Najji slovenski dnevnik i ▼ Združenih državah I I Velja za vse leto ... $6.00 i I Za pol leta ..... $3.00 i I Za New York celo leto . $7.00 1 I Za inozemstvo celo leto $7.00 1 GLAS NARODA Ust slovensBhidehvcev y Ameriki g the United States. jjj n Issued etety day except Sundays a i and legal Holidays. | 1 75,030 Readers. r | SU______r-f ^LEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 1879. ~ TELEFON: C OR T LAUD T 2876 ■ NO. 190. — ŠTEV, 190. ___NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 13, 1924. — SREDA, 13. AUGUSTA, 1924.__VOLUME XXXII. — LETNIK~XXXII. vsled tega vlada velikanska nezadovoljnost in trpkost med on;Jiii, ki zaostanejo v tekmi. Pretekli mesec je dobila družba in Kajire navodila, nai prične s "kampanjo niasilja", slieno dobroznani egipčanski - nacionalistični kampanji, in velike svote" de-rarja so bile poslane iz nižjega Egoptk, da se financira politiko "mohamedanskega Egipta" proti "krivoveidvi L Angliji" ter politiko "Sudana za Sudance". Angleži naj 1 bi se umaknili in mladi Sudanci naj bi stopili na mesta, iz-I praznjena na ta način. Nemire, ki so kmalu nato izbruhui-11'. v Kartiunu, je .vlada kaj htiro zatrla in sicer v glavnem ■p pomočjo starejšega generacije sudanskil uradnikov, ki Je ohranila v živem spominu nekdanje razmere v Sudanu, »redno je prišel lord Kitchener, da reši deželo krvoločnost ®ade Madhisfeov ter izkoriščanja od strani egipčanskih go-ftrnerjev. NAJNOVEJŠI RAZVOJI NA LONDONSKI KONFERENCI Pogajanja med Francozi, Belgijci, Angleži in Nemci. Konferenca je v principu odobrila poročila treh komitejev izvedencev. Izmena naziranja glede vojaške kontrole. London, Anglija. 12. avgusta. Mednarodna reparaeijska konferenca se je koneeno lotiia rešitvt temeljnega vprašanja, tikajoeegn >>e vojaškega izpraznenja Ruhra. Voditelji skušajo sedaj v privatnih pogajanjih rešiti ta trnjevi problem, ki v resnici ne stoji na dnevnem redu konference. ♦ Francoski ministrski predsednik Herriot je imel dolg pogovor z nemškim .ministrom za zunanje zadeve, dr. Stresemannonn. Slednji se je podal na to s kancelar-jem Marxom k belgijskemu ministrskemu predsedniku Theunisu. Pozneje so se vršila še privatna pogajanja med nemškimi delegati in angleškim ministrskim predsednikom MacDonaldom. Čeprav se splošno domneva, da se je vrnil Herriot iz Pariza s pol-nofinoejo. da privoli v izprazno-nje Ruhra v teku enajstih mesecev. je še vedno treba uravnat? vprašanje prieetka izpraznenja Ruhra ter vprašanje obdržanja nekaterih francoskih in belgijskih železničarjev na ruhrskih in porenskih železnicah. To morajo rešiti Francozi, Angleži, Belgijci in Nemci, predno more konferenca definitivno nastopiti v zadevi iz ved cilja Dawcsovega načrta. Srtlaj so izvedenci zaposleni s protokoli, ki bodo dali s tem sklepom definitivno obliko. Splošno se domneva, da bodo tozadevna dela zaključena do petka. Glede uspeha konference so vsi skrajno j optimistični. Zhor velikih štirinajstih se je lotil včeraj dela. da premotri pn-ročilo tretjega o.iseka glede nemške odškodnine v blajru. Vnela «e je veliika debata glede množine premoga in koksa, katero mora dobaviti Nemčija. Končno pa je bil sklenjen dogovor. da bn to vprašanje odločilo posebno razsodišče. Zbor velikih štirinajstih se bo j danes zopet sestal ter je mogoče, j da bo vprašanje izpraznenja Ruhra rešeno potom privatnih do-j govorov. Nato bo lahko kon^ren-ea zaključila svoje delo. kajti lt potom privatnih dogovorov med Francozi in Nemci je mogoče | končno sprejeti ter izvesti Dawe-' sovo poročilo. ! Zavezniški L?t noniški izvedenci i so danes objavili, da so v soglasju | glede izvedbe Dawesovega načrta. I Tozadevna seja je trajala do treh zjutraj. Nemci so zadrževali* svoj sklep, dokler niso izvedeli, da je dobil Ilerriot od svojega kabine-' ta polnomoč, da privoli v vojaško izpraznenje Ruhra v določenem času. Zbor velikih štirinajstih je poslušal včeraj zvečer v dvorani an-' gleškega ministrstva za zunanje zadeve poročilo Herriota glede i njegovega potovanja v Pariz. ! Rekel je. da v Porurju m Po-, renski približno pet tisoč zaveznl-Iških železničarjev in da je vpra-i sanje njih zaposlenja v najožjem j stiku z vprašanjem izpraznenja Ruhra. Verjetno je. da bosta oba problema rešena istočasno, čeprav je rešitev teh vprašanj izven okvira konference. V zavezniških krogih so pričeli zopet razpravljati o vprašanju, koga-naj se imenuje namesto trajnega generalnega agenta za reparacije na temelju Dawesovega poročila. » Najprej pride vpoštev James Logan, ameriški opazovalec na konferenci in elan Morganove tvrdke. Drugi pa Paul Crawatli, Iahski kralj alfonzo bo mnajbeže odstopil. "-i »pool, Anglija. 12. avgusta, '^-'•^^■ski posebni dopisnik Ijiver-je sporočil svojemu li-r-fSabdujo novioo? — Iz jako zanesljivega vira sem izvedel, da postaja položaj na Španskem vedno bolj resen. Stališče kralja Alfonza je precej o-majano. Ničesar čudnega ne bo, če se bo v par dneh izvedelo, da je kralj odstopil. BALKANCI SO PROTI POVEČANJU ARMADE —i— Bolgarska je breg posebnega dovoljenja povečala svojo armade za 4000 mož. Jugoslavija, Romunska in Grška protestirajo. Pariz, Francija, 12. avgusta. — Grška. Jugoslavija in Romunska so vložile pri zaveznikih odločen protest, ker je bolgarska vlada povečala svojo armado za 4000 mož. Bolgarska se izgovarja, da je morala to storiti, češ. da druga?« ne more biti kos' vedno narašču-jočemu komunističnemu gibanju v deželi. Jugoslavija. Grška in Romunska so pa mnenja, da jr- to samo pretveza in da ima Bolgarska vse drugačne cilje in namene, ko po-večuje svojo armado. Pogodba, sklenjena v Neullv j< natačno določila, koliko vojako\ sme imeti Bolgarska. Dotične do ločbe je pa Bolgarska že večkrat prekršila. Dunaj, Avstrija, 12. avgusta.—-Vodja hrvaške revolueijonarne kmečke stranke, Ktjepan Radič, se je vrnil sem. kljub temu. da ga je bila pred kratkim pregnala dunajska policija. Rekel je. da mu je dal prehodni vizej avstrijski konzul v Moskvi. Na Dun;;ju bo ostal toliko časa. da mu bo zajamčen varen po-vratek v domovino. POLET AMER. LETALCEV. Reykjavik, Islandija. 12. avg. i Ameriška letalca Lowell Smith in ' _ . , i njeirov tovariš Eriek If. Nelson bosta v četrtek poletela proti : Grenlandiji. j Poveljnliku neke ameriške kri- j žarke se je posrečilo dobiti lin ' Grenlandiji varno Lzkrcališče. POGAJANJA MED SOVJETSKO RUSIJO IN JAPONSKO PRE KIN JENA. *r " • _ Peking, Kitajska. 12. avgusta. Rusko-japonska konferenca je bila začasno prekinjena, kajti japonski zunanji minister čaka nrv daljnih pojasnil od svoje vlade. Ruski poslanik Karakhan odločno zavrnil japonske zahteve glede otoka Sahalina. MILIJONAR FORD JE ZAVRNIL KANDIDATURO. Lansing, Mich.. 12. avgusta. — Henry Ford je odločno zavrnil republikansko sonatsko kandidatu ro ter brzojavil državnemu tajniku Oharlesu J. Delandu. naj takoj črta njegovo ime iz kandidatne li. te. GENERAL HINES — NOVI NAČELNIK GENERAL. ŠTABA. Washington, D. C.. 12. avgusta. Vojni tajnik Weeks je danes izja-bil, da bo postal dne 3. septembra generalni major John J. Hines načelnik ameriškega generalnega štaba. General Pershing bo odstopil. HEZLOV SIN JE POSTAL KATOLIK. Berlin, Nemčija. 12 avgusta. Hans Herzl. sin Theodora Herzla. ki je oživotvoj-il zionistično gibanje, je postal katolik ter je bil krščen v domnikanskem samostanu na Dunaju znani newyorski odvetnik. Owen Young, eden članov prvotnega Dawesovega odseka, je imenovanje odklonil "ter rekel, da je pripravljen sprejeti mesto generalnega agenta le začasno. VOJNE NEVARNOSTI NAJ BO ZAVEDNO KONEC Kongres, francoskih znanstvenikov se je lotil tega problema ob priliki desetletnice izbruha svetovnega konflikta. Čuje se govorice o presenetljivih iznajdbah.. Poroča Howard Coxe. Pariz, Francija. 12. avgusta. — Mogoče je bil le slučaj, da je bila deseta obletnica izbruha velike svetovne vopjne priča kongresa francoskih znanstvenikov, ki se je vršil v veliki dvorani vseučiliške-ga Liege. Namen tega kongresa je bil iskati sredstva, da se izboljša usodo človeštva, upropaščene-ga vsled vojne ter razpravljati o metodah, kako preprečiti ponovitev take katastrofe. Zborovanje je bilo znamenito neglede nato. da se je vršilo ob priliki obletnice izbruha velike vojne. Stari učenjaki stare šole. ki so posvetili svoja življenja abstraktni znanosti kot sta astronomija in metafizika, so sedeli poleg mladih inžinirjev. kojih možgani se pečajo z uporabljeno znanostjo ter problemi industrijalne-ga značaja. Ti možje so prišli v Liege iz vseh delov Francije in Belgije, nekateri cclo iz Novega sveta, Mon-treala in Quebeca. Vse je navdajala želja, da pospešijo dobrobrt človeškega rodu. Najbolj značilna faza kongresa je bila velika raz.' noli kost predmetov, o katerih se je razpravljalo, vsled česar je iz-! gledada konferenca kot vseučilišče v miniaturi z vsemi razredi poLnimi špecijalistov. me^to dijakov. I Voronov je razlagal slavno teo-' r:jo "interstitial'' žleze ter nje uporabo pri ovčjereji v Alžiru i:i kemik iz Canade je razlagal svojo najnovejšo teorije glede kemične narave človeka. Henri Jean, dekan medicinske fakultete v Lie-ge, je pripovedoval svojim tovarišem, da ni več mogoče sprejeti, razlajro Molierre-a grlede "r,a.mi-šljenega invalida", da ne potrebuje zdravniške pomoči, ker dejanski trpi na posebni vrsti živčne bolezni. Slavni biolog Betsv pa .?e pripovedoval o skrivnostnem predmetu koloidov. — največji tajnosti življenja. Radioterapiji so ob istem Času poslušal objavo nekega zdravnika, da je našel radio-terapijo, ki ni le koristna pri zdravljenju raka. temveč tudi pri odstranjenju sivih las. Med kemiki, ki so najbolj rilie-ni radi svojih raziskovalnih del v zvezi s skrivnostnimi koloidi. sta bila Lumierc in Kopozewski. ki sta izzvala s svojimi razpravami javno pozornorst. Govorila sta o izbegljivih mikrokozmih. iz katerih je baje sestavljeno vse organsko življenje. Podrobnosti, o katerih se je razpravljalo na tem znanstvenem kongresu, seveda ne bodo postale splošno- znane, ker jim ne posvečajo listi pozornosti, katero zaslužijo. Politične in družabne novice zahtevajo zase preveč prostora, da bi se mogli pečati s temi važnimi zadevami. NEMŠKI POSLANIK V WASH INGTONU BO ODSTOPIL. London, Anglija. 12. avgusta. Nemški delegati na londonski konferenci so danes potrdili govorice. da. bo odstopil nemški poslanik v "Washingtonu. dr. Wied-feld. Ostopil bo jeser.i ter prevzel svoje staro mesto kot ravnatelj Kruppovih tovarn. Njegov naslednik ho najbrže | bivši nemški državni kancelar Cuno. PROG Z MUSSOLINIJEM IN FAŠIZMOM V Italiji narašča z vsakim dnem odpor proti diktatorskemu režimu. — Policija se ni vmešavala v komunistične demonstracije — Oživljenje opozicije pripisujejo vplivu Moskve. — Ljudska ogorčenost neprestano narašča. — Aretiranih je bilo samo deset komunistov. Vlada v zagati. Rim, Italija, 12. avgust«.:— V soboJto so se za vršile tukaj izvanredno predrzne demonstracije komunistov proti vladi in včeraj so jili komunisti ponovili. Policija je stala brezbrižno na strani ter ni storila nobenega poskusa, 11*111 paci-fiziiioni, ki po rn on j a jx>polno nezmožnost obrambe. Oha lAmerikanea sta to dosti jasno j/okazala. MacDonald je posuti v toni oz i m prav tako izrazit. V angleškem ]>arla-mentii jo objavil, da no bo Anglija trpela nobene sovražne akoijo od sti*ani Kiripta ali Egipčanov v Sndann. katerega hooe Anglija, prav ko Ii *atrt m> HJQ'n pol lata ..........................*3-50 •ubocrlptlon Vaariy 1*J» __ __Advartlaamant on Aqraomant___ _**Q»aa Naroda* Izhaja v»akl dan Irvzemit nedoTJ In praanltoo._ DaoUL bra potfplaa In osebnosti ao no prlobSoJeJo. Denar naj aa blacovoU po-■Ojatt po Monoy Order. Pri spremembi krajo naročnikov, prosimo, da aa nam tudi proHnJl blvallKe nazna nI, da hitreje najrtamo naatorntta.__ "GLAS NARODA" " _ ■ Cortlandt Krat, Borough of Manhattan, Naw York, K. Y, ______ GARY IN OBOROŽEVANJE Vojni detriment ima mogočne zaveznike v svojili prizadevanjnili, da uveljavi narodni obroževalni dan. Pravzaprav so pa resnični očetje te ideje zastopniki ameriškega velekapitala, ki stvarjajo na svojem lovu za dobičkom predpogoje za vojne ter imajo od vojn tudi največje dobičke. Ti magnatje so vsledtsega prisiljeni stopiti iz rezerve ter se osebno zavzeti za obroževahio propagando. Načelnik jeklarskega trusta sodnik Gary, predsednik Bethlehem Steel Cojnpanv, Charles Schwab ter drugi ve-lekaprtritalisti in predstiaviitelji ameriške industrije, so se postavili na čelo dolgega seznama industrijalcev in bankirjev, ki priporočajo velepotezno industrijalno mobilizacijo ter smatrajo narodni obroževalni dan aa izvrstno tozadevno propagando. Velebankirji, ki imajo milijone in milijone dolarjev naloženih v različnih podjetjih, ki posojajo vladam nerazvitih držav na oderuške obresti ter zahtevajo zato kontrolo nad financami dotičnih dežela, ter ameriški trusti, ki vprizarjejo svoje osvojevalne pohode v Južno Ameriko. Azijo in Evropo, tvorijo mogočno armado navdušenih prijateljev, da poudarijo svoje želje. Velike jeklarske naprave, tlovame za smodnik, ladjedelnice pa črpajo že tekom miru velikanske dobičke, ko dobavljajo armadi in moranrici potreben -materija!. Čimsilnejša je armada in čimvečja je mormarica, čimbolj se pripravlja! dežela na vojno, temvečii je dobiček. Schwab in Gary željno pričakujeta časa, ko bosta zopet lahko računala vladi za jeklo ceno, ki sta jo računala V času svetovne vojne. Požar, ki je pred par dnevi uničil vladno skladišče v Tennessee, nam nudi sijajno primero, kako grdo izkoriščajo vojni liferantje deželo. Ogenj je uničil skladišče smodnika, poslopje in stroje Old Hickory smodnišnice. Uničeni smodnik stane približno šTiristopetdeset tisoč dolarjev, a vlada je plačala zanj dvaindvajset milijonov in petstotisoč dolarjev. H temu X) ride j o še poslopja in stroji v vrednost petih milijonov. Te velikanske stroške so seveda povzročile neizmerno pretirane cene liferantov in kontrakfrorjev, ne glede na graft, katerega so dobili razni vladni mešetoarji. Gary, Schwab in drugi bi s veseljem pozdravili u-metno oživi j en je tega posla potom razširjenega obroževa-nja. Gary sicer pravi, da bi se prihranilo deželi nsa milijone dolarjev, a ne misli pri tem na milijone, katere bo zaslužil sam. Da ne mislijo militarist i na obrambo, temveč na a-gresivno in zavojevalno vojno, je razvidno iz govora pod-admirala Roggersa, ki ga je imel v Williamstown zavodu v Massachusetts. Ta zavod razpravlja o preprečenju bodočih vojn. Junaški admiral pa je izjavil, da ne potrebujejo Združene države močne mornarice le za zavarovanje svojih meja, temveč tudi za napadalno vojno, ki bo izbruhnila, ko bo v Ameriki preveč ljudi. Pozneje je skušal to svojo izjavo nekoliko omiliti ter je rekel, da zaenkrat še ni pričakovati take vojne, da pa bo mogoče izbruhnila čez kaMh petdeset ali sto let. Izjava admirala glede preobludenja je seveda trapasta. Adminal je pozabil povedati, da bi ne bila taka vojna nič drugegta kot so bile vse dosedanje v modernem času, namreč roparske vojne velekapitala. Ameriški kapitalisti zelo dobro vedo, da bo prišlo med ameriškim kapitalom in njega tekmeci v kratkem do obro-ženega konflikta. Vsledtega se pripravljajo ter ščujejo ameriški narod še pravočasno, da ga napolnijo s potrebnim domoljubnim navdušenjem. Protiiidovska zakonodaja v R& varaki Iz Slovenije. Pod napačnim imenom se je prijavil k vojakom svoječass-no neki Sebastjan Kampl iz Lok. Vojaška suknja pa mu ni bila dolgo všeč. I>ne 19. julija pa je pobegruil od svoje čete pri 44. peš-polku in pričel nato krasti po deželi. Vlomil je pred nekaj dnevi v hišo Jožefe Dominko na Križ-'nem vrhu ter kmolu nato v hišo Lucije Razborsek v Raizgorj-u. Tatu že- dalje časa zasledujejo, toda doslej brezuspešno. Umuli so v Ljubljani: Anton Rozman, posestnik, star 52 let. — Neža G or šok, zasebnica. 32 let. — Marija Zupan, posest-nikova hči, 28 let. Tragična usoda zakonske dvojice. V Jelševniku pri Črnomlju sta živela težko zakonsko življenje 76 let stari Peter Turk in njegova žena Neža. Turk je bil vdan alkoholu ter je grdo pretepal svojo ženo. Dne 8. julija je odšel z doma ter se ni več vrnil; dne 17. julija pa so pa so ga našli utopljenega v Dobličanki. Najbrže je ponesrečil ali pa izvršil samomor. Njegovo ženo Nežo pa so v nedeljo 20. julija našli umorjeno v kajži. Imela je prebito črepinjo. Sum pada na nekega berača, ki se je bil že dvakrat oglasil pri njej ter zahteval obleko njenega pokojnega moža. Nesreča voznika. Pri vožnji je ponesrečil dne 18. julija Franc Skrbeč, hlapev pri trgolcu Košenini na Goimilskem. Ko je vozil skozi Žalec za svojega gospodarja trgovske potrebščine, se je hotel vsesti na drug voz, ki pa je bil težko naložen z opeko. Pri tem se mu Je spodrsnilo ter si je pri padcu zlomil desno nogo. levo pa težko poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko javno bolnico. Mariborska moda samomsrov traja naprej. V soboto 19. julija se je pri mest mi klavnici na obrežju Drave spri neki fant s svojo 181etno ljubico ter jo ustrelil s somokresom. Nato je plaval po Dravi proti mostu in kmalu izginil v vrtincu. Doslej ga še niso našli, niiti ugotovili identitete nesrečnih zaljubljencev. — Drugi dan pa se je na Pobrežju ponoči obesil 571etni železniški delavec Jožef Partlič. Zapustil je žetio s štirimi nepreskrbljenimi otroci. Eden pa je še na potu. Umtrli je bil alkoholik. — Truplo ponesrečenega železničar-skega ključavničarja Puklavca, ki je utonil pri kopanju, je Drava vrgla n.i površje pri Ormožu, kjer so ga našli na produ. Trgovina z dekleti v Odesi. Vso to ogabno trgovino je vodil neki Kitajec, katerega je okto-berska revolucija za bogzna kaka zverstva dvignila kvišku. Po mt-stu je imel celo kopo pomočnikov, ki so mu dovajali nesrečna dekleta. Po večini so vsa pripadala inteligenčnim slojem, ki se nahajajo danes v največji bedi. Dekletom so govorili, da jih prevodo na Francosko, kjer da jih čaka dobro mesto pri kaki ugledni rodbini. Ko pa je bil parnik na odprtem morju, je naenkrat premenil smer in dekletu so bila mesto v Francijo, odpeljana na Kitajsko ali Japonsko a- javne hiše. Po kratkem bivanju v teh hišah so bile nesrečne žrtve prisiljene, da se udajajo najbolj ostudnim Kitajcem In Japoncem in da s svojim telsom služiljo kruh lopovom. Sovjetske oblasti so aretirale vso za lego trgovcev z živim blagom in upati je. da jih roka pravice kaznuje z vso brezobzirnostjo. Himen. Poročila sta se v stolni cerkvi Elza Lavrič. hči nadzornika drž. žel Lavniča. z dobrovoljeem P. G-regoričem, glavnim knjigovodjem pri Standard Oil Company of Jugoslavia v Zagrebu. Na dunajski glasbeni akademiji je Ludovik Aglič iz Rečice ob Palci z dobrim uspehoon napravil izpit za kontrabas ter pridobil spričevalo umetniške zrelosti. Smrtna kosa. V Zagrebu je umrla Draga Svetina, rojena Orožen, soproga višjega revidenta drž. železnic pri zagrebški direkciji. Truplo pokojne so prepeljali v njeno rojstno mesto Kamnik. V graški bolnici je umrl na operaciji mariborski juvelir Ernest Seiler. Pokopali so ga v Gradcu. | Peter Zgaga | Bolj kot za ameriške zrako-iovce, bolj kot za londonsko konferenco in bolj kot za bodoče volitve se zaxiLma ameriška javnost za proces Leopolda in Loeba, ki se sedaj vrši v Chicagu. Morilca imata na vesti umor štirinajstletnega fanta in nebroj drugih ongavnih. packarij. Zdravniki, ki so jih najeli advokati, so dokazali, da sta blazna, ker jim manjka neke male žlezi-ce, katera dovaja hrano možganom. V sedanji prosvitljeni dobi ji-s tisto žlezico le malokdo oblago-darjen. Najbrže so celo dotični zdravniki brez nje. In to bi morale oblasti predvsem vpoštevati. ★ Nadalje so ugotovili zdravniki, ; da Leopold in Loeb nista niti duševno niti telesno zrela. Da ni-, sta za svoja leta dovolj zrela. Da nista dovolj zrela, da bi zamogla pojmiti, kaj ta započela in kaj sta stordla. ★ Splošno pa prevladuje mnenje, da sta zrela za eno stvar — namreč za vislice. ★ Reven človek, ki bi zagrešil tak umor kot sta ga Leopold in Loeb, bi bil na vislice povišan, magari, da bi mu razen tiste žleze manjkala ena troti na telesa. ★ ČVnolaska. je rekla svojemu fantu : — Jaz te ljubim neizmerno, brezmegno. Ljubim te vsega, ka-\korsen si. Ljubim vsak las na tvo-jti glavi. In res ga je ljubila. Nekega večera je pa opazila 11a njegovi rami dolg. svetal las. In v tistem hipu je bila ljubezen končana. ★ i Policijski prefekt v Sofiji na Bolgarskem je dal zastražiti vse banke ter druga finančna podjetja. Rekel je. da je izvedel iz zanesljivega vira, da. nameravajo, komunisti pognati v zrak vse banke. Ce nameravajo zarotniki pognati banke v zrak. niso zarotniki komunisti. Ako policijski prefekt trdi, da so to komunisti, komunizem presneto slabo pozna. i ★ Iz Španskega poročajo, da se maja prestol španskega kralja, i Tudi konservativna Španska se je slednjič naveličala kraljevske komedije. Španci najboljše store, če kralja odstavijo. In ko bo enkrat odstavljen, naj mu prisodijo hudo kazen: naj mu ne odvzamejo kra ljevskega naslova. S tem kraljevskim naslovom naj hodi naokrog in naj bo vsem v posmeh. Napočil bo namreč čas, ko bo kraljevski naslov najsramotnejša psovka. Tisti, ki ga bodo nosili, bodo trpeli za svoje grehe in za grehe svojih prednikov. * Neki francoski profesor pravi: Najboljše sredstvo za prebavo m za želodec je, ako se človek prr jedi smeje. Dognano je pa. da vsak drugi Ameriikanec trpi vsled neprebav« in da se vsak tretji nad svojim želodcem pritožuje. To je umevno. Pri jedi jim manjka smeha. Kako bi se reveži smejali o-gromni steklenici ledene vode, ko so polni mcpolkrvavega steaka in slanih rib. * Kopališče je prostor, kamor se hodijo ženske kopat, moški pa gledat. ★ Kakor hitro je narod zrel za samovlado, začne poskušati vladati drugim narodom. Jugoslavia irredenta. Nekaj goriških delavcev je bilo odšlo v francoske rudnike. Pred odhodom se jam je obljubljalo dobro in varno delo ter izborilo plačilo. Spremljevalec, ki jih je najel za delo, je v Italiji kmalu izginil od njih. Par postaj od Met za so začeli z delom. Dnevno so dobivali 14 frankov, od katerih so jim odbili za hrano 9 fr. V rudnikih je bilo delo težko in nevarno, zato je bilo polno nesreč. Nekateri delavci so radi neznosnih razmer bežali na razne strani. Nekatere so ujeli in privedli nazaj ter jim povedali, da se ne smejo nikamor odstraniti, pač pa jim je dovoljena vrnitev v domovino. Neikateri so dobili delo drugod z dobrimi dohodki in potrebno var nostjo, ostali pa so gledali, da pridejo domov. Kdor gre v tuje države na delo, mora biti zelo oprezen pri sklepanju pogodb in sprejemanju obveznosti. < Dva nemška sodnika imajo sedaj v Tolminu. Pišeta se Fischer in Schober. Doma sta s Tirolskega. Vsa nesrečna sta, ker se nahajata med ljudstvom, katerega jezika ne razumeta. Tolminski sodni okraj šteje 27,000 ljudi oer je popolnoma slovenski. Ljudje, ki prihajajo na sodnijo, so vsi zbegani. Tam ni človeka, ki bi jih razumel. Včasih dobe kakega pol-tolmača in potem se ugiba na sod-niji po nemško in italijansko, kaj pravzaprav stranka hoče. Ljudje prihajajo s sodnije največkrat popolnoma napačno poučeni o stvari, radi katere so prišli tja. Tako stanje je nevzdržno. Zadnji čas je, da se dvigne politična in sodna oblast v Italiji do pameti in razuma, da je treba pri uradih, zLacfti kakršen, je godnijski, občevaoi z • ljudmi v njihovem jeziku. Le tako dobi justiea pravo podlago za svoje ura d o van je. Izpit za zborovo petje je napravila na konservatoriju Tartini v Trstu gospodična Fri-da Sčekova. učiteljica na slovenski šoli v Skednju. Zaplembe listov v Trstu. Tržaški prefekt je odredil zaplembe listov "II Lavoratore'\ "LTSmancipazione'' in Ščekove-ga "Malega lista". Proti nefašistovskemu delavstvu nastopa politična oblast, kjer more, vse v svrho, da se razbije vsaka delavska organizacija, ki se noče slepo vdati fašistovskim sindikatom. Tržaški prefekt je razpustil odbore vsehsocajalističniih sindikatov in imenoval za komisarja obema bančnega uradnika Villanovo. Utemeljuje se razpust s tem. da je večji del članov prestopil k fašistovski orgonizaciji in da je upravičen dvom. da sinikn NTni-o rtmitvn se lahko vstanovi z 8 člani ali članlramt. Izpred sodišča*! Hndi rekonvalescenti. Adalbert Požnn, Ignacij Zore in Mihael Zainula so se seznanili kot bolniki v deželni bolnici. Slučajno so se vsi trije kljub redukciji bolnikov temeljito pozdravili ter so bili istočasno odpuščeni. Prva pot jih je vedla seveda v gostilno, kjer so praznovali ozdravljenje pri polnih litrih temeljito in vztrajno celi dan tja do pozne 'noči, dokler ni prišel čas. U<> je bilo treba iti spat. Tedaj pa je nastalo vprašanje, kje bi se najbolje iai najceneje spalo. Niso dulpro premišljali in spomnili so se na mehke postelje v deželni bolnici, ki imajo poleg drugih tudi to prednost, da jih nič ne stanejo, ker nič nimajo ter .jih mora občina plačati. Mahnili so jo torej na Zaloško cesto pred deželno bolnico. Tam so hoteli napraviti kar po domače. Začeli so trkati na okno objekta, iz katerega so bili dopoldne odpuščeni, ter zahtevali prenočišča. Sestra pa jim ni hotela odpreti, oziroma, natančneje rečeno, ni smela, tudi ako bi bila hotela. To je pijance hudo razjezilo. Zažvenketalo je. in par šip je bilo ubitih, nakar so jo pijanci pogumno popihali. Kljub temu je ; policija njihova imena kmalu eru-irala. Eruirala je tudi bivališče I enega izmed njih, ostala dva sta medtem lieznanokam izginila. E-ruirani Ignacij Zore je zvalil vso krivdo na svoja odsotna tovariša, o katerih pa sicer trdi. da sta bila do popolne nezavednosti pijana. Policija je kljub temu ovadila vse tri tiče sodišču. Ker pa Zore vztraja pri tem, da sta šipe pobila njegova dva do nezavednosti pijana tovariša, sodnik obravnavo v svrho konfronti-ranja vseh treh obdolžencev preloži ter razglasi, da "postopanje do nadaljnega počiva". Odmev iz dirke. Janko Žirovniik. uradnik zavarovalne družbe "Croatia", je znan pasijoniran dirkač, pozna gaj pa tudi že sodišče, zakaj predsed-1 nrk ga pozdravi z bese«lami: "Ali >te že zopet tu / Nedavno ste bili obsojeni na vzkhcni obravnavi po § 431 kaz. zak. na sto dinarjev, ker ste z avtomobilom zadeli v voz in danes ste zopet tu. Toliko časa boste neprevidno vozili, tla se boste ubili." Sedaj je .Tanko Zir<«viv:k ohdol-žen. da jf ob priliki dirke " Kluba I motociklistov Slovenija" tako neprevidno in s tako divjo brzino I vozil, da je zadel pri Medvodah s svojim motornim kolesocn v vezi ptsrslnika Kračmana in sicer s ta-1 ko silo. da se je vox prevrnil ter sil je pri tem ena izmed žensk. Ui -tal sedeli s Kračmanom na vozu. de<-| no roko zlomila, druga pa se Inh-I ko poškodovala. Prvobmeujenal j poškodba je bila precej težka J ; ženska si je zlomila roko v za-| 1 pest ju. in sicer kar dvakrat! I/ obtožbe posnamemo. e je obravnava preložila. Nepošten sladoledar. Xa cesti je popustil prazen voz, s katerim je vozil Čez dan sladoled po mestu Z. G., uslužbenec pri Francu Penntu v Ljubljani. Kasi-ral je čez dan okrog ">00 dinarjev, na večer pa se je podal v neko ve-j selo druščino, ki ga je obrala dol zadnjih par. ' Posebna ponudba § našim citateljem! i Prenovljeni pisalni stroj ^"OLIVER" drnjaje tiščal vanjo1: ' p': Mak za vzemi! Ce greš po koJ; !■* ^Mna Limbarsko goro, ne dobiš ; Biter Palonica ni marala na < I pot. gra je vzeda. J: B. kmalu jk> je začel mož zane-Bati mi zapravljati, pijancev a 1|.t H razsajal po oštarijah. hodil o ■oči (lomov pijan in nabit kot i M -ie neusmiljeno , Sepal svojo lepo žena, ubogo i Hnico. 1 wigugai se je in pri ropot al do 1 Bih duri in ako >nriso bila na < Bij odprta, je zakričal: 1 ^BZakaj pa zapiraš pred menoj? > ■nisem jaz gospodar?" 1 fBrugič mu je pustila ATata od- 1 B in takrat je razdajal: ' i BZakaj rbe zapiraš? Ali bi rada f|B-ve v hišo?" ( Bolonica se .je solzila in ni čr_ 1 ' Bi a besede. B'Kaj se cmeriš? Zakaj ne go-1 . Biš z menoj ? Ali ti je žal za vsa- f ^Bkpo besedo, ki bi mi jo privošči- ] , ■ ' 7 ■ l!Bn sel k 11 jej s l*estjo sunil l f Bibraz. ! ; |B}a se temu izogne*. je šla zve- ? gB v posteljo, preden je prišel ■nov. S solzami v očeh in s tež- 1 |.Bi srcem je skušala za-vpati, ali > |Bco naj najde pokoja in sen mi J ■ njena glavica, ki je rdela in go_'c Bat In bila je željioa ljubezni in'3 Bih pobožnih poljubov v objemu 1 Sle noči, ali kje naj to najde pri s Ban t-m možu? 1 B)koli polnoči je pri lomastil do- l Bv, ve« razgret in poln in ljosen.' Bniščem je odpahnal duri in za- ' S'Ali si že v postelji, klada? — 1 Slo me bo pa sezul?" « SSvojo težko roko ji je položil B obraz in ves je smrdel po žga-flu in tobaku. Z obema rokama jo 1 j; jI zgrabil za lice in kopal in gre-j' fld z nohti v njeno rožno meso. K*itisnil jo je komolcem za grlo,1 Bodomca je z naporom vseh sil : Btočila pokoncu in sunila sirove. Bi moža. Ko se je vzdignil, si je Bi pol jermen izza pasa in opletel Bvno po plečih in obrazu, kamor, B> dosegel. I PoJtfumca je jokala-, ihtela, ali: HLkogar ni bilo, ki bi ji pomagal. Bač se je zunaj pod oknom svetilo ■voje rjavih oči, iu jeza je gledala fiz njih. Nekdo bi bil rad skočil v hišo in pretepel pijanega gospodarja in ubranil lepo gospodinjo kpred divjo sirovostjo. I To je bil hlapec Tomažek. Lepo Ista se gledala z mlado gospodinjo, ki njemu se je hudo smilila. Tako l-ad bi ji bil pomagaj, a ni vedel, Ali bi ji bilo prav? Gospodarja se ■li bal, zakaj Tomažek je bil molim, širok v plečih, krepkih pesti ■n mlad in uren. Obraz mu je bil rrdeč, ustnice poBne, in vse ga je Lbilo samo zdravje in šila. ( Oral je iu seja! mesto gospodar-1 Lja ter natihem ljubil lepo Poloni-' Ico. Včasi ga je pogledala s soizni-Frai očmi in žalostnim smehom, da Iga je zabolelo v prsih in se je za-' Klel, da mora biti konec njenemu' ■trplenju. Napdl boječe, inapol sr-It-no ji je vrnil tih, prijazeai smeh-B ter jo poklical: S ^Polonica!" S "Ti si, Tomažek!" . B '' Moram ti pomagati, ker se »S smilil" t BI. kako mi bo« pomagal, saj vi_| W* ne moreš. On je gospodar.'^ B«ko bom storil, da nikoli več SPoiožil roke note." S k,al£o bo« to storil, Toma J > j J^S že kako! Polaaiea, ti me Saj vem, da ti je hudo, LVSS®^0*®*11 kako Polonica je zajokala naglas. — Skočila je k Tomažku, ga objela okoli vratu in skrila obraz na njegovih prsih. Svoja lica je prisfcisnd-la k njegovim, in njene solze so mu tekle po obrazu. Gospodarja zvečer ni bilo doma. Ln Tomažek je rekel mladi gospodinji : "Sliši! Pojdi spat, in jaz bom legel kraj tebe. Ali nikarr se me ne boj! Ne bon? >e te dotaknil, in tako boš čista od me::e, kakor od nngela. čeprav bnm ves črni." Polonica ni spregovorila in je šla v i;-bo. A Tomažek ^ vzel preišče Dglja in se ves p-Krnil. Obraz in srajco in roke. Vse je bilo črno, samo zobje so se svetili kakor rof?eče šepnil Tomažek. Gospodar je klel in rohnel, sledn jič se je pri-?ugal v hišo. "Zdaj-le ti pa ne pomaga sam mdiie ne!" je zag-rozil pijana gospodar. "Zakaj me kličeš?" se je tedaj )glasil Tomažek s spremenjenim samolklim glasom. Skočil je potone i ves črni in velik in se po_ rt. a vil pred zmedenim gospodarjem. Vjftegnil je korobač in ga vsekal >o hrbtu, po plečih in glavi. <£Na kolena!" je ukazal hudič. 'Nikoli več se ne dotakni Poloni-?e, sicer te vzamem—" r"daril ga je Lzn-ova in planil skozi duri — — Slišal sem. da oni gospodar ni nd onega večera več pijančeval in ne klel in ne tolkel lepe Polonice. Začel je hoditi po božjih potih in je sploh zelo Lzpremeinil. Govoril je čudne reči o hudiču, in mi s-mo menili, da so .je možn zmešalo. Polonica pa je zmeraj lepša in zdrava in mila. Tudi sinka ji je prinesla štorklja, ki mu je ime Tomažek. Angleški kralj Jurij še vedno ni podpisal pogodbe med Anglijo in sovjetsko Rusijo, kar je vzbudilo precej pozornosti. Kralj .Jurij je namreč frapantno podoben umorjenemu carju Nikolaju in brez dvoma ga oblije zona, kadar misl* na sovjete in boljše-vike. * Owen Young je hvaležno odklonil mesto generalnega agenta za reparacije. Kdor ima dosti debelo kožo, naj se oglasi za to mesto. ★ Na Japonskem zaznamujejo let-no povprečno 66 potresov. POZOR ROJAKI ne državljani Jugoslovanski konzulati v Zjedlnjenih državah izdajajo sedaj potne liste podanikom za potovanje v stari kraj ia za povratek, ki so veljavni za eno leto. Ker tudi tukajsna vlada izdaja dovoljenje nedržavljanom za potovanje v staro domovino za eno leto, zamo-rejo nedržavljani potovati v stari kraj na obisk ter se za m ore jo povrniti nazaj v to deželo tekom enega leta brez vseh neprllik. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi na tukajSno vlado pred odpotovati jem v New Torku, ter tukaj-fina vlada isto pošlje za potnikom v stari kraj. Za vsa tozadevna pojasnila pišite na: FRANK 8AKSKR STATE BANK ^ittfc, H. I i i -. ■ --- Zanimivosti o Marsu. Znanstveniki niso in najbrže nikoli ne bodo na jasnem, če je na Marsu življenje. Ta planet bo dne 24. avgusta najbližje naše zemlje. Na Marsu je toplota izvanredno nizka. Kakor bralci že vedo, se bo planet ilars nahajal 24. august a t. 1. v tako veliki bližini naše zemlje, kakor že celo stoletje ne. Ker se ves astronomski svet za ta dogodek mrzlično pripravlja, pričakujoč, da se bo takrat razkrila marsikatera tajna, ki zdaj še zakriva mister i j ozni planet, mislimo, da ne bo odveč, če tudi mi podamo našim čitateljem v velikih o-brisih sliko, kakršno si je znanost naslikala o Marsu. V prihodnjem članku pa hočemo izpregvoriti par besed o pripravah, ki so jih. oziroma jih še podvzemajo astronomi. da bodo tajinstveni planet čim lepše sprejeli. I Ni ga planeta, o katerem bi se že tolko pisalo kakor baš o Mar-' su. Knjige in članki, ki razprav-' Ijajo o površju, o njegovi atmos-1 feri, o slovitih kanalih, njegovih' morjih in posebno še o prebival-1 cih, ki baje prebivajo na njem,' bi napolnili ogromno biblioteko.1 Saj pa je tudi proučavanje Mai~! sa za nas zemljane zelo zanimivo zbog mnogih slienosti z našo zeJ mljo. ki jih opažamo na tem ne-| beškem telesu. ' Kakor na zemlji tako je tudi na Marsu solnce edini vir vse energije, ki se javlja na njegovi-površini — v nasprotju z Jupi-trom in Saturnom, ki sta tako-rekoč šele v postanku življenja. Kakor na zemlji tako plavajo tudi na Marsu belkasti oblaki v višini kaklli 800 metrov nad tie-i mi. Kakor na zemlji opažamo tu- j di na bratskem planetu belkaste pege v okolici tečajev, ki se pozi-, mi povečajo, poleti pa zmanjšujejo. Na Marsu opazujemo zelen-j kaste predele, ki po dolgotraj-; nem vplivanju solnčne svetlob*' obledijo. pa se zopet stennie. ka-1 dar se sofeice oddalji, prav kakor na naši zemlji, kjer vegetacijski predeli oblede, kadar solnce z vso močjo pripeka, pozimi pa dobe zopet temnejšo barvo. Tud i na Marsu opažamo raztio-vrst ne pokrajine: sive. indrsro-modre in črnkaste. kakor se pnj nas morja in oceani ločijo v bar-' vab po različnih globinah. Dalje1 opažamo na robih sivih pokrajin' prave deltaste estuarije, kakor jih povzroča oseka pri izlivih rek. med njimi pa se vije jo tenke, nepravilne črte: na zemlji ]->a imamo odgovarjajoče morske prelive in globoko vsekane doline, po katerih tečejo reke. In kakor na zemlji, kjer uspeva vegetacija, posebno bohotno v okolici ravnika. opažamo tudi na Marsu najtemnejše zelene predele v ekvatorialnem pasu. Sloviti astronom Schiaparelli je prvi opazil na Marsu neike črte, ki se spajajo med seboj, in jih je nazval kanale. V prvem navdušenju nad tem odkritjem so vsi hiteli razlagati te 44kanale" in trdili so, da so oni plod gigantskega dela prebivalcev Marsa. Od takrat so se astronomi jeli podrobneje pečati z Marsom in vsi teleskopi so se obrnili proti rdečemu planetu. A kaj so opazili? Kanali, ki jih je videlo oko skozi srednjemočne daljnoglede, so izginili, čim so jih jeli opazovati skozi velike teleskope. Torej so bili le nekaka optična prevara? Povedati moramo na tem mestu, da so tega mnenja skoraj vsi ameriški astronomi in tudi nekateri Francozi. Kar se tiče različnih barvnih predelov, ki jih opažamo na Marsu, moramo priznati, da je to vprašanje še nerešeno, kakor tudi še ne vemo nič natančnega o atmosferi, ki obdaja naš bratski planet. Kolik je zračni pritisk na Marsu? Brez dvoma silno majhen. Njegova toplota? Po vsej verjet-nsti zelo niaka, morda eelo 30 do stopinj pod ničlo, sodeč po precejšni razdalji soinca od Marsa Kako pa si naj potem razlagamo bujno vegetacijo na Marsu 7 Mar zelenkasta barva nekaterih p^ede lov na planetu ne znači rastlinstva 1 ln prebivalci Marsa? Oe sploh eksistirajo, so-li kakor mi? Ali pa je ustroj njihovega telesa prikrojen za slabotni zračni pritisk in za nizko temperaturo, v kateri morajo živeti, in končno tudi za mnogo večjo dobo leta, ki traja na Marsu skoraj dvakrat toliko časa kakor na zemlji ? Vse to so še odprta vprašanja, na katera bodo morda vedeli odgovoriti astronomi po 24. avgustu tega leta. Takrat dospe Mars v največjo bližino naše zemlje tekom zadnjih 100 let. Zvezdogledi se za ta dogodek živahno pripravljajo. Zakaj se moški ne ženijo? Večina moških dandanes noče d opit i v zakon predvsem radi ženskega pokreta in težnje za nekako emancipacijo. Neki angleški list, vi se podrobno bavi s tem vprašam jem. navaja med drugim, da se lanes moškemu kaj lahko primeri, la ga njegova boljša — emaincipi-•ana polovica udari s sekiro po gla->i. v slučaju, dci je drugega lniš-jenja kot cua. Istotako je napri-ie-tno imeti za soprogo žeuuo, ki zalaja na politična zborovainja in de_ nooist racije. Ce se upošteva vse te neugodno, iti, ki ji-m Jc izpostavljen moški,1 i ko stopi v zakoai z žensko, pre-' rojeno z idejami feministic, pokre-A, potem se.mu čuditi, da sklepanje zakonov stalno pada. Isti list |e stavil na svoje čitatelje vpraša-lje, dali je res femmističaii pokret tako velikem nasprotju z zakolom. Eden čitateljev je odipi-sal: 'Že več let sem poročen s tako ieno. vendar lahko rečem, da tak sakon ni tako tragičen kot se mi-4i. Svojo ženo se redkokdaj prebirava, ker običajno popustim jaz. Park rat se je primerilo, da so jo novodom demonstracij vtaknili v cap or. Dočim ona sedi v zaporu, adidem jez k prijateljici in se menitno zaibavam. Želel bi. da ve-kiio sedi v zaporu." Xeki drugi je odpisal: "S svojo ženo imam same (nepri-like. Ze pri poroki je bila zguba. rrikrat smo morali ženitovanje od_ goditi, ker je morala na policijo, la so jo zaslišali. Ob priliki najinega poročnega potovanja so bile baš volitve. V kupe ju je hotela izpraskati oči nekemu zastopniku, ki je bil znan nasprotnik ženskega gibanja." Odgovori angleškemu listu so zanimivi in jih je nebroj. Večina moških pa odgovarja na vprašanje, da nočejo v zakon, ker se me strinjajo z dandanašnjimi nazori žensk. Eden izmed njih veli: "Žena jma edino nalogo: da pometa v hiši rn skrbi za deco." Torej drage gospodične, ne politizirajte in boste kmalu ujele možička. Madžarska justica. Te dni se je vršil pred budim-peštanskim vojnim sodiščem zanimiv proces. Obtožen je bil nadpo-ročnik Kari Strehn, ker je za časa sovjetske vlade dal ubiti nekega morilca. Strehn je bil član sovje-ta v Promontoru in je dal po naročilu vojnega komisarijata ubiti omenjenega morilca. Zaradi izvršitve smrtne obsodbe so bili od Horthvjeve vlade obsojeni vsi, ki so bili v kakršnikoli zvezi z umorom in sicer na težko ječo osmih do desetih let. Pred sodiščem se je obnašal zelo samozavestno. Krepko je udrihal po judih in komunistih in končno izjavil, da se je pridružil sovjetom samo zato, da je mogel med komunisti delati proti njim. Državni pravdnik je nato umaknil sfrojo obtožbo. Tako je bil glavni krivec oproščen, vsi oni pa, ki so izvršili njegovo povelje, sede še danes v jeei. Umrl je v Trstu Josip Cvek. eden izmed ustanoviteljev in najboljših odbornikov koiwiinuiega društva "Jadran" pri Sv. Jakoba. Žalosten konec zaljubljenega starca. Mlada prefriganka je znala tako očarati starega bogatina, da jo je vzel k sebi. Po smrti si je prilastila vse njegovo premoženje. Sedaj so truplo izkopali. Prebivalce mesteca Zemplin na Slovaškem je razburila govorica 0 tragičnem koncu starca, ki sc mu je na stara leta vnelo srce. Bii je to oskrbnik nekega velepose-stva Teodor Sou k up. ki je lani nenadoma umrl. Vsa stvar doslej še ni docela pojasnjena. Znano je samo to. da je bogati Soukup. ki počiva od marca 1923 na pokopališču v Čerem i pri Vrano vu, za pustil precej denarja, katerega se je polastila tuja roka. namreč roka ženske. Ta ženska, ki je živela z njim zadnja leta pred smrtjo, s* je prilastila nasledstvo v zne-Vo 1 milijon čehoesljovaški kron. ne da bi obvestila o tem oblasti. Indija Ivanovim Vehmova. kakor se je imenovala ta pretkana lisica, jo imela za seboj zelo pestro in čudno preteklost. Po prevratu je bil 1 naznačen za oskrbnika na omenjenem vr.oa. stvu. ki je pripadalo I nekem i tnjcu. Ted or Soukup. 05G-|letn> mož. ne omadeževane protek-|lo--i in zeio priljubljen med okr»-h.eani. Bil je 35 let v Rusiji, kjer I si je pridobil v legijonarskrm po-(kretu mnogo zaslug za svobodo I čelioslovaškega naroda. Do ruske I revolucije je živel v jekaterinslav-( ski guberniji in drugih krajih Ru-j sije. kjer si je pridobil precej denarja. Po. boljševiškom prevratu se je izselil na Slovaško. S svojo 'prvo ženo. ki je bila hči ravna,te-jlja gospodarske akademije v Ta-born. ni živel skupno že več let. Svetovna vojna ga je zanesla v Petrograd, kjer ga je srananil Čeh Cep z Ia karniško uslužbenko Lidijo Ivanovno Velim o vo. Lidija je bila takrat (pred 10 leti) 29-letna ženska, polna življenja in zelo prr-j k u pij i ve zunanjosti. Soukupa je j kmalu očarala tako. da jo je vzei 1 k sebi. Stanovala sta v nekem pe-trogradskem hotelu. Kmalu jo je začel stari panj predstavljati za svojo ženo, kar je bila seveda posledica pritiska z njene strani. L*-jdija je bila pretkana in je znala loviti zaljubljenega bogatega Ijn-j bimea okoli prsta. Doma je bila j iz Xarve v Estoniji, kjer so j stariši poslali v šolo. Bila je na^ j m reč že. kot dete zelo bistroumna. Že kot 17- letno dekletce je imela razmerje z nekim uradni-j kom. ki je zapustilo tudi posledi-' ce. Rodila je dete. s katerim so | jo spodili starši od doma. njen ljubimec pa je previdno izginil. Za svojo hčerko Lidijo, ki je zdaj stara 18 let je skrbela tako, da jo jo vzela celo na daljno pot v inozemstvo. kamor se je preselila < pokojnim Teodorom Soukupom. ^»ukiip se je naselil s svojo nezakonsko družico in mlado Lidijo na Slovaškem. Toda srečen ni bil. ker je bila Lidija, preveč vrte<-. glava. Na veleposestvu v Zainu-{lovu sc je pečala -s kontrolorjem Fouskom. ki jo je po Soukupovi smrti tudi odpeljal 19. marca 1923 je bila kritična noč. Pri Syukupn sta se sestala njegova prijatelja Fiala rn ('ep. Skupno so igrali na j klavirju, vijolini in čelu več komornih skladb. Ž aHbog, da je bila to mrtvaška pesem. Druci da.n. so našli Teodorja Soukupa v postelji mrtvega. Kakor pripoveduje njegov prijatelj ('ep. je pripeljal Soukup nekaj dni pred zagonetno smrtjo j iz podružnice obrtne banke v Ko-.šieali svoje prihranke v znesku 270.000 čeh<-slovaških kron. Po- leg tega je imel več akcij vrednostnih papirjev, zlata in drugih dragocenost i v vrednosti 80.000 čehoslovaških kron. Vse t 41 ^ \\ (Nadaljevanje.) | * \ ' ' \ f » — Dobro odgjvorjei-Vo, pri Koranu, — je vzkliknil Asad, ko je vide!, da je poraženo podtika van je, ki je mu delalo največje preglavice. N / Marzak pa se ni dal tako hitro poraziti. Dobro ga je izšolala, njegova intrigantska sicilijan.sk-a mati. — lu vendar je v vsem te^m nekaj, česar ne razumem, — je mrmral. — Alahu s»o mogoče v>e stvari — je rekel Sakr-el-Bnr precej ironično. \ i Mladič je sklonil glavo ter nato nadaljeval-. — Povej mi, o mogočni Sakr-el-E ar, kako se je zgodilo, da si he zadovolji Iz dvema sužnjama, ko si dospel do onih daljnih ofoali, tloeim so tvoji ljudje spoznali in videli na lastne oči, da bi jih lahko zajel petdesetkrat toliko? Zrl je pri tem zavrat.no na temnopolto lice korzarja, dočim se je Asad zamislil, kajti o tem je že preje sami razmišljal. Treba je bilo lagati, da se očisti. V tdm slučaju bi ne pomagale visokodoneče fraze o Alahu. Pojasnilo je b Llo neizogibno in .zavedal se je, da ne sme dovoliti, da bi bilo šepavo. — Kar se tega tiče, — je rekel, — smio vzeli otoa jetn?ka prve hiše, na katero smo zadeli in nj?Ji zajetje je vzbudlo precej vznemirjenja. RazveJitega je bilo ponoči in si nisem* drznil tvegati življenj svojih ljudi, jih odvesti dalje pre.č od ladje ter napasti kako vas, kajti lahko bi nam odrezali umikanje? Asad je še vedno mrko gledal iit to je opazil tudi I\Iarzak. — Otinan pa te je pofc\al. — je rekel, — naj napadeš neko spečo vas, kjer se ni nikdo zavedni tvoje navzočnosti, a ti nii.i hotel tega storiti. Asad se je o.stro ozrl na Sakr-el-Bara in >dednji je spoznal, da se vrši proti njemu neka spletka. --- AH je tako — je vprašal Asad ter zrl na svojega sina in po-ročiuika z mrkim, krutim pogleuom. Sakr-el-Bar se je izzivalno ozrl vanj. v. £ — In če bi bilo tako gospod moj? — je vprašal. F ** — Vprašal lem te, če je stvar res taka ? — - Ker poznam tvojo modrost, nisem hotel vrjeti svojim ušesom, je rekel Sakr-el-Bar. — Ali naj podpišem, kar je mogoče rekel Ot-man Ali sprejemam jaz povelja od OtmaTFija in ali me vodi on? Če tako, izroči poveljstvo Otmaniju ter odgovornost za življenja onih, ki se bore pod njim. Končal jc s prezirljivim renčanjem. — Prehitro vzrojiš, — ga je pokaral' Asad, še vvdno čmeren. — In pri glavi Alaha, kdo mi bo zanikal pravico do tega? Ali naj mene, ki sem vodil tako podjetje, s katerega sem se vrnil obložen s pleni, ki bi bili drugače le sad celoletnega delovanja, zaslišuje tak golobradec, zakaj se nisem pustil voditi od Otmanija? Dvignil se je ter stal pred obema kot gora v svojem ogorčenju, ki pa je bilo le simulirano. Tukaj je moral pretiravati, da prežene sum i. dolgoveznimi frazami ter odločnimi kretnjami. — Kam bi me mogel povesti Otmjhi? — je vprašal zaničljivo. — Ali bi me mogel povesti k večjemu plenu kot je bil ta. ki sem ti ga danes položil pred noge? Kar sem storil, govori zgovorno s svojim lastnim glasom. Kar bi mi on ukazal storiti, bi se lahko nesrečno končalo. Če bi se zgodilo, tako. ali bi padla krivda na Otmanija? Ne. pri Alahu! Padla mi name. Moja je torej zasluga in naj si nikdo ne drzne dvomiti o njej brez boljšega vzroka. To je bil drzen način nagovoriti tirana Asada, a še bolj drzen je bil ton, jekleni blesk njegovih oči ter zamieljiva kretnja, ki je spremljala besede. Asad se je skoro ustrašil te furije. Ogorčenost je izginila z njegovega obraza in postal je osupeJ. — No, 110, Sakr-el-Bar. Ta ton! — je rekel. „ Sakr-el-Bar, ki jc za-loputnil vrata sprave pred licem Asada, jih je sedaj zopet odprl. Pričel je zopet pokorno. -- Oprosti, — je rekel. — Kriva je udanost do tebe in Vere, kateri služi neoziraje se na svoje življenje. V tej ekspediciji sem bil ranjen skoro na smrt. Rdeča brazgotina je nema priča moje udanosti. Kje pa so tvoje brazgotine, Marzak? ]\la/rzak se je ob tem vprašanju zganil in Sakr-el-Bar se je zaničljivo smehljal. Sedi, — mu je rekel Asad. — Nisem bil pravičen. — Ti si pravi vrelec pravice, o gospod moj, kot dokazuje tvoje priznanje, — je rekel korzar. Sedel je zopet na tla, po navadi moha-medancev. -- Priznati ti hočem, da sem prišel tekom onega križare-nja tako blizu Anglije, da sem sklenil pristati ter se polastiti nekoga. ki mi je pred leti storil hudo krivico in med katerim in menoj je je bilo treba uravnati račune. Presegel pa sem svoj namen, ko soon odvedel dva jetnika mesto enega. Ta dva jetnika nista v banju z ostalimi. Nahajata se še vedno na. krovu karake, katero sem zajel. — In zakaj to ? — je vprašal Asad. ki ni še ničesar sumil. -- Zato, gospod, ker sem te nameraval prositi za kako nagrado za službo, ki sem jo storil. — ...Govori, sinko. — I>aj mi dovoljenje, da ohranim ona dva jetnika zase. Asad je zrl nanj in lice se mu je zopet zmračilo. Kljub samemu sebo, kljub ljubezni, katero je gojil do korzarja in kljub želji, da ga potolaži sedaj, je pričel -zavratni strup, katerega mu je vlila v duha Fcnzile, zopet delovati. — Moje dovoljenje imaš, — je rekel. — Nimaš pa dovoljenje postave, ki pravi, da ne sme noben korzar odtegniti ali prikriti niti najmanjšega dela plena, dokler se ne izvrši razdelitve in dokler ne dobi svojega lastnega deleža, — se je glasil resni odgovor. — Postava? — je rekel Sakr-el-Bar. — Saj si ti postava, vzvišeni gospod. -- Nikakor ne, simko moj. Postava je nad pašo, ki se mora sam pokoriti postavi, če hoče biti veren ter vreden visoke službe. Postava, katero sem ti navedeli, pa je pravomočna tudi v slučaju, da bi bil kdrzarski voditelj paša sam. Ta svoja dva sužnja moraš takoj poslati v banjo, da se pridružijo ostalim, tki bodo jutri prodani. Glej. da boš to izvršil, Sakr-el-Bar. Korzar bi bil obnovil svroje prošnje, a zagledal je poželjivo bledo lice Marzaka in pričakujoče njegove oči, ki so čakale na njegovo uničenje. Presnehal ter se dejal brezbrižnega. Imenuj torej svojo ceno in takoj ti jo plačam v zakladnico. Asad pa je zmajal z glavo. — Ni moja stvar imenovati ceno, temveč stvar »kupcev, _je odvrniL — Jaz bi lahko postavil ceno previsoko m *o bi bHo krivično napram tebi ali pa prenizko in to bi bilo krivično napram drugim, ki bi ju mogoče kupili. Izroči jih banju. — Se bo zgodilo, — je rekel Sakr-el-Bar, ki se ni hotel še nadalje ustavljati ter je skrival svojo jezo. Kmalu nato je odšel domov ter dal povelja, naj se drži Roza-munda in Lionela ločena od ostalih do ure pričetka dražbe, nakar bosta seveda morala zavzeti svoje mesto med ostalimi. Marzar je ostal pri šfOjem očetu in takoj po odhodu Sakr-el-Bara se jc obema pridružila Fenzile, ta ženska, ki je prinesla, soglasno s trditvami številnih, frankovske navade šejtana v Alžir. (Dalje prihodnji*.) Starec. Spisal Emil Archer. Polnoč je prošla, ko je vsrtopdl st-aree. Mršav itn premočen, je bil v svo-,'j'eim čnniem, oguljenem tobU&iftu kakor splašena močna žival. Zami-žai je, k)o je stopili na svetlo in' vzduh po tobaku in ailkohtflu gaj je silil na kašelj; vendar se mu je, po nagubanem obrazu r azila neka blaženost. I Kavarna jc biLa skoro prazna I Dva človeka v dolgih jopičih, ki sta piila z civioge bletdih deklet, sta se dvignila, d črno obleko, klobuk, čevlje... To... to ni bilo življenje, marveč mučenje... In potem bolezni... (Zastane, se strese in nadaljnje). Ko mi je ravnatelj dejal, da moram a- 24. urah vrniti 1400 frankov, sicer me bo izročil policiji... tedaj smo se odločili...! Da, ni bilo drugega izlioda. Odlo_' čila sva se z žejno. Pripravila sva' dobro večerjo z vinom in konja-1 kom, otroke sva položila v posteljo in potem dobro zamašala vse špranje v vratih in oknih, jaz sem odprl plimlovo svetilko... Da, spustil sem plin... (Starec zopet zastane.) Smrad... smrad..., ki o-mamlja in duši... a moja glava,' moja glava... Čez nekaj časa sem prišel k sebi... V sobi je bM mrak. Culo se je prasketamje, ali se je me ni samo tako zdelo, in, in (kaplje znoja so se mu pojavile na čelu in dovršil je šepetaje). Pobegnil sem. Odprl sem -vrata in odšel sem sam, m>je sem ostavit, ker nisem imel poguma, da umreni, a z njimi živeti nisem mogel. Ln... zaprl sem vrata za seboj. — In oni so vsi pomrli ? —1 vpraša polglasno debela Lavra. Starec se sferahcrvito strese in blodeč z očmi okoli sebe, pravi: — Ne vem... Jaz siem pobegnil.' Zapustil sem sobo, hišo, ulico; me-1 sto... in nikoli več se nisem vrnil. Od takrat nikdar nisem pogledal Časopisov... Ne vem... Umolknil je za trenutek, nato pa nadaljeval. „ — Bil sem sam. — Odšel sem daleč v neko primorsko mesto in sem stopil v Službo pod tujim imenom na neko oceansko ladjo. Leta iii leta sem potoval iz Evrope v Ameriko in iz Amerike v Evropo. Ničesar drugega nisem videl, kot ladjo in dva pristanišča. Ko sem se postaral, sem zapustil službo in prišel v Pariz... Tu pa mi je dolgočasno. Ponoči pohajam kjerkoli, samo, da bi se raztrešči..., j da bi videl l judi... Zagotavljam i vas, da nikdar niisem poslušal, kaj drugi govore. Kaj to mene briga? Nisem vedel, da vam bom na poti.. . Nikar se ne jeziite na mene. Vidite, vse sem vam izpovedal... Siromašen človek sem... A, veste (pri tem pograbi Alžirca za roko in mu šepinie) : dn "orni" me neprestano preganjajo..., neprestano so mi pred. očmi. — Ne dotikaj se me. — zavpije razbojnik in ga pahne od sebe. — Oprostite, ker VaLs vznemirjeni, — reče krčmar in pomoli glavo skozi vrata, — toda dve je ura Moram zapreti. Brez ugovarjanja, hitro, kakor da beže, so odšli oni štirje moški in ženska iz kavarne. j Starec je odšel za njimi na ulico in korakal mimo hiš, oziraje se na levo in desno, kot da je j nčakoval da bo ugledal v temni, deževni noči male sence svojih otrok, ki so ga porvsod spremijiale. Prostovoljno še je dal sežgati. Da bi povečali budistični menih darežljivost svojih vernikov, se včasih poslužujejo naravnost nevrjetnih sredstev. Dajo se pred očmi vernikov javno zažgati. Tako se je pred kratkim k taki smrti odločil mlad menih Ven-Cao. Teden dni pred njegovo smrtjo so oznanili menihi njegovo smrt in pozvali vernike, da prinesejo milodare, če hočejo videti, kako bo gorel mladi menih. Na določeni dan je res prišla velika množica ljudstva, vsi z bogatimi darovi. Nekateri gorečneži so prinesli s seboj celo smo1© in drva. da bi boljše gorelo. Ko so se vi^ šile priprave za zgraditev bajtice, v kateri bi se imel seirgati mladi menih, se je odločil še en menih za isto smrt. Zgradili so nato še eno kočo. Vsaka bajtica ;je imela velika okna, da bi mogli ljudje vid£>, kako gorita meni ha. V zadnjem trenutku so obst cepili kmetje oba meniha in ju prosili, da prosita za nje na drugem ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH — IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČIJI. Ker pa je »vezana nabava dolarjev sa izplačila v Jugoslaviji s znatnimi Ftroski, smo bili primorani zvišati pri* ttujbino, ki je sedaj naslednja: Za izplOila dolarjev bras pogoja: do $25. po od $25. naprej po 4%. Za izplačila proti predloiitrl vidiraneg* potnega lista: do $25. po 75 eentov, od (25. naprej po 3%. Denar, nakazan v Jugoslavijo bres pogoja, ae Izplača naslov-nlku takoj ter Isti lahko takoj * denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim, ki poSjejo denar wmo aa potna stroške, poslužiti se drugega načina ter označiti na nakaznici : Izplačati le proti predložitvi vidiraneg* potnega liste (pesa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo> mogel predložiti takega potnega lista, se stavi tnnssM aopet na razpolago vplačnikn. Pristojbina sa izplačila dolarjev ▼ Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 eentov aa nakazilo, od $25. naprej po 3%, to jo po S cente od dolarja. Nakazil aa zneske pod $8. ne moremo prevzeti Vsled ta- mošDjih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni la lztl osebi več kot $20. Znesek za pristojbino "«n je pt^i^tj obenem a onim, ki naj se izplača« r> Povdarjamo pa, da je najbolje ln najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deiell dalel od banke v menjanju dolarjev niso Izkušeni. Ha zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno la pot« brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1.( stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo tat Nemčijo $4. Vah oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj nam pHejo aa sttuha ne Saatile ter pripomnijo, v kateto driavo Sel« denar pt'titl FRANK HAK8KR STATE BAHK Kretanje parnikov - Shipping News 1S, avgusta: Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg: Lafayette. Havre; Cleveland. Cherbourg in Hamburg; Orbita. Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Glullo Ces&re, Genoa 17. avgusta: Sierra Ven tana, Bremen 1S, avgusta: Pittsburgh. Cherbourg; Reliance. Cherbourg in Hamburg tO avgusta: Paris, Havre; Mauretania. Cherbourg; York, Bremen; Conte Verd«, Genoa SI. avgusta: Arabic. Genoa; Thurlngla^ Cherbourg In Hamburg ZS. avgusta: Olympic, Cherbourg: President Harding, Cherbourg in Bremen; Mount Clay Cherbourg in Hamburg; Volendam Boulogne; Dulllo, Genoa M. avgusta: Beidlltz, Bremea tr. avgusta: France, Havre; Aaultanla. Cherbourg M, avgbsta: Columbus. Cherbourg In Bremen; Z«* land, Cherbourg M. avgusta: Homeric, Cherbourg; Veendsm, Bns-logne; Orea, Cherbourg: Muenchen. Cherbourg in Bremen; Albert Balln. Cherbourg 1. septembra: La. Savole. Havre. 2. septembra: Resolute. Cherbourg in Hamburg;— Arabic. Cherbourg:: Canopic, Cherbourg; America, Genoa. 3. septembra: Berengaria, Cherbourg. 4. septembra: Belgcntaml. Cherbourg: r.pn. Washington. Cherbourg: Westphalia v Cherbourg in Hamburg; Bremen v Cherbourg in Bremen. 6. septembra: Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg: Rocliambeau. Havre; < >hio. Cherbourg in Hamburg; New Amster- " HITRO POTOVANJE~TTTTIZ JUGOSLAVIJE White Star Line New York — Cherbourg Majestic .. 16. avg.; 6. sept.: 27. sept, (Največji parnlk na evetu.) Olympic .... 23. avg., 13. sept.; 4. okt. Homeric 30. avg.; 20, sept.; 11. okt. American 1-inf White Star line New York — Cherbourg — Hamburg Mongolia 14. avg.; Pittsburgh 19. avg. Arabic 2. sept.; Minnekahda 11. sept. (3. razred) Red Star Line .Vow York — Cherbourg — Antverpen Lapland .......... 14. avg.; 11. sept. Zeeland .......... 28. avg.; 25. sept. Belgenland .......... 4. sept.; 9. okt. Dobra hrana. Zaprti prostori. Velika javna zbirališča. Ameriška vlada iz-tlaja oficijelna dovoljenja za zopetnl prihod v Zdr. države, ne da bi bili všteti v kako kvoto. Oglasite se pri lo-Kiilnem agentu ali pri PASSENGER DEPT.. No. 1 Broadway, New York svetu. Meniha .sta to obljubila. Nato je vstopil prvi menili v bav tieo in jo sam za žgal užigalico. ki mu jo je v ta namen podari) ,nek gledalec. Ljudstvo se je dre-njalo k bajtici, da bi vs?i razločno videlo. Menih je poklakniL sredi bajtice in pričel glasno moliti. In molil je tako dolgoA dokler era ni so objeli plameni. Drugi menili je vse to mirno gledal in ko je po eni uri vstopil vdrugo bajtico ili sed al zažgati na korist svojega samostana. Stari "zlati" časi! Stare čase ljudje zelo hvalijo. In vendar je moral na priimer dati trgovec svoje blago nerprestnno cariniti; na Nemškem na prav kratki razdalji med Minzom in Bamberprom kar 33krat. MOSKlTzaKlHto Proti ukiMii fijHčft |S302£I>i nJIlAV "" «bavite ■! najboljSo r»gHto 3VISK, PREPREv-BA m MOsKE Velika tub»35c Kit (4'b) »1 ^ALU*^ Ym kUnarji ali PREHUO ^S.^-Y-KJt Dept:B MEHURJA 92 BS?*?lan Y°rk _Piiitc za oVročnlco._ Zastopnik za Milwaukee, Wis. je tudi Joseph Koren. 555 Reed St. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravnistvo "O. N." Prav vsakdo— kdor kaj 1U«; kcUfl kt] ponoja; kdon kaj knpnj«{ kdor kaj prodaja; www ▼sakdo prisnaTa, da imali Mtflf liHk mali oglasi S °Olai 111111°, dam. Boulogne; Martha Washincfl Trst. 9. septembra: Pres. Roosevelt. Cherbourg: Stuttifl Cherbourg in Bremen. 10. .septembra: Paris. Havre; Mauretnia. Cherbofl Conte Rosso, Genoa. 11. septembra: Lapland. Cherbourp; Luptiow ' bourg in Bremen; Minnekahda, cH bourg. 13. septembra: Olympic, Cherbourg: America. C^B bourg in Bremen; Suffren, llaH Deutschland. Cherbourg in llaml^| Ryndam, Boulogne; Colombo, Genovi 16. septembra: Reliance. Cherbourg; Sierra Vent^B ; Bremen. 17. septembra: Aquitania, Cherbourg; France, Hj^B 18. septembra: Mongolia, Cherbourg; Wuertemt^B Cherbouig in Hamburg. 19. septembra: Oiulio Cesare, Genoa. 20. septembra: Homeric, Cherbourg: Columbus. ClH bourpr in Bremen: Cleveland. Cherbo^H In IlamburK; Orbita, Cherbourg; terdam, Boulogne. 23. septembra: Pittsburgh. Cherbourg; York, ChH bourg In Bremen. 24. septembra: Berengaria. Cherbourg; Chicago, HsH ! re; r>uilio, Genoa. 25. septembra: Zeeland, Cherbourg. 27. septembra: I.eviathan, Chorl>ourf:; Majestic. Ch^H bourg; Lafayette, Havre; Mount Cl^B ; Hamburg: Muenchen, Bremen; Vol^H dam. Boulogne; Come Verde. Gen^B 30. septembra: Resolute, Hamburg. 1. oktobra: I'aris. Havre; Mauretania, Cherl>ou^H Kje sta j mo brat JANEZ ZNW DARŠIČ in sestra NEŽA «mhB ž.-nu KROV ATI I. Doma sta ■ Igavas štev. 21, pošt a Stari tiH ]>ri Rakeku. Za sestro vem. je nekje na Virgin i ji. a za brfl ta pa nie 110 vem. IVosiin cenjB ne rojake, ee kdo ve, da ma p