12. septembra 1940 Stev. 37» Leto ifouafiavda GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA Izhaja vsak Četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, telef. St. 46-18. — Uprava: Knafljeva nllca 5, telet. St. 81-22 Kaj še čakamo? Delavska izdaja »DOMOVINE*« Solidna trgovina se pod silo razmer vedno bolj umika špekulantom, ki so s svojimi nečednimi posli vznemirili najširše kroge kon-sumentov. Z vsemi mogočimi izgovori bi radi špekulanti odvrnili od sebe odgovornost za nerednosti na blagovnem trgu. Zatajili bi radi tudi prekomerne dobičke. To se jim pa ne bo posrečilo, ker je preočividno, kdo nosi odgovornost za neznosne razmere. V že izdanih uredbah je predvideno, da bo vsakdo, kdor se zaloti pri špekulaciji z življenjskimi potrebščinami, poslan na prisilno delo. Skrajni čas je, da se prične uredba tudi izvajati. Poleg tega je potrebno, da se ukrepe proti špekulantom še poostri, da sploh ne bo več mogoče, da bi se špekulanti pojavljali v večjem številu. Konsumenti se boje predvsem dveh stvari: prvič, da bo zmanjkalo blaga, in drugič, da sa bo blago tako podražilo, da ga konsument s povprečnimi dohodki sploh ne bo mogel več kupiti. Prva bojazen konsumentov v naši bogati državi sploh ne bi smela obstojati, dočim bi drugo bojazen glede povišanja cen s primernimi ukrepi tudi prav tako lahko temeljito odstranili. V pogledu prehrane se danes sučejo vprašanja predvsem okrog moke, masti, olja, krompirja, koruze in drv. Če bi bila aprovi-zacija za te vrste blaga urejena in da bi bilo dovolj blaga in po primerni ceni na razpolago, bi bile odstranjene že glavne težave, ki predvsem vznemirjajo konsumente. Res je, da je letos nekoliko slabša letina pšenice kot druga leta. S tem pa še ni rečeno, da nismo pridelali toliko pšenice, da z lahkoto pokrijemo vso domačo porabo. Za pšenico je določena visoka maksimalna cena 300 din za 100 kg. Producenti bodo pri tej ceni lahko veliko zaslužili. Prihajajo pa poročila, da producenti nočejo prodajati pšenice po maksimalni ceni in upajo, da se bo maksimalna cena še zvišala. Lansko leto je Slovenija plačala za uvoženo pšenico in moko 250 milijonov din. Po novi maksimalni ceni bo letos plačala Slovenija za isto množino uvožene pšenice in moke 600 milijonov din. To sc pravi, da bo Slovenija samo za pšenico in moko mor&la plačati 350 milijonov din več kakor lan.sko leto. Strašna je nova obremenitev konsumentov v Sloveniji in je več kot nemogoče pričakovati, da bi se lahko iztisnile še višje cene za pšenico in moko. Nasprotno, zahteva bi morala biti postavljena, da sc vsaj cena za enotno moko znatno zniža in s tem tudi odkupna cena za pšenico. Cene za prašiče so se pričele dvigati tako, ker so producenti trdili, da se je podražila koruza. Prav letos se pa obeta zelo dobra letina koruze in bi morala biti temu odgovarjajoče tudi cena za koruzo nizka in vsaj ne višja kakor lansko leto. Zato ni nobenega utemeljenega vzroka, da se prašiči dnevno dra-že in da je s tem tudi mast dražja. Tudi blaga je dovolj na razpolago, S8j se celo izvaža! Potrošnjo olja se ocenjuje v vsej državi na 1800 vagonov. Dokazano je, da se ta potrošnja olja lahko pokrije z domačo produkcijo. Računa se, da samo od letošnje produkcije oljaric lahko dobimo več kot 2000 va- gonov olja. Kako je sedaj mogoče, da olja sploh ni več na trgu, ali se pa prodaja po 30 do 50 in celo več dinarjev za liter. Špekulanti skrivajo zaloge olja, kot skrivajo zaloge moke in masti, ker pričakujejo višje cene in s tem velikanske dobičke. Krompirja smo v Sloveniji pridelali dovolj in ga je kljub temu malo na trgu. Za krompir se zahteva po dva dinarja za kilogram. Kot za žito, bi morali tudi za krompir maksimirati cene in predpisati rekvizicijo. Če se naši agrarni krogi razburjajo nad vojvodinskimi špekulanti, da so postavili previsoke cene za pšenico, potem velja isti očitek za za naše producente, ki so postavili za krompir nezaslišne cene. Vse zabavljanje nad draginjo pa bo ostalo brez koristi, če ne bodo takoj sledili temu odgovarjajoči najstrožji in temeljiti ukrepi. Ni dovolj, da imamo maksimalne cene pri producentu samo za žito. Maksimalne cene se morajo pri producentu predpisati za vsa najvažnejša živila. Obenem mora biti predvidena tudi za vsa ta živila pravica rekvizicije. Nakupne organizacije, ki bi imele nalogo prevzeti od producentov blago, morajo biti v javnih rokah s sodelovanjem konsumentov. Prodajna organizacija mora biti predvsem v rokah občin in javnih aproVizacij. Kar bi pa bilo prodajne organizacije v rokah privatne trgovine, bi morala biti pod javnim nadzorstvom. Za večje obrate bi morale biti predpisane obratne aprovizacije, pri katerih naj bi poleg delodajalcev sodelovali tudi zastopniki delavstva in nameščencev. Dokler ne bodo nakupne in prodajne organizacije izvedene, je dolžnost javnih uprav, predvsem občin, da takoj ustanove aprovizacije, ki bi postavile na trg ceneno blago in tako vplivale na izravnavo cen. Marsikateri nenadni in neopravičeni skok cen bi se že danes lahko preprečil, če bi občine vsaj v večjih mestih izročile v prodajo blago, ki so ga v večjih množinah in zato tudi ceneje ku-kupile. Trenotna izguba bi se stokrat poplačala s tem, da bi se ustavil val draginje in obvarovalo konsumente izdatkov, ki gredo v milijone. Popolnoma je tudi zanemarjena akcija, da bi se z znižano voznino omogočilo oddaljenejšim konzumentom, da postavijo blago na trg. Tudi ccne tega blaga bi dobro vplivale na ostale cene in izpodbil bi se monopol posameznih krajev, ki ga imajo danes z dobavami blaga za mesta in druge večje kraje. Slišali smo, da so se nekatera mesta žc odločila, da v večjem obsegu poskrbe za prehrano prebivalstva. Beograjska občina je kupila veliko moderno pekarno, kjer bo pričela prihodnje dni z peko cenenega ljudskega kruha. Poleg tega je nakupila velike množine pšenice. Zagrebška mestna občina je določila 30 milijonov din za nakup živil in drv. Odprla bo deset javnih kuhenj, kjer bo dobivalo hrano 4.000 ljudi, deloma zastonj, deloma pa po nizki ceni. Da pokrije stroške za prehrano prebivalstva, so uvedene v Zagrebu posebne socialne davščine na velike dohodke, na potrošnjo v gostilnah preko 22. ure in na plese in veselice. Naročnina polletno 18 ln celoletno 36 din. — Posamezna Številka 1 din. — Račun Poštne hranilnice, podružnica ______________________ Ljubljana, St. 17.751 Kdaj se bodo naše občine zganile? Z ozirom na to, da je Slovenija v produkciji živil pasivna pokrajina in da smo najbolj industri-jalizirana pokrajina, bi morali celo prednjačiti drugim pokrajinam v državi. Vsaj so pri nas socialne potrebe mnogo večje, kot drugje. Ali se ne zavedamo dolžnosti, ki jih imamo napram delovnemu ljudstvu? Nadurno delo Delo v obrtnih podjetjih traja obče po 10 ur na dan. Ako dela delavec več kakor 10 ur bodisi podnevu ali ponoči, mora dobiti po zakonu o zaščiti delavcev 50°/o pribitka na normalno plačo. Aka znaša mezda za navadno uro 4 din, se mu mora plačati za naduro 6 din. Ta določba je prisilnega značaja, to se pravi, da se delavec tej pravici niti odpovedati ne more. Če se n. pr. deladajalec pogodi z delojemalcem, da bo tudi nadurno delo opravljal za normalno mezdo, je taka pogodba nična, delojemalec pa kljub taki pogodbi lahko zahteva od delodajalca plačo za opravljeno nadurno delo v višini 50% poviška in sicer za 3 leta nazaj. Če bi delavec iztoževal odškodnino za nadurno delo za čas več kot 3 leta nazaj, bi tožbo izgubil brez nadaljnega glede onega zahtevka, ki bi ga stavil oziroma zahteval za več kakor 3 leta nazaj. Zakonita določila se sicer s kolektivno pogodbo lahko spremene, toda samo v prid delavcu, nikakor pa ne v njegovo kvar. Tako določa kolektivna pogodba za delavstvo v gradbeni stroki 100% povišek za nadurno delo nonoči. Delavci mnogokrat zahtevajo plačilo za nadurno delo potom sodišč. A take pravde so zelo komplicirane ne toliko s pravnega stališča, ampak zato, ker je dokazovanje zelo težavno. Delodajalec se postavi na komodno stališče in pravi, da je vse v redu plačal in da delavec nikoli ni zahteval odškodnine itd. Delavec pa mora dokazati število nadur. To pa je zopet težavno, ker mnogokrat nima točnih zapiskov ali so zamazani, strgani, nečitljivi, radirani. skratka nezanesljivi. To je tudi razumljivo. Delavec nima na obratovališču primernih prostorov niti beležnice kamor bi vpisoval nadure. Mnogokrat je po napornem delu utrujen, vsled česar ne napravi oziroma sestavi podatkov. Večinoma delavstva s tako tožbo iz prej navedenih vzrokov propade popolnoma ali vsaj delno. Delavstvo opozarjamo naj bo pri zapisovanju nadur nad vse točno v izogib izgube na tožbenem zahtevku. Poziv stalinskim delavcem Iz vrst stavbinskega delavstva prihajajo pritožbe, češ da večina podjetij krši kolektivno pogodbo z neplačevanjem nadur, s kršitvijo §-a 219 obrtnega zakona, ki govori o bolniškem tednu in drugo. Prizadeto delavstvo prosimo naj nas ponovno o teh prekršitvah informira, na kar se bomo zopet obrnili na stavbna podjetja in zahtevali od njih točno upoštevanje kolektivnih pogodb in obstoječih predpisov. Nove itilsiiitialne mezde Izšla je uredba, s katero se zviša osnovna minimalna mezda za nekvalificirane delavce od 2 din na 4 din. Ker se lahko zviša osnovna minimalna mezda za 50%, lahko pričakujejo delavci, da bo največja minimalna mezda znašala v nekaterih banovinah za nekvalificirane delavce tudi 6 din za uro. Dosedaj so znašale minimalne mezde za :i'*!ugim ! ugotavlja, da si je vlada zastavila nalogo da ! izboljša gospodarski položaj delavcev, ki po j njenem mnenju predstavljajo enega naj vaz- j nejših čimlcev narodnega gospodarstva. Dr- j žeč se tega programa in upoštevajoč izpre- j manjene gospodarske razmere je vlada na > predlog ministra za socialno politiko in ljud- | sko zdravje predpisala uredbo' o izpremem- j bah in dopolnitvah uredbe za določevanje i minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih po- 1 godb, spravnih poskusih in o arbitraži. Znano ! je, da je uredba, ki pomeni pomembno prido- j bitev naše socialne zakonodaje, objavljena leta 1937. Najvažnejša izprememba v tej uredbi obstoji v povišanju temeljne mezde za pomožno osebje od 2 do 4 din za delovno uro. Temeljna mezda služi kot baza za določevanje minimalnih mezd za pomožno osebje. Na temelju osnovne mezde bodo pristojni bani oziroma uprava mesta Beograda, doloCGv ili minimalne mezde za svoje področje. Za nekvalificirane delavce se lahko mezde določijo v mejah 10% pod osnovno mezdo in 50°/° iznad osnovne mezde Po členu 2. točka !,2. uredbe se lahko za kvalificirano delavstvo, ki je zaposleno v podjetjih, naštetih v čl 32. uredbe, določijo minimalne mezde tudi višje od temeljne mezde. Ostale izpremembe se tičejo rokov, v katerih stopijo v veljavo izpremenjene minirr.al- i ne mezde kakor tudi izpremenjena t meljna ■ mezda v smislu odst. 3. čl. 1 te uredbe. V tem predpisu gre za temeljno mezdo, katero v primeru izpremenitve gospodarskih razmer predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje po odobritvi ministrskega sveta. Tako predpisana nova temeljna mezda stopi Podružnica Narodne strokovne zveze v Zi-reh nam je poslala dopis, ki so ga podpisali delodajalci čevljarske stroke v Zireh: »Z ozirom na notico, ki je bila objavljena v listu »Novi Pravdi« št. 33 z dne 15. t. m. pod »Žiri«, prosimo, da opozorite pisca do-tične notice, naj resnici na ljubo priobči v naslednji številki »Nove Pravde« sledeči popravek, ki naj vsebuje spodaj navedene 4 točke in sicer: 1. Ni res, da so plače čevljarskega delavstva ostale skoraj da na stari višini, res pa je, da so podpisana podjetja vedno razumevala težnje svojega delavstva ter mu na njegove vsakokratne zahteve po višjih prejemkih, oziroma dravinjskih dokladah šla v mejah mogočnosti na roko. 2. Ni res, da so dobili čevljarski pomočniki doslej le po par odstotkov poviška, nasprotno je pa res. da no bili čpv’iarskim pomočnikom doslej priznani sledeči poviški: a) samcem I. kat. 23%, II. kat 20%. b) oženjenim z 1 do 2 otroka I. kat. 25°/o, D. kat 22%. c) oženjenim z več kot 2 otrokoma I. kat. 28%, II. kat. 25%. 3- Ni res, da so delodajalci pri prejšnjih pogajanjih samo obljubljali rešiti vprašanje draginjskih poviškov v momentu, ko se bodo povišale plače državnim uslužbencem, res pa je, da so delodajalci dano obljubo izpolnili ter svojemu de’avstvu ponovpo zvišali draginjske doklade že s 1. avgustom 1940., j dasiravno dobijo državni nameščenci dra- • v veljavo 15 dni po objavljenju, medtem ko je veljal dozdaj rok 60 dni. Po izpremenje-nem predpisu odst. 1. čl. 6. uredbe veljajo minimalne mezde, ki se prvikrat določijo v smislu uredbe, od dne njihove objavitve v Službenih novinah oziroma v Službenih no-vinah banske uprave, in sicer vse dotlej, dokler jih pristojne oblasti ne spremene. Novo-določene minimalne mezde stopijo v veljavo po spremenjenem predpisu čl. 6. 15 dni po objavitvi ter veljajo do njihove izpremembe. Ta določila so bila potrebna zaradi čim hitrejše prilagoditve višine od temeljne minimalne mezde gospodarskim razmeram, ki se danes naglo spreminjajo. K novim minimalnim mezdam bi še pripomnili to-le: Nove minimalne mezde bodo gotovo znatno zboljšale položaj delavcev in to ne samo nekvalificiranih, ampak tudi kvalificiranih delavcev. Z višjimi mezdami za nekvalificirane delavce, se bodo morale tudi za kvalificirane delavce avtomatično dvigniti mezde. Seveda bi bilo zvišanih minimalnih mezd delavstvo bolj veselo, če bi živelo v normalnih gospodarskih prilikah. V tem slučaju bi se z zvišanimi minimalnimi mezdami na splošno dvignil s.aituaru deiavsiva. L.anes se zvišanjem minimalnih mezd to ne bo zgodilo. Zvišane minimalne mezde bodo sicer do Deke meje lahko služile za pokritje večjih izdatkov, ki jih ima delavec vsled velikega porasta draginje. Delavstvo bo pa moralo šc naprej zahtevati povišanje mezd tudi iz naslova draginje, da bo tako vsaj nekoliko lahko do-rastlo izrednim izdatkom, ki jih ima za najnujnejše življenske potrebo čine. Pri tej priliki ni odveč, te >.nova poudarimo, da vse zvišanje mezd ne bo dosti pomagalo, če se ne bo ustavil val draginje. Sti>*a izkušnja uči, čim večja draginja, lem višje mezde in zopet čim večje mezde, tem večja draginja. Ce se enkrat začne proces izjemnega zviševanja mezd v zvezi z draginjo in obratno, ni videti nobenega konca, kdaj S3 bo ustavilo nezdravo tekmovanje cen in mezd. Nujno gremo v inflacijo, ki bo predvsem najtežje zadela konsumente in delavce. Zato je nujna naloga, da ustavimo val draginje, kar je pri nas zaenkrat še izvedljivo, ker s primerno organizacijo aprovizacije lahko preskrbimo trg z zadostno množino živil. ginjski povišek šele s 1. septembrom 1940. 4. Ni res da, delavstvo niti do sedaj ni prejelo poviška, ki bi odgovarjal vsaj deloma porastu draginje, nasprotno je pa res, da je delavstvo doslej že prejelo take poviške, ki vsaj delno odgovarjajo porastu draginje.« Dopis smo priobčili v celoti, četudi bi ga ne bilo treba, to pa zaradi tega, da bomo vsaj vsi lahko spoznali, da se pisec, ki je pisal gori omenjeni članek, ni pregrešil proti ničemur ter je podal stvarno sliko dejanskega položaja čevljarskega delavstva. Vsem bo še dobro v spominu stavka iz leta 1938, ki se je zaključila z delnim uspehom. Takrat je dobilo delavstvo v 1. skupini 8%, v 2 pa 5% poviška in to z ozirom na slabe zaslužke. Ko pa je nastopila neugodna situacija konec leta 1938 in začetek leta 1939 za delodajalce in ko je bilo delavstvo tako rekoč brez posla, so delodajalci odpovedali kolektivno pogodbo z namenom, d ase uredi nova kolektivna pogodba po njihovih vidikih. Tako je res prišlo do podpisa nove kolektivne pogodbe 22. julija 1939. Pogajanja so bi1 a zelo težavna, saj so se vlekla kar celih 6 mesecev. Delavstvo pa je s podpisom nove kolektivne pogodbe utrpelo veliko škodo. Deputatne dajatve so delodajalci skrčili tako, da je delavstvo zgubilo, če bi to razdelili periodično na posamezne mesece, kar par odstotkov. Položaj čevljarskega delavstva je splošno znan kot zelo mizeren, saj z 12 urnim delom zaslužijo od 30 do 42 MaBBHSSBnraBBEBHaflBnBEBB din, le posamezniki pa morda tudi nekoliko več. Številno družino nikakor ne more vzdrževati čevljar z 35 dinarji dnevno in zato je povsem umevno, da so čevljarski pomočniki neprenehoma želeli, da se jim plače zvišajo in to v času, ko ni nastopila draginja, temveč ko so bile še normalne razmere. Toda tedaj se to čevljarskemu delavstvu ni posrečilo, zgodilo se je baš obratno, da so bili prikrajšani pri deputatnih dajatvah. Ko pa je nastopila jeseni 1939 draginja, ki je neprenehoma rasla in rase z dneva v dan, je čevljarsko delavstvo še bolj občutilo pomanjkanje, bedo in revščino zaradi prenizke mezde. Vse akcije, ki jih je delavstvo pokrenilo za zvišanje mezde, pa so rodile prav majhne uspehe, saj so dobili do sedaj vsega skupaj le povprečno 10 odstotkov z ozirom na porast draginje, kajti procentov, ki jih je delavstvo dobilo leta 1938, nikakor ne moremo prištevati k draginjskim dokladam. Draginja pa je pcf indeksu Narodne j banke že v mesecu juniju narasla preko 32 j odstotkov. Točno je ugotovljeno torej, da čevljarski delavci še z daleka niso prejeli poviška z ozirom na porast draginje, kakor ga izkazuje indeks Narodne banke. Če pa vzamemo druge indekse, je bil pa porast draginje še veliko večji. Prav zaradi tega je pisec notice v 33. številki »Nove Pravde« povsem upravičeno trdil, da so ostale plače čevljarskega delavstva skoraj da na stari višini, saj so delavci izgubili na deputatnih 'ajatvah, pridobili pa le 10 odstotkov draginjskih doklad. Povišek, ki so ga delodajalci dali s 1. avgustom, kot ga navajajo v svojem dopisu, pa tedaj še ni bil znan centrali, in še do danes ni dobila razen tega dopisa nikakega oficielnega sporočila, čeravno je centrala podpisnica pogodbe. Iz tega sledi, da so čevljarski delavci dobili res par odstotkov; iz dopisa, ki smo ga pa priobčili in ki so ga poslali delodajalci, pa izgleda, na kar opozarjamo vse delavce, da so delodajalci z ozirom na razgovore, ki so jih imeli z zaupniki, dvignili mezdo čevljarskega delavca preko 10 odstotkov. Tako vsaj se bere v dopisu, kajti procentov, ki so jih delavci prejeli leta 1938, nikakor ne moremo šteti v ta povišek. Kljub temu pa ves povišek od leta 1938 do danes nikakor ne odgovarja porastu draginje in je zato resnica, da delavstvo še z daleka ni dobilo primernega poviška Povsem res pa je, da delodajalci vedno odklanjajo poviške delavstva z raznimi motivacijami in obljubami, katere pa še do danes niso izpolnjene. Toliko zaenkrat, k stvari pa se še povrnemo! Tuji kapital Francija je imela še pred tremi leti naloženega v naših bankah 1 miljardo dinarjev, Anglija 900 milijonov, Češkoslovaška 7o0 nv-ljonov, Švica 700 miljonov, Amerika 500 miljonov, Italija 500 miljonov, Avstrija 300 miljonov, Belgija 200 miljonov, Madžarska 200 miljonov, Švedska 100 miljonov, Holandska 70 miHnnov. Nemč>ia 50 prionov d r r-jev. Od 985 industrijskih podjetij in 615 bank se nahaja v rokah in pod kontrolo inozemskega kapitala 305 industrijskih podjetij in 24 velebank. Cela Jugoslavija ima vpisanega delniškega kapitala v industriiskih podjetjih 3 in pol miljarde dinarjev. Med temi sta 2 mil jardi 300 miljonov dinarjev •pr' i-skega kapitala. Vse te številke nam kažejo, da stoka Jugoslavija še vedno pod bremenom , tujega kapitalizma in bo treba za socialno izravnavo države še mnogo poguma, spretnosti in samozatajevanja reformatorjev. Tako vidimo na eni strani maloštevilno domačo in tujo kliko, ki izkorišča bogastva naše zemlje, na drugi strani pa ubogo zatirano ljudstvo. Skrajni čas je, da bi bilo kmalu drugače. TOVARIŠ IN PRIJATELJ, ali si pridobil za „N.kega društva »Preporoda« in položilo na grob šop rdečih rož z državno trobojnico. Tako je bilo tiho proslavljena 251etnica dne, ko je izdihnil Ivan Endlicher, ki je gorel samo za j ugoslovensko misel in za osvoboditev Slovencev izpod tujega jarma. Pokojni Endlicher je bil žrtev avstrijskega gospodstva, proti kateremu se je boril z vsem žarom svoje mlade revolucionarne duše. Bil je duša »Preporoda« in vsega z njim združenega gibanja. Bil je med prvimi aretiranci ob nastanku svetovne vojne leta 1914. in ni zapustil več živ jetniških zidov. Sprva je bil obsojen na sedem mesecev ječe. Pozneje je bil ponovno obtožen in odvedli so ga v Gradec, kjer je v jetnišnici umrl 5. septembra 1915. Leta 1923. je bilo njegovo truplo prepeljano v osvobojeno domovino, kjer mu je narod v Ljubljani priredil svečan pogreb. Njegov grob je danes med grobovi velikih mož na Navju pri Sv. Krištofu. * Tri nove realne gimnazije v Sloveniji. S kraljevim ukazom je na predlog prosvetnega ministra za novo šolsko leto odprta popolna četrta realna gimnazija v Ljubljani. Prav tako sta odprti popolna realna gimnazija v Murski Soboti in v Celju. * Dopolnitve v uredbi o najnižjih mezdah. Vlada je na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje predpisala uredbo o izpremembi in dopolnitvah uredbe za določanje najnižjih mezd, sklepanje kolektivnih pogodb, spravne poskuse in razsodišča. Zncno je, da je zadevna uredba objavljena leta 1937. Najvažnejša izprememba v tej uredbi je v povišanju osnovne mezde za pomožno osebje od 2 do 4 din za delovno uro. Osnovna mezda služi kot podlaga za določanje najnižjih mezd za pomožno osebje. Na podlagi osnovne mezde bodo pristojni bani, odnosno uprava mesta Beograda določevali najnižje mezde za svoja področja. * Preskrba hrane za Hrvatsko. Na Hrvat-skem odločno rešujejo vprašanje prehrane. Zagrebška občina je ustanovila poseben odbor za prehrano, ki ima nalogo, zagotoviti živila Zagrebu. Poleg tega je bil ustanovljen banovinski odbor za prehrano vse Hrvatske. Banovinski odbor bo posloval preko Pogoda (hrvatskega Prizada), ki je že nakupil 1200 vagonov pšenične moke in jo razpošilja v razna mesta, kjer je zavladalo pomanjkanje moke. _ < * Zahteva po enakih pravicah učiteljev in učiteljic. V Beogradu se je ustanovil delovni odbor učiteljic z nalogo izposlovati za učiteljice enake pravice, kakor jih imajo učitelji, ker so tudi dolžnosti obojih enake. Odbor je razposlal vsem učiteljicam razglas, naj podpro njegovo prizadevanje. Načelnik za 1’udske šole v prosvetnem ministrstvu Loja-nica je sprejel odposlanstvo učiteljic, ki mu je pojasnilo položaj učiteljic in navedlo primere njihovega zapostavljanja. Načelnik je obljubil, da bo na odločujočem mestu izčrpno tolmačil želje učiteljic. * Vojvodinci zadržujejo žito. Novosadski »Dan« poroča, da so začeli pridelovalci v Vojvodini kopičiti žito in da nihče ne misli na njegovo prodajo. Premožnejši posestniki kupujejo na debelo pšenico od siromašnih in jo zbirajo v svojih kaščah, ker je med njimi razširjeno prepričanje, da se bo cena pšenici dvignila še do 500 din za 100 kg. »Dan« navaja, da so te špekulacije toliko bolj olajšane, ker je bilo plačanje zemljiškega davka odgodeno od 1. avgusta na 1. november in torej pridelovalci laže čakajo s prodajo * Drva spet smejo iz Hrvatske v Vojvodino. V zadevi prepovedi izvoza drv iz banovine Hrvatske, ki je povzročila v Vojvodini hudo stisko za kurivo, zdaj službeno objavljajo, da je zagrebška banska oblast odobrila, da smejo gozdna podjetja do 50 odstotkov svojih zalog izvažati izven banovine Hrvatske. * Drugi belokrojnski praznik je lepo uspel. Drugi belokrajinski praznik v Metliki je zelo lepo uspel. Ljudje so prišli z vseh strani in se jih je popoldne zbralo na slavnostnem prostoru na tisoče. Belokranjski praznik so otvorili Črnomeljci, ki so nam pokazali zelenega Jurija in kolo-most. Sledile so jim skunirip Adlešiči. Boianci, Dragaluš, Pred- T. Gobey: Umor na plesu »Ne. V loži, ki jo je bil naš klub najel, sem dobil prijatelja Lolifa. Nisva opazovala ničesar drugega kakor črno-belega domina, ki je sedel v loži nama nasproti.« »Kdo pa je ta Lolif?« »Čudak, ki misli, da je rojen za detektiva. Toliko je pripovedoval in sanjaril o tem do-minu, da sem ga naposled pustil samega. Potem sem srečal tovariša Nointela, ki mi je odkril, da se za tem dominom menda skriva Julija.« »Kje stanuje Nointel?« »Ulica Anjou, številka 25. Toda, prosim te, zakaj...« »Pripoveduj dalje,« je dejal gospod Dar-cy, ko si je zapisal Nointelov naslov. »Končal sem. Ko sem namreč zvedel, kdo je domino, sem izginil domov, da se z Julijo ne bi srečal.« Gospod Roger Darcy je zapisal nekaj imen na majhne tiskovine. Obraz se mu je medtem razvedril in vprašal je nečaka: »Ali še zmerom tako hrepeniš po sodniškem poklicu?« . *?e. zmerom. Ali mi mar utegne škoditi Goliminova zadeva?« »Do včeraj sem mislil, da mi ne bo treba tudi tebe zaplesti v sodno preiskavo". Danes pa se je položaj žal izpremenil.« »Stric! Kaj pa pomeni vse to?« »Taikoj boš zvedel,« je dejal sodnik in zajel preobračati akte. Gaston je stopil k njemu in iznenada vikllknil: »Kako pa je to prišlo k tebi? & »To bodalo?« »Da, v pahljači. Eno samo tako bodalo je v Parizu.« Gospod Roger Darcy je planil kvišku, kakor bi ga bila kača pičila, in pridušeno rekel: »Ali veš, čigava je ta pahljača?« »Kako ne bi vedel! Snoči sem jo imel v rokah. Lastnico poznate tudi vi.« »Kdo je? Povej!« »Gospodična Lesterelova!« »To trdiš ti?« je vzkliknil sodnik. »Trdim, ker dobro vem. Imela je pahljačo snoči pri gospej Cambryjevi. Vem celo, kdo ji jo je podaril.« »Kdo?« »Njen svak, pomorski kapitan, ki se je te dni vrnil z Japonskega.« »Njegovo ime? Njegovo stanovanje? Hitro!« je vzkliknil sodnik. »Crozon se piše in v ulici Caumartin stanuje. Toda, dragi stric, ne razumem, zakaj ste tako izpremenjeni. Vsaka moja beseda vas izpremeni.. kar ne vem. ali sem pri pravi pameti! Morda pa ta pahljača le ni last gospodične Lesterelove? Dovolite, da si jo bolje ogledam.« Gaston jo je vzel v roke in odločno rekel: »Njena je... Samo to bodalo... snoči se mi je zdelo kakor novo, zdaj pa je kakor zarjavelo.« »To je kri!« je vzkliknil sodnik in premeril nečaka. »Kri?« »Da, kri gospodične Orcivalove, ki so jo snoči na opernem plesu zaklali!« »Moj bog, to je stražno. To je...« »Ali zdaj razumeš, zakaj sem te izpraševal?« Tl si bil še pred nekaj dnevi ljubček Julije Orcivalove...« »Uboga Julija!« »Pomiri se in poslušaj. Zvedeti moraš vse, kar jaz vem. Morda mi boš pomagal razsvetliti pot do resnice. Lolif, ki si mi o njem pravil, je snoči zlezel iz lože svojih znancev v ložo gospodične Orcivalove. Ker se mu je zdelo sumljivo, zakaj se belo-čmi domino ne gane, se ga je dotaknil in je videl, da leži na divanu mrtev. Takoj je začel klicati na pomoč. Prišla je policija in ugotovila dejanski stan. Gospodična je bila umorjena s tem bodalom, ki ji je prerezalo odvodno žilo, da je v nekaj trenutkih izdihnila. Bodalo ji je ostalo v rami.« »Na plesu v operi? Nezaslišno! Le kdo ja mogel storiti ta zločin?« »To bomo, upam, prav kmalu zvedeli..« Vsekako ženska.« »Kako morete to vedeti?« »Gospodična Orcivalova je prišla po polnoči v svojo ložo. Niti za trenutek ni odšla iz nje. Ob treh ziutraj so jo dobili mrtvo. Sprejela je pri sebi neznanko v črnem do-minu, ki je prišla k njej v ložo trikrat ali štirikrat in prav tolikokrat odšla. Nihče drug je ni mogel ubiti. V tem se ujema pričevanje vratarice in gospoda Lolifa.« »Res je. Tudi jaz sem videl, da je neki domino stopil v Julijino ložo. Lolif je celo dognal, da ta domino zaradi svoje preprosta obleke ne more biti iz boljše družbe.« grad, Preloka, Stari trg in Vinica. Vse skupine, v katerih prevladujejo svatovska kola, so izvrstno izpolnile svojo nalogo. Posamezni plesi, ki jih spremijajo sodelujoči s petjem ali s svojo domačo godbo., so izredno zanimivi. Starotržani so zapeli istrskim podobne pesmi. Vrhunec sporeda je bil nastop Metličanov Bil je tako odličen, da so bili sodelujoči deležni vse pohvale občinstva. S tem je bil drugi belokrajinski praznik zaključen. Občinstvo je hitelo na veselico in zasedlo obširne prostore. Zaigrale so godbe. Plesi, ki smo jih rideli, so tako lepi in svojstveni, da bi se jih morali tudi drugod po Sloveniji učiti. Ti plesi zahtevajo gibčnost, vztrajnost in lepo držo telesa. Belokrajincem čestitamo na nepričako vano lepem uspehu njihovega drugega praznika. * 100-dinarski bankovci z napisom »Narodna banka Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z datumom izdaje od 30. novembra 1. 1920 so veljavni. Nekateri pa jih odklanjajo, ker se v zadnerm času širijo vesti, da so ti bankovci zastareli in vzeti iz prometa. Da se onemogoči izkoriščanje nepoučenega prebivalstva, opozarja Narodna banka vso javnost, da omenjeni bankovci niso vzeti iz prometa in so enako kakor 100-dinarski bankovci z napisom »Narodna banka Kraljevine Jugoslavije«, izdani 1. decembra 1. 1929., še vedno zakonito plačilno sredstvo. * Trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15, pripravila svoje učence (-ke) za praktične pisarniške poklice v raznih gospodarskih podjetjih. Vpisovanje dnevno. Zahtevajte prospekt. Zavod je največji in najmodernejši te vrste, zato ga toplo priporočamo. * Izid obrtniške tombole v Kranju. Obrtniška tombola v Kranju v nedeljo 8. t. m. je bila lepo obiskana. Sreča je to pot poiskala res potrebne in je prvi tombolski dobitek zadela služkinja Umnikova Marija iz Kranja (krasno spalnico iz orehove korenine s posteljnino vred). Drugi dobitek (spalnico iz kombiniranega lesa) je zadel posestnik Bre-šar Jože iz Čirčič, tretji dobitek (moško sprejemnico) pa čevljarski pomočnik Verbič Vinko iz Novega mesta. Nadaljne dobitke so dobili: kmečko sobo trafikantka Markičeva iMariia iz Tržiča, moderno kuhinjsko opravo dijak Šifrer Franc iz Stražišča, samski spalnici kovaški vajenec Hrovat Franc iz Cerkelj in čevljarski pomočnik Mozelj Ivan iz Domžal, kavč Janežičeva Zalka iz Kranja, kmečka vozova dela ver Hafner Franc iz Tra- »Še enkrat bom danes zaslišal Lolifa in vratarico. Počakaj, da napišem še en nalog za aretacijo!« Gaston se je zdaj zamislil. Ko je prišel sluga, mu je sodnik izročil nalog. »Zdaj pa te prosim,« je dejal stric, »da mi poveš kaj o gospodični Lesierelovi. Če se dobro spominjam, stanuje v ulici Ponthieu.« To vprašanje ie Gastona pogrelo. »Pa vendar ne sumite nje?« »Ne sumim nikogar, zaslišati moram pa vsakogar. Kakšni so tvoji odnošaji do tega dekleta?« »Videl sem jo v hiši gospe Cambryjeve. Dvakrat sem jo prosil, da bi me sprejela, pa me je obakrat odbila.« »In gospa Cambryjeva ima najbolje mnenje o njej? Ti si jo videl samo v večjem društvu?« V prvem trenutku je hotel Gaston povedati stricu vse o tistem nočnem doživljaju, pa je potem molčal, ker se je bal, da ne bi njegovim besedam sledilo izpraševanje brez konca in kraja. Poleg tega pa se mu vse to ni zdelo tako važno. Čeprav bi bil prisegel, da gospodična Leste relova takšnega zločina ne bi bila zmožna, vendar se je bal, da ne bi morda prišla v hudo neroden položaj zaradi njegove izjave o pahljači z bodalom. Uvidel je, da je s svojo zaletelostjo morda zapletel Berto v zelo nevaren priminalen proces. Da bi to vsaj nekoliko popravil, je rekel: »Gospodično Lesterelovo sem videl samo v Balonih, kjer je pela Govoril sem pa z njo samo v hiši gospe Cambryeve.« Laž rodi novo laž in Gaston je moral nadaljevati, kakor je začel. te in Magušar Franc iz Lesc, kopalno kad Aljančič Štefan iz Židane vasi, štedilnik Rupnik Pavel iz Voklega, kuhinjski opravi delavki Kančeva Pavla iz Čirčič in Ravtarjeva Marija iz Kranja, konjsko opremo Špenko iz Radovljice, otomano delavec Zibert Ivan z Jesenic in tehtnico trgovski pomočnik Tušar Srečko iz Kranja. Za temi je bil- izžrebanih še 10 koles in 20 drugih dobitkov. + Redno vpisovanje v vse tečaje in pred-, mete Dopisne trgovske šole v Ljubljani, Kon grešni trg 16-11., se je pričelo in traja do 20. septembra. Ta šola te nauči z dopisovanjem doma hitro in poceni tujih jezikov (nemščine, italijanščine itd.), pa tudi gospodarskih in trgovskih preumclov (prava, trgov instva, stenografije, knjigovodstva itd.). V to šolo se lahko vpiše vsakdo. Za časa rednega vpisa posebni popusti. * GJdaja bakra v Italiji. Ministrski svet v R.mu je svoječasno sprejel sklep, po katerem so se morali prijaviti oblastvom vsi predmeti iz bakra. Določeno je bilo tudi, da morajo ti predmeti ostati na razpolago za vojaške potrebe. Dne 25. avgusta so na Goriškem in Tržaškem začeli te bakrene predmete pobirati. Vsak posestnik je moral svoje bakrene posode in orodje prinesti na določeno zbirališči; v občini, kjer so mu oddano blago takoj plač'ali. * Smrtna nesreča. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali ponesrečenega 681etnega delavca Franca Žirovnika iz Zbilj pri Medvodah. V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da ima zlomljenih več reber in druge hude poškodbe. Žirovnik je umrl. * Starček pod vlakom. V bližini Dravograda se je zgodila huda nesreča. 821etni pre-užitkar Jakob Janez, doma iz Bukovske vasi, je hotel v temi prekoračiti železniški tir, ki ni bil zavarovan. Pa ga je zgrabila lokomotiva osebnega vlaka iz Maribora. Vlekla ga je 20 m s seboj in ga odvrgla. Bil je takoj mrtev. * Smrt pri skladovnici drv. Na Jagnjenici so otroci skakali po skladovnicah drv. Posebno drzen je bil mali Joško, domači sinko posestnika in gostilničarja Knavsa, ki je splezal na najvišji vrh, od koder je potem plezal spet nazaj. Težak tram pa se je skotalil nanj in ga oplazil po glavi, da je takoj omedlel. Iz globoke rane pa mu je začela liti kri. Poklicali so banovinskega zdravnika g. dr. Karla Matka, ki pa je ugotovil samo smrt. Rajnki je bil najmarliivejši učenec v Ipncjcprn T razredu radeške šole. »Torej,« je rekel sodnik, »dovoli mi majhno pripombo: odločil si se vzeti žensko, ki si jo komaj spoznal. Tega preiskovalni sodnik ne more in ne sme verjeti. Pa pustiva to! Ali se točno spominjaš, kdaj sva se poslovila od gospo Cambryjeve?« »Četrt ure je manjkalo do polnoči.« »Ali je odšla gospodična Lesterelova pred nama?« »Da, toda le nekaj minut.« In to zaradi tega, kakor je rekla gospa Cambryjeva, ker je njeni sestri postalo slabo... « »Ta sestra stanuje v ulici Caumartin.« »Da, v ulici Caumartin 112.« »Torej prav blizu opere « »Ali mar sumničite ... « »Ne sumničim nikogar, samo iščem in poizvedujem.« »Toda gospodična Lesterelova še n>koli v življenju ni bila na plesu v operi. To bi lahko prisegel! Saj lahko vprašate njeno sestro, kdaj je prišla k njej... « »In kdaj je od nje odšla!« »Opozarjam vas, da je gosna Crovonova hudo bolna njen mož pa je hudo ljubosumen in nasilen.« »Ali ti je to povedala gospodična Lesterelova sama?« »Da, in vem tudi, da ona neizmerno ljubi svojo sestro.« »Torej ima ona navado zaupati svoje skrbi Gastonu Darcyju, ki ji dvori! To je čisto pri-rodno. Jaz bom že vse zvedel, čeprav od sobarice, samo da ne bom motil m'ru gospe Croyonove. Na drugi strani pa se mi zdi, da je ta besni svak zelo ljubezniv s svojo sva— * Smrten padec dečka z bukve. V Močil* nem pri Radečah so začeli lov na polhe. Tudi šolarček Gole Rafael jih je lovil. Urno j* plezal z bukve na bukev in nastavljal pasti polhom. Po nesreči pa j<- deček padel z osem<» najst metrov visoke bukve in se nevarno poškodoval. Domači zdravnik mu je nudil piv vo pomoč. Zal pa je bil ves trud zaman. Siromak je imel počeno lobanjo in je izdihnil. * Smrt pod avtom. Veronika Kosova, 18-letna viničarjeva hči z Vičanskega vrha pri Vel. Nedelji, je bila zaposlena pri obiranju hmelja v Savinjski dolini, od koder se je pred dnevi vrnila domov. Za prisluženi denar je šla nedavno nakupovat v trgovino y Veliki Nedelji najpotrebnejše reči Po opravljenem poslu si je izposodila kolo. a čez kolo je položila počez tudi kupljeno metlo. Ko se je pripeljala do vičanskega mostu, ji je nasproti pridrvel z lesom natovorjen avto. Dekle je pri srečanju izgubilo prisotnost duha in se prav nerodno umikalo. Ko je šofer opazil kolesarko, je seveda takoj zavrl, kljub temu pa je avlo zadel v metlo, kar je povzročilo, da je dekle padlo pod kolesa avto-mob:1a in mrtvo obležalo.. * Požar v Mostah pri Žirovnici. Nedavno dopoldne je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnice Ivane Nočeve v Mostah pri Žirovnici. Požar se je kmalu razširil tudi na njeno hišo. Na pomoč so prihiteli vojaki in gasilci iz raznih krajev in ogenj omejili. Posebno vojaštvo si je mnogo prizadevalo, da se ogenj ni razširil na okoliške hiše. Doslej še ni bilo mogoče dognati, kako je ogenj nastal. * Žrtev dela V premogovniku v OsenicI pri Celju se je pripetila huda nesreča. Ko je 301etni rudar Rudolf Stanjko iz Zagrada pri Celju kopal v rovu se je nanj vsula debela plast zemlje in ga pokopala. Reševalna dela so takoj začeli, a kljub napornemu delu se ni oc. ...čilo odkopati ponesrečenca, ki se je pod debelo plastjo zemlje zadušil. Stanjko zapušča vdovo in 21etnega otroka. Pred kratki msi je zgradil hišico, v kateri je v miru živel s svojo družinico. Bodi mu blag spomin! * Tri smrtne žrtve avtomobilskih nesre& Nedavno sta se v Furlaniji pripetili dve avtomobilski nesreči. Dva starejša trgovca, eden doma iz Padove, drugi iz Podgore pri Gorici, sta se z lastnim avtom naglo vozila proti Gorici- V bližini Koprive sta se srečala z nekim fežk'm tovornikom, v katerega sta trčila, ker se tovornik ni pravočasno izognil. Posledice sr bile strašne Oba voza sta se prevrnila kinjo, če ji prinaša s potovanj kakšne nenavadne .. , darove.« »Ali mislite napraviti preiskavo zaradi podala?« »Seveda, in sicer takoj!« »Ali mislite, da je gospodična Lesterelova? ... « »Mogla ubiti žensko, ki je ni poznala? Tega ne verjamem toda svojo sodnikovo dolžnost bi pogazil, če ne bi napravil preiskava, kako je moglo priti bodalo, ki ga je imela Lesterelova še pred polnočjo v svojih rokah, ob treh zjutraj v smrtno rano Julije Orciva-love. To mi boš priznal, kaj?« »Morda ga je Berta izgubila.« »In da ga je našla kakšna druga ženska, ki je Julijo zaklala? Tudi to je mogoče... Toda vidim, da zate ni sodniška služba, ker svojo varovanko zelo slabo braniš. Dokazati moraš alibi gospodične Lesterelove. Jaz moram v prvi vrsti zaslišati žensko, ki je imela zadnja pred pričami morilsko bodalo v rokah « »Torej jo boste zaslišali?« »Seveda. To je moja dolžnost.« »In poklicali jo boste sem?« »Je že poklicana, če je doma, bo kmalu tu.« * »Ponjo so šli. Detektivi jo bodo od doma privlekli sem?« »Ne. Poslal sem k njej nekega zaupnika, nai pride k nam v neki zadevi, ki se ne da odložiti. Dobro me pozna. Sprejel jo bora skrajno obzirno. Samo pogovorila se bova, upam.« Med tem je prišel sluga in šepnil sodniku nekaj na uho. Ta mu je na glas odgovoril: STRAN« in oba trgovca sta obležala pri priči mrtva. Druga nesreča se je pripetila na cesti med Gradiško in Zagrajem. Služkinja Adela Bor-toluzzi iz Ajela je prebila nedeljsko popoldne pri svojih domačih v rojstnem kraju in se je oroti večeru vračala s kolesom v Ron-ke, kjer služi. V bližini Zagraja je neprevidno vozila preko ceste in zašla pod avtobus, ki je vozil izletnike iz Gradeža. Težko vozilo jo je prevrglo in zmečkalo, da je obležala na mestu mrtva. * Triletni otrok utonil v vodnjaku. Nedavno je posestnikova žena Jožefa Zupančičeva na Raki kuhala kosilo. Njen triletni sinček se je medtem odstranil izpred njenih oči in padel nedaleč od hiše na sosedovem svetu v nezavarovan vodnjak. Ko ga je mati malo pozneje iskala, ga je našla v vodnjaku in ga potegnila ven. Ljudje so ga skušali z umetnim dihanjem oživiti, pa je bilo že prepozno. * V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V Grubarjevem prekopu v Ljubljani so našli žensko truplo. Ker v utopij enkini obleki niso našli nikakih listin, sprva niso mogli ugotoviti njene istovetnosti in je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico na Zalah. Medtem pa je prišla na policijsko upravo preužitkarica Vida Cerarjeva in prijavila, da pogreša svojo sostanovalko 371etno postrežnico Antonijo Zgončevo, doma iz Borovnice. Cerarjeva je izpovedala,'da je Zgončeva odšla prejšni večer od doma in da je biia že nekaj dni silno potrta. S seboj je Cerarjeva prinesla tudi pismo, ki ga je našla na mizi v sobici Zgončeve. Na naslov Cerarjeve je napisala pismo, v katerem pravi: »... Moli zame! Ne morem več prenašati. Slavku pa povej, da mu ne bom v napotje...« Policija je na podlagi teh podatkov takoj ugotovila, da je obupan-ka, ki je šla v vodo, pogrešana’ Antonija Zgončeva. Ubožico je pognala v obup nesrečna ljubezen. * Smrtna nesreča. V ponedeljek se je pripetila v Selcah na cestnem križišču Dramlje-Ponikva-Št. Jurij ob južni železnici huda nesreča. Posestnikov sin Franc Škerl iz Razbor pri Dramljah se je peljal s kolesom k zdravniku v Št. Jurij. Ko je prispel do križišča, mu je privozil nasproti drug kolesar. Trčila sta drug v drugega. Škerl je padel vznak in si elomil tilnik. Drugi kolesar je dobil le lažje porkodbe. Škerl je čez pet minut izdihnil. * Smola razigranega zaročenca. Brezposelni šofer Albin Štoka je imel zaročenko. Bila je natakarica v neki mariborski gostilni v Melju, kamor jo je večkrat prišel obiskat. Tako je storil tudi te dni. Pa sta se »Naj počaka, da pozvonim. Javite se mojemu tajniku!« Ko je sluga odšel, je sodnik rekel: »Prišla je. Tu ne smeš ostati. Odidi skozi mala vrata!« »Zakaj ne bi smel vajinega pogovora poslušati? Gospodična je zelo plaha. Utegnila bi se vsa zmesti... če bi bil pa jaz poleg... « »Ne bodi smešen, Gaston! Pozabljaš, da sem jaz preiskovalni sodnik, ki tebi na ljubo ne sme kršiti kazenskih zakonov.« »Kazenskih?« »Zelo ljubo mi bo, če bom gospodično lahko takoj izločil iz kazenskega postopka, kakor sem lahko tebe. Zdaj te pa prosim, da odideš.« »Grem, toda samo še eno besedo!« je vzkliknil. »Če bo ona preveč zmedena .. ča se ji ne bo čisto posrečilo dokazati nedolžnost .. kaj boste potem storili?« »Svojo dolžnost!« In sodnik je zaprl vrata ra Gastonom. Takoj nato so se odprla vrata na d^ugi rtrani in vstopil je tajnik z nekim mošk'm. ki je rekel: »Gospod preiskovalni sodnik, poiskal sem gospodično Lesterelov ), kakor mi je bilo naročeno. Vratar v hiši mi je povedal, da najbrž še spi, ker se je vrnila šele ob štirih zjutraj domov.« »Napišite to!« je dejal Darcy svojemu tajniku. »Jaz sem pa vendar šel v stanovanje. Odprla mi je gospodična sama. Izprva je mislila, da prihajam od vašega nečaka, gospoda Gastona Darcyja.« »Ko pa ste ji povedali, kdo v^s pošilja?« »Prvi trenutek je bila presenečena, pa se zaročenca sprla. Štoka je užaljen odšel iz gostilniške sobe, a ne domov, temveč skrivaj v dekličino sobo v prvem nadstropju hiše, Tukaj je čakal, da je prišla zaročenka. Jeza se mu je tukaj 5e povečala. Začel je groziti dekletu, da ga bo vrgel skozi okno. Dekle je seveda klicalo na pomoč in kmalu je prišla gostilničarka, nato pa je togotni zaročenec šel. Toda spet ne domov, marveč na dvorišče, kjer je splezal na drevo pod dekletovim oknom. To drevo pa je zanj postalo usodno. Dvorišče ni bilo razsvetljeno in zato ni videl, kakih vej se oprijemlje. Stopil je na suho vejo. Pod težo se je ta vdala in zaročenec je padel v globino, kjer je brez zavesti obležal. Poklicali so reševalce, ki so Štoko prepeljali v mariborsko bolnišnico. * Zverinski napad. Neki neznanec je v Zrečah napadel z nožem 301etnega hlapca Ivana Benedejčiča iz Gornjih Zreč. Zabodel ga je v trebuh, prsa in levo roko. Benedejčiča so hudo poškodovanega odpeljali v celjsko bolnišnico, a zdravniki mu niso mogli več pomagati. Nesrečnež je kmalu umrl. Orožniki poizvedujejo za zverinskim napadalcem. * Žrtev podivjanosti. Nedavno so začeli z modernizacijo ceste Ježica—Domžale. Pri tem je bilo doslej zaposlenih le manjše število delavcev. Te dni pa je prišlo še nekaj novih delavcev, ki jim je podjetnik obljubil, da jih bo sprejel v ponedeljek. Večja skupina teh novih delavcev je šla v nedeljo v neko črnuško gostilno in tam precej popivala. Odtod so šli proti črnuškemu mostu z namenom, da bodo s popivanjem nadaljevali v Tavčarjevem dvoru. Med potjo sta se pa nekaj sporekla 411etni Pavlič Franc z Jesenic in 371etni Klun Ivan iz Kočevja. Pavlič je baje med prerekanjem dvakrat sunil z nožem Kluna. Pa se ni nič hudega zgodilo. Nato sta se pobotala in nadaljevala pot v družbi tovarišev. Stopili so v gostilno Tavčarjev dvor in naročili spet pijače. Naenkrat pa je prej napadeni Klun potegnil iz žepa nož in s silnim zamahom zabodel Pavliča v vrat, tako da mu je prerezal žilo odvodnico, kar je povzročilo takojšnjo smrt. Morilec je po tem zločinu urno pobegnil. Morilec je po naravi, kakor pravijo oni, ki ga poznajo, potuhnjen človek. * Svoje dekle je okradel in zabodel z nožem v glavo. 201etna delavka Katarina Ferkova je , službujočemu stražniku v Ulici ob bregu v Mariboru prijavila, da jo je njen fant, tekstilni delavec Karel Berlič napadel in jo z nožem zabodel v glavo. Vso noč sta popivala, zirtraj pa sta sedela nekai časa na Pristanu. je takoj znašla in si nadela klobuk. Ko sem prišel, je bila že oblečena.« »Ali vas ni vprašala, zakaj jo kličem?« »Ne.« »Kakšno je njeno stanovanje.« »Odprto, a zelo okusno in čedno opravljeno.« »Med potjo vas ni izpraševala?« »Vprašala me je samo, ali je bil vaš nečak pri vas, ko ste poslali ponjo.« »Čudno,« je pomislil gospod Darcy, »sirota misli, da gre za zaroko.« Potem je rekel na glas: »Poslušajte! Slučajno sem zvedel, da je bilo to bodalo last gospodične Lesterelove. Kolikor jo poznam, ne bi verjel, da je ona umorila Orcivalovo. Zdaj, ko ste jo videli, povejte še vi, kaj mislite o njej.« »Gospod sodnik, ne upam se izreči svojega mnenja. Bili so primeri, ko so najhujši zločinci, ki sem jih prijel, ostali presenetljivo mirni, dostikrat pa so se nedolžni ljudje zapletli v svojih odgovorih. Priznam pa, da gospodična ne kaže, da bi mogla biti zločinka.« »Tudi jaz ne verjamem tega. Privedite jo k meni, toda po stranskem hodniku, da ne bo videla nobene druge priče.« Detektiv je odšel. »Pilois«. je dejal sodnik tajniku, ki je pisal zapisnik, »zapisali boste vse, kar bom gospodično vprašal in njene odgovore. Samo rnoie začetne vljudnostne besede izpustite« Ko je gospodična Lesterelova stopila v sobo, ji je sodnik stopil naproti in ji ljubeznivo stisnil roko Ta sprejem je opogumil dekle, ki je vsto- Fant ji je tukaj skrivaj izmaknil iz torbice 50 dinarjev, kar pa je opazila šele, ko sta se poslovila. Ko je tatvino opazila, se je vrnila in Berliča pozvala, naj denar vrne. Fant je sicer tatvino priznal, ni ii pa hotel vrniti denar. Pač pa je skrivaj segel v žep, potegnil nož in z njim zabodel dekle v glavo. * Tolpo mladoletnih razbojnikov so prijeli. Pred mescem je bilo vlomljeno v neko zagrebško zavarovalnico. Razbojniki so tedaj skoraj do smrti pobili blagajnika zavarovalnice, ki je bil prišel v urad zvečer. Policija dolgo časa ni mogla najti nobene sledi za roparji. Sele tatvina aparata za vsesavanje prahu pri ravnatelju zavarovalnice je dala povod, da je začela sumiti v sina zavarovalniči-nega hišnika. Prijela ga je in fant je priznal, da je aparat ukradel in ga prodal. Pozneje pa je sam od sebe priznal, da je sodeloval pri roparskem napadu s tem, da je dvema svojima mladima prijateljema dal ključe pisarne. Policija je takoj prijela njegova tovariša in od njiju tudi izvedela, da so trije pokvarjenci mislili napasti in oropati tudi kanonika Koreniča in ga ubiti, če bi jih kdo pri delu motil. * Tat, ki si je sam nastavil past. Na policijsko stražnico na Aleksandrovi cesti v Mariboru je prišel te dni 541etni brezposelni krojač Karl Verdonik, ki je pristojen v Selnico ob Dravi. Bridko se je stražnikom pritožil, da mu je neki mariborski trgovec s kolesi kar na cesti vzel kolo, ki si ga je bil izposodil pri nekem gostilničarju v Pesnici. Lepo je prosil stražnika, naj mu pomaga, da bo prišel spet do kolesa, katerega mora čim-prej vrniti. Res je šel stražnik z njim k trgovcu. Ta je stražniku pojasnil, da je Ver-doniku zaplenil kolo, ker mu je ta za tri kolesa, ki jih je pri njem kupil pred tremi leti, dolžan nad 3000 din. Pristavil je še, da je Verdonik tuji lastnini nevaren. Zaradi teh trgovčevih izpovedi so smatrali na stražnici za pravilno, da pregledajo zavitek, ki ga je potrti Verdonik nosil s seboj. V zavitku so našli kos novega sukna, več kosov novega blaga za podlogo in štampiljko na ime trgovca Goloba iz Selnice. Na vprašanje, ki so mu ga glede najdenega blaga stavili, ni nič kaj dobro odgovoril. Zaradi suma, da izvira blago iz kake tatvine, so Verdonika vtaknili v zapor. NAJZVESTEJŠA ŽENA A: »Jaz imam najzvestejšo ženo na svetu.« B: »Kako to, saj ti je že trikrat ušla.« A: »Ze res, toda zmeraj se je spet vrnila.« pilo bledo in drhteče. Lica so ji zardela in na njenem obrazu se je pokazal nasmešek. »Oprostite, gospodična, da sem poslal po vas. Neko nujno pojasnilo potrebujem. Ne smete zaradi tega dolžiti mene, ampak mojega nečaka.« Gospodična je še bolj zardela. »Menda je res prepričana, da gre za zaroko«, je pomislil Darcy. Vzel je pahljačo z bodalom in ji dej-al: »Gaston pravi, da je vaša.« Berta se je zdrznila, pa je takoj odvrnila: »Res je, gospod, moja je. Snoči sem jo imela na zabavi pri gospej Cambryjevi ip pokazala sem jo gospodu Gastonu. Dobila sem jo v dar od svojega svaka.« Sodnik je bil zadovoljen, ko je videl, kako je takoj priznala, da je pahljača njena. »Ali ste jo izgubili?« je vprašal. »Da, gospod, in veseli me, da jo je nekdo našel.« »Ali ste jo izgubili, ko ste odhajali od gospe Cnmbryjeve?« »Najbrž... če je nisem pozabila v kočiji. Takoj mi je bilo nerodno, ker si nisem zapomnila številke voza.« »Zakaj ste pa šli k sestri? Ali ste kočijaža takoj odslovili?« »Da, gospod!« »In niste opazili, da nimate pahljače?« »Spomnila sem se šele takrat, ko sem se vrnila od sestre domov ... pozno ... po tretji uri zjutraj.« »Ali se vam niti ne sanja, kje smo pahljačo našli?« »Ne.« » Vaše bodalo so našli na plesu v operi. .. f 'oži 27.« (Dalje) Predpisi za pramat z živimi parkljarji Ban dravske banovine je izdal tole na-redbo: Ker Je slinavka in parkljevka v banovini Hrvatski in dunavski, drinski in vrbaški banovini že prenahala in ni več nevarnosti, da bi se v prometu z živimi parkljarji vnašala ta kužna bolezen iz navedenih banovin v dravsko, ukinjam z današnjim dnem nared-bo za preprečenje Sirjenja slinavke in parkljevke in odrejam: Prepovedano je v trgovskem prometu goniti po javnih cestah goveda dalje kakor 30 kilometrov. Svinje, ovce, koze in teleta pa je sploh prepovedano goniti v trgovinskem prometu po javnih cestah ali poteh in se tudi ne smejo prevažati na vozilih z govejo vprego. Hkratu je prepovedano vsako obhodno trgovanje od hiše do hiše. Hlevi trgovcev z živino in mesarjev morajo biti urejeni po živinozdravniško-redarstve-nih predpisih in oblastveno odobreni od ob-čeupravnega oblastva prve stopnje. Hlevi za trgovinsko živino morajo biti čisto ločeni od hlevov za drugo domačo živino. Hlevi mo- Ptuj, septembra. Posledice pretekle hude zime se kažejo ponekod žele zdaj. Če gremo po goricah, opazimo tu pa tam kak polno obložen trs, v katerem je Sele pred nekaj dnevi ugasnilo življenje. Take primere vidimo zlasti na starih goricah. Poleg tega pa je trsje povsod slabo obloženo. Marsikateri ubožnejši kmet skozi vse leto gleda ves svoj up v obilni vinski letini, da si vsaj za silo pomaga z izkupičkom za vino. 2al bo vina malo, pa še slabe kakovosti bo. Ljudje že pravijo, da bodo morali letos grozdje tolči s tolkači kakor jabolka, češ, da bo ostalo tako trdo. Hladno vreme je zorenje zadržalo skoraj za ves mesec. Le zadnji dnevi so bili topli. Zal je bilo teh toplih dni premalo. Več let je človek v začetku avgusta lahko že tu in tam zobal grozdje, letos pa ni Voznik Je soglašal z gospodarico, ko sta mu povedala, da se bližajo kozaki. »Sicer je dvomljivo, ali se nam bo beg posrečil, toda nimamo druge izbire,« j« menil. Ko je naipregal, je opazovala Marija volkove. Umaknili so se bili nazaj od vhoda in »o nemirno begali v skupinah zdaj naprej zdaj nazaj. Ostrili so ušesa in očitno nekaj vohali. Najbrž vojake. Saj niso mogli vedeti, da so bili vojaki bolj njih zavezniki kakor nasprotniki. »Ce se konji ne sp laži J o, bomo volkovom uAli!« je rekel Dimitrij. (»Seveda moramo takoj začeti peklensko streljati.« »Kozaki se še ne vidijo v dolini,« se je čudila Marija. »Morda so že na hribu. A kam naj mi zbežimo?« »Proti severu, gospodarica. Presekali bomo Vladimirko med Nižnim Udinskom in Katulikom, nato bomo poskusili priti preko Gornje Tonguske v dolino Lene. Kakor hitro mine nevarnost, se .bomo bližali glavnemu mestu Irkutsku!« »Lahko se odpeljemo,« je javil zdaj voznik. »Konje priganjaj brez usmiljenja,« je svetoval Dimitrij. »Če ne bomo hiteli, bomo izgubljeni!« Fedor je čvrsto prijel vajeti z levico, z desnico pa bič in glasno zažvižgal. »Le tecite, golobčki!« Trije, štirje udarci z bičem so zadeli hrbte rajo biti razkuženi po vsakokratni odprodaji, najmanj pa vsak mesec enkrat. Izvršitev razkuževanja nadzoruje predvsem občinsko ob-lastvo. Trgovci z živino morajo voditi seznam trgovinske živine, v katerem morajo biti vpisani za vsako žival prodajalec, kupec, občina in številka živinskega potnega lista. Seznam mora biti na razpolago vsak čas za vpogled oblastvenim organom. Prevoz konj, goved, telet, ovc, koz in svinj po železnici se mora napotiti do one železniške postaje, ki je naj bližja namembnemu kraju. Prevoz klavnih živali po železnici se mora napotiti do železniške postaje, kjer se bo klanje izvršilo, in samo v kraje, kjer je oblastveno odobrena klavnica. Prekrški gornjih odredb se bodo kaznovali po členu 111. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni v denarju do 900 dinarjev ali z zaporom do 30 dni. Ta naredba stopi v veljavo osmi dan po razglasitvi v »Službenem listu banske uprave dravske banovine«. niti enega res dozorelega grozda nikjer. Prav tako se poznajo posledice pretekle hude zime na sadnem drevju. Mnogo mladih drevesc se je letos posušilo. Pa se še zmeraj suše. Nekatera drevesa so pred dnevi Se zelenela, zdaj pa so suha. Pri starejšem drevju pa so se posušili posamezni vrhovi ali veje, ponekod tudi cela drevesa. Vrsta marelic, breskev, češenj, češpelj in hrušk se je posušila šele v zadnjem času. Lani je bila sadna letina v Halozah dobra, letos pa je precej slabša. Jabolk bo Se nekaj. Seveda jih bodo ljudje po večini zmleli doma za sadjevec, ker ne bo vina. Žalostno je pač to, da ljudje ne zdržijo brez pijače. Morali bi to sadje posušiti, ker bo letos zelo primanjkovalo živeža, kakor vse kaže. Mnogo jabolk tudi lahko prodajo, ker cene niso slabe in bodo še višje. spet spočitih dirkačev. Bliskovito je planila trojka iz jame. Volkovi so bili spričo nenadnega pojava vozila tako presenečeni, da so se v prvem trenutku preplašeni razkropili. Nekaj zveri so pamandrala kopita. Ko »o živali opazile, da Jim utegne plen, ki so ga pred jamo oblegale, pobegniti, se Je več krdel pognalo za bežečimi. To sta Marija in njen sluga pričakovala. Začela sta streljati v zveri in jih zadela dolgo vrsto. Stepni roparji so kmalu popustili in začeli zaostajati. Samo manjše krdelo drznejših je trmasto sledilo vozilu, vendar v previdni razdalji. »Naposled se jih bomo znebili,« je zmagoslavno rekel Dimitrij. »Zdaj si lahko oddahnemo!« »Motiš se,« je menila mladenka. »Prava nevarnost šele pride! Poglej gor na hrib!« Na hribu so opazili deset do dvajset kozakov na konjih. Hiteli so v dolino, da dohi-te bežeče in jih primejo. Poljak je zaklel. »Nisem mislil, da so že tako blizu.« V tem trenutku so se vojaki ustavili ob veliki skali, dvignili puške in ustrelili. »To pomeni povelje: Vdajte se! Mi pa se bomo kljub temu peljali dalje!« Kozaki skoro niso mogli verjeti, da je mlada dama tako izredno pogumna. Pa tudi oba sto kolajno) Magister Milan iz Spodnjih Ga« meljnov. V diatonični težji kategoriji: 1. nagrad<| (zlato kolajno) Podobnikar Ivan iz Brezij, 8* nagrado (srebrno kolajno) Steban Alojz UK Zagorja, 3. nagrado (bronasto kolajno) Su$* nik Franc iz Viča, 4. nagrado (bronasto kdjti lajno) Magister Ivan iz Spodnjih Gameljnah V kromatični lažji kategoriji: 1. nagrada (srebrno kolajno) Goričan Josip iz Tržiča, k nagrado (srebrno kolajno) Bizjak Ivan iz Zak gorja ob Savi, 3. nagrado (srebrno kolajn® Modec Stanislav z Rakeka, 4. nagrado (br<|* nasto kolajno) Magušar Saša iz Ljubljane, 5* nagrado (bronasto kolajno) Kožel Darkp u Celja, 6. nagrado (bronasto kolajno) Močili nik Radko iz Maribora. V kromatični težji kategoriji: 1. nagrada (zlato kolajno) Lokošek Cili iz Stor, 2. nagrak do (srebrno kolajno) Schmidt Rudi iz Brežicfc 3. nagrado (bronasto kolajno) Josip Feld iS Osijeka, 4. nagrado (bronasto kolajno) Paplel Albert iz Ljubljane. V mladinski skupini: 1. nagrado (zlato ko« lajno in ročno torbico) Sič Mita iz Ljubija* ne, 2. nagrado (srebrno kolajno in kovčegj Gruden Ida iz Ljubljane, 3. nagrado (srebrna kolajno in denamioo) Kiršner Majdka z J« senic , 4. nagrado (srebrno kolajno in nahrb® nik) Tausel Ivan iz Lok, 5. nagrado (brona]* ■to kolajno in milo) Jeršinovič Helena z VrW nike, 6. nagrado (bronasto kolajno in skrp njico) Kržiščnik Ludovik iz Rajhenburga, 1» nagrado (bronasto kolajno in skavtski nož) Gruden Vinko iz Ljubljane, 8. nagrado (bronasto kolajno in skavtski nož) Kren Boris 9 Jesenic, 9. nagrado (bronasto kolajno in sto* jalo za sliko) Kajfež Tonček iz Ljubljane1« V otroški skupim: 1. nagrado (zlato kolajno in aktovko) Barle Zlatko iz Zagreba, % nagrado (srebrno kolajno in kovčeg) Ahačič Vital iz Tržiča, 3. nagrado (srebrno kolajno in denarnico) Jazbec Blankica iz Zagreba, 4i, nagrado (srebrno kolajno in nahrbtnik) Gsggt dišek Janko iz Zaloga, 5. nagrado (bronasta kolajno in nahrbtnik) Goričan Franc iz TSp žiča, 6. nagrado (bronasto kolajno in nahrbt* nik) Cenček Niko z Jesenic, 7. nagrado (bra# nasto kolajno in barvaste svinčnike) Marin«* Sek Ida iz Ljubljane, 8. nagrado (bronasto kolajno in barvaste svinčnike) Šlibar Janez iz Dol. Toplic, 9. nagrado (bronasto kolajno iii čokoladne bonbone) Pate Olga iz Ljubljane, 10. nagrado (bronasto kolajno in barvasta svinčnike) Grossmann Zvonko z Mute. V skupini ansamblov: 1. nagrado (zlato kolajno) Jurman Jože iz Ljubljane in Podob* njena služabnika nista mislila na to, da bi se brez boja vdala. »Pazi, Fedro, da bodo konji lepo tekli!« »Le brez strahu. Z njimi se laihko popelje-ljemo do konca sveta!« Krasni konji so bili spočiti in nahranjeni. Tekli so na vso moč, kakor bi bili vedeli za nevarnost, ki je grozila mladi gospodarici. Ko so vojaki opazili, da se za njih povelja begunci niso brigali, so divje pognali konj« navzdol. Vseih dvanajst mož je bilo vojaška opremljeno. Imeli so sable in v rokah so držali karabinke. Njih konji pa niso bili videti posebno imenitni. Bili so majhni in suhi, kakor bi se bili tri mesece postili. Njih dolga, naježena griva jim je dajala zunanjost divjih živali. Z glasnimi vzkliki so ko* zaki priganjali živali, ki so z lahkoto premagovale Vse ovire teka po griču navzdol. Take prožnosti in moči bi tem mrham n« prisojal nihče, če bi jih ocenjeval le po njiK zunanjosti. Konjiči so zdaj skakali čez prepade in led, zdaj plezali kakor koze. Drugi jezdeci bi se pač ne upali tako jez-i diti, saj bi jih taka ieža veljala najmanj nevarne poškodbe, toda za kozake je bilo to otroška igra. Jezdeci so bili podobni jati orlov, letečih po hribu navzdol in rahlo se dotikajočih s perotmi snežne odeje. Spodaj v dolini so se kozaki razdelili v tri skupine in drli za trojko, ki je bila kakšno dobro milio pred njimi. Čeprav so bili begunci tako daleč, da jih krogle iz karabinke niso mogle doseči, je vseh dvanajst jezdecev ustrelilo, kakor bi bilo hotelo s tem naznaniti svojo prisotnost. »To mi ni všeč\« je rekel Poljak Marii5, ki je bolj radovedno kakor prestrašen n orrv- Haloze bodo pridelale malo grozdja In sadja Izid tekme harmonikarjev na velesejmu Po celodnevni tekmi 110 tekmovalcev har- 1 monikarjev iz vseh kategorij Je razglasil V diatonični lažji kategoriji: 1. nagrado v nedeljo proti večeru dr. Gustav Leitgeb, (zlato kolajno) Nikoleti Ivan z Vrhnike; 2. starešina okrajnega sodišča na Vrhniki izid nagrado (srebrno kolajno) Štraus Lojze iz tekme. Darila in kolajne bo bili razdeljeni Grosuplja; 3. nagrado (srebrno kolajno) Mi-takole: I lan Stancar iz Ljubljane, 4. nagrado (brona- EMILIO SALGARI 15 IZGNANCI STKAN S tatmemamrneamamemmi* nikar Ivan z Brezij, 2. nagrado (srebrno kolajno) Močilnikov Šramel kvartet z Vrhnike 3. nagrado (srebrno kolajno) Šmarski šra-melski kvintet iz Sevnice, 4. nagrado (bronasto kolajno) tercet Goričan Josip, Ahačič Rudolfin Ahačič Franc iz Tržiča, 5. nagrado (bronasto kolajno) duet Goričan Franc in Ahačič Vital iz Tržiča. pjpatnlKountoma Kočevska je siromašna -ua V..y r* deželica Kočevje, septembra. Lani so tri večje poplave poškodovale kmetijske pridelke po kočevskih njivah. Letos zopet kvari letino neprestano deževje. Pomladi je deževalo in skozi vse poletje je bil dež. V poletnih mesecih je bilo komaj nekaj toplih dni. Koliko skrbi so imeli kmetje samo s pospravljanjem sena in otave! Deževje je vplivalo slabo na žito, zdaj gnije krompir v zemlji, nič boljše ni s fižolom. Zadnji dnevi pa so bili lepi in na njivah se je vsa rast popravila. Da bi se vreme le prehitro ne preobrnilo. Lansko jesen smo imeli obilo sadja. Zlasti' je bilo mnogo jabolk in češpelj. Številne vagone sadja so kmetje izvozili in po vsem Kočevskem so kuhali žganje. Letos pa bo sadje na Kočevskem redkost. Veliko pa je letos povpraševanje po lesu in drvih. Gozdno sadje je lepo obrodilo, zlasti maline. Marsikateri kmečki sin je tudi dobil delo v rudniku. Vendar pa vse to ne bo odtehtalo slabe letine in naraščajoče draginje. Slovenske delavske žene iz mestne okolice so se že obrnile na oblastva zaradi draginje in podpor vpoklicancem. Zahtevale so, naj se kaj ukrene proti grozečemu pomanjkanju v družinah in naj se zvišajo podpore svojcem vojaških obveznikov Treba bo tudi odločnih ukrepov proti verižništvu in navijanju cen. Vendar naši krajevni činitelji ne smejo samo čakati na oblastveno pomoč, temveč morajo tudi sami od sebe kaj pametnega ukreniti. NESPORAZUM Branko: »No, striček, kako ti je bila všeč papiga, ki sem ti jo poslal za god?« Stric: »Všeč mi je že bila, všeč, samo malo trda je bila ...« zovala tri kozaške skupine. »Bilo bi mi ljubše, če bi streljali proti nam.« »Zakaj?« »Tako streljanje ne pomeni ničesar dobrega.« »Ali misliš, da so s streli dali kakšne znake?« »Da, gospodarica! To pomeni, da je še več kozakov v dolini! Fedor, ali ne vidiš ničesar?« »Doslej samo posamezne volkove, ki se klatijo okoli.« »Pazi! Ce bo treba, bomo spremenili smer!« »Ali bo treba morda obrniti vozilo?« »Bomo videli.« Voznik je zažvižgal in počil z bičem. »Hitite, ljubljenci! Moramo napraviti korakom zabave.« Ker je bil sneg čez noč zmrznil, so drsele sani kar same od sebe po površini, tako da konji niso mnogo trpeli. Zdaj pa zdaj je vozilo zaradi neravnih tal ali špranje v ledu sicer odskočilo, pa to se je le redkokdaj zgodilo, tako da jih to ni oviralo v hitrem diru. Po svoji riavadi so beguncem sledeči kozaški konji sklonili glave med spredne noge ln čedalje hitreje tekli. Kljub obupnemu naporu pa se jim ni posrečilo dohiteti trojko. Morda bi bili begunci v tej dirki odnesli zmago, če bi se ne bilo zgodilo nekaj, česar niso pričakovali. Sani so imele baš dolino za seboj, ko so se snežna tla pod konjskimi kopiti nenadno vdrla. Voznik je z veliko močjo poskusil konje ustaviti, a bilo je prepozno. Maši na tujem Iz kolonij ameriških rojakov Žrtev avtomobilske nesreče je postal v Hai-bingu Artur Kočevar, star 30 let. Z njim se je vozil Lojze Vidmar, ki se mu pa ni pripetilo nič hudega. Pokojnik se je rodil v Ameriki, kjer zapušča mater, dva brata in dve sestri. Umrli sta v Clevelandu Ana Pugljeva, prej poročena Peruškova, rojena Kosova, stara 52 let in doma iz Hrasten pri Mirni peči na Dolenjskem in Rozalija Mir tl jeva, rojena Mer-harjeva, stara 34 let, doma iz Tihaboja pri Sv. Križu pri Litiji. V Lorainu je umrl Miha Uršič, star 66 let, doma iz Orlaka pri Krškem, v Pittsburgu Janez Seljak, star 54 let, doma iz Sela pri Zireh, v Park Hillu Miha Ošaben, star 66 let, doma iz Cerknice, v Braddocku či@vek bi živel i želodcu Iz svetega pisma poznamo zgodbo o Joni, ki ga je požrla riba. Tri dni in tri noči naj bi bil Jona v ribjem trebuhu. Naposled pa se ga je bog usmilil in zapovedal je ribi, naj ga vrže spet na suho. V zvezi s to svetopisemsko zgodbo se govori o kitu, čeprav ga sveto pismo neposredno ne imenuje Lahko bi torej šlo za drugo veliko ribo, ki je morda že izumrla in ki ima tak želodec, da je lahko Jona tri dni živel v njem. Sicer pa ni nikjer rečeno, da bi moralo -OA CjOAOp 9t JI5J 11(851 *OqtJ Ol'D3A oSnjp ez tl! lik, da bi lahko požrl človeka. Tako imenovani modri kit doseže dolžino do 30 m. Čeprav živi kit samo v vodi in ima njegovo telo obliko ribe, spada med sesalce. Kit ima toplo kri, vdihuje zrak v pljuča, skoti žive mladiče in jih krmi z mlekom Kitov poznamo mnogo vrst in ena izmed teh ima res tako široko grlo, da bi kit te vrste lahko požrl človeka. Drugi kiti imajo pa zelo ozko grlo Omenjena vrsta kitov se odlikuje Silen pok se je zaslišal, kakor bi bila počila ledena skorja na reki. Sani so padle v razpoklino... »Sveta Mati božja, reši nas!« je zastokal Fedor, ki so mu zdrknili iz rok vajeti in bič Sani, konji in ljudje pa se niso prevrnili morda v kako reko, temveč na kup snega. 23. poglavje LEDENA JAMA Kozaki, ki so v divjem diru prihiteli, so komaj še ustavili konje. Le malo je manjkalo, da ni njih vodja prav tako padel v razpoko v ledu. Skočil je s konja in vzel karabinko v roke. Odličen strelec mu je sledil, da bi mu pomagal, če bi begunci streljali. Razpoka je bila široka kakšnih deset metrov, dolga pa dvanajst do petnajst. Najbrž je bila voda pred začetkom mraza narasla. Na vrhu se je naredila ledena skorja, spodaj pa je potem voda odtekla. Tako je mogel nastati spodaj prazen prostor. Ledena skorja se je pod težo trojke vdrla in tako je prazni prostor požrl potnike. Zdaj je bilo treba dognati, ali so se begunci pri padcu ubili ali pa so ostali nepoškodovani. Korporal in njegov tovariš sta se nagnila nad brezno in napeto gledala v globino. Sani so ležale prevrnjene na robu reke. Zaboji in kožuhi so bili raztroseni okrog. Toda o ljudeh in konjih ni bilo sledov. Oba vojaka sta se presenečena spogledala. »Za vraga, kaj pomeni to?« Korporal je bil ves razburjen. »Ali so nas potegnili za nos?« je vprašal drugi. Anton Zaleta, star 71 let, v Indianopolisu Jernej Stefel, star 57 let, doma iz Potoviha pri Stopičah na Dolenjskem, v Rock Springsu Anton Završnik, star 60 let, doma iz Stare Loke, v Strabani Štefan Grmadnik, doma iz Trbovelj, v Lockportu Franc Pikuž, star 77 let, doma iz Škofje Loke. V okolici Witta je povozil vlak Petra Kokalja starega 61 let, doma iz Luč pri Selcah nad Škofjo Loko. V Girardu je umrla Marija Klešnikova, stara 69 let, v Girardu Janez Pavline, star 58 let, v Little Fallsu Karl Marovšek, star 64 let, doma iz Slovenjega Gradca in v Chicagu Franc Golob, ki se je obesil. V Pittsburghu je umrl rojak Ivan Seljak v starosti 54 let. Pokojnik je bil doma iz Sela pri Zireh na Notranjskem. Zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri. V Brooklynu je v bolnišnici umrla rojakinja Terezija Kovačeva rojena Grilčeva, v starosti 53 let Pokojnica je bila doma iz Begunj na Gorenjskem in živela v Ameriki 40 let. Tukaj zapušča dva sina in enega brata. r kitovem le neka] minut tudi s povsem prostim žrelom, tako da bi lahko prišel človek v grlo, medtem ko imajo drugi kiti v žrelu kosti, mimo katerih lahko gredo samo majhne živali. Toda tudi omenjena vrsta k.tov ne požre človeka celega, ker ima močne zobe in bi ga prej z zobmi zmlela. Možg'ani tega kita so veliki približno kakor edro, oči pa merijo v premeru komaj pet centimetrov V primeri z vsem telesom so zelo majhne. Pač pa meri želodec v premeru skoraj dva metra. Stena želodca je trdna ko usnje in debela nad dva centimetra. Znanstveno bi lahko dopustili, da bi prišel Jona skozi kitovo žrelo v želodec, kjer bi imel dovolj prostora za prebivanje. Mnogo kočljivejše pa bi bilo bivanje v želodcu. Strokovnjaki se strinjajo v naziranju, da bi mogel človek živeti v kitovem želodcu samo nekaj minut, potem bi se pa zadušil zaradi pomanjkanja zraka. Če bi mu pa po čudežnem potu ta nevarnost ne pretila, bi najbrž ne prenesel učinka ostrih želodčnih sokov in v želodcu »Prej bi verjel, da so padli v reko in utonili.« »Seveda, voda je videti globoka, korporal. Rad pa bi vendarle zanesljivo vedel, kaj se je zgodilo.« »Ali misliš, da se bom vrnil, ne da bi bil videl mrliče? Ne, ne, dragi, midva zlezeva v odprtino in preiščeva reko.« »Korporal!« »Kaj bi rad, Olaf?« »Nekaj mi ni všeč! Med raztrosenimi rečmi ni orožja!« »Saj je res, potniki so bili vendar oboroženi. Ali sklepaš iz tega, da so puške še v njih rokah? Pretkan si, dragi moj, toda ti£-di jaz nimam slame v glavi. Prepričan sem, da so potepini še živi.« »Zadeva je jasna. Odvezali so konje in jih izpustili, sani pa so skrili.« »Glej, Olaf, ledena jama se nadaljuje na obeh straneh. Celo mož na konju bi imel prostora v njej. Ne, ne, prijateljček, korpo-rala Ažova ne boste preslepili. Hitro prinesite močno vrv!« Vojaki, ki so se približali, so hitro zvezali četvero vajeti, kar naj nadomešča vrv. »Kdo bo prvi splezal dol? Ta dobi od mene kozarec vodke!« Nagrada res ni bita obilna. Zadoščata pa je vendarle skromnim* možem, da so hoteli tvegati za žganje svoje življenje Olaf, ki je bil posebno udarjen na žganje, je navdušeno vzkliknil: »Jaz, korporal!« »Dobro, dobro! Ti si pogumen in boš kot vojak še lepo napredoval. To ti prerokuje Ažov!« Vrv iz vajeti so spustili v brezno. Držali so jo štirje kozaki. Olaf je verižico, na kate- razvijajočih se plinov. Kitov želodec »e neprestano krčevito stiska in širi, ko pride vanj hrana ali kako tuje telo. Ta pritisk bi mogel učinkovati na človeško telo tako močno, da bi ga strl. Tudi če bi kit res vrgel človeka iz sebe celega, ni verjetno, da bi bil po treh dneh še živ. Lahko pa bi se zgodilo, da je bil kit blizu obale in da je preroka takoj vrgel iz sebe in da je morda Jona prišel k sebi šele čez tri dni. Mogoče pa je tudi, da je rešil Jona, ko so ga vrgli v morje po čudnem naključju na telesu kita. Morda pa je bil kit mrtev. Lahko pa bi bil Jona tudi samo v kitovem žrelu irf ne v želodcu. To bi bilo mogoče pri modrem kitu, ki ima tako ogromno žrelo, da bi imelo v njem prostora dvanajst ljudi. V njegovo grlo bi pa človek komaj potisnil roko. Toda tridnevno bivanje v kitovem žrelu bi spet pomenilo čudež, kajti živega človeka V gobcu bi ogražal mogočen jezik. Zanimivo je, da se je zgodba o Joni ponovila. Neka vest iz leta 1926. govori o mornarju iz kitolovskega čolna, ki ga je kit požrl in je ostal v njem živ poldrugi dan, dokler niso kita ujeli. Zdravniki so na to vest izjavili, da kaj takega ni mogoče. Če vse to govori proti možnosti tridnevnega biyanja v kitovem trebuhu, pa to še ne pomeni, da bi morala biti zgodba o Joni samo pravljica. V morje vrženi Jona se je prav lahko s pomočjo kita rešil na obalo. Najbolj verjetno je, da se je rešil na mrtvem kitu ali pa tudi v žrelu živega. Resnični zgodbi o Joni so dodala neverjetne podrobnosti dolga stoletja, v katerih je šla ta zgodba od ust do ust. Postani in ostani član Ciril Metodove družbe! Ženski vestnik Stročjega fižola si lahko nasušiš Pravijo, da letos fižol ne bo dozorel. Oglej si torej tisti fižol, ki se da uživati v stročju, kako je z njim. Če vidiš, da ne bo dozorel, potrgaj zelene stroke, katerih zrnca so še prav drobna. Vsak strok razreži na tri ali Štiri kose, operi in deni v vrelo vodo, v ka- ri je visel revolver, prijel z zobmi in odločno začel plezati po jermenu navzdol. »Bodi previden!« je klical za njim korpo-ral. »Nikar se ne boj!« »Če jih boš videi, streljaj vanje!« »Gotovo.« Olafove noge, ki so najprej vilese v zraku, so začele zadevati v ledene stene. Predstojnik je nekako nemirno opazoval tovariševo plezanje. Olaf je bil že preplezal kakšne štiri metre v globino, ko je zdajci obstal. Kletvica je siknila iz njegovih ust. Kakih štirideset korakov proč je bil pod ledenim obokom opazil moža, ki je meril nanj. Bil je Dimitrij. »Le počakaj me!« je kričal Poljak. Zagrmel je strel in ropotaje odmeval v jami. Kozak je divje kriknil, a vrvi ni spustil. Ko so tovariši videli, da se je z zadnimi silami držal vrvi, so ga naglo potegnili na površje. Komaj je bil iz jame, so ga zapustile moči. Položil je roko na prsi, iz katerih je tekla kri, in se zgrudil. »V zasedi... čakajo.. ..e bo imela gobja moka okusa po kavi. Isto velja za možnar, ki mora biti zelo čist. Razume se, da moraš temeljito osnažiti tudi tolkal Posušeno gobjo moko shrani v neprodušno zaprl.'] steklenicah, da se ne naleze vlage. Gobjo moko dodajaš raznim juham in raznim omakam za izboljšanje okusa. so prosto tekali vzdolž rečnega obrežja. Tudi živalim ni padec mnogo škodoval. Voznik je bil deležen le lažjih prask. Ko je spet stal na nogah, je hitro pobral raztroseno orožje in hitel k gospodarici. To vse se je zgodilo tako hitro, da so kozaki, ko so prihiteli k vdrtini, videli spodaj le še prevrnjeno vozilo. Dimitrij je iz svojega skrivališča streljal v Olafa, ki ga je moral smatrati za sovražnika in se ga ubraniti. »Ali si ga zadel?« je vprašala Marija, ki je bila pristopila k Dimitriju. »Ta nas ne bo več nadlegoval. Naj bi bil rajši ostal pri svojih tovariših!« »Ni mi prav, da si umoril človeka zaradi mene! Rajši bi ga bil samo ranil, Dimitrij!« »Ah mislite, da bi bil on usmiljen nasproti nam? Zdi se mi, da prav nič ne poznate kozakov.« »Ne bomo jih čakali, temveč bežali. Ta ledeni hodnik se razprostira najbrž vzdolž vse reke.« »A kaj bo s sanmi?« je zdaj vprašal voznik. »Ponje se vrnemo pozneje.« »Ujemimo konje! Brez njih ne moremo ničesar opraviti,« je rekla Marija. »Če nas bodo sovražniki do tod zasledovali, jim uidemo na konjih. Torej naglo!« »Samo še trenutek,« je rekel Fedor. »Naša živila so v saneh.« »Če želiš, da te ustrelijo, pojdi ponje! Ali ne vidiš, da kozaki zgoraj že prežijo s puškami na nas?« je menil Dimitrij. »Ne bomo pomrli od gladu, saj ima Sibirija dovolj divjačine,« Je tolažila Marija. Tedaj pa so opazili, da sta bili dve vrvi Olupljena posušena jabolka. Pri nas navadno narežejo jabolka na krhlje in jih po-suše. Je tudi dobro, vendar pa si lahko nasu-šiš nekaj jabolk na drug način. Olupi kisla jabolka, jih razreži na ploščice, očisti jih pečk in hišic za pečke ter deni v vodo, v kateri je malo limonovega soka ali soli. Nato očedi vodo in zloži jabolčne ploščice na leseno mrežo ali desko ter jih posuši v peči, šte-dilnikovi pečici ah drugem primernem toplem prostoru. Posušene spravi v škatle in hrani na suhem prostoru. Kako vlagamo sadje v med. Ker vsebuje med nad 80 odstotkov sladkorja, je zelo primeren za ohranitev (konzerviranje) vloženega sadja. Tudi sicer je med mnogo boljši in zdravilnejši kakor sladkor. Pri vlaganju postopamo z medom približno prav tako kakor s sladkorjem. Za bolj kislo sadje damo več medu, za bolj zrelo in sladko sadja manj. Vloženo sadje zalijemo z ohlajeno medico. Na primer za konzerviranje sliv i)n češpelj vzamemo na liter vode 25 dekagramov medu. Mešanico kuhamo toliko časa, dokler se ne odstrani vsa pena z vrha. Peno moramo sproti pobirati. Ko je tekočina čista, jo ohladimo in mlačno vlijemo na češplje. Češplje pustimo cele ali jih olupimo, nato jih naložimo v patentne kozarce in zalijemo z medico. Kozarce zapremo in nato pasteriziramo pri 80 stopinjah Celzija 30 minut. Hruške pa vlagamo v med takole: Sadje razpolovimo ali ga razrežemo še v manjše kose in ga na pol skuhamo. Naložimo v kozarce in zalijemo z medico. Za hruške damo lahko samo 20 dekagramov. Kuhamo pri 85 stopinjah Celzija le 20 minut. Za jagode, maline, ribiz in podobno pridamo po 50 dekagramov medu na liter vode. PrafciSa&ssi nasveti Čiščenje plesnivih sodov. Vrzite v sod kakega pol kilograma živega apna in polijte z 10 litri vode. Sod zamašite in ga valjajte, potem pa pustite nekaj ur. Nato sod izpraznite in ga dobro operite s čisto vodo. Ko je opran, vlijte vanj nekaj litrov 10 odstotne žveplene kisline, dobro povaljate in spet pustite kislino dalje časa v sodu. Zatem sod dobro izperete, osušite in zažveplate. Za žveplanja mora biti sod čisto suh. RAZISKOVALEC Raziskovalec: »Da, gospa, tri leta sem živel med ljudožrei.« Špela: »Oprostite, gospod raziskovalec, da tega nisem vedela. Se bosie pač morali zadovoljiti samo s telečjo pečenko. « spuščeni skozi odprtino. Hitro so vsi trije zbežali vzdolž desnega rečnega brega. Jama je bila videti brezkončna. Sneg, ki ga je narasla voda nosila na površju, je zmrznil v led, nato pa je voda odtekala, tako da je ostala krasna kristalna jama. Na nekaterih mestih je bil hodnik pod ledom pač nižji, vendar je bilo dovolj prostora, da so begunci tudi tod lahko prišli naprej. Zaslišal je strel, kar je povzročilo, da so se vsi trije pognali še hitreje v beg. Strel iz puške se je pod obokom slišal kakor strel iz topa. Bali so se že, da jih ne bodo preganjalci dohiteli. Sled za njimi so kazale njih stopinje. Čez kakšnih deset minut so stali pred novo ledeno jamo. Vhod vanjo je bil prav tesen, sicer pa je bila jama videti prostorna. »To je zavetje, ki ga potrebujemo,« je veselo rekla Marija. »Da nas bodo lahko oblegali,« je bil Dimitrijev odgovor. »Pomislite, gospodarica, da nimamo nikakega živeža s seboj.« »Pa tudi svoje konje moramo poiskati,« je pripomnil Fedorov. »Če jih prepustimo kozakom, ne moremo priti v Irkutsk.« Ker jim je močan ovinek rečne struje preprečeval, da bi mogli videti, kaj se je dogajalo za njimi, se je vrnil Dimitrij nekaj ka-rakov nazaj. Opazil je pet do šest ljudi, ki so korakali vzdolž reke proti njim. »Kozaki eo tu!« je vzkliknil prestrašen« »Takoj se jim moramo skriti!« Ker so bili na drugi strani reke veliki kupi snega, ki bi mogli nuditi boljšo obrambo pred kroglami zasledovalcev, so prekoračili zamrzlo reko. (Dalje) i Je v starih časih razsajala kuga V starih časih so imeli vse nalezljive bolezni, ki so se naglo širile, za kugo. Tako se govori o veliki strahoti, ki jo je povzročila ku^a v starih Atenah, čeprav je zgodovinska resnica, da takrat ni razsajala kuga. Prva kugž. v Evropi, za katero se natanko ve, je biia tako imenovana Justini] anova kuga. iT-)jala je neštevilna življenja v Evropi in Apriki v letih od 531. do 5C0. Razširila se je y Aleksandriji, po vsej severni Afriki, Palestini, Siriji, Bizancu (zdaj Carigradu), Italiji, Galiji in Germaniji. Kratko rečeno, preplavila je vse prosvetljene kraje na zapadu. Nekatera mesta so tedaj skoraj čisto izumrla. Druga velika kuga je razsajala za časa Konstantina Kopronina in je trajala celih dvajset let. Njeno opustošenje je bilo strašno, vendar nimamo natančnih podatkov, da bi vedeli, koliko ljudi je pomrlo. Tako imenovana črna kuga se je pojavila y 14. stoletju nekje na Kitajskem, kjer je Mr...!j za kugo kar 13 milijonov ljudi. Iz Azije je bila prenesena v Malo Azijo, Afriko in Egipt. Potem se je razširila v Grčijo, Italijo, Francijo, Španijo in Norveško. Po mnogih mestih je pomrlo do dve tretjini prebivalstva. V teku treh mesecev je samo v Bagdadu pomrlo pol milijona ljudi, v Kairu pa v enem samem dnevu 10.000. Otok Ciper je tedaj čisto izumrl. V tistih časih je pomrlo v Evropi za kugo 24 milijonov ljudi, v Aziji pa še mnogo več. Seveda moramo pomisliti, da je bilo prebivalstvo Evrope v tistih časih zelo maloštevilno. Kakor vidimo, so nalezljive bolezni v nekdanjih časih neovirano kosile človeška življenja. V naši dobi pa je zdravniška veda že tako napredovala, da se ne more več nobena nalezljiva bolezen tako silno razširiti. Zadnja nalezljiva bolezen, ki je razsežnejše in s hujšimi posledicami razsajala po Evropi, je bila tako imenovana španska bolezen (hripa v letu 1918. in v letu 1919.) Terjala je precej smrtnih žrtev. Če bi ta bolezen razsajala v taki razsežnosti v srednjem veku, bi jo menda označili kar za kugo. Saj bi gotovo v srednjem veku terjala še več žrtev, ker je bila takrat zdravniška veda na še zelo nizki stopnji. X Manifestacije rumunskega ljudstva za kralja Mihaela. V nedeljo 8. t. m. se je po odredbi vlade praznovala po vsej Rumuniji kot dan molitve za novega kralja Mihaela. .Tudi na ulicah je prirejalo občinstvo manifestacije za novega kralja. Vlada je prepovedala vse nadaljnje žalne demonstracije zaradi odstopitve Transilvanije. Prepovedana je tudi nošnja uniform raznih strankarskih združenj. X Francoska Oceanija se je podvrgla pokroviteljstvu generala de Gaullea v Londonu. Francoski otoki v Tihem morju so se izrekli za francoski narodni odbor generala de Gaullea v Londonu. Glasovanje je pokazalo, da ie bilo za priključitev generalu de Gaulleu 5564 mož, medtem ko je dobila vlada maršala Petaina v Vichyju samo 18 glasov. Na podlagi tega izida glasovanja je bil dosedanji guverner francoskih otokov odstavljen in njegove posle je prevzela novo imenovana začasna vlada, dokler ne bo de Gaulle imenoval novega guvernerja. Francoska posest v Tihem morju meri nad 4000 kvadratnih kilometrov. To posest sestavljajo: Družbeni otoki in vrsta drugih otočij. Najvažnejši so Družbeni otoki z otokom Tahitijem. Ti otoki ležijo v Vzhodni Polineziji in štejejo 30.000 prebivalcev. Podnebje na njih je milo in skoraj vse leto nespremenjeno. Zemlja je zelo rodovitna. Uspevajo na njih banane, sladkorni trs, razno sadje in povrtnina. Morje ima mnogo rib in bisernih školjk. Prebivalstvo ,teh otokov ima posebno vero. Časti tri naj-jvišja božanstva, boga luči Taoroa, boginjo (teme Hinu in njunega sina Oroa. X Zaplemba premoženja /kralja Karola. Ministrski predsednik Antonescu je po Reuterjevi vesti podpisal odlok, ki odreja zaplembo vseh delnic in dobroimetij, ki jih je imel bivši kralj Karol v raznih rumunskih podjetjih. 'X Parnik z vojaki potopljen. Po angleški pesti so švedski ribiči opazovali, kako je neka fcngleška podmornica v bližini Skagena napadla neko nemško ladjo za vojaški prevoz In jo torpedirala. Nemška ladja se je v krat- !em času potopila. Ugotovili so, da je bila to emška ladja »Marion« in da je /imela na rovu 3.500 nemških vojakov, ki so bili naj-fcrž namejneni na Norveško. Vojaštvo so reševale nekatere danske ladje, ki so vseh skupaj rešile kakih 300 vojakov. Mnogo vojakov se je rešilo s plavanjem. Natančno število Iploveških žrtev še ni znano. X Dva angleška rušilca potopljena. Angleška admiraliteta je objavila izgubo dveh angleških rušilcev. Bila sta to rušilca »Ivanhoe« jim »Esk«, ki sta jo potopila sovražne mine in .torpedi. Dalje je ugotovila admiraliteta, da so neresnične nemške trditve, da je bilo potop-Ipljci-.o zadnje dni pet angleških rušilcev. X Bivši rumunski kralj Karol je prišel v Švico. V nedeljo popoldne je prispel v Luga-no brzi vlak, s katerim je potoval kralj Karol. Takoj po prihodu na postajo se je kralj odpeljal v hotel. Rumunski knez Nikola, ki je bil svojčas izključen iz kraljeve rodbine, ker se je poročil z meščanko, je prispel v Benetke, od koder je nadaljeval pot v Rumunijo. X Odpovedal je službo, da bi v miru počakal konec sveta. Mladi Eduard Brant je imel dooio službo v neki banki v Kansas Ci-tyju. Proti njegovemu delu ni imel ravnatelj nobenih pomislekov in tako je mož hitro napredoval. Nihče pa ni vedel, da je imel Brant neko čudno misel. Kakor je v banki hladno in trezno opravljal svoje delo, tako je bil poln domišljije v svojem zasebnem življenju. Vtepel si je v glavo, da bo 10. junija 1. 1940. konec sveta. Ker je bil skrajno vesten mož, je šel 14 dni pred koncem sve- ta k svojemu predstojniku in podal v predpisanem roku odpoved službe zaradi bližajočih se dogodkov. Ravnatelj jeveda ni mogel verjeti, da bi tako marljivi uradnik kratko-malo odpovedal službo. Toda z mirnimi besedami je Brant ravnatelju pojasnil, da mu narekuje dolžnost odpovedati službo prav njegova vestnost. Ko je opravil svoje zadnje delo na pisalni mizi, je zapustil svoje mesto. Prišel je 10. junij, toda konca sveta ni bilo. Zdaj se je Brant spet prijavil v službo. Ravnatelju je dejal, da se bo otresel take in podobne domišljije. Bil je takoj sprejet. X Čedalje manj je ljudi z modrimi očmi. Francoski učenjak de Candolle je objavil uspeh mnogoletnih raziskav o barvi človeških oči. Po njegovih raziskavah sta dve osnovni barvi, iz katerih se sestavljajo vse druge, to je modra in rjava. Kakor kažejo podatki, imajo ženske v pretežni večini rjave oči, pri moških pa so pogostejše vse barve, ki so v svojih odtenkih različne od obeh barv. Najbolj redke so tako pri moških kot pri ženskah modre oči. Tako vsaj trdi de Candolle, ki pa ima morda v glavnem v mislih Francoze, pri katerih so modre oči res redke. Barva oči se podeduje. Osemdeset odstotkov vseh ljudi ima isto barvo kakor starši, seveda če sta barvi oči pri starših enaki. Če temu ni tako, tedaj se očesna barva ravna po starih starših. Če pa imajo tudi stari starši raznobarvne oči, to je, če sta osnovni barvi rjava in modra, tedaj se podeduje predvsem rjava barva. Iz tega razloga je čedalje manj ljudi, ki imajo modre oči, čedalje več pa oseb z rjavimi očmi. X Berač, ki govori 17 jezikov. Dunajski redar je privedel nedavno na policijo starega razcapanega moža, ki ga je bil zasačil pri beračenju. Pri zasliševanju na policiji je stari berač povedal, da se piše Alojz Šiškin, da šteje 67 let in da govori 17 jezikov. Policijski komisar mu seveda ni hotel verjeti, pa se je kmalu prepričal, da govori berač giad-ko poleg nemščine, italijanščino, francoščino in angleščino. Drugih tujih jezikov komisa* sam ne zna in zato je moral zasliševanje prekiniti Berač je potem pripovedoval, da sa je rodil v Carigradu in da si je pridobil in/.e™ njersko diplomo na tehniki v Rimu. Do koiw» ca svetovne vojne je živel v Nemčiji, potlej pa so ga izgnali in odpotoval je v Turčijo. Turki pa niso hoteli priznati njegovega državljanstva in tako se je pričelo njegovo romanje po svetu. Naposled je prišel na beraško palico. Dunajsko sodišče ga je obsodilo na mesec zapora zaradi beračenja. Ko odsedi kazen, bo izgnan iz Nemčije. X Otroci ameriških priseljencev se sramujejo staršev. Ameriški vzgojitelji so napovedali boj čudnemu pojavu, ki se čedalja pogosteje opaža med otroki priseljencev. Amerika ima tako veliko moč, da se mnogi otroci Evropcev, rojeni v novi domovini, sramujejo, ker tudi njihovi starši mso rojeni Američani in ker ne obvladajo dobro angleščine. V naglašanju svojih ameriških prednosti in preziranju vsega, kar ni ameriško, gredo celo tako daleč, da ne priznavajo jezika svojih staršev. Proti temu se bore učitelji zlasti s tem, da kažejo v Ameriki rojenim otrokom priseljencev dobre strani njihove stare domovine, da bi jih pa pripravili do priznavanja še drugega jezika, ki ga govore poleg angleščine, jim razlagajo, kako težavno se ljudje uče tujih jezikov in kako veseli bi morali biti, da so se tako lahko naučili vsaj enega evropskega jezika. Kmalu so začeli otroci prepevati pesmi, ki so jih slišali doma, in pod nadzorstvom učiteljev so učili še druge otroke vsaj izgovarjati imena v materinščini. Učitelji pri tem v prvi vrsti uveljavljajo prednosti nove domovine Amerike, kar je razumljivo. Otroke uče, da ni važno, od kod so prišli njihovi starši, temveč je važno to, kaj store oni sami, novi ameriški državljani, za svojo novo domovino, da postanejo tako nje vredni sinovi. X Kako pot napravi bankovec v prometu. Neka ameriška trgovska zbornica je naredila poseben poizkus, da bi zasledila potovanje nekega bankovca. Na ta bankovec, ki ga je dala v promet, je pritrdila listek z opozorilom, naj bi vsakdo, ki bo bankovec dobil v roke, nanj zapisal, kaj je z njim plačal. Čez dva tedna je bankovec prejel neki brivec. Iz zapiskov je bilo razvidno, da je bankovec v tem času sedemindvajsetkrat menjal lastnika. Petkrat so ga uporabili za plačilo mezde, tobaka in cigaret, razen tega so z njim večkrat kupili slanino, pralni prašek, naramnice, zobno kremo in potrebščine za avto. X Žepni telefon. Neki Američan je razpisal nedavno nagrado 50.000 dolarjev tistemu, ki bi izumil žepni telefon. Iz Rima pa prihaja zdaj vest, da tak izum že obstoji in da je izumil žepni telefon Italijan Mastini. Ta telefonček hočejo prvič pokazati javnosti na rimski svetovni razstavi, ki je bila pa zaradi vojne preložena. Vsak izmed obiskovalcev razstave naj bi dobil žepni telefonček, s pomočjo katerega bi lahko telefoniral prav ta- l.o kakor z navadnim telefonom. X Svojo lastno poroko je gledal. V Nemčiji se je pripetil skoraj neverjeten primer. Neki vojak je sklenil oženiti se s svojo izvoljenko. Ker je bil na zapadnem bojišču, se je moral poročiti na daljavo, da bi nevesti ne bilo treba čakati na njegov povratek. Preskrbel si je potrebne papirje, poveljnik mu je dal dovoljenje in podpis, potlej je pa vojak odposlal za poroko potrebne papirje po pošti. Takoj potem se je pa pričela velika ofenziva in pošta je za nekaj dni nekje obtičala. Po ofenzivi je dobil vojak dopust in šel je domov, da bi se v redu poročil. Ko je prispel domov in prišel s svojo nevesto v urad, je bil nemalo presenečen, ko je moral sesti na klop za gledalce, medtem ko so njegovo nevesto poročili na daljavo. Uradnik je namreč vztrajal na tem, da je na listinah rečeno, naj sklene zakon na daljavo. Zato se je držal predpisov in tako je moral vojak slišati, kako je nevesta pritrdila z »da«, in moral je gledati, kako je podpisal poročni zapisnik, na katerem se sam ni smel podpisati. To je gotovo prvi primer, da je bil ženin samo gledalec na svoji poroki. Mladi kralj je odkril spomenik svojemu velikemu očetu Tako svečanega praznika Ljubljana že dolgo ni videla, kakor smo ga imeli na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., ko je Ljubljana in z njo vsa Slovenija hkratu s proslavo kraljevega rojstnega dne odkrivala spomenik kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Trume ljudi so prišle z vlaki, z drugimi vozili in peš v Ljubljano, da počastijo spomin kralja, ki je dal življenje za svoj narod. Z vso to množico, ki je štela nedvomno okoli 50.000 duš, so prišli Sokoli, gasilci, slovenski fantje, dobro-voljci, koroški borci, rezervni oficirji in druga združenja. Številna društva so imela s seboj svoje prapore. Vmes so bile razne godbe. Tudi šolstvo se je udeležilo slovesnosti. Zlasti je bil veličasten pogled na čete So-koiov in Sokolic, ki so se v dolgem sprevodu z okoli 60 prapori pomikale proti slavnostnemu prostou na Kongresnem trgu, poieg katerega je bil v Zvezdi postavljen spomenik kralju Zedinitelju. Zastopani so bili Sokoli prav iz vseh krajev Slovenije. Skoraj istočasno so krenili s Stadiona na slavnostni prostor oddelki slovenskih fantov in deklet. Okrog spomenika, ki je bil še pokrit, so se zbrala odposlanstva neštetih društev s prapori. Goste so pozdravljali člani ožjega odbora za postavitev spomenika z g. Pipenba-cherjem na čelu Vrvež je postajal čedalje hujši. Vse je nestrpno pričakovalo začetka slovesnosti, zlasti še, ker je bil v zadnjem trenutku najavljen prihod mladega vladarja in drugih članov kraljevske hiše Nekaj minut pred 11 |e godba na gornjem delu Kongresnega trga zaigrala kraljevsko himno, kar je bilo znamenje, da se je pripeljal kralj V smeri od Grad šča je prispel val v.klikov in prihitela je vrsta avtomobilov. Drug za drugim so izstopili visoki gostje: Nj. Vel. kralj Peter II. v uniformi letalskega podporočnika, ki mu odlično pristoji, Nj. Vis. knez namestnik Pavle, Nj. Vis. kneginja Olga in kneževiča Aleksander in Nikolaj. Vsa velika množica je visoke goste navdušeno pozdravljala. K Nj. Vel kralju' je pristopil predsednik spomeniškega odbora in mu izrekel prisrčno dobrodošlico. Sredi viharnega vzklikanja sta si kralj in predsednik stisnila roke v pozdrav. Tajnik spomeniškega odbora Pogačnik in blagajnik inž. Bevc sta kialju, knezu, kneginji in kneževičema pripela na prsi slavnostne znake. Visoki gostje so zavzeli svoje prostore pri spomeniku. Nato je imel dr. Pipenbacher daljši govor o blago-pokojnem kralju, ki ga je 9 oktobra 1. 1934. popoldne umorila zločinčeva krogla. V svojem govoru je govornik opisal, kako je ta vest pretresla srca vseh Jugoslovenov, saj je bil kralj Aleksander I. kot vojskovodja, vladar in državnik neumoren delavec za našo Jugoslavijo. Zanjo je dal tudi svoje življenje in njegove zadnje besede so bile: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« Ob koncu svojega govora je dr. Pipenbacher izvajal, da so vdanost, hvaležnost in ljubezen do tako tragično umrlega vladarja terjale vidnega izraza. Zato so nastale po Jugoslaviji v njegov spomin številne prosvetne in človekoljubne ustanove in številni spomeniki, med njimi zdaj tudi spomenik v beli Ljubljani. Po govoru je dr. Pipenbacher zaprosil Nj. Vel. kralja, naj odkrije spomenik. Mladi kralj je pristopil k spomeniku in potegnil za vrvico. Velikanska državna trobojnica, ki je zakrivala spomenik, se je razgrnila in pokazal se je kraljev lik v vsej svoji veličastnosti. Z ljubljanskega gradu so odjeknili topovski streli in oddelek vojske na Kongresnem trgu je oddal trikratno salvo. % Nato je predsednik nazdravil mlademu kralju in kraljevski rodbini Karadjordjevi-čev, položil za spominski odbor venec pred spomenik in zaprosil predsednika občine, naj prevzame spomenik v last in varstvo mestne občine ljubljanske. Godba je zaigrala »Bože pravde«. Takoj nato so trije oficirji prinesli veilki kraljev venec, ki ga je mladi kralj sam pomagal prisloniti ob spomenik. Potem so prinesli veliki venec kneza namestnika Pavla, ki ga je knez istotako sam položil zraven kraljevega. Na drugo stran so položili venec ministra za vojsko in mornarico. Po dolgotrajnem vzklikanju visokim gostom je povzel besedo ljubljanski župan dr. Adle-šič. Prevzel je spomenik v varstvo in last mesta Ljubljane, položil venec mestne občine k spomeniku in zaključil nagovor z vzkliki kralju Zedinitelju, kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, vsemu kraljevskemu domu in kraljevini Jugoslaviji. Visoki gostje so se kmalu zatem poslovili in odpeljali z avtomobili med ponovnim vzklikanjem množice. Sledilo je polaganje vencev, tako da jih Je nastala cela grmada. Vse vence so pozneje /azobesili po vseh drogovih okoli spomenika. Po zaključku svečanosti je sledil razhod, ki je zaradi tako številne množice trajal skoraj eno uro. Praznično razpoloženje je trajalo tudi še popoldne. Vrvež je bil po vseh ulicah, zlasti po tistih, ki so držale h kraljevemu spomeniku. Množice so prihajale og’edovat si od bliže spomenik 'in vence. Kaj fe saovega na Koroškem Gospodarji v Nemčiji bodo smeli odslej za delavce iz bivše Poljske nakazovati v njihovo domovino prihranke iz leta 1939. brez posebnega dovoljenja. Potrebno pa je potrdilo deipvij.ega. urada. za d$bo zaposlitve 9 ^višini nakazila Kmetijski delavci smejo poslati največ 25 mark mesečno V Trstu je umrl koroški rojak iz Zahomca na Zilji trgovec Franc Wiegele, po domače Pipov Fronc. Kljub bivanju v tujini je ostal zmeraj zvest svoji koroški zemlji in je Za-homčanom, če je bilo treba, tudi rad pomagal. Otroci iz podjunskih vasi, ki zdaj bivajo v Bavarski, se sredi tega meseca vrnejo domov. Nato pojde druga skupina na Wiirtem-berško. S I CH LiubSsana od 15. do 21. septembra Nedelja, 15. septembra: 8.00: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Pihalni kvartet (Marijan * --man, Zoran Ažman, Slavko Muhič in Pavle Ivanov), vmes plošče. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). — 10.00: Salonski orkester II. — 11.00: Pilihovi harmonikarji. —12.00: Korošci pojo (plošče). — 12.30: Objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 17.00: Kmetijska ura: Intenzivno vinarstvo (Pečovnik Konrad). — 17.30: Domači koncert (Dragica Sokova, Poldka Rupnikova, Andrej Jarc, Roman Petrovčič in radijski orkester, dirig t Sijanec). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20.00: Godbe na pihala (plošče). — 20.30: Pevski zbor »Sloga« iz Ljubljane. — 21.15: Radijski orkester. — 22.00- Napovedi, poročila. — 22.15: Za ples (plošče). Ponedeljek, 16. septembra: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila, r— 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vsakemu nekaj (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester — 14.00: Poročila. — 18.00: Zdravstvena ura: Želodčne bolezni (Božena Zajc-Lavričeva). — 18.20: Gounod: Baletna god- ba iz opere Faust (plošče). — 18.40: Gostinstvo in turizem !oško Sotler). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20.00. Koncert lahke glasbe (Silva Hrašovčeva in radijski jazz) — 21.20: Uvertire (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Pesmice bo pel Mirko Pre-meič (pri klavirju prol. Marijan Lipovšek). Torek, 17. septembra: 7: Jutrnji pozdrav. 7 05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Veseli češki pevci in godci .(plošče). — 12.30: o- ročila, objave. — 13.00: Napovedi — 13.0 Šramel kvartet »Skrjanček«. — 14: Poročila. — 18.00: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Vzgojne vrednote krščanstva dr. Stanko Gogala). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.2.0: iNacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.40: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). — 20.00: Za zabavo (plošče). — 20.30: Ruske balalajke (pela bo Helena Gorvatova; p.i klavirju Marijan Lipovšek, vmes bo igral na balalajko solo Pik Vladimir). — 21.15: So-UsLičin koncert (čelo bo solo igral piof. Cen-da Šedlbauer; pri klavirju bo prof Marijan Lipovšek). — ,22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Sreda, 18. septembra: 7: Jutrnji pozdrav. — 7.U5: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Po domače (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Ruski napevi in plesi (plošče). — 14.00: Poročila. — 13.00: Mladinska ura: a) V kraljestvu skal (Leon Pettauer), b) Kaj pravita znanost in tehnika 'vkCUesič Miroslav). — 18.30: Nedbai: Od bajne do bajke, venček (plošče) — 18 40: Slomšek o vzgoji in pouku (prof. Etbin Bojfc). —• 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — i9.40: Objave. — 19.50: O Rdečem križu. — 20.00: Prenos koncetra Glasbene Pu„tiee iz Hubadove dvorane. — 20.45: V ’ j-zartovem carstvu (plošče). — 21.15: Kitaro bo igral g. An tunovič Milan. — 22.00: Na-•i-iovetU; poročila- ' — 22.15: Prenos lahke -glasbe L. nebotičnika. Četrlck, 19. septembra: 7.00: Jutrnji pj- zdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: i^.san venček veselih zvokov (plošče). — 12: Zvoki iz Bolgarije (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Duo harmonik (brata Goloba). — 14.00: Po.očila. — 18 00: Vsakemu nekaj (radijski orkester). — 18.40: Rdeči križ v Jugoslaviji in v Sloveniji (Ji.,^.j> Skalar). — 19 00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — -3: Flavta solo s klavirjem (Slavko Korošec, pri klavirju prof Marijan Lipovf-ek) — 20 45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Petek, 20. septembra: 7.00: Jutrnji pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Slovenski napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Sal—.ski orkester I. — 14.00: Poročila. — 14.10: Turistični pregled. — 18.00: Zenska ura: Potreba vzgoje k spoštovanju in pokorščini (Ivanka Velikonjeva). — 18.20: Po daljnih krajih (plošče). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Za planince. — 20.00: Balalajke (plošče). — 20.30: Koncert operne glasbe (Tea Laboševa, Ivan Franci in radijski orkester). — 22.00: Napovedi, poročila Sobota, 21. septembra: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošče v venček povežimo. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Plošče v venček povežimo. — 14.00: Poročila. — 17: Otroška ura (Manica Komanova). — 17.30: Preženimo skrbi (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Radijski orkester. — 18.40: O fotografiranju (Oskar Kocjančič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20.00: Zunanjepolitični pregled (dr. Anton Kuhar). — 20 30: To storil je neznan koren... Vesela igra. Za radio napisal Ježek. Izvajali bodo člani radijske igralske družine. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna bo igral radijski orkester. Iz naših delavskih kraje« Podpeca Podružnica Narodne strokovne zveze v Podpeci se bo udeležila članskega sestanka tovariške podružnice Zerjav-Crna v nedeijo dne 15. t. m. ob 9. uri v dvorani gostilne Ger-šak v Cmi. Na sestanek pride tudi zastopnik centrale. Dolžnost vsega članstva je, da se tega važnega sestanka polnoštevilno udeleži. Vse člane, ki so v zaostanku na članarini, prosimo, da jo poravnajo čim preje, ker nam drugače delajo neprilike in ovirajo redno poslovanje. žrjavčrna Podružnica NSZ v Zerjavu-Črni vabi vse tovariše na članski sestanek, v nedeljo, dne 15. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani gostilne Geršak v Crni. Ker bodo na sestanku navzoči tudi tovariši iz podružnice v Podpeci, bomo skupaj manifestirali za pravice delavstva, ki v današnjih časih vsled draginje gmotno toliko trpi. Sestanka se udeleži zastopnik centrale, zato je dolžnost vsega članstva, da bo navzoče na tem izredno važnem sestanku. Ljubljana Strokovne organizacije mestnih delavcev se nadalje bore za izboljšanje gmotnega položaja mestnih delavcev. Mnoga privatna podjetja, kakor tudi nekatere občine, so izboljšale svojim delavcem njihove prejemke, dočim ljubljanska mestna občina o tem vprašanju molči in do danes na obupne klice in prošnje mestnih delavcev niti ne odgovarja. Pred tremi leti so se mestnim delavcem reducirale mezde z motivacijo, da je treba preje rešiti mestne finance, kar naj bi trajalo po izjavi z najvišjega mesta samo eno leto. Sedaj je pa vendar že enkrat prišel čas ko mora naš delodajalec misliti na povišanje naših mezd vsaj v toliko, da ne bomo prisiljeni beračiti v prostem času. Kolikor nam je znano, dohodki občine ljubljanske stalno naraščajo, kar je razumljivo vsled vedno večjega obtoka denarja in zato tudi ni več razloga zavlačevati povišanje mezd mestnemu delavstvu. Akcijski odbor mestnih delavcev je sprejel resolucijo, ki jo v izvlečku prinašamo: Mestno pogalavarstvo naj izda sporazumno z delavskimi zastopniki službeni red za vsa mestna podjetja. Izda naj se ukaz vsem šefom mestnih edinic, da se izplačujejo mezde zopet tedensko in to v petek, na plačilnih kuvertah pa naj se navedejo vsi dohodki in odtegljaji. Vsem mestnim delavcem naj se povišajo ume mezde in sicer toliko, za kolikor so poskočile cene življenskim potrebščinam. Določi naj se v teku 14 dni komisija, ki bo skupno z delavskimi zastopniki obravnavala vse delavske zahteve. Strokovne organizacije mestnih delavcev bodo slednjič prisiljene zaprositi kr. bansko upravo za posredovanje, ako bo njihova prošnja na mestno občino ostala brezuspešna. Mestno delavstvo dalje ugotavlja, da razpolaga sedaj samo še s 50% tiste kupne moči, ki jo je imelo leta 1936. in pričakuje, da bo pereče mezdno vprašanje vendar že enkrat rešeno v zadovoljstvo delojemalcev. Jesenice Javornik O obupnem položaju vseh vrst upokojencev smo v našem glasilu že večkrat pisali in so strokovne delavske organizacije pokrenile akcije za izboljšanje položaja upokojencev Bratovske skladnice. Rešitev tega vprašanja pa je zelo težavna, ker ni nikjer in od nikoder posebnih skladov, iz katerih bi se lahko Krpala draginjska doklada upokojencev. Jesenice-Javornik imajo okoli 100 staro-upokojencev, katerih pokojnina ne presega 150 din mesečno. Nekateri imajo pa še znatno manjšo pokojnino. Staroupokojenci so dobili v letošnjem letu za 6 mesecev 20°/o doklado, kar k mali temeljni plači ne pomeni veliko. Glavna bratovska skladnica pa bo 1. oktobra izplačala vsem staroupokojencem 40°/« doklado iz svojih rezervnih skladov, nekaj je nakazala tudi banovina. Težak problem je za ostale upokojence, ki nimajo polnih pokojnin in so navezani samo na svoje prejemke. Vsekakor se bo moralo pristopiti k rešitvi tega vprašanja in zato smo upravičeni zahtevati, da se vsa podjetja, kjer so bili uslužbeni sedaj upokojeni delavci, prisilijo k sodelovanju za pravično in dokončno rešitev tega perečega vprašanja. Ker se dnevno zglašajo v naši pisarni nekateri upokojenci z vprašanjem, kaj je z našo vlogo na KID glede dovoljenja nabiranja premoga na nasipu, sporočamo, da je vloga ugodno rešena in naj se interesenti zglasijo med uradnimi urami v pisarni Ekonomata, kjer bodo dobili za to potrebne izkaznice. Maribor Mezdno gibanje, o katerem smo že pisali v »Novi Pravdi«, je v tovarni pletenin »Jugo-ekti« že končano. V sredo, 4. t. m. se je na mestnem poglavarstvu vršila 2. poravnalna razprava, na kateri je bil dosežen sporazum. Delavstvo je dobilo zahtevani povišek plač, s čimer je bilo vsaj začasno olajšano njegovo bedno stanje. Delavstvo pa je tudi spoznalo, da je potreben za dosego cilja složen in enoten nastop. Isti dan se je vršil v prostorih gostilne pri »Starem lovcu« na Meljski cesti sestanek delavstva iz tovarne »Jugoekta«, na katerem je poročal zastopnik podružnice NSZ o poteku pogajanj ter o bodočih nalogah delavstva. Sestanek je bil zelo dobro obiskan ter je delavstvo z zanimanjem sledilo poročilu o poteku pogajanj. Tovarna Hutter je prejšnji teden zopet odpustila okrog 80 delavcev, dočim je tekstilna tovarna Rosner začela normalno obratovati. Položaj tekstilnega delavstva je še vedno brezupen. Pomoči ozir. podpore so redke in ne zadostujejo niti za najskromnejše preživljanje. V stanju, v katerem se nahaja celokupno naše delavstvo, se mu polagoma odpirajo oči in spoznava zablode in napake, v katerih je tavalo do sedaj. Se vedno pa kljub temu rado naseda praznim obljubam in demagoškim frazam, s katerimi jih pitajo gotovi plačanci. Cas je, da se delavec otresa hlapčevstva in da se v njem zbudi zavest koristnosti dela, za katero mora prejeti plačilo. Plačilo za delo ni nikaka nagrada. Težko in naporno delo utrudi delavca, vsled česar nima mnogokrat časa, da bi se sam izpolnjeval v izobrazbi. Podružnica NSZ v Mariboru ustanavlja lastno knjižnico in zato že sedaj vabi delavstvo k izposojevanju teh knjig. Hoče pri Mariboru V soboto, dne 7. t. m. se je vršila na sre-skem načelstvu v Mariboru 1. poravnalna razprava med tvrdko Wesiak in njenim delavstvom. Lastnik podjetja g. Wesiak se ja trdovratno branil dati delavstvu kakršenkoli povišek z izgovorom, da on tega poviška iz finančnih razlogov ne zmore. Koliko navedbe odgovarjajo resnici, lahko presodi mariborska javnost. Po daljši razpravi je lastnik podjetja končno le pristal na povišek ter je delavstvo dobilo po daljši borbi 1 din na uro poviška. Kako težko se da delavstvu kakšen povišek na uro, dočim se na drugi strani kupujejo palače večmiljonske vrednosti! Delavstvo samo pa se briga za organizacijo in njene naloge šele takrat, ko mu že teče voda v grlo. Medvode V nedeljo, dne 15. t. m. priredi podružnica NSZ v Medvodah pešizlet na Govejk. Vse tovariše in prijatelje našega pokreta opozarjamo na ta izlet in jih prosimo, da se najkasneje do petka, t. j. 13. t. m. zglase odn. prijavijo tovarišu predsedniku Ovnu, Trampuš Jožetu ali Podviz Vinku. Ob tej priliki se bomo tudi pogovorili glede prehrane. Tovariši - člani, obvestite o tem tudi svoje znance in njihove družine, ter jih povabite na izlet! Zbirališče pred gostilno g. Kokalja ob 8. uri zjutraj. V slučaju slabega vremena se izlet ne vrši. Vse tovariše-člane podružnice NSZ prosimo, da se zglase pri tov. blagajniku in ordne-sejo seboj članske izkaznice, da jih bo tov. blagajnik overovil in izdal potrdilo o plačani članarini. Trii« fo$ov! koroških Slovence? 7. ..dr.^i »Koroški Slovenec« prinaša zanimivo razpravo o položaju današnje slovenske mladine na Koroškem in piše med drugim. »Tri rodove zrem med nami, ki se imenujemo slovenska narodna družina: očete in matere Grafenauerjeve šole, može in žene, dozorevajoče v povojnem dvajsetletju, in mladino, rojeno v zadnjem desetletju. Naše očete in matere občudujem in sem jim hvaležen za vzgojo in nasvete. Sam v vrstah drugega rodu doživljam rastočo odgovornost za mladino, ki stoji pred nami. Za časa naših očetov je bila slovenska narodna zavest v visokem poletu. Nam, njihovim sinovom in hčeram, je tedaj laže, ker naša mladost korenini v letih, ko je bilo na dnevnem redu deželnozborskih zasedanj vprašanje prosvetne samouprave koroških Slovencev in ko so naši poslanci zahtevali vsestransko enakopravnost slovenskega človeka na koroških tleh. Prosveta minilih let je v pretežni meri slonela na naših ramah in po njej smo si izklesali svoj duhovni in narodni pogled. Tako je rasla po lastnem prosvetnem prizadevanju in še po stikih z maternim narodom v nas zavest slovenske narodne družine od Brda do Pliberka in se še očvrstila, ko je naša dežela stopila v novo politično razdobje. Naša mladina, ki še obiskuje šole ali že odrašča šolskim klopem, se zbuja v času slovenskega prosvetnega zatišja; njen spomin ne pozna minilih narodnostnih borb, njena šola ne goji nikakih narodnostnih prvin, sni-vajočih v mladih srcih, in ne nadaljuje družinske vzgoje v narodnem pogledu. Silovitost časa, v katerem zorijo zanamci iz otrok v mladeniče in mladenke, odkazuje slovens ;u le prav neznaten prostorček. Leta torej, ko je mlada duša odprta za dobro in plemenito misel, morejo miniti, ne da bi bila zanje izgovorjena misel, za katero so naši dedje in očetje krvaveli in ki polni naša srca z gorečim navdušenjem. Ta rod so naši mlajši bratje in sestrice, morda že naši otroci. Mi nosimo odgovornost za njihov narodni čut in duhovni pogled. Bodočnosti ne prerokujemo. Eno pa je gotovo: soodločevala bo misel narodnosti, kajti ta ni plod miselnih blodenj in ne sad kakih pretiravanj, marveč sad tisočletne človečanske prosvete. Narodnostno zadržanje naše mladine v bodočnosti nam bo torej plačilo ali kazen: plačilo za izvršeno dolžnost narodne vzgoje ali kazen za zanemarjanje slovenske prosvete pri naši mladini « TOVARIŠI J Pridobivajte nove naročnike Izdaja za konzorcij »Nove Pravde«; dr. Joža Bohlnjeo — Urednik: Ivan Tavčar — Za Narodno tiskarn« Fran Jeran — Vsi v Ljubljani.