Poštnina platana v gotovini
V Ljubljani, sobota 16. marca 1940
V
s»
Finska zbornica je odobrila mir
S SoVlfifl Umik finske vojske in civilnega prebivalstva poteka *	v	redu - Maršal Mannerheim pripravlja obrambno
črto na novih mejah - Vojna je Fincem prizadela 15 milijard din škode
Helsinki, 16. marca. o. Včerajj je finska zbornica odobrila mirovno pogodbo s Sovjetsko Rusijo. Od 200 poslancev jih je seji prisostvovalo 148, ostali so še vedno v vojni službi. Za pogodbo jih je glasovalo 145, proti njej pa trije.
Po sedanjih podatkih je veljala vojna Finsko okoli 75 milij. funtov šterlingov, to je okoli 15 milijard din. V to vsoto so vračunani vojni izdatki, vrednost uničene imovine, zmanjšana industrijska proizvodnja, izguba, ki jo je pretrpela zunanja trgovina in zmanjšanje narodnega dohodka zaradi odstopa naravnih bogastev Sovjetski Rusiji. Trdijo, da še ne gre za neposredno demobilizacijo finske vojske. Še vedno vpisujejo 18-letne novakc. Zdi se, da imajo Finci namen zgraditi novo obrambno črto.
Predsednik vlade Rist Rity je imel snoči, ko je predložil parlamentu sovjetsko-finsko mirovno pogodbo v odobritev, govor, v katerem je dejal, da zahteva pogosto sklenitev miru več junaštva kot začetek vojne. Kadar se vojna začne, navadno vemo za lastne zmožnosti ter poznamo sovražnika, tako da je mogoče narediti kake sklepe o poteku in nevarnostih ter žrtvah. Toda med sovražnostmi nastanejo presenečenja, tako da včasih ena stranka želi mir, druga pa ne. V nekaterih trenutkih pa se lahko dogodi, da želita obe stranki skleniti mir. Kadar do takih trenutkov pride, je treba politiko junaško izkoristiti.
Predsednik vlade je nato podal pregled jesenskih pogajanj s Sovjetsko Rusijo, katera so povzročila preosnovo finske vlade. Nato je razložil tudi zadnje posredovanje za mir. Rekel je, da je morala Finska, čeprav ji je Društvo narodov obljubilo pomoč in čeprav so ji zavezniki hoteli poslati vojsko na pomoč, položiti orožje, ker vsa obljubljena pomoč ni mogla priti pravočasno na Finsko zaradi tega, ker sta se severni sosedi uprli prehodu čet čez njuno ozemlje, hoteč s tem obvarovati lastno nevtralnost. Finska se po teh dogodkih ni mogla več sama boriti. Ohranila pa je svojo neodvisnost in svojo suvereniteto. Junaštvo finskega naroda v borbi za svobodo bo služilo ziperom za svetal zgled. Predsednik vlade je končno rekel, da ni nihče pritisnil na Finsko, naj sklene mir, pa tudi ne v času, ko se je finska delegacija v Moskvi pogajala za mir.
Helsinki, 16. marca. Finske Me so začele izpraznjevati kraje, ki so bili prepuščeni Sovjetski Rusiji. V te kraje že prihaja sovjetska vojska. Ruske in finske čete se premaknejo po 7 km dnevno. Izpraznitev mora biti končana do 26. marca na vseh odsekih razen na severnem, kjer je rok podaljšan do 13. aprila. Sovjetske tete bodo
Ustanovitev romunsko-jugoslov. ' trgovske zbornice v Belgradu
Belgrad, 16. marca. m. Danes pride ▼ Belgrad romunski trgovinski minister Jon Ciistu v družbi 25 zastopnikov romunskega gospodarstva na odprtje romunsko-jugoslovanske trgovinske zbornic j. Ob tej priliki bo več skupnih jugoslovansko-romunskih kulturnih in gospodarskih manifestacij.
vkorakale v Hango 23. marca opoldne. Čete, ki so pri Tajpali, se morajo umakniti za 100 km. Finci odnašajo ves material, ki ga je sploh mogoče odnesti. Da bi lahko izvedli to ogromno izpraznitev, je morala Finska poklicati pod zastavo nove čete, tako da sedanja tragična demobilizacija poteka sporedno z vpoklicem novih sil pod zastavo. Vlada je naročila maršalu Mannerheimu, naj izvede novo vojno organizacijo ob novih mejah. Čez pol milijona prebivalstva zapušča svoje domove s pre-
mično imovino. Vlada je sklenila, da bo to prebivalstvo naselila začasno v pokrajinah Vana in Oamle.
Ruske čete, ki se umikajo na severnem bojišču v skladu z odredbami sovjetsko - finskega miru, kažejo največje veselje, da se je vojna končala. Čete pojejo in nosijo zastave. Poveljnlštva so razdelila četam dvojne porcije hrane, kar je povzročilo posebno veselje. Sovjetske čete na odseku pri Nautsiju se bodo umaknile za 60 milj.
Nemčija ponuja Romuniji poroštvo za meje proti Rusiji in Madžarski
če ji Romunija prepusti vse svoje gospodarske pridobitve
Bukarešta, 16. marca. o. I* romunskih vladnih krogov poročajo, da je Nemčija ponudila Romuniji, da prevzame poroštvo za njene meje proti Madžarski in proti Sovjetski Rusiji, že Romunija sprejme njene gospodarske predloge ter zagotovi delno preskrbo Nemčije s petrolejem, žitom in drugimi potrebščinami. Dalje je nemška vlada po romunskem vojaškem odposlanstvu, ki ge zdaj mudi v Berlinu, sporočila, da si upa pregovoriti Rusijo, da bi podpisala z Romunijo nenapadalno pogodbo, veljavno 25 let — koliko so take nenapadalne pogodbe s Sovjeti veljavne, priča poljski in finski vzgled —, na Madžarsko pa bi Nemčija vplivala, da bi se za 10 let odrekla vsem ozemeljskim zahtevam do Romunije.
Romunija naj bi se zato obvezala, da bo takoj demobilizirala večino vojske, kar je ima pod orožjem, da bi se vojaki lahko posvetili delu na polju in v tovarnah. Vodstvo romunske industrije in poljedelstva naj bi prevzeli
nemški strokovnjaki, da bi Romunija po načrtu pridelovala in izdelovala samo tisto, kar potrebuje Nemčija. Romunija bi smela zase obdržati samo tisto povprečno količino svojih pridelkov in blaga, kolikor je porabila povprečno v zadnjih petih letih, od vsega presežka nad povprečno letno porabo pa bi ji ostalo samo 6% za rezerve in za primer slabih letin ali nesreč, Nemčija bi potem dobila monopol nad romunskim petrolejem, žitom in drugimi pridelki ter bi gospodarsko in politično prišla pod nemško nadoblast.
O	teh nemških predlogih in zahtevah je razpravljala romunska vlada. Zdi se, da sprejetju nemških zahtev najbolj nasprotuje kralj Karol sam, ki je prepričan, da bi uresničenje nemških pogojev Romunijo oropalo neodvisnosti.
Kot poroštvo, da bo Romunija izpolnjevala sporazum, zahteva Nemčija, naj pridejo v vlado člani razpuščene »Železne gardec, ki so lani ubili predsednika vlade Calinesca. Ta je bil znan kot prijatelj Anglije in Francije.
Rooseveltov mirovni odposlanec bo v ponedeljek sprejet pri papežu
Rim, 16. marca. Sumner Welles, ki je prispel snoči v Rim, se je z železniške postaje podal takoj
▼	hotel, kamor ga je spremljal amer. veleposlanik ▼ Rimu, William Philips. Welles in Philips sta imela krajši razgovor, nakar se je S. Wc!les umaknil ▼ svoje sobe.
Snoči je bilo nepričakovano razglašeno, da bo Rooseveltov odposlanec sprejet v ponedeljek tudi pri sv. očetu Piju XII. Zdi se, da je do tega sestanka prišlo zaradi obiska nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Vatikanu, ki je papeža najbrž prosil, naj bi se zavzel pri ameriški vladi za sklenitev miru v Evropi.
Zapovedi glede ravnanja s poljskimi ujetniki in delavci v Nemčiji
Celovec, 16. marca.
Uradno glasilo nar. soc. stranke za Koroško je prineslo pretekli teden deset zapovedi, ki se tičejo ravnanja z ujetniki. Mišljeni so poljski ujetniki, isto pa velja za delavce s Poljske, ki so v zadnjem času v velikem številu prišli na Koroško. Med njimi je tudi mnogo Ukrajincev. Omenjeni članek se glasi v dobesednem prevodu takole: »Obsodbe pred posebnimi sodišči dokazujejo, da še vedno ne vlada povsod zadostna jasnost o tem, kako se mora obnašati civilno prebivalstvo do vojnih ujetnikov. Ker imamo na Koroškem številne vojne ujetnike, podajamo v naslednjem deset zapovedi, ki jih je treba strogo upoštevati: Prepovedano je:
1. vsako zbližanje ali občevanje civilnega prebivalstva z vojnimi ujetniki;
2. pisanje pisem na sorodnike vojnih ujetnikov;
3. sprejemanje ali pošiljanje pisem in druge pošte;
4. prodajanje ali poklanjanje pisemskih znamk in pisemskega papirja vojnim ujetnikom;
5. prodajanje ali poklanjanje alkoholnih pijač vojnim ujetnikom;
6. dajati denar vojnim ujetnikom;
7. nakupovanje česar koli za vojne ujetnike;
8. vabljenje ujetnikov na kakšne svečanosti;
9. Hoditi v cerkev skupno z ujetniki ^li z njimi skupaj jesti;
10.	sprejeti vojne ujetnike v družinski krog.
Vsak prestopek proti tem prepovedim se bo najstrožje kaznoval. Pod določenimi okolnostmi se lahko postavi obtožba zaradi veleizdaje.
Iste zapovedi veljajo tudi za delavce in delavke, ki so prišli v zadnjem času s Poljske. Izjemo tvorijo le točke, ki se tičejo izročanja denarja. Glede teh delavcev pa so okrožna kmečka vodstva izdala še posebna navodila, ki vsebujejo še nekatere dodatne določbe. Med drugim so v navedenih okrožnicah še sledeče zanimive točke:
1. Ti Poljaki niso vojni ujetniki, temveč poljska služinčad (hlapci in dekle);
2. vendar pa so ti delavci člani nam sovražno razpoloženega naroda;
3. načelno je prepovedano, da bi se ti Poljaki sprejemali v družinski kroc in k družinski min;
4. ti delavci nikakor ne smejo spati z domačini v istih prostorih;
5. v nobenem primeru se ne sme zgoditi, da bi bil Poljak v enakopravnem položaju z domačimi delavci;
6. vsako zaupno občevanje s Poljaki in Poljakinjami mora načelno izostati. Vsak Nemec in vsaka Nemka se mca zavedati, da ostane vse čase vrhovna zapoved, da se obdrži čistost nemške krvi,
7. vsako družabno občevanje v javnih lokalih, pa tudi na sami kmetiji, je načelno prepovedano;
8. Poljakom je prepovedano obiskovati gostilne in javne lokale; gostilničarji imajo navodilo, da ne smejo prodajati Poljakom pijač;
9. Polja..i morajo biti . do 21. ure na mestu, kjer spijo, če zahteva delo, se ta zapoved lahko prezre.
10. kmet je dolžan, da vsako omalovažujoče vedenje do domačinov ali delodajalca, kot n. pr. upiranje pri delu ali zahteve za povišanje plače, takoj javi na bližnji orožniški postaji.
11. razume se samo po sebi, da je skupno pohajanje v cerkev s Poljaki prepovedano;
12. plače za Poljake so določene kot sledi: a) moške delovne moči (hlapci) dobijo:
v starosti od 21 let pa navzgor. . . 21,— mark
v	starosti	od	18—20	let............18.50	mark
v	starosti	od	17—18	let	.	,	,	,	.	16.—	mark
v	starosti	od	16—17	let	.	.	.	.	,	12.50	mark
v	starosti	od	14—16	let............8.50	mark
.b) ženske delovne moči (dekle) dobijo: v starosti od 21 let pa navzgor . . 15.— mark
v	starosti	od	18—20	let............12.50	mark
v	starosti	od	17—18	let	....	,	10.—	mark
v	starosti	od	16—17	let............7.50	mark
v	starosti	od	14—16	let............(j.—	mark
Nato sledijo še nekatere določbe glede izplačevanja mesečne plače, bolniškega zavarovanja, prehrane in prenočevanja Zanimiva je še točka, da se nadure in nedeljsko delo ne plačujejo posebej, temveč je to že zapopadeno v mesečni plači. Službeno razmerje traja eno leto in predčasen odpust ne prid? v poštev. — Naravni prestopki se bodo kaznovali z zaporom več let.
To so glavne določbe in navodila, ki so bila sjMjročena vsem kmetom, ki zanosluieio deia^.e m delavk« s Poljske.
Preil odhodom iz Evrope bo WHles imel še važen posvet s predsednikom italijanske vlade B. Mussolinijem in zunanjim^ ministrom Cianom.
Nemčija in obrambna zveza severnih držav
Berlin, 16. marca. o. V nemških političnih krogih izjavljajo, da Nemčija ne misli izvajati nobenega pritiska na severne države glede sklenitve obrambne zveze med njimi. Skandinavske države morajo po nemški »odbi imeti popolno svobodo, da odločajo same o vseh zadevah, ki se jih neposredno tičejo.
Stockholm, 16. marca. o. V švedskih krogih trdijo, da Nemčija ne bo nasprotovala sklenitvi obrambne zveze med severnimi evropskimi državami, marveč, da ji je ta načrt celo vSeč, ker vidi v tej zvezi orožje, ki bo preprečilo, da bi mogli Anglija in Francija prenesti vojno na sever.
Angleška sodba o neuspehu nemškega zun. ministra v Rimu
London, t6. marca. o. Reuter porota, da se je nemški zunanji minister von Ribbentrop vrnil praznih rok iz Rima v Berlin. Njegov glavni cilj je bil, da jsopravi os Rim—Berlin in da pridobi Italijo če že ne za vojaško, vsaj za politično sodelovanje s Sovjetsko Rusijo. Nemčija se dobro zaveda, da ne more prodreti na Balkan, dokler Italija nasprotuje Sovjetski Rusiji. Je pa tudi drugi razlog za prizadevanje Nemčije, da pridobi Italijo za politično zvezo med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, ker le tako upa Nemčija, da bi lahko pritisnila na zahodni velesili, da skleneta mir. Največjo korist od tega pa bi imela Nemčija, ker s takim vplivom na zahodni velesili bi ji ne bilo treba odstopiti zasedene Poljske in Češkoslovaške.
Napovedi o trgovskih pogajanjih med Italijo in Sovjeti
Rim, 16. marca. m. Vse italijansko časopisje piše, da bo Nemčija po novem sporazumu za uvoz premoga, pošiljala Italiji dnevno po 1500 vagonov premoga ali celo več. Nekateri listi pa tudi pravijo, da bo Nemčija dobavljala eelo več premoga. Poleg premoga iz Nemčije, bo Italija dobivala premog tudi iz Sovjetske Rusije. V zvezi s tem pravijo rimski krogi, da se bodo v kratkem začela trgovinska pogajanjza med Italijo in Rusijo.
Madžarske besede o pomirljivosti
Budimpešta, 16. marca. o. V govoru, ki ga je imel na zborovanju vladne stranke v Košicah, ji predsednik madžarske vlade Teleky dejal med drugim:
«Za nas je posebnega pomena, da obvarujemo domovino in njene koristi. Vsakdo na Madžarskem ve, ve se pa to tudi izven naših meja, da nam ja bila naša neodvisnost vedno draga in da je največja na-
Vesti 16. marca
V	naši državi je prepovdano širiti nemški knjigi >Des Reiches neue Nachbarenc in »Deutsch-tum in Siidosteurona«.
Nemci so do sedaj sami potopili 34 svojih parnikov z blizu 200.000 tonami. Zadnji parnik, ki ga je zažgala nemška posadka sama, je bil »La Coruna< (7400 ton).
Pogajanja angleškega in francoskega zastopstva za nakup novih vojnih letal v Ameriki so bila nenadoma ustavljena, ker zahteva ameriška zbornica novo proučitev vprašanja, ali naj Amerika prodaja v sedanjem položaju v tujino.
V Newyorku je včeraj prišlo do velikih demon-
stracij pred francoskim konzulatom. Demonstracije so priredili španski levičarji zaradi vesti, da misli francoska vlada vse španske begunce vtakniti v tujsko legijo, če pa ne bi tega hoteli, pa jih izgnati v Španijo, kjer jih večino čakajo hude kazni zaradi zločinov med državljansko vojno. Pri demonstracijah je bilo precej ljudi ranjenih.
Nemška vlada je izdala sklep, da se zaseže vsa imovina sovražnih državljanov v Nemčiji. Od zasege bo izvzeto samo premoženje, čigar vrednost je manjša od 500 mark. Ta ukrep velja tudi za Češko, kjer bo nemška država dobila v roke največ tujega imetja.
V angleški poslanski zbornici so predsednika vla-
de Chamberlaina ostro vprašali zaradi angleške politike na Balkanu in o tem, kaj misli Anglija ukreniti, da bi ustavila nemško in sovjetsko prodiranje na Balkan in na Bližnji vzhod.
Snočnje francosko vojno poročilo pravi, da je bil dan na vsem bojišču miren.
Proizvodnja letal v Italiji se bo v prihodnjih šestih mesecih podvojila, je napovedal y svojem poročilu državni podtajnik za letalstvo general Pricolo. Podvojitev je potrebna zaradi tega, ker je treba v moderni vojni računati z velikimi izgubami.
Ostanki nemške križarke »Admiral Graf von Spee«. pred Montevideom so bili prodani za 1100 funtov šterlingov (250.000 din). Veljala pa je križarka Nemčijo okoli 900 milijonov dinarjev. General Franco je odstavil poveljnika španske jx>-licije generala Munoza Grandeja, ki je bil hkrati glavni tajnik edine španske stranke Falange.
Ves francoski tisk še vedno razpravlja o miru med Finsko in Sovjeti ter zahteva od vlade odločnejšega vojaškega nastopa proti Nemčiji. Nemčija ne misli Poljakom odrekati naravnih pravic. Poljaki se lahko počutijo na svojem ozemlju kot doma, vendar se morajo zavedati, da so [>od oblastjo Nemčije, je govoril včeraj v Katovicah nemški generalni guverner Frank. Bodoči mir v Evropi ne sme biti dosežen po pogajanjih in razpravah, marveč ga je treba Evropi naložiti s silo, piše francoski poslanec Herriot, ko razpravlja o francoskih vojnih ciljih.
Po vsem Češkem in Moravskem je bilo zadnje čase prijetih veliko bivših častnikov in katoliških duhovnikov, češ da so delovali proti nemškim koristim.
Čehi v tujini, zlasti v Franciji, so včeraj praznovali z žalostjo obletnico zasedbe Češke po Nemcih. Za to priliko sta govorila Čehom jto radiu bivši predsednik Beneš in angleški zunanji minister Halifax. Hkrati so včeraj Čehi praznovali tudi tretjo obletnico smrti očeta svoje države Masaryka.
Nemška me a proti Belgiji in Švici - zaprta
Bruselj, 16. marca. o. Nemške oblasti so včeraj ustavile ves osebni promet čez belgijsko-nem-ško mejo. Vse običajne obmejne izkaznice so postale neveljavne. V	Belgijo	smejo	samo trgovski
potniki s posebnimi izkaznicami nemških trgovskih zbornic.
Basel, 16. marca. o. Nemške oblasti so včeraj zaprle mejo proti Švici, in to brez p>oprejSnje napovedi. Vsi ljudje, ki so hoteli čez mejo, so bili prijeti, potne liste pa so jim odvzeli.
Domnevajo, da	hočejo	nemške	oblasti z	za-
poro preprečiti, da bi čez nevtralne države prišli v Anglijo in Francijo podatki o premikanju nemške vojske.
Napovedi o bližnjih spremembah v francoski vladi
Pariz, 16. marca. o. Francoski senat je včeraj popoldne nadaljeval	tajno sejo, na	kateri so	razpravljali o vodstvu	sedanje	vojne. Predsednik	vla-
de Daladier je imel 75 minutni govor, v katerem je razlagal vladno vojaško in ostalo politiko ter se upravičeval zaradi poraza, ki sta ga Anglija in Francija doživeli s tem, da je bil sklenjen mir med Finsko in Sovjeti. Pozno zvečer je bila seja končana z zaupnico, ki so jo senatorji soglasno izrekli predsedniku Daladierju in politiki njegove vlade. Na seji so razpravljali tudi o tem, ali naj Francija pretrga zveze s Sovjetsko Rusijo. Večina senatorjev se zavzema za to. Navzlic zaupnici pa pričakujejo, da bo med velikonočnimi prazniki prišlo do obsežnih sprememb v vladi, katere delo je zaradi miru med Sovjeti in Finsko predmet vedno ostrejše kritike v javnosti.
loga do bodočnosti, da to neodvisnost ohranimo. Vendar čutimo obveznost, ki smo jo prejeli od naših prednikov, da se živo zanimamo za usodo naših bratov. Popolnoma se zavedamo svojega poslanstva v donavski kotlini kot poslanstva Madžarske, istočasno pa kot poslanstva Evrope. Bili smo vedno odkriti, zmerni in pomirljivi. To je bila naša politika v donavski kotlini tudi v dobi, ko nam je laka kotlina v celoti pripadala. To bo naša politika tudi v bodoče. Prostovoljno nudimo roko ljudem in skupinam, ki mislijo kakor mi in ki so zmerni in odkriti. Mi smo predvsem iskreni in potrpežljivi, kajti tisočletna nacija je lahko potrpežljiva. Odkrito povemo ono kar mislimo, kajti stvari, za katere mora vsakdo vedeti, ki hoče sodelovati pri opravljanju Evropa,
Križi in težave ljubljanskih gostilničarjev
Ljubljančani so lani popili manj vina — Zvišanje prispevka
za bolniško blagajno
Ljubljana, 16. marca.
Ljubljanski gostilničarji, kavarnarji in izku-harji, ki so organizirani v svoji stanovski organizaciji »Združenju gostinskih obrti«, so na včerajšnjem občnem zboru, ki je bil v restavraciji glavnega kolodvora, mirno in stvarno premotrivali svoj gospodarski in obrtni položaj. Uprava organizacije je podala zanimivo bilanco o delovanju v preteklem poslovnem letu. Organizacija šteje sedaj 345 članov, od teh 168 moških, 164 žensk in 13 pravnih oseb. Imeli so vsi skupaj 352 gostilniških obratov, in sicer: 8 hotelov, 19 kavaren, 10 restavracij, 229 gostilen, 1 gostišče, 45 buffetov in vinotočev, 20 krčem, 11 ljudskih kuhinj in 9 mle-karen, odnosno zajtrkovalnic. Pri vseh obratih je bilo zaposlenih 910 uslužbencev po raznih poklicih in kategorijah.
Predsednik Združenja g. Maks Dolničar je otvoril in vodil občni zbor, najprej predlagajoč vdanostno brzojavko kralju in pozdravne brzojavke na člane vlade, bana in župana. Nato je gosp. predsednik podal splošno poročilo o gospodarskem, socialnem in obrtniškem položaju gostinstva v Ljubljani. Navajal je v splošnem vse križe in težave, ki tarejo to obrt, kakor tudi vse napore in borbe, ki jih je vodila uprava za izboljšanje položaja in odstranitev gotovih bremen, zlasti za odpravo takse na potrošnjo, to je po domače za odpravo takse na plačilne listke. Odnošaji organizacije do mestne občine ljubljanske so bili splošno dobri in korektni.
Višji komisar, obrtni referent g. dr. Arnošt Brilej je v stvarnem govoru omenjal razna vprašanja, ki so zvezana z gostinsko obrtjo. —
V	Ljubljani je 358 gostinskih obratov. Le v 30 primerih so bile izrečene kazni zaradi prekoračenja policijske ure. Ljubljansko gostilničarstvo
Veter iz .Jutra"
je disciplinirano. Čujejo se tu in tam pritožbe zaradi kvalitete vina. Doseženo je, da bo poverjena preizkušnja vin trošarinskem uradu. Zaradi mednarodnih dogodkov je tujski promet močno padel v zadnjih treh mesecih lani. Tako je september predlanskim izkazoval 6700 tujcev, lanski september pa skoraj polovico.
Višji komisar in vodja trošarinskega urada g. Fran Hauc je podal poročilo glede pobiranja davščine na potrošnjo (taksa za plačilne listke), navajajoč, kako je bila ta davščina uvedena leta 1922 in kako se je spreminjala. Vprašanje je ob- j ravnaval z administrativno pravnega vidika. ’
O.	Ciril Majcen, svetnik Zbornice TOI in predsednik Zveze gostinskih združenj, je na splošno poročal o vseh intervencijah in borbah Zveze za izboljšanje gostinskega obrta - in odpravo nekaterih bremen, kakor tudi, kako je treba v teh časih iskati pota, da se na kak način dvigne tujski promet. Treba je privabiti v naše kraje goste iz Madžarske. Poročal je o svojem potovanju v Budimpešto.
Iz tajniškega poročila naj povzamemo samo za javnost zanimiv odstavek, ki navaja, da je kon-zum vina lani močno padel naprain predlanskemu. Poročilo pravi: lani se je izvozilo 8,285.862 litrov vina. V letu 1938 se je uvozilo od gostilničarjev 3,656.230 litrov. Ugotavlja se tedaj, da se je lansko leto napram prejšnjemu letu s strani gostilničarjev uvozilo 370.3® litrov vina manj od prejšnjega leta, kar znači približno 11% manj.
Občni zbor je izrekel toplo zahvalo referentu za gostinsko obrt pri Zbornici TOI dr. Juretu Ko-cetu. Izvoljen je bil stari upravni odbor. Sprejet je bil nato proračun za poslovno leto 1940. Brez debate je bil sprejet tudi predlog, da se zvišajo prispevki zn bolniško blapnjno od 7 par na 12 par za liter. Občni zbor je končal ob 18.
Ljubljana od včeraj do danes
Tako lepega dne kakor je bil včerajšnji, ki se je bil napravil po hudi nočni nevihti z dežjem in sodro, pa že res dolgo časa nismo imeli. Nebo je bilo nekako stekleno plavo, jasno in čisto, le na vzhodu so se še prav do večera prekladali divji, fantastično beli in sivi oblaki. Zrak je bil prijetno hladen, ne premrzel, sonce se je že čvrsto upiralo na zemljo, po zatišjih je bilo celo toliko gorko, da bi, človek najrajši slekel zimsko suknjo. Proti večeru se je potem nebo do kraja ubrisalo, lahak veter je prinesel zmeren mraz, ki se je čez jasno, zvezdnato noč še nekoliko stopnjeval ao jutra. Davi smo imeli v Ljubljani —30 stopinj Celzija, tedaj spet »podničelsko« temperaturo. Dokler se bo jutranji mraz še držal m dokler bo zrak hladan, bomo imeli še lepo vreme.
Včeraj se je bilo bati,	da	bomo danes že
nemara dobili	spet dež, kajti	Kamniške gore
so bile iz mesta videti neverjetno visoke, znamenje, da se je v višjih sferah razmahoval južni veter. Proti večeru pa je sever prevladal tudi zgoraj, gore so se ponižale in postale tolikšne, kolikšne jih poznamo vsak dan. In lepo vreme se je obdržalo tudi še čez noč. Spet bomo imeli lep, prijeten, prav spomladanski dan.
Zunaj mesta človek zdaj že kar z veseljem pogleda okrog sebe. Sneg je skoraj že docela pokopnel, povsod se kaže zemlja. Ne bo dolgo, pa bodo izginile tudi še zadnje bele lise, in orač se bo vesel napotil na njivo, ki se	je odpočila	čez zimo za	novo rast.
Tudi po	parkih se	že	pripravljajo
na pomlal
V	mestu je sneg že kar skoraj docela izginil. Drži se še po nekih ulicah, kjer zdaj gnijo stari kupi, in pa po bregovih Ljubljanice, kamor so ga bili z ulic in cest navozili mestni delavci. Drugače pa ga je sonce vzelo že povsod. Zdaj so se na bližnjo pomlad pričeli pripravljati tudi že po parkih. Tako so včeraj popoldne prišle v park Kralja Petra pridne grabljice, ki so pograbile nesnago in smeti, kar sc jih je bilo čez zimo od jeseni držalo na ruši. Kako čedna je bila osnažena ruša, ki že začenja dobivati svetlejšo zeleno barvo! — Kmalu se bo trava potegnila in pokrila rušo z žametasto preprogo, v kateri bodo zacvetele marjetice in vse to drago in lepo inalo spomladansko cvetje.
Za ireznostni teden
Jutri bo s svečano akademijo zaključen trez-nostni teden, ki je prinesel spet močno pobudo za širjenje treznosti med slovenskim narodom in za boj proti nesrečnemu alkoholizmu, ki prinaša toliko gorja. Boj za treznost je boj za boljšo bodočnost naroda, boj za velike in plemenite kreposti, ki morajo danes podpirati vsak, zlasti pa majhen narod. Le trezni ljudje so sposobni čvrstih
dejanj, ostre sodbe in točnega dela. Alkoholizem slabi narodno odpornost, mehkuži in razvaja narod ter ga peha v nekakšno topo vdanost in resignacijo. Dandanašnji pa časi zahtevajo od slednjega naroda velike odpornosti, krepke volje in neomajne moči. Alkoholizem pa duši in ugonablja prav te lastnosti, ki jih mali narodi tako krvavo potrebujejo, če hočejo še naprej obstajati. Alkoholizem kvari družinsko slogo, ugonablja sožitje in peha tako posameznike človeške družbe kakor tudi ves narod v pogubo. Zato pa je treznostno gibanje, ki je napovedalo boj demonu Alkoholu, tako zaslužno in tako vredno vse podpore. Napovedalo je boj najhujšemu narodnemu sovražniku in ta boj tudi vodi z vso odločnostjo in idealizmom.
Nesreča ne pozna počitka
V	bolnišnico so včeraj, kakor vsak dan, spet pripeljali nekaj novih ponesrečencev. Stari odhajajo in novim podajajo kljuko iz rok v roke. Nesreča ne pozna počitka. Med včerajšnjimi ponesrečenci, ki so prišli v bolnišnico, so tile:
Franc Klopčič, kolarski pomočnik iz Ljubljane. Klopčiču je padla na prste težka deska, ki mu jih je pretisnila.
Cirkularka je poškodovala prste na levi roki žagarju Ivanu Simončiču iz Ljubljane.
Neznan motociklist je na Celovški cesti podrl Dobnikar Heleno, hčerko voznika električne cestne železnice v Ljubljani. Dobnikarjeva je dobila poškodbe po životu.
Transmisijski jermen je pograbil delavca iz Domžal Vinka Peterco.' Zlomil mu je ključnico ter ga poškodoval po glavi.
Železni drog je padel na nogo delavcu v elektrarni na Črnučah Ivanu Mavriču ter mu jo poškodoval.
Padel je in si zlomil nogo železniški delavec iz Radeč Edvard Skopec.
Po cesti je šel čevljarski pomočnik iz Luž pri Šenčurju Franc Košnik. Nenadoma pa je iz zasede počil strel in zadel Košnika v trebuh.
Podpore na Javni borzi dela in vojaški obvezniki
Ko so jeseni družine nekaterih vpoklicancev na orožne vaje ostale brez zadostnih sredstev, sta tem družinam priskočili na pomoč mestna občina in Javna borza dela, pozneje pa je vso to prevzel odbor za podpore iz sredstev državne blagajne. Tisti, ki so se zglasili pri Javni borzi dela, so dobili redno podporo za brezposelne, a deležni so je bili seveda le tisti vpoklicanci, ki so imeli toliko bolniškega zavarovanja, da so po predpisih imeli pravico do redne podpore za brezposelne. Veliko primerov pa je, da marsikdo, ki se je po orožnih vajah vrnil, ni več dobil dela in je bil brezposeln. Ko je zaradi te brezposelnosti prišel na Javno borzo dela, z večino podpore ni mogel več dobiti, ker jo je po predpisih Izčrpal že med-vojaškimi vajami. Zato so seveda nekateri brezposelni z družinami zašli v težak položaj in stisko.
II*
V	sredo zvečer je bila v banjaluškem gledališču premiera drame »Velika puntarija«, ki jo je napisal znani ljubljanski levičar, zdaj režiser dramskega gledališča, dr. Bratko Kreft, bivši izdajatelj prve strogo marksistične kulturno politične revije »Književnost« in vodilni teoretik književnega in kulturnega marksizma pri nas. Omenjena drama, ki jo je brez sramu izdala osrednja slovenska založba »Slovenska Matica«, je prikaz slovenskih kmečkih uporov v marksističnem duhu in po marksističnih virih. Delo v Ljubljani ni bilo uprizorjeno navzlic vsem prizadevanjem avtorja in njegovih botrov. Zato je šel Kreft poskusit srečo na jug, kjer ima dobre zveze — kakor vsak levičar. In zdaj je bilo njegovo delo vpri-zorjeno v Banja Luki.
To dejstvo je izzvalo vihar navdušenja v »Jutru«, ki obširno poroča o silnem uspehu, o navdušenju, ki ga je Kreftovo — umetniško malopomembno — delo doživelo v Bosni. Dalje piše »Jutro«, da je zdaj »Velika puntarija« postala v Bosni ljudska igra...
Na koncu »Jutro« namiguje, zakaj da ni bila Kreftova reč še vprizorjena v Ljubljani;
v	naslovu toži, da ni nihče — niti Kreft — prerok v domovini in zmagoslavno ugotavlja, kako vsa znamenja vendarle kažejo, »da je zdrav veter, ki piha iz Banja Luke«.
Spričo te ugotovitve glede kulturnih vetrov bi ob tem kričečem primeru apologije levičarstva v »Jutru« ugotovili, da se nam zdi močno nezdrav kulturni veter iz »Jutra«, tudi če je morda njegov g. Borko drugačnega mnenja. Kaj pravi n. pr. »Jutrov« direktor dr. Kramer na tako zagovarjanje levičarstva, levičarskih del in levičarskih avtorjev v njegovem strogo nacionalnem in državotvornem žurnalu?
Hacetovo večdnevno zasliševanje na sodišču
Ljubljana, 16. marca.
Anton Hace, ki Je bil 11. otrok v Mežnarjev! hiši tam v Podceikvi pri Starem trgu, je v samotni celici miren, strogo nadzorovan. Up na beg je izključen, kajti je zaprt v posebni samotni celici, določeni za najhujše zločince, kamor spravljajo le •težke kanone«. Včeraj dopoldne je bil priveden v zaskševalno celico jetnišnice, kjer se je pričelo njegovo generalno zasliševanje, ki bo trajalo več dni. Zasliševanje je uvedel preiskovalni sodnik gospod Alfred Fischinger v navzočnosti pol. nadzornika g. Matije Močnika in ob asistenci treh jetniških paznikov. Hacetovo zasliševanje je včeraj trajalo cel dan e manjšimi odmori za kosilo in prigrizek. Hace mimo priznava vse zločine, kar po vrsti, kakor 60 bdiš zbrani v policijskih in sodnih 6pi6ih. V glavnem je sedaj preiskava osredotočena na to, da Hace natančno opiše vse zločine m da navede tudi V6e okol-nosti, kako eo mu ljudje pomagali.
Kakor nam poročajo, je bilo včeraj na deželi v mnogih krajih in mestih prijetih že več Hacetovih pomagačev in pajdašev. Pripeljani bodo v Ljubljano.
Vest, da so Hace ta prijeli v Kranju, se je tudi
▼	Ložki dolini bliskovito naglo razširila. V6e prebivalstvo je ogorčeno, kajti Ložanom je hudo, da je njim napravil Hace tako 6ramoto. Doma je bil Tone znan kot hud pretepač. To je že v krvi.
Zališevanje Haceta se je danes dopoldne nadaljevalo v zališevalni celici. Zaradi preiskave in nje uspeha ni mogoče javljati kakih podrobnosti.
Javna borza dela ni mogla podpor izplačati dvakrat, državni odbor pa za nazaj tudi ni mogel dati podpore, saj so taki za dobo orožnih vaj podporo že dobili in takrat zato tudi niso bili v stiski. Vsem takim torej mestno poglavarstvo naznanja obvestilo Javne borze dela, da je sedaj tudi za te vojaške podpirance na razpolago nekaj kreditov ter naj se zato na Javni borzi dela zglase vsi oni, ki so podporo izčrpali med vojaško vajo in bi sedaj zaradi brezposelnosti spet potrebovali podporo.
Preskrbite si poslovne knjižice!
. Predpisane poslovne knjižice ali legitimacije bi bili morali že do novega leta imeti vsi delavci in privatni uslužbenci, toda po vseh mestih države je bil tak naval, da se je zamenjava zavlekla. Zato opozarjamo zlasti delavce, naj ne odlašajo več in pridejo takoj na mestni domovinski urad po nove poslovne knjižice, da zaradi zavlačevanja ne bi imeli škode. Delavci in privatni uslužbenci, ki stalno žive v ljubljanski občini, naj torej hite, ker brez nove knjižice nikdo ne more dobiti zapo-slenja. Kdor hoče odpotovati zaradi nastopa dela ali zaradi iskanja dela, mora imeti predpisano poslovno knjižico, ker brez nje ne more dobiti znižane vožnje niti na železnici niti na parobrodu,
Erav tako pa tudi ne more biti deležen raznih do-rot pri Javnih borzah dela, niti pri Okrožnih uradih za zavarovanje delavcev. Privatni uslužbenci in delavci naj torej nemudoma pridejo po izkaznico in poslovne knjižice v mestni domovinski urad, soba štev. 50 v II. nadstropju nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu štev. Z
Dr. Novačan in celjski odvetniki so se pobotali
Celje, dne 16. marca.
Včeraj smo na kratko poročali o razpravi na okrajnem sodišču. Trajala je od 8. zjutraj do 3. popoldne, ko je prišlo med dr. Novačanom in tožitelj« do poravnave. Ne bomo se spuščali v potek raz« prave, navajamo le, da je bilo pri poravnavi sklenjeno, da plača dr. Novačan din 8000 Dijaški kuhinji v Celju in 2000 din Celjskemu pevskemu društvu. V začetku so tožitelji zahtevali za poravnavo din 20.000, končno pa so pristali na polovico plačila. Poleg tega bo plačal dr. Novačan vse eodnij-ske in odvetniške stroške, ki bodo seveda znesti prav tako lepo vsoto.
Tako se je končala afera borbe med pravniki,
Propekt mesta Maribora
Izšel je prospekt mesta Maribora, to je prva edicija, ki jo je uredil in izdal mestni turistični odbor v Mariboru.
Prospekt mesta Maribora izide v 20.000 izvodih naklade in sicer: 8800 "izvodov s sloven-skim-srbskohrvatskim tekstom; 6000 izv. z nem-škim-francoskim tekstom; 3700 z mandžarskim-ltalijanskhn tekstom; 1500 izv. je rezerviranih za druge jezike, predvsem za angleški ekst.
Za izvedbo in izdelavo prospekta po Mariborski tiskarni poleg drugih manjših nepredvidenih izdatkov znaša nabavna cena okroglo din 50.000.
P° pooblastilu kr. bansek uprave je besedilo redigirala Tujskoprometna zveza v Mariboru po svojem odborniku dr. Josipu Tominšku, gimn. ravnatelju v pok. Tujskoprometna zveza je mestnemu turističnemu uradu pomagala pri izdelavi prospekta tudi s svojimi stro-okvnimi nasveti v marsikaterem pogledu. Pri prevodu besedila so sodelovali številni domači in tuji strokovnjaki.
Letošnje velikonočne počitnice
Letošnje velikonočne počitnice so pristojni či-nitelji določili za čas od 21. do 28. marca. Brez vsake jeze moramo povedati, da odločitev ni srečna. Ali bi ne bilo vsestransko boljše, da bi bilo na veliko sredo, ko se že prično cerkveni obredi, prosto. In ali bi se svet podrl, če bi letos ne bilo pouka na ponedeljek, ki mu sledi praznik sv. Jožefa? Od Device Marije v Polju nam poročajo, da bo tam na veliko sredo dopoldne in popoldne uradna konferenca učiteljstva vsega okraja. Ali ni to višek preziranja naših starih običajev? Ali je treba učiteljstvo res mučiti in spravljati v slabo voljo za vsako ceno? Pri tej priliki bi radi povedali tudi to, da se nam zdi nepravilno, če si podružnice »Slomškove družbe« za svoje redne mesečne sestanke ne morejo izbrati primernejšega termina kakor je nedeljski dopoldan. Pozivamo pristojne, da, kolikor je le mogoče, takoj popravijo navedene napake.
Smrtna nesreča na Koroškem kolodvoru
Maribor, 15 marca.
Včeraj zvečer ob pol desetih se je na koroškem kolodvoru dogodila nesreča, ki je zahtevala življenje 57-letnega vratarja Filip Gerlop. Mož le stopal preko tračnic, na njegovo nesrečo pa se mu je spodrsnilo v trenutku, ko je po tiru privozil premikalni vagon. Gerlop je tako nesrečno padel p6S"kolesa vagona, da 60 mu odrezala obe nogi. Ponesrečenca so reševalci takoj prepeljali r mariborsko bolnišnico, kjer je nesrečnež kmalu izdihnil.
Celjske novice
Kmetijska družba v Celjn je kupila hišo na Kralja Petra cesti, kjer se je svoj čas na-liajula restavracija »Branibor«. Kmetijska družba bo preselila v nofe prostore svoje pisarne in skladišča.
Vlom sredi mesta. Ponoči je neznan vlomilec vlomil v trgovino Goloba Ivana na Kreko-
vi	cesti. Vlomilec je razbil šipo na oknu in se splazil v pisarniške prostore trgovine. Oduc.,el je skoro nov pisalni stroj znamke »Torpedo«, ki je vreden 4N00 din. Vlomilec je odšel spet skozi okno, nato pa krenil ob potoku Sušnici.
Nova srbska levičarska stranka
Belgrad, 16. marca. m. Z ozirom na akcijo dr. Dragoljuba Jovanoviča, ki sc je sam izločil iz Zemljoradniške stranke in bo jutri^ v Belgradu ustanovil • svojimi političnimi somišljeniki novo politično levičarsko stranko pod imenom »Narodna kmečka stranka«, piše tednik «Delo«, ki je uradno glasilo Zemljoradniške stranke, da dr. Dragoljub Jovanovič ni več član stranke in da nima z njegovo akcijo ZemljoradniŠka 6tranka prav nobene zveze.
Naročajte in širite Slovenski dom!
41
Smrt vznemirja Craigley College
MacPhey ga je pogledal sočutno.
»Kaj pa, če bi se danes pojasnila vsa var, gospod Dodd, ali bi bilo potem po-sbno zapirati šolo pred rokom?« ga je imo vprašal.
•Ne bi... ne verjamem,« je odgovoril ispod Dodd presenečen. «Če bi mogel i kazati staršem dijakov, da njihovim rokm ne preti nobena nevarnost, mislim, i K moj položaj...«
Zataknilo se mu je.
»Mar pričakujete kakšno aretacijo?«
vprašal zaskrbljeno.
Detektiv se je lahno nasmehnil.
•Morebiti je še prezgodaj, da bi govo-!i o aretaciji. Mislim pa vendar, da boste av kmalu izvedeli od mene nekatere no-jstl Želim, da za danes okrog dveh po->ldne napoveste sestanek, kateremu bo-j prisostvovali vsi profesorji. Sir Will-ied in Sovvnders bosta prav tako zra-m.«
»Vsi profesorji! To je neprijetno! Go-»odična Santaiy in g. Hiff morata sprem-ati otroke v Saltmarchl«
«2al mi je, gospod Dodd, želim pa, da
l	biH zraven vsi brez izjeme. Mar ne bi logel kdo drugi...«
»Bi ie... Saj menda ne boste zahte-gtf, da bi bala zraven tudi moja žena.
Kajne? Izvrstno! Potem bo6ta ona in gospa Blouser odšk z otroki.«
Ravnatelj je po teh besedah že mislil oditi, ko ga je detektiv ustavil in in položil roko na njegovo ramo.
«Opro6tite mi, da se vmešavam v vaše stvari, gospod Dodd. toda morebiti bi mogli počakati z oddajo teh pisem! Počakajte, da najprej odpravimo tisti sestanek. Kdo ve? Potem morebiti ne bo več potrebno pisma še pošiljati!«
Ne da bi kaj naprej pojasnjeval, je Mac Phey odšel. Sofija ga je s svojega okna videla, ko je odhajal. Rekla je bila, da jo boli glava, da bi se mogla zapreti v sobo in pregledati V6e Harveyeve amerikanske časopise. Ponoči tega ni mogla opraviti, ker je bila preveč trudna.
Sedaj je bil kup časopisov pred njo, in začela je mrzlično listati in pregledavati. Iskala je v njih... saj niti sama ni prav vedla kaj. Z očmi je begala preko vesti o potresih, volitvah, linčanju, ločitvah zakona ... Slike bučnega in neuravnovešenega amerikaenskega življenja so švigale pred njo, ona pa 6e ni zadrževala ob njih.
Kup pred njo se je počasi manjšal. Čas kosila je bil že blizu, ko je Sofija razprostrla zadnji časopis z datumom petnajst dni nazaj. Nenadoma se ji je pogled ustavil na imenu Heller. To je KI naslov neke male vesti na koncu strani.
«Umor brata Bruna Hellerja««
Danes je rodbina identificirala truplo brez glave, ki je bilo nedavno najdeno v East Riveru. To ja truplo Franca Hellerja, brata Bruna Hellerja, katerega je preteklo zimo sodišče v Minnesoti obsodilo na smrt. Policija misli, da je bil ta človek ubit prej, preden je bil vržen v reko, in da je bil umor izvršen približno prsd dvema mesecema.«
Z drhtečimi preti j« Sofija iztrgala to vest iz časopisa. Ponovno jo je preplašena prebrala. Tedaj pa je opazila malega raz-našalca brzojavk. Peljal se je s kolesom skozi drevored.
•Kablogram!«
Sofija je vtaknila izrezek v žep ter stekla proti glavnemu vhodu. Raznašal jc ji je izročil dve pomarančasti brzojavki.
«Ali moram počakati na odgovor, gospodična?«
«Ne .., Hvala, lahko greste!«
Stekla je, kar je mogla po stopnicah do telefona.
•Halo, rada bi govorila z gospodom Sowndersom ,. Gospod Sovmaers, ali ste Vi tam?«
Glas ji je drhtel, pa se ji je vendar posrečilo, da se je obvladala.
«Ali K mogla samo kratek čas govoriti z g. Netltonom? Tako težko mi je držati v redu njegov razred!«
•Mislil sem, da v soboto opoldne šola
nič več ne dela, gospodična... Pa kljub j temu bo mel pogledat, če je mogoče ...« |
Nastal je molk, ki ga je motilo le brnenje v telefonu.	J
«Ne, ne, še nismo... nikar ne prekinite zveze!«
Cela večnosti... Končno se je zaslišal glas Harveya Netltona.
•Dober dan, gospodična Dodd. Kaj je s temi slovničnimi nalogami ... Ali 6te jih videli, ko so jih prinesli?«
«Da, dve sta! Ali hočete, da vam najprej preberem Vašo?
«Da, prosim Vas!« je rekel profesor angleščine precej nemarno.
Sofija je odprla enega od obeh brzo-javov in začela brati: «1... 8... 25... 3... O moj Bog, saj ni pravi! Trenutek, prosim...«
•Vse je v redu, Sofija,« je rekel Har-vey Netlton, tokrat s čisto naravnim glasom. «Sownders je sijajen človek. Pomežiknil je in odšel iz sobe. Lahko odkrito govorite!«
Sofija je odprla drugi kablogram in ga vsega prebrala. Ko je nehala brati, je nastal dolg molk. Že je mislila, da je zveza prekinjena. Končno je spet zaslišala. Ne-tltocov glas:
«Moj Bog, to pomeni, da sem zadel!«
Sofija je prestrašeno gledala v aparat.
•Ne... Ne... To je nemogoče! To je 6trašno!«
•Naj Vam preberem tudi drugi kablogram?« ja rekla končno.
»Da ... da .,. Ta oa ie šifriran!«
•Na V6ak način moramo izvedeti, kaj je v njem! Kaj Vam ni mogoče najti smiselno rešitev?«
«Ne, ne! Ničesar ne morem razumeti! Same številke so! Pa tudi časa nimamo ... Mama mi pravi, da je MacPhey za danes ob dveh popoldne sklical neko sejo. Zdi 6e, da on vse ve...«
•Toda te vesti ne ve! Na vsak način moramo izvedeti, kaj stoji v tej šifriran: brzojavki! Ati Vas je kdo videl, ko ste prevzeli brzojavko?«
•Nihče.«
«Sijajnol Prepišite jo hitro in dajte malemu Lucasu! Morda bo našel ključ. Poskusiti moramo, pa čeprav imamo samo milijoniko nade na uspeh ... Pri neki priložnosti sem videl njegov zvezek. Zdi sc mi, da se deček zanima za tajne pisave in tajne abecede.«
•Dobro, storila bom to takoj,« je s pritajenim glasom rekla Sofija.
«AIi je kaj novega pri Vas?« je vprašal Netlton
«MacPhay... nekdo je streljal nanj. 6koro bi ga bil uKl.,. 6noči!«
Sofija je nakratko povedala o sinočnjem dogodku v krčmi.
«Da ... da ...« je govoril Netlton zelo razburjeno «Ali je to vse?«
«Ne!«
Deklica je potegnila iz žepa tisti izrezek iz časopisa in mu ga prebrala.
Ko je končala, se je na drugem koncu zveze zaslišal pritajen vzklik:
Recitacijski večer v Delavski zbornici
V letošnji zimski sezoni se prav gotovo ljubljansko občinstvo ne more pritoževati nad pomanjkanjem kulturnih prireditev, saj je s sporedom te vrste zaseden skoraj prav slednji večer. Prav gotovo je znamenje časa in svojevrstne psihoze, v kateri bi si ljudje radi prikrili in udušili mučno razmišljanje o jutrišnjem dnevu ter vsaj za trenutek umaknili v »idealno pokrajino«, dejstvo, da so od prve do zadnje vse te prireditve odlično obiskane.
Tudi snočnji večer v Delavski zbornici, recitacijski večer »Umetniškega kluba«, je bil obiskan izredno, prav proti pričakovanju lepo, nemara nekoliko tudi po dojmu, katerega je med ljubljanskim občinstvom zapustilo gostovanje hrvaških književnikov. Lepo in vse pohvale je vredno v sedanjih časih tako zanimanje za kulturne vrednote, dobro in častito pa je tudi prizadevanje mladih ljudi, ki se postavljajo v službo resnici in lepoti ter poskušajo vzpodbudno vplivali na boljše v ljudeh.
Recitacijski večer »Umetniškega kluba« je navzočemu občinstvu predstavil dva mlada, širši javnosti še skoraj neznana pisatelja, Igorja Torkarja (psevdonim) in Ladislava Kiauto, ter tri može, ki imajo v naši literaturi že svoje dobro in znano zveneče ime, Ludvika Mrzela, Jožeta Kranjca in Vladimirja Bartola.
Najprej je bral svoje stvari Igor Torkar, ki se je predstavil s prav ugodne plati; po tem, kar nam je bil snoči prebral v Delavski zbornici, lahko sklepamo, da ima krepak, svež talent in da se bo sčasoma prav gotovo razvil v pomembnega pisca. Jedki, duhoviti pasusi v njegovi ujedljivi poeziji presenečajo s svojo drznostjo, polno lirične svobodnosti in čustvenega poleta, njegova proza daleč presega 8 svojo iskrenostjo in dobro občutljivo pristnostjo doživetja pri nas od prvih povojnih let pa do današnjih časov toli razpaseno narejeno socialno sentimetalnost, kakor se izraža v šablonskem »jamrajočem« zavijanju po programu motivov k la »ravnatelj in tipkarica, berač in bogati gospod, moj oče je rudar — on koplje noo in dan« itd. Ta »mukotrpnost«, ki svoje hinavščine, ponarejenosti in nedoživljenosti ne more skriti, je nekaj časa godila ljudem, saj so jim bili
motivi že sami po sebi všeč zaradi socialne note in zagrenjenih sentenc — zdaj pa se velikemu delu beročega občinstva že odpirajo oči ter začenjajo v tem »puasi-pietelnem« šarjenju razpoznavati praznoto. Ta literatura se jim razodeva za votlo doneč sod brez žlahtne kapljice. Igor Torkar revščino in tegobe okrog sebe doživlja s srcem, pristno in živo — ne pa papirnato in »krilatiško-geslarsko«, kakor skoraj vsa tako mogočna legija naših povojnih »socialnih« pisateljev in pesnikov, ki so jim pri srcu dobre plinske luči na cestah in natakarji z izmišljeno cmerikuvo žalobnostjo.
Dober prijem, čvrst izraz in nenarejen re-senliment je pokazal tudi Ladislav Kiaula, ki je večino poslušalcev presenetil prav ugodno. Preprosta moč Kranjčevega pisanja je že znana in se je uveljavila tudi snoči.
Ludvik Mrzel je snoči nastopil z dvemi stvarmi, ki temu pisatelju, katerega že od nekdaj označuje nekakšna nežna, plemenita, a nepristna zagrenjenost, prav gotovo nista mogli škoditi, nista pa mu tudi mogli prav nič povečati literarnega ugleda. Ton, ki ga je bil v njih ubral, Mrzelu prav gotovo na godi, ker ne more ne prepričati, ne ogreti. Vladimir Bartol nam je bral delo, ki je znova pokazalo vso značilnost njegovega pisanja: nekoliko čudaško, suho razumarstvo, jedko ugotavljanje bližnjikovih slabosti z nekakšnega superiornega zrelišča, ki naj bi za vsako ceno učinkovalo cinično; pust, pretrezen odnos do življenja in okolice — brez življenjske privlačnosti, ki tudi slabostim daje polno upravičenost in razumljivost; brez dobrohotnosti, ki jo čvrst, zdrav diih razbira v vseh življenjskih pojavih, »mavrico okrog stvari« tudi v najžalostnejših, najumazanejših in najšibkejših opazovanjih. Bartol je hladan dialektik, ki po vseh znakih sodeč ustvarja tako, da ogrodje svojih filozofskih zamisli po nekakšnem premišljenem načrtu oblači z ljudmi, zato pa ti ljudje tudi ne morejo učinkovati kakor živi, ampak kakor nekakšni »A, B, C, D« v tehnično spretno pisani kramljanji. Tako pisanje seveda ostaja kljub zunanji spretnosti suho, manjka mu umetniška neposrednost in tista, dejali bi, utripajoča gorko-ta, ki iz pustega analitičnega sestavka napravlja umetnino.
Nesolidna trgovina izrablja sedanje razmere in lahkovernost ljudi
Maribor, 15. marca.
Na našem podeželju se od časa do časa pojavljajo primeri nesolidne trgovine, ki izrablja v svojo korist deloma sedanje razmere, še bolj pa seveda lahkovernost naših ljudi. Tak primer se je dogodil v Laporju pri Slovenski Bistrici, kjer imata svoje posestvo zakonca Jožet in Julijana Planinc. K njunemu posestvu spada tudi razmeroma lep gozd, ki so ga strokovnjaki ocenili na 140.000 din.
K tema dvema zakoncema je meseca februarja večkrat prišel posestniški sin Jože! Kušar iz Brež-nice v občini Laporje. Možakar je posestnikoma pripovedoval, da je od nekega ekonoma, ki je daljni sorodnik obeh zakoncev, izvedel, da bo vojska brez vsake odškodnine zasegla gozdove vseh onih naših posestnikov, ki nimajo otrok in da je zato najbolje, če taki posestniki svoje gozdove čimprej prodajo. Pravil je tudi, da so se taki primeri na Kranjskem že dogajali. Kušar je hotel s temi govoricami omehčati oba posestnika, ki nimata otrok in si pripraviti teren, da bi čim ceneje mogel kupiti njun gozd. Sel je pa še dalje. Napisal je obema pismo in podpisal Planinčevega sorodnika, ekonoma. V pismu je bilo zapisano, da ima vojska res namen brez odškodnine zaseči gozdove posestnikov brez otrok. V pismu je tudi pri-jx>ročal svojega »dobrega prijatelja« Kušarja, katerega jima priporoča kot dobrega kupca. Takoj naslednjega dne, ko sta Planinčeva pismo prejela, je bil Kušar zopet na njunem domu. Pismo je oba zakonca tako preplašilo, da sta pristala na kupno pogodbo, katero jima je Kušar predložil in po kateri sta mu svoj gozd prodala za 25.000 din. Kušar si je od posestnika Matevža Gorjanca izposodil 12.500 din in ta denar je Planinčevim izročil kot aro ter jima še povedal, da mora sedaj takoj' vložiti prošnjo na ministrstvo v Belgradu, da bi smel gozd takoj jaosekati, nato pa je odšel. Nekaj dni po sklenjeni kupčiji sta zakonca izvedela, da sta nasedla in da pisma ni napisal njun sorodnik, marveč Kušar sam. Zakonca sta zato sklenila pogodbo razdreti in Kušarju že prejeti denar vrniti. Kušar pa se je spretno izmikal in ju nagovarjal,
m
1**L
Slavna, oboževana in že dolgo pogrešana
Paola Weuely
v najlepšem, pretresljivem ljubavnem filmu tragičnih usod
Marija Ilona
revolucijskem letu Borba Madžarov
Nežna ljubezen ogrske grofice Marije Ilone in kneza Sohwarzenbeiga v r<
1848. Odstop cesarja Ferdinanda v korist mladega cesarja Fh-anca Josipu I.
Košuta Lajoša proti avstrijski nadvladi Sodelujejo: Willy B ir gel, Paul Horbigcr, Otto Wcrnieke.	Režija- Geza Bolvarjr.
Paula Wessely je rekla sama: da je to njen najtepši film, njena najljubša vlogat
Kino Union
Tel.
22-551
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, j mri ob 1080, 15., 17., 19. in 21. uri.
>rc*9H(',r r
Zapoznela
JlrLszif,- > .m	m	**
zsmska pomoč?
Ljubljančani in tudi po deželi so čitali, da se Je v Ljubljani »šele sedaj pričela akcija za zimsko ]»moč in se je zato zakasnila, ker se zima že poslavlja od nas in ker so mestni reveži vsaj glede prezebanja najhujše že prestali.« Očitek bi utegnil med dobrosrčnim prebivalstvom zbuditi nevoljo, saj se gotovo vsa naša javnost zaveda upravičenosti trditve, da »bi bilo treba zimsko pomoč organizirati tako, da bi se začele, podpiranje revežev takoj v začetku zime.«
Tudi tisti Ljubljančani, ki se ne morejo podrobno zanimati za socialna vprašanja ljubljanskega mesth, so vsaj toliko poučeni, da mestna občina ljubljanska tako zelo skrbi vso zimo za pomoč revežem, da jo s te strani hvalijo in kažejo za zgled vsa druga jugoslovanska mesta.
Ko je za novo leto izšel plemeniti oklic Nj. kr. V/is. kneginje Olge za zbiranje prispevkov za zimsko pomoč po vseh jugoslovanskih mestih, je Ljubljana imela zimsko pomoč tudi letos že popolnoma urejeno kakor prejšnje zime. Ljubljana je seveda takoj po tem spodbudnem [»vabilu k [»množeni dobrodelnosti takoj razširila svoja prizadevanja na socialnem polju in že 20. januarja je vabil oklic »Dobri Ljubljani« Ljubljančane k zbiranju prispevkov za zimsko pomoč. Pod oklicem so bili podpisi članov častnega in akcijskega odbora, ki pričajo, da se za zimsko pomoč revežem poleg najvišjih predstavnikov našega mesta zavzemajo tudi vsi naši pridobitni krogi. V ožji odbor so bili seveda povabljeni tudi zastopniki vseh ljubljanskih
podobnih delih. Pri gradnji zaklonišč je pa stalno vso zimo bilo zaposlenih po 100 brezposelnih in jih še sedaj pri teh delih potrebujejo polovico. Tako je imelo po 600 brezposelnih pri mestni občini zaslužek, a stalno vso zimo vsak dan najmanj po 200. da so brezposelni dobili najmanj po 8000 din zaslužka na dan, a tudi po 25.000 din na dan!
V Ljubljani so torej reveži bili deležni najrazličnejših podpor in so jim bile težave zime olajšane d oskrajnosti Ker pa s snegom ne skopni tudi beda ter s pomladanskimi rožicami še ne zraste za vse reveže dosti kruha, zato akcijski odbor za zimsko pomoč zbira prispevke za take podpore, ki bodo od njih imeli reveži trajne koristi in bo ta dela dolga leta uživala vsa Ljubljana. Vsa Ljubljana pa tudi ve, da javna dela v tako hodi zimi niso mogoča!
Maribor
Drevi bo velik koncert APZ pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Kdor Se nima vstopnic in programov, naj si jih takoj preskrbi, da ne zamudi slavja slovenske pesmi, ki jo bo izvajal najboljši njen interpretator — Akademski pevski zbor v Ljubljani. — Rojaki! Zavedajmo se, da je bila slovenska kultura zgrajena z žrtvami ter imejmo spoštovanje pred njo in njenimi očeti. Čeprav nimamo iz dobe čitalnic grandioznih del, so vendar ista lepa in — naša. — Blagajna bo zvečer poslovala v dvorani. Prosimo, ne hodite med odmorom v stranskih prostorih.
®|Hru vRv V65»!
Vozen in odločen sklep Slovenske atletske
zveze. Pri svoji zadnji seji so odborniki Slovenske atletske zveze sprejeli važen in načelen sklep, po katerem naša vrhovna atletska reprezentanca ne bo dovolila svojim tekmovalcem oditi v Carigrad in tam nastopiti pri teku čez drn in strn v okviru tekem balkanskih držav. Slovenska utletska zveza se je za ta sklep odločila zaradi tega, ker doslej Se ni dobila izplačane podpore v znesku 36.000 din, kar ji gre kot. prispevek za vzdrževanje atletskega trenerja. Slov. atletska zveza sc je za ta skrajni sklep odločila zaradi tega, ker so
7*E časnloV^ pr^vUm pa^eh dnein^. Ljub- vse intervencije in prošnje na pristojnih me-nln*	z-PŠ da se ie * stih bile zastonj.
ljana se torej upravičeno čudi očitku, češ da se je akcija pričela šele sredi marca, saj so tudi že čitali, da se vsota za zimsko pomoč darovanih zneskov bliža že polovici milijona. Se bolj natanko je pa o živahnem in požrtvovalnem delu odbora za zimsko pomoč poučena dolga vrsta letos izredno darežljivih dobrotnikov. Medtem časom je bil pa akcijski odbor prav dobro poučen, kako izdatno je mestna občina poskrbela za olajšanje vseh tegob zime manj premožnim slojem.
Najrevnejši imajo vso zimo v stari cukrarni ogrevalnice, prenočišča in prehrano. Kuhinja stare cukrarne porabi v 10 dneh yt vagona krompirja, čeprav so velike spremembe pri hrani posameznih dni. Popolnoma brezplačno je ta kuhinja najbed-nejših vso zimo vsak dan izdala po 800 do 900 kosil in večerij popolnoma brezplačno. Še posebej dobiva vsak dan topel zajtrk po 900 revnih otrok v šolskih kuhinjah, a omenjati nam ni treba prehrane otrok po otroških zavetiščih.
Tudi za ogrev je mestna občina poskrbela, saj Je ^delila revežem 80 ton premoga, 20 ton ga pa potrebuje za cukrarno. Tudi Rdeči križ je razdelil mnogo premoga.
Pa niso bile revne družine deložirane, jo mestni socialni urad plačal mnogo najemnin. Na-dalje je podpiral reveže z obutvijo in obleko ter še posebej z živili. Mnogo podpor so dobili bolehni in bolniki, mnogo pa tudi brezposelni za razne uradne listine, kolke in pristojbine, ki so jih potrebovali pri iskanju dela. Za samo te podpore je mestna občina pozimi izplačala 250.000 dinarjev. K tej vsoti moramo prišteti stroške za staro cukrarno, ki pozimi velja najmanj 50.000 din na mesec.
Toda vsi našteti stroški za zimsko pomoč še niso največji. Pogledati moramo tudi, kako mestna občina vso zimo podpira brezposelne. Poleg rednih delavcev je mestna občina samo pri spravljanju snega dajala zaslužka blizu 500 brezposelnim in jim izplačala nad 400.000 din. Brezposelni so zapo-na^Agthrpžjgtem t$gu,.na Uradu in pri
Sklep je tako važen in tako odločen, da ga doslej ni sprejela niti ena športna instanca pri nas. Moramo pa priznati, da je delno upravičen. Med tem ko dobivata Zagreb in Belgrad svoj prispevek za atletskega trenerja redno vsak mesec, moramo Slovenci neprestano prositi in moledovati, da se nam da to, kar Zagreb in Belgrad dobita brez vsake intervencije in prošnje.
Kakor je znano, se je pri zadnjem teku čez drn in strn, ki je bil obenem izbirno tekmovanje naših tekačev za sestavo državne reprezentance in za nastop v Carigradu, plasirali na prvih šest mest samo slovenski tekači. Prvi je bil sicer zagrebški Slovenec Jože Kotnik, naslednja mesta vse do šestega pa so zavzeli tekači člani Slovenske atletske zveze. Tekmovalci bi po sporedu morali odpotovati v Carigrad že prihodnjo sredo, t. j. 20. t. m. Zaenkrat pa je odhod naših tekmovalcev še negotov. Prepričani smo, da bodo pristojne oblasti razumele oster sklep našega vrhovnega atletskega foruma in bodo brez nadaljnjega ugodile upravičenim zahtevam naših atletov.
Sklep je kakor rečeno oster in bo ner dvomno močno prizadel predvsem naše tekače, ki so se z velikim veseljem in pridnostjo pripravljali zn svoj letošnji nastop v Carigradu. Naši tekači so, po prvem nastopu sodeč, v odlični formi in bi izostanek naših tekačev nedvomno pomenil toliko, da bi morala Atletska zveza kraljevine Jugoslavije svoje sodelovanje v Carigradu sploh odpovedati.
Ob tem sklepu pa stoje vši naši atleti trdno za svojim vrhovnim forumom in ta sklep odobravajo. Če Zagreb in Belgrad lahko nemoteno dobivata svoje prispevke, čemu tega ne bi imela Ljubljana. Pri neštetih srečanjih in dvobojih smo ravno Slovenci pokazali, da jirednjačimo i pred Zagrebom i pred Belgra-dom. dasi ne dobivamo tega, kjar dpbivajo
Murska Sobota
Težke posledice zime v Prekmurju. Letošnje zime, kakršne ne pomnijo niti starejši ljudje, kar noče biti konec. Malo topleje vreme je sicer sneg stisnilo, vendar ga je še vedno skoraj pol metra. Mraz je od božica naraščal in je dne 15. februarja živo srebro v toplomeru zdrknilo na —28 stopinj Celzija. To je bil tudi najmrzlejši dan v letošnji rimi v Prekmurju. Takšen mraz pa ne bo ostal brez posledic in bo najbolj prizadet kmet. Od mraza bodo močno trpeli vinogradi in sadovnjaki. Že zdaj, ko se ne da niti točno določiti, je videti dosti sadnega drevja, ki je popolnoma pozeblo. Predvsem lahko rečemo za marelice in breskve, da sto skoraj stoodstotno poneble. Tudi z žlahtnimi hruškami ni dosti boljše. Prav tako so pozeble tudi nekatere vrste jabolk. Nevarnost je tudi za žitarice, če ne bo sneg kaj kmalu skopnel. — Še hujšo katastrofalno škodo na sadnem drevju pa je naredil divji zajec. Od vseh strani pripovedujejo in prihajajo poročila, da je sadno drevje popolnoma oglodano. Žalosten je pogled v sadovnjak, ko stojijo sadna drevesa ko okostnjaki in so nema priča zajčje zalege. Nihče ni pričakoval, da bo ta nedolžna dolgouha živalca tako neusmiljeno uničila drevo za drevesom in cele sadovnjake. Tudi starejšim drevesom, namaznkn s smrdljivim mazilom, ni bilo prizanešeno. Težko in hudo bo pri srcu kmetu, ko bo spomladi dvignil sekiro, ko bo i sadovnjakih zapela ta pesem in bo uničila dolgo leten trud. Nihče mu ne bo povrnil škode, ker ni imel dreves en meter in pol visoko zavarovanih in ker je verjetno zamudil že osemdnevni rok za prijavo. Ljudje se sprašujejo, koliko časa bodo smeli še nekateri lovski športniki gojiti svoj šport na hrbtu revnega kmeta. Skoda bo ogromna in je nihče ne more popolnoma povrniti.
Smučarske lelcme ljubljanskih obveznikov te lesne vzgoje. Mestni odsek za telesno vzgojo je letošnjo zimo priredil smuški tečaj za obveznike tolesne vzgoje, ki prebivajo v ljubljanski občini, Za zaključek temu tečaju priredi odsek v nedeljo, dne 17. t. m., izlet v Planico, združen s tekmovanjem obveznikov v alpski kombinaciji. Za tekmovanje se je prijavilo 71 obveznikov, izleta se bo pa udeležilo okrog 120 obveznikov. Predvsem ima izlet v Planico ta namen, da med obrtniškim naraščajem zbudi čim večje zanimanje in veselje do zimskega športa, hkrati bodo pa tekme poka zale sadove smotrnega dela ljubljanske obvezne telesne vzgoje. Udeleženci bodo tudi primerno po goščeni in zmagovalci raznih disciplin nagrajeni Redni in revnejši obvezniki gredo v Planico na stroške občine, drugi pa plačajo tudi samo 17 din za četrtinako vožnjo. Zbirališče je pred glavnim kolodvorom ob 5.10 ob vsakem vremenu, vrnejo s.9,Ra	oh	^6	XJUuhljgr
naj še nekoliko dni počakata. Ko pa Kušar denarja le ni hotel vzeti, sta sklenila denar položiti pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici. Podala sta se na pot v Slovensko Bistrico. Sedaj pa začne drugi del te zanimive zgodbe.
Na poti ju je srečal Kušar, ki je bil takrat v spremstvu lesnega trgovca Draga Lepšina. Oba sta u povabila v neko gostilno, kjer sta Planinčeva Kušarju proti potrdilu denar vrnila. Takoj za tem pa je trgovec pričel pisati novo kupno pogodbo, po kateri bi naj zakonca svoj gozd prodala za 110.000 din. Ker zakonca tudi nove kupne pogodbe nista hotela podpisati, ju je, kakor trdi orožniška irijava, Lepšina začel zmerjati in jima groziti, da »sta morala Kušarju vrniti dvojno aro, če nove l»godbe res ne bosta hotela podpisati. Na ta pritisk sta se Planinčeva vdala in pogodbo podpisala. Proti večeru je Lepšina v Kušarjevem spremstvu bil zopet pri Planinčevih in hotel od njiju dobiti podpis na prošnjo za dovoljenje za sečnjo. Skraja sta se oba zopet branila podpisati, nazadnje pa sta se tudi tokrat pritisku uklonila. Naslednjega dne zjutraj je Lepšina že zopet bil pri Planinčevih in jima ponujal denar, katerega pa nista hotela sprejeti. Premislila sta si in pogodbe nista hotela izpolniti, ker je med tem prišel že tudi njun sorodnik, katerega je Kušar brez njegove vednosti hotel izrabiti v svojo korist.
Orožniki so trgovca Lepšino v tej stvari zaslišali. Mož priznava, da je s Planinčevima sklenil kupno pogodbo, pravi pa, da jima ni nič grozil in da na njiju sploh ni izvajal nobenega pritiska. Kušarja pa orožniki še niso mogli zaslišati, ker se jim skriva. Z vso zadevo se bo bavilo še sodišče, ki bo izreklo zadnjo besedo
Zanimiva afera
Pred nekaj meseci je bilo objavljeno, da je neka mariborska spedicijsku tvrdka brez razloga odpustila iz službe uradnika kljub 20-letnemu zvestemu službovanju, ko se je ta na-najal na bolezenskem dopustu. Zanimivo pa je, da je cela stvar sedaj pokazala povsem drugo ozadje.
Pri carinskem posredniku š. je bil usluž-ben neki D. Ta je leta 1938. poneveril in zapravil okoli din 17.000 na škodo neke špedi-cijske tvrdke, od katere je za carinskega posrednika imel dnevno kasirati večje vsote zh ocarinjenje njenega blaga. Ko je ta poneverba prišla na dan, je hotel carinski posrednik D-ja seveda takoj odpustiti iz službe. D. je poue-i verbo priznal, pa je toliko časa prosil za obzirnost do eksistence njegove družine in zlasti otrok, da ga je carinski posrednik obdržal dalje v službi. D. je res mesečno vračal po 700 din. Ko pa je odšel na dopust, je bilo ob pregledu knjig ugotovljeno, da je D. medtem zo-jiet rja škodo špedieijske tvrdke poneveril okoli 14.000 din. Zaradi tega je bil tudi takoj odpuščen.
Jz usmiljenja do njegovih otrok in zaradi obljube njegove žene, ki je uradnica pri nekem odvetniku, da bo ona poneverjeni denar vračala v mesečnih obrokih, ovadba ni bila vložena.
Ko pa so pretekli trije meseci in s tem rok za kaz. ovadbo, pa je D. poslal lastniku špedicije pasmo, v katerem zahteva pod gotovimi grožnjami ogromno vsoto. Ker lastnik zahtevane vsote ni plačal, sta povzročila D. in njegova žena zgoraj omenjeno notico, da bi tako izzvala pritisk javnosti na špedicijo. Nato
il i . na mariborsko policijo anonimna ovadba, ki dolži carinskega posrednika in spe-dicijsko tvrdko oziroma njenega lastnika raznih velikih prevar na škodo države, falzifika-cij m drugih marlevrzacij za ogromne vsote, /.aradi te ovadbe so res oblastva uvedla preiskavo, ki pa je dognala, da je ovadba neutemeljena in da gre le za maščevanje. Ugotovilo se je, da je anonimno ovadbo napisala D-ieva zena.
Lastnik špedicije je nato vložil na mariborsko drz. tožilstvo zopet D-ja in njegovo ženo kazensko ovadbo radi poneverb, tatvine trgovskih knjig, izsiljevanja, lažne ovadbe in aznega pričanja. S stvarjo se bavi sedaj mariborsko državno tožilstvo.
Trbovlje
... ”K°nec poti«, vojno dramo, bodo uprizoriti na Cvetno nedeljo popoldne v Društvenem domu člani Stolne prosvete iz Ljubljane. Igra podaja pretresljivo zgodbo iz zgodnje svetovne vojne.
Postni govori bodo v župni cerkvi ves tihi teden do praznika sv. Jožefa; obenem se pridno spoveduje.
Občni zbor JRZ za Trbovlje bo na Cvetno nedeljo ob pol devetih v Društvenem domu. Prva točka na sporedu je govor g. senatorja Smodeja o političnem položaju. Člani, pridite Vsi!
Sv. Marjeta niže Ptuja
Zima se je poslovila s svojim snegom naglo, v torek, dne 12. marca, je začel pihati močan jug in je v dveh dneh očistil zemljo snežne odeje. Ljudje so Si oddahnili, videč da dolgotrajen sneg ozimmi ni preveč škodoval. Pač pa je od zelo ostrega mraza (bilo je celo —30 stop. Celzija!) pozeblo sadno drevje, zlasti neke vrste. Ogromno škodo so v letošnji zimi naredili zajci, in sicer tako, kakor je ljudje sploh ne pomnijo. Ker se je sneg v dveh dneh tako naglo stopil, je začel potok Pesnica poplavljati. Poplava se je začela v noči od srede na četrtek, dne 14. t. m., in je stalno naraščala do poldneva. V območju naše župnije so poplavljeni deli vasi Mazgovci, Moškanjci, Gorišnici in Formul. Med Gorišnici in Zamušani je močno narasla Pesnica preplavila državno cesto, držečo iz Ptuja v Ormož. Ker je v Ormožu na Cvetni petek, dne 15. t. m., velik letni živinski in kramarski sejem, se je upravičeno bati, da bo zaradi nenadne pesniške povodnji bolj slabo obiskan.
Vlomilci pred sodniki
Maribor, 15. marca.
Pod gornjim naslovom smo v včerajšnji številki našega lista poročali o razpravah pred mariborskim okrožnim sodiščem. Milavec, ki je skupaj s tremi svojimi tovariši izvršil vlom v trgovino Lah na Glavnem trgu v Mariboru je bil obsojen na tri leta in 4 mesece robije, 300 dinarjev denarne kazni in 5 let izgube častnih pravic. Njegov tovariš Arnih Oman, ki je pri vlomu sodeloval, je bil obsojen na 1 in 4 mesece strogega zapora, njegov drugi tovariš Vert-nik pa na 5 mesecev strogega zapora. Četrti vlomi-ec, ki je pri vlomu sodeloval, je bil mlajši mladoletnik, ki ni prišel k razpravi.
i Štefan Repič, ki je v božični noči vlomil v ruško župnišče, je bil obsojen 1 leto in 2 meseca to-hije in .tri leta izgube .častnih pravic,
Od tu in tam
Kmeijski minister dr. Branko čubrilovič
je dal daljšo izjavo o gospodarski politiki vlade, zlasti pa o novih nalogah, ki jih je vlada namenila Privilegirani izvozni družbi in Ravnateljstvu za prehrano. Ti dve organizaciji sta regulatorja cen na tržiščih in se njun blagodejen vpliv že pozna. Trošarina na vino in žganje je sprva razburila duhove, ki so se pa že začeli ohlajati, čim so se pokazale dobre posledice posredovanja Prizada. Odkupne cene so se dvignile in s tem so obvarovani škode pridelovalci. Prav tako je ravnateljstvo za prehrano skupaj z Gospodarsko slogo na Hrvaškem uredilo cene na živilskem tržišču in oskrbelo pasivne kraje s hrano. Minister dr. čubrilovič misli, da bo morala država čedalje Bolj posegati v gospodarstvo, če hoče, da je dogodki današnjih časov ne bodo našli nepripravljene.
Dva profesorja za isti predmet sta se znašla na zagrebški medicinski fakulteti. Govorilo se je, da bo stari profesor dr. Popovič vpokojen, med tem pa je profesorski zbor že izvolil naslednika v osebi dr. Priča. Toda vpo-kojitve Popoviča ni bilo, pa tudi ne potrditve imenovanja dr. Priča od strani bana. »Ilrvat-ski dnevnik« pravi, da ban ni dolžan potrditi vskega profesorja, katerega univerzitetni svet potrdi, posebej pa ban ni moralno dolžan tega storiti, ker je znano, pod kakšnimi razmerami in kakšni ljudje so bili prej_šnje čase postavljeni za vseučiliške profesorje.
Banska oblast še naprej vneto zatira ves tisk, ki je širil m žnjo proti drugim ljudem ali narodom in je zlorabljal tiskovno svobodo. Najprej je bilo ukinjeno glasilo frankovcev, kmalu nato pa tudi tednik VladimiHa Radiča, sina pokojnega Stjepana Radiča. Končno je prišel na vrsto tudi list »Srpska riječ«, katero so izdajali Srbi, ki so bili večinoma prišli iz vrst prijateljev dr. Stojadinoviča. Ta list je pisal zelo ostro proti razmeram v banovini Hrvatski in je s tem po mnenju hrvaških oblasti širil šovinizem in mržnjo.
Desidentske sknpine srbskih politikov so
začele znova poživljati svoje delovanje med ljudstvom. Tako je prišla v javnost iz krogov demokratskih izkliučencev dr. Ribarja, dr. Iko-
Ukinite sprejemne izpite za vstop iz meščanske šole v srednje strokovne šole!
Prizadevanje društva »Sola in dom", da bi se krivični ukrepi o
sprejemnih izpitih ukinili
nica i
V* . '	*
* k “ V	/
%	-	v
%	■>	* \» r*	\
m . »	- + V-
■ " i ...	*
'	* *■ -L* '
v	,	►
'T	V	J	«•
.	-	*	4
Na tri leta robije je bil pred sodiščem ▼ Ohridu obsojen učenec šestega razreda gimnazije Hasan Ahmetovič, ki je bil pred mesecem streljal na svojega profesorja Jožeta Kralla in ga težko ranil. Ahmetovič je bil precej slab dijak. Kritičnega dne je vzel doma od svojega strica samokres s seboj v šolo. Pred sodniki je pojasnjeval to svoje dejanje rekoč, da si je sam mislil vzeti življenje, toda spotoma si fe mislil, da bi bilo dobro, če bi prej ubil katerega izmed profesorjev. Sredi nemškega pouka pa je pristopil k profesorju Krallu in oddal nanj dva strela. Profesor Krall, ki je po rodu iz Novega mesta, je bil težko ranjen, vendar je rano prebolel, čeprav mu je en strel prebil želodec. Sodišče je Ahmetoviča obsodilo zaradi zločina na tri leta robije. Seveda bo temu sledila tudi disciplinska kazen, namreč izključitev iz vseh srednjih šol v državi.
Naglo topljenje snega je povzročilo poplave v mnogih delih Srbije in v Sremu. Zlasti Morava se je naglo dvignila in prestopila bregove. V enem samem dnevu je Drava narasla za dva in četrt metra nad normalo in je tudi preplavila več zemljišč. Ni pa verjetno, da bi prišlo do večjih ali celo katastrofalnih poplav.
Belgrajska občina je že dobila precej novih avtobusov, ki bodo vzdrževali osebni promet v mestu zaradi pomanjkanja tramvajskih voz. Večino novih avtobusov je bila kupljena v tujini in sicer največ v Nemčiji, nekaj v Belgiji, nekaj pa tudi pri tvrdki »Avtomonta-ža< v Ljubljani. Vsi avtobusi imajo po 50 prostorov. Občina bo čez nekaj mesecev dobila še več drugih voz. Tako bo izpopolnila svoj vozovni park, kajti pri pogostih tramvajskih nesrečah so dognali, da so vozovi preveč zasedeni, povrh pa je večina voz že stara in tako obrabljena, da pomenijo resno nevarnost za potnike. Sedanji belgrajski župan Voj in Gjuri-čič je zato odločil, da 'bo občina takoj uredila mestni cestni promet in bo žrtvovala za to okrog 50 milijonov dinarjev.
O trenjih med bosanskimi muslimani obširno razpravljajo hrvaški časopisi. Spor se vodi v glavnem med sedanjim ministrom dr. Dža-ferjem Kulenovičem in med nekdanjim ministrom dr. Behmenom. Prvi spor med njima je bil zaradi lista »Pravda«, ki je bil edino službeno glasilo muslimanske politične organizacije. Sedaj se pa tudi drugod kažejo spori. Tako je bil nedavno imenovan za župana v Banjaluki neki Tabakovič, o katerem pa so izvedeli, da je Behmenov človek šele potem, ko ob prevzemu županskih dolžnosti ni poslal pozdravne brzojavke dr. Kulenoviču. Po drugi strani pa se poganjajo Behmenovi ljudje tudi za spremembo v sarajevski občini, katero drže v rokah dr. Kulenovičevi ljudje. Kaže pa, da tu ne bodo uspeli. Glede stališča do nadaijne ureditve države se dr. Kulenovič še ni točno opredelil. Ureditev treh avtonomnih enot je odklonil, ne ve se pa, kakšno stališče zavzema do predlogov, naj bi se v okviru tretje srbske enote dala Bosni in Hercegovini posebna pokrajinska ‘avtonomija, kakor še nekaterim drugim srbskim pokrajinam. Hrvatje pravijo, da muslimani s tako polovičarsko rešitvijo njihovih zahtev ne bodo zadovoljni.
Iz vasi Miholjanov pri Banjaluki sc bo v kratkem odselila tudi druga skupina italijanskih naseljencev, katere je pokojna Avstrija naselila pred šestdesetimi leti v te kraje. 2e pred dobrim mesecem je odšla prva skupina, sedaj pa se pripravlja na odhod druga skupina, v kateri je trideset družin. Vse te družine se bodo naselile v okolici Rima na osušenih močvirjih. Zadnja skupina pa bo krenila pozneje, spomladi, ko bodo svoja po-sestva prodali. Tako bo izginila iz banjaluške okolice vsa italijanska kolonija.
Ljubljana, 16. marca.
Na podlagi odredbe ministra za trgovino in industrijo, katero je predpisal dne 22. jan. 1940 z br. VI. 2830 uredbo o polaganju izpita absolventov meščanskih šol na višje srednje šole, se je zglasila dne 8. marca 1940 deputacija predsednikov društva »Šola in dom« za meščanske šole v Ljubljani in okolici ter ga prosila za pomoč proti izdani uredbi. Istočasno je deputacija izrazila željo, naj se podaljša rok veljavnosti učnih knjig od dosedanjih 4 na 10 let ter mu predložila spomenico naslednje vsebine:
SPOMENICA
o sprejemnih izpitih absolventov meščanskih šol na trgovske akademije, dvorazredne trgovske šole, ženske strokovne učiteljske šole, pomorske trgovske šole in srednje tehnične šole.
Pravila o polaganju dopunskog ispita učenika gradjanskih škola sa savršnim ispitom, koji žele da se upišu u prvi razred trgovačke akademije, dvorazredne trgovačke škole, ženske stručne škole, pomorsko-trgovačke akademije i srednje tehničke škole. — Služb. nov. 8. II. 1940 br. 30-VIII.
Minister za trgovino in industrijo je predpisal dne 22. jan. 1940 z br. VI. 2830 gornja pravila o polaganju izpita. Proti tem pravilom najodločneje ugovarjamo iz naslednjih razlogov:
1. Že sam naslov »Pravila o polaganju dopolnilnega izpita« zavaja v zmoto, ker ta izpit ni ni-kak dopolnilni izpit, ampak sprejemni izpit, ki da pravico učencem za vstop v zgoraj navedene šole.
2. S temi pravili je ves ustroj šolstva preobrnjen, saj ima meščanska šola namen pripravljati učence na trgovske, obrtno-industrijske ali kmetijske življenjske poklice s tem, da jim daje zaokroženo praktično znanje in jim razvija ljubezen do teh poklicev, poleg tega jih pripravlja tudi za srednje strokovne šole. (§ 1 zakona o mešč. šolah.) S temi pravili je pa kršeno osnovno načelo, ker daje prednost absolventom štirih razredov gimnazij. Tem absolventom ni potrebno za vstop v zgoraj navedene šole polagati izpita, nasprotno morajo pa absolventi meščanskih šol polagati izpit iz posameznih predmetov v obsegu gradiva štirih gimnazijskih razredov, dasi imajo meščanske šole svoj specialni zakon in svoj posebni učni načrt, po katerem so v prvi vrsti poklicane dajati naraščaj omenjenim šolam.
3. S takimi pravili se jemlje ugled meščanskim šolam in jih zapostavlja. Starši bodo otroke raje pošiljali v gimnazije, ki imajo namen pripraviti jih za visokošolski študij, ne pa za strokovne šole, za kar so v prvi vrsti poklicane meščanske šole. Splošna zahteva je, da se gimnazije razbremenijo. S takimi pravili se to ne bo zgodilo, ker se daje pač prednost absolventom štirih razredov gimnazij.
4. Znano je. da se prijavijo za vpis v stro-
kovne šole po večini najslabši učenci gimnazij, dočim vstopajo v te šole najboljši in najsposobnejši učenci meščanskih šol...............
5. Dognano je, da sprejemni izpiti navadno ne pokažejo jasne slike o učenčevem znanju, njihova sposobnost se spozna šele v teku študija. Zato je vsak sprejemni izpit dvomen, ne glede na to, da učenec s tem, ko je napravil izpit, še ni sprejet v šolo.
6. V pravilih so navedene ogromne pristojbine za izpit, plačati jih bodo morali socialno najšibkejši sloji. Meščanske šole obiskujejo po^ mestih otroci delavcev, obrtnikov in nižjih uslužbencev, ki nimajo sredstev za drago šolanje v drugih zavodih, na deželi pa poleg teh še otroci kmetov, ki ne morejo pošiljati otrok v gimnazije. Z ozirom na to je tudi šolnina na meščanskih šolah veliko nižja kot na srednjih šolah. Iz tega razloga so pravila nesocialna, pogrešna in krivična. Omenjamo naj še to, da so se v nekaterih strokovnih šolah profesorski zbori sami izjavili proti izpitom in taksam.
Z ozirom na navedeno zahtevamo, da se pravila takoj ukinejo.
SPOMENICA GLEDE UČNIH KNJIG.
Učne knjige se po naših šolah prehitro menjavajo, uporabna odobritev učne knjige traja le štiri leta. Ta doba je pa vsekakor prekratka; trajala naj bi vsaj 10 let. Ta predlog podpiramo z naslednjimi dejstvi:
1. Tudi naš narod je zajela denarna kriza in socialno šibkejši sloji ne morejo svojim otrokom nabavljati potrebnih učnih knjig. Mnogo šolskih uprav je iz razpoložljivih sredstev nakupilo učne knjige za šolsko knjižnico iz razloga, da pomaga najrevnejšim učencem. Te knjige pa po preteku štirih let niso več v veljavi, tako je njihovo nadvse socialno skrbstvo za revne učence prišlo ob veljavo.
2. Tudi je znano, da ravno najrevnejši sloji imajo najštevilnejšo družino. Ako bi imele učne knjige daljši rok veljavnosti, bi lahko taka večja številna družina uporabljala te učne knjige eden za drugim. V današnjih časih bi pa kmalu za vsakega otroka bila že nova izdaja, tako da starši slabšega gmotnega stanja ne morejo zadostiti zahtevam šoloobveznih otrok. Iz teh in sličnih razlogov prosimo vrhovno oblast, da upošteva in pokaže svojo uvidevnost in podaljša uporabo šolskih knjig na 10 let.
Gospod ban je deputacijo prijazno sprejel ter ji obljubil vsestransko pomoč s pripombo, da so učenci meščanskih šol sposobni, ne da bi polagali posebni izpit, za nadaljevanje višjih strokovnih in trgovskih šoL
Predsedniki društva »šola, in dom* sa tneši. šole v Ljubljani in okolici.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Celjski trgovci zahtevajo avtomatsko
centralo
Celje, 15, marca.
Snoči so imeli v Narodnem domu svoj redni letni občni zbor celjski trgovci. Zborovanje je vodil predsednik Združenja g. Stermecki Rudolf, ki je podal prav zanimivo poročilo o gospodarstvu v preteklem letu. Sadje je doseglo ob dobri letini ugodne cene na domačem in tujem trgu. Posebno razveseljivo je, da so se zvišale cene hmelju, in sicer od 25 na 60 din. Velik zastoj je nastal takoj v pričetku vojne v denarnih zavodih in je zelo kvarno vplival na razvoj trgovine in prav tako na denarne zavode, ker jim ljudstvo ni zaupalo svojega denarja. Cene življenjskim potrebščinam so narasle, začelo je primanjkovati denarja, cene so poskočile. Izšle so razne stroge uredbe o cenah in napovedali so najstrožjo kontrolo nad cenami. Postavljeni so bili odbori za pobijanje draginje in brezvestne spekulacije. Predsednik je poudaril, da v Celju ni bilo nobenega primera, da bi oblast nastopila proti kakemu trgovcu, kar pomeni, da je Celje v trgovskem pogledu solidno.
Trgovci so pričakovali, da se bodo zaradi draginje zvišale tudi plače drž. nameščencem. Za sedaj še ni nikakih znakov, da bi se to zgodilo. To negativno vpliva na trgovino in gospodarstvo. Sedaj je izšla uredba o minimalnih mezdah trgovskih in zasebnih nameščencih. Predsednik je dejal, da so se trgovci radi odzvali pozivu te uredbe in zopet zvišali plače, na drugi strani pa je zopet opozoril vse trgovce, ki tega še niso storili, da store čimprej.
Tudi lani se je združenje borilo za avtomatsko telefonsko centralo v Celju. Nedeljsko časopisje je prineslo vest, da pride sedaj Celje na vrsto. Včeraj je bilo v Belgradu zastopstvo'celjske mestne občine, ki je v tej stvari tudi posredovalo.
Nato je predsednik govoril o pomanjkanju sladkorja, petroleja in bencina, o novi reformi davčnega zakona, o težavah z Narodno banko zaradi deviz itd. Gremij se je že več let boril za ponovno uvedbo carinarnice v Celju, ki je bila
1.	januarja letos tudi vpostavljena. Izrekel je zahvalo senatorju g. A. Mihelčiču, ki je z vztrajnostjo delal za to pridobitev.
Tajniško poročilo je podal g. Blažon. Združenje ima 201 moških članov in 145 ženskih članic. Na novo prijavljenih obratov v preteklem letu je bilo 23, v obrtnem registru izbrisanih obratov pa 29, od teh 6 zaradi smrti. Pisarna vodi tudi vse posle Bolniške blagajne ter višjega zavarovanja TBPD v Ljubljani.
Prav ugodna je finančna stran Združenja. Združenje ima 447.192.96 din gotovine in se je ta postavka zvišala v enem letu za 42.942.88 din. Dohodkov je imelo Združenje 166.171.49 din, izdatkov 123.228.61 din. Cisto premoženje Združenja znaša 967.528.21 din.
Odbor je dobil razrešnico s pohvalo. Nato je bil sprejet proračun za leto 1940. Predvideva 63.000 din dohodkov in 94.720 din izdatkov. Primanjkljaj znaša 31.720 din, ki se krije iz članarine, ki naj znaša po 40 din za vsakega člana, družabnika, prokurista in poslovodjo, dalje po 20 din za vsakega kvalificiranega nameščenca, 15 din za vajenca in 10 din za nekvalificirano osebje, med tem ko naj članarina pri dd., d. z o. z., društvih in zavodih znaša dvojni znesek
Samostojni predlogi uprave
Uprava predlaga, da se tudi za šolsko leto 1939-40 ustanove po tri nagrade za učence Trgovske nadaljevalne šole v Celju, ki bodo izdelali z odličnim ali prav dobrim uspehom. Skupne nagrade znašajo 1050 din.
Uprava se pooblašča, da sme tudi 1. 1940 znižati članarino onim, ki so obubožali, onemogli
ali pa zaradi drugih izrednih razmer ne morejo plačati članarine.
Skupščina zahteva kar najbolj energično, da se v Celju brez odlašanja ustanovi avtomatska telefonska centrala, ki je bila že večkrat obljubljena na merodajnih mestih. Telefonske razmere so posebno v zadnjem času z ozirom na preobremenitev aparatov od dne do dne slabše. V Celju naj se napravi tudi centrala za vsa štiri zdravilišča, ki gravitirajo v Celju.
Prav živahna debata je postala pri slučajnostih. Posebno so se trgovci pritoževali zaradi krošnjarstva. Krošnjarji preplavljajo naše kraje in škodujejo legalni trgovini. V Celju se dnevno shaja po 100 krošnjarjev, ki nakupujejo blago in trgujejo z najrazličnejšimi predmeti. Okrajna načelstva dajejo dovoljenja za krošnjarjenje z manufakturo kar povprek. Krošnjarji raznašajo neresnične in alarmantne vesti in razburjajo mirno prebivalstvo. Nekaterim krošnjarjem so v zadnjem času dokazali tfidi več tatvin, nakupov in razpečavanje sumljivega in ukradenega blaga. Vsem je znano pohajkovanje zloglasnega, včeraj aretiranega razbojnika Haceta v celjski okolici, ki je v celjskem območju izvrševal tatvine, ukradeno blago pa nosil krošnjarjem. Predlagano je bilo, da stori skupščina vse potrebno in intervenira na merodajnih mestih, da se temu naredi konec.
Na letošnji skupščini so bile volitve novega odbora za dobo treh let. Za predsednika je bil izvoljen veletrgovec g. Rudolf Stermecki. Za podpredsednika gg. Jagodič in Dobovičnik. Člani uprave: Lukas, Mislej, Plave, Lečnik, Ravnikar, Martinčič: v nadzorni odbor kot člani: gg. Kramer, Nardin, Poženel; specerijski odsek: Jagodič, Fazarinc, Golmayer, Šafar in Ravnikar; v manu-fakturni odsek: gg. Stermecki, Dobovičnik, Sent-
grc, Mislej, Šumer; v častni odbor gg.: Stermecki, obovičnik in Kramer.
Skupščina je sprejela predlog, da bi se ukinili v Celju tri kramarski sejmi.
Krai	Barometer-sko stanje	iempe- raturf » r>		cc J c o > “S K	Oblačnost od —K	Veter (smer, i a kost '	Pada- vine	
		. '3s>	03 «r. '3 o a e e				a e	S 03 t
Ljubljana	(6?-	9t	-21	55	7	NES	„	_
Maribor	704-1	3-0	■6-1	.0	3	0	—	—
Zagreb	751-7	7-0	3-C	yo	10	NWj	13-0	dež
Belgrad	745-0	4-0	8-C	bt	10	NEt	—	—
Sarajevo	74S*i	13-0	5t	9i	0	sw,	0-3	dež
Vis	757-7	15-0	6-0	90	5	NW,	2-0	dež
Split	750-^	16-0	11-0	80	10	SE s	C-4	dež
Kumbor	752-4	15-0	14-0	70	1	s.	—	—
Rab	759-3	1J-0	7-0	90	6	NE,	0-1	dež
JubroBnin	755-0	15-0	10-0	90	8	w,	6-0	dež
Vremenska napoved; Deloma .oblačno, stanovitno in zmerno hladno vreme. Najnižja temperatura na letališču —6.6 .stop. C.
Koledar
Danes, sobota, 16. marca: Clrijak.
Nedelja, 17. marca: Cvetna nedelja.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15, U., telefon 32-8/
Treznostno zborovanje
bo na cvetno nedeljo ob 10.30 v Frančiškanski dvorani. Govore:	primarij	dr.	Valentin	Meršol:
Alkoholizem in zdravje; prof. Etbin Bojc: Alkoholizem in treznost naroda. — V imenu mladine govori akademik Poženel. Nato bodo sledili nagovori zastopnikov oblasti in na koncu bo sprejeta resolucija.
Vsi, ki čutite potrebo, da se naš narod strezni, vljudno vabljeni, da pokažete s svojo udeležbo resno voljo, da pridemo do zaželenega cilja..
Poskusite izborno noro bob pivo Pivovarne Union, ki je od danes naprej v prometu.
Prvenstvo Maribora v rokoborbi
15. in 16. t. m. bo v Mariboru prvenstvo Maribora v rokoborbi. Nastopila bosta dolgoletna tekmeca SSK Maraton in Pekovski športni klub, ki sta se za ta nastop temeljito pripravila. Iz obeh klubov so izšli letošnji državni reprezentanti, kakor Ivanič, Verbošt od Maratona ter Fišer in Pir-her od PŠK. V bantam kategoriji nastopajo od Maratona brata Dolinšek in Ajd, od PŠK brata Rezman in Lepenik. V lahki kategoriji nastopajo od Maratona Robič in Babič, od PSK pa Kozic, v welter kategoriji se z velikim zanimanjem pričakuje nastop državnega reprezentanta Ivaniča od Maratona, ki se je pravkar vrnil iz Carigrada, kjer je zastopal zelo uspešno barve naše države. Nadalje bodo v tej kategoriji nastopili Vobič, Ules, Verstovšek za Maraton ter Jazbinšek za PSK. V srednji kategoriji nastopa za Maraton lanskoletni državni prvak Verbošt ter Blatnik; v poltežki kategoriji bo borba med državnim reprezentantom in članom PSK Fišerjem ter Maratoncem Orešnikom.
V	težki kategoriji bo zanimivo srečanje med večletnim državnim prvakom Pirharjem (PSK) ter Vidicem (Maraton). V petek 15. t. m. bodo samo interne predtekme v prostorih SSK Maratona v Miklošičevi ulici, v soboto pa bodo javni končni nastopi v Zadružni gospodarski banki.
Naročajte Slovenski dom!
0 novem železniškem mostu preko Save v Zagrebu bo predaval načelnik generalne direkcije drž. žel. g. inž. Emil Krick iz Belgrada. — Združenje jugosl. inž. in arch., sekcija Ljubljana, vabi na to predavanje, ki bo v sredo, 20. marca ob 20 v društveni predavalnici na Kongresnem trgu l-II. (Kazina). Predavanje bodo pojasnjevale skiotične slike.
Dražbo za dobavo gramoza, peska in kamna za posipanje cest je razpisala mestna o*-čina ljubljanska v »Službenem listu«, kos 19, dne 6. marca in do dražba 29. marca.
Liubliansko gledališče
DRAMA. — Začetek ob 20.
Sobota, 16. marca: »Asmodej«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Nedelja, 17. marca: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene od 10 din navzdol.
Ponedeljek, 18. marca: »Severna lisica«. Premiera.
Premierski abonma.
Torek, 19. marca: »Asmodej«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Sreda, 20. marca: »Strahopetec«. Red B.
Četrtek, 21. marca: Zaprto.
Petek, 22 marca: Zaperto,
Sobota, 23. marca: Zaprto.
OPERA. — Začetek ob 20.
Sobota, 16, marca: »Adriana Lecouvreur«. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja, 17. marca, ob 15: »Nižava«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol; ob 20: »Frasquita«. Izven. Gostovanje gospe Zlate Gjungjenčeve. Ponedeljek, 18. marca: »Adriana Lecouvreur«. Izven.
Torek, 19. marca, ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Traviata«. Izven. Gostovanje gospe Zlate Gjungjenčeve, Josipa Gostiča in Borisa Popova. Sreda, 20. marca: Zaprto.
Četrtek, 21. marca: Zaprto,
Petek, 22. marca: Zaprto.
Sobota, 23. marca: Zapreto.
Po znižanih cenah od 20 din navzdol izven abonmana bodo uprizorili v soboto delo francoskega pisatelja, člana Akademije, Mauriacoveoa »Asmodeja«. To je ^dina igra slovitega pisatelja. Igra ima vizvrstni interpretaciji naših igralcev enega izmed najmočnejših uspehov v letošnji sezoni. Igrali bodo: Šaričeva, Sever, Simčičeva, Gabrijelči-čeva, Jan, Lipah, Presetnik, J. Boltarjeva in Starič.
Moderna komedija, ki im za snov zabavne težave skrivaj poročene osmošolke,. je Bekeffijeva »Neopravičena ura«, ki že drugo sezono polni gledališče z nad vse zadovoljnimi gledalci. Zabavni prizori v dekliške mliceju in na^ domu mlade »greš-nice« Lili vzbujajo mnogo smeha in odobravanja. V glavnih vlogah: Levarjeva in Kralj.
Franc Herczeg spada med najbolj znane madžarske pisatelje. Njegova tridejanska komedija »Severna lisica«, kaže okretnost in duhovitost francoskih komedij. Dejanje se razpleta v zakonskem trikotniku in je posebno zanimivo zaradi fino orisanega psihološkega razpleta. Igrali bodo: Mira Danilova, Kralj, Gregorin, Vida Juvanova in Drenovec. Režiser: prof. Šest.
V nedeljo popoldne se bo uprizorila uspela veristična opera »Nižava«, ki je najboljše d'Alber-tovo odrsko delo. V naši uprizoritvi je vzbudilo prav lepo pozornost. V glavnih partijah nastopijo: Basičeva, Marčec, Janko, Banovec, Dolničar, Orel, Ribičeva, Španova, Poličeva in Polajnarjeva. Režija je Frelihova, dirigent: dr. Švara.
V nedeljo zvečer bo gostovala Zlata Gjungjenac v najuspelešji letošnji opereti, Leharjevi »Frasquiti«, kjer je skupno z našim priljubljenim tenoristom Franclom opetovano žela izreden uspeh ob trajno razprodanem gledališču. Sodelujejo še: Barbičev«' Peček, M. Sancin in Rus. Režicer: inž. P. Go1oviri dirigent: N, Štritof.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 16. marca ob 20: «Gejša« P* tmiera. Nedelja, 17. marca ob 15 uri: «N aoDravičena ura«. Znižane cene ob 20: »Geiša«.
NOVO
UNION
PIVOVARNE UI11VI1 V LJUBLJANI
JE OD DANES NAPREJ V PROMETU
R. L Stevenson:
Na lužnem morju
In pri vsem tem je bil njihov strah popolnoma brez vsakršnega temelja. Prav nič ne dvomim o tem, da 6o morali delati, lahko pa jamčim in sveto zatrdim, da so ž njinu lepo, še več, sijajno postopali. Kajti čez leto dni sera se 6pet srečal s temi popotniki brez domovine slučajno na krovu «Janet Nicoll«. Prevoz jim je bil plačal Tembinok; ljudje, ki so bili brez beliča v žepu so dšli z «Aequatorja«, so se 6e zdaj pojavili v novih oblekah, obloženi z blazinaim in darovi na «Janet Nicoll« ter so povrhu privlekli s seboj še pravo skladovnico živil, od katerih 6o živeli med prevozom res prav kraljevsko. Končno sem jih celo videl, ko so 6e izkrcali v domačem pristanišču Reči moram, da je bila njihova žalost, ker so bili zapustil* Apemamo, večja, kakor njihovo veselje ob svidenju z domačimi rojaki.
V	nedeljo, 1. septembra smo se vozili začenši s severa v cikcakastem kurzu med plitvimi peščinami sem pa tja ter končno zavili v pristanišče. Bil je to dan žareče vročega ekvatorskega sonca, veter pa je bil močan in hladen, in pilot, ki je ladjo z opazo-vališča naravnal v pristanišče, je zdrgetal, ko je spet skočil na krov. Laguna 6e je kodrala v tisoč in tisoč mavričastih malih valovih; stalno bobnenje morja je donelo z odprtega morja k sidrišču, in raztegnjeni, votli srp palmovega gozda se je bliskajoče pozibaval v vetru Nam nasproti, prav nasproti kraja, kjer smo se bili zasidrali, je bilo obrežje ovenčano s sedem do osem čevljev visoko tera60 iz bele korale. To teraso pa so spet presegala raztresena in med seboj kaj nič skladna poslopja kraljeve palače. Na jugu 6e je priključevala vas, kompleks visokoraslih maniapov, m vas kakor tudi palač sta se zdeli izumrli.
Komaj pa smo spustili sidro, smo že opazili, kako so 6e mimo in opravkarsko prikazale na obrežju različne postave; odvezali so čoln in posadka je zaveslala k nam, da bi spravila na krov kraljevo leseno lestvico. Tembinok je nekoč doživel nezgodo, zda; pa se mu ne da več zaupavati 6voje kraljevske osebe trhlemu orodju trgovskih ladij, ki plovejo po Južnem morju. Zato je dal napraviti nekakšno leseno ogrodje, ki je pričvrščeno na ladijski bok dokler ladja spet ne odplove. Ko je moštvo pričvrstilo ta aparat, se je vrnilo na kopno Na krov ni smelo stopiti; prav tako pa je bilo tudi nam prepovedano, da bi se izkrcali; s tem bi si bili nakopali na glavo najmanj hud riziko, kajti kralj navadno osebno izdaja dovoljenja za izkrcanje. Sledil je odmor, med kate-r‘*n smo velikemu možu na čast večerjo preložili. Ker
nam je bila predigra z lestvico ustvarila ne-kakšno slutnjo tako o njegovem zastavnem životu kakor tu(jj 0 njegovem razumnem, iznajdljivem duhu, ie Postala naša radovednost izredno velika In zato smo gledali z občutkom, ki je mejil na razburjenost, proti obrežju, kjer je na terasi nenadoma kar zamr-golelo mož iz kraljevega spremstva, in odkoder se je kralj spustil v čoln Veter je čoln (lahka stvarca) gonil naravnost proti naši ladji. Spretno je kraljeval krmar pristal tik ob naši ladji, previdno in nezaup-ljivo splezal po lestvici ter trdo stopil Ba krov.
Ni še dolgo tega. ko je kralj plaval v eni sami kepi tolšče, ki je zabrisala slednjo potezo na njegovem obrazu in slednjo linijo njegovega života; samemu sebi 6* je bil v napoto in nadlogo. Kapitani, ki so prihajali k njemu na obisk, pa so mu svetovali, naj se začne sprehajati, in mož se je z uspehom oprijel zdravila, ki je sicer nasprotovalo vsem njegovim življenjskim navadam in tradicijam, ki so bile
v zvezi z njegovim visokim činom. Njegova obilnost je zdaj znosna; prej bi dejali, da je robusten kakor da je debel, njegova hoja pa je še vedno počasna, štorkljajoča in slonovsko težka. Nikdar ne okleva ■in nikdar ne hiti, vedno opravlja vse svoje opravke in posle z enakim nepremakljivim in neporušljivim mirom. Vsakokrat, ko smo ga videli, so nas opozorili nase bogati prirodni darovi, ki jih je imel po svoji zunanjosti za gledališče: imel je kljukast nos kakor Dantejeva posmrtna maska, dolgo grivo čmih las, zapovedovalno se bliskajoče, predirne oči, — neke vloge pri človeku, ki bi jih znal uporabiti brez dvoma naravnost nepreplačljivi božji darovi.
Njegov glas se je ujemal z vsem, bil je kakor naročen; oster, mogočen in grozoten ;e trii ter je imel zvok glasu kakor ga imajo morski ptiči. Tu, kjer ni nobene	mode, in tudi ni človeka,	ki	bi jo	vpeljal ali pa	ki bi se ji prilagajal	in jo	kritiziral,	bodi
kralj, kakor sir Charles Grandison, »oblečen po svojem srcu«.	Včasih nosi žensko	obleko,	včasih	tudi
mornarsko	uniformo; potem pa	spet	(in	to največ-
krat) nekakšen maškaradni kostum po lastni zamisli-Hlače in značilen suknjič z lastavičjimi repi, kroj in izdelava po najdragocenejši otoški krojaški maniri, material pa vedno sijajen, včasih zelen žamet, včasih pa tudi kardinalsko rdeča svila. Ta našemljenost mu izborno pristaja, v ženskih oblačilih pa je videti preko vseh predstav in pojmov ominozen in grozoten. Tudi zdaj ga še vidim v strahovito jarkem soncu, samotnega, kakor postavo iz pravljic E. T. A. Hoffmana, kako prihaja k meni.
Obiski na ladijskem krovu kakor ta, ki smo ga zdaj doživeli, so tvorili veliko in sicer najzabavnej-šo plat in vsebino njegovega življenja. Tembinok ni le vladar samodržec, on je tudi edini trgovec v svojih treh državah, Apemami, Aranuki in Kuriji — na vseh teh treh dobro obdelanih in rodovitnih otokih. Žetev taroja na teh otokih pripada poglavarjem, ki jo 6pet nato naprej razdele med svoje najbližje privržence; toda neke ribe in želve — katerih na Kuriji kar mrgoli — kakor tudi vsa koko6oveka produkcija, pripadajo edinole Tembinoku. «A*kopla plipadati meni«, se je izjavilo veličanstvo s široko kretnjo; ta sicer jo preračunava ter prodaja na hiše. «Ti imeti kopca kralj?« 6em slišal nekega trgovca, ko ga je vprašal »Jaz deve, tli hiše imeti,« je odvrnilo njegovo veličanstvo, «jaz misliti tli«. Odtod tudi trgovski pomen Apemame, v kateri je vsa trgovina osre-dena v enih samih rokah; zato so se tudi tako mnogi belci zaman trudili in poskušali, da bi se tod ustalili; zato je treba ladje tako brižno očistiti in osnažiti, zato kuharji dobivajo posebna navodila in povelja in se kapitani smehljajo tako sladko, ko pozdravljajo kralja. Ce je s sprejemom, ki mu je bil prirejen, in s hrano zadovoljen, se prav lahko zgodi, da ostane kar po cele dni na krovu, in vsak dan, da celo vsaka ura pomeni za ladjo dobiček. Tedaj niha med kabino, v kateri polagajo preden najbolj redke mesne jedi, in med tovoriščem sem pa tja — tam pa uživa «shopping« v meri in na način, ki se spodobi za njegovo osebo. Med tem časom pa čepi nekaj njegovih podložnih in ponižnih spremljevalcev zunaj pred vrati ter čaka njegovega tudi najmanjšega namiga, nekaj njegovih žena p« se v čolnu, ki je pristal tik ob ladijskem boku, na kratki peščeni plitvini lagune prijetno pozibava. Pokrite so z blazinami in presti-rali, ki jih varujejo pred pekočim soncem in pred vročino, ter si krajšajo dolgčas kakor vedo in znajo. Strogi gospod pa se da od časa do časa omehčati, in tedaj smejo ženske priti na krov.
(Nadalievante.l
Obvestila
Član naše drame g. Gradiš-Daneš bo imel v začetku meseca aprila svojo jubilejno predstavo, na katero že danes opozarjamo.
»Koroška roža« je naslov lepi romantični igri, ki jo bo Rokodelski oder igral na praznik svetega Jožefa ob osmih zvečer.
Teden vzgojnih večerov za starše na Državni poskusni ljudski šoli za Bežigradom. Danes zvečer bo zaključek; predaval bo prof. Rudolf Kobilica o temi »Vzgoja delavnosti in volje — temelja življenjske vzgoje«.
Razstava slik Matije Jame je odprta dnevno v Jakopičevem paviljonu od 9 do 18.
Izletniški vlaki oh praznikih. Do vpeljanega novega voznega reda bo vozil na Gorenjsko osebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40, na praznike sv. Jožefa, velikonovčni ponedeljek, vnebohod in binkoštni jronedeljek kot izletniški vlak. Za povratek bo izletniški vlak oni, ki prihaja v Ljubljano ob 22.10.
Zaključno predavanje v društvu »Pravnik« bo danes v soboto ob 18 v zbornični dvorani univerze (I. nadstropje), prost vstop za vsakogar (dame in gospodje). Predava g. univ. profesor dr. Metod Dolenc o temi: »Zapriseganje na našem jugu nekdaj in sedaj«. Po predavanju sestanek v gostilni Mrak na Rimski cesti.
Predavanje Pedagoškega društva. Drevi priredi Pedagoško društvo ob 6 v predavalnici Mineraloškega inštituta predavanje g. Miroslava Zora »Vzgojne oblike v skavtizmu«. Vstop prost.
Razpis zdravniških mest. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje eno mesto zdravnika-uradnika v Škofji Loki, eno mesto pogodbenega zdravnika specialista za otroške bolezni v Mariboru in po eno mesto pogodbenega zdravnika v Kostanjevici, St. Jerneju na Dolenjskem in Žužemberku. Rok za vlaganje prošenj je do 6. IV. 1940.
Na svojem koncertu, ki bo v ponedeljek, dne
18.	t. m., bo izvajal pianist Marjan Lipovšek tudi domače avtorje, in sicer so na sporedu Premrl s svojimi Variacijami za klavir, Sivi c s štirimi študijami v obliki male klavirske suite, od Osterca je vzel Štiri miniature, od Škerjanca pa Tri noc-turna. Tako se je oddolžil domačim skladateljem eden naših najodličnejših pianistov-izvajalcev. Dela 90 prav gotovo zelo zanimiva in morejo zanimati naše koncertno občinstvo. Poleg navedenih skladateljev bo izvajal Marijan Likovšek Sonate Scar-lattija, Havdna in Beethovna, Debussvjeve Tri preludije in kot sklepno točko svojega koncerta Chopinovi Dve etudi in Scherzo v b-molu. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani, začetek ob 20. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Frančiškanski oder. Na cvetno nedeljo ob 5 popoldne uprizorijo člani dramske družine Frančiškanske prosvete dramo v treh dejanjih in štirih slikah »Luč z gorš«. Igra je prirejena po istoimenskem romanu. Pohitite z nakupom vstopnic, ki so v predprodaji v trgovini Sfiligoj.
»Marija Ilona« s slavno Pavlo Wessely kot film v kinu Unionu! Ljubljansko kinoobčinstvo bo izredno veselo današnje premiere filma »Marija Ilona«, ker bo po daljšem presledku zopet videlo
na filmskem	—	-----x::u ------
skih umetnic,
filmu predstavlja Vi7eselyjeva zgo mlade Madžarke Marije Ikme, ki je v burnih revolucijskih letih živela na Dunaju, se zaljubila v atrijskega zunanjega ministra Schwarzenberga in med vodjem madžarskih upornikov
Košutom Lajošem in avstrijskim dvorom. Film je nežna ljubezenska romanca iz preteklih zgodovinskih dni. Kreacija Pavle \Vessely je tako odlična, da bo ostal film vsem gledalcem v neizbrisnem spominu.
Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v soboto, dne 16. t. m. ob 6 zvečer v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi predavanje »Vzgojne oblike v skavtizmu«. Predaval bo priznani skavtski delavec in organizator g. Miroslav Zor. V Vstop prost.
avs
ijskega zunanjega ministra posredovala
Joiefovanie v Studencih se bo tudi letos obhajalo
Pruznik sv. Jožefa je padel letos v veliki teden. Zaradi tega so se pojavile v Mariboru in v Studencih govorice, da letos v Studencih ne bo Jožefovanja po starih tradicijah. Zaradi tega je izdalo cerkveno predstojništvo v Studencih pojasnilo, da bo tudi letos proslava pa-trona Studenčanov sv. Jožefa tako, kakor druga leta. — Pač pa je okrajni cestni odbor v Mariboru izdal sedaj navodila glede postavljanja stojnic in šotorov na glavnih prometnih cestah v Studencih. To so Ruška cesta od Kralja Petra trga do Studencev ter Aleksandrova cesta in Črtomirova ulica v Studencih. Na teh cestah in na obcestnem svetu je prepovedano postavljanje stojnic in šotorov ter se bodo vsi prestopki strogo kaznovali. Šotori se smejo postavljati samo na prostoru, ki je v ta namen sedaj od občine prirejen pred cerkvijo v Studencih.
Križanka
			1	2	3		4	6	6			
		7				■	8			»		
10	11				■	11					IS	14
15				m	16				■	17		
	18			19				■	20			
		21					■	22				
			23			■	24					
				25								
Besede pomeni je:
Vodoravno; I. Inscenator ljubljanske one-re, 7. Ni letos. 8. Kosilo, 10. Hunski kralj, 12 Suha žitna bdka, 15. Vrsta rdeče barve. 16. Ni mlad. 17. Pev-ka nota nižaj. 18 Ogrski kralj iz rodu Arpadov. 20. Snežne barve, 21. Matematični izraz, meja, 22. Močnata jed, 23 Mali lopov, 24. Lesena koliba 25. Vib kamniških planin.
Navpično I. Snov iz katere -'b razni ea-lanternski predmeti, z. Osebni zaimek 3 Vprašal nica, 4. Del avtomobila. 5. Vrata cigaret 6 Nemo re govoriti 7 Strupena tekočina 9 Slovenski slikar mlajše geaeracite. 10. Ploskovna mera II. (1 banje, električna sila. 12. Postava tele-na oblika, 13. Popoln. brez poškodb 14. Igralna kitrta. t« Od >adki,
19.	Po njem se imenuje šara e«ska džamiia 20. Širok ženski ovratnik iz kožuhovine 22. O ei ni zaimek. 24 Učenje.
Siran &
»SLOVENSKI DOMc, dne 1*. marca 1940.
6tev. 68.
i$t |	(£,<*<■■ V :/ž
' -i
i
'
■<■ . : "
Francoski
vajeni.
ljudmi
so znali združevati moderno tehniko z zastarelo vojno taktiko, ki so jo uporabljali severnoameriški Indijanci. Skoraj vsi finski vojaki so Danijeli Boone ali pa Davy Crosketti in to po vzgoji in po nagonu. Vsaik ima svoj »puukko«, finski nož, ki je dolg petnajst centimetrov in Finci so znani kot izredno spretni in hrabri v borbi na nož, ki ga znajo tudi okretno metali. So preizkušeni lovci in navajeni gozda od mladega. Pri bojevanju se poslužujejo zvijač guerilskega vojskovanja, prav tako spretno pa uporabljajo strojnice in brzostrelne topove. Najbrž je ni vojske na svetu, ki bi bila imožna rabiti moderno orožje tako spretno in učinkovito v tej z gozdovi in jezeri pokriti deželi. Zato je razumljivo, zakaj se je mogla ta peščica Fincev tako uspešno upirati že skozi štiri mesece ogromni premoči rdečih napadalcev, ki premorejo tri ali štirikrat več ljudi in orožja.
Po časopisih beremo najrazličnejše stvari o dejanjih posameznih finskih vojakov. Tako je neki vojak dobil nalogo, da ponoči ugotovi moč sovjetskih čet, ki so se bile utaborile nasproti finskim položajem. Našel je in označil mesta topov, poklal straže pri šotorih in se srečno vrnil. Ko
sprotnem bregu pa jih je čakal finski vojak. Kc so bili že blizu in je videl, da mu ne morejo vei pobegniti, je začel streljati. Ker se zaradi odprtega in popolnoma nezavarovanega prostora niso mogl nikamor skriti, so skoraj vsi obležali.
Pri Fincih je bil zelo razvit skavtizem in vsa ko leto so bile velike tekme, ki so se jih udeležil skoraj vsi mlajši moški. Vsak je moral najti i gozdu določeno mu pot, bodisi podnevi ali ponoči Imajo izreden čut za orientacijo in se znajdejo a vsakem položaju ter se znajo zavarovati prot mrazu. Zaklonišča si hitro zgradijo iz smrekovi! debel in jih tako spretno zakrijejo, da jih sovraž nik šele na krajše razdalje opazi. Ko pade noč začnejo vojaki voziti po ozkih gozdnih stezah hra no in strelivo v sprednje jarke. Finski vojak, k je imel vse življenje v rokah sekiro, si zna tako zgraditi zaklonišče, če je potrebno. Dočim Sovje tom močno primanjkuje šotorov in nimajo pojma c borbi zlasti v tako ostrem podnebju, se znajo Fine preskrbeti z vsem potrebnim in živeti najskrom nejše, če je treba.
Iz takih ljudi je sestavljena finska vojska, k je že v drugo branila svobodo domovine.
Ena sama počena tirnica {e bila vzrok gornje železniške nesreče pri mestu Laiayette ▼ Združenih
Kako se Finci bojujejo
Boj, ki so ga bili Finci z rdečimi napadalci, je
' i drugačen, kakor pa smo ga navadno
Sovjeti so razsipali z vsem: z municijo, in vsem drugim vojnim materialom in se besnostjo zaganjali v Fince, da bi vsaj j izsilili ter pokazali svetu »moč* svoje arma-, v katero so začeli dvomiti že celo njihovi za-“ \ kar so na glas povedali. Sovjeti so hoteli lekaj doseči, pri tem pa niso gledali na izgube.
Pri Fincih pa nasprotno vidimo, kako čudovito
so Sovjeti videli, kako sc finski vojaki smučajo, kakor da bi bili na smučkah rojeni, kako se drsajo in brzijo kakor veter med smrekami ter kako so oblečeni, so tudi sami prišli na misel, da to le ni tako neverjetna stvar in da se prav dobro obnese. Ker Sovjeti nič kaj ne zaupajo nevarnim finskim gozdovom se jih izogibljejo ter se raje poslužujejo v napadu zamrzlih jezer, čeprav je to bolj nevarno, ker se ne morejo zakriti. Tako poročajo časopisi, da se je odpravil izvidniški oddelek sovjetskih vojakov čez zamrzlo jezero. Na na-
1 finski vojak. Ko več ‘—n
JR
i vsa-_lli i v
I V
T it j
, ifi’
Električna železnica ▼ neskončnih podzemeljskih rovih irancoske Maginotjeve črte.
Borba za petro!e;ske vrelce v Iraku
Petrolejski vrelci v Iraku spadajo po svojem bogastvu na tretje mesto na svetu. Irak je pred svetovno vojno spadal pod Turčijo in je bil sestavljen iz zgornje in spodnje Mezopotamije, ki se razprostira od Male Azije do Perzijskega zaljva.
Takoj, ko se je pojavil motor, se je začela tiha, a ostra borba za iraški petrolej. Glavni tekmeci v tej borbi so bili Nemci in Angleži, pozneje tudi Francozi. Angleži so se najprej zavedli, kako veliko vrednost predstavlja iraški petrolej, posebno pa, kako veliko vlogo bo igral v bodočnosti. Tako je Anglija znala spretno izkoristiti vse priložnosti, da si je posrečilo nekaj let pred svetovno vojno vzeti v najem petrolejske vrelce. To se ji je posrečilo na ta način, da je poslala v Bagdad svojega vojaškega atašeja, ki je imel tajno nalogo, da zaseje mržnjo in vstaje med turško oblastjo, kurdskimi plemeni, katoliškimi Kaldejci in pravoslavnimi Asirci.
Po svetovni vojni
Po svetovni vojni so se dolgoletne sanje angleških kapitalistov izpolnile. Čim je Turčija stopila na stran zaveznikov, je Anglija spretno izrabila, trenutek, da se polasti iraških petrolejskih vrelcev. Tako je brez bitke 11. marca 1917 zasedla Bagdad, leto pozneje pa še Mosul. Sanje angleških kapitalistov so se uresničile ne z vojaško pomočjo, ampak v prvi vrsti zaradi podkupljenih plemenskih poglavarjev. Pri tem jim je pomagal »Inteligence service«. Vso stvar je vodil legendarni polkovnik Lavvrence »arabski sultan brez
drzavan. inaeset tovornin vagonov je skucuo povprek s tirov in vlak se je spremenil v harmoniko.
krone«, kateremu se imajo Angleži zahvaliti za vse svoje uspehe.
Po končani svetovni vojni je Irak priiel pod angleški protektorat. Irak meri 301.802 kv. km in ima okrog 3 milijone prebivalcev. Pod angleško upravo so se krvave vstaje nadaljevale in Anglija je morala veliko žrtvovati za zmago, za katero^ se mora pa še posebno zahvaliti medsebojni mržnji med	Arabci, Asirci in Kurdi.	Asirci	in	velepo-
sestniki so pridno pomagali Angležem, ker so videli v njih zagotovilo za ohranitev svojih posestev pred nemirnim in siromašnim iraškim prebivalstvom.
Leta 1921 je angleški guverner ustanovil prvo iraško vlado in tedaj šele je prenehala tiha borba med	Francijo in Anglijo. Leta 1921	so	kronali
prvega iraškega kralja emira Fejsala (umrl je leta 1933). To je bil isti emir Fejsal, katerega je po neki vstaji pregnal iz Damaska general Garov, tedanji guverner Sirije.
Po dogovoru 30. junija 1933 je postal Irak >svobodna« država.
Kljub temu dogovoru je ostal Irak neke vrste polkolonija pod angleškim protektoratom, čeprav ima	naslov svobodne države.	Anglija je	še nadalje obdržala svoje garnizije v	Iraku	za obrambo
petrolejskih vrelcev.
Neki angleški humorist je rekel nekoč, ko so govorili o Iraku, »da angleški poslanik vedno pravočasno poroča iraški vladi svoje mišljenje«. To se pravi, da iraška vlada nikoli nič ne začne brez pritrdila angleške vlade potom svojega poslanika v Bagdadu.
Petrolejski vrelci in njihova moč
Kakor zatrjujejo posebni strokovnjaki, so rezerve iraškega petroleja ogromne in so j>o bogastvu tretje na svetu. Prednjačijo jim samo še vrelci v Venezueli in Mehiki.
Glavni vrelci so okrog Mosula, kjer so v bližini tudi razvaline starega mesta Ninive. Poleg tega pa še severno od Bagdada in okrog mesta Kirkuka.
Proizvodnja iraških vrelcev pride danes na osmo mesto na svetu in je znašala leta 1937 skupno 4,314.000 ton, leta 1939 pa že skoraj pet milijonov ton. Z močnejšo racionalizacijo bi lahko še podvojili proizvodnjo petroleja. Angleži in Francozi se letos zelo trudijo, da bi pomnožili količino in najbrž bo znašala proizvodnja že letos še en milijon ton več.
Vprašanje prevoza petroleja
Vzrok, zakaj je bila proizvodnja petroleja v Iraku relativno najmanj izkoriščana, je iskati v težavah prevoza. Na železniški progi, ki veže Mosul s Perzijskim zalivom, prevozijo le en del petroleja v Anglijo. Zaradi razdalje in poleg tega tudi zaradi velikih stroškov prehoda skozi Sueški prekop so se Angleži odločili zgraditi nadzemno odvodno cev, ki veže petrolejsko središče Kir-kuk s Sredozemskim morjem in so na ta način skoraj dvakrat skrajšali daljavo prevoza. Tako so se precej znižali tudi stroški. Danes sta speljani dve cevi. Ena je v angleških rokah in veže Kirkuk s palestinskim pristaniščem Haifo, druga cev je v francoski pofcesti, ki veže tudi Kirkuk s francoskim asirskim pristaniščem Tripolisem. Cev je dolga 850 kilometrov.
Ta način prevoza petroleja je zelo praktičen in tudi poceni. Cevi so bile za časa arabskih bojev večkrat presekane in je petrolejska družba za-rad tega trpela velikansko škodo. Sedaj so napravili Angleži načrt, po katerem bodo položili cevi pod zemljo ter tako zvezali vrelce z obalo Sredozemskega morja.
Lastniki petrolejskih vrelcev v Iraku
Borba za iraške petrolejske vrelce je trajala polnih deset let in se je seveda končala s spora-
Francoski protiletalski top naj več je vrste.
Nevernim Tomažem, če verjamejo ali ne
Roberto Roberti iz Italije lahko z golimi rokami preloma opeko.
Saharin je štirikrat slajši od sladkorja.
Veliki izumitelj Tomaž Alva Edison je bil v svoji mladosti prodajalec časopisov in snažilec čevljev.
Luteranska cerkev v Salisberyju (Kalifornija,
USA) je odprta samo eno nedeljo v letu, ker so se vsi njeni verniki (razen dveh) izselili iz imenovanega mesta.
V bližini Scott Countija v državi Virginia (USA) je naraven predor, skozi katerega tečejo reka, železniška proga in brzojavne žice.
Člani društva za zaščito živali v Fort Weyneju v državi Indiani (USA) so našli onemoglega psa volčjaka, ki je tehtal samo — 2 kg! S posebnim prehranjevanjem se jim je posrečilo psa čez nekaj mesecev izlečiti, tako da je tehtal 24 kg!
V Jugoslaviji je 6118 privatnikov, ki imajo dovoljenje od p"oštnega ministrstva, da smejo prodajati znamke in druge poštne obrazce.
Gotski kralj Teoderih Veliki je imel 1 m 98 cm široka ramena!
Drobne od vsepovsod
Alkohol bo zdravil pijance. Neki francoski specialist predlaga nov način za zdravljenje alkoholikov. Alkohol hoče pobijati z alkoholom, pa ne po načinu starega dovtipa, po katerem so pijanci največji sovražniki alkohola, ker ga pač največ »uničujejo«. Pacienti naj bi alkohol kot lečilo ne dobivali v obliki žganja, likerja, vina in drugih takšnih pijač, temveč z brizgalko pod kožo. Vbrizgavanje mešanice etilnega alkohola z destilirano vodo pomirja po zatrdilih tega specialista živčni sistem alkoholika tako, da ne čuti nobene potrebe več po alkoholni pijači. Na ta način ga je mogoče počasi odvaditi.
V Italiji ie od nekdaj lovijo ptice pevke, posebno pa lastovice. Zdaj pa piše list »Caccia e Pešca«, da se lov na male ptice ne izplača, ker stane vsak naboj več kakor ubita ptica. Sčinkovec da n. pr. 10 dkg mesa, senica 7 dkg, lišček komaj 4 dkg in če se računa, da je treba za vsakega ptiča poseben izstrelek, potem je vrednost izstreliva večja kot vse ustreljene ptice. Na svoj račun pridejo le še lovci, ki love ptice selivke v mreže in na limanice.
Doba pozabljanja. »The Evening Standard« opozarja na posebnost današnje dobe, ki tako rada pozablja. Kot značilen primer pozabljanja navaja slučaj angleškega letalca Artura Whitten-Browna, ki je v družbi z Johnson Alockom leta 1919 preletel Atlantski ocean. Danes, dvajset let po tem dogodku, je Whitten-Brown docela pozabljen človek. Dobil je službo pri tehničnem oddelku Metropolitan Vickers in se zanima samo za tehnične zadeve, letanje pa je popolnoma opustil.
Kaj je embargo. Odkar je izbruhnila vojna, beremo zopet besedo embargo. Kaj je to? Beseda pomeni toliko kot zasega ali rubež. Razglasi ga država, ki ne želi izvoza kakega blaga iz političnih ali gospodarskih razlogov. Tako je na primer USA v začetku vojne razglasila embargo za orožje nasproti vsem vojskujočim se državam. Kakor je znano, je USA pozneje svojo odločbo preklicala.
V Avstraliji vedno vet katolitanov. Leta 1938 se je število katoličanov povečalo za 6000 duš. Sezidali so 56 novih cerkva. Prišlo je 114 novih duhovnikov in 180 redovnic v katoliška misijonišča. Število katoliških šol se je dvignilo od 1458 na 1483. Bogoslovcev je pa 496.
Nov izum. Neki Anglež je britskim patentskim oblastem prijavil izum, ki utegne imeti veliko bodočnost. Gre za cementno mešanico, ki ima lastnost, da se prične v megli, posebno v vlažnem zraku svetiti. Izumitelj meni, da bi bilo mogoče iz te mešanice izdelati ceste in križišča, ki jih ograža megla. Tudi letališča bi lahko uporabljala svetlikajoče se pasove. Njih svetlobnost je baje tako velika, da jih je opaziti še skozi 150 m debelo plast megle. Ta čas novi izum preizkušajo.
Koliko nas je. Po zadnji statistiki Društva narodov je znašalo število zemljanov ob koncu preteklega leta okrog 2134 milijonov. V zadnjem letu je naraslo samo za 18 milijonov. Evropa ima vsega skupaj 397 milijonov duš, če ne štejemo Sovjetske Rusije, medtem ko jih živi v Aziji 1050 milijonov.
Nemški bombnik, ki so ga angleška letala sestrelila na francoskem bojtfču.
Kako živi lastavica
S svojim hitrim in neprestanim letanjem in svojo veliko skrbjo do mladičev nas lastovke privabljajo, da jih kaj radi opazujemo. V poletju jih vidimo, kako od ranega jutra hite in iščejo hrane zase in za svoje mladiče. Njihovo dnevno delo je ogromno. Ugotovili so, da par lastovic prinese v teku ene ure v gnezdo 20 krat hrano. V enem dnevu prinesejo 640 krat. Če vsaka ptica prinese vsakokrat enega komarja ali muho, je to že 640 komadov. Samo stari pojedo dnevno gotovo do 600 škodljivih žuželk. Dnevna potreba lastovičje družine znaša potemtakem 1840 žuželk. Na mesec bi to zneslo 55.200, a vse leto 160.000 žuželk. In to samo ena družina! Če bi v eni vasi bilo samo sto parov lastovk, bi te uničile 16 milijonov komarjev, muh in drugih nepotrebnih žuželk.
zuinom. Šele leta 1929 so porazdelili kapital in produkcijo in istočasno začeli z vrtanjem novih vrelcev.
Tega leta so ustanovili delniško družbo »Irak petroleum« z mešanim kapitalom. Dve angleški družbi »Anglo irak oil« in Anglosaksonsko društvo sta si pridržali 47.5 odstotkov skupnega proizvoda. Francosko petrolejsko društvo in ameri-kanski Standard Oil sta si pridržali 23.75 odstotkov. Irak sam pa je obdržal za svojo potrebo samo pet odstotkov.
Pomen petrolejskih vrelcev za zaveznike
Irak pridela sedaj okrog pet milijonov ton bencina, toliko, kolikor je potrebno za uporabo v mirnem času v Franciji. Ce dodamo tej številki še 10 milijonov ton perzijskega petroleja, pomeni, da krijejo zavezniki svojo potrebo samo s petrolejem z Bližnjega vzhoda za tri četrt vojne potrebe.
Vprašanje bencina z Bližnjega vzhoda je za zaveznike življenjsko vprašanje. Kje naj bi sicer vzele Turčija, Irak in Perzija ogromne tajne kredite za obrambo. Zato tudi zavezniki stalno pošiljajo svojo vojsko na Bližnji vzhod, kjer je glavna naloga braniti petrolejske vrelce.
Iraški petrolejski vrelci so eni najstarejših vrelcev na svetu. Se v prastarih časih, izza Asircev in prebivalcev okrog Bagdada, so uporabljali nafto za razsvetljevanje hiš, kakor to delajo sedanji prebivalci okrog vrelcev, ki jih še ni nihče vzel v svojo oblast. Znamenite beneške noči za časa največjega sijaja Ninive, ki je danes v razvalinah, so bile tudi razsvetljene s petrolejem bagdadskih, mosulskih in perzijskih vrelcev.
Program radio Ljubljana
Sobota, 16. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7,15 Pisan venček — veselih zvekov (plošče) — 12 Za veselje, za za bavo nudimo vam godbo pravo (plošče) — 12.3< Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Za veselje, za zabavo nudimo vam godbo pravo (plošče) — 14 Poročila — 17 Otroška urar a) Slovenske narodne pripovedke in pravljice (bere ga. M. Ukmar-Boltarjeva). b) Z malčki kramlja gdč. Slavica Vencajz — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Pomen Kvatr-nikove vstaje (dr. Nikola Lalič, Zagreb) — 19.40 Objave — 20 Pregled zunanje politike (g. Fr. Terseglav) — 20.30 Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester.
Drugi programi
Sobota, 16. marca: Belgrad: 20.40 Vojaška godba. — Zagreb: 20 Lahka gl. — Bratislava: 19.30 Jazz. — Praga: 22.20 Beneševa opereta »Pesem domovine«. — Sofija: 20.30 Lahka in pl. gl. — Be-romiinster: 20 Opera. — Budimpešta: 20.10 Ork. konc. — Bukarešta: 20.15 Zab. gl. — Trst-Milan:
1 1 Mol. ___  1	04	   D1 — D. Ol
17 Nabožna gl. 21 Opera. — Rim-Bari: 21 Variete. — Florenca: 21.15 Pl. gl. ne pesmi
Sottens: 20.30 Narod-
Skopuh Grega. Grega je velik skopuh. Nedavno je prišel v mraku v Celovec in Bi najel sobo v mali gostilnici. Ko stopi v sobo in pogleda skozi okno, vidi na drugi strani ceste cerkev s stolpom, na katerem je ura. Takoj je Grega ustavil svojo uro in se pokojno vlegel v posteljo.
Ali je res? Sinko: »Rad bi vedeh zakaj govorimo samo o maternem in nikdar o očetovem jeziku?« — Oče: »Morda zaradi tega, ker očetje navadno nimajo besede.«
Naprej! V bolnišnico so pripeljali človeka, ki zna govoriti s trebuhom. Ko ga je zdravnik pregledal in mu zače' trkati na prša, se je v bolniku nekdo oglasil ter dejal: »Naprej!«
Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarii. — Izdajatelj: ***** J«*« Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov oe vračamo »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6-II1. Telefon St 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nlica *•