Šlev. 100. Posatrtëzna Stèviffia stane 1 Din. v дош, * peieï № i msla iszs. Leto IX L.:-1 ! Naročnina - ш za državo SHSi do preklical •) no pa iti mesečno Dla 14 b, dostavljen > na dom mesečni , , ,, „ 12 za inozemetvoi ие есач ..,,„,, la- 23 s Sobotna izdaja; s v Jugoslaviji.....Din 20 T inozemstvu....... 40 e Cene inseratomieti i Knostolpne oetttna vrsta maB oglasi po Dln.1"— Ia Dln.1'60, veliki oglasi nad 45 mm v® Itne po Dla. 2 —, poslana iMj po Di». 3-—. Prt večjem naroétta Uhaja vsak dan lzvzemlj ponedeljki ln dneva po pra» nlkn ob 5. nri ijntraj. Uredništvo |e t Kopitarjevi allai itn. 6/Ш. aoioptsi se ne vračajo; nairenklrana pisma se a« sprejemajo. Uredn. telet. M*. 50, nprava. itv. 328. Političen Ust za slovenski naroi Oprava j* T SeplUrjerl al. S. — Račun poštne hran. ljubljanske it. 650 ia naročnino Ia it 349 sa oglas«, ■agreb 39.011, sarajer. 7563, priike ln dunaj. 24.797. Velike naloge. Nobena vlada v Jugoslaviji ni stala pred tako velikimi nalogami kakor sedanja čisto radikalna vlada gospoda Nikole Pa-šiča. Motil bi se, kdor bi mislil, da so njene naloge izključno državnopravnega značaja, kajti nujna ureditev naše države po samoupravnem načelu ljudstva ni sama sebi namen, marveč je le sredstvo, da se povzdigne gmotno blagostanje vseh slojev ljudstva in potom njega njegova kulturna etopnja. Saj je zahteva po avtonomiji vznik-la ravno iz spoznanja, da se drugače ne da doseči poštena in smotrena uprava, ki bi bila kos ogromnim gospodarskim problemom naše države, katera čakajo nujne re šitve. Treba je predvsem, da se dvigne vrednost našega denarja, da »o državni prora-I čun ne samo uravnovesi, marveč zaključi s proficitom, da se najdejo novi viri državnim dohodkom in izboljša socialni položaj ročnega delavstva, kmetskega producenta, obrti ter inteligenčnega delavstva, uradništva. Za to ni drugega sredstva, nego da se z najpridnejšim pa dobro plačanim delom znatno dvigne našaproizvodnja. Ne sme se pa misliti, da je glavno pozornost obrniti na industrijo, marveč se mora nič manjša skrb posvetiti poljedelstvu, ki bo še desetletja in desetletja značilo najaktivnejšo postavko v našem narodnem gospodarstvu in čegar produkti ne bodo samo dajali naši industriji potrebnih sirovin, marveč tudi na svetovnem trgu kot naš glavni izvozni artikel bogato vračali ogromni večini našega prebivalstva produkcijske stroške ter ustvarjali plus v državnem proračunu. Ako velja to za tako bogato in staro industrijsko deželo kakor je Češka, velja še bolj za nas. Vendar pa je naša kmetska produkcija nizka, kajti izrabljena je le ena tretjina vse obdelovanja sposobne zemlje in še na tej površini se proizvaja po denarni vrednosti štirikrat menj, nego v klimatično neprimerno bolj neugodnih severnih krajih, kar znači po sodbi strokovnjakov skoro eno stotino milijard kron izgube na leto v našem narodnem dohodku! Pa recimo, da se agrarna proizvajalna moč naše države po teh računih ceni previsoko, vendar ostane še lepa številka, ako jo ocenimo samo za polovico nižje. Pri tem pa ne upoštevamo niti živinoreje, ki je v naši državi primeroma še na zelo nizki stopinji. Povzdiga proizvodnje kmetskih produktov bi dala podnet industriji, država bi dobila virov za prepotrebne investicije, naše železnice bi se popravile in zgradile nove, mogli bi izvesti elektrifikacijo in naše šumarstvo, ki popolnoma pogreša modernega gozdno-varstvenega zakona, neprimerno višje dvigniti. S skrajnim naporom naših delovnih proizvodnih sil mora iti roka v roko socialna zakonoda ja, da se delo pošteno plača, doseže nujna delovna vzajemnost med delodajalcem in delojemalcem in vsakega, ki živi od mezde, pa tudi samostojnega malega človeka zavaruje za delane-zmožnost in starost. Za inteligenčnega delavca velja isto, čeprav v drugi obliki. Vsega tega nimamo, oziroma nismo razvili do primerne stopnje, marveč smo še padli daleč nazaj in smo na tem, da se bo prebivalstvo ločilo kmalu skoro v dva tabora: v one maloštevilnike, ki kopičijo bogastva po povojnih metodah z nesolidnimi špekulacijami, in ogromno večino negosposkih in gosposkih lačenbergarjev. Ne sme se pa pozabiti, da celo taka pridna, od vojne primeroma naj menj prizadeta in kolonialno celo silno povečana dežela kakor je Anglija svojega proračuna ni mogla spraviti drugače v red kakor da je uvedla sistem neusmiljenega in brezobzirnega štedenja. Drugače bi niti angleški delavec niti uradnik ne mogla bili boljše plačana, oziroma s svojimi prejemki boljše izhajati. Tega sistema ee lotevajo zdaj vse dr/ave druga za drugo in uspeh je zagotovljen le, če se tu umaknejo vsi oziri oziru na gospodarstvo in splošno blagostanje. Parasitstvo v državni službi — in tega jc v Srbiji silno mnogo — mora izginili, oziroma najti si drugod kruha, brez-umno razmetavanje denarja za nepotrebno. pisarjema se mora nehati in državni uradi ne smejo dalje ostati institucija za statiste, ki nimajo zadosti življenske energije ali pa volje, da se drugod na bolj koristen način udejstvujejo. Tudi pan::ge ljudske prosvete ne sme pod krinko >razširjevanja kulture« rediti nepotrebnega zajedavstva in šestraz-rednic z voditelji, ki ne poučujco. Revidirati se morajo činovni razredi, korigirati vsi nepravični in zgolj iz strankarskih ozi-rov storjeni avanzmaji in odpraviti tista slovita pod- načelniška in podobna mesta, ki rabijo dve ali še več sil za delo, ki ga lahko en sam z večjo pridnostjo boljše opravlja. Le ti prihranki morejo pokriti stroške za neobhodno potrebno zvišanje uradniških plač, in kdor drugače govori ali piše, je navaden demagog, ki bi rad drugim naprtil bremena za sebe. Zato mora naša vlada nemudoma imenovati komisijo po vzc ju komisije Geddes, sestavljeno iz strokovnjakov, ki bo po čisto stvarnih vidikih to delo opravila, začenši od ministrov do zadnjega pisarniškega sluge. Pod redukcijo pa nimajo pasti samo osebe, marveč tudi uradi, predvsem razne komisije in inozemska zastopstva, skratka institucije, od katerih so mnoge danes čisto nepotrebne in samo zatočišče brezvestnega parasit-stva. In ker delovni program nove radikalne vlade govori tudi o nekem zakonu za pre-ustrojstvo armade, rečemo pa odkrito, da je tak zakon nujno potreben le, če naj pomeni znatnoredukcijo stroškov za armado; če ne, je boljše, da ga vlada spravi v miznico, iz katere ga je izvlekla. Nihče ne taji potrebe obrambe države, vsak pa ve, da dežele, ki niso nič menj ogrožene kakor naše, izhajajo danes z relativno dvakrat do trikrat manjšim vojnim budžetom. Najmanj polovica tega, kar izdajamo danes za armado, se mora odslej uporabiti za produktivne namene. Vrhutega mora naš finančni minister začeti resno misliti na točno odplačevanje medvojnih dolgov, kar je neobhodna podlaga za zaupanje v mednarodnem oziru in se mora napraviti konec šlendrijanu, ki v tem oziru vlada v tem resoru. Vlada, ki bo s tem delom resno začela, bo tudi z lahkoto rešila državnepravni in ustavni problem naše države. Če ne, se bojimo, da naša kriza še davnej ni končana. Burna seja narodne skupščine. NERVOZNOST PRI DEMOKRATIH. — GRENAK KRUH OPOZICIJE. - VOLITVE V VERIFIKACIJSKI ODBOR. Belgrad, 3. maja. (Izv.) Če prav so bile na dnevnem redu današnje seje narodne skupščine samo volitve v verifikacijski odbor, je za sejo vladalo silno veliko zanimanje. Ker so bile že zjutraj oddane vse vstopnice, so orožniki spuščali v zbornico poleg onih, ki so imeli vstopnice, samo politike in časnikarje, ki smejo v parlament brez vstopnice. Galerije so bile prenapolnjene. V diplomatski loži je bilo nekaj tujih diplomatov. Pred sejo skupščine so imeli vsi klubi svoje seje, na katerih so razpravljali o svojem postopanju na seji in šteli svoje člane. Tudi ministrski svet je imel svojo sejo, na kateri je razpravljal o možnostih, ki bi znale nastati na seji in je dal začasnemu predsedniku dr. Pelešu potrebna navodila. Po 10. uri so pričeli prihajati v dvorano poslanci in zavzeli mesta kot na prvi seji. Na skrajni desnici so bili Nemci, nato Jugoslovanski klub, poslanci JMO, na središču radikali z džemijetom, na levi od njih demokrati, zemljoradniki, na skrajni levici pa poslanci iz takozvanega tehničnega kluba (2 Radičeva disidenta, 2 socialista in g. Pucelj). Med tem ko se je pri vseh ostalih poslancih moglo opaziti mirno razpoloženje, se je videla pri demokratih očitna ner-voznost. Posebno bivši demokratski ministri so izražali svoj srd in zavist napram radikalnim ministrom, ki so s posmehom nasproti demokratom zasedli ministrske klopi. Ko f^ vsi poslanci razun Radičevih in 10 bolnih zasedli svoje sedeže, je dr. P e - 1 e š otvoril sejo. Že v tem trenutku se je opazilo, da demokrati ne bodo ostali hladnokrvni in da bodo dali izraza svojemu razpoloženju na način, ki ni običajen v nobenem parlamentu na svetu. Že ko je tajnik dr. Janič bral zapisnik zadnje seje, je nastalo med demokrati in zemljoradniki veliko vrvenje. Ko je dr. Janič končal, se je prijavil k besedi zemljoradnik dr. L a -z i č ia izpregovoril nekaj demagoških fraz. Nato je bil zapisnik odobren. Vrvenje in hrup med demokrati je naraščal in slišati je bilo samo dr. Peleša, ki je dejal, da mu je demokratski poslanec Pečic izročil zahtevo, da govori o kršitvi poslovnika. Ker se pa po poslovniku ne more govoriti, dokler ni izvoljeno definitivno predsedstvo skupščine, mu je odrekel besedo. Na to je poslanec K o ba s i c a pričel klicati imena poslancev, da oddajo svoje glasovnice. Med demokrati je zopet nastal velikanski hrup in trušč. Posebno glasen je bil Svetozar Pribičevič, kateremu so poslanci Jugoslovanskega kluba klicali, da bo sedaj tudi on moral jesti grenak kruh opozicije. Če ga bo jedel 2 do 3 leta, se ga bo že privadil. Vsi demokratski in tudi drugi poslanci so zapustili evoje sedeže in nastalo je splošno .vrvenje in velikansk hrup. Dr. L u k i n i ć se je priril do predsedniške mize in protestiral proti kršenju poslovnika, pozabivši na vse, kar je storil on kot predsednik ; skupščine. Na galerijah so pričakovali, da pride do splošnega pretepa, ker so se vi-I dele samo dvignjene roke v grozilni pozi. j Posebno se je odlikoval Svetozar Pribičevič. Demokratski poslanec T i č e v i č se je priril do žare in jo odnesel v zadnje vrste demokratov. Predsednik dr. Peleš je nato prekinil sejo. Radikali so oskrbeli drugo žaro, nakar je predsednik zopet zavzel svoje mesto. Poslanec K o b a s i c a je čital imena in poslanci so metali glasovnice v žaro. Po dolgem glasovanju in skrutiniju, ki je trajal do tri četr na 12, je dr. Peleš razglasil izid volitev. Oddanih je bilo 232 glasov, od teh so dobili radikali 128, Jugoslovanski klub 22, demokrati 52, JMO 21, zemljoradniki 9 glasov. V verifikacijskem odboru so tedaj dobili radikali 11, Jugoslovanski klub 2 (dr. Hohnjec in dr. Kulo-vec), demokrati 5, JMO 2, zemljoradniki 1 člana. Zanimivo je, da sta za demokrate glasovala socialista in naibrže tudi Radičeva disidenta iz Hercegovine. Nato je predsednik dr. Peleš izjavil, da se je na seji pripetil nezaslišan čin, da je demokratski poslanec Tičević ukradel žaro. Zato bo na prihodnji seji skupščine predlagal, da se ostro kaznuje. KONSTITUIRANJE VERIFIKACIJ S K EGA ODBORA. Belgrad, 3. maja. (Izv.) Ob 4. uri popoldne se je sestal verifikacijski odbor, da se konstituira. Navzoči so bili vsi člani razen muslimana Kapetanoviča. Pri volitvi predsednika je dobil Marko Gjuričic 11 glasov, Pečic 5, dr. Hohnjec 3, Vilder 1 glas (Pečicev). Izvoljen jo tedaj Gjuričic. Za tajnika je bil izvoljen Vaso Jovanovič. Po volitvi ne je vršila dolga debata o načinu dela. Sklenilo se je, da se bo razpravljalo po trojnem redu: 1. o mandatih, glede katerih ni nobene pritožbe, 2. o poslancih, ki niso izročili svojih pooblastil in 3. o mandatih, proti katerim so dvignjene pritožbe. Jutri ob 9. uri dopoldne ima verifikacijski odbor sejo, na kateri bo takoj pričel s svojim delom. DELOVNI PROGRAM SKUPŠČINE. Belgrad, 3. maja. (Izv.) Vlada je sklenila, da bo predložila narodni skupščini 6ledeče zakone: uradniški zakon, zakon o organizaciji vojske, invalidski zakon, proračunski zakon, zakon o poljedelskem kreditu, zakon o zavarovanju poljedelcev, zakon o izenačenju davkov, zakon o agrarni reformi, zakon o gozdovih, zakon o gradnji cest, tiskovni zakon in zborovalni ter društveni zakon. j Revolucija v južni Bolgariji? Belgrad, 3. maja. (Izv.) Današnji po' j poldanski listi poročajo, da je na Grško' pribežalo okoli 50 bolgarskih vojakov, ki poročajo, da je v južni Bolgariji izbruhnila revolucija, ki da jo je povzročila organizacija mak edonstvujučih, in da je vsa južna Bolgarija v rokah ustašev» OLAJŠAVE BOLGARIJI PRI PLAČEVANJU REPARACIJ. Pariz, 3. maja. (Izv.) Reparacijska ko* misija je odobrila protokol z dne 21. marca 1923., ki dovoljuje Bolgariji znatne olajšave pri plačevanju reparacij. Nemški predlog nesprejemljiv. London, 3. maja. (Izv.) Merodajni politični krogi ne kažejo nikake volje razpravljaj o nemški ponudbi. Angleška vlada bo nemško noto natančno proučila potem pa bo stopila v stik s francosko, laško in belgijsko vlado, rla ugotovi tudi nazore teh vlad o nemški noti. London, 3. maj». (Izv.) Državno tajništvo za vnanje zadeve ne bo objavilo nikake izjave o nemški noti. Pariz, 3. maja. (Izv.) Vsi večerni listi nemško noto soglasno odklanjajo kot nezadostno. Uradni krogi izjavljajo, da je nota nesprejemljiva, ker skuša versajsko mirovno pogodbo razveljaviti in zmago zanikati. Francija in Belgija bosta odgovorili s še intenzivnejšim izkorl3čar.jrm Poruhrja. Rim, 3. maja. (Izv.) Jutranji listi pišejo večinoma o nemški noti. >Giornale di Romat smatra nemško ponudbo za zadovoljivo. »Paese« pa opozarja Francijo na pogajanja s Turčijo, s čemur je tudi bila pre* kršena mirovna pogodba sklenjena v 3e-vresu. Pariz, 3. maja. (Izv.) Ministrski svet je danes glede nemške note zavzel stališče, da je nesprejemljiva. Bruselj, 3. maja. (Izv.) Kakor poroča »Etoile Belge«, prevladuje v vladnih belgijskih krogih mnenje, da je nemška nota z ozirom na stavljene pogoje nesprejemljiva. Pariz, 3. maja. (Izv.) Glasom sklepa ministrskega sveta bo stopil Poincaré v stik z belgijsko vlado, da skupno z zavezniki določijo primerne ukrepe kot odgovor na nemško noto. Berlin, 3. maja. (Izvirno.) Državni kancler Cuno se vrne z dopusta v pondeljek, ker bo do takrat slika o vtisu nemške note že dovolj jasna. London, 3. maja. (Izv.) Lord Ctirzon jo snoči sprejel poleg nemškega tudi francoskega in italijanskega poslanika. London, 3. maja. (Izv.) Precejšna ve« čina časopisov se zavzema za to, naj se nemška nota kljub njenemu tonu vzame za pogajanja. ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKA1« OGRSKA TRGOVSKA ZBORNICA NA REKI. Rim, 3. maja. (Izv.) Reški trgovci so na nekem zborovanju sklenili resolucijo, ki zahteva ustanovitev laško-jugo-slovanske-ogrske trgovske zbornice na Reki. MUSSOLINI J EVE OBLJUBE TRSTU. Rim, 3. maja. (Izv.) Mussolini j« včeraj sprejel deputacijo iz Trsta, kateri je obljubil svojo jiomoč zlasti s podporo na brezdelne. Država bo dala izvršiti v Trstu več javnih del. LAŽEN ZA PRAZNOVANJE 1. MAJA. Rim. 3. maja. (Izv.) Zveza industrijcev je sklenila kaznovati vso delavce, ki so praznovali 1. maj, z odtegljajem poldnevne- ga zaslužka. FRANCOSKI OPOMIN TURčm. Carigrad, 3. maja. (Izv.) Francoski odpravnik poslov je sporočil angorski vladf, Francija ne more mirno gledati, da se turške čete zbirajo na meji Sirije. Angorska vlada utegne spraviti s tem korakom lau-eansko kouicrenco v nevarnost ЂШУКККС, ТПи H0Z9k Stran S. POSKUSEN NAPAD NA ROCKEFELLERJA London, 3. maja. (Izv.) Iz Newyorka poročajo, da je neki blaznež poekusil atentat na znanega miljarderja Johna Rockefel-lerja ARETACIJE У KAIRU. Kairo, 3. maja. (Izv.) Vlada je zaprla ve? članov egiptovske nacionalistične organizacije. Med aretiranci je tudi več odličnih oseb. POOSTREN BOJ PRO™ AKOHOLU V AMERIKI. London, 3. maja. (Izv.) Iz Washingtona poročajo, da je vlada sklenila uveljaviti stroge protialkoholne odredbe a 15. junijem t L IZTD VOLITEV NA SPA^KEM. Madrid, 3. maja. (Izv.) Pri dražvno-sborsklh volitvah so dobile vladne stranke 228 mandatov, med tem je 20 reformistov, »pozicija pa je dobila 180 mandatov. ŠPANSKI KRALJ V BRUSLJU. Bruselj, 3. maja. (Izv.) Španska kraljeva dvojica je danes dospela semkaj. ČEŠKI MINISTER BECHINÉ OBOLEL. Praga, 3. maja. (Izv.) »Narodni Listy« poročajo, da se je naučnemu ministru Be-ehinéju vlila kri. Prepeljali so ga v sanatorij. VLOM V ŠVEDSKI KONZULAT V RIMU. Kini, 3. maja. (Izv.) V švedski konzulat Je bilo vlomljeuo. Tatovi so ukradli 100 tisoč lir. Politične vesti. + Načrt demokratov. Demokratje eo v veliki stiski. Kot absolutisti so črpali vso svojo moč iz vlade. Opozicije sploh ne prenesejo. Sedaj pa bodo morali jesti »grenki kruh opozicije,« kakor so ves čas govorili o opoziciji, dokler so bili na vladi. Žarek upanja jim nudi samo še žalostno stanje uradništva, ki so ga v prvi vrsti zakrivili demokratje. Saj so par let sem imeli v rokah finančno ministrstvo, referenta v uradniškem vprašanju in celo poročevalca za proračun. Toda dokler so imeli moč, se za ubogo uradniško paro niso brigali in so uredništvu pretisnili želodce, da bi bilo uradništvo poslušnejše orodje, da bi slepo sledilo demokratom in nasedalo njihovim večnim, pa praznim obljubam. Načrt prag-matike je bil tako napravljen, da bi uradništvo popolnoma usužnil. Danes pa upajo demokratje, da bodo bedo uradništva izkoriščali v svoje strankarske svrhe. »Jutro« že razglaša, da demokratom ne preostaja drugega, nego »grupirati« se v eno bojno fronto z uradništ-vom, češ da so na krmilu stranke, ki jim je edini cilj politična moč. Najslabše informirani slovenski dnevnik še danes ne ve, da je v Belgradu sestavljena homogena radikalna vlada in je torej na vladi samo ena stranka. In karkoli se tiče »političnega cilja,« si demokratje in radikali lahko kar podajo roke, samo da je bil Pribičevič najnasilnejši minister, kar smo ^ih dosedaj imeli. Politična moč! To je bd edini politični cilj demokratov. »Jutro« je pač pozabilo, da je še dan poprej urbi et orbi na uvodnem mestu samo razglašalo, da je šlo demokratom samo za politično moč. »Demokratje so za- D. Merežkovskij: Rusija in Evropa. Po Hezijodu in Herodotu je brezver-Stvo, »brezbožništvo«, »asebija« največje zlo, korenina, ki poganja iz sebe vse osebno in družabno zlo; »brezbožniki< so ru-šilci države, družabnega reda, so državni zločinci. Rimljani so stvorili besedo » r e -1 i g i o« iz glagola »relegere«, »vezati«; dasi je ta tvorba iz filološkega stališča morda netočna, pa je globokega pomena za psihologa. Zares, verstvo je v najpopolnejšem pomenu vez, ki druži posameznika v družbo. Raztrgaj to vez, pa se družba razkropi in to prej skupno telo postane »mrtva masa«. Brezbožni socializem ni neupravičeno s tem imenom nazval človeških množic, kajti ž njimi ravna kot bi to bile fizične mase, telesa brez duše. Verstvo je last javnosti, brezverstvo pa stvar posameznika: ta večni, vesoljni odnošaj celo-kupnosti napram poedincu smo potvorili, ga postavili na glavo, Nam je osebno načelo verstvo, in socialno načelo — brezverstvo. Mi nismo več kristjani, celo pogani nismo več, temveč brezbožniki smo, kakor jih prej svet sploh ni poznal. Že grško in osobto helenistično poganstvo je že postavilo temeljne kamene bodoče krščanske vesoljnosti, kot so nam priča čudovito besede, ki jih je zadnji pogan prokonzul Pretextate izrekel krščanskemu vladarju Valentinu L: »Eleuzijski misteriji so združili celo človeštvo.....«, Danes pa hoče socijalistična interna-cfjonala zjediniti vse človeštvo v novo enoto brez skrivnosti, brez Boea. htevali neomajno za веБе ministrstvo notranjih zadev. Ako tega nimajo, bi bili v vladi le za to, da nosijo soodgovornost za radikalijo.« Še več: »Radikali so kakor v zasmeh ponujali demokratom le štiri politično manj vredna ministrstva: trgo: vino, narodno zdravje, konstituanto ter poljoprivredo in vode.« To so za demokrate manj vredna ministrstva, ker ne nudijo policijske moči in nimajo potrebnih fondov za — demokratsko časopisje! -f Najslabše informiran dnevnik. Ves čas vladne krize je »najbolje informiran« slovenski dnevnik stalno poročal o velikih izgledih demokratov za vstop v vlado in trdovratno trdil, da so »Slovenčevac poročila o razvoju krize sama izmišljotina in gola laž. Ko so se začele majati šanse demokratov do vladnih jasli, so se tolažili z generalom, z demokratskim generalom seveda, in ko je »Slovenec« nad generalom nekoliko dvomil, je »najbolje informirani« dnevnik zopet trdil, da »Slovenec« laže, laže, laže. Nato je »Slovenec« objavil v torek vest, da je čista radikalna vlada gotova stvar in naštel že tudi imena novih ministrov. To vest je objavil »Slovenec« že v ponedeljek popoldne ob pol 3. (na posebnem lističu, nalepljenem na deski pred »Jugoslov. tiskarno«. Ta vest je ljubljanske demokrate strašno poparila in reveži so že videli, kako plavajo vladne jasli po Ljubljanici. Tu je bila tolažilna beseda krvavo potrebna Zato je »najbolje informiran« slovenski dnevnik v torek priredil posebno izdajo, kjer je stalo zapisano, da kralj radikalne vlade ni potrdil. Zgubana demokratska lica so se zopet razjasnila in roke so zadovoljno mencale, češ, še jih bomo, še. Ljudje pa, ki so brali posebno izdajico, so rekli: Kako je vendar to mogoče, da bi kralj v ponedeljek ali v torek več ne vedel, kaj je naročil v nedeljo zvečer? Za državotvoren dnevnik, ki je »najbolje informiran«, se vendar ne spodobi postaviti kralja pred celim svetom v tako slabo luč! To svojo blamažo je hotelo »Jutro« včeraj prikriti z umikaj, da je kralj v torek samo »demonstriral«. + Sedaj bo pa hudo! »Slov. Narod« je zavzel, kakor sam pravi, napram novi vladi svoje stališče. To je od »Naroda« jako lepo in skrajni čas je tudi, da vsaj napram vladi zavzame svoje stališča To stališče pa je jako bojevito, namreč pogojno-bojevito, ne bojevito za vsako ceno — kdo pa ve, kaj še vse pride! V današnjih časih mora biti človek previden, dvakrat in trikrat previden. Torej na boj in na junaški mejdan se pripravlja »Narorl« le, če bi nova vlada »izročila upravo pri nas v roke klerikalni stranki«. Če nova vlada to stori, »mora računati s tem, da bo našla v vrstah svojih nasprotnikov tudi narodno-napredno stranko.« — Vlada, sedaj se pa le boj! Če nastopi »narodno-napredna stranka« korporativno, bo ravno ena miza zasedena beim Maček, dem weltberiihmten, tam za vodo, drugega hudega pa ne bo. + Revizija ustave je gotova stvar. To mnenje prevladuje po poročilu »Politike« v krogu hrvatskih demokratov. »Politika« poroča o tem: »V parlamentarnih krogih so danes dopoldne govorili, da bo samoradikalna vlada nadaljevala svoja pogajanja z revizionističnim blokom. + »Klerikalna doslednost«. -»Narod« nam očita nedoslednost, češ da smo v najnovejšem času ljuto napadali radikale, danes pa se ž njimi bratimo in pada- Poganski in krščanski svet sta bila zvezana z Bogom; naš pa je bil sprva brez Njega in kesnejo se mu pa je uprl. Začeli smo — hinavci — ločiti cerkev od drŽave, da bi dosegli zlitje države brez Boga z novo »cerkvijo« — internacijonalo, ki je proti Bogu. Naša hinavska »svoboda vesti« — to miroljubno „rezboštvo — je prvi korak k napadajočemu ateizmu. Kaj res ne vidimo, kako ruski komunizem nasilno zatira vsako \ersko udejstvovanje kot zločin proti državi? In tako se je brezverski socijalizem proglasil za novo verstvo. »Iz vse svoje duše verujem, da ni Boga!« je i] JvcJal obsedenec Kirilov v Do-stojevskijevih besih. Jaz verujem vanj in smatram za dolžnost, da verujejo vanj vsi, kajti niti nočem, niti ne morem le sam imeti vero ali nevero. Človek osamljen ne more verovati; če je naša vera osamljena, bo ugasnila kot plamen, ki mu nedostaja zraka. Ne, krščanstvo se nI zaman sklonilo do človeštva, vtisnilo mu je nesmrten poljub vesolja. Kakorkoli: z Bogom ali proti Njemu; človek sedanjosti ljubi vesoljstvenost, iz enega vseobčestva pada v drugo, iz cerkve v internacijonalo. Toda morda se moram določneje izraziti, kajti, dasi je na videz beseda cerkev najjasnejši In najtočnejši pojem krščanstva, ga vendar v resnici nI bolj temotnega In zabrisanega Katero cerkev imamo v mislih? Neki veliki francoski pisatelj ml je v nekem osebnem pismu izrazil sledeče: »če se v vašem delu izražava katerokoli občutje, je to klic po cerkvi, enako močno veje n. pr. s Dostojevskijevih del klic po BOKUU mo pred njimi na Kolena.« — Ugotavljamo, da smo v najnovejšem času napadali demokrate, »Narod« je torej prebral »Slovenca« šele do 18. marca. Na kolena pred radikali pa je padel »Narod« takoj po sestavi nove vlade. Kako pa naj človek drugače hofrat postane! 4- Proti Slovencem nastopa v zadnjem času z vso vehemenco belgrajski list »Vreme«. Predvčerajšnjem je »Vreme« pisalo o slovenski kulturi, katero sploh zanika, češ, da ta slovenska kultura ni nič samoniklega, ampak je popolnoma nemška — kar je do gotove mere tudi res, ravno tako, kakor tudi srbska kultura ni samonikla, ampak deloma nemška, deloma francoska — v včerajšnji številki pa naglaša najprej potrebo vpostavitve »srbske fronte« in zahteva brezpogojno kapitulacijo Hrvatov in Slovencev pred to fronto, kajti sicer »np može biti govora o zajedničkoj državi«, nato pa nadaljuje: »Kar pa se tiče Slovencev, mora srbski narod stopiti pred nje z mnogo težjimi pogoji, če hočejo ostati z nami v skupnosti. Slovencem je treba razločno po- , vedati, da smatramo njihov jezik za narečje, ki ravno tako kakor hrvatsko kajkavsko narečje nima pravice do svojega književnega obstoja. Če so mogli mnogo močnejši Hrvati napraviti skupen jezik s Srbi, morajo to napraviti tudi Slovenci, narod brez imena, brez zgodovinske in brez narodne podlage. Ta naš nekoliko trd predlog bo po vsej verjetnosti napravil na Slovence težak utis, toda Slovenci morajo vedeti, da Srbi, če so že pokazali voljo za ustvaritev skupne države, hočejo edinstveno državo z edinstvenim narodom, mogoče raznih ver in plemen. Nam je popolnoma vse eno, kakšno usodo doživi narod, ki se smatra za drugačnega od nas in zato nam bo celo všeč, če oni naš predlog tolmačijo svojim masam kot nov napad na njihovo narodno osobino.« — Ta izliv besnega sovraštva na Slovence je prvič dokaz popolne nevednosti njegovega pisca, ki ne pozna ne jezikoslovja in ne zgodovine, drugič je izraz brez-primerne ošabnosti in nadutosti, kakor je že po prirodi lastna nevednežem, tretjič pa ne zadene svojega pravega cilja. Slovencev namreč ne napada le »Vreme«, ampak celokupno belgrajsko časopisje, ki je odvisno od belgrajske »čaršije«. Čaršija pa za nobeno stvar ni tako občutljiva kot za denar. In tu tiči jedro vsega besa in vse ljutosti na Slovence od belgrajske strani: Odkar smo Slovenci začeli zahtevati enakopravnost in pravičnost na finančnem polju, odkar smo začeli naglašati potrebo reda v finančni upravi in potrebo kontrole v državnem gospodarstvu, od takrat je ogenj v strehi! Če bi Slovenci to za »čaršijo« najbolj občutljivo točko pustili v miru in dovolili, naj »čaršija« in njihovi sorodniki v raznih ministrstvih še nadalje praznijo državne blagajne kot so jih v bivši Srbiji in si brez skrbi polnijo svoje žepe — o, verjemite mi, da bi bili mi za »čaršijo« najljubša »slovenačka brača«. Če bi jih pustili jozda-riti po državni blapajni nemoteno in neovirano, bi bil naš jezik v očeh »čaršije« svetoven jezik in ne narečje, naša kultura bi nadkriljevala nemško in francosko skupaj, sploh kar je na svetu lepega, vse bi bilo naše, samo če bi pustili »čaršiji« — denar! To mi vse prav dobro vemo in zato nas pisava »Vremena« itd. prav nič ne boli, ker vemo, da ne prihaja iz srcu in nam ne očita naših napak zaradi tega, da li nam pomagalo naše napake odpraviti, ampak skuša s svojimi očitki nekaj zakriti, kar ves svet Lepše ni mogoče tega povedati ! Ah, da bi me moji ruski prijatelji in sovražniki tako točno razumeli kot me je ta Francoz! Da, daji se sliši čudno, pa je vendar re: Dostojevski je, verujoč v cerkev, iskal Boga, jaz pa, verujoč v Boga, iščem cerkev. Rodil sem se v pravoslavju, ki je še edini preostanek naše domovine. Je li mogoče, da ga ne bi ljubili? Kako objokujemo cerkev, kličemo jo zasolzeni kot zapuščeni goli otroci svojo mater. Toda kakor ljubim rusko pravoslavno cerkev, vendar vem, da ni vseobča, ker ni edina, ker obstoja poleg nje še rimsko katoliška. Torej imamo dve cerkvi, dočim mora biti — Kristovo telo — prava vesoljna cerkev le ena, edina, kot je Krist samo eden. »Pridi Tvoje kraljestvo!« — živ smisel te molitve je prihod vesoljne in edine cerkve, božjega kraljestva na zemlji, k njej pa vodita obe cesti vzhoda in zapada, obe cerkvi. Ali sem jaz edini, ki jo iščem? Ne, vse umirajoče človeštvo naših dni jo podzavestno išče in če se tega ne bo zavedlo, ne bo zanj rešitve. Celo internacijonala, združitev narodov brez Boga, ni ničesar drugega kot iskanje vesoljne cerkve, toda iskanje po krivi poti, po najbolj napačni in — ker je najbližja resnici — najnevarnejši. Da internacijonala lahko postane cerkev, ateizem pa verstvo, tega vaš evropski razum ne more pojmiti, pač pa predobro naša ruska blaznost. »Iz vse svoje duše ne verovati v Boga.« versko žejo uteševati s pomočjo ateizma, z ekstazo brezbožnosti — ali ni to blaznost, alična oni. kot jo očituie človek, ki umira Sta*, тоа predobro pozna, namreč svojo srčno željo po neomejeni vladi v ministrstvu za finance. To je vse. Dnevne novice. — Ljubljančani, okoličani! Kam r nedeljo? Bre* dvoma napravite najlepši ma -ski izlet, če se pridružite poletu šentviških Orlov na zeleno in cvetočo Šmarno goro. Ob zvokih godbe vam bo razpoložer je na gori otovo najprijetnejše. — Služba božja ob esetih. Popoldne pa je na Koširjevem vrtu v Tacnu javna telovadba. Spored zanimivi Prijatelji orlovstva in somišljeniki! Pridite! P. s. Takoj po prihodu gostov z vlaka blagoslov temeljnega kamna novega Orlovskega doma v Št Vidu. Nato točno ob 8. url odhod na goro. Za br. odseke, ki se ne pripeljejo z vlakom, je zbirališče ob tričetrt na 7. uro pred »Lipo*.. Bog živil — šentviška orlovska srenja. — Umrl je 30. aprila v Vipavi g. Franc Radoslav Silvester, posestnik, trgovec in znani pesnik. Pokopali so ga v sredo, dne 2. maja. Blag mu spomin! — »Narodna Politika«, ki je po volitvah prestala izhajati kot dnevnik, je začela izhajati kot tednik in prinaša aktuelne politične, socialne in gospodarske članke. Naročnina znaša mesečno 10 Din. — Zastopstvo Belgijo v Ljubljani. V Ljubljani se ustanovi honorarni konzulat kraljevine Belgije in je imenovan za konzula g. Milan Dular, ravnatelj Ljubljanskega velesejma. — Prva slovenska brezžična postaja, Zdaj je toliko kakor gotovo, da bodo zgradili prvo brezžično postajo v Sloveniji blizu Domžal. Izmed vseh štirih za zgradbo brezžične postaje pripravnih stavbišč, namreč pri Preserju, Škofljici, Trzinu in Domžalah se je odločila poštna uprava za Domžale. Sicer je tudi trzinska okolica jako pripravna za nameravano brezžično postajo, pa so ondotni posestniki stavili tako visoke kupne cene za svet, da so se pogajanja razbila Te dni so si ogledali domžalsko stavbišče nemški inženirji iz Berlina ter načelnik tehniškega oddelka ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Upati je, da se z zgradbo kmalu prične. Z novo moderno napravo bodo Domžale vsekako dosti na veljavi in zanimivosti pridobili — Dvajset dni zapora zaradi nagrobnega govora Nedavno so pokopali v Sarajevu ob obilni udeležbi Hrvatov in muslimanov od orjunašev ubitega Jurija Sočo. Na njegovem grobu je govorilo več govornikov. Štiri govorniko je sedaj policija obsodila vsakega na 20 dni zapora. Tako poroča »Jutarnji List«. — Izseljeniški komisarijat. »Amert-kanski Srbobran« se pritožuje, da naši iz-j seljenci v Ameriki sploh ne vedo, kje poj sluje izseljeniški komisarijat Nihče ne ve, kje hodi komisar g. Kristan in kaj dela. V Belgradu se vedno pritožujejo, da »nema para«, tukaj pa mečejo skozi okno na tisoče dinarjev, od katerih pa nima nihče drugi koristi kakor g. Kristan in njegov tajnik. List zahteva iz teh razlogov, da se ta »komisarijat« čimprej ukine. — Ako se ne varamo, čaka g. Kristana ista usoda kot g. dr. Vošnjaka. »Der Mohr hat seine Schuldigr-keit getan«. — Kočevje. Zadnji dopis, ki poroča o etrankarstvu kraj. šol. sveta napram Orlu, je zbodel posebno ljudskošolskega naduči-telja Betrianija, bivšega uradnika v soc. od žeje, pa si je narezal žile, da bi ga ute-šila njegova lastna kri, ki mu pa — trpko paleča — žeje ne pogasi, temveč ga pahne v brezup. Na zemlji se danes odigrava en sam vsesplošni pojav. Človeštvo prestaja strahovito preizkušnjo: zaprto kot zajec ždi pod brezzrač-nim, steklenim zvoncem. Odrevenelost v verskem oziru, duhovna praznota — to je vsebina našega umiranja. V predzgodovinskih avrilaških jamah so odkrili preostanke mrtvaških svečanosti. Že votlinarji so torej imeli svoje pogrebne obrede — to je torej znak nastajajočega verstva. PraČlovek je že nejasno slutil, da zanj s smrtjo še ni vse končano in da verstvo ni samo »osebna zadeva«, temveč je tudi last celokupnosti, kajti sicer ne bi ti ljudje opravljali pogrebnih obredov. Ko se je človek pojavil na zemlji, jâ dvignil oči k nebu: Os lfomini sublime dedit * caelumque tueri. Bog je človeku dvignil obraz in mu dal tako možnost, da se ozira v nebo. Toda naš obraz se je nagnil k zemlji; nič več ne vidimo neba, nižje smo kot celo pračlovek. Če bi bilo verstvo nekaka fizična luč, bi utegnili prebivalci drugih zvezd opaziti, kako je naš sveteči planet nenadoma ugasnil. Zemeljskemu opazovalcu bi se pa to pomračenje ne zdelo tako naglo: odigralo se je v teku petih do šestih stoletij — od dobe renesanse do reformacije, od reformacije do velike revolucije, od revolucije do današnjih dni. (Dalje.) stev. iu». 'SLOVENEC, ar» «. maja 1928. Stran S. skrbstvu v Ljubljani. Mož skače in v hudi jezi išče pisca onega dopisa. Dokazuje, da ni bil nikdar socialist, ker mož ne ve, da so ljudje, ki poznajo njegovo zgodovino Se na svetu. G. Betriani hoče v Kočevju prvačiti v demokratskih in sokolskih vrstah, zato mora res kihniti, če se mu pokaže rdeča | barva. V tolažbo mu za danes povemo to, 1 če bo bolj miren, tih in pa priden, boljše bo zanj, če ne, bo še skakal. Naj se da podučiti, da demokratska stranka v Sloveniji ima zlate čase za seboj, zdaj so drugi na , vrsti. — Cerklje ob Krki. Občinski odbor I cerkljanski je v svoji seji dne 22. aprila t. 1. imenoval častnim občanom občine Cerklje poslanca Antona S u š n i k a in Mateja T o m a z i n a , kaplana v Cerkljah. Oba odlikovana gospoda sta si stekla velikih zaslug, da se je zgradil tako dolgo zaželjeni most na Krki pri Cerkljah. — Z Jesenic n» Gorenjskem nam poročajo: Po deževnem hladnem vremenu so nam zasijali kar najlepši dnevi, ki bodo vso rast na polju, pašnikih in travnikih močno pospešili. Doslej lepo kaže polje in senožet, tudi sadno drevje je dobro prezimilo, vendar težko, da bi se tako obneslo ko j lansko jesen. — Pretekli teden smo dobili banko t. je filialko jadranske banke, Govori se pa že, da j se ustanovi v bližnji bodočnosti še en bančni zavod, namreč podružnica slavonske banke. Pač znamenje časa, kaj ne? — Zadnje dni je imel vlak, ki prihaja iz Beljaka, celo uro zamude. Z njim se je pripeljalo veliko število južn.u .. .ovanov iz Amerike z ogrom nimi kovčki, v katerih je bilo izvestno na milijone vrednosti v naših kronah. O ta valuta I — Kako nebeško lep je sedaj pogled na naše nebotične pla nine v njih sn«žnobelih pečah. Nižja slemena so pa pokrita z morjem narcis. Ljudje jih trgajo in nosijo na ljubljanski in celo na zagrebški trg, kjer izku pijo zanje lepe denarje, saj jih prodajo velikanske množine, kar cele košare in koše. Človek ee čudi da se še ni zatrla ta nežna planinska cvetlica, ki je našim planinam v tak kras! — Strašen iločin. V vasi Torčec pri Drnju, okraj Koprivnica, je 27. aprila 1921 brez sledu izginil posestnik G juro Satarić. Njegova žena Katarina, znana kot poštena in pridna ženska, je trdila, da je Gjuro odšel v Ameriko. Toda med ljudmi se je trdovratno širila sodba, da je Katarina svojega moža, a katerim ni bila srečna, umorila. Tako orožništvo, kakor zagrebška policija sta dobivala številne ovadbe, od obeh strani so se tudi ponovno vršile poizvedbe a brez uspeha. Te dni pa je zagrebška policija na novo ovadbo stvar znova vzela v roke in poslala v Torčac detektiva Haslauerja. Le-ta ja po prejšnjem tajnem zaslišanju raznih prič na dan 27. aprila stopil pred Katarino Stajić e križem v roki in ji rekel: »Katarina, danes je 27. april in ta dan je pred dvemi leti izginil tvoj mož. Poglej tu svojega Boga in povej resnico!« Katarina je pre-bledela in se končno odločila, da si olajša vest s priznanjem zločina. Povedala je, da se z možem nista razumela. Usodnega dne sta se pri kosilu sprla in mož je vrgel proti njej kuhinjski nož. Ona je nato šla v jedilno shrambo, vzela valjar, se vrnila v kuhinjo in odzadaj udarila moža z vso silo po glavi. Takoj je omahnil; nato ga je udarila še večkrat Predno je izdihnil, mu je prižgala blagoslovljeno svečo in ga poškropila z blagoslovljeno vodo. Njegovo mrtvo truplo je ponoči zakopala za gospodarskim poslopjem, čez dva dni pa ga odkopala, razsekala na več kosov in v vrečah znesla v bližnji potok Gliboki, kjer je vreče pogreznila na dno. Takoj po zločinu ni občutila nobenega kesa, še vesela je bila, da se je končno rešila moža. Sedaj ae zaveda strahote svojega dejanja in «e ga kesa. — Katarino Sataič, ki je stara 43 let in lepa žena, so zaprli — Nakup raistreljiv. G. Fr. Stupica, založnik fazstreljiv, Ljubljana, Gosposvetska cesta št 1 nas prosi za objavo sledeče notice: Posestniki rudoko-pov, kamnolomov, stavbeniki, kmetje itd. se opozarjajo na policijsko naredbo, glasom katere je potreba za dobavo vsake vrste razstreljiva (smodnika, kamniktita, dinamita, titanita, kapic, vžigalne vrvice) oblastvenega dovolila in sicer ne od pristojnega županstva, ampak od pristojnega okrajnega glavarstva, v katerem se prosilec nahaja. Da ne bodo dotičniki, ki rabijo razstreljiva, imeli nepotrebnih potov, se vsi v lastnem interesu opozarjajo, da si o pravem času preskrbe potrebna dovolila, ker so predpisi zelo strogi in se od strani založnikov razstreljiv ne bode delalo nobene izjeme. — Slovenske zdravniško društvo v LJubljani objavlja: Vse zdravnike opozarjamo imenom organiziranega zdravništva, da spor z zavarovalnicami ni še poravnan. Objavljamo znova, da je vsaka preiskava do sporazuma nedopustna, in da bodo organizacije smatrale začasno vsako preiskavo za prelom stanoveke zvestobe ter da bodo poleg objavljenih posledic zahtevale Izključitev nezavednih kolegov od sodelovanja pri zavarovalnicah ob bodočih pogajanjih. — Odbor. — Župnik brez posestva nam poroča: Za mesec april sem dobil mesečne plače 7B Din in za mesec maj ravnotoliko. 75 Din danes ni niti 8 gld pravega denarja in mesečno sar •> za mleko plačam več kot 76 Din. Leta 1918 sem imel mesečno 70 gld plače. V desetih letih sem tedaj napredoval od 70 gld na 8 gld. Res temeljito eo me oprostili! Kedaj pridemo v državi SHS do tega, da bodo prave sleparje kaznovali? — Krmcl. Pri nas smo vedno dobre volje. Plešemo in pijemo, da se kar kadi. Policijske ure ne poznamo. Hudomušneži pravijo, da jo je naš Sokol vzel v zakup. Glavno gnezdo Sokola je pri Nischancu. Bog zna, če velja za Krmel, zlasti pa za g. Nischanca kakšna policijska naredba. Karmel-čani smo prepričani, da Je častna izjema, ker drugače bi se ne »vrtelo« vedno bres licenc*. Javno prosimo vse prizadete faktorje, da narede tndi na Krmeln že enkrat red in povedo v prvi vrsti g. Nischancu, da velja tudi za njegovo gostilno postava — četudi je član Sokola in da temu društvu na razpolago svoje prostore Ako kljub temu ne bo reda, bomo nastopili malo bolj resno in odločno. — Potar v Hotniko. Dne 28. t. m. ob pol 11-zvečer Je izbruhnil požar pri tukajšnjem posestniku Tomažu Pungartniku in mu popolnoma vpepelil gospodarsko poslopje. Skoda je velika, posebno ker je bilo poslopje zavarovano še v predvojni vrednosti Dobremu delovanju gasilnega društva Motnik se je zahvaliti, da se ni požar razširil na sosednja poslopja. Vendar bi bilo želeti, da bi se v obilni meri nahajajoče slabe cevi nadomestile z novimi, da bi bilo tudi mogoče v slučaju od vode oddaljenega požara uspešno delovati. — Smrtna nesreča na želcznicl. Tretješolec Martin Kalenič se je v petek zvečer peljal iz Novega Sada na obisk k staršem. Na postaji Jarek ju stopil z vlaka in šel pit vodo. Ko je videl, da se vlak že pomika dalje, je tekel proti svojemu vozu, skočil na stopnico, toda spodtaknil in padel tako nesrečno, da mu je zdrobilo glavo. — Gasilno društvo Motnik priredi ob priliki 500 letnice trga Motnik dne 10. junija t. 1. veliko vrtno veselico. Vsa sosednja društva se naprošajo, da omenjeni dan ne prirejajo veselic. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko ker so isti priznano najboljši in najcenejši Glavna zaloga na debelo in dn.ono Ljubljana, Breg štev. 20 ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 1.70—1.7750, Berlin 05550-05650, Italija 4.5750 —4.6150, London 435—437, Newyork 93.50—94, Pariz 650-655, Praga 2.78-2.79, Dnnaj 0.132250—0-133250, Zurich 16.90—17, Bukarešt 45—46, Varšava 0.20—0.21, Briissel 5.40—5.50, Amsterd. 36.90—37.10. — Valute: lire 4.52— 4.53, dolar 92-92.75, čel. K 2.7250—2.75, t. lira 350. Akcijski odbor državnih nameščencev, železničarjev in upokojencev sklicuje za soboto fine 5. maja 1923 ob 19. uri 80 minut (V28. uri zv.) v veliki dvorani hotela >Union«t JAVEN INFORMATIVNI S1I0D DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV, ŽELEZNIČARJEV IN UPOKOJENCEV na katerem bodo delegati poročali o konferenci v Belgradu in o sedanjem položaju. Akcijski odbor. LjuBijansKe štajerske novice. š 1. trni vaša kršfinska delavska organizacija v Mariboru je proslavila svoj delavski praznik s političnim shodom v Gambrino n vrtu. Udeležba Je bila lepa. Shodu je prese<"val g. Vrronek, obč. svetnik in železničar. Narodni poslanec g. Fra-njo Zebot je orisal šefinji politični položaj posebnim ozirom na delavs'vo. Gc li so tudi posamezni vdite1-" strokovnih organizacij. Sklenila se je sledeča resolucija: 1. Zborovalci na ljudskem shodu 1. maja v Mariboru pozivajo vlado in parlament, da takoj z uspešnimi sredstvi opomore splošni bedi delavskih slojev, posebej železničarjev in državnih nastavljencev. Ljudske ma^e ne morejo več vzdržati v tem obupnem položaju. Nujna rešitev vprašanja boljšega gmotnega položaja delavskih mas je prva glavna zahteva. 2. Od vlade zahtevamo, da svojo izvozno, carinsko in davčno politiko uredi tako, da bo enkrat konec izmozgavanju nižjih slojev po brezvestnih izvozničarjih in drugih špekulantih. 8. Delavske mase, organizirane v organizacijah SLS, odobravajo politiko Jugoslovanskega kluba, boj za zlom centralizma in za avtonomijo Slovenije. Delavstvo uvidi v slovenski avtonomiji tudi osamosvojitev delavstva v Sloveniji. Zborovanje se je vršilo mirno. Shod je zaključil g. Veronek pozivajoč vse k smotrenemu delovanju naših organizacij. Popoldne je bil izlet na Košake (Leitersberg) k našemu somišljeniku, g. Muransu. Gospodarstvo. g Zadružna gospodarska banka v Ljubljani. Včeraj predpoldne se je vršil v posvetovalnici banke občni zbor delničarjev Zadružne Gospodarske banke. V upravni svet so izvoljeni vsi dosedanji upravni svetniki, istotako v nadzorstveni svet. Samo na mesto umrlega dr. Vrstovška pride v nadzorstveni svet dr. J e r o v š e k iz Maribora. Natančnejše poročilo priobčimo jutri. g Iivoi hrastovih železniških pragov. Po sklepu je Ekonomsko-financijski komite ministrov z veljavnostjo z dne 27. aprila določil izvozno carino za špecijalni hrastov stavbeni les (žagane hrastove železniške pragove preko 270 cm dolžine) po 18 D na komad. g Izvoi krmil. Ekonomsko-financijski komltet ministrov je s 30. aprilom t. 1. ukinil prepoved izvoza sena, muhara, suhe detelje in ovsa ter sveže in suhe krmne pese in suhih rezancev od sladkorne repe. V bodoče se bo pobirala za oves in za rezance sladkorne repe pri izvozu izvozna carina 10 Din na 100 kg, medtem ko so ostali našteti predmeti prosti izvozne carine. g Velesejm v Budapošti. V Budapešti se bo vrfiil letos XIV. vzorčni sejm od 16.-28. maja. Prospekti so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. g Viorčni semenj v Padovl. V Padovi se bo vršil letošnji vzorčni semenj od 1. do 15. Junija. Prijavnice za razstavljalce so interesentom v pisarni trgovske in obrtniSke «bornice v Ljubljani na vpogled. g Alžirski trgovci ln obrtniki na potu r češkoslovaško republiko. Kakor posnemamo po čeških časnikih, pride v bližnji bodočnosti približno 500 alžirskih trgovec ln obrtnikov na Češko. Cilj njih potovanja je praški velesejm. Oblak vodi Ipcar iz Tunina. Poleg Prage si bodo alžirski trgovci ln obrtniki ogledali tudi Plzen zaradi ondotnlh svetovno znanih pivovarnic ln železarskih tvornlc. BORZA. Curih, 3. maja. (Izvirno.) Devize: Pešta 0.1025, Berlin 0.0148, Italija 27.05. London 25.66, Newyork 553.50, Pariz 36.57, Praga 16.4750, Dunaj 0.0078^, Sofija 450, Belgrad ».7750, Varšava 0.0115. — Valute: n. a- K 0.007825. Zagreb. 3. mainlka. (lavJ Devize: Pošta ij Ljubljansko občinstvo opozarjamo na koncert, ki se vrši danes v petek zvečer točno ob 8. nri v veliki dvorani hotela Union in katerega priredijo poljski akademiki iz Lvova. Akademiki so prepotovali skoro celo Jugoslavijo, koncertrirali od Skoplja pa do Maribora in to povsod z največjim uspehom. Koncert zasluži vso našo pozornost, saj bomo imeli prvikrat priliko čuti blagoglasne poljske melodije, ki bodo kipele iz grl mladih, za glasbo izredno vnetih akademikov. Vstopnice so v predprodsji v Matični trgovini, ter jih je še zelo veliko na razpolago. lj Umrla je po dolgotrajni bolezni dne 3. aprila ga Ana Kotnik, rojei'fi v Tre-beljnem, v 82. letu svojo starosti. Pogreb bo v nedeljo, 6. t. m. ob 4- pop., Hradeckega cesta 9. lj Odborova seja Slov. Straže se vrši danes, dne 4. maja ob 8. uri zvečer v posvetovalnici KTD. — Predsednik. lj Društvo »GosposveH:i Zvone priredi svoj običajni cvetlič"' dan za ubogi koroški naraščaj in učečo mladiro nR oba binkoštna prazniki to je dne 20. in mpjn ♦ 1. Prosir™ -sa p. t. društ-n r se vendar ozirajo na ta prepotrebni oklic in prelože za isti čas namenjene svoje ev. prireditve. — »Go-sposvetski Zvon«. IJ Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Pevska vaja se vrši v petek, dne 4. t m. ob četrt na 7 zvečer, generalna skušnja pa v soboto, dne 5. t m. ob 4. uri pop. v veliki dvorani hotela Union. Vsi in točno. — Odbor. lj Ljubljansko kongregaclje imajo v nedeljo dne 6. maja ob 4. uri popoldne skupen cerkveni »hod v stolnici. Udeležba za vse kongregacije in člane obvezna. lj CeskA obec. V soboto 5. t. m. predava prof. dr. Burlan o Strossmayerju v gostilni pri »Levu«. Gosposvetska cesta (v dvorani na dvorišču) ob 8. zvečer. Vsi Slovani dobrodošli. Po pfednćšce je členskž schuze, pïijdte všichni flenové. lj Akcijski odbor državnih nameščencev, ie-lezničarjev in upokojencev sklicuje za soboto dne Б maja 1923 ob 16. uri (4. uri popoldne) sejo akcijskega odbora, ki se vrši v prostorih Zveze jugoslov. železničarjev, Gradišče 7. Na sejo naj pošljejo svoje zastopnike vse organizacije, ki v akcijskem odboru že Bodelujejo, pa tudi vse one, ki v akcijskem odboru doslej še nimajo -svojega zastopnika. Povdar-jamo važnost seje in obveznost udeležbe. — Akcijski odbor. lj Sobotno predavanje v društvu »Soča« odpade radi nedeljskega izleta na Smarjetno goro. Istotako odpade predavanje v soboto 12. maja radi koncerta bratskega pevskega zbora »Stankovič« iz Beograda. — Prihodnje in zaključno predavanje za letošnjo sezono se vrši v soboto 19. maja. Predaval bo gospod delegat ministrstva financ dr. Karel Sav-nik o temi: »Sedanjost in bodočnost naše finančne uprave«, na kar že danes opozarjamo člane in prijatelje ter vse kroge, ki jih ta tema brezdvomno zanima. lj Popis In pregled širine, vozil in opreme. Mestni magistrat razglaša, da je do 6. maja 1928 naznaniti mestnemu vojaškemu uradu v Mestnem domu vso vprežno živino, vozila, avtomobile, motorna kolesa, bicikle in opremo. Opustitev se kaznuje z globo 100 do 800 dinarjev ali z zaporom Več je razvidno iz razglasa na mestnem magistratu ljubljanskem. lj »Kino Ideal« predvaja senzacijski film v treh delih »Doživljaji Robinsona Crusoe«, v kateri igri igra glavno vlogo znani igralec Harry Myere. Film je sestavljen temeljem enako se glasečega romana od znanega angleškega romanopisca Daniela Defoe, ter Je le priporočati vsakemu, da gi ga ogleda. Roman kot tak je preveden v vse kulturne jezike in je dosegel pisatelj z njim svetovno slavo. Ker Je skoraj vsak lntellgent v mladih letih ta roman bral, ga bode gotovo zanimalo istega videti v filmu. Slike so krasne, občudovanja vredni naravni posnetki in je dovoljeno obiskovanje tudi mladinL Predvajanje drugega dela traja od 8. do inclusive 6. maja in tretjega dela od 7. do inclusive 9. maja tega leta. — Glede na dolžino filma in pa da se kolikor mogoče slike jasno in precizno kažejo, osobito pa da se predstave zamorejo točno ob napovedanem času vršiti, je vodstvo odredilo, da se vrši dveurni program, ter je pričetek prve predstave ob 8. nri, potem 5-, 7. in 9. uri. Izrecno se opozori stariše, da je mladini dovoljen dostop sa-ro< k prvima dvema predstavama, k zadnjima dvema pa ne. — Slavno občinstvo se prosi za točen dohod k predstavam, ker prihajanje med predstavo moti predstavo. 2589 lj Prekajeno meso, prvovrstno po 1150 K za kilogram se grodaja vsak dan dopoldne ln popoldne od 2. do 6. na stojnici centralne vnovčevnlnice V Ljubljani lj Policijska kronika. Na Marijinem trgu je zavozil Jakob Bcdonk h Domžal v avtomobil Avguština Zupančiča. Illutnik avtomobila jo Bedenlca odbil in ni bil poškodovan, kolo je pa avtomobil popolnoma zdrobiL Bedeuk je oškodovan za 8000 K. S posestnikom in vrtnarjem Valentinom Pivkom v Zalokarjevi ulici njegovi otroci no postopajo lepo. Njegov sin Metod ga je pretepel s trdim predmetom in mu zadal veii poškodb, njegov drugi sin Valentin ga jo pa klofutal, psoval 7, zelo grdimi psovkami in pljuval v pridnega, silno poštenega in v celi šeutpeterski fari spoštovanega moža. - Pri Sokolu za Gradom se je 1. mnja 8 gostov močno sprlo. Pričeli so so že klofututi iti je bil Vojeslav Radosavljevič poškodovan. Pričeti pretep, ki bi so lahko bil razvil v največji pokolj, so zabranili pravoča >10 došli varnostni stražniki Andrej Pivlc, Lokar Tone ln Emil Trotovšek. Prepir 111 pretep so izzvali seveda »gospodje« Slavko Slivar, livar, Ivan Fiego, delavec, Milan Draženo-vič, delavec in Mi'an Suban, kateri so prišli v gostilno izzivat mirne goste z znaki >Or-june« in z belimi cvetlicami (beli teror!) in z oriunskiml manirami. Ko jo varnostna straža privedla »Orjunašo« na stražnico, j» Sirnik, misleč, da je gospod inženjer Kjanjo žo pokrajinski namestnik v Sloveniji, šišenski voditelj Orjuncev g. Kozmiua pa njegov; namestnik, grozil, da bo šel klicat celo ljubljansko Orjuno ua pomoč. — Henriku Saje-tu iz Kožarjev je bila ukradena obleka, vredna 5300 K. — Branjevka Marija IngliS iz Virmarš pri Škofji Loki je izgubila v-Ljubljani uro, ki se je našla in jo bo lngli-i čeva dobila na policijski direkciji. ---------- j Cerkven! vestnik. c Sv. maša na Rožniku. V nedeljo, dne 6. ma* ja ob 9. uri dopoldne ima osobje Kuncove tkalnice in pletilnice sv. mašo na Rožniku. Vsi tovariši in tovarišice iskreno vabljeni! A Narodno gledišče. OP*5RA. Petek, 4. maja: JANKO IN METKA. - Red E. Sobota, 6. maja: Gostovanje operne pevke Marte Pospišilove. CARMEN. — Izven. Nedelja, 6. maja: V korist Udruženju vojnih inva« lidov. ČAROSTRELEC. - Izven. DRAMA. Petek, 4. maja: Premiera Shakespearjeve kome« dije KAR HOČETE. - Izven. Sobota, 5. maja: Ob štirih popoludne dijaško predstava po znižanih cenah: OTOK IN STRUGA. — Izven. Nedelja, 6. maja: OTHELLO. — Izven. Ponedeljek, 7. maja: KAR HOČETE. — Red B. Gostovanje operne pevke g. Marte Ivanovd Pospišil. V soboto, dne 5 -t m. gostuje v naslovni vlogi opere »Carmen« g. Marta Ivanova Pospišil, prva altistka zagrebške opere, ki slovi kot izvrstna pevka in igralka. Poleg grofice v »Pikovi dami«^ Amneris v »Aidl«, čarovnica v »Rusalki« itd. spada med njene najboljše vloge Carmen. Predstava se vrši izven abonmanov. Rigoletto. To je Verdi iz dobe, ko so m mu vrata v svet odprla na stežaj: ognjevit, mebak, božajoč, z eno nogo vedno priprava ljen za poreden naskok, hkrati pa malo( solzav, sentimentalen, včasih malo prostaškS — banalen tudi. če se mu ravno zazdi (prim. knezovo zadnjo arijo: »Ženska le vara nas«)j vselej pa sama živa, gibka, prikupna, slad-, ka, iskrovita melodija; celo pri hladnem naštevanju, mirni pripovedi mu ne da, da bt vzdržal, ampak se mu njiju glasbeni izraa brž razprede v gibek, ljubek napev, ki čiste, gotovo nima razloga v dostikrat dokaj plehkem besedilu, ampak v prekipevajočem čuvstvu, polnem prelestnega melodičnega bogastva. Predstava je bila ▼ celoti prav dobra, Orkester je sicer mestoma nekoliko topil, pa je bil vendar splošno zadovoljiv, važnejši solisti so bili vzorni, prav dobri ali vsaj ka^ zil nI nihče. Da smo bili neizrečeno veseli predvsem Betetta v vlogi roparja Spara-. fucila, ne bomo posebej poudarjali: Verdijeva zamisel si gotovo ni mogla ustvariti' mogočnejšega roparja »poštenjaka«, ki umor, za katerega je plačan, »pošteno« ia-vrši. Vsak glas, vsaka kretnja, vsak utrip mišle poteka Betettn iz globin značaja njegovega »junaka«. O ge. Lovšetovi bi, če bi ne bil izraz že tolikrat zlorabljen in zato danes brez vsebine, zapisal: kot škrjanen jo zlasti v višini glas, ko se v rosnem jutru dviga 1* rahlo se kadeče njive; vse, kar Je materialnega na njem, nam izgine Izpred oči, le njegovo čudno svežo pesem še občutimo. Tndi v igranjn se hitro lzpopolnnje. G. B a 1 a b a n je posebno na mestu takrat, kadar je treba moči. mogočnih čuvstev, pa-tosa, nevgnane sile. Ko se nančl še po slovensko peti, tedaj bomo še v večji m<>ri uživali njegovo petje ln dobro premišljeno igro. Tudi g. Kovač nI bil slab. Njegov pevski material je pa v resnlol Izboron; vtis imamo celo, da se je tehnična plat njegovega petja izboljšala. Prav Iskreno želimo, da se usovrši do one stopnje, ki mu jo izvrstna narava njegovega glasu omogoča «a poleg tega ne straši truda in ima menda posebno dober spomin, si lahko pribori velikih uspehov. Gna. Sflllgojeva gotovo fie nI do. yriena, pa Ima Шh pevskih la Urravakito Stran 4*. 8LUVKNBC. dne ï. иаЈа ШЗ. Stev. IDO. zmožnosti, i njeno Madd&leno smo bili v celoti kar zadovoljni. Izmed ostalih oseb stopa najbolj v ospredje Monterone — Pngolj, ki je v par drugih vlogah že dokaj dobro vzbujal videz resničnosti, kar smo s prizna njom že ugotovili. Ta njegov mir tu pa ni mir pred izbruhom viharja, ne kaže s silo zadrževanega notranjega srda in obupa nad brezsrčno ugonobljeno srečo in zato — po našem občutu — ne more v prevajanem zlo-deju, kot je Rigoletto, vzbuditi resnične groze. Še manjšim, manj pomembnim vlognin bi prisodili čisto različne rede: dobro, zadovoljivo, za silo; še zanič bi utegnil kdo dobiti, če bi nas kdo prav v živo prijel. K. Št. 29 »Gledališkega listat prinaša poleg repertoarju opore in drame zanimivo »Bazno« ter kot umetuiško prilogo sliko g. Al. Drenovoa člana drame. Prosveta. pr Anton L a j o v i c : Psalm 41. in 42. ïa veliki orkester, tenor-solo in mešani zbor. (Prvo izvajanje na koncertu Glasbene Matice, dne 7. maja 1923.) Psalmi se naslanjajo navadno na dogodke iz življenja psalmistov, vendar ne sili v njih dejanski substrat v ospredje, marveč so zasnovani bolj splošno človeški, navežemo jih lahko na najrazlič- nejše življenske dogodke, ki vznemirjajo iavnovesje v človeku. Dejanska podlaga 41-iu 42. psalma (oba tvorita po smislu in prvotni koncepciji celoto) je po domnevi raz lagalcev sledeča: Zoper kralja Davida se jc dvignil njegov lastni sin Absalon in ga pognal z oboroženo silo preko Jordana. V (cm nezgodnem položaju »e premagani kralj z bridkostjo spominja svoje prejšnje slave, izgubljenega sijaja, prestola, svetega šotora sionskega, svojih veličalnih plesov in himen pred škrinjo zaveze in Iz srca so mu izvije psalm hrepenenja. Ni to s;imo psalm Davida, slično je hrepenenje Napoleona na Sv. Heleni, Karla na Madeiri, slično hrepenenje jetnika po svobodi, grešnika po duševnem, bolnika po tolesnem ozdravljenju, sličua ho čustva delavca-siromaka, ki je ol> zaslužek, mogotca-bogataša, ki je ob premoženje, starca, ki je ob mladost, tvorca, ki je ob tvo-rilno moč. Psalm osirotelih in zapuščenih, psalm vznemirjenih in zbeganih, psalm padlih. Vsem, ki grabijo po bilkah, da se vzdrže nad gladino, vsem, ki segajo v brezupnosti po orožju, vsem, ki so v zagati po lastni ali tuji krivdi, vsem v tolažbo in uteho kliče psalmist: »Kaj duša vedno še žaluješ, kaj mi brezupno omedluješ? V Boga zaupaj pomočnika! Še pride čas, da povzdiguješ obraz prijaznoga rešnika! Prelepo, poetično besedilo psalmovo jo Lajovic poglobil v čudoviti, do sedaj neznani meri. V njegovi široko razmaknjeni skladbi poslane pesem lirepeuečega Davida posem hrepenenja, pesem zaupanja v Boga pa izzveni v slavospev Upanju, himno Bogu. Lajovčeva revolucionarnost jc usmerjena v globino, in no trati svojega zanosa ob zunanjosti: Lajovca je gnalo, naj bi ustvaril tako slovenske pesmi, ki bi imele r e s n i č -no in veliko notranjo intenziteto (Izidor Cankar, Obiski, str. 105). Premiera Lojovče-ve umetnine bo 7. maja i. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. »Davida« poje operni pevec tenorist Marij Šimenc, sodeluje mešani zbor Glasbene Matice in pomnožen orkester kr. opere. Dirigira Niko Štritof. Vstopnico žo prodaja knjigarna Glasbene Matice, Kongresni trg št. 9. p Beethovnova VIII. slnfnnlja, ki jo bo izvajala Glasbena Matica na svojem koncerlu dne 7. maja t. 1. je ena izmed nnjkrasnejših Beethovnovih sinlonij, vsebinsko pa jo je skoraj smatrati za nekako suito plesov dvignjeno v sinlonični Stil. Karakteristično je zanjo, da nima nikakega počasnega patetičnega stavka. Temeljna ubranost vseh šti- rih stavkov je označena ■ neko naivno preprosto radostjo. Značilno je, da je Beethoven v to sinio-nijo kot tretji stavek uvrstil menuet, katerega je bil v prejšnjih sinfonijah le zamenjal c novo uvedenim scherzom. Ton tega menueta je čisto arha-ističen. Zanimivo je, da je ta Beethovnova sinlo-nija po svoji ubranosti in deloma celo po svojih konturah, jako sorodna Dvoïakovi sinfoniji v D-du-ru. Za obe deli je značilna ?ivlje--' a vedrost, ki veje iz njih. Predprodaja vstopnic za koncert se vrši v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Turistika in sport. Klub kolesarjev iu motociklistov »Ilirija« priredi v nedeljo dno 6. maja ob 14.30 uri že obljavljene »Otvoritvene dirke« na progi Ljubljana (Zg. šiška)—Št. Vid 7. sledečim vzporedom: Novinci 3 km, Junio-ri 5 km, seniori 3 km, damska 2 km, glavna 10 km, Handicap 5 km, in tolažilna na 3 km. Prijave sprejema gospod Oskar Kiirner v trgovini Goreč v palači Ljubljanske Kreditne banke do 4. t. m. do 18- ure, ter se s tem prijave zaključijo. Poizvedovanja. Izgubil se je 2. maja v Ljubljani zlat okrasek s kamenčki (s črko M). Pošten najditelj naj ga blagovoli oddati proti nagradi v našem uredništvu. Pomožni strojnik Vešč montaže in vseh strojnih del pri strojih za obdelovanje lesa, sc sprejme v takojšnjo ali skorajšnjo službo na Gorenjskem. Stanovanje z električno razsvetljavo v novi hiši na razpolago. V poštev pridejo le trezne in svoje stroke popolnoma vešče moči. Samci iraajo prednost. Pismene ponudbe z natančnim popisom svojega znanja in dosedanjih služb na upravo tega lista pod itev. 2629, Klavir je naprodaj NA RAKEKU, dobro ohranjen. - Informacije daje gospod JANEZ BAJT. 2648 Pozor ! Pozor ! 1'riooročam vsakovrstne ŠPORTNE ČEPICE v vseh oblikah, kakor tudi ČEPICE ZA GASILCE in za vsa druga društva po najnižjih cenah. — ELIGIJ EBER, Kongresni trg štev. 7, Ljubljana. No debelo! Postrežba točna! Na drobno! čedno sobico f.će uradnica. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe pod: «Čedna« na upravo lista. Dne 4. maja ob 3. uri popoldne bo na Vojvode Mišica (Kuhn-ovij cesti it. 21, III. nadstr., desno, dražba kompletne sobne oprave. Naprodaj je (TOVORNI AVTOMOBIL in KOLO z po ugodni ceni. — Več povedo v gostilni ANŽIC, Karlovska cesta čtev. 19. 2575 Strojepisko popolnoma veščo strojepisja in poleg slovenščine in nemščino, s perfektnim znanjem italijanščine za navadno trgovsko dopisovanje sprejmem takoj ali pozneje v službo v pisarni v Ljubljani. - Pismene ponudbe, opremljene s spričevali iz šole in dosedanjih služb ter z navedbo pričakovane plače naj se naslove na: Civilni Ing. V. REMEC, Ljubljana, Kersnikova 7. Ako še niste, pošljite naročnino! E!egantno stanovanje v Mariboru (tri sobe, kuhinja, kopalnica, soba za služkinjo; 1. nadstropje) v sredini mesta, SE ZAMENJA z enakim v Ljubljani. — Ponudbe pod: «PRESELITEV 2638« na upravništvo «Slovenca«. Vpeljanega KORUZO, PŠENICO, OTROBE, OVES. prvovrstno blago, od 5 kg dalje na vreče 1er na vagone razprodaja po NAJNIŽJI dnevni ceni pravkar otvorjena veletrgovina POMORSKO-TRGOV. AGENTURA M. BIELIC, Dunajska c. 33, pri «Balkanu« ZA BIRMANČE: Za £ke: »lika Itblra raznih iavijotav li obleka po NIZKIH CENAH. X» deklice : batist In etaralni • na|r.ovef£ih norcih, dalje nogavice, rokavice 1.1, d. &, n morske TRAVE, MODROCF.V na pe-stev. 1622« na OGLASNI ZAVOD r..sih. Specijalna tvrdka za izdelovanjo 2619 klubgarnitur. — Najnižje cene! Najsolid-nejši izdelkll Zahtevajte oferte in cenikc! FRAN VORSIČ, MARIBOR. nizke in visokodebelnate, lepih, novih vrst ter cvetlične dekoracije oken in balkonov priporoča slav. občinstvu ANT. FERANT, trgovski vrtnar v Ljubljani, Ambrožev trg št. 3. 2525 OVES BANAŠKI, PRVOVRSTNI, na vreče po K 14.— za kilogram razprodaja »Pomorska trgovska agentura« M. BIELIC, Dunajska cesta št. 33 pri ^BALKANU«. Petrolejske VRČE z ali brez zabojev In železne BARELE kupimo v vsaki množini. — HROVAT in KOMP., LJUBLJANA, Vegova ul. 6. kraste, liSaje od.-.tran uje ......._.„. pri človeku in živalih gÉf5™^ ftaftolmasile, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po poŠti 7 Din. pri ТДККОС1, lekarna Ljubljana, Slovenija. Naprodaj so 3 HIŠE ob hribu v ŠENT VIDU nad Ljubljano. _ Velikost: 17.60X8 poleg vrta 500 m', 12.30 X 6 m poleg vrla 580 nr, 11.70 X 6.50 poleg jc hlev. — Pojasnila dajo v St. Vidn nad Ljubljano itev. 20. ZA PISARNO s posebnim vhodom v sredi mesta IŠČEMO ZA TAKOJ ali pozneje. — Poslovanje s strankami minimalno. — Cenj. ponudbe se prosi na upravništvo «Slovenca« pod šifro: «MIRNA STRANKA 2495«. 2495 швнкзшввшивзвп Danes ob 20 uri 15 min. je mirno v Bogu zaspal v 82. letu starosti Franc Radoslav Silvester imejitelj križa Pro Ecclesla et Poiitifice Pogreb se vrši v sredo, 2. maja v Vipavi. Priporočamo ga v molitev. Vipava, dne 30. aprila 1923. Berta roj. Cotlč, žena. — Frane, Ivan, sinova. -- PanI Bervnr, AIoTzffa, Mlnka Lavrenčič, hčere. — Jožko Bervar, prof. glasbe, dr. Matija L vrenčič, sodni svetnik, zeta. — Antonija, Marica, sinahi. — Vnuki in vnukinje. Podpisani Mlekarski oddelek Gospodarske zveze r. z. z o. z. v Ljubljani in Mlekarska družba za Jugoslavijo d. z. o. z. v Ljubljani, Vam vljudno sporočamo, da smo prenehali s 1. majem t. 1. poslovati, ker smo predali ve« naš obrat novemu podjetju: Združene mlekarne d. d. v Ljubljani, na katerega se blagovolite ozirati pri Vaših naročilih. — Z odličnim spoštovanjem. Mlekarska družba za Jugoslavijo d. z o. z. v Ljubljani. — Mlekarski oddelek Gospodarske zveze r. z. z o. z. v Ljubljani. Dovoljujemo si Vam vljudno naznaniti, da smo prevzeli celoten obrat Mlekarskega cddelka GoscodTske zveze in Mlekarske družbe za Jugoslavijo ter bomo vodili cela njihovo poslovanje, začenši s 1. majem t. 1. Prosimo Vas, da se v slučaju potrebe obračate na nas ter nam poverite Vaša naročila. Naši poslovni prostori se rahajajo v Vojaški ul. 10 (poleg Belgijske vojašnice). Priporočamo se Vam in ostajamo z odličnim spoštovanjem: Združene mlekarne d. d. v Ljubljani. r,ov2 karoserije ali predelavanje starih, lakiranje in tapeciranje. Če aulo, odpove, pride takoj pomožni auto na telefonlïni poklic 236< JUGO-AUTO «1. z o. ж. DUNAJSKA C. 36. SMREKOV ali JELKOV, od 10 cm debeline na tankem koncu in od 3 m dolžine naprej, KUPI VSAKO MNOŽINO franko kranjskih postaj na vagonu naloženo: šentjanški premogovnik, Krmelj na Dolenjskem. gospodarske Slovenska kuharica. Velika izdaja z mnogimi slikami v Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Priredila S. M. Félicita Ka-llniek. Cena okusno opremljeni knjigi, vezani v celo platno, Din 220-—. Obširna knjiga obsega nad 700 strani besedila s slikami in 33 tabel na umetniškem papirju v barvotisku. Tabele nudijo 193 krasnih slik v naravnih barvah, ki jih je izvršil ravnatelj Dragotin H u m e k , reproduci-rala pa domafa tiskarna. Poglavje o gobah, njih najdiščih, uporabi in poznavanju je napisal Ante Beg. Niti bogato nemško slovstvo ne premore tako obširne in lepo opremljene kuhinjske knjige. Praktični CSlHiSI* Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, po-i ItmULISI OClljJÛI , jasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik. Cena vezani knjigi Din 120-— Tudi ta knjiga prekaša vsa pričakovanja; mnogostransko in pregledno razdeljena tvarina je tiskana na 420 straneh, 25 umetniških tabel v barvo-tisku, vezava m vsa oprema je tako okusna, da je posebno v današnjih časih nismo več vajeni. Vsled bogate vsebine in velikega števila umetniških prilog v barvotisku je imelo založništvo za obe knjigi ogromne dobavne stroike in je prodajna cena obeh knjig za današnje razmere skrajno nizka in vsled tega samo začasna. Zaradi visoke obrestne mere, more zdržati založništvo te dve ceni najdalje do konca avgusta t. 1-, na kar se obe knjigi podražita vsaj ca polovico sedanje cene. Sadje v gospodinjstvu. "55 in zeleniadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik, s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Cena za to lepo novo knjigo znaša Din 30-—. Sadno vino aH sadjevec. KAiSr*. «ЗЛ popolnjuje prvo in velja Din 20'—. RnnelfAU in ГПЗГОПРО Navodila, kako ju vzgajajmo in oskr-DlCdlVCV III llldl Cllbđ. bujmo priredil M. Humek, višji sad. nadzornik. Cena za to novo knjigo, ki podaja nasvete, kako gojiti ti dve najplemenitejii sadni vrsti, ki nudita velik uspeh in dobiček, znaša Din 12'—. Uonlr П Koholarcttfll A. Janša. Novi natis priredil F. Rojlna ndlllv U ueueidloivu. г dodatkom ALBERTIJEV - ŽNIDER-SIČEV PANJ, in kako v njem čebclarimo, priredil M. Humek, višji sad. nadzornik. Cena za knjigo, ki temeljito seznani čebelarje, kako postopati s kranjiči in kako čeberaliti v novem, modernem panju, znaša Din 24-—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Izdaja konzorcij >Slovenca«, Odgovorni urednik: Mihael MoSkerc v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v Liubliani