DEMOKRACIJA Sreči, ki se nam je nasmehnila, ne kažimo rogov! (THYDE MONN1ER) Leto XIV. - Štev. 12 Trst - Gorica, 1$. junija 1960 Izhaja 1. in 15. v mesecu Kaj se dogaja v Vzhodni Aziji? Južni Tirolci in zamejski Slovenci Težišče komunistične Komunistično revolucionarno rovarjenje je v zadnjem času svoje težišče premaknilo iz Zahodne Nemčije na Daljni vzhod. Nekaj mesecev pred incidentom z letalom U-2 in po kratkotrajnem dremanju hladne vojne po sestanku Eisen-, novver-Hruščev v Camp-Davidu, se je med Moskvo in Pekingom očitovalo znatno nasprotovanje. Hruščev se je Zahodu smehljal, Kitajci pa so rožljali s sabljo. Nikita je romal po Indiji in Indoneziji prav v trenutku, ko sta se obe državi resno pričkali z Rdečo Kitajsko. In prav nič si Nikita ni prizadeval, da bi ta pričkanja pomiril. To je bilo pred meseci. Zakaj se je to obnašanje čez noč spremenilo? Tako se sprašujejo tudi zahodni komunisti in titovci. Odgovor ni težak. Ali so v Moskvi prevagali stalinisti ali se ;e okrepil kitajski vpliv. Vsekakor se je Hruščev smehljaj spremenil v zborovsko rohnenje proti zahodnemu svetu in zlasti še proti Združenim državam. Ali to pomeni novo vojno na Koreji, napad na Formozo, vdor v Južni Vietnam, Laos, Kambodžo. Nepal ali 'Indijo? Na vse take morebitnosti morajo biti Američani, ki skoraj edini nosijo odgovornost za varnost na Tihem oceanu, pripravljeni. In Američani so danes bolj pripravljeni kot so bili kdajkoli, zato je tudi kitajski napad zelo malo verjeten. Verjetnejši pa je izbruh hladne vojne. Posebno zapeljiva točka hladne komunistične ofenzive ie vsekakor Japonska. Nevtralizacija ali celo boljševizacija Japonske bi pomenila za Daljni vzhod približno isto kot nevtralizacija ali celo bo-.jševizaciia Zahodne Nemčije za Evropo. Izgledi, da bi komunisti z normalnim sredstvi izločili Japonsko iz vrst svobodnega sveta pa niso za komuniste obetajoči. Komunistična partija je na Kitajskem popolna ničla. Res je, da se je komunistom posrečilo c svojimi aktivisti zasesti ključne položaje v japonski socialistični stranki; res je tudi, da komunistom ni bilo težko ob prihodu Jamesa Hagertya, tiskovnega tajnika predsednika Eisenho-wera in ameriškega veleposlanika Mac-Artura poslati na ceste nekaj deset tisoč demostrantov v prestolnici, ki šteje devet milijonov prebivalcev. Ali s komunisti infiltrirana socialistična stranka je v razkroju, ker se je v njej pojavila izredno močna opozicija, ki stremi po osamosvojitvi. Prav tako so se v zadnjem času močno okrepile tudi protikomunistične sindikalne organizacije. Objektivni poznavalci japonskega političnega življenja zatrjujejo, da antiame-rikanizma, kot ga poskuša prikazati in napihovati komunistični in titovski tisk, na Japonskem ni. Ogromna večina prebivalstva je politično ravnodušna in naklonjena prej Zahodu kot sovjetskim ali kitajskim zapeljevanjem. Japonci se zavedajo, da so dosegli prav z ameriško pomočjo zavidanja vreden gospodarski dvig. Kišijeva vlada se nima bati volitev. Predsednik Eisenhower bo prispel na hladne vojne se je premaknilo na Daljni vzhod Japonsko 19. t.m. in po sodbi resnega tiska bo predsednika pozdravilo devet, deset odstotkov Japoncev prav tako kot so to storile ljudske množice v Indiji ali, v Pakistanu. Morda je res, da je Kišijevg vlada pokazala nekaj slabosti proti nahujskanim demostrantom, na drugi strani pa je prav s takim zadržanjem dokazala, da, na Japonskem demokracija ni gola fraza. Prepričani pa smo. da bo ob prihodu ameriškega predsednika poskrbela za njegovo popolno varnost. Presednik Eisenhower bo na svojem potovanju, dolgem /kakih 35000 km, obiskal Filipine. Formozo, Japonsko in Južno Korejo. Zelo nespametno bi bilo, da bi gg peščica komunističnih plačencev odvrnila od tega obiska, ki bo samo utrdil zahodne pozicije na Daljnem vzhodu. Potrebno pa je, da omenimo tudi še v-prašanje varnostne pogodbe med Združenimi državami in Japonsko. Pogodba nu, di Japonski znatno ustreznejše pogoje in bi jo bili lahko že pred poldrugim letom podpisali in ratificirali. Gotovo je, da bi uživala splošno popularnost in bi jo Ja-| ponči takrat smatrali kot pomemben u, speh. Vlada pa ie pogodbo zavlačevala, ker so se med člani vlade posamezne klike med seboj prepirale. Ta prepir so izrabili levičarji, ki so vprašanje napihovali. Ratifikacije sicer s tem niso preprečili, pripravili pa so vladi sedanje nevšečnosti. Redečekitajska ofenziva bo v teh dneh dosegla svoj višek. Ali se bo Pekingu posrečilo s pouličnimi akcijami in propagandističnimi tiradami ministrskega prednika in njegovo stranko toliko zmehčati, da se umakne, kar bi pomenilo za liberalno demokratsko stranko, za varnostno pogodbo in za Američane hud in morda, nepopravljiv udarec. Ne smemo pozabiti, da Ameriko danes regfoektira ves Daljni vzhod, kar je mnogo Važnejše od priljubljenosti ali nepriljubljenosti. Ce pa se bc/ Kiši hrabro držal in|se bo predsednik Eisenhovver s smehljafem poslovil z Japonske, potem se bodo zdaljšali nosovi komunistom v Tokiu,* Kremlju. Pekingu in tudi pri nas. ’ ------ Razorožilvena konferenca V Ženevi je mzordiitvena konferenca obnovila svoja naporna zasedanja. Sovjeti, ki so vse doslej konstruktivno delo samo zavlačevali in izigravati, ker so se trmoglavo otepali slehernega praktičnega nadzorstva nad razorožitvijo, so prejšnji teden predložili nov načrt. V sovjetskem predlogu so zahodnjaki našli nekaj elementov, ki se približifjejo zahodni razo-rožitveni zamisli, v kolikor jemljejo za podlago nadzorstvo. Razlike v mnenjih pa so še vedno pomembne. Zahodni svet je svoje zamisli formuliral nekako takole: razorožitev mora biti'- postopna, ohraniti je treba ravnotežje med posameznimi silami ter med jedrsko" in konvencionalno razorožitvijo. Nadzorstvo mora biti učinkovito in neprekinljivo. Medsebojno zaupanje se bo utrdilo v* kolikor bodo države tudi izpolnjevale prevzete obveznosti. Vse do sedaj ima svobodni svet s Sovjeti v tem pogledu slabe izkušnje. Kdo bi mogel našteti vse pogodbe, ki so jih Sovjeti prelomili? Vprašanje jp tudi, ali ni za bo-Ijševike svetovna revolucija še vedno tista vrhovna čednost, Jki daje pravico za brisanje vseh moralnih iti tvarnih obveznosti. — V debato jefprejšnji teden zelo učinkovito posegel iufii italijanski delegat, bivši zunanji minister Martino. Južnotirolski Nemci so se pri zadnjih občinskih volitvah do* bro odrezali. Niso nazadovali, temveč so celo napredovali in to za skoro 5000 glasov. Skupno je zan je glasovalo okoli 100:000 vos livcev in to brez bocenskega mes sta, kjer občinskih volitev ni bilo. Lepo in občudovanja vredno je, da se kljub vabam z leve in desne tamkajšnja nemška manj* šina skoro neokrnjeno ohranja. Pri iskanju razlogov za to vstra* janje ne smemo spregledati dejs stva, da uživa manjšina v celoti podporo svojih bratov in držav* nikov iz matične domovine; da je gospodarsko po večini neod* visna in samostojna; da je kor murizem na Južnem Tirolskem takorekoč nezaznaven pojav; da so gospodarstvo, trgovina in tu* rižem v veliki večini v rokah do* mačinov. Mlademu človeku, ki konča šolanje, ni treba dolgo izr kati zaposlitve, ni mu treba kriviti svoje narodnostne hrbtenice. Če je le sposoben in voljan, dobi delo pri svojih ljudeh. Voditelji manjšine niso nikakršni uradnit ki ali pokorne dekle režimskih »vsemanj šinskih« organizacij, UPRAVNE VOLITVE - 23. X. - Notranji minister Spataro je določil 23. okt. za dan upravnih volitev v 6786 italijanskih občinah. Med temi občinami so tudi nekatere, ki jih upravljajo prefekturni komisarji, kot n. pr. Neapel, Florenca, Genova, Benetke in Brindisi, pa tudi velemesta: Rim, Milan, Turin in Bologna. V 1240 občinah ne bo jesenskih Molitev, ker rok *e ni potekel. Med lemi so; Trst, Aosta, Bočen, Trident in Spezia. V 647 občinah, ki štejejo nad 10000 prebivalcev velja proporcionalni sistem, v ostalih velja večinski ustroj. Istočasno bodo tudi pokrajinske volitve, razen v provincah: Gorica, Spezia in Vercelli. Izvolili bodo 77 pokrajinskih svetov. * * * ElSENHOWEROV DOSTOJANSTVENI ODGOVOR NA HRUSCEVO HISTERIJO. V nedeljo, 6. t.m. je na vseučilišču Notre-Dame v Indiani predsednik Eisenhower ostro zavrnil tiste politike, ki otepajo z zasramovanji, slogani in sateliti. Opozarjal je svoje sodržavljane pred sovražniki Ozadje državnega udara na Meni Dogodki na Turškem so posledica tipične kreacije voditelja, ki ga je usoda postavila na čelo lastnega naroda. Taki politični ljudje izhajajo v določenih državah iz revolucionarnih vrst. Revolucionarnost, pa jim ne ostaja zgolj prehodno razdobje za dosego postavljenih ciljev, ampak jih te nujnosti, ki so za gotova človeška častihlepja tako zapeljive, povsem obvladujejo. Takih tipičnih primerov imamo v velikem in v malem kar v izobilju. -Tako je napisal o državnem udaru na Turškem znani časnikar Ahmed Emin Jalman. Adnana Menderesa so v letih 1945-1950 proslavljali kot svobodnjaškega junaka, ki se je z doslednostjo bojeval proti diktaturi ene same stranke. Bil je pravi ljudski tribun, ki je v svojih demogoških govorih mnogo zmerjal, zato pa le malo, povedal. In taki govorniki razvnemajo množice. Tako si je Menderes prisvojil splošno priljubljenost, in nekaj njegovih zunanjepolitičnih odločnosti (Korejska vojna, sprejem Turčije v NATO) mu je zagotovilo v svetu precejšnji ugled. V tem času je Menderes dopuščal opoziciji tudi zelo ostre kritike in je bil toliko pogumen, da je svoje državniške pogreške priznaval in jih skušal popraviti. Pri svobodnih volitvah 1. 1954 je odnesel veliko zmago. Turški narod mu je zaupal in godrnjal proti nebrzdanim napadom opozicije. Namesto pa, da bi Menderes pritegnil poraženo opozicijo k sodelovanju, je matral, da mu ljudsko zaupanje daje pravico voditi državo po lastnih zamislih. Domišljal si je - kot vsi tisočumetnja-karji -, da razume vsa vprašanja bolje od najsposobnejših strokovnjakov. Svoje gospodarske načrte je puščal ocenjevati in izvrševati po pristaših, ki so mu v vserr) samo prikimovali. Turškemu tisku je zmanjšal dobavo pa, pirja in mu odvzel vse državne oglase, zapiral je časnikarje in protizakonito u-stavljal opozicijski tisk. Radijska poročila so postala izključno režimski monopol. In vendar vse to ni zatrlo svobodne besede. V lastni stranki je bil Menderes pravi pravcati diktator. Pet let je stranki načeloval in niti enkrat ni sklical strankinega kongresa, ki bi se po pravilih moral, vršiti vsako leto. Sam je imenoval vse vodilne osebnosti in sam odločal celo kandidate za parlament. Kot privesek stranki je ustanovil »Domoljubno fronto«, ki naj bi postala oblastniški element njegove politike. Z vsemi takimi in podob, nimi metodami je hotel narod terorizirati, ali mu to ni uspelo. Najprej so se diktaturi postavili po robu dijaki. Policija je nastopala z vso brutalnostjo. Menderes je razglasil izjemno stanje in poklical armado na pomoč. Častniki pa so se očitno postavili na stran opozicije. Po natančno določenem načrtu se ie vojska polastila oblasti. Menderes je tik pred svojim padcem nameraval v Moskvo. Gotovo mu nihče ne more očitati komunizma, očitno pa je, simpatiziral s trdo pestjo v komunističnih deželah in jo v mnogem tudi posnemal. Nova vlada generala Cemala Guersela, ki jo je priznala že velika večina zahodnih držav, dosedanje zunanjepolitične linije ne bo spremenila in bo ostala zvesta vsem prevzetim mednarodnim obveznostim. kar najbolje izpričuje komunistični in titovski tisk, ki ga nekrvava turška revolucija ni prav nič navdušila. Na drugi strani je menda tudi novim vojaškim gospodarjem na Turškem postalo očito, da bi morebitna vojaška diktatura deželo samo oslabila. Pogledi mnogih političnih mož na Turškem se obračajo na voditelja republikanske stranke Izmeta Inoniija, nekdanjega generala Izmeta, kj je bil v prvi svetovni vojni armijski general in je edini preživeli sodelavec Ke-mala Atattirka. Ta 75 letni politik uživa velik ugled tudi v političnih turških krogih. Verjetno je to mož bodočih dni. Dogodki po svet ul človeškega dostojanstva, ki so se vtihotapili celo med vlade,. , ki so postale duhovna puščava. Združene države, je dejal predsednik, delujejo po natančnem načrtu, ki se ga moramo brezpogojno držati, da nas dogodki ne prehitijo. 7,a železno zaveso odrekajo 800 milijonom ljudi svobodo in po drugih nerazvitih predelih sveta se milijoni ljudi obračajo proti Združenim državam, ki so svetilnik človeškega mtpredka in svobode. SVOBODA JE V NEVARNOSTI, KER LJUDJE OBOŽUJEJO MATERIALNE USPEHE, PRI TEM PA OSTAJAJO PRAZNI SLEHERNEGA IDEALA. Miru in pravičnosti ni moč doseči tam, kjer blaginja hromi duha in koder brezbrižnost nadomešča moralno in politično odgovornost. ARGENTINSKI PREDSEDNIK FRON-DIZI je na svojem evropskem potovanju prispel v Rim, kjer je gost italijanskega državnega poglavarja Gronchija. Predsednika spremljata zunanji in prosvetni minister. * * ft NASER NA BRIONIH. Egiptovski diktator Naser se je po obisku pri grški kraljevski dvojici odpeljal v soboto na obisk k Tilu na Brione. Zadnjič je bil Naser na Brionih v precej razburljivih okoliščinah, tik jzred sueškim konfliktom, zato jo je tudi z vso naglico pobral domov. Ali bo imel sedaj več sreče? sle * * PRORAČUNSKE DEBATE V OBEH RIMSKIH ZBORNICAH potekajo zelo živahno. Predvidevajo, da bodo proračuni pravočasno pod streho. HRUSCEV PRISPE NA OBISK NA DUNAJ še. r' teku tega meseca. Policija je že sedaj alarmirana. Vsi begunci iz vzhodnih dežel so pod strogim nadzorstvom. «■ « * MNOŽIČNI MORILEC EICHMANN je sprožil precej nevšečnosti vladi Izraela Najprej so se Izraelci močno veselili u-speha ljudi, ki so morilca izsledili v Argentini in ga živega pripeljali pred izraelsko sodišče. Izraelci sicer zatrjujejo, da je zločinec prostovoljno z njimi odpotoval, verjetnejše pa je, da so ga postavili pred izbiro, ali te ubijemo tu, ali greš z nami. Zaradi ugrabitve se je izraelska vlada pri argentinski opravičila, vendar spor med obema vladama ni bil poravnan. Verjetno bo sledil prelom diplomatskih odnošajev. Telavivska vlada si je na jasnem, da nasprotuje mednarodnemu pravu ugrabljanje na tujih ozemljih kot to počenjajo komunisti. Res je to izreden primer milijonskega morilca, vendar bi bilo umestnejše poiskati pravno pot in zahtevati izročitev. Zakonitost bi bila spoštovana - in to spoštovanje je današnjemu človeštvu bolj potrebno kot vsakdanji kruh, če ne želimo, da zaide človeštvo v anarhijo. Na drugi strani pa ne smemo pozabljati, da predstavlja Eichmann tip tistega nacističnega množičnega morilca, s katerim se je personificiral peklenski. Hitlerjev sistem in je njegovo aretacijo pozdravil ves civilizirani svet z največjim zadoščenjem. Potrebna bo salomonska rešitev mednarodnega spora. St * * ŠPORTNA PLEMENITOST. Kot znano je Čilsko republiko prizadejala težka potresna katastrofa. Zato je vlada odpovedala udeležbo na poletnih rimskih olimpijskih igrah, kar je razumljivo spričo o-gromnih denarnih sredstev, ki jih zahtevajo obnovitvena dela. Ob takih nesrečah izdajati denar za športne odprave, bi bilo lahkomiselno dejanje. Italijanski olimpijski odbor (CONI) je na lastne stroške povabil vse člane čilske olimpijske odprave kot goste v olimpijsko naselje. Vodstvo organizacije CONI je bilo mnenja, da je treba čilskemtt moštvu, ki je sodelovalo pri vseh olimpijskih igrah, omogočiti udeležbo. Si St t|t KUBA - SOVJETSKI SATELITSKI KANDIDAT. Diktatura Fidel Castra, ki si z osebno razsipčnostjo plačuje svojo revolucionarno roboto, je prva, pa čeprav najmanjša kremeljska infiltriranka na ameriški celini. To zadržanje je že pred časom nakazoval komunistični in titovski tisk. Sovjetskih in satelitskih vohunov, a-git-propovcev in vojaških strokovnjakov komunističnega bloka na otoku kar mrgoli. Kremelj bo na Kubi gradil letališča in raketna iztrelišča ter ima namen spremeniti otok v sovjetsko vojaško oporišče. Revolucionarna presenečenja pa so v tem delu sveta na dnevnem redu... St St * ENI V TUNISU. Predsednik družbe ENI je v Tunisu podpisal z Burgibovo vlado pogodbo, po kateri bo družba ENI zgradila in oskrbovala v Tunisu rafinerijo nafte in skrbela za distribucijo tekočih goriv v deželi. ENI si je pridobila tudi koncesijo za iskanje petrolejskih ležišč po zanimivih predelih dežele. St # SC HRUSCEV V NAVZKRIŽNEM OGNJU. Poročila iz Moskve zatrjujejo, da preživlja Hruščev v notranji sovjetski politiki nerodne čase. Močna skupina Vrhovnega sovjeta očita Hruščevu koeksistenčne pobude z Zahodom in zlasti z Združenimi državami, kar naj bi bilo v očitnem nasprotju z marksistično-lenininskim naukom. Tej skupini načeluje Mihael Suslov; drugo skupino vodijo vojaški krogi, ki so skrajno nezadovoljni z odpustom nad 300 tisoč častnikov, ki so jih poslali na podeželje za pospravljanje žitne letine. Hruš-čeva pozicija s tem - pravijo ta poročila -sicer ni v nevarnosti, vendar postaja očito, da se stalinisti krepijo. POBEGI IZ JUGOSLAVIJE. Prejšnji teden je 14 Jugoslovanov zaprosilo avstrijske oblasti na Štajerskem za politično zatočišče. St st * ^ SEST JUGOSLOVANSKIH SREDNJEŠOLCEV je utonilo pri kopanju v reki Drini. Med njimi so štiri dijakinje. Dvanajst dijakov je zašlo v vrtince. Spremljajoči profesor jih je šest rešil, ostale je pobrala neusmiljena reka. kot se to dogaja na Goriškem in Tržaškem. Kulturni domovi, banc k e itd. so odprti vsem, so last vseh in ne le ozkih političnih o* mizji in družbic. Pripadnikov manjšine ne delijo po kategorU juh in ne merijo po nazorski pri* padnosti. Zato tudi ni mlačnežev in odpadnikov. Posebno pa je očitna njihova, čeprav manjšim ska samozavest, ki se zaveda rez snice; da posamezne skupine, ki gojijo morda lastne poglede in interese, še vedno lažje najdejo potrebne kompromise in razčisti-jo svoje spore med seboj, kakor pa bi z dušo in telesom zaplava* le v mlačne vode kakšne tuje stranke. Kako izpadejo v tej primerja* vi naši frontaški voditelji na Trs žaškem in Goriškem? Ze celo petnajstletje zastopajo popolno* ma drugačna načela. Fratelančno zlivanje v enotno skrajno levico je bilo in je njihovo geslo. Tudi danes delujejo isti ljudje po raz* nih, po nazivu slovanskih kultur* nih in gospodarskih zvezah, isto* časno pa opravljajo funkcije v samih italijanskih partijah. Oni se še danes nočejo ali ne smejo zavedali, da ie stvaren sporazum med vsemi Slovenci v Italiji ne samo zaželjen, ampak tudi potre* ben. Ali ta je izvedljiv le med zavednimi Slovenci, ne pa med njimi in med narodnostnimi dvospolniki, ki imajo polna usta slo* venstva in slovanstva, v srcu pa nosijo internacionalizem in ma* dež partijskega koristolovstva. Slovenski demokrati smo te ljudi neštetokrat opozarjali na neizogibne in za stvar slovenske manjšine v Italiji usodne posle* dice takšne politike. Morda se prav zato »tovariši« v zadnjem času zopet vračajo na star recept »Osvobodilne fronte«. Vse hoče* jo spraviti pod svoj klobuk, pri čemer jim je kaj malo mari ali je ta zares slovenski ali pa je v bistvu le bolj internacionalni. Vedno hočejo govoriti v imenu vsega in vseh, drugi naj bi jim le kimali in pritrjevali, tako kadar gre za šolske probleme kakor za druga manjšinska vprašanja. Na široko nas prepričujejo, kako je v Statutu in Memoran* dumu vse natančno popisano, ka* ko so nam vse pravice zagotov* Ijene, kako je za nas odlično pot skrbljeno. Ko smo si upali že pred leti izraziti razne pomisle* ke o tem, kar so njihovi pogla* varji v Londonu zamesili, so nam hiteli zatrjevati, kaj vse borno dobili; z viška so nas tolažili na j ne bomo črnogledi, kajti z isto hi* trostjo kot so bile izpeljane o* zemeljske spremembe in razde* Ijeni kulturno*gospodarski mili* joni, bodo izpolnjene tudi druge obveznosti Edinost in politična samoza* vest Južnih Tirolcev izpade v tej primerjavi kot njihova največja odlika. Pri nas pa je vse drugače. Ni močnega zgolj manjšinskega je* dra, ki bi vse združevalo. Obsto* jajo posamezne slovenske poli* tične skupine, žal tudi v okviru neslovenskih strank, ki stalno poudarjajo svoj monopol. V7s/ drugi naj bi jim bili le peto kolo za uresničenje njihovih ciljev in namenov, ki nimajo s sloven* stvom nobenega opravka. Kot taki naj bi dajali življenjske injekcije, ne slovenskemu naro* du, temveč njihovim odsluženim partijam, ki stoje pred negoto* vostjo volilne borbe. Za takšno izkoriščanje pa slovenski demo* krat je nismo voljni in v tem srni* slu bomo v prihodnje sprejemali (Konec na 2. str. VESTI z GORIŠKEGA Ob 20 obletnici vojne napovedi Letos 10. junija je poteklo dvajset let odkar je Mussolini napovedal vstop Italije v vojno proti Franciji, ki jo je nemška vojska že globoko zavzela. Mussolini je ukazal sklicati na trge čimvečje množice ljudstva in tudi zvonovi so se za priliko oglasili, da bi dali napovedi vojne bolj tisti vtis, močan vtis važnega dogodka, kakršnega si je Mussolini sam zamislil. Toda ko je Mussolini povedal, da Italija stopi v vojno in na vse grlo žugal vsemu svobodoljubnemu svetu ter končal z geslom: Vincere! Vinceremo!, se nihče, niti sami fašistični hierarhi, ni oglasil niti z enim samim vzklikom odobravanja. Množico so se razšle mrmrajoče zaradi vojne napovedi, ki je ni bilo treba in ki je nihče ni želel. Slovenci pa smo vedeli, da je Mussolini napravil veliko zanj pogubno napako, kakor jo je napravil Hitler pred njim. Vedeli smo, da bodo vojno zmagale žrtve, nacifašističnega napada, in smo se v srcu veselili poraza našega zatiralca, saj nam je fašizem prisodil nacionalno smrt. Vedeli smo tudi, da bomo med vojno silno trpeli preganjanje in mučeništvo, pa smo kliub temu bili veseli, pripravljeni vse prestati, da bomo le enkrat rešeni. Dva dni pozneje, 12. junija 1940, so nas že tlačili v zapore in potem pa v taborišča po južni Italiji. Grozote vojne so znane, mučeniško trpljenje našega naroda je tudi znano. Končno je zmagala pravica nad krivico, kakor smo to uganili že ot* napovedi vojne. Fašizma je že davno konec, Slovenci v Italiji pa smo še vedno nezaščiteni, čeravno nosi republikanstva ustava že od leta 1947. določilo 6. člena, ki ukazaju vladi , da nas mora zaščititi... Kakor pod fašizmom! Zvedi i smo, da je Svet goriške odvetniške zbornice uvedel disciplinsko postopanje proti slovenskemu mlademu odvet-niku, pravzaprav prokuratorju, po štirih letih njegovega delovanja, očitkom, da je bil pri jugoslovanskih partizanih, da je zato izgubil oficirski čin v italijanski vojski, da je za časa zavezniške uprave bil v službi na področju jugoslovanske vojške uprave in da je zaradi tega bi\ proti koristim Italije, ker da je jugoslovanska vojska stremela po zavzetju italijanskega ozemlja. Očitki so vsi neutemeljeni in protipo-stavni ter tudi žaljivi, ker ne odgovarjajo zakonskim predpisom o izvrševajiju svobodnega poklica. Tako vsaj trdijo na verodostojnem mestu. Zato bi mi lahko trdili, da gre za ravnanje proti mladim slovenskim odvetnikom, kakršno je bilo v navadi pod fašizmom. Zanimivo pa je v današnjem primeru ozadje tega postopka, ker nam izgleda zgolj osebnega značaja in je prav zato tem bolj krivično. Nekateri italijanski odvetniki menijo, da smejo tudi sedaj, pod demokratično republikansko ustavo, kakor je bilo v navadi pod fašizmom, zmerjati slovenske odvetnike in jih žaliti. Iz tega pa ne izhaja, da bi ti odvetniki zmerjali in žalili tudi slovenske kliente, ki zahajajo v njihove pisarne. Na vsak način bi bil primer, ki ga danes omenjamo, dokaz še vedno žive nestrpnosti proti Slovencem. Radi bi vedeli, kaj porečejo višja oblastva o takih kričečih primerih, s katerimi smo prisiljeni obvestiti javnost, ko vendar ta oblastva zatrjujejo, da se Slovencem v Italiji do-, bro godi. Fašisti uživajo vse demokratične svoboščine, slovenski demokrati pa »disciplinirana preganjanja« kot je bilo to pod; fašizmom. Ali ne bi kazalo opozoriti o-srednjo oblast o tem? Saj se je prizadeti boril kot častnik italijanske vojske v Al-j baniji in Grčiji in kot partizanski borec proti naci-fašizmu - tudi za svobodo italijanskega naroda. Seja oMiasiiega sveta V petek 10. t.m. je goriški občinski svet razpravljal o obračunu občinskih podjetij za elektriko, vodo in plin. Razprava je trajala nad dve uri, ker se je oglasilo k besedi veliko število svetovalcev. Večina, svetovalcev je letos imela svoje pomisleke glede načina in cilja upravljanj^ teh podjetij. Obračun izkazuje namreč 20.522.440 lir dobička. Samo električno podjetje pa je dalo 64.477.283 lir dobička, ono za plin pa 3.040.253 lir. Le podjetje za vodo ima 4fi.994.821 lir izgube. V zvezi s tem obračunom so razni govorniki bili mnenja, da bi se morala nuditi občanom možnost uživanja omenjenih treh koristi, zlasti elektrike, po ugod7 nejših cenah in dr. Sfiligoj je prikazal primer zelo drage napeljave termične e-lektrike, ter prosil za zadevna pojasnila, ker mu je osebno znano, da bi nekatere gospodinje prav rade imele električni pralni stroj, pa ne zmorejo takih stroškov za napeljavo vsega, kar je s tem v zvezi. Visok dobiček električnega podjetja kaže, je dejal dr. Sfiligoj, da se cene takim napeljavam lahko nekoliko znižajo in ta7 ko tudi priporočil. G. Rudi Bratuž pa je prosil za pojasnilo o pregledovanju podzemske izgube vode in prejel odgovor, da so nemški izvedenci, ki to pregledujejo, že iztaknili podzemske točke, kjer se voda izgublja in podjetje bo poskrbelo za zamašitev pokvarjenih cevi na tistih mestih, Dr. Sfiligoju je, pa vodja podjetij dejal le to, da bi se morale prizadete stranke glede računa za napeljavo toka obrniti neposredno na urade podjetja samega. To pa ni zadosti za tako važno vprašanje!... Svet je končno obračun odobril. Uspehi na naših šoiah NA NI2JI SREDNJI SOLI V GORIC1! so izdelali sledeči dijaki: CEZ I. RAZRED: Božic Ivan, Braini Marko, Bresciani Peter, Gotič Vojko, Devetak Severin, Drufovka Branko, Gomiscek Franko, HVALA Zdenko (odličnjak), Klanjšček Sergij, Marussi Edvin, Mozetič Mitja, Nanut Mirko, Obidig Srečko Bruno, Paulin Igor, Rosi Levin, Sussi Ivan, Troha Donat. 6 dijakov ima popravne izpite; 2 dijaka sta zavrnjena. CEZ I.b RAZRED: Bric Nevenka, Brisco Tatjana, Budal Nevica, Hlede Darinka, KOREN Silvana (odličnjakinja). Marassi Divna, Marega Loreta, Pahor Zarja, Ra-detti Milena, Skerk Nataša. 5 dijakinj ima popravne izpite. CEZ Il.a: Bassa Boris, BERTOSSI Edi (odličnjak), Križman Dušan, Lakovič Branko, Leghissa Zvonko, Pahor Angel, Petarin Venceslav, Sosol Marjan, Tabaj Miloš, Tence Boris. Valentinčič Emil. 5 dijakov ima popravne izpite; 1 dijak je padel. CEZ Il.b: Bregant Marija, Cescutti Ana, Devetak Aleksandra, Dornik Neda, Fran-dolič Marica, Jarc Adrijana, KORSIC Marija (odličnjakinja. Lasič Marija, Leban Maja. Marassi Doroteja, Marassi Marija, Marussi Natuška, Marega Helena, Mucci Stana, Nanut Joana, Pacor Marija, Pao7 letti Milojka, Paulin 'Nataša, Plesničar, Ester, Radetič Marta, Quinzi Adele, Vi-sintini Marija, Žnidarčič Ana. 3 dijakinje imajo popravni izpit. In hoteli bi biti demokratje! Ob zaključku letošnjega konc/resa KPI, na katerem so z vso vnemo razpravljali o neki novi demokratični večini v Italiji, ■je »Demokracija« jasno povedala, da se ima pravico smatrati demokrata, le kdor se odločno bori proti vsem oblikam totalitarizma, proti fašizmu in proti komunizmu, ker oba namreč predstavljata ze- lo veliko nevarnost za svobodni svet, in nikakor ne, kdor se samo ponaša s svojim antifašizmom. Znano pa nam je, da imajo tudi nekateri italijanski socialisti povsem zgrešene pojme o besedah demokracija in demokratičen, in prav te dni nam je to potrdil vidnejši predstavnik levega krila v PSI, ki je v polemiki z demokristjani enostavno izjavil, da so socialisti že dali dovolj dokazov o svoji demokratičnosti, da ne morejo pa za nobeno ceno pristati na demokrščansko zahtevo, naj se izrečejo proti komunizmu, češ da bi tak njihov korak pomenil izdajstvo nad širšimi ljudskimi množicami, za napredek katerih se že vsa leta skupno borita KPI in PSI. Ta je res zanimiva: hoteli bi biti demokratje in istočasno tudi zavezniki komunistov, to je zavezniki največjih sovražnikov demokracije! Kako naj gre to Italija se gospodarsko krepi Odsevi gospodarskih čudežev svobodne Srednje Evrope Stirinajstletnico republike so po vsej Italiji proslavljale najširše ljudske množice in tudi vse stranke razen monarhistov in fašistov. V Rimu sta predsednik, republike in donna Carla Gronchi priredila v kvirinalskih vrtovih vrtno slavje za vlado, parlamentarce, za elane diplomatskega zbora in časnikarje. To slavje je, že tradicionalna prireditev m jo prištevajo med najlepše poletne atrakcije vec-nega mesta. Kvirinalski park s svojini bogatim poltropskim rastlinstvom, nudi zaradi svoje hribovske lege edinstveni, pogled na ves Rim s kupolo cerkve sv, Petra v ozadju. Glavno žarišče prestolniške proslave republike pa je bila velika vojaška parada na via dei Fori Imperiali. Pestre uniforme očeladenih kirasirjev, napoleonskih ka-rabinerjev in v hitrem teku drvečih bei-saljerjev so številne gledalce v atomskih časih - vsaj za trenutek - zazibale v pie-teklo romantiko. Rimske množice so javno izpričale svojo privrženost republiki, saj je paradi prisostvovalo nekaj sto tisoč gledalcev. Vse te republikanske množice so tega dne z zadoščenjem doumele, da se republika z vsem dostojanstvom lahko predstavi svojim državljanom. Posebno veselje pa so doživeli republikanci z monarhisti. Monarhistična .gibanja so v Italiji dovoljena, saj sta v zbornici zastopani kar dve monarhistični stranki. Rimski monarhisti so hoteli protestirati proti republiki prav n^ obletnico njenega rojstva in celo ob času vojaške parade. Demonstracijo so sklicalv na trgu Veinezia. Protestnega zborovanj^ se je udeležilo - 15 ljudi. Prav ta klavar-na demonstracija je dokazala bolj kot katerikoli dogodek, da je vera v trdnost in nepremakljivost republikanske zaye" sti globoko zasidrana v srcih današnji!) Italijanov. Tudi v ostalem vlada v notranjosti države optimistično razpoloženje. Vidnega gospodarskega napredka ne more nihče tajiti. Ko je Tambronijeva vlada pred časom znižala ceno bencinu na 100 lir za liter, je ta novica široke ljudske množice neprimerno bolj zanimala kot pa polom, vrhunske konference. Kot znano pa to znižanje cen potrošnega blaga ni bilo o-samljeno. Poceni! se je gazolin za poljedeljske potrebe, vse vrste umetnih gnojil, sladkor, banane itd. Vsa znižanja, ki so v bistvu davčne narave, bodo državno blagajno oskubila za kakih 300 milijard lir. Dejansko pa verjetno ne bo pomembnejših primanjkljajev, ker se bo znatno povečal odjem pocenjenega blaga. Se pomembnejši razlog za optimizem pa je znatno nazadovanje brezposelnosti. Milijonske množice brezposelnih so v povoj-j nih letih povzročale državi velikanske, skrbi. Komunistična partija je iz tega zla stalno krepila svoje vrste. Osrednji statistični urad je navajal 2 milijona nezaposlenih. To število se je kljub velikim naporom javnega in zasebnega gospodarstva vse do konca lansskega leta trmoglavo stabiliziralo. V začetku tega leta se je prvič po vojni pokazalo pomembno nazadovanje brezposelnosti. V času od januarja do aprila se je po najnovejših podatkih osrednjega statističnega urada število moških in ženskih brezposelnih znižalo za 763000 enot. Le neznaten del tega števila lahko pripišemo sezijski zaposlitvi z olimpijskimi pripravami. Statistični urad uživa sicer glas, da stvari ugodnejše ocenjuje kot so v resnici, vendar tudi preprosti človek, čuti, da je postalo težje dobiti delovne; moči. Kdor potrebuje po italijanskih me-, stih mizarja, slikarja, zidarja, monterja bo lahko čakal, da mu potrka na vrata. V prejšnjih časih je bilo to drugače. Splošna blaginja se je v državi vsekakor pomembno dvignila, kar pričajo veli-, ke množice domačih izletnikov, letovi-j čarjev, bliskovito naraščajo motornih vozil. udobna stanovanja, eleganca prebivalstva in sto drugih malenkosti. Vsa ta dejstva so odsevi gospodarskih čudežev v svobodni Srednji Evropi, morda tudi že prvi sadovi Evropske gospodarske skupnosti. Saj prav ti pojavi do-, kazujejo nalezljivosti ne samo gospodarskih kriz, ampak tudi konjunktur. skupaj, je za nas preproste zemljane res čudna uganka. Ali niso gospodje socialisti šli malo predaleč s svojimi izjavami? Za političnega a.nalfabeta bo morda resničen demokrat tudi človek, ki se z dušo in telesom prizadeva, da bi pomagal do oblasti prijateljem komunistom, toda kdor ima le nekaj soli v glavi, bo ob takih izjavah postal izredno pozoren ter se bo hotel prepričati, in še kako, ali je stvar mogoča ali ne. Pameten človek se bo po vsej veijet-nosti vprašal takole: »Ce bi jaz začel dokazovati, recimo, ckt je neka stvai\ popolnoma bela, četudi so na njej vsakomur vidni veliki črni madeži, ali mi bodo ljudje verjeli, da govorim resnico?« Odgovor bo moral biti nujno negativen. Ko bo za tem prišla na rešeto zadeva o demokratičnosti nekaterih italijanskih socialistov, bo moral isti človek po podobnem sklepanju spoznati, da se ti socialisti zaman trudijo, dokazovati svojo demokratičnost, dokler ne prelomijo popolnoma s komunizmom. Socialist filolcomu-nist ne more mkakor biti demokrat, temveč kvečjemu lažidemokrat. L ažidemo-kratov pa res ne rabimo, saj so za demokracijo še bolj nevarni kot njeni odkriti sovražniki! Možno je seveda tudi to, da so socialisti jilokomunisti v resnici pravi komunisti, ki so se vtihotapili v socialistično stranko z namenom, da bi ji vsiljevali politiko, ki najbolje ustreza komunističnim ciljem. No, pa predstavljajmo si, za kakšno demokracijo bi se ti gospodje potegovali v primeru, da bi prevzeli vodstvo v stranki! In končno, v dokaz da nimajo taki socialisti pravega pojma o demokratičnosti, naj navedemo še primer njih goriške federacije, ki je z največjo lahkoto sprejela v svoje vrste nekdanje hierarhe pokojne Socialistične fronte Slovencev. Ti lahko nosijo po svojih žepih tudi deset izkaznic PSI, to za,nas nima pomena, kajti predobro vemo, da so kljub slavnemu presedlanju v svojem prepričanju ostali še vedno odločni komunisti in da nosijo poleg izkaznice PSI kje skrito tudi izkaznico Zveze komunistov Jugoslavije. Naj le menja volk kožo, volk le vendar ostane! Res lepi zagovorniki demokracije ti gospodje socialisti, kajne?! terih je goriška Prefektura krila en milijon. Med razpravo glede popravila obcestnega jarka pred pokopališčem na Peči je naš svetovalec g. Niko Cevdek izrazil svoje nezadovoljstvo, da niso položili ce-| mentnih cevi že ob popravljanju ceste same, ko bi za delo lahko prihranili približno sto tisoč lir. Na seji so tudi sklenili, da bodo podaljšali električno napeljavo do treh hiš na »Stradalti« za kar bo občina prispevala, slo tisoč, posamezne slranke pa po 53 tisoč lir vsaka, da se ustanovi komisija, ki bo proučila pravni položaj občinskih uslužbencev. ter odobrili pogodbo za stanovanje občinskega tajnika. Nekaj točk pa so odložili na prihodnjq sejo in med temi tudi tisto glede brezplačnega prevoza učencev na goriške šole, in tisto glede prevoza mrličev na pokopališče. ker si želijo o stvari še podrobnih pojasnil. Blagodejen dež Zadnje deževje, ki je prišlo sicer z, zamudo, je zelo koristno vplivalo na rast in dozorelost poljskih pridelkov. Suša j«^ že prav občutno kraljevala po goriški okolici in po Brdih. Seveda bo pri trti potrebno škropljenje in žveplanje. Češnje so pri kraju, trgovina je bila živahna, vendar so cene zelo nizke. MATI Sprejem na prefekturi za praznik republike V četrtek 2. t.m. se je vršil tudi na goriški prefekturi, kakor drugod po državi, sprejem oblasti ter zastopnikov združenj, organizacij in zavodov. Med povabljenimi udeleženci je bil tudi zastopnik Slovenske demokratske zveze. Letos pa je vabilo prejela tudi Kmečka banka, ki se je po svojem zastopniku vabilu odzvala, Taki sprejemi imajo namen pokazati demokratičnost republikanske države, ki ne pozna ošabnih hierarhičnih razlik in priznava vsakomur, posameznikom, združenjem. organizacijam in zavodom svojo veljavnost in dostojanstvenost. OMinska seja v Sovodnjah V petek 10. t.m. je bila seja našega obn činskega sveta, na kateri so razpravljali o različnih točkah dnevnega reda. Najprej so odobrili sklep o odpovedi najemnine občinskih zemljišč, ker name-rajo ista posaditi s topoli, nato pa odvečni strošek, ki je nastal pri popravilu občinskih cest z buldožerjem, za najem katerega so plačali po 2.750 lir na uro. Skupni stroški so znašali 1,428.515 lir, od ka- (Resnična zgodba) Nekje v Italiji so proti koncu zadnje vojne v hribih nedaleč od Rima ustanovili Dom vojnih sirot, kjer so otroci padlih bojevnikov preživljali nekaj tednov počitnic na državne stroške. Da bi materam ustregli, so upravitelji kolonije organizirali skupni materinski izlet. Ob določenem času so avtobusi odpelja- li črnooblečene žene v hribe k lastnim otrokom. Se predem pa so se matere srečale s svojo deco, se je zgodilo nekaj izrednega. Slučaj je hotel, da je bilo v bližini Dečjega doma nameščeno tudi taborišče angleških vojnih ujetnikov, ki so po bližnji okolici opravljali poljska dela. Kot sleherni dan, tako so tudi tistega dne vodili ujetnike po glavni cesti in prav mimo gostilne, kjer so se ustavile vojne udove. Kakšno srečanje! Tu so stale žene, ki so v bojih proti Angležem izgubile svoje može, tam nekaj korakov dalje, so se vlekli razoroženi ujeti angleški vojaki, v spremstvu bajonetov. Kaj se bo zgodilo v naslednji sekundi? Splošen napad na neoborožence? Razjar7 jene Italijanke so lahko zelo nevarne. In kaj bi bilo na jugu bolj razumljivega kot izbruh sovraštva in maščevalnosti prav pri teh udovah, katerim so britanske krogle uničile njihovo življensko srečo. Vendar se je obrnilo vse drugače. Brez; besed so stale matere nasproti Angležem. Slehernemu so pogledale naravnost v oči, doumele vse njegovo trpljenje, njegovo bolečino, lakoto in morda celo obup. Najprej je bila ena sama, nato vedno več, ki so segale po malih, skromnih paketih, namenjenih otrokom. Pakete so delile ujetnikom: temu košček kruha, onemu slaščico,, košček slanine itd. Prva, ki je pretrgala splošni molk, je spregovorila: »Poveri ragazzi, hanno una mamma anche loro!« Ubogi fantje, tudi oni imajo mater! Nato so čvrste, okrepljene in olajšane, da so storile plemenito delo, nadaljevale svojo pot. CEZ III. RAZRED: Vsi dijaki so pri-puščeni k nižjemu tečajnemu izpitu. NA STROKOVNI SOLI V GORICI so izdelali sledeči dijaki: CEZ I.a RAZRED: Bensa Dušan, Berlot Albin, Buiatti Marij, Cernic Boris, Feri Danilo, Ferletic Ciril, Figelj Miroslav. Gergolet Roman, Kersevani Žarko, Simcic Zvonko. 6 dijakov popravlja, 3 dijaki so zavrnjeni. CEZ I.b RAZRED: Batistič Aleksandra, Cernic Marija. Cijan Milena, Comelli Nadja, Gravner Sonja. Komic Alenka, Pavletič Mirjam, Petejan Mirela, Semoli Marija, Skok Marija, Skorianc Nada, Tomsic Metoda. Volcic Albina. 10 dijakinj popravlja. CEZ I.c razred: Devetak Ivan. Ferletic Karel, Frandolic Branco, Fergolet Gabrijel, Germani Branko, PETERIN Danilo (odličnjak), PRESCHERN Ivan (odličnjak). Roner Marjan, Tomasig Lucijan, Ursic Emil. 10 dijakov popravlja; 1 dijak zavrnjen. CEZ Il.a RAZRED: Devetak Ludvik, Devetta Miloš, Fajt Radimir, Frandolic Karel, Komjanc Nikolaj, Lutman Dušan, Lutman Milovan, Pavlin Stanislav, Predan Alfred, Prinčič Wiljam, Sfiligoj Radovan, Urdih Karel, Žabar Jožef, Zezlin Viljem. 8 d jakov popravlja; 3 dijaki so zavr-njeni. CEZ Il.b RAZRED: Delpin Nadja, Hlede Bogdana, Juretic Majda, Lutman Duška, Malič Bojana, Maraž Zmaga, Mozetič Sabina, Petejan Milojka, Škorjanc Marija, Ziani Zdenka. 14 dijakinj ima popravne izpite; 3 dijakinje so zavrnjene. CEZ III. RAZRED so vsi dijaki pripuš-čeni k zaključnemu izpitu. NA VIŠJI GIMNAZIJI IN LICEJU so izidi sledeči: CEZ IV. GIMNAZIJO: Braini Miroslava; štirje dijaki imajo popravne izpite, eden pa je bil zavrnjen. CEZ I. LICEJ: Massera Majda; štirje dijaki imajo popravne izpite, eden pa je bil zavrnjen. CEZ II. LICEJ: Appe Walter, Cescutti Marija, Devetak Venceslav, Elsbaeher Marija: tri.ie dliaki imajo popravne izpite. III. LICEJ: Vsi dijaki so pripuščeni k zrelostnemu izpitu. NA UC1TELISCU pa so izdelali sledeči dijaki: CEZ I. RAZRED: Cescutti Metoda, Rožič Nives; pet dijakov ima popravne izpite, eden pa je bil zavrnjen. CEZ II. RAZRED: Di Battista Anka, Di Dio Silva, Licer Suzana; dva dijaka imata popravne izpite. CEZ III. RAZRED: Vsi dijaki imajo popravne izpite. IV. RAZRED: Vsi dijaki so pripuščeni k usposobljenostnemu izpitu. SPREJEMNI IZPIT V PRVI LICEJ so te dni uspešno prestali Lavrenčič Marijan, Pintar Danijel in Tommasi Daša; dva dijaka pa sta bila zavrnjena. Za industrializacijo Goriške Goriška trgovinska zbornica je pred kratkim razpravljala o poživljenju gospodarske dejavnosti na Goriškem. Prosta cona nudi industriji določene prednosti in olajšave, ki jih podjetniki po drugih krajih no uživajo. Ce k temu prištejemo še druge usluge, kot n. pr. podeljevanje brezplačnih stavbišč, oprostitve občinskih davščin, brezplačna napeljava električnega toka, vodovodnih in kanalizacijskih napeljav i. p., potem je verjetno, da bi bilo mogoče s primerno propagando zainteresirati domače in tuje podjetnike, da izberejo prav ta področja za svoje gospodarske aktivnosti. Pobuda trgovinske zbornice je vsekakor hvalevredna. JUŽNI TIROLCI IN ZAMEJSKI SLOVENCI (Nadaljevanje s 1. str.) svoje odločitve. Vseh petnajst let, odkar so »tovariši« proglaša* li, da tržaških Slovencev ne bodo nikdar prodali, ko so na BazovU ci prisegali na to obljubo, ko so nam zatrjevali, da naj kar mirno spimo, ker bo že Beograd za vse poskrbel, pa do danes, ko nam pravijo, da moramo za svoje pravice sami v Rimu poskrbeti, se je naša trezna samostojnost in načelnost pokazala kot edina pra* va pot. Z lastnim razumom mo* ramo pretehtati, kdaj in kam se bomo podali, na koga in kako se moramo obrniti, in samo to, kar se nam bo zdelo pametno in skladno z našimi načeli, samo to bomo ukrenili. Tako smo dolžni delati, ker smo edini pravi za* stopniki neudinjane slovenske manjšine, predstavniki trajnih koristi naših tukajšnjih ljudi, ne pa zgolj dnevnopolitičnih in; teresov kakšnih neslovenskih strank. AVTOMOBILSKA CESTA 5o.r/.s Pasternak BENETKE - MONAKOVO globoko posegajo v tržaško gospodarstvo nje krajših ali daljših cestnih nosilnih Zanimivi načrti, ki Avstrijski gospodarski list »Internationale Wirtschaft« prinaša načrt avtomobilske ceste Benetke-Monakovo. List zatrjuje, da izhajajo navedbe in podrobnosti., ki jih navaja, iz resnih poluradnih krogov, čeprav so uradne ustanove o samem načrtu rezervirane. Seveda prepuščamo vso odgovornost za podatke, š katerimi seznanjamo tudi naše čitatelje, imenovanemu listu, ki je poluradno glasilo Avstij-ske zvezne trgovinske zbornice. Avtocesta Benetke-Monakovo z vzporedno potekajočim naftovodom predstavlja samo de! .nedeljivega globalnega načrta, ki med drugimi deli zajema tudi izgradnjo petrolejskega pristanišča v beneških lagunah. V ta namen namerava država na obrežju otoka San Ilario prepisati v poštev prihajajoča zemljišča na obe projektantski družbi: Societa Proget-ti e Costruzioni in Compagnia Lnterna-zionale Autostrade. Novo pristanišče naj bi bilo usposobljeno sprejemati ladje do 100000 ton nos-ljivosti, obširno obrežje pa bi služilo za MUNCHEN \N Km 508 [STRASS *’ !< >1« ORGLE V BORŠTU. Zamisel gospoda župnika Malalana se bo že kmalu uresničila, in nove orgle bodo v cerkvi v Borštu že kmalu razveselile vaščane. — Češnje so obrane, ostalega sadja pa ne bo v izobilju, suša je tudi v Bregu stiskala pridelke. # * * AUGUST IN JACQUES PICCARD ČASTNA MEŠČANA. Tržaško mesto bo podelilo častno meščansstvo učenjakoma prof. Augusiu Piccardu in njegovemu sinu Jacquesu za njihove zasluge pri projektiranju in konstrukciji podmorske gondole »Trieste«, s pomočjo katere sta oba učenjaka odkrila človeštvu množico podmorskih skrivnosti, o čemer je »Demokracija« v podrobnostih že poročala. »M * SLOVENSKA PESEM V KOROTANU. Dne 29. maja so priredili v Celovcu, v dvorani Glasbenega doma »Slavje sloven- Slovenci v upravnih svetih krajevnih občinskih ustanov Po skoraj enoletnem kolebanju je občinski svet dne 30. maja potrdil imenovanje zastopnikov opozicije v upravne svetq štirih krajevnih občinskih ustanov, ki sq jih predlagali načelniki posameznih političnih skupin. Vključitev zastopnikov Slovencev in tudi skrajnežev levega in desnega krila je povzročila precej prahu in prikritega odpora ter celo »krizo vesti« pri nekaterih demokrščanskih odbornikih. Slovenci so zastopani samo v Občinski podporni ustanovi (ECA), kjer bo poleg petih demokristjanov in dveh socialdemokratov zastopal Slovensko listo dr. Rudolf Marc, Tolloyevo skupino prof. Alojz Šuligoj, oba sta profesorja na slov. srednjih šolah. Dr. Rudolf Marc pa že polnq desetletje vodi SDD v Trstu, ki je v tem obdobju podprlo veliko število slovenskega dijaštva in ljudskošolske mladine. NSZ, bo zastopal dr. Igor Gruden, ki je od neodvisnežev presedlal k titovcem. ske pesmi«, kjer se je zbralo na tisoče slovenskih rojakov iz Zilje, Roža, Podjune, pa tudi iz Tržaškega, Goriškega in Videmske pokrajine. Prireditev je uspela nad vsa pričakovanja. Koncert je dokazal, da so kljub vsej nestrpnosti slovenski ljudje ohranili narodno zavednost in da jo bodo čuvali tudi v bodoče. s= # * SOLSKE PRIREDITVE IN- RAZSTAVE. Prisostvovali smo letos številnim šolskim zaključnim prireditvam in razstavam. Le škoda, da so vse osredotočene na nekaj dni. Prav lepa in smotrna je bila šolska razstava Nižje industrijske šole v Rojanu, za katero že leta in leta skrbi ravnatelj šole, ing. Stanič. Tudi v tekmovanju so se naši dijaki izkazali. Dijakinja' srednje šole Neva Žerjal je prejela prvo nagrado za spis »Moja najljubša roža«. Prav tako so se postavili dijaki prof. Černigoja in odnesli velik del nagrad risarskega natečaja. * # * MAJNIŠKA ŠTEVILKA »MLADIKE« prinaša vrsto lepih sestavkov. Posebno duhovita je Beličičeva črtica »Umirajoči veter«. O tujem svetu govorijo in pišejo ljudje, ki poznajo Afriko kot geografsko politični pojem, dežela pa je tako skrivnostna, da je sodniku, ki jo je pol ducata let križal po dolgem in počez, ohromela roko. Kako se bodo »osrečile« miniaturne črnske državice z lastno samostojnostjo v bodočnosti, se bomo verjetno prepričali že čez nekaj kratkih let. Države pač niso igračke, s katerimi se tako radi igrajo odrasli otroci. Domači prepiri se v vsaki dostojni hiši rešujejo doma, Slovenci pa smo se v preteklosti zelo radi tožarili in izročali lastno zemljo odvetnikom in notarjem. Nekateri bi to »tradicijo« očitno radi obnovili. * # * SOLSKA RAZSTAVA NA OPČINAH. Nižji strokovni industrijski tečaj na Opčinah vabi na razstavo ročnih del, ki bo odprta v soboto in nedeljo na Bazoviški cesti 7 od 9 ure dalje. * * * USPEHI NAŠIH SOLARJEV. Pri natečaju slik učencev ljudskih šol in srednješolcev, ki ga ie priredil Panathlon Club, so se izkazali tudi naši šolarji. Med srednješolci je prijel prvo nagrado Ivan Stepančič, posebej omenjeni pa so bili še Marko Hreščak, Tanja Prinčičeva in Miranda Vodopivčeva. Vsi so dijaki slovenskih srednjih šol. Čestitamo! To je prvi korak k priznanju slovenskih življenjskih pravic v okviru občin-; skih ustanov, za katerega gre v prvi vrsti zasluga našemu neumornemu občinskemu svetovalcu dr. Josipu Agnelettu, ki se je kljub kritikarstvu politikantov dosledno zavzemal za uveljavljenje slovenskega življa v našem mestu. Prof. dr. Marcu pa, iskreno čestitamo za izkazano mu priznanje, ki je posledica njegove nesebične požrtvovalnosti na socialnonarodnem po-prišču. Prepihi in javni prevozi Prejeli smo: Po vseh srednjeevropskih državah skrbijo prevozniki javnih transportnih sredstev: avtobusov, tramvajev, filobusov, podzemskih železnic itd. za varnost potnikov. V to oskrbo spadajo tudi prepihi. Ze sama otroška vzgoja doma. v šoli in drugih javnih shajališčih uči, da so prepihi prav tako nevarni človeškemu zdravju kot odprta vrata med vožnjo. Zato boste v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Angliji in, verjetno tudi drugod našli tramvajske vozove, avtobuse in filobuse, železniške vagone in ostala prevozna sredstva pod skrb7 nim nadzorstvom sprevodnikov, ne samo glede vozovnic, čistoče in reda po vozilih, ampak po teh deželah skrbijo tudi za zdravje potnikov. Pri nas v Trstu pa smo prav v javnih vozilih »liberalni«. Strupe, ni prepihi so za večino tržaških javnih vo-, začev izredna privlačnost. Vozač ima po navadi obe okni odprti in se ne briga, ali je to potnikom prav ali ne. Sprevodniki se za vse mogoče stvari zanimajo, le okna so jim španska vas. Sleherni potnik si lasti pravico manevriranja z okni po svojem lastnem okusu in mu ni mari, kaj mislijo o tem ostali potniki. V omenjenh državah so tudi ob največji vročini vsa okna na nasprotni strani vstopnih in izstopnih vrat stalno zaprta. Na ta način tudi na postajališčih ni prepihov. Kaj se vam zdi, g. urednik, ali ne bi mogel potnik, ki si je v tramvaju, avto -ali filobusu zaradi prepihov nakopal bolezen, iztožiti od prevoznika odškodnino za zdravljenje in za bolečine? Saj bi mu ne bilo težko dokazati, da vlada po tri: kih javnih prevoznih sredstvih anarhija prepihov. In poleg vsega tega imamo v Trstu kontrolorjev v izobilju. Ali se ne bi naši občinski možje tudi za to zadevo javnega zdravja pozanimali? Eden od 280000 tržaških potnikov TRŽAŠKI PREPIHI Jezik za zobe... Nemci imajo pregovor, ki pravi »Maul halten und wciter dienen!« (Jezik za zobe in dalje služiti!) Tega pregovora se je poslužil tudi Škofijski ordinariat Krške škofije \£ Celovcu. V svojem organu »Nedelja« z dne 5. jun. 1960, št. 23 je ordinariat pod naslovom »Jezik pri veronauku« takole odgovoril na časnikarske proteste proti jezikovni diskriminaciji pri verskem pouku: Škofijski ordinariat je odredil sledečo objavo: V tisku je bil odlok škofijskega ordinariata o uporabi jezika pri veronauku ponovno kot nepravičen prikazan. K temu se po naročilu prezvišenega nadpa-stirja ugotavlja: Navodila škofijske oblasti zaslužijo vestno upoštevanje in so po kanonu 2344 Zakonika cerkvenega prava napadi v tis-sku proti njeni avtoriteti nedovoljeni. Tisk ni pristojna instanca, da presoja cerkvene odredbe. V škofijski družini kakor v dobri družini ni dopustno, da je avtoriteta predstojnikov na tak način izpostavljena kritiki. V jezikovnem vprašanju je bilo za cer, kveno oblast odločujoče načelo, da se po možnosti nikdo ne sme proti njegovi volji siliti. Celovec, 20 maja 1960. S takimi in podobnimi »ukazi« uspešno zapirajo usta in lomijo peresa po diktatorskih deželah, v demokratičnem svetu pa se cerkvene oblasti resno trudijo, da svoje ukrepe tudi utemeljijo in o koristnostih vernike prepričajo. V Celovcu je demokracija slabotni otroček, ker ga negujejo in oskrbujejo ljudje, ki jih še vedno, navdihuje preteklost. Razburjenje v Bregu V naši vasi je veliko razburjenje povzročila vest prefekturnega odloka, s katerim se 29 posestnikom razlašča njihova zemlja za zgradnjo industrijiskega pristanišča. Posestnikom, ki imajo na prizadetem ozemlju vinograde, njive in travnike, ponujajo po 130 do 140 lir za kv. meter, kar predstavlja le malenkostni del današnje tržne cene. Prizadeti posestniki imajo 30 dni čas^ po prejemu odloka, da vložijo pritožbg proti razlastitvi. Prejšnji teden smo pokopali Jožeta Žerjala, dolgoletnega člana pevskega društva. Preostalim naše sožalje! nov, ki so zato primorani s trebuhom za kruhom. Zopet smo pri odhodu našli prijaznega prevoznika, ki nas je s svojim tovornikom spravil po strmih ovinkih do Jeronišča, kjer nas je čakal naš avtobus. Skozi Čedad smo se napotili proti Mirniku v Brdih. Tu nas bi moral čakati kozliček na ražnju, pa nam je pokazal figo in tudi češnje so nam prekupčevalci pobrali izpred nosa. Zato pa smo se v Moši pošteno otešili vendarle s kozličkom: naša mladina pa se je veselo zavrtela na prostem. Ob 11 zvečer smo se srečno vrnili v Trst in se razšli z živo željo, da bi nas SDD, ki goji poleg zaslug na socialnem poprišču, tudi tradicionalno družabnost, že kmalu spet zapeljalo na novi izlet. Izletnik Antigona Dijaki Višje realne gimnazije so v sredo 1. jun. t.l. uprizorili v Avditoriju Anouil-hovo dramo »Antigona«. Slovenski ljudje so veliko dvorano napolnili skoraj do zadnjega kotička, kar se v zadnjih časih na žalost le redko dogaja. Posebno se je s svojo vlogo odlikovala Matejka Peterlinova, ki se je vsa vživela v osebnost junakinje Antigone. Tudi Griša Mikuž je kar dobro postavil svojega tebanskega kralja Kreona. V manjših vlogah sta ugajala predvsem Mara Debeljuhova in Juju Vodopivec. Precej prepričljivo je svojo vlogo odigrala Marta Sčukova v vlogi Izmene. Edipove hčerke. Boris Sancin pa nam je kot lektor na prikupen način predstavljal nastopajoče. Sami dijaki so tudi poskrbeli za sceno. Načrt je izdelal Edi Žerjal, dela pa je vodil prof. Avgust Černigoj. Glasbene vložke je pripravil prof. Pavle Merku, režiral pa je prof. Jože Peterlin. Tako so nas dijaki in profesorji prepričali, da se eni in drugi s priznanimi uspehi posvečajo tudi izvenšolskemu kulturnemu delu. Dijake mora nekdo navdušiti in jih k takemu delu pritegniti. Te požrtvovalnosti prof. Peterlin vsekakor poseduje in jih tudi uveljavlja. Zato zasluži vse priznanje, ki velja seveda tudi vsem ostalim, ki so nam pripravili tako lep večer. Želimo samo, da bi se dijaki ponovno oglasili na odrskih deskah. T.M. Listnica uredništva Br. S. R. Vaše ugotovitve so zgodovinska dejstva; ta dejstva primorskih političnih ljudi, pa naj so pripadali kateri7 koli politični stranki, niso delila v junake in strahopetce. Kdor je aktivno deloval proti nasilju, gotovo ni bil strahopetec, Nekatere politične delavce je zgrabila pest, mnoge med njimi žal tudi pobila, drugi so se pesti izognili - in z delom nadaljevali, morda še z večjim elanom. Nekateri celo z zelo vidnimi uspehi. Posa-( meznosti tega dela še ni pozabilo na tisoče Primorcev, ki so danes stari od 35 do 60 let. O tem obujati spomine, ni niti oportuno in še manj nujno. Zgodovina je nepristranski sodnik, ki ne izreka sodb po merilih simpatij ali antipatij. Vsekakor prisrčna Vam hvala za prispevek, ki, bo za enkrat ostal v arhivu! * * * STAREŠINA - GORICA. Ker je bil problem že vsestransko osvetljen in v javnosti tudi zaključen, smo vzpodbuden prispevek poslali na vpogled in ravnanje, tistim, ki smo jih smatrali za prizadete, Avtomobilska cesta Benetke-Monakovo (Konec s 3. str.) km predelala v 7 do 8 urah, v eni noči. Tako bodo v Monakovem imeli na trgu zelenjavo, ki je bila pobrana prejšnji dan Vožnja med Benetkami in Monakovem bo trajala dobre štiri ure, tri ure v Innsbruck. Avtocesto bi po obstoječih načrtih zgradili v treh letih. Za amortizacijo je predvidenih 8 do 10 let. Po cesti bi se razvijal celotni promet tako za dragocene pošiljke kot za tujski promet. Oddaljenost Monakovega do majbližjega morskega pristanišča bi znašala proti novemu jadranskemu pristanišču manj kot pol poti do Hamburga ali Rotterdama. Tovornina iz Male Azije do Bremena ali Hamburga znaša danes za tono 30,5 angl. šilingov, medtem ko bi tovornina čez Benetke znašala komaj 14 šilingov in 8 penijev. Železniški prevoz nafte stane iz Hamburga do Monakovega ca Mk b'7 za tono, po naftovodu iz Benetk bi stal prevoz komaj 10 Mk. Ce k temu prištejemo še dohodke iz tujskega prometa, je hitra amortizacija investiranih kapitalov zajamčena. V Avstriji niso navdušeni nad imenovanimi načrti in nekatere časnikarske vesti zatrjujejo celo, da avstrijskim odgovornim krogom načrti sploh še niso bili predloženi. Na Dunaju se zavzemajo za naftovod Benetke-Dunaj z morebitnim odcepom proti Monakovem. Na drugi strani pa se proučujejo načrti dveh ameriških družb, in družbe ENI, ki obravnavajo naftovod Genova-Monakovo preko Švice in avstrijske Vorarlberške. V Voralbergu bi se naftovod razcepil v en krak proti Monakovem in drugega proti Stuttgartu. Načrt bi moral zainteresirati vse tržaške gospodarske kroge, ki bi ga morali osvetliti z vseh strani in pretehtati, ali prinaša našemu mestu koristi ali škodo. Gotovo je, da bi izvedba takega načrti(-močno vplivala na gospodarski potencial našega mesta. Odgovorni urednik: Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria. d. d. v Trstu Uredništvo >' n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-IT. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 30.— Naročnina: mesečno L 50,— — letno L 600. Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000. Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223 POZOR! Potujete 1 Rim? Prenočišče, hrana, ogled Rima itd., vse te skrbi bodo odveč. Če se boste obrnili nat Hotel-Penzion BLED §=- Via Statilia, 19 - Telefon 777-102 - RIM Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pilite nam za eene in prospekte!