega statut je že sestavljen. Med ustanovitelji združenja bodo dežela, videmska pokrajina, čedajska občina in videmska trgovinska zbornica. Kot je obrazložila koordinatorka Mittelfesta Mirama Gallina, se bodo člani združenja ločili v podporne (sponzorje) in redne člane (med katerimi bo verjetno tudi gorska skupnost Nadiških dolin). Carlo De Incontrera, ki je bil potrjen.kot umetniški vodja s Pressburgerjem, medtem že premišljuje o naslednji izvedbi festivala, o kateri upa, da bo posvetila posebno pozornost glasbeni kulturi teh krajev. Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je sledila dvodnevnemu posvetu, so poročali tudi o poteku srečanja direktorjev festivalov, skupin, ansamblov in kulturnih inštitucij. Med udeleženci so bili predstavniki iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Češke, Madžarske, Makedonije, Poljske, Slovaške in Slovenije (ki jo je zastopal Tomaž Toporišič, umetniški vodja Mladinskega gledališča v Ljubljani). Navzoči so najprej sintetično poročali o gledališki dejavnosti v posameznih državah, s posebnim poudarkom na funkciji festivala in mednarodnih odnosih. Nato so organizatorji Mittelfesta spregovorili o temi identitete, ki bo označevala prihodnjo izvedbo festivala. Ideja je bila deležna splošnega odobravanja, poleg tega so jo udeleženci posveta še obogatili z napotki, mnenji in nasveti. V drugi fazi posveta so obravnavali možnost ko-produciranja prireditev oziroma druge možnosti sodelovanja. Posvet je skratka bil izhodišče za utrjevanje bodočih sodelovanj, je zaklučila Mimma Gallina. M.O. JAPONSKA / JEDRSKA NEVARNOST UNICEF / PROTIVOJNI PROGRAM OB PETDESETI OBLETNICI DELOVANJA Zaradi uhajanja radioaktivne snovi ustavili poskusni reaktor pri Tokiu TOKIO - Japonske oblasti so sklenile, da je treba raziskati vzroke hude nesreCe, do katere je prišlo v petek v poskusnem reaktorju v jedrski elektrarni v Mo-njuju na zahodu Japonske. Ce vzrokov ne bodo našli, reaktor junija ne bo začel delovati, kot je bilo predvideno. To je edini delujoči samoo-plojevalni reaktor. Rabo tovrstnih reaktorjev so drugje že opustih zaradi prehude nevarnosti. Na Japonskem deluje 52 jedrskih elektrarn, ki proizvajajo skoraj petdeset odstotkov potrebne energije. Spomladi bi moral začeti delovati še ta reaktor, ki je izredno nevaren, a so se zanj odločiti, ker je isto vrsto urana mogoče uporabljati tudi v vojaške namene. Reaktor v Monjuju, tristo kilometrov zahodno od Tokia, so v petek zveCer morati ustaviti zaradi uhajanja radioaktivne hladilne tekočine. Ker je ušlo dvesto ati tristo ton tekočine, je državna komisija za jedrsko varnost označila nesrečo kot zelo hudo. Sumijo, da so odpovedale cevi hladilnega sistema, kar se je zgodilo že leta 1992. Takrat so prebivalstvo obvestili z veliko zamudo, to pot pa so pristojni obvestili oblasti o nevarnosti dve uri po nesreči. Čeprav trdijo, da za prebivalstvo ni nevarnosti, ljudje tem zagotovilom ne verjamejo. Otroci naj spoznajo razliko med nasiljem in mirom Revščina je eden glavnih razlogov za nasilje Slovenja se lahko pohvali z uspehi LJUBLJANA (STA) -»Zaradi prizadevanj vseh članov in prijateljev Unicefa se Unicef po petdesetih letih svojega delovanja lahko pohvali z velikimi uspehi, ki jih je mogoče prikazati v konkretnih številkah in odražajo izboljševanje življenjske ravni otrok po vsem svetu,« je v poslanici ob začetku praznovanja petdesedetnice Unicefa zapisala predsednica Slovenskega odbora za Unicef Andreja Cr-nak-Meglič. »Prispevek Slovenskega odbora za Unicef ni majhen, saj smo samo letos prispevali skoraj 850 tisoč ameriških dolarjev - predvsem iz sredstev prodaje Unicefovih izdelkov, pri prodaji katerih Slovenija zavzema častno drugo mesto po prodaji na prebivalca.« Slovenski odbor za Unicef, ki v Sloveniji deluje kot nacionalni odbor, sporoča, da si bo prizadeval za uresničevanje protivojnega programa, Se posebno skrb pa bo namenjal otrokom beguncem, ki začasno bivajo v Sloveniji, in vsem drugim otrokom, ki so žrtve vojne na območju nekdanje Jugoslavije. . ŽENEVA- Mednarodna organizacija Unicef bo prihodnje leto praznovala petdeseto obletnico, praznovanje visokega jubileja pa se bo začelo že 11. decembra letos - ob obletnici ustanovitve. Ob tej priložnosti je Unicef po vsem svetu objavil obsežen načrt za Cim učinkovitejše delovanje v prihodnje, ki ga je poimenoval protivojni program. Osnovno vodilo Unicefovega protivojnega programa je izobraževati otroke in jih seznanjati z razliko med nasiljem in mirom. V Unicefu menijo, da je eden glavnih razlogov za nasilje revščina, zato bodo v prihodnje namenili še več pomoči siromašnim družbam in s tem preprečevali nastajanje novih kriznih žarišč. Z nevladnimi organizacijami in vladami držav, kjer ženske še vedno niso enakopravne članice družbe, želijo bolje sodelovati in tako odpravljati tovrstne razlike. Več sredstev bodo namenili različnim programom pomoči ženskam in dekletom, ki trpijo zaradi razlikovanja. Unicef na območja, kjer je prišlo do množičnih posilstev (nekdanja Jugoslavija, Ruanda...), pošilja strokovnjake, ki trpinčenim ženskam nudijo zaščito in psihosocialno pomoč. Unicef si tudi prizadeva, da bi se do konca leta 1996 dovoljena naj nižja starost, ki dopušča vpoklic v vojsko, v vseh državah uradno zvišala na osemnajst let. Trenutno lahko namreč otroka po mednarodni konvenciji vpokličejo s petnajstimi leti. V Unicefovem protivojnem programu tudi pozivajo k splošnemu bojkotu in prekinitvi stikov s podjetji, ki so na kakršenkoli način povezana z vojaškimi minami ali drugim orožjem. Mine, skrite v tleh, vsak teden ubijejo osemsto ljudi, po svetu pa je v 64 državah zakopanih še 110 milijonov neaktiviranih min. SREDNJI VZHOD / BOGATA LEŽIŠČA NAFTE IN ZEMELJSKEGA PLINA Kaspijsko morje jabolko spora TEHERAN - Kaspijsko morje postaja novo jabolko spora zaradi ogromnih ležišč nafte in zemeljskega plina. Po razpadu Sovjetske zveze še niso določili meja ozemeljskih voda Ruske federacije, Kazahstana, Turkmenistana in Azerbajdžana, jasna je le meja med Iranom in nekdanjo Sovjetsko zvezo. To pa ne moti zahodnih naftnih družb, ki so že zavohale Posel stoletja, saj računajo, da je v novih ležiščih 150 milijard sodčkov nafte in sedemdeset milijard kubičnih metrov plina. Ameriške družbe pa seveda no-Cejo soudeležbe iranskih družb, zato ob bregovih Kaspijskega morja nastajajo »nenaravna« zavezništva. Ameriški družbi Amoco in Exxon sta na Čelu konzorcija, ki naj bi z novimi vrtalnimi ploščami v azer-bajrižanskih ozemeljskih vodah potrojil Črpanje azerbajrižanske nafte. V konzorcij naj bi po prvotnem načrtu vstopile tudi iranske naftne družbe s petodstotnim deležem. Ker so Američani spomladi to preprečiti, so se skaliti odnosi med Teheranom in Bakujem. Islamsko fun-damentalistični Iran se je tako zaCel zbliževati s kr- ščansko Armenijo, ki je v sporu z muslimanskim Azerbajdžanom zaradi Gorskega Karabaha. O tem so obširno razpravljali na konferenci v Teheranu, ki jo je organizirala iranska vlada. Na njej so biti kot opazovalci navzoči predstavniki petnajstih tujih naftnih družb, med njimi tudi italijanske družbe Agip. Kot je dejal generalni direktor družbe Agip Franco Di Cesare, je Kaspijsko morje postalo novi naftni eldorado. V nasprotju z Američani so Italijani že podpisali sporazume z Azerbajdžanom in Kazahstanom, pogajajo pa se tudi s Turkmenistanom in Iranom. Na teheranski konferenci je iranski minister za energijo Aghazadeh obsodil »enostranske in agresivne pobude« nekaterih kaspijskih držav in »nedopustna vmešavanja tujih sil«. Minister je tudi opozoril, da bo ob Kaspijskem morju prišlo do napetosti, da se bo tržišče destabiliziralo in da bo to negativno vplivalo na uresničevanje projektov, Ce ne bodo vse kaspijske države sprejele »skupne strategije«. V Teheranu so spregovorili tudi o vprašanju onesnaženosti voda Ka- ZDA / ZIMA JE POKAZALA ZOBE jtiSJ- Na mednarodnem letališču v Cheektovvagi pri Budalu (ZDA) so se prvih letošnjih zametov lotiti z bagerji (AP) spijskega morja. Že zdaj je stanje zaskrbljujoče, ker se v to zaprto morje odtekajo neprečiščene odpadne vode številnih industrij. Po intenzivnejšem Črpanju nafte in plina pa se bo položaj še poslabšal, tako da bi Kaspijsko morje prej ali slej lahko doživelo podobno usodo kot Aralsko jezero. Šele po pristanku ugotovili, da je letalo izgubilo motor HAAG - Tehniki letališča v nizozemskem Schipolu niso verjeli svojim ocem, ko so 'opaziti, da je bil boeing 747 ameriške letalske družbe Tovver Airlines brez enega motorja in dela krila. Se bolj presenečena pa je bila posadka, ki ni opazila ničesar nenavadnega. Kot je pokazala preiskava, je letalo izgubilo motor in del krila pri prvem neuspešnem poskusu pristanka zaradi goste megle, pri drugem pa je brezhibno pristalo. Letalo trčilo v tovornjak MANILA - Tajvanski boeing 747 je z motorjem trčil v tovornjak, ki je obtičal v blatu pred pristajalno stezo, letalo pa je nonmalno pristalo. Do nesreče je prišlo, ko se je letalo premikalo proti terminalu. Ranjenih ni bilo, letalu pa bodo morali zamenjati motor. AVSTRIJA / ŠEST DNI PRED VOLITVAMI n Spet pisemske bombe v Avstriji GRADEC - V avstrijskem Gradcu je vCeraj znova prišlo do napada s pisemskimi bombami. Dve bombi je (bržkone zaradi nizkih temperatur) razneslo v nekem poštnem nabiralniku, še preden sta dosegli naslovnika. Pri tem je bila ranjena ena oseba. Po eksploziji so avstrijske varnostne sile v istem nabiralniku našle še dve pisemski bombi. Avstrijsko notranje ministrstvo je prebivalstvo nemudoma posvarilo pred novim valom pisemskih bomb, ki je že peti v zadnjih dveh letih. V avstrijski zvezni deželi Štajerski je štiri tisoč poštnih nabiralnikov. Policija je takoj po eksploziji vse izpraznila in preverila, Ce je bilo oddanih še več pisemskih bomb. Po neuradnih podatkih je bilo eno od pisem naslovljeno na družino Re-setarits na Dunaju, ki pripada hrvaški manjšini. Najbolj znan elan te družine je pop pevec Willi Resetarits z umetniškim imenom Osbahn-Kur-ti. Ta se je v zadnjih letih zavzemal za izboljšanje položaja tujcev v Avstriji. Na Dunaju je ustanovil »hišo za integracijo«, v kateri je prostora za 120 tujcev, ki naj bi tam prišli do primerne izobrazbe. Na zadnji strani pisemskih bomb je na mestu odpošiljatelja zapisano ime direktorja večjezične šole v Obervvartu, mestecu, kjer so bili lani v bombnem atentatu ubiti štirje Ro- mi. Policija meni, da so v ozadju novega vala pisemskih bomb osebe iz skrajno desničarskih in do tujcev sovražnih krogov. Avstrijske varnostne sile svojo domnevo utemeljujejo s podobno izdelavo vseh pisemskih bomb, ki so jih našli doslej. Tudi zadnjo lansko pisemsko bombo je razneslo v ponedeljek, in kar je še bolj zanimivo, prav tako natanko šest dni pred parlamentarnimi volitvami. Policija že dve leti brez uspeha raziskuje, kdo stoji za temi napadi. Na Dunaju trenutno sodijo dvema neonacistoma, ki sta obtožena, da sta vpletena v prvi val pisemskih bomb septembra 1993. Tožilstvu primanjkuje dokazov, zato še ni jasno, ali jima bo krivda dokazana. Socialdemokratski avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky je nove pisemske bombe obsodil kot »nizkoten in zahrbten napad na zdravje in življenje državljanov«. Vse pisemske bombe so bile naslovljene na osebe, ki se zavzemajo za izboljšanje položaja tujcev v Avstriji. Dve takšni bombi, ki sta bili oddani v Avstriji, je razneslo v nemških mestih Miin-chen in Liibeck. »Prav v takšnih trenutkih moramo pokazati enotnost in dokazati teroristom, da cilja, torej negotovosti v avstrijski družbi, ne bodo dosegli,« je izjavil kancler Vra-nitzky. SVET Torek, 12. decembra 1995 NOVICE Republikanci pripravljajo nov proračun VVASMNGTON (Reuter) - Republikanski poslanci v kongresu so v nedeljo sporočili, da pripravljajo nov, uravnotežen proračunski načrt. To so storili po tem, ko je v petek predsednik Clinton po telefonu prosil vodje republikancev, naj preprečijo vno-vično delno ustavitev delovanja vlade. Republikanci so pogovor s Clintonom ocenili kot ugodno znamenje, toda zdi se, da obe strani vztrajata pri svojih zahtevah. Kot poroča Washington Post, se utegne razUka med proračunskima načrtoma vlade in kongresa s Štiristo milijard skrčiti na tristo milijard dolarjev. Vodja republikancev v predstavniškem domu Armey je dejal, da je imel Clinton v nedeljo »prijeten pogovor« s predsednikom predstavniškega doma Gingiichom in vodjo republikancev v senatu Bobom Doleom. Dodal je, da bodo morda že do srede pripravili nov proračun, s katerim se bo strinjal tudi predsednik Clinton. Izbruhi nasilja v Burundiju se nadaljujejo BUJUMBURA (Reuter) - Predstavniki organizacije Zdravniki brez meja (MSF) so sporočili, da je v Burundiju vsak mesec v spopadih z oblastmi ubitih več sto ljudi. »Zaradi političnega nasilja vsak mesec umre več sto ljudi,« je dejal vodja MSF za Burundi Lucas Van Den Brock. »Razmerje med ubitimi in ranjenimi je nenormalno.« Običajno razmerje med ranjenimi in ubitimi v vojnah je 1:4, v Burundiju pa znaša kar 1:10. Med žrtvami je kar 40 odstotkov žensk in otrok. Kitajski mediji obtožujejo Združene države PEKING (Reuter) - Vplivna kitajska revija, ki povzema uradna stališča vlade, je obtožila ZDA, da skušajo izvajati politiko omejevanja do Kitajske in Rusije. Washington naj bi Peking in Moskvo pojmoval kot »lahki žrtvi«, ker sta gospodarsko šibki. »V odnosu do Evropske unije in Japonske Američani izvajajo pohtiko sodelovanja, ker gre za gospodarsko močne države,« je napisal avtor članka. Politika omejevanja je bila osnovna ameriška zunanjepolitična strategija v obdobju hladne vojne, ko so Američani skušali omejiti širjenje komunizma po svetu. Avtor članka ocenjuje, da je bilo po razpadu Sovjetske zveze pričakovati, da bodo ZIDA skušale omejiti razcvet drugih držav in tako ohraniti vlogo edine svetovne velesile. Zmaga ukrajinskega premiera KIJEV (Reuter) - Ukrajinski predsednik vlade Je-vgen Marenk je na delnih parlamentarnih volitvah v nedeljo dosegel pomembno zmago in tako postal potencialni naslednik predsednika Leonida Kučme. Nekdanji šef varnostne službe Mar-čuk si je, potem ko je pred devetimi meseci postal predsednik vlade, pridobil sloves nepopustljivega pogajalca in posrednika v političnih pogajanjih. V prikritem kritiziranju Kučme se je Marčuk zavezal, da bo svoje mesto v parlamentu izkoristil za premagovanje nesporazumov med vlado in konzervativno skupščino. Sef kijevskega centra za politične študije je izjavil, da MarCu-kov uspeh kaže njegovo velikansko moč in da ljudje vidijo v njem nosilca sprememb. Udeležba na volitvah, s katerimi naj bi zapolnili sedeže, ki so po volitvah maja 1994 ostali nezasedeni, je bila sicer nizka. Politično ravnotežje je v 450-član-skem parlamentu ostalo nespremenjeno. |J A:::. TERORISTIČNI NAPAD V MADRIDU Sest žrtev eksplozije Eta spet udarila v prestolnici MADRID (Reuter, dpa) - V včerajšnji eksploziji avtomobila bombe v jugovzhodnem delu španskega glavnega mesta je bilo šest ljudi ubitih, skoraj dvajset pa ranjenih. Bombo je razneslo nekaj minut pred 15. uro, v trenutku, ko je mimo avtomobila, napolnjenega z razstrelivom, pripeljal vojaški kombi z uslužbenci obrambnega ministrstva. Vse žrtve so civilni uslužbenci oddelka za vojno mornarico v španskem obrambnem ministrstvu. Po ugotovitvah pohcije naj bi teroristi bombo, v kateri je bilo od 50 do 60 kilogramov razstreliva, sprožili na daljavo. Eksplozija je uničila več avtomobilov, poškodovala pročelja poslopij v oddaljenosti do sto metrov in izvrtala krater v cesti. Preiskovalci so potr-dili, da bi bilo žrtev še veC, Ce šolski avtobus s 35 učenci, ki je takrat peljal mimo, ne bi obstal pred rdečo lučjo v križišču. Ker je avtomobil razneslo v bližini osnovne šole, je v tem delu mesta zavladala prava panika, saj so prestrašeni starši pohiteli proti šoli in tako zablokirali okoliške ulice. Oblasti domnevajo, da je za napad odgovorna baskovska separatistična organizacija Eta, ki je v Madridu nazadnje »udarila« 19. junija letos. Največji letošnji napad je bil Avtomobil bomba je v jugovzhodnem delu Madrida povzročil pravo razdejanje (Telefoto: AP) izveden 19. aprila, ko so baskovski skrajneži skušali ubiti voditelja opozicijske Ljudske stranke Joseja Maria Aznarja. Aznar jo je odnesel le z lažjimi poškodbami. Tokratni napad se je zgodil le štiri dni pred madridskim srečanjem na vrhu držav Članic Evropske unije, ki ji do konca le- ta predseduje Španija. Visoki vladni predstavniki so takoj obsodili najnovejši teroristični napad baskovske organizacije. Novi generalni sekretar Severnoatlantske zveze Javier Solana je Spance pozval, naj se skupaj uprejo terorizmu. »ZloCinci Ete ubijajo, kadar hočejo. Španska vlada in družba se zavedata, da morata delovati enotno, Ce jih nameravata uničiti,« je dejal Solana. Odkar so baskovski separatisti leta 1982 začeli z bombnimi terorističnimi napadi, je bilo v eksplozijah ubitih 134 oseb, sicer pa ima Eta na vesti že veC kot tisoč življenj. TUDI LITVI SE MUDI V EVROPSKO UNIJO IN ZVEZO NATO Življenje med dvema velikanoma VILNA - Pet let po tem, ko se je kot prva odcepila od Sovjetske zveze, je Litva med kandidati za vstop v Evropsko unijo, poleg tega pa si želi zagotoviti varnost tudi z vstopom v zvezo Nato. Predsednik Algirdas Bra-zavskas je dejal, da se Litva ne bo odpovedala članstvu v zahodni vojaški zvezi, da pa bi morala zveza v svoje Članstvo povabiti tudi Rusijo. »NoCemo več biti varnostno območje med dvema velikima vojaškima blokoma,« je dejal 63-le-tni nekdanji komunist. Brazavskas - ki mu grozi obdobje sožitja v francoskem slogu, saj naj bi na prihodnjih volitvah naslednje leto v parlamentu dobila večino desnosredinska koalicija - ni zaskrbljen zaradi sporočil, da Nato in Evropska unija v prihodnjih letih ne bosta sprejemala novih članic. Zahodni diplomati baltiškim državam namreč zagotavljajo, da je že njihova prošnja za vstop v Nato zagotovilo, da se ruska invazija ne more ponoviti. »2e možnost integracije v Nato nam zagotavlja varnost,« je dejal Brazavskas. »Zavedamo se, da bodo pretekli meseci, nemara tudi leta, pred našim vstopom v zvezo. Razumljivo je, da integracija ne more biti izvedena v enem letu, toda čas je na naši strani.« Nekateri zahodni diplomati, ki se zavedajo, kako oster bo ruski odpor do članstva baltiških držav v zvezi Nato, ocenjujejo, da bo do vstopa teh držav v zvezo moralo preteči vsaj deset ali petnajst let. »Želijo si videti luč na koncu predora,« je dejal neki zahodni diplomat, »toda ne vemo, kako dolg je ta predor.« Diplomati se bojijo, da bi Rusija izsilila izldjučenost baltiških držav iz zveze Nato, saj naj bi bilo njihovo članstvo v zvezi neposredna grožnja njeni varnosti. Litva je še posebno pomembna za Moskvo, saj obdaja rusko enklavo Kaliningrad na baltiški obali, kjer je nekoč domo- vala mogočna ruska baltiška flota in ki je vojaško-strateško Se vedno zelo pomembna za Rusijo. V nasprotju z Letonijo in Estonijo Litva nima večje ruske manjšine, ki bi ji povzročala dodatne skrbi. Toda državni uradniki se kljub temu bojijo mogočne sosede, ki svojo veličino kaže tudi z novo stavbo veleposlaništva. »Mogočno rusko veleposlaništvo je bilo pred kratkim prenovljeno,« je dejal neki državni uradnik. »Prenova je stala 11, 5 milijona ameriških dolarjev. Ruski veleposlanik se vozi v novi limuzini, ki je največji osebni avtomobil v Litvi. To je tipično ’caristično’ izražanje veli- čine in slave.« Dragi, ki so bolj naklonjeni veliki sosedi, ocenjujejo, da je Rusija z obnovo svojega veleposlaništva zgolj izkazala spoštovanje svoji suvereni severni sosedi. Toda v Litvi še vedno prevladuje nezaupanje, ki temelji predvsem na dogodkih iz druge svetovne vojne, ko je Sovjetska zveza zasedla baltiške države in jih odrezala od Evrope, v katero se zdaj želijo vrniti. Toda predsednik Brazavskas trdi, da Evropa ne sme osamiti Rusije. »Dokler Rusija ne bo potisnjena v osamitev, Moskva ne bo prišla v skušnjavo, da oblikuje svojo vojšško zvezo.« Simon Haydon / Reuter _____SREČANJE PERES-CUNTON V WASHINGTONU_ Priprava na pogovor s Sirci VVASHINGTON - Izraelski ministrski predsednik Simon Peres se je včeraj v okvira svojega prvega obiska v Združenih državah po umora premiera Rabina pogovarjal z ameriškim predsednikom Clintonom. Sogovornika sta si izmenjala mnenja o načinih in sredstvih, ki bi privabili Sirijo k DEMONSTRACIJE OB OBLETNICI ČEČENSKE VOJNE Protesti proti izdajalskim oblastem Strogi varnostni ukrepi preprečili incidente v prestolnici Grozni GROZNI (Reuter, dpa) - Ob obletnici ruskega napada na Čečenijo je v prestolnici te republike včeraj demonstriralo približno 10 tisoč meščanov proti prisotnosti ruske vojske v državi. Nove oblasti v Groznem so zmerjali z izdajalci. Demonstracije so potekale ob strogih varnostnih ukrepih, incidentov pa ni bilo. obnovitvi mirovnih pogajanj. »Sirci pošiljajo signale, ki kažejo, da so pripravljeni prisluhniti novim predlogom. Mogoče prihaja čas, ko bomo lahko zaključili mirovni krog in sklenili mir s Sirijo in Libanonom. Ce bomo uspeli, bo na Bližnjem vzhodu končno zavladal mir,« je v nedeljo na spominski svečanost v New Yorku, posvečeni Jicaku Rabinu, ki se jo je udeležilo več kot 15 tisoč ljudi, povedal novi izraelski premier. Iz Damaska so v nedeljo prispela sporočila z drugačno vsebino. »Izrael naj opusti misel o nadzornih točkah na sirskem ozemlju in naj sprejme enakopravno in uravnoteženo varnostno ureditev,« pravi uradno sporočilo iz Sirije. Izraelski veleposlanik v Wa- shingtonu Rabinovich je poročila o izraelski popustljivosti pri vprašanju nadzornih oporišč zanikal. Včerajšnji pogovori med Peresom in Clintonom so priprava na pričakovano popotovanje med Jeruzalemom in Damaskom, na katerega se pripravlja ameriški zunanji minister Christopher. Njegov poslanik Dennis Ross se je na Bližnjem vzhodu mudil prejšnji teden, po obisku pa sporočil, da obe strani resno razmišljata o miru. Peres o podrobnostih izraelskih predlogov, ki naj bi bili Siriji predstavljeni prek ameriške administracije, včeraj ni govoril. »Izrael je pripravljen na koncesije, vendar o njih ne bo govoril, dokler ne bo izve- del, kaj natančno je pripravljena dati Sirija,« je včeraj sporočil Rabinovich. Peres je povedal, da bo z zadovoljstvom sprejel vse oblike pogajanj. S tem je nakazal, da je Izrael pri pogovorih pripravljen zaobiti varnostna vprašanja in se najprej pogovarjati o vprašanjih, o katerih se je lažje pogajati. Izraelski zunanji minister Ehud Barak pa je poudaril, da bi napredek v pogajanjih s Sirijo na področju turizma lahko omogočil večjo prilagodljivost tudi na področju varnostnih vprašanj. Dnevniki x' židovski državi so sporočili, da namerava izraelska vlada zgraditi sto novih hiš v Katzrinu, največjem Zidovskem naselju na Golanu. Predstavnica ministrstva za gradnjo v Jeruzalemu je vest zanikala. JeSrey Keller / Reuter Protestniki so zahtevali tudi preložitev čečenskih predsedniških volitev, ki so napovedane za to nedeljo. Ruska vojska je z oklepniki in tanki zaprla središče Groznega, mesto pa so ves dan preletavati vojaški helikopterji. Oblasti so s strogimi ukrepi preprečile, da bi se demonstrantom v prestolnici pridružili tudi protestniki s podeželja, ki bi lahko izzvali oborožene nemire. Ruski borec za človekove pravdee Sergej Kovaljov je ob obletnici napada na uporno kavkaško republiko spet ostro kritiziral vodstvo v Kremlju. »Čečenska vojna nas je približala totalitarni drzarti. Na Kavkazu so bile v interesu države in političnih iger žrtvovane človekove pra- vice in pravice celega naroda,« je dejal Kovaljov na zborovanju v Moskvi. Po uradnih podatkih je v Čečeniji padlo veC kot 2300 ruskih vojakov, 1928 pa je pogrešanih. Konec tedna naj bi bilo po nekaterih poročilih v okolici Groznega več oboroženih spopadov. Uporniki naj bi s topništvom obstreljevali mesto Sali severovzhodno od glaxme-ga mesta, po uradnih podatkih pa naj bi bile ruske vojaške enote v zadnjih dneh 32-krat napadene. Posebne enote ruske vojske so demontirale podstavljeno bombo v mestu Gudermes in odkrile tri mine, nastavljene na nekem odseku železniške proge. Vojaški poveljnik Groznega, ruski general Leonid Cervokin je včeraj rmovic poudaril, da bodo enote notranjega ministrstva poskrbele za nemoten potek nedeljskih volitev. Prebivalstvo je pozval, naj ne naseda provokacijam gverilcev. Od 420 čečenskih volišč jih je 398 že pripravljenih, vendar prebivalcem še ni sporočeno, kje bodo lahko volili, da bi preprečili morebitne napade upornikov. Čečenski uporniki so zanikati vesti ruske tisko-xme agencije Itar-Tass, da naj bi bil Ahmed Zakajev, pomočnik Džoharja Du-dajeva in glavni pogajalec upornikov z Moskvo, v nedeljo med napadom neznancev na skupino upornikov ranjen. Na prizorišču napada naj bi nato posredovala ruska vojska in Zakajeva zajela. Po besedah Doke Mahajeva, elana vrhovnega štaba upornikov, Zakajeva ni napadel nihče. Mahajev je presenečen zaradi izmišljenih vesti. Ko bodo odrasli, bodo mogoče zaupali Izraelcem (Telefoto: AP) BIH / USODA PILOTOV ŽE VEDNO V OSPREDJU DOGAJANJA Beograd in Pariz sta se omehčala Bosanski Hrvati niso prenehali ovirati enot ZN PARIZ (Reuter in M. M.) - Obrambni minister ZRJ Pavle Bulatovič je včeraj izjavil, da bo vodstvo bosanskih Srbov v kratkem izdalo sporočilo o usodi dveh francoskih pilotov, ki so ju sestrelih 30. avgusta med napadom letalskih sil zveze Nato na položaje bosanskih Srbov. Omehčali so se tudi Francozi, ki so grožnje zamenjah z bolj spravljivim tonom. Predsednik Alijo Izetbegovič pregleduje častno četo vojske BiH v Zenici (Telefoto: AP) ANALIZA Vihar pred zatišjem Po pisanju francoskih medijev stotnika Frederica Chiffota in poročnika Joseja Souvigneta zadržujeta Radovan KaradžiC in Ratko Mladić, ki želita izsiliti določene popravke day-tonskega sporazuma ali pa si zagotoviti, da ne bosta privedena pred haaško sodišče za vojne zločine. Francoska vlada je pred dnevi zagrozila, da Ido ostro ukrepala proti bosanskim ZAGREB - Hrvaški sabor je včerajšnjo sejo zaCel s poročilom zunanjega ministra Mateja Granica, ki je poslance seznanil s podrobnostmi daytonskih pogajanj, zlasti z dejavnostjo hrvaške delegacije. Sef diplomacije je poudaril, da je Hrvaški v Ohiu uspelo doseči vse strateške cilje. Številni poslanci pa niso bili enakega mnenja kot Gra-nic in so odkrito izrazili dvome o sprejetem dogovoru. Hrvaška stranka prava je celo zahtevala, naj zagrebška delegacija na mirovni konferenci v Parizu ne podpiše nikakršnega mirovnega sporazuma. Tudi predstavniki Istrskega demokratičnega zbora in socialdemokratov so bili mnenja, da je mnogo prezgodaj govoriti o nekakšnem velikem hrvaškem uspehu, prav tako pa po lastnih izjavah niso prepričani, da je Dayton res dokončno Popeljal Balkan na pot miru. Srbom, Ce ti takoj ne izpustijo obeh pilotov. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva pa je vCeraj dajal precej bolj spravljive izjave, Ceš da Pariz ni v zvezi s tem nikoli nikomur postavil ultimata. Pojasnil je, da so Francozi pac zaskrbljeni zaradi negotove usode svojih vojakov. Bulato-vič pa je dejal, da sta pilota predmet taktiziranja nekaterih krogov, vendar je Opozicija ni bila zadovoljna niti z GraniCevim pojasnilom, da bi Hrvaška z morebitno zavrnitvijo sporazuma postala najbolj osamljena država v Evropi. Nevladne stranke so bile posebno nezadovoljne z domnevno rešitvijo vprašanj Prevlake in Posavine. Domala vsi včerajšnji govorniki so opozorih, da bo bosanska Posavina nenehen vir nestabilnosti in morebitnih novih izbruhov nasilja. Poudarili so, da ne gre podcenjevati vala demonstracij proti tej točki daytonskega sporazuma. O tem dejstvu so se lahko parlamentarci prepričali na lastne oci, saj je med tem, ko so zasedali, pred zgradbo sabora protestiralo vec sto ljudi. Kljub vsemu je že mogoče napovedati, da bo vladajoča HDZ znova izkoristila večino v parlamentu in pred odhodom v Pariz sama sprejela sklepe, ki se ji bodo zdeli ustrezni. Gordana Gojak hkrati zatrdil, da bo vodstvo bosanskih Srbov kmalu pomirilo francosko javnost s sporočilom, da sta oba živa in zdrava. V Beograd je včeraj nepričakovano pripotoval mirovni posrednik Thorvald Stoltenberg. Sešel se je s srbskim predsednikom Miloševičem in mu povedal, da bo konferenca o nekdanji Jugoslaviji sklenjena najkasneje v drugi polovici januarja in da se njegovo poslanstvo s tem končuje. Sogovornika sta omenila tudi vprašanje vzhodne Slavonije. Stoltenberg je dejal, da je londonska konferenca pregnala večino dvomov in da je zdaj na vrsti mednarodna skupnost, ki mora priskrbeti sredstva in kadre za uresničitev sporazuma. Enote bosanskih Hrvatov so vCeraj kljub obljubi, da bodo sodelovale z mednarodnimi silami, ustavile britanska oklepna vozila v sestavi sil ZN, ki so bila namenjena v osrednjo Bosno, kjer naj bi sodelovala v pripravah na prihod enot Nata. Vojaška policija je zaustavila pet oklepnikov, ki so skušali obvoziti MrkonjiC Grad, kjer Hrvatje sistematično požigajo in plenijo. Predstavnikom ZN so sporočili, da morajo vsaj 24 ur pred načrtovanimi premiki o tem pisno obvestiti hrvaške oblasti, novinarjem pa pojasnili, da je ozemlje še vedno v vojnem stanju in jih »napodili« z območja. Samo včeraj naj bi hrvaški vojaki v MrkonjiC Gradu zažgali več kot 20 hiš in tovarno obutve. Britansko poveljstvo je uradno protestiralo zaradi hrvaškega ravnanja. »Menim, da je za naše težave kriva slaba komunikacija poveljstva bosanskih Hrvatov z enotami na terenu,« je dejal major Chris Booth, ki je prepričan, da bodo težave kmalu rešili. LONDON - V Četrtek bodo sprte strani, vpletene v vojno na Balkanu, v Parizu podpisale mirovni sporazum, s katerim naj bi se končal najhujši evropski konflikt po drugi svetovni vojni. Po 14. decembru naj bi se glavnini sil Severnoatlantske zveze odprla pot za vstop na območja v Bosni in Hercegovini. Zaradi nedoločene usode dveh francoskih vojaških pilotov, ki so ju bosanski Srbi sestrelili med napadi zveze Nato pred tremi meseci, se je nad slovesni podpis tako imenovane elizejske pogodbe zgrnila temna senca. Diplomati poudarjajo, da bodo sprte strani sporazum kljub temu podpisale, Francija pa je napovedala, da bo, Ce o usodi pilotov ne bo nobenih novic, uvedla ukrepe proti tistim, ki so pilota zajeli, oziroma njihovim voditeljem. Francoski predsednik Chirac, ki ga obremenjuje stavkovni val v domovini, je že izjavil, da je srbski predsednik Miloševič odgovoren za usodo pilotov. Kot gostitelj srečanja v Parizu pa se bo moral z njim soočiti, saj bo srbski predsednik s hrvaškim predsednikom Tuđmanom in bosanskim predsednikom Izetbegovičem v četrtek zapečatil konec vojne in začetek miru na Balkanu. Slovesnosti v Parizu se bodo udeležili tudi ameriški predsednik Clinton, ruski ministrski predsednik Cernomirdin in voditelji evropskih držav. Po podpisu mirovnega sporazuma bo glavnina vojakov zveze Nato prišla v Bosno, kjer naj bi nadzorovala uveljavljanje sporazuma. Zunanji ministri tako imenovane skupine za stike, ki jo sestavljajo Združene države Amerike, Rusija, Francija, Nemčija in Velika Britanija, se bodo v Parizu srečali že v sredo, enako pa bo storila skupina za stike, ki jo sestavlja osem muslimanskih držav. Do resničnega preskusa trdnosti miru v Bosni pa bo prišlo šele, ko bodo vse ceremonije v Parizu končane. Vojaki Severnoatlantske zveze, ki se jim bodo pridružili tudi vojaki iz Rusije, vzhodne Evrope in azijskih držav, bodo uresničevanje sporazuma nadzorovali drugače kot mirovne sile Združenih narodov, ki so se - pomanjkljivo oborožene - znašle v središču vojnega dogajanja. Tokrat bodo v Bosno z evropskimi zavezniki prispeli tudi ameriški vojaki, ki bodo sestavljali približno tretjino vseh Cet, prispevali pa bodo tudi največ težke oborožitve. Težave bodo tudi pri uvajanju civilne uprave in obnovi infrastrukture v Bosni. Mednarodna konferenca v Londonu, ki se je končala v soboto, je namenila mesto mirovnega posrednika Carlu Bildtu, ki naj bi omenjene dejavnosti nadzoroval in jih povezoval z vojaškimi operacijami zveze Nato. Ob tem se pojavljajo dvomi glede izvajanja pravic beguncev in pregnanih, ki se morda sploh ne bodo želeli vrniti na svoje domove. Zastavlja se tudi vprašanje, kako bodo kaznovani domnevni vojni zločinci, kot sta voditelj bosanskih Srbov Karadžič in vojaški poveljnik Mladič, ki se izogibata mednarodnemu sodišču v Haagu. Ruski zunanji minister Ko-zirjev je v nedeljo že pozval sodno oblast, ki deluje na mednarodni ravni, naj obtožnici za Karadžiča in Mladiča preklice. Nicholas Doughty /Reuter SEJA HRVAŠKEGA SABORA Zunanji minister zagovarja Dayton, poslanci mu nasprotujejo P R I ZADEVANJA ZA MIR V BOSNI IN HERCEGOVINI Vojna na Balkanu je zbližala svet Nicholas Doughtv / Reuter LONDON - »Nato in Rusi skupaj v nekdanji Jugoslaviji«, »Ameriške enote vstopile v Madžarsko«, »Nemški vojaki v tujini«... Vsakdo, ki bi prespal zadnjih pet let in bi se nenadoma zbudil ter prebral današnje Časopisne naslove, bi bil prepričan, da se nekdo sali - ali pa da se je zaCela tretja svetovna vojna. Jugoslovanska kriza, ki je najhujša evropska kriza v zadnjih petdesetih letih, je povzročila veliko gorja in bede, a je tudi na novo narisala diplomatski in varnostni zemljevid, in sicer na način, ki bi bil pred nekaj leti - kljub koncu hladne vojne -še nemogoč. Ce bo mirovni sporazum, ki naj bi ga podpisali konec tedna v Parizu, implementiran, bo prišlo do konca štiriletne vojne, toda spremembe, ki jih je povzročila jugoslovanska kriza, bodo označile začetek naslednjega tisočletja. Čeprav je prišlo do velikih razkolov med Rusijo, ZDA in evropskimi državami glede ustrezne poti do rešitve krize, so bili postavljeni pomembni precedensi in zrušeni stari tabuji. Pred petimi leti so bili na srečanju evropskih državnikov v Parizu postavljeni temelji za miroljubno sožitje v obdobju po hladni vojni. Rusko-ameriško sodelovanje v zalivski vojni in nacrti o poglobitvi evropske integracije so kazali, da prihaja novo obdobje blagostanja in miru. Zdaj pa gospodarske težave v zahodni Evropi in izbruhi etničnih spopadov na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze kažejo, da je bilo sodelovanje v zalivski vojni zgolj izjema, ne pa zgled za reševanje mednarodnih vprašanj v prihodnosti. Kljub temu bosanski mirovni proces vnovič zbuja upanje v boljšo mednarodno ureditev. »Ce ne bi bilo te krize, še vrsto let ne bi bili priče številnih dogodkov -operacije zveze Nato zunaj njenih meja, krepitve nemške vojaške vlo- ge, sodelovanja z Rusijo...« je dejal neki evropski diplomat. Njegovo izjavo je prejšnji teden potrdila francoska odločitev, da se bo Francija zaradi neučinkovitosti pri reševanju jugoslovanske krize vrnila v tesnejšo vojaško povezavo z zvezo Nato, in sicer po tem, ko se je skoraj 30 let držala pri strani. Pariška odločitev je izraz spoznanja, da Evropa trenutno nima strukture, ki bi bila na ravni ameriške vojaške in diplomatske moči. Hkrati se je Nemčija približala zgodovinskemu rušenju tabuja vojaške vpletenosti v tujini, saj se je zavedla, da zaradi svoje gospodarske moči ne more biti veC izključena iz mednarodnih operacij vzdrževanja miru. Prejšnji teden so v Bosno prispeli nemški Častniki, ki sodelujejo v Natovih enotah za implementacijo mirovnega sporazuma. To so prvi nemški vojaki po 2. svetovni vojni, ki so vplete- ni v vojaško operacijo v tujini. Nemški vojaki bodo imeli v Bosni pretežno podporno vlogo, vendar je njihovo sodelovanje v operaciji sporno zaradi spomina na nacistično okupacijo države med drugo svetovno vojno. Toda izvajanje Natove operacije bo pomenilo najvecjo spremembo za zvezo Nato. Sestnajstclanska zveza, ki med hladno vojno ni bila vpletena v spopade, se sooCa z najvecjo mirovno operacijo - in to na tujem ozemlju. Ko je padel berlinski zid, so bruseljski diplomati menili, da so Natove operacije na tujem ozemlju malo verjetne. Zveza je postala vpletena v bosansko vojno leta 1992, ko je enotam ZN začela ponujati letalsko podporo in skrbeti za spoštovanje prepovedi prer letavanja bojnih letal v bosanskem zračnem prostoru. Ko je postala meja med vzdrževanjem in vsiljevanjem miru zamegljena, je Nato z letalskimi napadi na srbska oporišča postal učinkovit izvajalec politike vsiljevanja miru. Rusija je takrat temu nasprotovala, saj še vedno ni zaupala nekdanjemu sovražniku, zdaj pa je sklenila dogovor z zvezo Nato in bo v okviru mirovne operacije sodelovala s svojimi enotami. Druge vzhodnoevropske države so izkoristile sodelovanje v mirovni operaciji za nadaljnje približevanje zvezi Nato in Evropski uniji. Tudi Švedska, ki je med hladno vojno desetletja vztrajala pri zavračanju sodelovanja z vojaškimi zvezami, bo pomagala pri Natovi operaciji. Celo nevtralna Švica je Natovim enotam na poti v Bosno dovolila prehod svojega ozemlja. Diplomati so prepričani, da bo celotna operacija postavila vrsto precedensov v evropskih varnostnih vprašanjih, odgovorila pa bo tudi na vprašanje, ali lahko zvezi Nato uspe tam, kjer je spodletelo Združenim narodom. SLOVENIJA Torek, 12. decembra 1995 O < M |B I > S @ o O Z 02 is ad S o. «2 <2 o S gi S Kučan trdi, da ni odgovoren za proces proti čenzerici Na številna vprašanja predsednika preiskovalne komisije ni mogel odgovoriti LJUBLJANA - Parlamentarna komisija za preiskavo politične odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij za aretacije, obsodbe in izvršitev obsodb proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu TasiCu in Franciju Zavrlu je včeraj spet zaslišala predsednika Slovenije Milana Kučana, tokrat v vlogi preiskovanca. KuCan, ki je bil v Času aretacije Četverice predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije (CKZKS), je dejal, da se za aretacije in proces proti Četverici ne Čuti odgovornega in da dvomi, da je komisija v Času od septembra, ko je pred njo nastopil kot priča, našla utemeljene razloge za sum o njegovi odgovornosti v tem procesu. Povzel je izjavo, ki jo je komisija pod vodstvom poslanca Vitodraga Pukla slišala že septembra (v njej je opisal politične okoliščine v Sloveniji konec 80. let), nato pa zavrnil oCitke, da se je slovenska oblast takrat naCrtno pripravljala za obračun z opozicijo. Poudaril je, da je razpravljanje o primernosti takratne presoje slovenskih interesov danes brezpredmetno: »V politiki šteje le rezultat - danes imamo svojo državo. Morda bi se tedaj kdo drug na mojem mestu drugače in bolje odločal, kot sem se jaz, vendar sem se moral odločiti sam in moje odločitve Slovencem niso škodile -niti jih niso izpostavljale nevarnosti.« Kučan je komisiji izročil svoj pregled dogodkov in dokumentov, za katere je menil, da potrjujejo izjave o njegovem takratnem delovanju. Nato mu je predsednik komisije Vitodrag Pukl zastavil več deset vprašanj, ki jih je sestavil skupaj z zunanjim sodelavcem komisije Žnidaršičem (drugi elani komisije z njimi niso bili seznanjeni). Nekatera vprašanja so bila oblikovana tako, da Kučan nanj a ni mogel odgovoriti, ker so zadevala dejanja in izjave drugih oseb, ali pa je komisiji priporočil, naj odgovore nanje najde v arhiviranih zapisnikih ali zakonskih določilih. Izjavil je, da mu nikoli »ni prišel v roke« noben dokument vojaške Kontra-obveščevalne službe (-KOS). Na izjavo, da so bili člani obveščevalnih služb vsi včlanjeni v Zvezo komunistov, je odvrnil, da je večja današnja vezanost elanov represivnih organov na politične stranke. Miroslav Geržina je dejal, da člani komisije izhajajo iz predpostavke, da je Kučan kot predsednik CK ZKS »vedel vse«, na to pa je Kučan odvrnil, da kot predsednik vodstva slovenske Zveze komunistov lahko odgovarja na vprašanja o zvezi, ni pa bil seznanjem ■ z vsem delovanjem Službe državne varnosti, policije in KOS. V uvodni izjavi je zavrnil očitke, da bi se Slovenija lahko odcepila od SFR Jugoslavije že konec 80. let. Menil je, da je bil šele sprejem amandmajev k slovenski ustavi septembra leta 1989 pravna osnova za razpis referenduma o osamosvojitvi, za odločitev o izrednih razmerah in o pravici do pohtične orga- niziranosti. Zanikal je tudi očitke, da je deloval le na temelju svojih odločitev in da so bili drugi nosilci političnih funkcij le marionete. Dodal je, da bi bil sicer mogoč tudi radikalnejši scenarij slovenske osamosvojitve, ki pa bi po njegovem mnenju pripeljal do podobnih dogodkov, kot se dogajajo v Čečeniji. Poudaril je, da smo Slovenci dobili samostojno državo z razmeroma malo žrtvami, za kar ima del zaslug tudi delovanje Slovencev v Beogradu. »Tveganje uradne politike ima vedno posledice za ves narod. Lahko je bilo govoriti o osamosvojitvi Slovenije v Ljubljani, jaz pa sem o tem moral govoriti v Beogradu,« je dodal. Sergeja Širca ZDRAVSTVO / SINDIKAT FIDES V četrtek bo enodnevna opozorilna stavka Sindikat meni, da se na njihove konstruktivne zahteve o spremembi poklicne kolektivne pogodbe vlada odziva mlačno LJUBLJANA - Predstavniki sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides so se vCeraj sestali z ministrom za zdravstvo in se po pogovoru »zaradi mlačnosti vlade do njihovih konstruktivnih predlogov« odločili, da bodo ta Četrtek izpeljali napovedano enodnevno opozorilno stavko. Takoj po dopoldanskem srečanju z dr. Božidarjem Voljčem, ki na svoji redni tiskovni konferenci še ni vedel, kako se bo glede na ponujene rešitve vlade odločil sindikat, se je sestalo ožje vodstvo Fidesa. To sicer pozdravlja razumevanje ministrstva za zdravstvo in vlade za probleme zdravnikov in zdravstva na Slovenskem nasploh ter ugotavlja, da o problemih zdravstva še nikoli niso imeli tako sorodnih pogledov. Vendar pa v nobenem primeru ne morejo pristati na ponujeni način za reševanje socialno-ekonomske-ga položaja zdravnikov in zobozdravnikov. To bi, meni Fides, pomenilo odlašanje zahtevanih rešitev v časovno nedoločeno prihodnost. Zahteve, kakršne postavlja Fides, niso specifične samo za Slovenijo, pač pa je zelo podobno tudi v Italiji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, Poljskem, pogosto v Grčiji in zdaj tudi v Franciji, je povedal dr.Voljč. Fidesove zahteve pomenijo spremembo obstoječe zakonodaje, za to pa so potrebni določeni postopki in čas. Ker zakone sprejema in spreminja parlament, nima minister nobenega mandata, da bi glede tega komur koli kar kofi obljubil. Pogajanja s Fidesom o spremembi poklicne kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, ki potekajo od pomladi, je sindikat s svoje strani prekinil. Po ministrovi oceni je paradoks, da tisti, ki je pogajanja zapustil, zdaj sam postavlja termine za konec pogajanj. Pomembno je, da je že pripravljen zakon o zdravnikih, vendar zahtevi po razmerju tri proti ena za plačo speciafista začetnika ni možno ustreči, saj bi to pomenilo več kot stoodstotno povečanje mase za zdravniške plaCe. Sedanje stanje v zdravstvenem zavarovanju in sedanja prispevna stopnja pa tega denarja ne zagotavljata. Zato ministrstvo predlaga, da se za pripravo izhodišč za bodoče vrednotenje zdravniškega dela in dinamiko njegovega uvajanja ustanovi posebna delovna skupina s predstavniki vlade, zdravniške zbornice in zdravstvene zavarovalnice. Izhodišča bo obravnavala vlada, nato pa posredovala v obravnavo državnemu zboru. Mnister Voljč je še dejal, da je treba z zakonom o zdravnikih pohiteti, Fidesu pa predlagal, naj nadaljujejo pogajanja o kolektivni pogodbi, da bi po sprejemu zakona vanjo lahko vnesli glede plač sprejeta določila. Katarina Novak STRANKE / ZLSD Z vračanjem premoženja je treba še malo počakati LJUBLJANA - Vodja po- slanske skupine Miran Potre je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil amandmaje, ki jih je njegova stranka vložila k zakonu o denacionalizaciji. Poslanska skupina se zavzema za začasno zadržanje vračanja premoženja Cerkvam in drugim verskim skupnostim oziroma redovom (razen vračanja sakralnih objektov), pa tudi za zadržanje vračanja zemlje in gozdov veleposestnikom, ki imajo nad 200 ha površin, in osebam, ki v Sloveniji nimajo stalnega bivališča. Vračanje naj bi se zadržalo za dve leti, zahtevajo pa tudi revizijo že opravljenih denacionalizacijskih postopkov v vseh tistih primerih, kjer bi moralo biti vračanje, glede na vložene amandmaje, zadržano. Potrč je opozoril, da je v državnih rokah le še 20 odstotkov oziroma 200 tisoč ha gozdov in da je vloženih še veliko denacionalizacijskih zahtev, ki bi ob ugodni rešitvi državi pustile le še 100 tisoč ha oziroma 10 odstotkov gozdov. Dodal je, da gre predvsem za zahtevke tujih državljanov, zadevajo pa gozdove ob slovenski meji. Združena lista od vlade zahteva, naj pripravi spremembe in dopolnila zakona, ki bodo omogočili zadržanje vračanja zemlje in gozdov, ter naj zagotovi realno vrednotenje in upoštevanje vlaganj v nepremičnine, ki se vračajo denacionalizacijskim upravičencem. »Odločitev je potrebna takoj, saj časa za nov zakon ni,« je rekel Potic. Državni zbor bo v naslednjih dneh odločal o zadržanju vračanja gozdov Cerkvi, s tem pa tudi o amandmajih, ki zadevajo zadržanje vračanja gozdov veleposestnikom in osebam, ki v Sloveniji nimajo stalnega bivališča. Potic je izrazil up v sprejem teh amandmajev, saj vračanje zemlje in gozdov kritično ocenjujejo tako liberalna demokracija kot tudi stranke slovenske pomadi in nacionalna desnica. (MaG) MINISTRSTVO ZA ZDRAVSTVO Država bo prvič krila izgube bolnišnic Brošura Pot do zdravnika za pomoč zavarovancem LJUBLJANA - Poleg osrednje teme - napovedane stavke sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je bila na na včerajšnji, zadnji letošnji tiskovni konferenci ministra za zdravstvo pozornost namenjena kratkemu pregledu dogajanja v zdravstvu v letošnjem letu nasploh. Med javnimi zdravstvenimi zavodi so bile največji zgubarji bolnišnice v Celju, Novem mestu, Izoli in na Jesenicah, država kot njihova ustanoviteljica pa letos, kot je povedal dr. Volje, prvič izpolnuje svojo ustanoviteljsko dolžnost pri pokrivanju izgub. Klinični center, ki je lansko leto zaključil pozitivno, a se zdaj že koplje v milijardnih izgubah, in bo leto 1995 sklenil z izgubo. Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Franc Košir je dodal, da bo pogodba za letošnje leto s KC podpisana danes, a to, kako z odobrenimi sredstvi gospodari, je popolnoma stvar KG. Državni sekretar dr. Janez Zajec je dejal, da so bile letos v povprečju plače v zdravstvu dvignjeng za 21 odstotkov, za zdravnike pa za okrog 38 odstotkov. Med zasebnike je iz bolnišnic letos odšlo samo petnajst zdravnikov, med katerimi pa niti en univerzitetni profesor. Januarja bomo dobili prvo negovalno bolnišnico, in sicer v Sežani. Na področju zakonodaje je pripravljen zakon o transplantaciji, ki je že šel v državni zbor, zakon o zdravstveni dejavnosti pa gre v tretje branje. Probleme, s katerimi se srečuje zdravstvena dejavnost na primarni ravni zaradi uvedbe lokalne samouprave, je predstavila dr. Dunja Piškur KosmaC, predsednik Zdravstvenega sveta RS dr. Jože Lo- kar pa je poudaril, da svet Caka zanimivo in hkrati težko delo, to je skrb za uravnotežen razvoj zdravstva pri nas. Zavarovanci se bodo brez dvoma razveselili brošure Pot do zdravnika, ki jo bo izdala zdravstvena zavarovalnica. Ta za prvo tromesečje prihodnjega leta tudi napoveduje nove cene za premije prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj za doplačila do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Od 1. januarja 1996 bo za popolno zdravstveno zavarovanje, ki krije vsa doplačila, polna premija brez popustov znašala 28.800 tolarjev, kar je tri tisočake več kot do-zdaj. MeseCni obrok brez popustov bo 2400 tolarjev, za upokojence, ki zavarovanje plačujejo po pogodbi med ZPIZ in ZZZS, in za zavarovance po skupinskih policah pa bo glede na dogovorjene popuste obrok 1608 tolarjev. (KaN) STRANKE / SDSS Janša: Denar za sanacijo Tama je šel drugam LJUBLJANA - V upravnem odboru Tama ni bilo nikogar iz Maribora ali mariborske regije, ampak le predstavniki struktur, ki naj bi podjetje sanirale, je na novinarski konferenci povedal predsednik socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša in dodal, da do sanacije v Tamu sploh ni prišlo. Po Janševih besedah za stanje ni odgovoren le minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar, ampak vlada v celoti, še posebej pa njen predsednik Janez Drnovšek, ker ni reagiral. »Edini, ki v vlado še verjamejo, so zaposleni v Tamu,« je dejal Janša. Kar zadeva neuspehe v zunanji politiki, je Janša povedal, da je to posledica napak, ki jih je v letu in pol v zunanji politiki storila vlada, pa tudi razhajanj v koaliciji. Dodal je, da skuša zdaj vlada odgovornost prenesti na vse. »Zaradi napak vlade smo v situaciji, ko lahko od Slovenije zahtevajo vračilo jugoslovanskih dolgov, ni pa nujno, da bo Slovenija dobila tudi del jugoslovanskega premoženja,« je rekel Janša, saj je po njegovem mnenju najugodnejši čas za rešitev tega vprašanja že minil. Danes bo strokovni svet socialdemokratske stranke imel javno plenarno sejo, na kateri bodo podali oceno stanja na posameznih področjih. Strokovni svet je sestavljen iz 16 odborov vseh tistih področij, ki jih določa zakon o vladi, v njih pa deluje več kot 400 članov in nečlanov stranke. Kot je povedal Janša, so v ocenah posameznih področij poskušali razmejiti dobre in slabe strani sedanje izvršne oblasti. (MaG) SLOVENIJA ING LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Veliki oder A. P. Cehov: TRI SESTRE, Danes, 12. decembra, ob 19.30, za abonma TOREK in IZVEN in KONTO. Četrtek, 14. decembra, ob 19.30, za abonma ČETRTEK in IZVEN (KONTO). Jutri, 13, decembra, ob 19.30: D. Zajc: GRMACE, za IZVEN in KONTO. Mala drama Jutri, 13. decembra, ob 20. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO. Levi oder Danes, 12. decembra, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 - Veliki oder M. Leaf-M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU, Četrtek, 14. decembra, ob 18. uri, za IZVEN. Kulturnica, Zidovska steza 1 Nedelja, 17. decembra, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič: SAPRAMISKA, za IZVEN. Mestno gledališče ljubljansko Sgpova 14 Danes, 12. decembra, ob 18. uri: M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, Za IZVEN in KONTO. Jutri, 13. decembra, ob 19.30: J- Godber: NA SMUCISCU, za IZVEN in KONTO. Mala scena MGL Danes, 12. decembra, ob 21. uri: >■ Cankar: MOJE DELO JE KNJIGA ljubezni, odpri jo, domovina... premiera KOREODRAMA LJUBLJANA Prgžakova 12 Jutri, 13, decembra, ob 23. uri v Križevniski cerkvi: D. Z. Frey: DOGODEK V MESTU GOGI. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE £ELJE, Šlandrov tra 5 Danes,12. decembra, ob 19.30: Jean Anouilh: SKUSNJA ali KAZNOVANA LJUBEZEN, za abonma TOREK in IZVEN. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1 Danes, 12. decembra, ob 19.30: Adolphe Adam: GISELLE, za red torek, IZVEN in KONTO. Gian Carlo Menotti: KONZUL. Jutri, 13. decembra, ob 19.30, red sreda, IZVEN in KONTO. ZADNJA PREDSTAVA V SEZONI! šentjakobsko gledališče Krekov Irg 2. Ljubljana Četrtek, 14. decembra, ob 19.30: F. Sehović: KURBE, za IZVEN in KONTO. SNG MARIBOR. Slovenska 27 Danes, 12. decembra, ob 19.30 v Minoritih: R. Serling: OBMOČJE SOMRAKA, za ABONENTE in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Jutri, 13. decembra, ob 19.30: Harold Pinter: PREVARA, za abonma MODRI, IZVEN in KONTO. Sobota, 16. decembra, ob 10. uri: M. Logar: R. KAPICA, ŽABA IN... Predstava za otroke od 7. leta naprej. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Nedelja, 17. decembra, ob 9.30: Zlatko Krilič: PRAVLJICA O VELIKANU MRAZAKU, za otroke od 5. leta naprej. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Mojca Dimeč: JANTAR JUPITER. Danes, 12. decembra, ob 23. uri. Jutri, 13. decembra, ob 23. uri. Četrtek, 14. decembra, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC. METELKOVA Danes, 11. decembra, ob 22. uri: Gledališče NASA KABINET: DON JUAN. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst Kulturni dom SSG ponovi Taborijevo farso »M e i n Kampf« v režiji Borisa Kobala v Četrtek, 14. t. m., ob 16. uri (red G). SSG gostuje s pravljico S. S. Prokofjeva »Peter in volk« in v režiji S. Verča, danes, 12. t. m., ob 10. uri in jutri, 13. t. m., ob 9.45 v Devinu. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Danes, 12. t. m., ob 20.30 (red B) Belli-uijeva opera »Norma« pod vodstvom Torama Davida. Režija Aldo Reggiani. Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Gledališče Rossetti Danes, 12. t.m., ob 20.30 (red premiera) no Teatro Slabile iz Veneta uprizorilo delo Furia Bordona »Le ultime lune«; režija Giulio Bosetti. Nastopa Marcello Ma-atroianni. V abonmaju odrezek st. 4-ru-men. Za abonente popust. Pri blagajni gledališča je v teku predpro- daja vstopnic za predstavi »II giardino dei ciliegi« (odrezek 11-modri) in »Una delle ultime sere di Carnovale« (odrezek 5-rumen). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 12. t. m., ob 16.30, bo na sporedu U. Chitijevo delo »Fregoli», ki ga bo predstavila skupina Rancia. Režija Saverio Marconi. Igrajo Arturo Brachetti, Saverio Marconi in Biancamaria Lelli. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 12. in jutri, 13. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Pino Micol z delom E. Rostanda »Cirano de Bergerac«. Režija Maurizio Scaparro. GORICA Kulturni dom: SSG gostuje jutri, 11. in v torek, 12. t. m., ob 20.30 s predstavo G. Taborija »Mein Kampf«. Režija B. Kobal. KOROŠKA V Četrtek, 14.12.95, ob 19.30 okrogla miza na te-1110 »Avstrija-Slovenija: sosedstvo z velikim gospodarskim potencialom«. SiOVENJI PLAJBERKV Petek, 15. t. m., ob 19. uri bo v gostiSCu pri Foltu Pilmski večer in predstavitev videofilmov z Djeks »Barbara, Lucija, pomoj...« - Barbara, Lucija, hilf... ST. JAKOB V ROŽU V soboto, 16. t. m., ob 20. uri bo v farnem domu projekcija filma »Backup« - slovenska beseda na Koroškem. Danes, 12. decembra, ob 21. uri: otvoritev razstav -Razstava karikatur. Avtor: FRANCO JURI. SARAJEVO TANGO Predstavitev stripa, avtor: HERMAN. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14, Ljubljana, ob 22. uri: koncert dueta: ZLATA JAMA -ciganska jazzbina. METELKOVA, Gala hala, ob 23. uri: Filmoteka: VIDIMO SE V CITULJI, dok. film. Rezija: JANKO BELJAK, Produkcija B-92, 1994. Modna revija: RECIKLAŽA, avtor: DOMINIKA ZVER. Zabavni program: RECIKLAŽA SHOW. KLUB B-51, Gerbičeva 51a. KUD FRANCE PREŠEREN Karunova 14, Ljubljana Jutri, 13. decembra, ob 20. uri: VESELA ZNANOST. Predavanje Kaseme Sulejman-Catovič in Natalije Vrečer: Begunstvo kot izguba in izziv. Predavateljici bosta govorili o vplivu begunske politike Slovenije na vsakdanje življenje begunk in beguncev v zbirnih centrih ter o pravnih vidikih begunstva. 1.-30. decembra: Filmski potep, potujoči program petih na novo odkupljenih vrhunskih filmskih klasik po Sloveniji: Thelma in Louise, Casablanca, Ameriški grafiti, Lasje, Taksist. (Mladina film) • f It AN C 8 'VMEiEtEN' Danes, 12. decembra, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma: Legenda sodobnega plesa, Merce Cunningham Dance Company: DOGODEK. KLUB K4 Kersnikova 4. Ljubljana Danes, 12. decembra, ob 21. uri: k. u. t. GAS (foto). CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana Četrtek, 14., in petek, 15. decembra, ob 19.30 v Gallusovi dvorani: MODRI ABONMA 1 in 2: Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: En Shao, solist: David Lively, klavir. Program: M. Ravel, J. Brahms. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Liubliana Četrtek, 14. decembra, ob 17. uri v Veliki dvorani: JAZZ V ŽIVO. Big Band RTV Slovenija. Dirigent: Lojze Krajnčan. Poje: Alenka Godec. ILIRSKA BISTRICA Klub MKNŽ. Bazoviška 26 Petek, 15. decembra: THE STUFF z Reke. Kot predskupina bodo nastopili METROPOLIS iz Ljubljane. DRUŠTVO PRIJATELJEV GLASBE KOPER Ponedeljek, 18. decembra, ob 20. uri v Dvorani Glasbene Sole Koper: PIRANSKI KVARTET SAKSOFONOV. Robert Stanič, Matija GrubeSiC, Matjaž Ujčič in Mitja Žerjal. Program: Gibbons, Bach, Singelee, Quinet, Covvles, Holcombe. KULTURNI CENTER IVANA NAPOTNIKA, VELENJE Četrtek, 14. decembra, ob 19. uri: Pevka Ljoba Jenče bo predstavila preplet starih pesmi iz vseh slovenskih pokrajin. HALA TIVOLI Celovška 25. Ljubljana Ponedeljek, 18. decembra, ob 20. uri: Koncert Dorda BalaSeviča. RAZPRODANO! Dodatni koncert bo v torek, 19. decembra, ob 20. uri. FESTIVALNA DVORANA Vilharjeva 11. Liubliana Danes, 12. decembra, ob 20. uri: GUY CLARK (foto). Koncert bluesa, folka in countryja. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana V galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE. MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana V galeriji je do 3. januarja na ogled razstava Vadima Fiškina z naslovom One Man Show X-101098.61 ¥-461956.99 H-298.07. GALERIJA SKUC. Stari trg 21 .Liubliana V galeriji je do 15. decembra na ogled razstava-Ljubljana-Budimpesta, CAS KOT STRUKTURA, METODA KOT POMEN. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg S. Liubliana V galeriji je do 14. decembra na ogled razstava SEST FRANCOSKIH SLIKARJEV. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Ljubljana V galeriji bo do 31. decembra na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine-IRVVIN. FOTOGALERIJA STOLP Židovska ulica. Maribor V galeriji je na ogled razstava z naslovom FOTOGRAFIJE AMERIŠKIH INDIJANCEV 1846-1921. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Ljubljana V galeriji je do 9. januarja na ogled razstava akademskega slikarja Henrika Marchila. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana V galeriji je do 11. januarja na ogled razstava Staneta Kregarja Osnutki za barvna okna. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Danes, 12. decembra, ob 21. uri: EX PONTO ‘95. Otvoritev razstave karikatur Franca Jurija (foto). GALERIJA ŠENK Britof 23. Kroni V galeriji je do 20. decembra na ogled razstava slik znanega slovenskega slikarja Zmaga Jeraja. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana V galeriji bo do 18. decembra na ogled razstava slik Žarka Vrezca. TRST Kulturni dom Koncertna sezona Glasben: Matice 1995/96 Danes, 12. t. m., ob 20.30 nastop Godalnega kvarteta Glasbene matice in Aljoše Starca - klavir. Naslednji koncert bo 23. decembra ob 20.30. Nastopila bo skupina Big Band. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 18. t.m., ob 20.30 - nastop orkestra iz Padove in Veneta pod vodstvom P. Toso. Na programu Mozart, von Weber, Pou-lenc. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 14. t. m., ob 20.30 koncert skupine Giovane Quartetto Italiano/Zanini. Na programu Brahms in Franck. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Galerija N. Bassanese (Trg Giotti 8): do 31.12. razstavlja Barbara Strathdee. Trgovsko sredisce »II Giulia«; do 13.1.96 je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Dvorana Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi: Do 15. t.m. je na ogled razstava slikarja Quintina Bassanija »II paesaggio Istri ano». Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): 14.12. bodo odprli razstavo ameriškega slikarja Jamesa Brovvna, ki bo trajala do 31. januarja . Galerija Poduie (Ul. Cadorna 9) - Na ogled je skupinska razstava z naslovom »Carta e segno», ki bo trajala do 7. januarja. OPČINE - SKD Tabor: v Prosvetnem domu je na ogled razstava Demetrija Geja. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. ŠTANJEL - Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU: K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«. NOVICE lili ii-1. Italijanski nogometni pokal: danes Lazio - Inter RIM - Danes bo na sporedu prva povratna Četrtfinalna tekma v italijanskem nogometnem pokalu. V Rimu se bosta pomerila Lazio in Inter. V prednosti je Lazio, ki je v prvi tekmi v Milanu uspel igrati neodločeno 1:1. Hodgson ima po prvenstvenem porazu s Padovo težave s postavo, lahko pa se zgodi, da bo spet zaigral Berti. Interjev trener noče govoriti o krizi, priznava pa, da je Lazio nocoj (tekma bo ob 20.45, neposredni prenos po RAI2) favorit. Jutri bosta na sporedu srečanji med Milanom in Bologno (prva tekma 1:1) ter med Palermom in Fiorentino (0:1). Zadnja povratna tekma Četrtfinala bo v četrtek med Atalanto in Cagliarijem. Trapattonijevo moštvo je prvo srečanje dobilo z 1:0. Tudi to srečanje bo neposredno prenašala državna televizija na 2. sporedu, začela pa se bo ob 20.45. Alpitour proti Gabeci in Daytona proti Sisleyu FIRENCE - Včeraj so v palači Palazzo Vecchio v Firencah izžrebali polfinalna para za finalni turnir najboljše Četverice v italijanskem odbojkarskem pokalu. 20. decembra se bosta tako v Firencah ob 15. uri najprej pomerila Alpitour Traco iz Cunea in Gabeca Montichiari, ob 20. uri pa bo na sporedu srečanje med Las Davtono iz Modene in Sislevem iz Trevisa. Real Madrid - Buckler že v sredo BOLOGNA - Tekma 7. kroga košarkarskega euro-cluba med Real Madridom in Bucklerjem bo že v sredo, 20. decembra. Za spremembno datuma se je ogreval španski klub, BolonjCani pa so takoj pristali na prošnjo, ker jih že 23. caka prvenstvena tekma sPistoio. “NAMIZNI TENIS / PO 7. KOLU V ZENSKI A LlGlh Kljub nesrečnemu porazu s Fiammo je Kras ohranil 5. mesto Prihodnjo nedeljo tekmo z Al Ar Navkljub nesrečnemu nedeljskemu porazu Kras ovih deklet s Fiammo Al Ar iz Messine, o Čemer smo že poročali, so Krasove prvoligašice na začasni prvenstveni lestvici ohranile solidno 5. mesto. Prihodnjo nedeljo se bo v Zgoniku ob 14. uri Kras srečal z messinskim Che Linom v zaostali tekmi. Na tem srečanju bi bilo vse razen prepričljive zmage krasovk prvovrstno presenečenje, saj so gostje precej šibka ekipa, ki doslej še ni požela nobene zmage. Tekma sedmega kroga med državnim prvakom in glavnim favoritom Castellano je bila prenesena na 13. t.m. Che Lin je gladko izgubil doma z Angero (0:5), veronski San Marco s Fiamma Archimede 4:6. Vrstni red po 7. krogu: Castellana Ana Bersan Castelgofredo 12, Fiamma Al Ar Messina 11, Cocaglio 9, Angera 8, Kras Zgonik in Fiamma Archimede Messina 5, San Marco Verona 2, Che Lin Messina 0 točk. V ženski B ligi sta bili odigrani prav tako dve tekmi. Arezzo je na domačem terenu premagal Flash club Sarn-tein s 3:2, Cus Sassari pa je ponovno izgubil z 1:4 z Edero Forli. Krasova dekleta so bila tokrat prosta. Stanje na lestvici je po zadnji tekmi prvega dela prvenstva naslednje: vodi Juvenes Serravalle Repubblica San Marina z 8 točkami, Edera Forli in Kras si delita drugo mesto s šestimi točkami, sledi Linus Arezzo 4, Flash club Samtein 2 in Cus Sassari, ki je Se brez točk. (J.J.) ODBOJKA / MLADINKE NA TRŽAŠKEM Po kakovostni in izenačeni igri Koimpex premagal Bor Friulexport Slogašice zdaj same na vrhu - Proti Sgt prva zmaga Bregovih igralk Derbi mladink na Opčinah je odločal o samem vrhu Koimpec - Bor Friulexpart 3:1 (16:14,15:5,7:15,15:10) Koimpex: Babudri, Ban, Blazina, Furlan, Grgič, Kalc, Kufersin, Kocijančič, Mamil-lo, Mauro, Molassi, Sosič Bor Friulexport: Gmden, J. in Z. Miličevič, Zadnik, Fle-go, Macho, Rogelja, Sadlovvsi, Faimann, Stemad, Virgiglio, Bogateč. V zadnjem kolu prvega dela sta se srečali se edini neporaženi ekipi, tekma sama pa je bila za obe pomembna v boju za osvojitev pokrajinskega naslova, saj ima zmagovalka boljše izhodišče za povratni del. Seveda pa se zdaleč ni še vse odločeno; res je sicer, da so tako boravke kot slogasice že premagale tretjega kandidata za naslov, tržaški NPT, vendar bodo morale k temu nasprotniku tako ene kot druge na gostovanje. Koimpex pa bo povratno derbi odigral na stadionu 1. maj. Kakorkoli že, prvi »round« je pripadel Koim-pexu, ki zdaj na lestvici vodi z dvema oziroma štirimi točkami prednosti. Da je tekma pomembna je pokazalo že lepo Število gledalcev, ki so v nedeljo prišli na Opčine in ki so bdi lahko po srečanju zadovoljni s prikazano igro. Tako tehnično kot agonisticno zlasti pa taktično je bila tekma absolutno na nivoju članskih ekip, saj so se tako ene kot druge igralke izkazale. Verjetno je bil odločilen za zmago že prvi set. Koimpex je najprej povedel s 5:0, vendar so boravke ta zaostanek kmalu nadoknadile. V zadnjih odločilnih točkah sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, do set žoge so prve prišle boravke, vendar je set osvojil Koim-pex. To je Bor Friulexport povsem spravilo s tira, saj v drugem setu nikakor ni mogel najti protiorožja za odlično razpoloženo Koimpexovo ekipo, kateri je slo resnično vse od rok. Tekme pa s tem nikakor ni bilo konec, saj je Bor Friulexport v tretjem setu odločno reagiral in s svojo de-terminantno igro presenetil domačinke. Te so popustile predvsem v bloku, kar je seveda olajšalo delo Borovih napadalk Ze takoj na začetku niza se je poškodovala boravka Jana Miličevič, ki potem ni veC stopila na igrišče do konca tekme. V tem nizu se to borovkam sicer ni Cisto nic poznalo, saj so ga gladko osvojile, verjetno pa je odsotnost vplivala na nadaljnji razvoj dogodkov. Četrti set se je začel najprej z vodstvom Koimpexa s 4:0, čemur pa je takoj sledila ostra reakcija Bora Friulexport, ki je že visoko povedel z 10:5 in v bistvu postavil hipotezo na igranje tie breaka. Vendar se Koimpex ni vdal in je zaCel točko za točko nižati zaostanek, delni izid 10:0 pa je pokopal vse Borove upe na preobrat. (Inka) Sloga B - S. Andrea 0:3 (11:15,9:15,7:15) Sloga B: Canziani, Cauter, Ferluga, Gregori, Kete, Kovačič, Križman, Milic, Sosič, Stranj, Žagar. To srečanje so odigrali že prejšnji torek Gostje so ekipa s sredine lestvice, kot skoraj vse ostale tudi te starejše od Sloge in trenutno tudi močnejše od nje. Naše igralke so s prikazano igro povsem zadovoljile, saj so se boljšim nasprotnicam solidno upirale, Čeprav so morale na koncu priznati njihovo premoč. Pozitivno pa je vsekakor dejstvo, da ekipa pridobiva na samozavesti in tudi igralsko stalno raste. (Inka) Breg - SGT 3:0 (15:10, 15:9,15:13) BREG: Pettirosso, Družina, Mna in Jelka Sancin, Carboni, Rodella, Bet, Terčon, Orlando, Cok, Zeriali. Brežanke so končno osvojile prvo zmago. Kljub temu, da so bile nasprotnice starejše, so se Brežanke potrudile in zmagale. Na začetku vsakega seta so Brežanke lepo povedle, nato so se dekoncentrirale in nasprotnice so to izkoristile, da so izenačile. Domačinke pa so bile v končnicah spet bolj prisebne. Posebna zahvala naj gre njihovim zvestim navijačem. (Noe-miBet) Ostali izid 7. kola: Nuova Pallavolo - Volley 93 3:0. Vrstni red: Koimpex 14, Bor Friulexport 12, Nuova Pallavolo 10, S. Andrea 8, Volley 93 6, Sloga B 4, Sgt 2, Breg 0. Prihodnje kolo: Sloga B - Bor Friulexport, Koimpex - Vol-ley 93, S. Andrea - Breg. 23. decembra prireja FIPAV v Gorici moški članski turnir Goriška odbojkarska zveza bo pred božičnimi prazniki tudi letos organizirala kakovosten moški turnir za »2. trofejo veteranov športa«. Turnir bo 23. decembra v telovadnici Slovenskega športnega centra (sodeluje SZ 01ympia), na njem pa bodo nastopile še-sterke videmskega VBU (Bi liga), goriske Imse (B2 liga) in tržiskega Finvolleya (Gl liga). Spored turnirja: 16.00 predstavitev ekip; 16.30 VBU -Finvolley; sledi Imsa - poraženec; sledi Imsa - zmagovalec. ODBOJKA / MLADINCI »Pol« naslova že v rokah združene ekipe Koimpex V najvažnejši tekmi 1. dela zadali Volleyju 80 prvi poraz Koimpex - Volley 80 3:1 (12:15, 15:9, 17:15, 15:6) KOIMPEX: Furlanič 5+13, Šušteršič 1+5, Dra-sic 4+3, Micalessi 6+5, Ri-tossa 6+6, Cuk 2+1, Mauri 0+0, Smotlak 0+0. Nasprotnikove napake 24, trajanje setov 20, 19, 28 in 24 minut. DrasiCevi varovanci so se v soboto res izkazali. V doslej najpomembnejši tekmi so dali vse od sebe. Sam začetek ni bil tako obetaven. Volley 80 je prevzel vodstvo in pri stanju 11:5 so že vsi mislili, da je seta konec. Vendar samozavest združenih moči Bora in Sloge je prišla na dan in fantje so z dobrimi napadi povedli z 12:11. Zal pa je nasprotnik na koncu izkoristil zmedo v vrstah naših fantov in osvojil set. Začetek drugega seta je bil izenačen do stanja 6:7, nato pa je Koimpex v naletu osvojil set.. Najbolj razburljiv je bil tretji set. Po vodstvu Volleya 80 s 5:1 in z 10:2 je kapetan FurlaniC z odličnimi servisi v skoku potegnil za sabo soigralce. Volley je vseeno povedel s 14:6. Tu pa je ponovno prišla na dan volja do zmage naših fantov in »rdeCi« so premagali »Crne« s 17:15. V Četrtem in zadnjem setu pa je potrti Volley razobesil belo zastavo. Tokrat je resnično izstopal Iztok FurlaniC, ki je s svojo hladnokrvnostjo pripeljal ekipo do važne zmage, po kateri združena ekipa trdno vodi na skupni lestvici. (Marij) Prevenire - Korting 0:3 (9:15,1:15,4:15) Korting: Krmec, Mikolj, Milic, Pečar, Peterlin, Spetič, Stopar Iztok Furlanič odličen Prvi del prvenstva je združena ekipa Bora in Sloge končala z zmago na račun Prevenireja. O tekmi res ni dosti povedati, saj je bil Prevenire preskromen nasprotnik, da bi lahko kakorkoli oviral Kortingove dečke, čeprav ti še vedno nastopajo brez Patricka Savarina. Nedeljska zgodnja jutranja ura sicer resda ni pozitivno vplivala na učinkovitost ekipe, saj so naši fantje občasno popustili, kar velja zlasti za prvi set. Takoj, ko so se zbrali, pa je bilo tekme praktično konec, saj skromni Prevenire res ni mogel ogrožati Kortingove zmage. (Inka) Ostala izida 7. kola: Pallavolo Trieste - Virtus 3:0, Nuova Pallavolo - Volley club 1:3. Vrstni red: Koim-pex 14, Volley 80 12, Pallavolo Trieste 10, Volley club 8, Nuova Pallavolo 6, Korting 4, Virtus 2, Prevenire 0. Prihodnje kolo: Korting - Koimpex. ODBOJKA / DEKLICE NA TRŽAŠKEM Borovke izločile Virtus iz boja za vrh Brežanke osvojile drugi par točk - Zmaga koimpexa v pričakovanju tekme z Ricreatorijem Skupina A Orna - Breg 0:3 (10:15,11:15,4:15) BREG: Irma in Jelka Sancin, Carboni, Rodella, Bet, Kalc, Žerjal, Terčon, Zeriali, Gregori, Orlando, Mingot. Brežanke so dosegle drugo zmago. V prvem setu so vodile z 8:4, nato so popustile in nasprotnicam je uspelo izenačiti. Brežanke pa so se na koncu zopet zbrale in zmagale set. V drugem setu so nasprotnice vodile kar z 11:3, po time outu pa so Brežanke takoj izenačile in set tudi osvojile. Tretji set so si Brežanke z lahkoto pridobile že z močnimi servisi. Tudi v napadu so igrale zelo dobro in zbrano, zato pa si vse zaslužijo pohvalo. (Noemi Bet) Koimpex - Sant’Andrea 3:0 (15:8, 15:6,15:2) KOIMPEX: Canziani, Cauter, Di Guida, Gregori, Kette, Kovačič, Krizman, Milic, Sosič, Strajn, Žagar. Tudi v Četrtem kolu Koimpex ni naletel na enakovrednega nasprotnika. Tega so se igralke zavedale in so nasprotno ekipo tudi podcenjevale, temu primerna pa je bila tudi igra, ki so jo v prvem setu pokazale. V nadaljevanju je trener Drasic popolnoma spremenil postavo in poslal na igrišče tista dekleta, ki ponavadi manj igrajo. Te za svoj nastop zaslužijo vso pohvalo. (Inka) Ostali izid 4. kola: Ricreatori -Nuova Pallavolo 3:0. Vrstni red: Koimpex 10, Ricreatori 8, Breg 4, Orna in Nuova Pallavolo 2, S. Andrea 0. Prihodnje kolo: Breg - S. Andrea (14.12.), Ricreatori - Koimpex. Skupina B Bor Friulexport - Virtus 3:0 (15:1, 15:10,15:13) BOR FRIULEXPORT: Smotlak, Požar, Furlani, Macho. Sadlovvski, Frandolic, Krasevic, Rogelja, Miličevič, Flego. Borovke so odpravile tudi Virtus, ki je bil še nepremagan in od katerega je bilo pričakovati veC. Borovke so zmagale Se kar gladko, Čeprav z igro niso navdušile. Po prvem setu, v katerem v bistvu Virtus ni nudil nobenega odpora, je postalo srečanje bolj izenačeno. Nase igalke so pričele nekoliko podcenjevati nasprotnika. Skratka niso zaigrale maksimalno, vendar pa kljub temu ni bilo nikoli Čutiti, da bi jih lahko gostje presenetile. V drugem nizu se je Virtus približal na 12:10, a več ni zmogel. Tudi v zadnjem setu so borovke vseskozi vodile (7:3, 12:9, 13:10), nasprotnice so se približale na 14; 13 a končnica je bila spet trdno v rokah Kalcevih varovank. (Dejan) Sloga B - Altura 1:3 (5:15, 2:15, 15:11,8:15) Sloga B: A. in J. Ban, Bianchi, Carli, Calzi, Coretti, Crissani, Maurel, Možina, Pangerc, Sosič, Žagar. Mlajša Slogina ekipa, ki nastopa v tem prvenstvu z narascajnisko postavo, je v tem kolu osvojila prvi prvenstveni set. Sicer pa lahko trdimo, da smo tokrat gledah dve povsem različni Slogi: v prvih dveh setih so bile igralke polne treme, ki jim je seveda onemogočala vsako igranje. V tretjem pa je prišlo do pravega preobrata: slogašice so začele igrati, kot znajo, uspešno so gradile in zaključevale akcije in tudi povsem zasluženo slavile. Z dobro igro so nadaljevale potem tudi v četrtem setu, kjer pa si je Altura nabrala dovolj točk prednosti, da je Sloga ni mogla ogroziti. Za svoj nastop in resnično borbeno in požrtvovalno igro zasluži tokrat pohvalo Karin Crissani. (Inka) Ostali izid 5. kola: Nuova Pallavolo - Sgt 3:0, Kontovel je bil prost. Vrstni red: Kontovel in Bor Friulex-port 8, Virtus in Altura 6, Nuova Pallaovlo 2, Sloga B in Sgt 0. Prihodnje kolo: Kontovel - Bor Friu-lexport, Sloga B - Sgt. ^ KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI Zaslužena zmaga Bora na Kontovelu Kontovel - Bor Ediauto 69:74 (36:28) KONTOVEL: Paoletič 27, Šušteršič, Doglia 7, Rebula 4, Semec 3, Žagar, Kocjančič 9, Bogateč, Gregori 19, Hrovatin; trener Meden SON: 19; PON: Doglia; 3T: Doglia in Kocjančič 1. BOREDIAUTO: Zobec, Tolentino, Smilovich 8, Gabur-to 23, Stokelj 12, Santi 6, Pussini, Bosari 1, KrCaliC, Lo-Vriha 24; trener Krečič. SON: 20. Naraščajniški derbi je tokrat zasluženo pripadel borovcem, ki so predvsem v drugem delu pokazali več. Konto-velcem je lahko žal, da so po dobrem začetku popustili in gostom dovolili, da se zberejo in povsem spremenijo potek tekme. Začetek je pripadel domači ekipi, ki je z dobro igro v obrambi in protinapadi v 6. minuti vodila že z desetimi točkami prednosti, v 10. minuti pa je bil izid že 26:12 za Konotvel. Nato pa so KreCiCevi varovanci s conskim pre-singom povzročili domačim precej težav in do polčasa znižali zaostanek na 8 točk. V drugem delu so borovci nadaljevali z dobro igro in z delnim izidom 12:2 povedli s 40:38, pet minut pred koncem pa je Bor vodil že z desetinu točkami prednosti (66:56). Kontovel je nato z veliko borbenostjo minuto pred koncem izid znižal na 69:70, toda za preobrat je bilo že prepozno. Za borbenost in dobro igro zaslužijo pohvalo igralci obeh ekip. (R. P.) KOŠARKA / NASE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH Med dečki tesna zmaga Kontovelcev, obe Borovi ekipi pa visoko izgubili V prvenstvu kadetov je Don Bosco A zodol Kontovelu hud poraz: točno 100 točk razlike KADEH Don Bosco A - Kontovel 151:51 (76:22) KONTOVEL:" Lista 9, Fonda 9, Criset-tig, Baldi 6, Stoka, Puntar 1, Bukavec 11, KocjjanCiC 2, Lakovič 13, trener BrišCik. TRI TOČKE: Bukavec 1, lista 1. Kot kaže izid, je bila tekma enosmerna, saj so bili košarkarji Don Bosca A vsaj za razred boljši od naših fantov. DEČKI Poggi - Bor A Ediauto 116:65 (71:25) BOR A: Kafol 11 (1:6), Krmec 11 (1:2), Lombardo 12 (2:4), Košuta 9 (1:4), Bettio-lo 6 (0:2), Romano 16 (2:6); trener: Filipčič Ker je ta tekma sovpadala s tekmo naraščajnikov in se umika ni dalo spremeniti, so borovci nastopili z moCno okrnjeno postavo in visoko izgubiti proti močnemu Poggiju. Rezultat ni bil nikoli v dvomu, naši pa so se srCno boriti in zaslužijo zaradi tega vsi pohvalo. (Niko Stokelj) Bor B Autocarozzeria Boris - Don Bosco 21:117 (7:62) Bor: Pison 2 (0:4), Koršič 6 (0:2), Miloševič 2, Viller, Premru 9 (1:2), Pitacco, Scarcia, Družina, Sunerga 3 (1:1), Veni 1 (1:2); trener: Canciani Bor B se je tokrat pomeril z najboljšo ekipo prvenstva in seveda visoko izgubil. Cancianijevi fantje so s prikazano igro zadovoljiti, to pa ni bilo dovolj proti takemu nasprotniku. Med posamezniki se je tokrat izkazal Giorgio Pitacco, ki je dobro vodil ekipo. (Niko Stokelj) Kontovel - Panauto 73:72 (36:45) KONTOVEL: Rogelja n.v., Doglia 17 (3:9), Frandoti, Sibelja n.v., nabergoj n.v., Rebula 17 (5:7), Semec 15 (1:2), Žagar 2, Kocjančič 6 (0:4), Bogateč 2, Gregori 14 (2:12), Hrovatin n.v., trener Meden. PM 11:34. SON 19. PON: Kocjančič. Kontovelci so zaceli precej nezbrano in so tudi podcenjevati nasprotnika, kar jih je v prvi četrtini (11:26) tudi zelo drago stalo. Tudi v drugi Četrtini so nadaljevati s precej bledo igro in šele po odmoru (v slačilnici jih je trener Meden »predramil«) so končno zaigrali, kot znajo in nadoknaditi zamujeno. V končnih minutah je postalo srečanje zelo razubrljivo, naši košarkarji pa so biti le prisebnejši in tudi zmagali s točko razlike. NOGO MET / NAJMLAJŠI NOGOMET / ZAČETNIKI NOGOMET / NARAŠČAJNIKI Z novo zmago Zarja Adriaimpex še utrdila položaj na vrhu lestvice Zarja Adiiaimpex - Monte-bello Don Bosco 3:1 (3:1) Strelca za Zarjo: Semec 2 in Šušteršič ZARJA ADR!AIMPEX: Ba-buder (Damjan Gregori), Zor-nada, (Jan Gregorij, Bukavec, Križmančič, Gurman (lozza), Manzin, Kariš, Semec, Šušteršič (Ota) Ostrouška (Martini) V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva je Zarja Adriaimpex potrdila vso svojo premoč in zanesljivo premagala Montebello Don Bosco, ki je v edinem resnem protinapadu celo povedel. Vodstvo Tržačanov pa ni trajalo dolgo in Semec je z glavo izenačil, nato pa je isti igralec na podoben način dosegel še drugi gol. Do konca polčasa je bil uspešen še Šušteršič in tekme je bilo s tem praktično konec. Dragi del je bil precej manj zanimiv. Zarjani so bili nevar- ni le s streli izven kazenskega prostora, golov pa ni bilo več, čeprav priložnosti tudi tokrat ni manjkalo. Gostje so le z redkimi napadi prišli do kazenskega prostora, vendar nevarni niso bili. Z zmago se je naša združena ekipa utrdila na vrhu lestvice, prihodnjo nedeljo pa jo čaka še zaostalo srečanje z Opicino. (d.gr.) Naraščajniki IZIDI 13. KOLA: San Seigio - Sant’Andrea 0:6, Muggia B -Olimpia 0:0, Portuale - CGS 2:1, Opicina - Muggia A 2:0, Zarja Adriaimpex - Montebello 3:1, Costalunga - Chiarbola 0:2, prost Domio. VRSTNI RED: Zarja Adriaimpex* 27, Opicina* in Sant’Andrea 25, Muggia A 24, Olimpia 23, Muggia B 18, Costalunga, San Sergio in Portuale 12, Domio in Montebello 10, Chiarbola 6, CGS 4. * tekma manj. PRIHODNJI TEDEN: Zarja Adriaimpex - Opicina (zaostala tekma) NA GORIŠKEM Gaja povozila Domio Zdaj čaka združeno ekipo Se tekma z ekipo iz Milj Gaja - Domio 9:0 (5:0) Strelci: Martini in Berce po 3, Primosi, Strajn, Giraldi GAJA: Hrovatin, Guštin, Strajn (Longo), Berce, Grgič, Batič, Škabar, Cemjava (Giraldi), Primosi, (Spazzapan), Martini, Kapun, (Tul). V zaostali prvenstveni tekmi je Gaja nasula Domiu kar devet golov. Gajevci so že od vsega začetka ujeti pravi ritem tekme in z dopadljivo igro potisniti goste v njihov kazenski prostor. Glavna protagonista sta bila Martini in Berce, ki sta dosegla vsak po tri gole. 2e po prvem polčasu je bilo jasno, kdo bo zmagovalec, saj so gostje kar petkrat pobrati žogo iz svoje mreže. Tudi po odmoru, ko je trener Žeželj poslal na igrišče vse razpoložljive igralce, se igra ni spremenila in tudi golov ni manjkalo, tako da so gostje na koncu doživeti pravo katastrofo. Zmaga je prišla v pravem trenutku. Zeleno-rumeni so tako po dveh porazih in po dvotedenskem premoru spet prišli do točk, v nedeljo pa jih čaka še zaostalo srečanje z ekipo iz Milj, nakar bodo zaključiti jesenski del prvenstva. (d.gr.) IZIDI ZAOSTALIH TEKEM: Gaja - Domio 9:0, Kras - CGS 4:1, Montebello - San Luigi 1:0. VRSTNI RED: Esperia* in Olimpia* 30, Montebello 24, Opicina 22, Gaja* 20, Chiarbola in Costalunga 14, Domio 11, San Luigi 9, Kras 8, Muggia* 2, CGS 1. *tekma manj. PRIHODNJI TEDEN: Gaja -Muggia (zaostala tekma) Primorje Telital trdno v vodstvu Na Goriškem so Sovodenjci kljub solidni igri prepričljivo izgubili NA TRŽAŠKEM San Sergio - Primorje Telital 0:1 (0:0) STRELEC: Merlak PRIMORJE: Furlan, Pilat, Ivo Križmančič, Vitomir Križmančič, Merlak, Švara, Milic (Stoka), Kauter (David Gregori), Kante (Aleš Gregori), Pavletič (Milkovič), Strajn. Rdečerumeni so proti solidni ekipi San Sergia osvojiti dragoceno zmago. Ekipa je zaigrala zbrano v obrambi, tako da vratar Furlan ni imel težkega dela. V napadu pa sta Strajn in Pavletič zaposlila domačo obrambo. Prvi polčas se je tako končal brez zadetkov kljub solidni igri. V drugem polčasu je odločilni zadetek dosegel Merlak s spretnim udarcem z glavo. Do konca pa je Primorje nadzorovalo igro brez večjih težav in potrdilo napredek v igri. IZIDI 10. KOLA: Costalunga - Portuale 1:0, San Luigi A - Fani Olimpia 3:0, San Giovanni -Sant’Andrea 5:0, San Seigio - Primorje 0:1, Domio - Ponziana A 0:5, prosta Muggia. VRSTNI RED: Primorje Tehtal* 21, San Luigi A 19, Fani Olimpia 14, Costalunga 12, Ponziana A in San Sergio 11, Portuale* 10, Sant’Andrea 8, San Giovanni 7, Domio in Muggia 5. PRIHODNJE KOLO: Primorje Telital - Domio. NA GORIŠKEM Mladost - Ronchi 0:3 (0:2) MLADOST: Francescotto (Zorzit), Semolič, Lavrenčič, M. Roner, Spacal, Galliussi, Terpin (Ferlež), T. Devetak, Cemic (I. Devetak), Stjape-novič (Pasatič), Špacapan (B. Roner). Tekma je bila do zadnjih treh minut prvega polčasa zelo izenačena. Doberdobska obramba je že v kali zatrla vse napade gostov, proti koncu prvega dela tekme pa je prav bivši igralec Mladosti David Ferletič naCel vrata gostiteljev. Gostje so drugi zadetek dosegli takoj zatem. V drugem polčasu je bila igra še bolj izenačena, Ronchi pa je dosegel tretji gol prav ob izteku srečanja. Kljub porazu so naši nogometaši zadovoljiti. Aris San Polo - Sovodnje 4:0 (2:0) SOVODNJE: Dimitrij Devetak, Jarc, Peteani, Moro, Za-nier, Pavšič, Jelen, Miklus, Ferletič, Gorjan, Cotič (Piras). Na majhnem igrišču Arisa San Pola v Tržiču se naši nogometaši niso najbolje znašli, vseeno so bili povsem enakovredni gostiteteljem vse do zadnje minute prvega polčasa, ko so zaradi napake v obrambi dobili prvi zadetek. V isti minuti pa je naša ekipa prejela še drugi gol. Sovodenjci so v drugem polčasu vidno popustili in prejeti še dva gola. Naši predstavniki niso zaslužili tako visokega poraza, saj so imeti v prvem polčasu tudi kako priložnost za gol, premoč gostiteljev pa je bila očitna. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Pirasa, ki je igral zelo požrtvovalno. NOGOMET / DEŽELNO IN POKRAJINSKO PRVENSTVO ZA MLADINCE Po dolgem času rezultatsko dokaj uspešno kolo za naše ekipe: v štirih tekmah le 1 poraz Juventina premagala Mosso, Sovodnje in Primorje izvlekla točko, samo Vesno izgubilo DEŽELNO PRVENSTVO Juventina - Mossa 2:1 (1:1) STRELCA ZA JUVENTINO: Gallo v 42. min., Macuzzi v 87. min. JUVENTINA: Pavio, Izzo, Serem, Milotti (Pahor), G. Trampuš, Padovani, Frutti (Franchi), Gallo, Macuzzi, Gambino, Ballaben. Standrežci, ki so igrali z okrnjeno postavo (nekaj igralcev je dan kasneje nastopilo s člansko ekipo), so se morali pošteno potruditi, preden so strli odpor trdoživih nogometašev Mosse, ki so zadnji na lestvici. Že od uvodnih minut je bilo jasno, da bo to srečanje nepričakovano težko za gostitelje. V 19. nun. je sodnik povsem nerazumljivo izključil Ga-brieleja Trampuša, minuto kasneje pa so gostje povedli. Domači nogometaši pa se vseeno niso dali in proti koncu polčasa izenačili: Gambino je lepo podal v kazenski prostor, kjer je bil najprisebnejši Gal-lo, ki je premagal gostujočega vratarja. Tudi v nadaljevanju je bila tekma dokaj izenačena (obe ekipi sta zadeli po eno vratnico), tri minute pred iztekom srečanja pa je Juventina dosegla zmagoviti zadetek: Ballaben je podal v kazenski prostor, Macuzzi je lepo zaustavil žogo in poslal žogo v mrežo. Za zvrhano mero požrtvovalnosti je treba pohvaliti vse Juventinine nogometaše. IZIDI 13. KOLA: Aquileia - Gradese 5:1, Cormo- nese - San Luigi 0:4, Juventina - Mossa 2:1, Ronchi - Ponziana 3:1, San Canzian - Staranzano 0:2, San Sergio - Pro Gorizia 0:2, Sangiorgina - Itala San Marco 4:1. VRSTNI RED: Pro Gorizia 31, Ronchi 30, San Sergio 29, Ponziana 27, Juvnetina 25, San Luigi 20, San Canzian 18, Sangiorgina 17, Staranzano 14, Itala San Marco .13, Cormonese 12, Aquileia 11, Gradese 6, Mossa 5. PRIHODNJE KOLO: Juventina - Gradese. POKRAJINSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM Como - Sovodnje 1:1 (0:1) STRELEC ZA SOVODNJE: Peric. SOVODNJE: Tommasi, Jarc, Fajt, Pisk, De Co-melli, Zanfagnin (Tomšič), Figelj, Dimitirj Devetak, Davorin devetak, Peric, Ožbot. Sovodenjci so v gosteh osvojili točko in tudi s prikazano igro zadovoljili. Naše moštvo je povedlo sredi prvega polčasa z golom Igorja Perica, ki je preigral tri nasprotnikove branilce in nato premagal še domačega vratarja. Gostitelji so po prejtem golu reagirali, izenačili pa so v drugem polčasu iz enajstmetrovke. Od posameznikov bi tokrat omeniti Dimitrija Devetaka, ki običajno igra v vratih in se je tokrat lepo izkazal kot napadalec. NA TRŽAŠKEM Costalunga - Vesna 4:0 (3:0) VESNA: Gruden, Beno, Schiavon, Stocca, Va-scotto, Morassut, Cividin (od 46. min. Polti), Bulli, Perini, Varin, Rodella. Kriški mladinci bi lahko izgubiti z manjšo razliko, če bi bili pazljivejši v obrambi. Po veliki napaki obrambe so namreč že v 10. min. dobili prvi zadetek, za druga dva je »poskrbel« sam sodnik, ki je dosodil domačinom dva povsem izmišljena kota, tako da so se celo domačini zelo čudili. Da bi bila mera polna, je sodnik v 40. min. izključil še Vesninega igralca Bullija. V dragem polčasu so Križani reagirali in tudi zadeli vratnico, častnega gola pa niso dosegli. Skoraj ob koncu srečanja so gostitelji dosegli še četrti zadetek. Primorje - Sant’Andrea 2:2 (2:0) STRELEC ZA PRIMORJE: Franzot v 16. in v 42. min. PRIMORJE: Husu, Murri (60’), Ferfolja, Luxa, Bralni, Fattorello, Kuk, Ban, Zangari, Lipovec, Franzot, Turk, (od 65. min. Milič). Na proseškem pravokotniku so mladinci Primorja proti enakovrednemu nasprotniku dosegli prvo točko v prvenstvu po štirih zaporednih porazih. Najprej pa je treba omeniti, da so primorjaši igrali z žalnim trakom na roki. Na splošno so rdečerumeni dobro igrali v prvem polčasu in že vodili z 2:0, v nadaljevanju pa so se izkazali gostje, ki'so uspeli v petih minutah izenačiti. Primorjaši so začeli zelo dobro in takoj ogroziti nasprotnikova vrata s skupinskimi akcijami, a brez uspeha. Nato pa so naši zasluženo povedli z golom Franzota, ki je bil uspešen iz prostega strela. V 42. minuti je Primorje doseglo še drugi gol, strelec pa je bil ponovno Franzot. V nadaljevanju so gostje začeli zelo prepričljivo in od 2. do 5. minute dvakrat zadeti domača vrata. Najzrelejšo priložnost za Primorje je imel v dragem polčasu Ban, ki je močno streljal na vrata, toda žoga je sla za las mimo gola. Čeprav trener Franzot ni bil zadovoljen s svojimi varovanci, bi kljub vsemu pohvalili vso ekipo, ki se je borila od prve do zadnje minute. (Gorazd) IZIDI 11. KOLA: Primorje - Sant’Andrea 2:2, Chiarbola - Domio 0:2, Opicina - Edile Adriatica 8:1, Muggia - Zaule 5:0, Costalunga - Vesna 4:0, Olimpia - Montebello 4:3, Portuale - Sistiana 4:3. VRSTNI RED: Domio 28, Muggia 25, Opicina 24, Costalunga in Sant’Andrea 20, Olimpia 18, Edile Adriatica 16, Portuale 15, Zaule 11, Sistiana 9, Primorje in Chiarbola 7, Vesna 6, Montebello 4. PRIHODNJE KOLO: Vesna - Olimpia, Primorje -Portuale. ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Torek, 12. december 1995 Sli e!*18 UP v ' % ^ v"" OVBI21,3,-to 4: GoslobegedRiboi.,«,. gn nc. Ploha besed se ki stekala iz vaših ust kar mi-u mo vase volje Tupatam se vendarle omte za njimi, štmbi po ZEHpčp govmSi, torBemishte zam Horoskop "Ul zapisal K K. K wm§& sfiiiifiiii ut m v”" ...... vam...., ..,...... Mor isee, tadi najde, vendar naj vas to ne zavede, . Prav tako pomemlmo je, kaj iščete; ni namreč vseeno. ■ " m livom 21,5.-21.4: Sele ko vas bo o vzrokih za vašo spiemenienost pobaral tretji, se boste zazrli v ______: « VMjV **V*M»cl*» jA/MVZJVM* * w w< * UXU. uv 4mxjw: ^rw ■«•**».wac*xj; ] e RAK 22.6, - 22,7.: Posveta;se boste temi, katere: C'VHv' se že d0^0 i'zogibate. Kot ponavadi bo začetek poln mnkntrpja. Sredi klanca boste nesli svoj tempo, pri LEV 23,7,-23.4: Zbu« se boste polni eneigije. TJf .......................... v ................. ^ te se zbuditi do konta in domisliti tako dobrega, da vam bo Se do večera prinesel najboljše. ... DEVICA 24 8. - 22.9.: Zelja po napredovanju vas bo motila pri delu. Do nadrejenih boste pozami, do drugih rreodgovonii. O ste tako zelo neučakani, rm- ra TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Zelja po odkrivanju ste ditiii naokoli in postajali vse bolj nemmi Odkrijte žc vendar, kaj vas vznemirja! j ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Pričakujete lahko že ib začetku, zato vam ne bodo zrasle čez glavo. Ce 1,: STRELEC 23. Tl. - 21.12,: Nekdo se bo pmd.va-mihvalii, kaj vse ima. Nehj Časa boste tibo upali, da se bo utmdi, nato pa ga boste morali ustaviti: vpra- ................ UB šajte ga,kaj mupiavfflpiav manjka, pa bo amalknil KOZOROG 22.12. - 20.1.: K,u v-.ii ).■ blio „ ■ .. VODNAR . IJillil am| I m se boste -im RIBI 20. 2, - 20.3.: Vse vam bo slo kot po mask pihanju, da ■■■! o olju. BAROMETER RAZPOLOŽENJA Planeti se za predpraznično vzdušje ne menijo kaj dosti V tem tednu bo znamenje zamenjal Merkur, ko bo 13. decembra iz Strelca prešel v znamenje Kozoroga. V prejšnjem znamenju je bil v izgonu, kar je zelo slabilo moC njegovega delovanja, zdaj pa bo prišel bolj do izraza. Njegov prihod v znamenje Kozoroga bo dobrodošel predvsem zaradi izjemnega neskladja v zastopanosti elementov. Se vedno imamo namreč večino planetov v znamenjih zemlje in ognja, medtem ko v zračnih in vodnih zeva velika praznina (samo Saturn v Ribah). Merkur bo torej vsaj deloma omilil odsotnost zračnih znamenj, ki jo je bilo najbolj čutiti kot pomanjkanje prilagodljivosti in odprtosti za novo, pa tudi kot nesposobnost uresničevanja zamisli. Pripomogel bo k preudarnosti in vztrajnosti, ki ju bomo pogosto s pridom izkoristili. Svoj vpliv pa bo dodala tudi Lima, ki bo 15. decembra dosegla fazo zadnjega krajca. Takrat se bo nahajala v znamenju Device, ki predstavlja zanjo polje pada. Taksen položaj velja kot najslabši, saj so pozitivne lastnosti planeta (Sonca ali Lune) takrat zelo zmanjšane ali celo sprevržene v negativne, hkrati pa pridejo na dan tudi najhujse lastnosti vpletenega znamenja, v tem primeru Device. Kaj lahko torej pričakujemo? Zanimivo bo delovanje naših intuitivnih sposobnosti, ki so v času okoli Luninega zadnjega krajca praviloma najbolj navzoče. Težaven položaj v znamenju Device bo z močnimi čustvenimi primesmi motil njihov tok, zato se na notranji glas zlepa ne bomo mogli zanesti. Potrebna bo povečana treznost, pa tudi pazljivost ne bo odveč. V dneh okoli zadnjega Luninega krajca bo povečana možnost različnih spolnih odklonov, ki bodo poleg užitkov marsikomu prinesli tudi bolečino. Vprašljiva bo tudi kakšna romantična zveza, zato me zapirajmo oči prezgodaj. (A. O.) ANEKDOTA O Churchillu Ko so angleške čete ujele nemškega generala von Thomaja, ga je maršal Montgoman- povabil na kosilo. Bilo je zelo skromno, ker je živel zmagovalec pri El Alamoinu naravnost asketsko. Cez nekaj časa je prišla novica v London in močno razburila poslance spodnjega doma. K Churchillu so poslali delegacijo, ki maj bi pri ministrskem predsedniku protestirala zaradi maršalove pretirane vljudnosti do sovražnika. Churchill je odpravil delegacijo bolj na kratko: »Ubogi von Toma! Bila je to nepotrebna krutost: tudi sam sem nekoč kosil pri Montgomenju...« TOR SRE CET PET SOB NED PON sprostitev ..O o ✓ z z o o šport ..✓ o o X o o z post, dieta X o o z o o o težja fizična dela ..O o X X X X o izlet ..o o o o z z z družba, odnosi lllBcCiKSC.aiiiil: obisk znancev ..o X X X o o o domača zabava ..o o o o o z z družinski posvet ✓ / o o z z družabne igre ..o o o o o z o urejanje uradnih zadev / ✓ o o o X X poslovno srečanje ...Z z o o o o X naložbe in nakupi ...O z z z o o o zamenjava službe ...X X X o o o X izposoja denarja ...O o o o z z o igre na sreCo ...z z z o o o X osvajanje O O Z z o o o iskren pogovor O Z Z z z p o zmenek X O O o z z z ljubljenje O O Z z z z z prekinitev zveze O X X X o o o UMSKE DEJAVNOSTI liiiiili branje O o z z z o o uCenje, Sirjenje obzorja.. .O o o z z z o raziskovanje Z z z z o o o umetniško ustvarjanje ...O o o z z z o reševanje težav X X o o o z z LEGENDA: Z ugoden dan L, O nevtralen dan, X neugoden dan X PREMA- GANOST OSEBA, KIJE ARETIRANA MALO- VREDEN ČLOVEK MESTO V FRANCIJI NAMIZNO PREGRINJALO LANTAN SIN URANA IN GAJE V GRŠKI MITOLOG. LAHEK ENOVPREŽNI DIRKALNI VOZ OSMI ZIDOVSKI MESEC RASTLINA IZ DRUŽINE KACNIKOVK AVTOR: MARKO DRESCEK PTICA, KI ŽIVI V BLIZINI Cl OV. BIVAL 24. IN 26. ČRKA ABECEDE PRIPADNICA KELTSKEGA LJUDSTVA V ST. VEKU FRANC. IGRALEC DELON ZENSKI PRINCIP KITAJSKE FILOZOFIJE KORALNI OTOK HRVAŠKA IGRALKA ER2ISNIK VNETUIV OGLJIKO- VODIK DRUGA NAJVECJA DRŽAVA NA SVETU I0RIG.I OSEBA, KUMA PARAPLE- GIJO OSEBA, KIJE VZGAJANA NAVPIČNA IZBOKL. ZEMEU. POVRŠJA 4 RESNIČNOST, STVARNOST KALKUTA TENIŠKI LOPAR BLAGAJEV VOLČIN JASNO NEBO SNOV ZA IZDELAVO MAZIL, MIL BOG SONCA IN LJUBEZNI VEGIPC. MITOLOG. LJUDSKA PRITRDIL- NICA AVST. KANC. IJULIUSI KARL IMMERMANN NAZIV ZA VOJVODINCE ANTON OCVIRK KEGUAVKA KARDINAR ČEBELJA TVORBA ŽIVO BITJE DANSKI OTOK V MALEM BELTU KRILO RIMSKE KONJENICE VISOKO STENSKO OGLEDALO MESTO V SZ. FRANC. BIBLIJSKI PEROK ANGLEŠKI PISATELJ (CHARLES) EDGAR DEGAS MADZ. SKLAD. (FERENC) SLOV. PESNICA MUSER STOTNIKOVA ZENA (STAR.) OBOD PRI VODNJAKU KEMIČNI SIMBOL ZA AKTINON PRIZORIŠČE VAMFITEAT. MOŠKI SUKNJIČ POLIAMIDNO VLAKNO MLEČNI IZDELEK NAVARNA BOLEZEN KARCINOM TISKARSKO SITO HRANA AZIJCEV SLOVEN. SLIKAR JUSTIN BEOGRAJSKI PSIHOLOG (NIKOLA) GRŠKI LADIJSKI MOGOTEC (ARI) IDA KRAVANJA ANGL. PLOŠČ. MERA GEORG TRAKL ROMANA ZRNEC TEKOČINA, KI JO IZLOČAJO LEDVICE UGANKAR - SKUPINA DIVJIH ŽIVALI TOM CRUISE TOVARNA PREDMETOV IZ KARTONA LEOPARDU PODOBNA ROPARSKA MAČKA 10T3ZO ‘VZVN0IHV3 ‘Dl ‘0130®, ‘mvmiNV ‘D3S ‘K®V ‘VNMVII ‘SISSVNO ‘misva ‘xva ‘notIvN ‘VN33V ‘VDINuLOlS ‘VNtS ‘03 ‘SNVW3l ‘VTV ‘MZ ‘VTV! ‘Dl ‘avvti ‘vi ‘NOIV ‘NHONVl ‘vnvoi ‘13X33 ‘V13inV3H ‘VlMVSDOaO ‘03NV1VOZA ‘XID313V3V3 :ouABiopoA :A31IS33 S RAI 1 RETE 4 Dnevnik, 6.45 Jutranja oddaja Unomattina, vmes(7.00, 7,30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik. 7.35 Gospodarstvo Film: E lei rimase sola (dram., ZDA '91) Aktualna odd,: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nun.: Gospa v rumenem Dnevnik. 13.55 rubrika Muoversi, gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giocdii Variete: Prove e provini a Scommettiamo r.he? Fronto? Sala gioohi, 2. -Ml,-Mlinski variete Solleti-co, vmes risanke Nam; Zoim Danes v Parlamentu Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Variete: Numero mio Dnevnik Aktualne teme iz telefonskih klicev - Lasdate un messaggio dopo ii BIP Dnevnik, zapisnik, horoskop, nosni pogovori in vremenska napoved Videosapere: Maestrissi-mo, 0.40 Green I RAI 2 Varjete za najmlajse Zj Nad.: Paradise Beach ^ Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Rubrika o potovanjih TG2 33,11.45 dnevnik 'Bii Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, zdravje.vreme, rubrika o braju knjig Aktualno: ! fatti vostri Nad.: Quando si ama, 115.10 Santa Barbara Dnevnik L’ Italia in diretta - Italija v živo, vmes dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno variabile Kratke vesti in vreme Sport: Žrebanje za SP '98 v nogometu Predstavitev Tg Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Nogomet: Lazio-lnter (pokal Italije, četrtfinale) Aktualna odd. Format: Perdenti - Premagani Dnevnik in vreme Iz Parlamenta Variete: Ponoči, na trgu Italija (vodi G. Magalli) Variete: Tenera fe la notte RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme Film: Batticuore (kom., It. '39, i. A. Noriš) Oddaje Videosapere: Zdravje,: Potovanje po Italiji, Zgodovina, itd. Dnevnik iz Milana Rubrika: Telesogni Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorm Deželne vesti .dnevnik Nart.: I mustri Sport: Beli cirkus, streljanje, Motor Shovv Aktualno: Alle cinque dol la sera - Ob 17. uri Dokumentarna odd. Geo Nam: Bine jeans Dnevnik, deželne vesti Producer Club, Blob Chi I’ ha visto Dnevnik, deželne vesti Aktualna tema: Linea 3, 23.50 Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario, vmes Eveline Nam: Nevarne ženske TV film: Mamma.Lutia Nad,: Piccolo amore. 8.00 Indomabili, 9.00 Cuore ferito, 9.50 Testa o crnce, 10.00 Felicita, 11.15 Va-leria in Massimiliano, 12.30 Zingara, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.15 La forza deli’ amore, 16.15 Un voito, due doime Aktualno: Perdonami Akualne teme: Giorno per giorno, vmes (19.00) dnevnik TV film: Mamina Luda Film: I 4-delTexas (vestem, ZDA 'Ii3. i. F. Sinatra, D, Martinj Film: Inchiesta pericolo-sa (krim., ZDA '68, i. F. Sinatra), 23,30 dnevnik CANALE 5 ITALIA 1 S TELE 4 19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Na n.: Man bom Atlantis, 21.20 Ramble Tamble MONTECARLO 18.45,20.25,22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Bufera mortale Film: Missione eroica -1 pompieri 2 (kom., It. ’90) Film: Camera con vista (kom., VB *85) ■ Na prvi strani, vreme n fTTj Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Tele- vizijsko soSščS Dnevnik TG 5 Sgarbi cjuotiani Nad,: Beautiful mre Nan,: Robinsonovi mR Variete: Časa Castagna nm Otroški variete jfltt Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e Elj giusto, 19.00 La ruota Mij della fortuna mr Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: Paura d’ amare (dram., ZDA ’91, i. M. Pfeiffer, Al Pacino), vmes 515 dnevnik dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0,00) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia RAI 3 slovenski program Ta Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Risanka: Pikijeve dogodivščine TV dnevnik rBORIS S, popravila TV - VCR antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE Jelefon: (040) 214867 - 21487L SLOVENIJA 1 Drejčefc in trije marsov-čki, 1. del lutkovne serije Pogovori se z mano Sabrina, pon. filma Že veste Poročila .Sedma steza Sobotna noč, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1 Samo za punce, 9. del kanadske nanizanke O. ).: Darilo za rojstni dan, poljski film Detektiva, 2, del angleške nanizanke Umetnost in civilizacija Kolo sreče, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, sport Učitelj, i 1. del franc, serije Osmi dan TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Poslovna borza Sova Ko se srca vnamejo j 10. del ameriške nanizanke Načelnik Scali, 6. del ameriške nanizanke . SLOVENIJA 2 Koper : Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti *5 Sport studio tlHi Otroški variete Variete: Generazione X Nan.: Quel!i della specia-le, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 11 principe "di Bel Air TV film: 11 richiamo della foresta (pust., ’02. i. M, Sara, R. Schroeder) Film: 11 ritorno di Bigfoot (fant, ZDA '94) Film: Cocoon (fant., ZDA *85, i. S. Gutteberg, Don Ameche, J. Tandy) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Guerra dei mondi :s_ Buronews Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim Studio City Simpsonovi, 10. del ameriške nanizanke Sova, ponovitev Fina gospa, 6, del angleške nanizanke Načelnik Scali, 11. del ameriške nanizanke Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini Vkleošpon Regionalni program Sport Beograjska valovanja Roka rocka Somrak stoletja: Rdeči boogie. slovenski film Svet poroča KANAL A CNN poroča Novice A-Shop Rodeo, ponovitev Luč svetlobe, 575. del Generacija Iransforme-rjev 11, 37. del A-Shop Pika na A Mladinski program Hermanova glava, 15. del ameriške nanizanke Karma, oddaja na meji Državnik novega kova, 14. del angl. serije Večni krog, oddaja o astrologiji Gost piko na A. pon. Novice • ... Euronevvs Gob Evrope »II piacere Degli pcehi« -tedenska oddaja o filmu TV šola Slovenski program Studio 2 Primorska kronika TV dnevnik TV sola : . Euronevvs Alpe Jadran Dialogi - vodi Maurizio Bekar Vsedanes - TV dnevnik Štirje letni časi, dok, serija: Nočni sodnik, nanizanka inMF Avstrija 1 Otroški program Spatzi, Fratzi in prijatelji, pon. italijansko-fran-coske komedije, 1990 Otroški program: Družina Nikolaus Nekoč je bilo vesolje Knjiga o džungli Vesoljska ladja Enterprise: Ponovna združitev, 2. del Bavtvateh: Carterjev oče Kdo je šef?. Zabava Zlata dekleta: Stiskaški Miloš Dr. Quinn: Govorica srca, 2. del Cas v sliki Vreme Sport Vellovvslone - v kraljestvu kojotov, dokumentarec Urgenca, 5. del Serije: Vroč jesenski dan Pokliči me, ameriški psihološki triler, 1988 Novinarka Apna dobiva obscene telefonske klice. Počasi ji to postaja všeč, kajti brez zadržkov se lahko vdaja erotičnim sanjam. Cas v sliki Nekateri so pritekli, ameriški film, 1958 Tony Rome, ameriška kriminalka Detektiv, ameriški film Raji živali (MF Avstrija 2 BUj Videostrani Blij Vreme til Cas v sliki Schiejok Moja sestra in jaz, nemška komedija, 1954 Angel naZemlji, britanska komedija, 1959 Cas v sliki Tema. ponovitev Slika Avstrije, ponovitev Na lastno odgovornost: Materinska Čustva Umor je napisala: Brez usmiljenja Vsak dan s Schiejokom. Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki/kultura Vreme Pogledi od strani Akti X, Vulkan Poročilo Cas v sliki Na prizorišču, reportaža tedna Klepet s Phettbergom ob pozni večerni uri SP v rokometu (Z), osmina finala Kultura Pogledi od strani A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8.40 Novakovi: 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti;, 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 19.30 Obvestila; 19.45 lahko noč, otroci; 20.00 Slov, zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute s Simfoniki RTVS; 21.05 Igra; 22.30 Podoknica: 23.05 Literarni nokturno. d'ltaly; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.50 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 19,25 Vreme; 21.30 Avstralska glasba; 22.00 Ca-melrhytm; 0.00 DJ Alf, Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročilo; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasbene novosti; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Sport; 18,15 Fiesta latina: 19.30 Stos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela: 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje Improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba: 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje: 11.35 Danes smo Izbrali; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko Izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Zborovska glasba; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer: 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. ' Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30.19.00 Dnevnik: 6.00 Otvoritev, jutranjik: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled ti-ska;7.4Q Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo: 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Razvozlani paragrafi; 10.45 Tedenski horoskop; 11.15 Aktualnosti: Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Glasba-po željah; 16.45 Infromativni servis; 17.00 Aktualna tema; 17.15 Borzno poročilo; 17,30 Primorski dnev- . nik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30. 15.30, 19.30 Dnevnik: 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Gal- , iettl; 10.35 Souvenir Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9,20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.10 Kviz; 11.20 Vedeževanje v živo; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki h odmevi; 19.30 Večrnl pr. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15,00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika: 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13,05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Studij in glasba; 19.30 športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio študent 9.00 Joycekova lestvitza: 11.00 Kondicija dvojiške- ga sistema: 14.00 Re- cenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, Jo-culator; 17.00 Kaj pa univerza & Sou Tok; 18.00 Kofek zd Impro-Trenotek: 19.00 TB: Skatalites; 20.00 Underground International, Hard'n'Heavy; 0.00 Reprize (pon. in torek). Radio Trst A 7.00, 13.00. 19.00 Dnevnik; 8.00. 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zastrta krila; 8.30 Slov. lahka glasba: 9.15 Odprta knjiga: Ajša Najša (r. M. Peterlin, 19.); 10.30 Intermez-zo; 11.46 Okrogla miza; 12.40 Ceclljanka '95; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: pianist P. De Maria; 18.00 Ivan Cankar - včeraj, danes, jutri (A.. Petje, r. S. Verč); 18.30 Soft mušic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7,15, 12.15,18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. 20 Torek, 12. decembra 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO TOPLA HLADNA ■ACKin ORIAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA SREDISCE CIKLONA SREDISCE ANTI- CIKLONA O te K ć) o o 6^6 tl Ull n S "\ C Al ^1.1.'.1.1.1.1.1.1.1.1.1.1.1.1.1.1.1.1.1.1.1.1.1.1.1.1.^'' Z" i m n y ; ^ 1 1 1 1 1 i 0 1 1 VREMENSKA SLIKA Nad severnim Sredozemljem se poglablja območje nizkega 1020 zračnega pritiska. Hladna fronta je ponoči prešla Slovenijo. Za njo priteka k nam precej hladnejši in vlažen zrak. Podatke pripravlja m posreduje Hidrometeorološki zavod. 1040 " • •' 1030 1020 Temperature zraka so bUe izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. f DOLŽINA DNEVA 1 f ONESNAŽENOST ZRAKA | i 11.12 10. IV3^ i \ povprečna 6.00-7.00 24-uma max. uma j Sonce bo vzšlo ob 7.35 in 1 Ljubljana Bežigrad 69 90 161 zašlo ob 16.16. Dan bo dolg 8 l Celje 111 116 430 i ur in 41 minut. Luna bo 1 Zagorje - 189 339 1 vzšla ob 21.36 in zašla ob l Hrastnik 136 136 361 ii 10.41. l Kovk 290 i 1 Mejna imisijska vrednost: 350 mikrogramov/m3 i V Kritična imisijska vrednost: 700 mikrogramov/m3 Vreme bo vplivalo obremenilno na veliko ljudi. Težave se bodo kazale kot slabo počutje, povečan nemir, utrujenost, potrtost in razdražljivost, moteno bo tudi spanje. S / PLIMOVANJE Danes: ob 0.39 najvisje 29 cm, ob 6.06 najnižje -3 cm, ob 11.10 najvisje 22 cm, ob 18.09 najnižje ^12 cm. lutri: ob 1.25 najvišje 29 cm, ob 7.16 najnižje -2 cm, ob 11.53 najvisje 13 cm, ob 18.48 najnižje -34 cm. 'V. ii 11 m .im... 'j mr. sr 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C -1 -3 -5 -9 -12 TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH V visokogorju je sneg trd. predira se le tanka plast od 3 cm. Pod višino okoli 2000 m je snežna odeja zaradi pozitivnih temperatur zmehčana in se predira. 1U-ŽU cm Tveganje pred snežnimi plazma je minimalno, stopnje 1 po petsto-70 cm penjski lestvici, le po nekaterih strmih in s travo poraslih bregovih v jugozahodnih krajih Slovenije ter na Pohorju je stopnje 2. # NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: NE 10 do 18 vozlov popoldne: NE 8 do 16 vozlov SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI...PA $E RESJE Charles pri psihiatru, a ne kot pacient LONDON - Angleška nedeljska bulvarska Časnika Sunday Mirror in News of the World spet udrihata po kraljevski družini. V škripcih je princ Charles, ki ga je prejšnji teden fotograf zasačil, ko se je v mraku prikradel na dom profesorja Alana McGlashana. McGlashan je menda prestolonaslednikov prijatelj, družita ju namreč številni skupni interesi, trdijo Charlesovi prijatelji, medtem ko britanski tisk trdi, da ju druži le psihoanaliza. Profesor McGlashan je po poklicu psihiater, kraljičin prvorojenec pa prihaja k njemu, da bi se otresel stresa, ki ga je povzročila odločitev, ali naj se loči od Diane in poroči s Camillo ali ne. Princu je priskočila na pomoC celo Sasha McGlashan, žena 90-letnega psihiatra, ki je potrdila, da Charles pogosto obišče njenega soproga, s katerim pa se » samo, pogovarjata«. Bo že držalo, saj je prav pogovor tehnika, s katero profesor zdravi svoje paciente. Ljudje se torej upravičeno sprašujejo, zakaj Charles skrivaj obiskuje prijatelja, če res nima ničesar za bregom... Ponaredil denar za grobnico SYDNEY - Gaetano de la Grobe je mojstrsko ponaredil stodolarske bankovce za skupni znesek 1,8 milijona avstralskih dolarjev, ker je hotel mačehi zgraditi dostojno grobnico. Za kaznivo dejanje je bil obsojen na denarno kazen pet tisoC dolarjev, ker so ga sodniki spoznah za neprisebnega. Zdravju škodljiva negativna umetnost K0BENHAVN - Danski alternativni zdravnik Ole Larsen je prepričan, da negativna simbolika v abstraktni in primitivni umetnosti ruši psihološke obrambne mehanizme posameznikov, zaradi Cesar številni celo zbolijo. S predavanji v danski psihiatrični bolnišnici Sant Hans v Roskildeju je prepričal celo ugledne psihiatre, ki so iz bolnišnice uma-knili vso »negativno« umetnost. Rezultati so bili presenetljivi, saj so se bolniki bolje počutili in jemali občutno manj pomiril in uspavalnih tablet. »Zločinci« širili prepovedane filme TEHERAN - Varuhi islamske morale so v neki odmaknjeni iranski vasi na meji s Turkmenistanom odkrili »center«, v katerem so predvajali satehtske televizijske programe in presnemavah tuje filme. Iranski parlament je namreC sprejel zakon, ki prepoveduje gledanje tujih satelitskih televizijskih sporedov. Na rodeu v las V egasti 03*1*13. LAS VEGAS -Ote Barry iz Checo-taha je zmagal na rodeu v Las Vega-su. Osvojil je prva mesta v skoraj vseh kavbojskih veščinah in požel burne aplavze številnega občinstva. (AP) OO v.irfKih-Tk^.iD iki/cj