Cerkveue zadovo. Cerkvene slovesnosti v Rimu. V Hiinu, diifi 20. maja 1897. Danes so se za pravo že začele velike cerkvene slovesnosti. ()d vseh krajev sveta, celo iz Egipta in .(utrovega so prišli škofje; največ jih je iz Francoskega in Laškega. • - V avstriiskem zavodu S. Maria dell Anima jih za sedaj slanuje že 6 in sieer iz Avstrijskega kardinal-nadškof praški in naš mil. knezoSkof; iz Ogerskega: škof Steiner iz Stolnega lielgrada; iz Aleksandnje upravitelj ondotnega patrijarhata, škof Giril Makarij, iz Nemčije pa škofa iz Strassburga in Moguoa. Nekaj Se jih pride te dni. Danes okoli 9. ure so kar zaporedoma drdrale kočije proti Vatikanu. O 7210. uri je bil napovedan konzistorij. Po cerkvenib postavah namreč sv. oče dvakrat skličejo kardinale, nadškole in škofe v konzistoiij ali zborovanje, pieden koga slovesno vštejejo med svetnike. .(eden konzistorij je bil že bitro po Veliki noei. Ti konzistoriji se imenujejo »poljavni«, ker kar se tukaj sklene, pride sicer v javnost, a navzoči smejo biti le kardinali, školje in apostolski protonotarji. V »javne« konzistorije pa sme priti vsak, kdor le dobi vstopnico. Tako je tudi danes švicarska straža puščala v Vatikan le kardinale in škofe pa njibove spremljevalce in strežaje. V klemenlinski dvorani (Sala Glemenlina) so si kardinali in škofje oblekli predpiaano obleko. Kardinali itnajo rdeče talarje, roketo, rdečo eappo in rdeče birete. Škofje -imajo višnjeve talarje, roketo, nad to zavito višnjevo cappo in na glavi violeten biret. — Zanimivo je bilo gledati vzhodne škofe v njihovih častitljivih opravah in visokimi črnimi kapami na glavi. Iz klementinske dvorane so kardinali in škofje šli v bližnjo konzistorijalno dvorano, kjer so čakali sv. očeta. Spremstvo je pa moralo ostati zunaj. Marsikomu je menda hudo djalo, la ali oni bi rad smuknil noter, toda Švicarji imajo bistre oči in močne roke, katerim se mora vsak pokoriti. Sicer pa tudi ne bi imeli prostora za nas, če bi nas vse pustili noter, saj so še celo apostolski protonotarji danes morali ostati doma, ker je nenavadno veliko škofov prišlo. S kardinali vred jih ie bilo kakih 250. Kmalu ob 10. uri so vstopili v d"orano sv. oče, ogrnjeni z rdečim pluvijalom in z zlato škofovsko mitro na glavi. — Ko so se vsedli na svoj prestol, so s kropkim glasom zapeli »Veni Sancte Spiritus , . .«, ko so odmolili molitev v čast sv. Duhu, začeli so z zvonkim glasom svoj govor. .lasno in jedrnato so govorili o čednostnem živIjenju blaž. Antonija Marije Zaccaria iz družbe barnabitov in Petra Fourierja iz reda avgustincev. Pripovedovali so, kako natančno in strogo se je vse preiskovalo in zrelo presodilo. Ker je pa stvar velikega pomena, želijo zvedeti Se mnenje kardinalov in škofov. Nagovor papežev poslušajo škofje atoje, kardinali pa sede. Sedaj se začne glasovanie. Kardinali zaporedoma glasujejo ustmeno; nekateri kratko izrazijo svoje mnenje, drugi pa obširneje utemeljujejo. Svojo izjavo pa mora vsak tudi pismeno izročiti kongregaciji za sv. obrede. Na isti način bi glasovali tudi patrijarhi, nadškofje in škofje, toda ker bi se vsled velikega števila udeležencov konzistorij preveč zavlekel, oddali so svoje izjave pismeno, glasovali pa kratko po tem-le vzorcu: »Placet (vel non placet) ob rationes, a rae in voto scripto et subscripto allatas«; strinjam se (ali ne strinjam se) iz razlogov, katere sem navedel v pisani in podpisani izjavi. Pismene izjave se izroče tajniku zbora za sv. obrede. To izjavo morajo priposlati tudi tisti škofje, ki ni.so bili v konzistoriju, a sedaj bivajo v llimu. Kardinali, ko giasujejo, nagovorč sv. očeta stoje in odkrite glave, svoj govor pa nadaljujejo sede in pokriti. Vsi drugi glasujejo stoje in odkrite glave. Izjava se glasi po priliki tako: Na podlagi tega, kar sem slišal in bral o življenju, čednostih in čudežev teli spoznovalcev, izprosivši si od Boga razsvetljenje, izražam brez pomisleka svojo pobožno željo in mnenje, da sv. oče po pravici lahko prišteje ta dva blažena med število svetnikov v poveličanje božje, v večje češčenje svetnikov, v obujenje gorečnosti pastirjev in ovčic in v zveličanje neumrlih duš. Vsi navzoči kardinali, nadškolje in škofje so jednoglasno oddali glasove, naj sv. oče čim prej bl. Ant. Mar. Zacearia in bl. Petra Fourier prištejejo med število svetnikov. Ko je bilo glasovanje končano, so sv. oče nadaIjevali govor, izražujoč svoje veselje nad soglasjem celega zbora. Obljubijo, da zadovolje splošni želji ter z besedami »adscribimus . . .« prištejejo oba med število svetniknv katoliške cerkve. Slovesna kanonizacija bo pa v Petrovi cerkvi na praznik vnebohoda Gospodovega, dne 27. rnajnika. »Protonotarius lisealis« pozove na lo prioujoče notarje, naj sestavijo javno listino o konzisloriju. Njih dekan odgovori v imenu vseh: »Gonficiemus« — sestavimo. Protonotarius liscalis se na lo obrne k spremstvu papeževemu in reče: »Vobis testibus« — - vi ste priče. H koncu so sv. oče podelili navzočim svoj blagoslov in potem v spremstvu dveh kardinalov in nekaterih prelatov zapustili dvorano. S tem je bil kunzistorij končan o Y4 1. url. — 0 življenju in delovanju novih dyeh svetnikov o drugi priliki kaj več.