Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS \ Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Œ 02/ 7494 S30 I termalni.park@terme-ptuj.si Intervju Pivčeva • »Trudila sem se Bistro oddaljiti od politike!« O Strani 8 in 9 Ptuj, petek, 16. septembra 2016 letnik LXIX • št. 74 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si ■Stajerskitednik. Stajerskitednik Izobraževanje Ptuj • Ljudska univerza z razpisoma do 800.000 evrov O Stran 8 Ljudje in dogodki Podravje • Tiskarna Ekart posluje v novih prostorih O Stran 16 Šport Nogomet • Aluminij pred tekmo z Olimpijo iz Pokala izločil Koper O Stran 11 Strelstvo • Urška Kuharic z dvojno krono O Stran 13 TV KNO mmsk >nii Podravje * Ormoški gimnaziji pred tremi leti pomagala občina Gimnazija Ptuj potrebuje vsaü0i000evrov Foto: Črtomir Goznik / Miran Stanovnik 1 na teorijo prisega na teorijo lastne kože a&j f V v S V središču m Na Turniščah si želijo motorični park O Strani 4 in S Podjetništvo • Kljub bolj mokremu poletju dober obisk term O Strani 6 in 7 Aktualno * Črna kronika * Slovenija - Policisti vsak dan obravnavali 97 tatvin O Stran 24 r 2 Štajerski Aktualno petek • 16. septembra 2016 Ptuj • Posledice zmanjšanja vpisa in prepotrebnih 90.000 evrov V Gimnaziji zaradi prevelikih stroškov Zmanjšanje vpisa na Gimnazijo Ptuj je za posledico imelo prekinitev delovnega razmerja štirim strokovnim delavcem. A kot kaže, rana - kar je bil zaradi visokih stroškov predlog šolskega ministrstva neizbežno pa je bilo tudi združevanje 1. letnika športnega občine, nujno bi potrebovali okrog 90.000 evrov. Tudi za prihodnja leta obeti niso najboljši, saj število otrok, ki končujejo osnovno šolo v obdobju 2011-2017 kaže na nadaljevanje zmanjšanja generacije, zato šele po letu 2020 pričakujejo povečanje vpisa. Manj dijakov, manj denarja Zmanjšanje števila dijakov -na šoli je 112 novincev - ima velike finančne posledice. Šola je namreč financirana po sistemu Mofas, kar pomeni, da dobijo sredstva po dijaku. »Ker v šolskem letu 2015/2016 vpis ni bil v okviru normativnega števila vpisanih dijakov v posamezne oddelke (v splošnem gimnazijskem programu je normativ 30 dijakov, v športnem oddelku pa 20 dijakov), je bilo za dosego tega normativa na Gimnaziji Ptuj 36 dijakov premalo. Po tem sistemu financiranja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je ta razlika v številu dijakov povzročila za 127.378 evrov primanjkljaja,« je jasna Centrihova. Gimnazija Ptuj letos praznuje 147-letnico svojega obstoja. V teh letih so na šoli, ki je delovala na različnih lokacijah, izobrazili več deset tisoč dijakov. »Naš cilj je, da tudi prihodnje generacije postavimo v enakovreden položaj z mladimi v večjih razvitih središčih. Gimnazija Ptuj je v okolju, kjer izobražuje, specifična: edina izvaja splošnoizobraževalni program in splošno maturo, edina izvaja program športnega oddelka,« poudarja ravnateljica ptujske Gimnazije Melani Centrih. A kljub nesporno dobremu imenu in prepoznavnosti šole tako v nacionalnem kot mednarodnem merilu se zadnja leta podobno kot številne druge srednje šole tudi oni spopadajo z velikimi težavami. Podatki o vpis v ptujsko Gimnazijo kažejo znaten upad, predvsem v letih 2008-2014. Ravnateljica sicer poudarja pomembno dejstvo; da je to posledica upada generacije učencev v osnovnih šolah, ki gravitirajo na Gimnazijo Ptuj in da se odstotek glede na skupno število devetošolcev ne zmanjšuje. Uvodnik Cas, ki beži September je prelomnica, ko se počitnice in brezskrbno poletje končajo. Z začetkom šolskega leta se za starše in otroke začne novo obdobje - čas, ko je treba vsakodnevno opraviti vrsto obveznosti in zato dnevi drug za drugim minevajo, kot bi trenil. Na vrtovih, poljih in vinogradih se že pobirajo pridelki, ki nam jih je dala letina. Počasi se pripravljamo na zimo, ki bo na vrata potrkala zelo hitro. Pred nami je samo še polovica septembra. Ta čas bo v naših krajih v znamenju trgatve. Oktobra nato vrtove in polja pripravimo na zimo. Sledi 1. november, kmalu za tem vkorakamo v čas veselega decembra. In potem bo pri kraju še eno leto, obrnili bomo nov list na koledarju. Leta bežijo, kot bi trenil. Vsakodnevnih obveznosti je toliko, da se minevanja časa skorajda več niti dobro ne zavedamo. Ko je ponedeljek, se nam zdi, daje pred nami še ves teden in da bomo lahko do petka postorili vse, kar je treba in kar bi želeli. Potem je kar naenkrat pred vrati petek, z njim pa tudi konec tedna. Velikokrat razmišljam o tem, da so naša življenja in odnosi postali podobni vnaprej pripravljeni hitri prehrani. Vse želimo na hitro in čim prej. Čas nam vseskozi diha za ovratnik in nas preganja. Komunikacija je hitra, časa za daljša srečanja si skorajda več ne vzamemo in vse samo beži. V odnosih med ljudmi je vedno manj potrpežljivosti, kar je prav tako posledica hitrih odločitev in dirjanja skozi življenje. Znanstveniki so v neki raziskavi odkrili, da imamo občutek hitrega minevanja časa zaradi rutine, v katero smo vpeti skozi dan. Zjutraj hitenje v službo, po službi obveznosti v gospodinjstvu. Vse več je takšnih opravil, ki jih delamo avtomatično in zato naj bi nam tudi čas mineval hitreje. Strokovnjaki priporočajo, naj življenja ne pogojuje rutina. Tako naj bi svoje možgane prisili k več razmišljanja in s tem upočasnili čas, saj si bodo morali tudi več zapomniti. Žal smo vsi na neki način toliko vpeti v okvire svojega vsakdana, da se ne znamo ali ne zmoremo ustaviti. In da nas potem na neki točki ustavi življenje samo. Mojca Zemljarič Ormoške občine ohranile »svojo« gimnazijo z visokim sofinanciranjem iz proračunov S podobnimi težavami, kot se danes sooča Gimnazija Ptuj, se je pred nekaj leti Gimnazija Ormož. Konec leta 2013 bi lahko izgubila status samostojne vzgojno-izobraževalne ustanove. Priključili bi jo h Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer. Program oz. pouk bi sicer še vedno izvajali na lokaciji v Ormožu, medtem ko bi bilo vodenje in upravljanje na sedežu ustanove v Ljutomeru v okviru tamkajšnjega javnega zavoda. Predlog o ukinitvi Gimnazije Ormož kot samostojnega javnega zavoda je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, saj šola ni dosegala zadostnega števila vpisanih dijakov, da bi financiranje ministrstva (po glavi dijaka) zadostovalo za nemoteno finančno poslovanje zavoda. Ormoški občinski svet je novembra 2013 odločil, da Gimnazija Ormož ostane samostojen zavod. Finančni primanjkljaj, potreben za nemoteno poslovanje, od takrat iz proračuna pokriva občina Ormož (150.000 v 2014, 117.000 v 2015 in 114.000 evrov v 2016). Dejavnost gimnazije v manjšem deležu sofinancirata tudi občini Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. V šolskem letu 2013/14 je Gimnazijo Ormož obiskovalo 97 dijakov, kar je bilo najmanj od ustanovitve zavoda. Po odločitvi, da bo lokalna skupnost dodatno sofinancirala dejavnost srednje šole, je nato ministrstvo ormoški gimnaziji dodelilo dodaten program predšolske vzgoje. Za šolsko leto 2014/15 so tako razpisali dva oddelka (56 mest) programa splošne gimnazije in en oddelek (28 mest) predšolske vzgoje. A pot do programa predšolske vzgoje je bila vse prej kot lahka. Po tem, ko je ministrstvo program obljubilo, je svojo odločitev preklicalo. Gimnazija Ormož se je pritožila in bila s pritožbo uspešna, saj je bil nato spomladi 2014 vpis v program predšolske vzgoje v ormoški gimnaziji razpisan. Temu, da bi se program predšolske vzgoje izvajal v Ormožu, sta nasprotovali dve bližnji šoli, ki izvajata enak program: Gimnazija Ljutomer in III. gimnazija Maribor. S šolskim letom 2014/15 je Gimnazija Ormož v prvi letnik vpisala dva oddelka otrok: v program splošne gimnazije 25 in v program predšolske vzgoje 18. Skupno število vpisanih dijakov se je v primerjavi s predhodnim letom povišalo za 28 (s 97 na 125). Tudi lani in letos se je število vpisanih dijakov povečalo. Z novim šolskim letom Gimnazijo Ormož obiskuje 141 dijakov: 89 jih je v programu splošne gimnazije in 52 v programu predšolske vzgoje. Mojca Zemljarič Dvorana je od 1. septembra zaprta. Posledica je bila prekinitev pogodb o delovnih razmerjih štirim strokovnim delavcem, obstaja pa možnost, da jih bodo morali odpustiti še več. A ta ukrep ni zadosten, da bi le z njim sanirali nastale težave. Zmanjkuje jim finančnih sredstev za številne zelo pomembne zadeve. Zato iščejo prihranke na vseh možnih koncih. Materialni stroški kulturne dvorane so zelo veliki, saj ta Ormož, Podravje • Podjetje IGD Holermous po treh letih v stečaju Trgovski center Holermous, Sve Ptujsko okrožno sodišče je v začetku junija letos začelo stečajni postopek nad ormoškim podjetjem Ptujsko okrožno sodišče je družbi IGD Holermous (investicijsko gradbena družba, d. o. o.) iz Ormoža v prvi polovici leta 2014 potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo, v kateri so se upniki strinjali, da se odpovejo polovici terjatev, preostalo polovico pa bi dobili plačano do maja 2018. A dve leti kasneje je podjetje Davorina Lesjaka končalo v y/////////////Miz- Zavod Dornava ne bo kupil ormoškega hotela Po naših neuradnih informacijah naj bi se za nakup ormoškega hotela zanimal Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Kot je povedala direktorica Ida Jurgec, v zavodu res nujno iščejo prostore za bivalno skupino, a hotel za njihovo dejavnost ni primeren: »V planu za leto 2016 imamo načrt preselitve 16 uporabnikov v bivalno skupino. V množici objektov sem si ogledala tudi hotel v Ormožu, ki pa žal ne ustreza potrebam, razporedi prostorov ne ustrezajo, obnova objekta pa zelo presega novogradnjo.« stečaju. »Predlog za začetek stečajnega postopka, na podlagi katerega se je nad družbo začel stečajni postopek prvega junija letos, je bil vložen 12. avgusta lani. Sodišče je začelo stečajni postopek šele 1. junija letos, ker je dolžnik takoj po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je procesna ovira za odločanje o začetku stečajnega postopka,« so pojasnili na ptujskem okrožnem sodišču. S predlogi za prisilno poravnavo zavlačevali začetek stečaja Kot je še razvidno iz sodniških sklepov, objavljenih na spletnih straneh Ajpesa, je med odločanjem o začetku stečajnega postopka, družba IGD Holermous vložila kar dva nova predloga za prisilno poravnavo. Prvi predlog je bil pravnomočno zavržen 11. februarja letos, drugi pa 20. maja letos s sklepom Višjega sodišča. Slednje je v obrazložitvi med drugim pojasnilo, da nima več smisla odlašati z začetkom stečajnega postopka, saj "stečajni dolžnik uporablja institut - podajanje predlogov za začetek prisilne poravnave-, za zavlačevanje postopka upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka." (konec navedbe, op.a.) Sicer pa je prejšnji upnik NLB, ta je na DUTB leta 2014 prenesla vse terjatve, vključno z vsemi pripadajočimi obli- Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 16. septembra 2016 Aktualno Štajerski 3 zaprli kulturno dvorano je to bil le začetek verižne reakcije: od 1. septembra naprej je zaprta tudi kulturna dvo-oddelka s splošnim. Šola pomoč pri reševanju nastale situacije pričakuje od ptujske Rešitve so po mnenju ravnateljice le še v rokah lokalne skupnosti. meri 440 m2 in ima 406 sedežev. »Dvorana ima volumen 3960 m3 - ogrevanje in hlajenje sta velik problem. Strop je na višini 9 m in povzroča dodatne stroške čiščenja. H kulturni dvorani spadata tudi projekcijska kabina 9 m2 in vsa tehnična oprema. Vzdrževanje, vlaganje in popravila pomenijo dodatno obremenitev v finančnem poslovanju šole. Predlog MIZŠ je zapiranje določenih prostorov Melani Centrih: »Poudariti moramo, da se s podobnimi težavami srečuje več gimnazij v manjših krajih: Idrija, Tolmin, Kočevje, Ravne, Ormož, Slovenska Bistrica...« Kaj bo s športnim oddelkom? Zaradi premajhnega vpisa v športni oddelek ptujske Gimnazije so letos morali dijake 1. letnika združevati z dijaki splošne gimnazije v skupni oddelek. Kar pa ni najboljša rešitev, saj poudarjajo, je razvoj perspektivnega športnika mogoč le ob sodelovanju vseh deležnikov in le v samostojnem športnem oddelku. »Letošnja oblika organizacije v 1. letniku bo za ptujske mlade športnike, ki želijo združiti izobraževanje in športni razvoj, imela za posledico neenake pogoje za izobraževanje in šport v primerjavi z enako perspektivnimi športniki v samostojnih športnih oddelkih višjih letnikov na Gimnaziji Ptuj in na preostalih slovenskih gimnazijah. Nastala situacija posledično lahko pomeni še manjši vpis v športni oddelek v prihodnjem letu,« je prepričana Centrihova, česar pa si seveda ne želi. šole, med njimi tudi kulturne dvorane. Zapiranje kulturne dvorane pa pomeni posledično ukinjanje kulturno-umetniških aktivnosti za ptujske gimnazijce,« pojasnjuje Centrihova, ki pa je bila primorana prisluhniti predlogu pristojnega ministrstva in s 1. septembrom dvorano zapreti. Ravnateljica se zaveda, da je površina šole 6400 m2 za 480 dijakov preveč, a leta 2001, ko so bili novi prostori zgrajeni, so jih potrebovali, saj je bila slika povsem drugačna. Ravnateljica pričakuje pomoč občin(e) S težavami ptujske Gimnazije je že seznanjena tudi ptujska občina, kakšno bo njeno stališče, bo znano v prihodnjih dneh, saj bo o tej temi razpravljal mestni svet. Ravnateljica pravi, da ob občine pričakujejo, da se bo aktivno vključila v reševanje nastale situacije in podprla prizadevanja ptujske Gimnazije za ohranitev izobraževanja v obsegu, kot je potekalo doslej. »Predvsem si želimo ohraniti izobraževanje v športnem oddelku, saj edino Gimnazija Ptuj mladim športnikom iz Spodnjega Podravja zagotavlja skladen razvoj na šolskem in športnem področju,« poudarja Centriho-va. Za rešitev nastale situacije bi po njenih besedah trenutno potrebovali 90.000 evrov. Sicer bodo morali dodatno odpuščati, še zmanjševati stroške vzdrževanja stavbe, zaprta pa bo ostala kulturna dvorana, ki je bila večkrat tudi prizorišče številnih občinskih in državnih proslav in prireditev. Od ministrstva Centrihova dodatne pomoči ne pričakuje, saj pravi, že pomagajo v okviru normativnih zmožnosti in ne morejo zagotavljati financiranja podnormativnih oddelkov. Vse je torej v rokah lokalne skupnosti. Dženana Kmetec Foto: CG tinjska klet in ormoški hotel kmalu naprodaj IGD Holermous. Prejšnji upnik NLB je sicer že leta 2013 menil, da je bilo podjetje zrelo za stečaj. kami in predmeti zavarovanj, menil, da je bilo omenjeno podjetje zrelo za stečaj že leta 2013, na kar je Lesjak odgovoril s postopkom prisilne poravnave. Dolg do DUTB znaša več kot 9 milijonov evrov Stečaj je predlagala DUTB, saj je dolg Lesjakovega podjetja na dan 7. 8. 2015 znašal 9.201.763 evrov. Koliko znaša- jo terjatve vseh drugih upnikov, bo znano že kmalu. Stečajni upravitelj Damjan Belič je namreč do začetka septembra zbiral prijave terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic v stečajnem postopku. »Višina prijavljenih terjatev, upniki in izjave upravitelja glede prijavljenih terjatev bodo razvidni iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ki bo posredovan sodišču najkasneje v 30 dneh po poteku roka za prijavo terjatev,« je pojasnil Belič. '//////////////Mit, Lesjak zavit v molk Za pojasnila pa smo povprašali tudi lastnika in direktorja podjetja Davorina Lesjaka, a se je zavil v molk: »Sporočam, da vam ne morem podati odgovorov ali komentarjev glede postopkov, na katere se vežejo vaša vprašanja, dokler niso vsi pravni postopki končani in vsa redna in izredna pravna sredstva izčrpana.« ■ «v ■ Za nepremičnine želijo iztržiti sedem milijon evrov Po preizkusu terjatev bo sle- dila prodaja stečajne mase, v katero spadajo tudi številne nepremičnine, ki so po besedah stečajnega upravitelja ocenjene na okoli 7 milijonov evrov. Najpomembnejše so trgovski center Holermous, Svetinjska klet in apartmaji Svetinje ter Hotel Ormož. Nekateri interesenti za nakup posameznega dela premoženja so že kontak-tirali stečajnega upravitelja, a več bo znanega, ko bodo razpisane dražbe za prodajo premoženja. Monika Levanič Na dražbi se bo znašel tudi (že dolgo prazen in zapuščen) ormoški hotel v centru mesta. Poleg te nepremičnine se bodo prodajali še trgovski center Holermous, Svetinjska klet in apartmaji Svetinje ... Kot je razvidno iz | sklepa o začetku stečajnega postopka, objavljenega 1. juni- | | ja letos na spletnih straneh Ajpesa, pod-| jetje IGD Holermous ^ v letnem poročilu v letu 2014 izkazuje, | | da ima med dolgoročnimi obveznostmi za | 3.365.428 evrov ob- | veznosti in 5.244.236 evrov kratkoročnih ob-| veznosti, torej skupaj | 8.609.664 evrov. Štajerski .•„"XTT.ni'y □ iStajerskitednik DNIK I Stajerskitednik | Foto: ML 4 Štajerski V središču petek • 16. septembra 2016 Slovenija • Vremenske ujme oklestile tudi število sezonskih delovnih mest Povpraševanje po sezonskih delih Sezonska dela v kmetijstvu so od spomladi do jeseni pomemben del ponudbe prostih delovnih mest. Lani je na zonska dela opravljalo več kot 1000 brezposelnih oseb, so sporočili z Zavoda za zaposlovanje. Letos so potrebe Na območju Maribora je največ povpraševanja po obiranju jabolk in grozdja. Na ptujskem območju prevladujejo dela obiranja grozdja, nekoliko manj je obiranja jabolk, sledi pa delo v hmelju. Na murskosoboškem območju je največ obiranja grozdja, jabolk, jagod, zelenjave, jagodičevja. Sicer pa je narava dela odvisna tudi od letnega časa, spomladi ponudniki sezonskih del iščejo predvsem delavce za redčenje in obrezovanje sadnega drevja in obiranje jagod, poleti za pridelavo in obiranje zelenjave, v jeseni pa za obiranje sezonskega sadja, jabolk ali grozdja. Vremenske neprilike, ki so čez leto zdesetkale pridelek, pa so vplivale tudi na ponudbo sezonskih del. Letos so na Območni službi Maribor v začetku leta imeli napovedanih od 305 do 355 potreb po sezonskih delavcih, kar je bilo podobno kot v preteklem letu, vendar so se potrebe po sezonskih delavcih zmanjšale zaradi nepredvidenih vremenskih razmer konec aprila oziroma v začetku maja - pozebe v sadovnjakih in vinogradih. »Nekaj izvajalcev je odpovedalo potrebo po sezonskih delavcih, trenutno pa potekajo zadnji izbori kandidatov za zapolnitev potreb po sezonskih delavcih v letu 2016. Ugotavljamo, da povpraševanje brezposelnih po sezonskih delih presega ponudbo delodajalcev,« so svoja opažanja strnili na Zavodu. Na Mariborskem raje zaposlujejo tujce Dodali so, ne samo da povpraševanje po sezonskih del presega ponudbo, temveč se zanimanje domačih brezposelnih za sezonska dela v zadnjih letih povečuje in iz leta v leto narašča. »Večinoma so mesta zasedena z domačimi iskalci zaposlitve, je pa nekoliko odvisno tudi od vrste sezonskih del. K povečanemu zanimanju gotovo pripomorejo tudi predstavitve delovnih mest in delodajalcev s področja sezonskih del, ki jih organiziramo na Zavodu, kot tudi pomanjkanje prostih delovnih mest pri delodajalcih. Število izda- nih delovnih dovoljenj za tujce v sezonskih delih na področju kmetijstva se zmanjšuje. Pri tem lahko še posebej izpostavimo mursko-soboško območje, saj za sezonska dela skoraj v celoti zagotavljamo domačo delovno silo (odziv je vedno dober in že leta zapolnimo vse potrebe delodajalcev po sezonskih delih), na Dolenjskem, Celjskem in Mariborskem pa domačo delovno silo zagotovimo delno, saj so delodajalci tam bolj naklonjeni zaposlovanju tujcev iz tretjih držav, ki tudi bivajo pri teh delodajalcih. Glede na to delodajalcem ni treba izplačati povračila za prevoz na delo, delavci pa so na voljo tudi, kadar je na primer slabo vreme,« so pojasnili na Zavodu. Plačilo za sezonsko delo se razlikuje od delodajalca do delodajalca. »Če je dejavnost naravnana tako, da delodajalec občasno potrebujete pomoč za sezonsko delo, lahko novega delavca zaposli na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas (teče pokojninska doba) ali preko podjemne pogodbe. Če sezonskega delavca zaposli za določen čas za manj kot tri me- | sece, delodajalcu ob poteku po- | godbe ni treba izplačati odpravili- J ne. Če sezonska dela potekajo na ° podlagi podjemne pogodbe, ki jo delodajalci sklenejo z delavci, potem delodajalci po delovnopravni zakonodaji niso dolžni delavcem povrniti stroškov malice in prevoza na delo.« V Avstriji minimalno 7,84 evra na uro Medtem ko se pri nas plačilo za sezonsko delo giblje od 3,5 evra do šest evrov bruto, je pri naših sosedih minimalna urna postavka 7,84 evra. »Če se plačilo za delo izplačuje kot malo delo (kar je največ 415,72 evra na mesec, navedeni znesek velja za leto 2016), je ta znesek tudi neto. Če pa je višji znesek in gre za zaposlitev, pa se plačujejo od tega tudi prispevki za zavarovanja (npr. od plačila 1.332 evrov bruto za 170 ur izplačilo nato znaša 1.104 evre neto brez olajšav za otroke in potne stroške),« so povedali na Zavodu. Ormož • Po Madžarih še Rusi? Za ormoško cukerco se zdaj zanimajo Rusi Po neuradnih informacijah naj bi se ruski poslovneži zanimali za nekdanjo tovarno sladkorja v Ormožu. Po poročanju Kabelske televizije Ormož naj bi se potencialni investitorji v preteklem tednu že mudili na obisku v Ormožu in si ogledali kompleks ormoške tovarne sladkorja. Z ormoško občino naj bi v kratkem podpisali tudi pismo o nameri, občina pa bi morala v tem primeru med drugim poskrbeti tudi za spremembo Občinskega prostorskega načrta. Na lokaciji nekdanje cukerce naj bi želeli postaviti tovarno s proizvodnjo različnih maziv-nih olj, ki bi sprva zaposlovala vsaj 100 ljudi, v primeru širitve pa po najbolj optimističnem Za pojasnila v zvezi z informacijami o zanimanju Rusov za ormoško tovarno sladkorja smo se obrnili tudi na občino Ormož, odkoder so sporočili le, da je župan odsoten do ponedeljka, 19. septembra. scenariju tudi do 500. Za omenjene ruske poslovneže bi bila tovarna v Ormožu že tretja v Evropi. Informacije smo želeli preveriti pri likvidacijskem direktorju TSO Juriju Dogši, ki je sicer potrdil, da potekajo pogovori, kaj več pa nam zaenkrat l V ni želel razkriti: »V TSO vodimo redno aktivnosti za pridobitev možnih investitorjev na lokaciji bivše tovarne sladkorja. Ker gre v tem primeru za začetne informativne pogovore predvsem o opremljenosti in možnostih lokacije, vam žal kaj več o tem v tej fazi ne morem povedati. Kot vam je znano, je bilo že veliko interesentov do sedaj, vendar do sklenitve posla ni prišlo, zato smo tudi v tem primeru nekoliko previdnejši in zadržani." Spomnimo, da se je v preteklosti za nakup dobrih 24 ha zemljišča z infrastrukturo in objekti zanimalo madžarsko podjetje Amylum. Med interesenti pa je tudi Združenje proizvajalcev sladkorne pese iz Ormoža. ML Ptuj • Desni breg mestne občine vedno boj očitno zapostavlje Zakaj v turniškem pa uredili motoričnega Julija letos so se nekatera otroška igrišča na Ptuju posodobila. Na šestih mestih so igrala. A prav vsa so bila postavljena na levem bregu reke Drave, na Bregu in Turniščah mernega igrišča tam tako rekoč sploh ni. Javne službe Ptuj so julija letos na podlagi načrta obnove otroških igrišč namestile nova igrala na več lokacijah: v Kvedrovi ulici, Ljudskem vrtu, pri Rimski peči, v Ulici 5. Pre-komorske, Ulici 25. maja ter na Volkmerjevi cesti. Strošek nakupa in postavitve novih igral ter demontaže je znašal 46.800 evrov. Precej zajeten kupček denarja pa je bil po mnenju krajanov Brega in Turnišč porabljen nepravično. Kot poudarjajo, si želijo urejeno igrišče tudi na tej strani reke Drave. S tem so in še bodo seznanili tudi občinske veljake. »Župan je v govoru, ki ga je imel ob praznovanju 1. praznika četrti Breg-Turnišče, med drugim omenil tudi, da se pripravlja načrt posodobitve igral v turniškem parku. Igrala, ki so že sedaj v turniškem parku in za katera sicer skrbijo tur-niški gasilci, ki so jih v lanskem letu tudi pobarvali, so zastarela in niso več primerna za igro. Park sicer ponuja veliko mo- žnosti za igro, zabavo, ustvarjanje, medsebojno druženje, smiselno pa bi ga bilo urediti npr. v pravljično deželo ali pa v adrenalinski park, kot je npr. v Gamlitzu (Motorikpark Gamli-tz), da se otroci gibajo, skozi igro nekaj naučijo, ustvarjajo ali pa samo razvijajo svoja čutila,« pravi svetnica v mestnem svetu MO Ptuj Sonja Pučko. Kot je dejala, bo tudi sama na podlagi pogovorov s krajani podala pobudo za ureditev te problematike. Prepričana je, da bi se igrišče nujno moralo urediti v bližini ptujskih Term, šole Breg in prostorov društva upokojencev Breg. Pučkova sicer pravi, da so pobude svetnikov prevečkrat preslišane, zato si želi konkretne datume. Tudi za ostale stvari, s katerimi je seznanila občinsko upravo: kdaj bo urejen nadvoz oz. podvoz iz turniškega parka '' Foto: CG To je edino igrišče na desnem bregu reke Drave, v turniškem parku. Igrala vzdržujejo kar turniški gasilci ... Foto: MZ petek • 16. septembra 2016 V središču Štajerski 5 večje od ponudbe ptujskem, mariborskem in murskosoboškem območju se-po sezonskem delu manjše. ?n rku ne bi parka? odstranili stara dotrajana in postavili nova, funkcionalna niti eno samo igralo, kar je toliko bolj nenavadno, saj pri- do Pinčarjevega mlina, kdaj kolesarska pot in kdaj bodo zgrajeni manjkajoči pločniki in kolesarska steza od Suhe veje do centra mesta. Kot poudarja, si želi, da bi se celotno mesto razvijalo bolj enakomerno, saj imajo številni krajani občutek, da ni tako. MO Ptuj: »Za CS Breg-Turnišče ni bila predvidena ureditev igral« O sami ureditvi parka Tur-nišče in tem, ali se morda razmišlja o postavitvi kakšnih dodatnih igral, ki bi otroke in njihove starše privabila na grajsko posest in s tem vplivala tudi na oživljanje samega gradu, smo vprašanja poslali tudi na ptujsko občino. A so le kratko odgovorili, da je občina opravila menjavo dotrajanih in nefunkcionalnih igral v skladu z načrtom umestitve otroških igral in potrebne urbane opreme na obstoječa otroška igrišča mestnih javnih površin: »Za ČS Breg-Turnišče ni bila predvidena ureditev igral. Obstoječa igrala v parku pri gradu na Tur-niščah so v funkcionalni rabi.« O tem, ali nameravajo kaj narediti, da bi posestvo, ki ima ogromen potencial, resnično zaživelo v vsem svojem sijaju, morda tudi na račun ideje, da se tam uredi kakšen motorični ali adrenalinski park, pa niso zapisali niti besede. Dženana Kmetec V vinogradih P&F Jeruzalem okoli 180 sezonskih delavcev »Sezonski delavci so začeli delati z začetkom trgatve, in sicer 7. 9. Zaposlovati smo začeli tri tedne prej. Število sezonskih delavcev v vinogradu je približno enako kot lani, okoli 180. Čez sezono pa skupno sklenemo 210 do 220 pogodb. Povpraševanje je precej veliko, v zadnjih treh letih nismo imeli nobenih težav z iskanjem sezonskih delavcev,« so sporočili iz največjega slovenskega vinarja P&F Jeruzalem. Plačilo za sezonsko delo znaša ob doseženi normi šest evrov bruto. »Za prevoz na delo poskrbijo delavci sami, saj so večinoma iz okoliških vinogradov. Poskrbljeno pa je za osvežilne pijače med delom,« so še dodali. Na vprašanje, ali imajo morda na zavodu podatek, koliko oseb opravlja sezonsko delo pri severnih sosedih, pa so dogovorili, da oglasov za sezonska dela v kmetijstvu na avstrijskem zavodu in preko zaposlitvenih agencij praktično ni, ker poteka zaposlovanje preko osebnih stikov. »Stalne skupine delajo pri kmetih, morebitne nove sodelavce pa pripeljejo ti, ki delajo na kmetijah. Že leta je namreč tako, da za ta dela delodajalci/kmetovalci v obmejni regiji delovno silo za sezonska dela v kmetijstvu večinoma pridobijo na skritem trgu dela. Ljudje, ki že leta opravljajo ta dela za iste delodajalce v obmejni regiji, po potrebi pripeljejo še svoje znance, sorodnike. Informacije so dostopne tudi na vratih posameznih kmetij in tako ljudje, ki jih tovrstne zaposlitve zanimajo, informacije dobijo neposredno pri kmetovalcih, ki kader potrebujejo,« so pojasnili. Mojca Vtič Slovenija, Ormož • Geodetskih pisarn ne bodo ukinjali Ormožani s protestnim pismom V občini Ormož se nikakor ne strinjajo s potezami države, da v mestu in okolju krči delovanje svojih institucij. Pred leti je občina izborila, da je Gimnazija Ormož ostala samostojni javni zavod (za kar sicer lokalna skupnost plačuje znaten finančni prispevek), letos so spisali protestno pismo proti ukinitvi poštne poslovalnice v Podgorcih, protestno noto so naslovili tudi na Geodetsko upravo RS (GURS), ki da naj bi v Ormožu nameravala ukiniti lokalno izpostavo. »Občinski svet Ormož najostreje protestira proti nameri GURS, da brez vsakršnega obvestila zahrbtno ukinja geodetsko pisarno in poskuša sodelavce preseliti na območno pisarno na Ptuj. Po naši oceni z ukinitvijo geodetske pisarne v Ormožu ne bi bili doseženi nikakršni prihranki. Z ukinitvijo izpostave bi se ta služba odmaknila od uporabnikov. Ormož z okolico je demografsko ogroženo ob- močje. Vsaka ukinitev institucije pomeni dodatno slabitev okolja, ki že tako ali tako izgublja vrsto državnih institucij. Ukinitev institucij pomeni tudi ukinjanje delovnih mest. V občinskem svetu Ormož tovrstnih odločitev ne razumemo, saj so v popolnem nasprotju s tolikokrat ponovljeno in deklarirano politiko o prijaznosti, dostopnosti in decentralizaciji države,« so na občini Ormož med drugim zapisali v protestni noti. Njeno vsebino so na dopisni seji v sredini poletja podprli tudi člani občinskega sveta. Te dni smo o morebitnem ukinjanju lokalnih enot povprašali na GURS. Izrecno so poudarili, da geodetske pisarne v Ormožu ne ukinjajo: »Vrata geodetske pisarne v Ormožu bodo, tako kot sedaj, odprta v času vseh uradnih ur. V programu racionalizacije in reorganizacije GURS zapiranje geodetskih pisarn ni predvideno. Je pa res, da izvajamo notranje reorganizacije, ki so posledica racionalizacije poslovanja. Z zadnjo racionalizacijo smo na postavki materialnih stroškov uspeli prihraniti 100.000 evrov.« Sedež GURS je v Ljubljani, kjer je tudi glavni urad. Na območju Slovenije ima 12 območnih geodetskih pisarn in 29 lokalnih enot. Skupno število zaposlenih je 469. Iz geodetske uprave so še sporočili, da se sicer na določenih lokacijah soočajo s kadrovsko podhranjenostjo, kar rešujejo z notranjimi prerazporeditvami sodelavcev. Sodelavce iz enot, kjer je pri-pad zahtevkov manjši, preraz-porejajo na enote, ki beležijo kadrovski primanjkljaj. Mojca Zemljarič H Foto: Črtomir Goznik Na GURS so zatrdili, da vrata geodetske pisarne v Ormožu ostajajo odprta. 6 Štajerski Podjetništvo petek • 16. septembra 2016 Podravje • V večini termalnih kopališč zadovoljni z letošnjo sezono Kljub bolj mokremu poletju zelo dober V prav vseh kopaliških kompleksih na našem širšem območju Podravja s Pomurjem so z letošnjo kopalno sezono zadovoljni. Po letošnjega leta povsod zabeležili več gostov kot lani v enakem obdobju, kljub temu da je poletje postreglo z več deževnimi dnevi. Kakšen obisk so zabeležili v največjih Termah, pišemo v nadaljevanju. Terme 3000: Moravske Toplice, Terme Ptuj in Terme Banovci V prvih osmih mesecih letošnjega leta so gostje v hotelih in apartmajih Term 3000 - Moravske Toplice ustvarili skupno 184.000 nočitev. Od tega je bilo 53 odstotkov tujih gostov. V Termah Ptuj je v primerjavi s Temami 3000 prenočilo skoraj štirikrat manj gostov; v obdobju januar-avgust beležijo 48.000 nočitev, od tega je bilo tujih gostov 44 odstotkov. Število nočitev v Termah Banovci je v primerjavi s Ptujem za polovico manjše. V prvih osmih mesecih so imeli 23.000 nočitev, tujih gostov je bilo 22 odstotkov. »Letošnja poletna sezona je boljša od lanske, rezervacije za obdobje julij-avgust so v primerjavi z enakim obdobjem lani boljše. Glavnino nočitev so ustvarili domači gostje ter gostje iz germanskih trgov, držav Balkana, Italije, Češke. Kljub nekoliko slabšemu vremenu v glavni sezoni je z lanskim letom primerljiv tudi dnevni obisk naših vodnih parkov. Poleti nas v termah obišče največ gostov, ki iščejo osvežitev in sprostitev v vodnih parkih in ob njih. Glede na trenutne rezervacije v drugo polovico leta stopamo z zmernim optimizmom. Trenutne razmere so za naše termalne de-stinacije in hotele na Bledu ugodne predvsem na trgih bližnjih evropskih držav. Ocenjujemo, da se bo nadaljevala zmerna rast domačih gostov tudi v jesenskih in zimskih mesecih. Prizadevamo si pridobiti čim več gostov iz sosednjih držav in držav srednje Evrope, pospešili smo aktivnosti za pridobivanje kongresnih gostov iz evropskih držav,« so sporočili iz družbe Sava Turizem. Kot dodajajo, so lani in letos v Termah 3000 obnovili kopališče, hotelske sobe v hotelih Livada Prestige ter začeli prvo fazo prenove hotela Ajda - obnovili so hotelsko avlo z recepcijo, sobe in aperitiv bar. Za naložbe so namenili 1,2 milijona evrov. V medico-wellness centru Term Ptuj za v prihodnje napo- vedujejo širitev zdravstvenih prostorov za rehabilitacijo z nabavo najsodobnejše medicinske opreme. »V grand hotelu Primus jeseni nadaljujemo tudi s tematskimi brunchi. Poseben kulinarični dogodek bo 6. oktobra, ko se bodo predstavili ptujski kuharski mojstri, novembra pa nastopi nova 13. sezona Pri-musovih vinskih zgodb,« dodajajo v družbi Sava Turizem. Terme Zreče Termalni bazeni Term Zreč so v osmih mesecih letošnjega leta našteli nekaj več kot 99.000 kopalcev, kar znaša 12,5 % več kot v enakem obdobju leto poprej. »V letošnji kopalni sezoni smo našteli skoraj 40.000 kopalcev, kar pa je približno na istem nivoju kot v lanskem poletju. Z obiskom v letošnjem letu smo zadovoljni. Kljub precej spremenljivemu vremenu smo zadovoljni tudi s poletno sezono. K nepozabnim doživetjem so pripomogli tudi pestra ponudba poletnih jedi v Koči na bazenu in Restavraciji B, sladoledni vrt na bazenih in poletni ploščadi ter zabavna doživetja z animacijsko skupino in žabcem Slovenska Bistrica • Letošnja rast prihodkov 16-odstotna? Impol s 5,1 milijona evrov uspešno obnovil toplo valjarno po požaru Marca letos je Impol prevzel šibeniško valjarno TLM in ponovno zagnal proizvodnjo. A le po dveh mesecih, konec maja, je v valjarni zagorelo. Stroški popravila tople valjarne so znašali 5,1 milijona evrov. »Ti stroški pa ne vključujejo stroškov izpada proizvodnje. Olajševalna okoliščina je ustrezno zavarovanje strojev, kar bo skupini Impol omogočilo povračilo nastalih stroškov,« so sporočili iz podjetja. Dodali so še, da se je ekipa skupine Im-pol v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki takoj lotila sanacije stroja in jo avgusta uspešno končala. Prvi kolobarji so že bili zvaljani in v septembru bo proizvodnja ponovno začela povsem utečeno obratovati. Impol, ki je šesti največji slovenski izvoznik, se je za nakup odločil, ker je topla valjarna v Slovenski Bistrici stara več kot pol stoletja in bi jo bilo treba postaviti na novo, medtem ko je šibeniško podjetje pred desetimi leti v svojo valjarno vložilo približno 80 milijonov evrov. S prevzemom šibeniške-ga podjetja je Impol, potem ko je že pred leti kupil tovarno Seval v srbskem Sevojnem, postal glavni igralec v predelavi aluminija v regiji. Cilj Impola do 2025 - podvojiti prodajo Veliki strateški cilj skupine Impol je namreč do leta 2025 ustvariti prodajo v višini milijarde evrov in količinski obseg proizvodnje v višini 350.000 ton letno. »Obseg proizvodnje se bo povečeval predvsem na valjanem programu, ki danes predstavlja 60 odstotkov prodaje. Dolgoročni načrt je, da se količine proizvodnje valjanih izdelkov povečajo na 150.000 Foto: Mojca Vtič ton. K temu bo največ prispevala proizvodnja v podjetju Im-pol-TLM na Hrvaškem, kamor je skupina Impol vstopila letos in načrtuje nakup proizvodnih kapacitet podjetja TLM Aluminium v stečaju. Proces nakupa še ni končan, ker stečajni postopek še ni zaključen, trenutno je Impol-TLM najemnik proizvodnih kapacitet,« so pojasnili. V zadnjih desetih letih je skupina Impol za naložbe namenila približno 400 milijonov evrov. Za doseganje dolgoročnega cilja - povečanje obsega in vrednosti prodaje - pa v obdobju od 2016 do 2025 načrtujejo vlaganja v višini 200 milijonov evrov. Letošnja napoved: 606 milijonov evrov prihodkov Skupina Impol je avgusta objavila tudi polletne rezultate poslovanja, ki so po njihovi oceni spodbudni, saj je bilo že v prvih petih mesecih leta 2016 s sklenjenimi pogodbami doseženega kar 70 odstotkov prodajnega načrta. Skupina 15. oktober - dan D za industrijsko cono Impol Pogoj za širitev Impola v Slovenski Bistrici je izgradnja zahodne obvoznice in širitev industrijske cone, o čemer se na Bistriškem govori že leta, že leta pa je zahodna obvoznica tudi v državnem proračunu. Letos se je občina prijavila na razpis gospodarskega ministrstva za sofinanciranje dograditve ali razširitve poslovnih con. Ministrstvo je razpisalo 11,46 milijona evrov, od tega naši vzhodni kohezijski regiji pripada 7,46 milijona evrov. Na razpis je prispelo 31 vlog. Ali je slovenjebi-striška občina uspela na razpisu, bo predvidoma znano 15. oktobra, so sporočili z ministrstva. Glede na nujnost in vsebino projekta na občini pričakujejo odobritev sofi-nancerskih sredstev. A kot je že pred časom pripomnil župan Ivan Žagar, tudi ta razpis ni povsem optimalen. »Pričakujemo, da bomo uspeli, vendar dokler ne bodo delovni stroji začeli prvih del, še nisem povsem prepričan, da projekt bo. Navsezadnje živimo v Sloveniji.« Impol tako v letu 2016 načrtuje 16-odstotno količinsko povečanje proizvodnje v primerjavi z letom 2015 in posledično povečanje obsega prodaje za 30.000 ton na 218.815 ton. Z načrtovanim obsegom poslovanja bo ob trenutnih cenah na trgu skupina Impol ustvarila 606 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in pri tem ustvarila več kot 30 milijonov evrov dobička pred davki, so še sporočili iz slovenjebistriškega podjetja. Mojca Vtič petek • 16. septembra 2016 Podjetništvo Štajerski 7 obisk term zbranih podatkih naj bi v prvih osmih mesecih Zrečkom. Ne nazadnje se Terme Zreče v letošnjem poletju ponašajo s skoraj 90-odstotno zasedenostjo,« so se še pohvalili. O novostih za prihodnje leto še niso želeli govoriti, saj je to vprašanje še preuranjeno. Terme Olimia »V Termah Olimia smo glede na vremenske pogoje, ki letos niso bili tako idealni kot v preteklem letu, s kopalno sezono zadovoljni, saj v primerjavi z lani beležimo minimalni upad števila kopalcev predvsem na področju obiska Aqualune, kjer imamo adrenalinski stolp z vodnimi atrakcijami in tobogani, medtem ko je število kopalcev v Wellness centru Termalija in Wellnessu Orhidelia večje kot preteklo poletje. Največ obiska beležimo med vikendi in prazniki,« so sporočili iz Term Olimia, števila obiskovalcev pa niso želeli razkriti. Bioterme Mala Nedelja V kopališkem kompleksu Bioterme Mala Nedelja so z izkupičkom letošnje poletne sezone zadovoljni. Od januarja do avgusta so zabeležili 98.703 kopalcev. »Število dnevnih kopalcev se je v Biotermah Mala nedelja v prvih osmih mesecih letos povečalo za 4,78 % v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2015. Kljub slabšim vremenskim razmeram, ki so v poletnih mesecih odločilnega pomena za obisk dnevnih kopalcev, v primerjavi z lanskim poletjem smo uspeli število kopalcev nekoliko povečati. Porast števila obiskovalcev pripisujemo bolj sistematičnim marketinškim pristopom pri nagovarjanju gostov. Obenem smo v 'nepole-tnih' mesecih pripravili tematske dneve, s katerimi dnevno nagovarjamo različne strukture obiskovalcev: družine, upokojence, generacijo 50+ itd. Velik poudarek dajemo tudi kombiniranim kopalnim kartam, kot so npr. kopanje in savna ali kopanje in kosilo,« je pojasnila vodja prodaje v Biotermah Mala Nedelja Žužana Šeruga. Kot je še povedala, kopališče privablja zlasti domače goste, med tujci pa prevladujejo Avstrijci iz bližnje avstrijske Štajerske. »Kopališče v Bioterme Mala Nedelja ponuja paleto vodnih doživetij. Od septembra do maja je gostom na voljo pet bazenov v termalnem parku ter dva bazena (masažni in počival-ni) v zunanjem delu kopališča, medtem ko se v poletnih mesecih lahko razvajajo v skupno 11 bazenih. V okviru termalnega parka je tudi svet savn s petimi savnami (dve finski, infra, turška in zeliščna savna) ter ohla-jevalnim bazenom,« je še sporočila vodja prodaje ter dodala, da se v tem letu lotevajo novega projekta: »V Biotermah Mala Nedelja smo svojo razvojno pot začrtali v smeri že postavljenih temeljev (zeleni turizem, bivanje v sožitju z naravo) in pričeli z gradnjo glamping resorta Zelena vas, ki bo gostom nudil kakovostno bivanje v sožitju z naravo.« Monika Levanič, Mojca Vtič, Mojca Zemljarič Destrnik • Novi prostori za občinsko upravo Poslovni objekt bo kmalu zazivel Občina Destrnik je s proizvodno-trgovsko zadrugo Lipa iz Lenarta nedavno sklenila pogodbo o nakupu novih prostorov za občinsko upravo. »Danes je za našo občino velik dan. Kupili smo celotno zgornje nadstropje v novozgrajenem poslovnem centru, smo pa tudi 40-odstotni solastnik skupnih in parkirnih prostorov. Končuje se agonija, ki je trajala tri ali štiri leta, vmes smo hodili tudi po sodišču. Danes smo na točki realizacije nakupa novih poslovnih prostorov za občinsko upravo v novem poslovnem centru. Objekt, v katerega se bomo preselili, je nov in zasnovan kot energetsko varčen. Ogrevanje je urejeno s toplotnimi črpalkami. Prepričan sem, da ko bomo nove prostore opremili in ko bomo na tej lokaciji začeli delati, bo lahko naša uprava delala še boljše kot doslej. Upam, da bo lastnik objekta - zadruga Lipa Lenart - kmalu uspel najti tudi kupca ali najemnika za pritlični in kletni del objekta,« je ob podpisu pogodbe povedal župan občine Destrnik Vladimir Vin-diš. Direktor Lipe Saša Horvat je župana dopolnil z besedami: »Interes nam je, da objekt čim prej zaživi. 300 m2 metrov površin je na razpolago za trgovino, dva lokala velikosti 90 in 140 m2 sta namenjena gostinski ali kateri drugi dejavnosti. Na razpolago so še štirje lokali: dva velikosti 40 in dva 20 m2, služijo lahko storitveni dejavnosti. Prostor, namenjen trgovini, bomo bodisi prodali bodisi oddali v najem. Če bo prostor v najemu, se lahko najemnina kasneje vračuna v kupnino, če se bo najemnik v treh letih odločil za nakup.« Destrniški župan Vindiš in direktor zadruge Horvat sta zadovoljna, da bo nov poslovni objekt v središču občine kmalu dobil vsebino in s tem po več letih agonije zaživel. MZ Župan občine Destrnik Vladimir Vindiš in direktor proizvodno-trgovske zadruge Lipa Lenart Saša Horvat ob podpisu pogodbe za nakup prostorov, v katere se bo v prihodnje preselila občinska uprava. Ptuj • Sejem prostega časa Ni razloga, da bi se dolgočasili Športne aktivnosti, plavanje, obisk gledališča ali kina, učenje tujih jezikov, ustvarjanje in številne druge dejavnosti so le nekatere izmed prostočasnih aktivnosti, ki so na voljo na Ptuju. Ponudniki le-teh so se 13. leto zapored predstavili na Sejmu prostega časa in na mestno tržnico privabili predvsem množico otrok in mladostnikov, a tudi odraslih. Sejem prostega časa organizira Center interesnih dejavnosti Ptuj v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj in partnerskimi organizacijami. Skupaj so v soboto pripravili zanimivo predstavitev različnih zavodov in organizacij. Med 10. in 12. uro je ptujski tržnici svoje aktivnosti predstavljalo 18 ponudnikov, ki izvajajo različne programe in aktivnosti za otroke, mladostnike in odrasle. Vsak je poskušal predstaviti svoje delo, obenem pa je vse vodila skupna misel, ki so jo poudarili večkrat: o pomenu kakovostno zapolnjenega prostega časa. Sočasno s sejmom je na tržnici potekala tudi prva Plakatnica Mestnega kina Ptuj, na kateri so si iz kataloga bogatega arhiva plakatov obiskovalci lahko brezplačno izbrali svoje najljubše. Interes je bil zelo velik, najhitreje so pošle risanke, a tudi za odrasle je bilo gradiva precej. Prireditev je povezovala simpatična igralka, Ptujčanka Urška Vučak, za zabavo najmlajših pa sta bila tudi letos zadolžena brata Malek iz društva Eleja. Dženana Kmetec Številni ponudniki prostočasnih dejavnosti so v soboto na mestni tržnici predstavljali svojo ponudbo. Foto: MZ Foto: DK 8 Štajerski Podravje petek • 16. septembra 2016 Ptuj, Podravje • Pogovor z Aleksandro Pivec Pivčeva: „Trudila sem se Bistro oddaljiti o ZRS Bistra Ptuj je zavod, po katerem ima politika velike apetite. Prav zato je potem, ko je odstopno izjavo podala direktorica Predvsem se obeta politično kupčkanje ali, kot temu rečejo, „sklepanje kompromisov". Da si želi direktorski stolček, je namreč že dvema letoma, po tem, ko je izgubil volitve, a se je takrat na tej funkciji obdržala Pivčeva. Aleksandra Pivec je v ZRS Bistra Ptuj delala polnih 17 let. Najprej kot mlada raziskovalka in strokovna raziskovalna sodelavka, zadnjih šest let pa kot direktorica zavoda. Kot pravi, je zmeraj delovala strokovno, transparentno, v javnem interesu, predano in skladno s poslanstvom ter zastavljeno vizijo in strategijo zavoda. Skupaj s sodelavci je poskušala podravsko regijo primerno umestiti v nacionalni in mednarodni prostor. Ves čas pa si je ob stalnih aktivnostih in delu prizadevala tudi, da bi lokalno okolje prepoznalo pomen obstoja inštitucije. A jasno pove, da to ni bilo ravno lahko. Kljub vsemu pa je večino njena odstopna izjava presenetila. Svoje delo in delo strokovnih ekip, ki jih je vodila, ocenjuje kot zelo dobro, prepričana je, da je zavod prepoznaven in cenjen. Kot poudarja, so uspešno sledili zastavljeni viziji in načrtom ter pomagali pri pripravi, načrtovanju in izvedbi številnih, za mesto in regijo pomembnih projektov ter tako upravičencem na območju Spodnjega Podravja v program- skem obdobju 2007-2013 pomagali pri pripravi in črpanju sredstev za 191 projektov, ki so bili sofinancirani iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Ko-hezijskega sklada (KS). „Sku-pna višina dodeljenih sredstev iz naslova ESRR, ESS in KS je znašala skupaj okrog 108 milijonov evrov," je zadovoljna Pivčeva. Zadnji leti sicer za zavod Bistra nista bili najugodnejši, saj je bilo zatišje z evropskimi razpisi, česar se je Pivčeva dobro zavedala. Aktivnosti zadnjih dveh let so bile usmerje- ne v načrtovanje in pripravo projektov za začetek črpanja sredstev iz nove finančne perspektive: „V tem času pa zaradi časovnih zamikov pri pripravi in sprejemanju pomembnih državnih strategij in dokumentov, ki so podlaga načrtovanju in črpanju sredstev iz prihajajoče finančne perspektive, zamujajo objave razpisov, ki so bili načrtovani za to obdobje. Že v letošnjem letu smo tako oddali pomembno število novo pripravljenih projektov in pričakujemo, da bodo v letu 2017 stekla tudi financiranja, ki bodo omogočila nove razvojne korake mesta in regije." Pivčeva je odstopno izjavo svetu zavoda ZRS Bistra Ptuj poslala 1. septembra. Ta ji je razrešnico že podal. 26. septembra bo nastopila novo delovno mesto na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer bo sekretarka v kabinetu ministra. Čelanu, kot edinemu prijavljenemu kandidatu za v. d. direktorja, je v torek soglasje podal svet zavoda. Na seji v ponedeljek pa bo o tem odločal še mestni svet. Po naših informacijah bo Čelan imel zadostno podporo in bo 22. septembra potrjen kot v. d. direktorja ZRS Bistra Ptuj. Politika in njeni apetiti po obvladovanju Bistre toliko večji, ker prihaja čas črpanja evropskih sredstev ZRS Bistra je bilo že večkrat na udaru politike, kar priznava tudi dosedanja direktorica. Napeto dogajanje je - kljub temu da naj bi bile karte že več ali manj zložene - pričakovati tudi v prihodnjih dneh in mesecih. O tem, ali dejstvo, da bo med kandidati za direktorsko mesto tudi bivši župan Štefan Čelan, pomeni nove politične zaplete, Pivčeva pravi: „Žal mi je, da se je Bistra v svojem celotnem obdobju delovanja »borila« s političnimi vetrovi in bila obravnavana skozi oči politike in ne strokovnosti. Ves čas vodenja zavoda sem se trudila inštitucijo čim bolj oddaljiti od vplivov politike ter ji dati podobo podporne razvojno-razisko-valne inštitucije. Preko svojih povezav ter dela v mrežah partnerstev v regiji, državi in EU smo želeli v lokalno . * okolje prinašati nova znanja ter razvojne priložno- ||H sti in skrbeti za ustvarjanje Aleksandra Pivec se po 17 letih dela na Bistri podaja na novo karierno pot. Ptuj • Ljudska univerza uspešna na dveh razpisih Zagotovili 800.00 evrov za pomoč ljudem Konzorcij, katerega vodilni partner je Ljudska univerza Ptuj, si je na dveh javnih razpisih uspel zagotoviti zajeten kupček denarja. Ta bo namenjen izvedbi dveh - za uporabnike povsem brezplačnih - delavnic: svetovanje za odrasle in pridobivanje kompetenc. To poletje je Ljudska univerza Ptuj za potrebe javnega razpisa za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od 2016 do 2019 oblikovala konzorcij, v katerega je vključila Ljudsko univerzo Ormož, zavod Nazaj na konja ter Tehniški šolski center Maribor, sama pa postala vodilni partner in vodja konzorcija. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo razpis za krepitev enake dostopnosti vseživljenj-skega učenja za vse starostne skupine, katerega finančna vrednost za celotni konzorcij je 459.433 evrov. Kot je pojasnila Mojca Volk, direktorica Ljudske univerze Ptuj, je namen javnega razpisa povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje ter izboljšati kompetence, ki jih potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti. „Odobrene smo dobili programe, ki vodijo do na- slednjih temeljnih kompetenc: tuji jeziki, računalniške in digitalne kompetence, spodbujanje učenja in socialne vključenosti ter samoiniciativnost in podjetnost. Ciljna skupina so zaposleni (tudi samozaposleni in kmetje), nižje izobraženi (manj kot štiriletna srednja šola) in manj usposobljeni, s poudarkom na starejših od 45 let. Posamezni udeleženec se lahko vključi v več programov," pojasnjuje Volkova, ki predvideva, da bodo v obdobju 2016-2019 v okviru konzorcija vključili vsaj 1140 oseb. Vse interesente vabijo, da se prijavijo, prva skupina bo začela delati že konec tega meseca. Pri pripravi programa so strokovni delavci ptujske Ljudske univerze sodelovali z delodajalci, ki so jih povprašali, kaj, kakšne kompetence pravzaprav si želijo od potencialnih delavcev. Njihove odgovore so seveda pri pripravi delavnic tudi upoštevali. „Potrebe smo morali uskladiti z možnostmi razpisa, a glede na uspeh na razpisu ocenjujem, da nam je to tudi uspelo. S programi za pridobivanje kompetenc bomo tako vsi konzorcijski partnerji prisotni tudi v podjetjih, če bo takšna želja delodajalcev," pravi direktorica Ljudske univerze Ptuj. Ta je bila skorajda sočasno uspešna na še enem razpisu, katerega vrednost je 341.848 evrov. Za prijavo na razpis za informiranje in svetovanje ter ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja od 2016 do 2022 so se povezali z Ljudsko univerzo Ormož. Podobno kot pri prvem razpisu je tudi tukaj fokus na izboljšanju kompetenc, ki jih zaposleni potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti. Razlika je v tem, da so ciljna skupina zaposleni, ki potrebujejo dodatna usposabljanja, kvalifikacije ali prekvalifikacije, zaradi potreb na trgu dela in delovnem mestu. „Vabljeni vsi, ki imajo kakršnokoli vprašanje glede izobraževanja, pa naj gre za pridobitev izobrazbe, certifikata, licence, diplome, za možnost štipendiranja ali sofinanciranja izobraževanja, za priznavanje predhodno pridobljenega znanja in to ne le na našem zavodu - svetovalka ima pregled nad celotno štajersko regijo," pravi Volkova in poudarja, da so svetovanja popolnoma brezplačna. Dženana Kmetec Ljudska univerza Ptuj je skupaj s konzorcijskimi partnerji v naše okolje pripeljala 800.000 evrov. Foto: CG petek • 16. septembra 2016 Podravje Štajerski 9 )d vplivov politike!" Aleksandra Pivec, postalo jasno, da bo jesen na Ptuju zanimiva. potrdil nekdanji ptujski župan Štefan Čelan; obetal si ga je že pred in udejanjanje projektnih idej, ki prinašajo okolju in posameznim subjektom v njem večjo dodano vrednost. Pričakujem in želim, da se bo inštitucija razvijala tudi v prihodnje skladno z zastavljeno vizijo in svojim poslanstvom, čim bolj neobremenjeno z raznimi političnimi vplivi. Inštitucija ima reference, strokovna znanja, kompetence, in kar je najpomembneje, odlično ekipo sodelavcev, ki lahko vsak na svojem področju dela pomembno prispeva h kreiranju in izvajanju razvojnih ambicij okolja. Zagotovo smo sredi pomembnega obdobja, ko po dvoletnem zatišju pri črpanju EU-sredstev pričenjamo aktiven vstop v novo finančno perspektivo, kar pomeni, da bo imela Bistra v tem obdobju pomembno vlogo pri pomoči različnim akterjem v regiji, tako v javnem sektorju kakor tudi pri gospodarstvu." Kdo naj bo novi direktor? Velika politična napetost Pivčeva, ki bo konec meseca nastopila novo delovno mesto, pravi, da ni in si ne želi biti v kakršnikoli vlogi pri postopkih izbire novega direktorja, želi pa si, da pri izbi- ri prevladajo predvsem velika mera zdravega razuma in razsodnosti ter zgolj strokovne kompetence. „Ka-kršno koli politično manipuliranje bi lahko temu škodovalo!« je prepričana. O prihodnosti Bistre in tem, da so nekateri župani v dvomih, ali ta zavod še sploh financirati, dosedanja direktorica pravi: „V našem oko lju trenutno žal vlada velika napetost, ki je odraz političnih razdvajanj. To mestu in regiji ne prinaša nič dobrega. Menim, da veliko moči in energije zgubljamo za nekoristne in neproduktivne stvari. Zato tudi smelo začrtane razvojne vizije in želja po boljšem sodelovanju in delovanju v skupno dobro nimajo možnosti, da bi zaživele v polni meri. Verjamem, da bo prevladal razum in ne politično pojmovanje inšti-tucije in njenega pomena, saj menim, da inštitucija lahko, ne samo v lokalnem in regionalnem pomenu, temveč tudi v odnosu do širše regije in države odigrava svojo pomembno vlogo tudi v prihodnjem obdobju." Dženana Kmetec Direktorsko mesto si obeta Štefan Celan, ki je prepričan, da mu ga je le politika onemogočila pred dvema letoma. Čelan potrdil: želi si direktorskega mesta „Že dolgo mi je znano, da je delo v javnem interesu, še zlasti v politiki, popolnoma razvrednoteno. Po dvanajstih letih dela, kjer sem kot župan od jutra do večera in tudi vse vikende neprestano razmišljal in delal zgolj v dobrobit naših občank in občanov, sem skromno pričakoval, da mi bo novo izvoljena ekipa ponudila delovno mesto, kjer bi s svojimi znanji in izkušnjami lahko največ pripomogel pri nadaljnjem razvoju naše občine. Žal so mi namesto nudenja pomoči celo preprečili ponovno imenovanje za direktorja ZRS Bistra Ptuj. Upam in verjamem, da je župan s svojo koalicijo v teh dveh letih spoznal, da so takrat naredili napako in jo bodo poskušali sedaj popraviti. Glede na dosedanje izkušnje pa si težko obetam, da bo tako," je na vprašanje, ali si obeta direktorski stolček na Bistri, kjer je tudi zaposlen, odgovoril Štefan Čelan. Potrdil je, da se bo na razpis prijavil, kot pravi zato, ker si v tej kaotični situaciji ne more več privoščiti eksperimentiranja. „Pred nami so ključni meseci za evropske in državne razpise. Med pomembne prednosti prištevam pristne odnose z mnogimi mojimi kolegi župani v Spodnjem Podravju. Brez medsebojne pomoči in sodelovanja bomo samo izgubljali tako v mestni občini kakor tudi vseh okoliških občinah," še dodaja nekdanji ptujski župan. Kljub številnim negotovostim, si, kot pravi, upa trditi, da mu sklepanje konsenzov v politiki ni tuje, zato verjame, da mu bo tokrat uspelo. Na vprašanje, v kakšnih odnosih je s ptujskim županom Miranom Senčarjem in ali bo morda imenovanje pogojeval tudi z nadaljnjim sodelovanjem z njim, odgovarja: „Zavedam se, da v politiki ni možno uspešno delovati, če se ne zavedaš, da v tem poklicu zamere niso dovoljene. Prav tako je uspeh v politiki odvisen zgolj od sposobnosti sklepanja modrih kompromisov. Ali sta kompromis in modrost že vrednoti, ki jih ceni gospod župan Miran Senčar, pa morate vprašati njega." Analiza izvajanja ukrepov za večjo pretočnost mednarodnega prometa med Šentiljem in Gruškovjem v poletnem času V osmih poletnih sobotah 237 km manj zastojev Promocijsko sporočilo V prvi polovici julija smo v družbi Dars začeli izvajati ukrepe za večjo pretočnost med Šentiljem in Gruškovjem, ki smo jih pripravili skupaj s Policijo, Direkcijo RS za ceste (DRSI) in Ministrstvom za infrastrukturo. Analiza izvedbe kaže, da je bil cilj večanja pretočnosti kljub pričakovanemu porastu mednarodnega prometa (promet se je povečal za 4 %) in gradbišča Draženci-Gruškovje dosežen: z informiranjem smo dosegli zmanjšanje zastojev, saj so se vozniki odpravili na pot tudi med tednom. Ob začetku letošnje turistične sezone smo sprejeli ukrepe zmanjševanja zastojev zaradi: • predvidevanja, da se bo mednarodni promet povečal (nekatere napovedi iz tujine so kazale, da se bo promet proti Hrvaški preko Slovenije med dopusti povečal tudi za več kot 20 %) in • gradbišča nove avtoceste na odseku A4 Draženci-Gruškovje, ki je tik ob obstoječi glavni cesti Ptuj-Gruškovje. Plan upravljanja mednarodnega prometnega toka Šentilj-Gruškovje je temeljil predvsem na obveščanju voznikov in predhodno urejenega dovoljenja za izredne prevoze (na način, da niso ovirali prometa na tem območju). Glavni ukrep je bilo obveščanje deležnikov in domače ter mednarodne javnosti: • preko več kot 10.000 letakov smo opozarjali na kritične datume in možne alternativne poti. Delili smo ga na prodajnih mestih vinjet, na cestninskih postajah iz smeri Gradca proti Šentilju in na Šentilju, ga objavljali preko spletnih in družbenih omrežij; • PIC je s planom in letakom seznanil vse prometnoinformacijske centre držav, katerih vozniki so uporabili to smer vožnje v poletnih mesecih, obvestil avto klube (AMZS, avstrijski OAMTC, hrvaški HAK, nemški ADAC), vsa veleposlaništva evropskih držav, upravljavce avtocest ...; • preko medijev smo nenehno opozarjali na predvidene zastoje (novinarska konferenca, redna sporočila in prometne napovedi, preko informativne točke v Podlehniku); • izvajali smo redna usklajevanja s tujimi upravljavci; • voznike smo neposredno informirali preko portala promet.si, telefonske številke 1970, mobilne aplikacije DarsPromet+ in družbenih omrežij Facebook in Twitter; Skupni zastoji ob sobotah na podravski avtocesti —•—Zastoji 2015 —•—Zastoji 2016 2.7.2016 9.7.2016 16.7.2016 23.7.2016 30.7.2016 6.8.2016 13.8.2016 20.8.2016 27.8.2016 Primerjava skupnih zastojev na podravski avtocesti med sobotami v turistični sezoni v letih 2015 in 2016 • definirala se je informacija o potovalnih časih Šentilj-Gruškovje, Šen-tilj-Pince in Šentilj-Središče ob Dravi. Potovalni časi za te lokacije so se prikazovali celo poletje. Posamezne ukrepe na državnih cestah je izvedla Direkcija Republike Slovenije za ceste, ki je skladno s planom vzpostavila sistem prometne signalizacije, ki je smiselno urejal promet na državnih cestah na tem območju. Policija je ob koničnih dnevih aktivno sodelovala pri urejanju prometa na ključnih lokacijah tega območja, s čimer je bil promet tekoč, vozniki pa še dodatno opozorjeni, kje je najoptimalnejša varianta vožnje na Hrvaško. Družbi DARS, d. d., je v sodelovanju z drugimi deležniki uspelo, da je bil promet na A4 kljub gradbišču nove avtoceste bolj pretočen kot v lanski sezoni. Zastoji na koncu podravske AC so bili glede na pretekle poletne sezone bistveno manjši. V letošnji sezoni so bili skupni zastoji ob sobotah v povprečju manjši za 26 km glede na leto 2015. V osmih letošnjih sobotah je bilo za 237 km manj zastojev. Pomembno je opozoriti, da letošnji zastoji celo ob najbolj obremenjenih sobotah niso presegli 100 km v celem dnevu. Največja razlika v dolžini zastojev se je pokazala v zadnjih dveh sobotah v juliju in prvi soboti v avgustu. Analiza dogajanja ob petkih, nedeljah in po- Sobota Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Število vozil 4. teden v juliju 2015 29.511 19.060 17.814 13.760 14.395 18.028 26.314 Število vozil 4. teden v juliju 2016 28.848 20.089 19.188 15.093 15.707 19.203 27.100 Razlika v odstotkih -2% 5% 8% 10% 9% 7% 3% Tabela 1: Število vozil v četrtem tednu v juliju v letih 2015 in 2016 glede na dneve v tednu. Štetje je izvedeno na odseku Šentilj-Pesnica. DARS PovezujemoSlovenijo nedeljkih, v obdobju največjih razlik, je pokazala, da se je del voznikov odločil prestaviti pot na nedeljo ali ponedeljek le v zadnjem vikendu julija. Ta vikend je bilo obveščanje voznikov še posebej intenzivno zaradi obiska ruskega predsednika Putina. Tako je bilo v nedeljo skupno 17 km in v ponedeljek 15 km zastojev, ki pa niso bili daljši od 3 km. Ob petkih, nedeljah in ponedeljkih v preostalih dveh analiziranih vikendih letos ni bilo zastojev. V celotnem obravnavanem obdobju (vsi dnevi od 2. 7. 2016 do 27. 8. 2016) je bilo na avtocesti od Šentilja do Pesnice za približno 4 % več vozil glede na primerljivo obdobje v letu 2015. Brez izvedenih ukrepov bi bile kolone še daljše kot lanskoletne. Analiza kaže, da je bil ukrep intenzivnega obveščanja učinkovit, saj so se turisti letos v večji meri odločali za pot tudi med tednom. V štirih najbolj obremenjenih tednih, od 16. 7. 2016 do 12. 8. 2016 oziroma 18. 7. 2015 do 14. 8. 2015, je bilo letos več vozil vse dni v tednu razen v soboto. Iz grafa lahko sklepamo, da so turisti upoštevali Število vozil na odseku Šentilj - Pesnica i Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja ■ 16.7.-12.8.2016 Število vozil na odseku Šentilj -Pesnica v obdobju od 16. 7. 2016 do 12. 8. 2016. Povprečje vozil glede na dan v tednu. informacijo o najbolj obremenjenih dnevih v sezoni. Primerjava med tretjima sobotama v mesecu, torej 18. 7. 2015 in 16. 7. 2016, kaže, da se je letos zastoj prerazporedil čez cel dan. Največji zastoj 16. 7. 2016 je bil 8 km, medtem ko je bil največji zastoj na primerljivo soboto lansko leto 11 km. Glede na število vozil v celem tednu po 16. 7. 2016 bi lahko bili zastoji precej daljši. V naslednji tabeli je vidno, da se je precej več turistov letos odločilo prestaviti pot na delovni dan v tednu. Ukrepi, izvedeni skladno s planom, so se izkazali za zelo uspešne, zato jih bomo naslednje leto skupaj s Policijo, MZI in DRSI ponovno izvedli. Velik učinek je imela dobra realizacija ukrepov vseh sodelujočih in sodelovanje uporabnikov (predvsem tujih), ki so upoštevali naša opozorila/napotke. Varno in srečno na poti. mag. Ulrich Zorin, vodja Službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo Foto: CG 10 Štajerski Kultura petek • 16. septembra 2016 Majšperk • V treh tednih 40 dogodkov Pokazala se je bogatost društvenega življenja V okviru občinskega praznika so majšperška društva pokazala, kako bogato je društveno življenje v tej haloški občini. Priredili so namreč 40 prireditev, od športnih, izobraževalnih do kulturnih. Tritedensko praznovanje jubileja občine se je začelo že sredi avgusta s postavitvijo razstave 'Kaj pa je bilo z evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj' in se nadaljevalo s spustom po Dravinji, zajtrkom za vse občane, streljanjem s fračo, turnirjem v šahu, ruskem kegljanju ... V okviru praznika in likovne kolonije Haloze 2016 so bile na platnih upodobljene še podobe Haloz, razstava slikarskih del v galeriji AP na Bregu je bila odprta 8. septembra, organizirano je bilo druženje za težje invalide in tudi spoznavanje pozitivnih lastnosti medu in čebelarjenja ob uživanju čaja z medom, seveda. Med prireditvami, ki so se zvrstile v treh tednih in se sklenile 10. Septembra, je treba izpostaviti tudi slovesnost ob odprtju ceste Planjsko-Vildon, ne gre spregledati niti ribiškega in strelskega tekmovanja. Za prva mesta pa so se domače in druge ekipe potegovale tudi v nogometu, košarki, odbojki, orientacijskem teku in še v kuhanju bograča. Najbolj so brbončice Foto: SMOTeater zatrepetale ob bograču, ki ga je pripravila ekipa PGD Majšperk-Breg, sestavljali so jo Zlatko Le-tonja, Janez Zdavc in Igor Leto-nja. Kaj je bila njihova skrivnost? »Pravijo, da je skrivnost zmage v novi gasilski pridobitvi - novem velikem kotlu 'alfi', v katerem so skuhali zmagovalni bograč.« Sicer pa je kuhalnico vrtelo sedem ekip. »Čudovito je bilo videti vse ekipe, kako so si pripravile delovne prostore in na kakšen način so predstavljale svojo ekipo - društvo. Vse je namreč bilo pomembno, tako usklajenost in timski duh ekipe ter na koncu bograč. Razlike med ekipami so bile minimalne, tako da res čestitke vsem. Organizatorji smo še posebej zadovoljni, ker ni ostala niti žlička bograča, temveč se je vse brezplačno razdelilo med navijače in obiskovalce. Še bolj veseli in ponosni pa smo na ekipe, namreč prvič, odkar r S Tvoja NOVA „ PRILOŽNOST sedaj še bolj dosegljiva i ■ EKONOMSKI TEHNIK - ELEKTROTEHNIK - GASTRONOMSKI TEHNIK - GASTRONOM HOTELIR - PRODAJALEC Pokličite ali obiščite nas ter se prepričajte o dodatnih ugodnostih, ki vamjik nudimo. LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ Vrazova ulica 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 www.lu-ormoz.si lu-ormoz@guest.arnes.si facebook.com/LUOrmoz ■J organiziramo bogračijado, je bilo v ospredju druženje, med seboj so si ekipe celo pomagale, tako da na koncu ni bilo zamer ali hude jeze glede uvrstitve. To smo si v SMOTeatru vedno želeli, pri vsem gre namreč za druženje ob prijateljih in dobri hrani,« je povedal Kristijan Lovrenčič iz društva SMOTeater, ki je organiziralo že 6. bogračijado. Jubilejno gasilsko tekmovanje V okviru praznika pa je Gasilska zveza Majšperk pripravila že 20. občinsko gasilsko tekmovanje. Jubilejnega tekmovanja se je udeležilo kar 32 desetin iz petih društev, članic zveze. Največ strokovne in fizične usposobljenosti so pokazali pionirji in mladinci PGD Ptujska Gora, pionirke ter članice A in člani B iz PGD Majšperk, člani A in starejši gasilci iz PGD Stoperce ter članice B iz PGD Medvedce. »Vsi sodelujoči so pokazali zavidljivo operativno zanje ter poznavanje gasilsko-športnih disciplin. Pohvaliti moramo vsa društva, saj je skupaj 22 članskih ekip in 10 pionirskih in mladinskih doseglo dobre rezultate.« Mojca Vtič Babinci • 5. folklorni festival Prlekije Plesali, peli in vriskali V Babincih, majhni vasici v neposredni bližini Ljutomera, so pripravili 5. folklorni festival Prlekije. Kljub temu da je bilo letos nekoliko manj skupin kot v preteklosti, so številni obiskovalci uživali v glasbi, petju in plesu. Po povorki nastopajočih skozi vas so festival s petjem ljudskih, prleških pesmi začeli pevci folklorne skupine Kulturno-turističnega društva Babinci, nato pa so se na odru zvrstile folklorne skupine iz Križevcev pri Ljutomeru, Cvena, Male Nedelje, Gornje Radgone, Pristave, Razkrižja in Babincev. Šest skupin je predstavilo prleške ljudske plese, plesalci s Cvena pa so zaplesali splet belokranjskih plesov. Za popestritev festivala so zaigrali in zapeli člani tam-buraške skupine Bisernica. NŠ V Babincih so se predstavili tudi folklorniki iz Križevcev pri Ljutomeru. Tednikova knjigarnica Kako sem po nesreči napisala knjigo O literarnem ustvarjanju, o pisanju proze in poezije, o tem, kako napisati knjigo in jo tudi izdati, je bilo veliko napisanega. Tudi o tem, da je pisanje oblika terapije, je kar nekaj publikacij na domačem knjižnem trgu. V vzajemnem knjižničnem katalogu je s ključnim pojmom (KW) kreativno pisanje najti 220 knjižnih naslovov, prevodov in monografij domačih avtorjev. Morda bodo tudi vam, dragi bralci Knjigarnice, dobrodošli naslednji knjižni naslovi, ki jih lahko sposodite v Knjižnici Ivana Potrča v oddelku za odrasle: Živeti s pisanjem: Priročnik za vse, ki že pišejo ali si želijo pisati poezijo (Smiljan Trobiš, 2011), Kako napisati psihološko kriminalko: snovanje in pisanje literature s suspenzom (Patricia Highsmith. Prevod S. J. Petrovič in B. P. Jesenovec, 2009), Danes na sporedu: 2 priročnika, 3 scenariji (Miha Mazzini, 1998), Užitek v tekstu; Variacije v pisavi (Roland Barthes. Prevedla Špela Žakelj, 2013), Umetnost pripovedništva: Mladim piscem namenjene beležke o veščini (John Gardner. Prevod Branko Gradišnik, 2010), Pesem kot načrt in navdih: Šola za pesnike (Jurij Kovič, 1998), Pisanje kot terapija (Smiljan Trobiš, 2011), Kritika in klinika (Gilles Deleuze. Prevedla Suzana Koncut, 2010), Delanje romana (Saša Vuga, 2007), Skrivnost slave (Gabriel Zaid. Prevedla Dušanka Zabukovec, 2010), Kreativno pisanje: vaje za razvijanje sposobnosti kreativnega pisanja (Milena Mileva Blažič, 2003), Pisanje kratke zgodbe: od pravopisa do natisa (Andrej Blatnik, 2016), Jezikovna odličnost: priročnik na vsaki pisalni mizi (Irena Papež Potočar, 2015), Kako naj povem? (Smiljan Trobiš, 2016). Posebej velja ob tem navesti tri izvirne, domače tematske monografije, ki so izšle pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti v Ljubljani, in sicer v zbirki pod okriljem revije Mentor: Brez uteži: Priročnik o pesnjenju avtorja Davida Bedrača, dve sta delo Gorana Gluvica: Mala šo(a)la kreativnega pisanja (2005) in Pri mojstru na čaju (2011). Na ta, zadnji knjižni naslov, z mojstrom in čajem, me je prijetno spomnila odlična knjižna novost, ki sicer sodi med povsem, ali morda bolje rečeno med čisto leposlovna dela in jo je najti v vseh oddelkih ptujske knjižnice na policah z UDK (Univerzalna decimalna klasifikacija) 82-311.2. Njena avtorica Annet Huizing (1960) prihaja iz Nizozemske in je voditeljica ustvarjalnega pisanja, avtorica poučnih knjig in recenzij. Kot piše na zadnji platnici, je mogoče prav zaradi svojega dela pomotoma napisala malo bridek, malo zabaven, malo poučen, pa vendar prizemljen in s soncem obsijan roman, ki je takoj osvojil bralce vseh starosti in tudi prepričal kritike. Kako sem po nesreči napisala knjigo se glasi torej naslov knjige, ki vam jo zelo, zelo priporočam, saj avtorica lepo ubese-duje - zraven že omenjenega - še medgeneracijsko razumevanje, družinske vrednote, željo po ljubezni, generacijske razkorake, žalovanje za izgubljenim staršem ... In hkrati, domala vzporedno, teče beseda o tem, kako napisati knjigo in koliko truda je za pisanje potrebno. Navodila za pisanje so namenjena glavni junakinji Katinki. Napisana so na koncu vsakega poglavja in natisnjena z modro barvo. Poglavja so oštevilčena in jih je 44, knjiga obsega 144 strani. Glavni dialogi, če se lahko tako izrazim, tečejo med Katinko in njeno sosedo, slavno, uspešno starejšo pisateljico Lidwien, ki sama živi čez cesto Katinkine družine. Deklica od najzgodnejših let živi brez mamice, z očetom in mlajšim bratom Kallejem. Celo maminega pogreba se ne spominja več, niti maminega obraza . Odlična knjiga! Prevedla jo je Mateja Seliškar Kenda, kot povabilo k branju pa je tu začetek drugega poglavja: Že nekaj časa sem hotela vprašati Lidwien, ali bi smela hoditi k njej na ure pisanja, pa si nisem upala. Nisem sije upala vprašati, ker nisem prebrala še nobene njene knjige. Zdelo se mi je, da moram najprej prebrati katerega njenih romanov, a kaj ko ne piše za mlade. Nisem sije upala vprašati tudi zato, ker je še kar slavna (oziroma je bila slavna nekoč). Ima pa že bolj kakšno pametno delo, kot da sosedovo trinajstletno smrkljo uči pisati. In če sem iskrena, si je nisem upala vprašati predvsem zato, ker sem se bala, da se mi bo posmehovala. Pa sem se kljub vsemu odpravila čez cesto in pozvonila pri njenih vratih. Vedela sem, da je doma, njeno hišo sem opazovala z okna v očijevi spalnici. Ampak mi ni odprla. Ali ni slišala zvonca ali pa se je pretvarjala, da ga ne sliši?... Prijetno branje, pa tudi pisanje, če ste se ga ali pa se ga še boste lotili, želi _Liljana Klemenčič Foto: NS Rokomet Drava in Ormož doma z Izolo in Škofjo Loko Strani 12 Nogomet Za drugoligaški primat v Spodnjem Podravju Stran 12 Motokros Sezona presežkov Tirna Gajserja Stran 13 Strelstvo Kuharičeva z dvojno krono državne prvakinje Stran 13 V Rt s» S ''y/'t'i'Jf H ■"■■■ JRH B» HSR« Hü EKoHr BBiRirÄII Atletika Ptujski atleti presegli mejo 13 tisoč točk Stran 14 Tenis Ptujska članska ekipa med najboljše štiri Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Nogomet • UEFA tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Po Platiniju na vrh UEFA Čeferin Zdi se domala neverjetno, a je resnično: Slovenec je zasedel eno najpomembnejših mest v svetu športa nasploh, Aleksander Čeferin je postal je predsednik evropske nogometne zveze - UEFA! Z izidom 42:13 je premagal edinega protikandidata, Nizozemca Michaela van Praaga. Čeferin je s tem zgodovinskim uspehom za slovensko športno politiko postal sedmi predsednik Uefe, najbolj znana sta Šved Lennart Johansson in Francoz Michel Platini, ki se je moral zaradi suspenza predčasno posloviti. »Hvala za izjemno podporo. To je velika čast, a hkrati velika odgovornost. To mi veliko pomeni, družina je ponosna na to, majhna in lepa Slovenija je ponosna. Upam, da boste nekoč tudi vi ponosni name,« je takoj po izvolitvi dejal Čeferin. Pred glasovanjem je Čefe-rin zbranim v dvorani dejal, da je njegov kompas odgovornost. »Rad bi ustvaril ravnotežje med vsemi deležniki v našem športu, ko bodo vključeni vsi, nihče ne ob izključen. To bo moja osnova, če bom izvoljen. Mnogi so rekli, da sem premlad, neizkušen. Jaz voditelj? Ne vem. Ne morem se označiti za vodjo. Le ljudje oziroma države članice odločajo, ali si vodja, ali ti bodo sledile. Premlad in neizkušen? Ne vem. Star sem skoraj 50 let, vodim svoje podjetje in NZS. Lahko rečete, da sem mlad in neizkušen, ampak to je nespoštljivo,« je dejal 48-le-tni Čeferin. »Nisem sanjač, sem pragmatik. Grajenje mostov je čudovito, grajenje igrišč je še boljše. Bolje je graditi centre, prihodnost za mlade. Nogomet na prvem mestu, to bo moje vodilo, za to Čeferin kot največje probleme evropskega nogometa vidi nameščanje tekem, rasizem in varnost, poudarja pa tudi, da bo treba strožje upoštevati finančni fair play, saj je razkorak med najrevnejšimi in najbogatejšimi klubi vse večji. Na vprašanje, kaj sporoča rojakom, pa je Čeferin v Atenah v slovenščini dejal: »Sporočil bi jim, da so tudi majhne države lahko pomembne. Smo bolj sposobni, kot si priznamo in priznamo drug drugemu. Tudi na drugih področjih lahko igramo pomembne vloge.« Nogomet • Pokal Slovenije, 2. krog: Aluminij pred tekmo z Olimpijo iz Pokala izločil Koper Aleksander Čeferin - novi predsednik evropske nogometne zveze (UEFA) sem pripravljen žrtvovati svoje nadaljnje življenje,« je dejal Čeferin, ki je sicer v nogometni svet odločneje vstopil 17. februarja 2011, ko so ga delegati večinsko izvolili za prvega moža NZS. Tako je postal tretji predsednik NZS v samostojni državi po Rudiju Zavrlu in Ivanu Simiču, ki je mandat končal predčasno. Čeferin, nekdaj tudi član izvršnega odbora Olimpi-je in sodelavec malonogo-metnega kluba Litija, je s slovenskim nogometom v tem obdobju naredil korak naprej. Uresničil je napovedi o večji priljubljenosti in ravni gledanosti elitne slovenske nogometne lige ter boljši medijski pokritosti v domovini. Manj uspešna je bila Slovenija v tem obdobju na mednarodni ravni, saj selektorja Slaviša Stojanovic in Srečko Katanec v tem času reprezentance nista pripeljala na katerega od velikih zaključnih turnirjev. Prvi mož slovenskega nogometa se bo z novo vlogo poslovil od mesta predsednika NZS - volitve bodo v roku 90 dni. sta Koper - Aluminij 3:4 (0:0,0:0) STRELCI Z 11-M: 1:0 Ibričič, 1:1 Bizjak, 2:1 Belima, 2:2 Kramer, 3:2 Datkovič, 3:3 Škoflek, 3:4 Jakšič. KOPER: Simčič, Datkovič, Bi-Ijan, Pekuson, Dedič, Gregov, Si-košek, Jurina (od 62. Valencia), Pučko (od 62. Belima), Ibričič, Mu-slimovič. Trener: Milan Obradovič ALUMINIJ: Janžekovič, Vezjak, Jakšič, Damiš, Zeba, D. Petrovič, Krljanovič, Srdič (od 63. Kramer), Škoflek, Rogina (od 87. Cvek), T. Petrovič (od 53. Bizjak). Trener: Bojan Špehonja Nogometaši Aluminija so v 2. krogu 1. SNL izgubili v Kopru, v 2. krogu Pokala Slovenije pa so bili na istem prizorišču proti istemu tekmecu uspešnejši in so se uvrstili v četrtfinale. Pokal se je še enkrat več izkazal za nepredvidljivo tekmovanje ... Za Koper še ni zaigral nekdanji hrvaški reprezentant Danijel Pranjič, ki je med tednom prestopil h Kopru. Janžekovič uspe- v- «v, I || |V| / ■ snejsi od Ibricica in Muslimovica Glede na tekmo z Domžalami je trener Bojan Špehonja precej spremenil postavo, počitek je namenil Vr-bancu, Kocicu, Turkalju, Cveku, Reberniku, Bizjaku in Kramerju. Domačini so bili boljši v 1. polčasu, imeli so več priložnosti, a so bili Kidričani čvrsti v fazi obrambe. Pučko je iz naj- Pokal Slovenije REZULTATI 2. KROGA: Jadran Dekani - Rudar Velenje 1:2 (1:2), Roltek Dob - Krka 0:1 (0:0), Turnišče -Olimpija Ljubljana 0:2 (0:1), Tolmin - Domžale 1:4 (1:1, 1:1) - po podaljšku, Krško - Celje 5:3 (2:2, 1:0) - po enajstmetrovkah, Kalcer Radomlje - Maribor 0:2 (0:0), Luka Koper - Aluminij 3:4 (0:0, 0:0) - po enajstmetrovkah. Tekma Nafta 1903 - Gorica je bila odigrana v četrtek. Foto: Črtomir Goznik Vratar Aluminija Luka Janžekovič je bil prvo ime sredinega obračuna v 2. krogu Pokala Slovenije na Bonifiki. lepše priložnosti zadel vra-tnico. Položaj se tudi v drugem delu ni spremenil, tokrat so imeli Koprčani še lepšo priložnost za vodstvo. V 78. minuti je Datkovic streljal na gol, žoga je enega ob branilcev Aluminija zadela v roko in sodnik Alen Borošak je pokazal na belo točko. Udarec izkušenega Senijada Ibričica iz 11 metrov pa je Luka Janžekovič sijajno ubranil. Svojo priložnost so imeli tudi gostje (vratnica Krljanoviča), a do spremembe izida do konca rednega dela tekme ni prišlo. Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Zelo sem zadovoljen s prikazanim, predvsem v fazi obrambe smo odigrali dobro tekmo. Veseli me, da so vsi igralci, ki so dobili priložnost za igro, to tudi dobro izkoristili. To pomeni, da imamo določeno širino v igralskem kadru in da lahko rotiramo več igralcev.« Izid 0:0 je ostal zapisan na semaforju tudi po koncu obeh podaljškov, zato se je pristopilo k izvajanju 11-me-trovk. Čeprav so Kidričani prvi zgrešili (Krljanovič), so na koncu slavili. V predzadnji seriji je Peskuson za domačine streljal preko gola, v zadnji seriji pa je glavni gostujoči junak Luka Janžekovič ubranil strel Zlatana Musli-movica in slavje gostov se je lahko začelo. V nedeljo prihaja vodilna Olimpija Prvoligaši bodo s tekmami 9. kroga zaključili prvo četrtino prvenstva. Aluminiju ta krog v nedeljo na domačem stadionu prinaša gostovanje 1. SNL, 9. krog: Aluminij - Olimpija, nedelja, 18. 9., ob 16.00 v Kidričevem vodilne ekipe lige - Olim-pije. Za navijače Aluminija je to priložnost, da doslej v največjem številu pridejo v kidričevski športni park in podprejo svoje igralce. »O Olimpiji ni treba izgubljati besed, gre za odlično ekipo, vodilno v prvenstvu, zato bo vsaka točka uspeh. Resda bodo Ljubljančani favoriti, a to ne pomeni, da jih ne bomo skušali presenetiti, podobno kot smo Maribor. Forma ekipe se vzpenja, tudi sam sem v premoru naredil napredek v fizični pripravljenosti, zato sem optimist,« je povedal Lovro Cvek, ki ima iz lanske sezone z Zavrčem dobre izkušnje z Olimpijo (zmaga, 2 remija, poraz). Tudi Aluminij je v prvo-ligaški sezoni 2012/13 na dveh domačih tekmah proti Olimpiji slavil (2:1, 2:0), serijo pa bi lahko kar nadaljeval Jože Mohorič 12 Štajerski Šport petek • 16. septembra 2016 Rokomet • 1. A SRL (m) Nogomet • 2. liga Drava in Ormož doma z Izolo in Škofjo Loko Za primat 2. lige v Spodnjem Podravju V soboto, 17. septembra, bo ob 19.00 v Ormožu na sporedu tekma 2. kroga med Jeruzalemom in Škofjo Loko. Obe ekipi sta sezono odlično začeli, z zmagama. »Kljub vsem težavam s poškodbami in treniranju v nepopolni zasedbi smo na Koroškem zaigrali v prvi vrsti srčno, v drugi pa tudi izkušeno, čeprav izkušene igralce iz naših vrst z lahkoto preštejemo na prste ene roke. Disciplina v igri in realizacija zaključnih metov sta šepali le v 1. polčasu. Zadovoljni smo s čvrstostjo v obrambi in tak nivo igre v obrambi moramo zadržati oz. ga le še nadgraditi. Imamo nekaj odličnih mladih igralcev, ki lahko igrajo v obe smeri in z njimi smo dobili le še dodatno kakovost,« je zadovoljen po prvi tekmi in v pričakovanju gostovanja Škofje Loke povedal trener Saša Prapotnik. Športna dvorana na Har-deku se ne imenuje zaman trdnjava. Minulo leto sta v Ormožu slavila le udeleženca SEHA-lige (Celje PL in Gorenje) in novomeška Krka. Tudi letos v taboru Ormoža upajo, da bo trdnjava Hardek zdržala čim dlje časa: »Naša dvorana in naši navijači so nekaj posebnega. Na Hardeku je vsaki ekipi zelo težko igrati. Če vprašaš kogarkoli od nasprotnih igralcev, pa rečejo, da najraje igrajo na Hardeku, da so tekme tam nekaj posebnega, čeprav jim drhtijo kolena in se jim potijo roke. Je pa za vsako ekipo pravi čar slaviti v Ormožu. Za naše igralce, predvsem mlade, pa upam, da domači teren ne bo predstavljal prevelikega bremena. Odgovor na to vprašanje bomo dobili že v soboto zvečer, ko bomo gostili zmeraj neugodno ekipo Loke. Ta je nekoliko presenetljivo ugnala Dobovo in še enkrat pokazala, da bo letošnja sezona izjemno nepredvidljiva in da vsaka ekipa lahko premaga vsako. Naš cilj proti Loki je, da znova na igrišču pustimo srce, zaigramo kot znamo v obrambi in v napadu sproščeno ter poletno. Če bomo izpolnili Drava v petek z Izolani Rokometaši Drave se bodo domačim gledalcem prvič predstavili v petek od 19.30 v dvorani Ljudski vrt, ko bodo njihovi gostje člani ekipe Istrabenz Plini IZola. Ti so v 1. krogu prav tako gostovali, v Trebnjem so izgubili proti domači ekipi Trima. Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave bodo s podporo glasnih navijačev poskušali vknjižiti prvo zmago v sezoni. zadane cilje, nam zmaga ne bi smela uiti iz rok,« je zaključil Prapotnik, ki še zmeraj ne bo mogel računati na poškodovanega kapetana Bojana Čudiča in mladinskega reprezentan- Rokomet • 1. A SRL (ž) Prenovljene Ptujčanke merijo na sredino lestvice V soboto bodo svoje prvenstvo začele tudi rokome-tašice ŽRK Aklimat Ptuj, ki se po nekaj letih igranja v 2. ligi vračajo v 1. žensko ligo. Uvodno srečanje bodo Ptujčanke odigrale proti ekipi ŽURD Koper v gosteh. Gostje so želeli tekmo prestaviti, kajti zaradi službenih obveznosti s klopi svojih varovank ne bo mogel voditi strateg Nikola Bistrovič, toda domači tabor se s tem ni strinjal, povrh vsega pa bo tekma odigrana v Škofijah. Kakorkoli že, »aklimatke« pričenjajo novo poglavje v svoji zgodovini v boj pa se podajajo v prenovljeni in precej domači zasedbi. Ptujsko moštvo je glede na lani dodobra prevetreno in bo vsekakor želelo čim dražje prodati svojo kožo. Navijači in tudi sama dekleta po tihem upajo, da bi bilo ravno njihovo moštvo lahko tiho presenečenje lige. To se bo zgodilo le, če bodo dekleta dihala kot Foto: Črtomir Goznik Ptujčanke se po nekaj letih premora vračajo v 1. žensko ligo, kjer so nekoč uspešno igrale. eno. Strateg Nikola Bistrovič je pred začetkom prvenstva povedal: »Čim prej si želimo zagotoviti obstanek in se nato pripraviti na naslednje leto, ko bo prva liga štela 10 klubov. Tihi cilj je uvrstitev med najboljših šest v rednem delu in igranje v končnici. Doma želimo zbrati čim več točk, v gosteh pa izkoristiti slabe trenutke domačih moštev. Tudi sicer menim, da bo praktično vsaka ekipa - razen seveda Krima - favorit na domačih tleh.« O tem, kakšen končni Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave in Zavrča so rili v lanski sezoni v četrtfinalu Zavrčani. se na uradni tekmi nazadnje me-Pokala Slovenije. Napredovali so ta Jureta Kocbeka. Pričakuje se soliden obisk tekme, kjer bodo prost vstop imeli vsi, ki so člani kateregakoli gasilskega društva. ku razplet pričakuje, je ptujski strateg dodal: »Vse razen slavja Krima bi vsekakor bila prava senzacija. Nato sledi nekaj ekip, ki se bodo borile za 2. mesto: Zagorje, Ajdovščina, Krka in Žalec. Nato pa počasi že prihajamo mi, Celje in tudi Branik. Vnaprej ne bi odpisal nobene ekipe.« V soboto v Škofijah na klopi ne bo sedel Bistrovič, kljub temu so cilji jasni: »Igrali bomo na zmago, ki bi nam v uvodu res veliko pomenila. Pričakujem dobro tekmo, po informacijah, ki jih imam, je Koper spremenil ekipo glede na lani in menim, da se z njimi lahko kosamo. Če bodo punce prave, potem se lahko nadejamo dveh točk. Večjih težav v ekipi ni, malo nas moti le dejstvo, da zaradi takšnih in drugačnih vzrokov praktično nobene prijateljske preizkušnje nismo odigrali v popolni postavi.« tp V soboto zvečer bo završki športni park priča lokalnemu drugoligaškemu obračunu med Zavrčem in Dravo. Kljub temu da ekipi letos ne blestita, pa gre vendarle za derbi, ko je naboj bistveno večji in tudi tribune bodo verjetno kar dobro zapolnjene. Šlo bo tudi za lokalni prestiž, kdo je pač boljši na spodnjepodravskem koncu. Obe ekipi sta kljub številnim spremembam pred letošnjo sezono v dosedanjih tekmah ostali precejšnji dol-žnici in z morebitno zmago bi ena od njiju vsaj za nekaj časa pozabila na slabše trenutke letos. Tekma med Zavrčem in Dravo iz Ptuja se bo sicer začela v soboto ob 19. uri. Zavrč: Maksimalen trud Zavrčani še vedno niso preboleli katastrofe v Dobu, ko so že drugič letos prejeli kar sedem zadetkov. Za uspeh v soboto bo treba v igri popraviti marsikaj, predvsem pa sta odnos in pristop tista, ki so ju navijači v Dobu še kako pogrešali. Pot do uspeha proti ptujskim modrim pa bo za bele še nekoliko bolj zahtevna, saj zaradi izključitve v osrednji Sloveniji ne bo nastopil branilec Lonzarič, štiri kartone pa je zbral tudi vezist Kukec. Prav tako ne bo mladega Bro-dnjaka, ki je še vedno poškodovan, najverjetneje pa bo odsoten tudi izkušeni Murko. Rokomet • Moškanjci-Gorišnica, 1. B SRL (m) Osnovni cilj je obstanek, a ... V soboto bodo prvenstvo v 1. B-ligi začeli tudi rokometaši Moškanjcev-Gorišnice, ki se bodo v gosteh pomerili z Rudarjem iz Trbovelj. Prvo uradno tekmo so varovanci Roberta Bezjaka sicer odigrali že v sredo, ko so doma v pokalnem tekmovanju klonili proti prvoligašu Dobovi (25:36). Fantje že komaj čakajo na začetek ligaškega tekmovanja, zavedajoč se, da je prvenstvo nekaj popolnoma drugega kot igranje prijateljskih tekem. Mlado moštvo je željno dokazovanja, že uvodno srečanje pa bo na neki način pokazalo, kam lahko letos posežejo ru-meno-črni. Ekipa Moškanjcev-Gorišni-ce je v pripravah odigrala šest tekem. Proti prvoligašema iz Ptuja in Ormoža so klonili, nato pa po dvakrat slavili proti Pomurju in Radgoni. S pripravami je bil zadovoljen tudi novi trener Moškanjcev-Go-rišnice: »S fanti sem resnično lahko zadovoljen, saj so delali zelo marljivo. Res je sicer, da bo le prvenstvo kazalnik, kako smo dejansko delali, toda verjamem, da bo občinstvo lahko ponosno na nas. Smo zelo mlada ekipa, ni nas veliko, toda s svojo hitro igro bomo skušali igrati čim bolje.« Rumeno-črni so zadnjih nekaj prvenstev zaključili v zlati sredini lestvice. Tudi letos bi bili s tem v taboru štajerskega drugoligaša zadovoljni: »Osnovni cilj je seveda obstanek v ligi, čeprav po tihem upamo, da bi se zavihteli v sredino prvenstvene lestvice in z dobrimi predstavami zagrenili življenje kateremu od favoritov. Glede teh mislim, da moramo letos najbolj računati na Šmartno, Krim, Slovan, Krško in Brežice.« Že v soboto se bodo Bezja- kovi varovanci podali v vroče Trbovlje, kjer jih pričakuje Rudar, ki je novinec v drugo-ligaški konkurenci: »Rudar je novinec, a ima po mojih informacijah visoke ambicije. Toda te imamo tudi mi in v Zasavje gremo čim dražje prodat svo- 2. SNL, 7. krog: Zavrč - Drava , sobota, 17. 9., ob 19.00 v Zavrču jo kožo. Ne bomo se predali, in če bomo igrali, kot znamo, se lahko nadejamo ugodnega rezultata. Že točka bi bila uspeh, veseli pa me, da so vsi fantje zdravi in tako ni težav s poškodbami.« tp Pokal Slovenije, 1. krog: RD Moškanjci-Gorišnica -MRD Dobova 25:36 (10:18) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Šandor 2, Gregorec 3, Kočar 2, Ozmec, N. Bedrač, Lozinšek 4, Grobelnik 5, Ranfl, Vr-bančič, Žuran, Balas 5, Geč 1, Koštomaj 1, T. Bedrač 2. Trener: Robert Bezjak. V sredo so rokometaši Moškanjcev-Gorišnice gostili prvoliga-ša Dobovo. Gostje so bili prepričljivo boljši, čeprav je končni izid tekme nekoliko previsok glede na prikazano. V prvem delu so domačini zastreljali kar nekaj »zicerjev«, kar so izkušenejši gostje seveda izkoristili. V nadaljevanju so rumeno-črni bolj pritisnili, se približali na -4, dvakrat imeli priložnost priti tudi na -3, toda pri tem niso bili uspešni. Posavci so nato unovčili kakovost in se vendarle zasluženo veselili uvrstitve v nadaljnje tekmovanje. Priložnost bodo dobili ostali fantje, kako jo bodo izkoristili, pa je sedaj njihova in trenerje-va skrb. V svoji karieri je že kar nekaj lokalnih derbijev odigral tudi trener Zavrča Miran Emer-šič, bodisi je na njih sodeloval na igrišču, bodisi ob njem kot trener, zato dobro ve, za kakšne tekme gre: »Na tekmi z Dravo pričakujem, da se bo ekipa maksimalno potrudila za zmago, saj bi s tem prebrodili težak poraz proti Dobu. Želimo si, da bi srečanje dobro odigrali, kljub temu da nam manjka nekaj igralcev. Če bodo fantje od sebe dali maksimum, potem se lahko nadejamo zmage. Vsekakor je Drava bolj izkušena od nas, gre za dobro ekipo, toda mene bolj zanima moje moštvo, osredotočeni bomo zgolj na sebe in upam, da nam bo uspelo.« NK Drava: V vlogi favorita Lokalni derbi 2. slovenske nogometne lige v sedmem krogu tekmovanja prinaša sobotni obračun med Zavrčem in Dravo. Ptujčani so glede na položaj in igralski kader v majhni prednosti, a četa trenerja Zavrča Mirana Emeršiča nujno potrebuje točke. Te so zelo potrebne tudi v ptujskem taboru, v katerem se na zadnjem domačem obračunu s Krko niso najbolj izkazali in so izgubili 1:3. Ptujčani so se v minulem tednu normalno pripravljali na obračun s Krko, pred sobotnim lokalnim derbijem je obrambni igralec Drave Marko Roškar - v zadnjih sezonah je igral v obeh ekipah - napovedal: »V tekmo gremo kot favoriti, v Zavrč gremo po vse tri točke. Zavedamo se pomena te tekme in pričakujemo zmago.« Obračun v Zavrču bo za obe ekipi pomemben v boju za obstanek v 2. ligi. Navidezni status favorita bo morala četa trenerja Simona Sešlarja potrditi na zahtevni završki zelenici. tp, db petek • 16. septembra 2016 Šport Štajerski 13 Bowling • Podjetniška iiga Začela se je jubilejna, 20.sezona S tekmami 1. kroga se je v začetku tedna začela jubilejna, 20. sezona podjetniške lige, ki je prvo izvedbo dočakala spomladi leta 2007. Priljubljenost je v vseh teh letih ostala na visokem nivoju, tudi letos je tako prijavljenih 15 ekip. Naslov iz spomladanske lige brani ekipa Dokl gostinstvo, ki je tudi jeseni prvi favorit za naslov. To je potrdila v 1. krogu, ko je krepko več kot za 300 podrtih kegljev prehitela vse zasledovalce ... Tudi na vrhu najboljših Najboljši posamezniki 1. kroga: 1. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 841, 2. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 815, 3. Mitja Kram-berger (Saubermacher Slovenija) 813, 4. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 799, 5. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 774, 6. Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) 769, 7. Črtomir Goznik (Radio-Te-dnik Ptuj) 761, 8. Mitja Še-gula (Tames) 750, 9. Tadej Starčič (Dokl gostinstvo) 372, 10. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 735. posameznikov kroga sta se z rezultatom čez 800 znašla dva njihova igralca. REZULTATI 1. KROGA: SKEI Ptuj - Talum 4:4, Gostišče Iršič - RT Ptuj 5:3, VGP Drava - Elektro Polanec 4:4, Bowling center Ptuj - DaMoSS 6:2, Tames - Elektro Maribor 4:4, Restavracija PAN - Dokl gostinstvo 0:8, Tiskarna Ekart - Saubermacher Slovenija 1:7. Novo Prodaja - prosta. 1. DOKL GOSTINSTVO 1 3058 8 2. SAUBERMACHER SLO 1 2584 7 3. BOWLING CENTER PTUJ 1 2668 6 4. GOSTIŠČE IRŠIČ 1 2633 5 5. SKEI PTUJ 1 2703 4 6. ELEKTRO POLANEC 1 2690 4 7. TALUM 1 2663 4 8. TAMES 1 2617 4 9. VGP DRAVA 1 2574 4 10. ELEKTRO MARIBOR 1 2507 4 11. RADIO-TEDNIK PTUJ 1 2059 3 12. DAMOSS 1 2325 2 13. TISKARNA EKART 1 2196 1 14. RESTAVRACIJA PAN 1 2481 0 15. NOVO PRODAJA - - -PARI 2. KROGA: ponedeljek, 19. 9., ob 19.00: Talum - Novo prodaja, BC Ptuj - RT Ptuj, SKEI Ptuj - Elektro Polanec, VGP Drava - Dokl gostinstvo; torek, 20. 9., ob 19.00: Gostišče Iršič - Elektro MB, Tames - Saubermacher, Restavracija PAN - Tiskarna Ekart. DaMoSS - prost. JM Motokros • Tim Gajser Sezona presežkov Sezona 2016 v najmočnejšem razredu motokrosa je končana, naslov svetovnega prvaka je osvojil Tim Gajser iz Pečk pri Makolah, ki je prejšnji teden dopolnil 20 let. S tem je postal najmlajši svetovni prvak razreda MXGP, ki je rezerviran za »izkušene mačke«. Strokovnjak za motošport Niko Mihelič je ta naslov ocenil kot največji športni dosežek v zgodovini Slovenije. Konkurenca je v motošportu v vseh najmočnejših kategorijah (F1, moto-ciklizem, motokros, reli) je naravnost izjemna in osvojitev naslova prvaka je izjemen športni dosežek. Če do tega dosežka prideš iz okolja, ki v tem segmentu športa nima posebne tradicije, potem je vreden še toliko več. Tim je na 18 dirkah sezone kar 16-krat stopil na zmagovalne stopničke, sedemkrat na najvišjo. Njegov najbližji zasledovalec v skupnem seštevku Antonio Cairoli je npr. osvojil tri GP, enako Febvre. Pri tem je naš 19-letnik zmagal na 15 posamičnih dirkah (od 36), štirikrat je slavil dvojne zmage - v obeh dirkah enega GP (v Katarju, Španiji, Veliki Britaniji in Italiji). Izjemno... Uvrstitve za GP na posameznih prizoriščih: Katar: 1. Gajser (25+25), 2. Febvre, 3. Bobryshev; Tajska: 1. Febvre, 2. Gajser (20+16), 3. van Horebeek; Evropa, Valkensvvaard: 1. Febvre, 2. Nagi, 3. Gajser (25+13); Argentina: 1. Gajser (20+25), 2. Cairoli, 3. Nagi; Mehika: 1. Gajser (20+25), 2. Febvre, 3. Nagi; Latvija: 1. Gajser (22+25), 2. Cairoli, 3. Febvre; Nemčija: 1. Cairoli, 2. Gajser (22+18), 3. Bobryshev; Italija, Trentino: 1. Cairoli, 2. Febvre, 3. Gajser (18+18); Španija: 1. Gajser (25+25), 2. Nagl, 3. Paulin; Francija: 1. Febvre, 2. Gajser (25+22), 3. Bobryshev; Velika Britanija: 1. Gajser (25+25), 2. Nagl, 3. Paulin; Italija, Lombardija: 1. Gajser (25+25), 2. Paulin, 3. De- Foto: Hondaracingteam Tim Gajser v svojem najljubšem elementu, med vožnjo salle; Češka: 1. Nagl, 2. Gajser (22+22), 3. Febvre; Belgija: 1. Strijbos, 2. Nagl, 3. Cairoli, 5. Gajser (6+25); Švica: 1. Cairoli, 2. Gajser (12+25), 3. Febvre; Nizozemska: 1. Desalle, 2. Cairoli, 3. Coldenhoff, 18. Gajser (9+0); ZDA, Charlotte: 1. Tomac, 2. Gajser (18+22), 3. van Horebeek; ZDA, Glen Helen: 1. Tomac, 2. Cairoli, 3. Gajser (18+20). JM Strelstvo • 26. Državno prvenstvo 50 m Minuli konec tedna je v Strelskem centru Gaj pri Pragerskem, v organizaciji SD Svečina, potekalo 26. Državno prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem s puško in pištolo na 50 m. Zaključek letošnje sezone domačih tekmovanj je, podobno kot na predhodnih DP z zračnim orožjem na 10 m in pištolskem DP na 25 m, znova prinesel veliko uspeha spodnjepodravskim strelcem, ki so osvojili kar osem posamičnih oziroma ekipnih medalj. Dva meseca kasnejša izvedba DP je strelcem omogočila veliko dodatnih treningov, rezultat tega dela pa smo videli s štirinajstimi novimi državnimi rekordi. Z enim od teh se je proslavila tudi Ormožanka Urška Kuharic, ki je osvojila dvojni naslov državne prvakinje in bila najuspešnejša strelka DP v članski kategoriji. Kuharičeva izboljšala svoj državni rekord leže Mlada in talentirana ormoška strelka Urška Kuharic se je najprej naslova državne prvakinje razveselila z malo-kalibrsko puško v ležečem položaju, kjer je s 619,6 kroga (101,8, 104,2, 104,1, 105,2, 100,2 in 104,1) postavila tudi nov državni rekord! Aktualna državna prvakinja Petra Vernik je s 616,5 kroga osvojila 2. mesto. Izjemen nastop Kuharičeve potrjujejo tudi rezultati v moški konkurenci: Ormožanka je prvaka Jerneja Žižka prehitela za dva kroga. Kuharičeva pred olimpijko Drugi dan tekmovanja smo v trojnem položaju s puško znova dočakali velik dvoboj med favoriziranima tekmicama in najboljšima slovenskima strelkama Živo Dvoršak in Urško Kuharic. V klečečem položaju je bila z zajetnimi osmimi krogi (195:187) prednosti boljša Dvoršakova, ki pa je že v naslednjem, ležečem položaju (192:198), zapravila ugoden položaj. Ormožanka je že v prvi seriji stoječega položaja svoj zaostanek dveh krogov pretopila v vodstvo z dvema krogoma (93:89), nato pa je bila izjemna tudi v zaključku s serijo 97 krogov, Dvorša-kova 95. Na lanskem DP je Ormožanka naslov prvakinje izgubila le za krog (570), tokrat pa s 575 krogi dosegla enega najboljših rezultatov v svoji relativno kratki karieri in se razveselila še drugega prestižnega naslova državne prvakinje. V boju za bronasto odličje je Vernikova preveč napak naredila v klečečem položaju (176), zato je bron s prednostjo dveh krogov osvojila Grosupeljčanka Renata Oražem. Venta podprvak Izjemno zanimivo tekmovanje pa je potekala tudi s pištolo v najmnožičnejši, članski disciplini tega DP. V kvalifikacijah je bil z odličnimi 558 krogi (91, 93, 91, 94, 96 in 93) prepričljivo najboljši Ormožan Kevin Venta, ki mu je s 550 krogi sledil Sev-ničan Blaž Kunšek. Z dobrimi nastopi so si popoldanski finale zagotovili še aktualni državni prvak Aleksander Ciglarič (532), Boštjan Si-monič (526) - oba miklav-ška strelca, mladi Ptujčan Sašo Stojak (526), drugi Ormožan Emerik Hodžic (524) ter izkušena rečiška strelca Andrej Brunšek (539) in Peter Tkalec s 524 krogi. Peterica spodnjepo-dravskih finalistov pa tokrat v finalu ni bila prepričljiva, saj se je v zaključne boje za medalje uvrstil le Venta. Preboja v finale se je zelo veselil Hodžic, ki je osvojil končno 8. mesto. Za tri mesta je svojo lansko uvrstitev izboljšal tudi Ptujčan Stojak, ki je osvojil 7. mesto. Ciglarič je po svojem lanskem prvem naslovu prvaka na 50 m tokrat osvojil 6. mesto, drugi miklavški strelec Simonič pa se je v finalu s 5. mestom prav tako bolje odrezal kot lani, ko je bil 8. V boju za zlato medaljo sta ostala le še najboljša slovenska strelca. Kunšek se je v finalu odlično boril in si že pred zaključnima streloma zagotovil prednost dobrih dveh krogov pred Vento, kar je tudi ubranil. Sevničan je z odličnim finalnim dosežkom 190,9 kroga kar za 4,2 kroga izboljšal tudi finalni državni rekord. Aktualni finalni državni rekord je s 188,2 kroga presegel tudi Venta in bil zadovoljen s svojim drugim zaporednim naslovom državnega podprvaka v tej disciplini. Nepremagljivi Kovinar Ormož še četrtič najboljši v sezoni V ekipni razvrstitvi so svojo četrto veliko lovoriko v tej sezoni osvojili strelci ormoškega Kovinarja, saj so s 1593 krogi upravičili smelo napoved in zmagali ter se prvič veselili naslova ekipnih državnih prvakov. V letošnji sezoni pa so bili ormoški strelci preprosto nepremagljivi, saj so v marcu postali prvič prvaki v 1. A DL s pištolo, nato v aprilu slavili naslov državnih prvakov z zračno pištolo, konec avgusta so slavili naslov ekipnih prvakov mednarodne Interlige, vmes v svoji premierni sezoni osvojili tri naslove državnih podprva-kov v disciplinah na 25 m in na koncu zmagali še na DP na 50 m - izjemno in težko ponovljivo! Sledi svetovno univerzitetno prvenstvo na Poljskem Po vrhuncu domače sezone se je slovenska univerzitetna reprezentanca med tem že odpravila v poljski Bydgoszcz, kjer med 14. in 19. 9. poteka svetovno univerzitetno prvenstvo v streljanju. Tam nastopajo Sašo Stojak, Kevin Venta in Mojca Kol-man s pištolo ter Urška Kuharic in Žan Kelenc s puško. Simeon Gonc Urška Kuharic z dvojno krono Rezultati Člani pištola 50m: 1. Blaž Kunšek, MSE 550 + 190,9 DR 2. Kevin Venta, KOR 558 + 188,2 3. Peter Tkalec, DPR 524 + 162,9 5. Boštjan Simonič, JKM 526 + 124,5 6. Aleksander Ciglarič, JKM 532 + 103,8 7. Sašo Stojak, PTU 526 + 83,9 8. Emerik Hodžic, KOR 524 + 65,8 12. Simon Simonič, JKM 521 16. Nenad Vignjevic, KOR 511 17. Miran Miholič, JKM 511 18. Rok Pučko, JUR 508 20. Ludvik Pšajd, JUR 504 21. Matevž Mohorko, KID 498 22. Mirko Moleh, JUR 496 26. Uroš Mohorko, KID 480 31. Alojz Trstenjak, JKM 453 32. Jurček Lamot, KID 443 33. Marijan Petek, KID 442 Ekipno člani pištola: 1. SD Kovinar Ormož 1593 2. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž 1579 3. SD Grosuplje 1559 4. SD Dušana Poženela Rečica 1551 5. SD Juršinci 1508 6. SD Štefana Kovača Turnišče 1461 7. SD Kidričevo 1421 Kadeti pištola: 1. Matija Demšar, ŠLO 341 - DR 4. Žan Bogša, JKM 296 Članice trojni položaj: 1. Urška Kuharič, KOR 575 2. Živa Dvoršak, OLI 571 3. Renata Oražem, GRO 556 4. Petra Vernik, KOR 554 6. Marija Kerčmar, KOR 478 Članice leže: 1. Urška Kuharič, KOR 619,6 - DR 2. Petra Vernik, KOR 616,5 3. Nina Juvan, OLI 610,0 4. Renata Oražem, GRO 605,2 5. Vesna Mele, TSO 603,7 6. Barbara Muhič, TSO 588,7 7. Marija Kerčmar, KOR 553,5 Člani trojni položaj: 1. Rajmond Debevec, OLI 1165 2. Robert Markoja, ŠKT 1158 3. Željko Moičevic, GRO 1147 4. Matija Ambrož, TSO 1056 5. Metod Rakuša, TSO 962 6. Igor Ranfl, TSO 917 Člani leže: 1. Jernej Žižek, PRE 617,6 + 205,9 2. Damijan Kandare, CER 609,0 + 203,9 3. Rajmond Debevec, OLI 613,1 + 183,7 8. Robert Markoja, ŠKT 609,6 + 78,9 10. Rok Šumak, KOR 598,1 11. Tadej Horvat, KOR 595,6 14. Stiven Vočanec, KOR 593,7 16. Martin Kolar, TSO 589,3 18. Metod Rakuša, TSO 584,1 19. Aleš Pernat, KID 583,7 21. Matija Ambrož, TSO 572,5 Ekipno člani leže: 1. SD Štefana Kovača Turnišče 1824,8 2. SD Kovinar Ormož 1787,4 3. SD Celje 1765,2 4. SD Tovarne sladkorja Ormož 1745,9 Foto: Simeon Gonc Ormožanki Urška Kuharič in Petra Vernik sta bili v ležečem položaju prepričljivo najboljši in se veselili dvojne zmage na DP, Kuha-ričeva tudi z novim državnim rekordom. Tretja je bila Nina Juvan iz Olimpije. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 16. septembra 2016 Atletika • Ekipno DP Ptujski atleti presegli 13 tisoč točk Na stadionu Portoval v Novem mestu je bila v soboto in nedeljo prava atletska akcija, saj je AK Krka izvedel ekipno prvenstvo Slovenije za člane in članice. AK Ptuj, ki je tekmoval pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja, je imel predstavnika v vseh disciplinah. Pred odhodom na Dolenjsko je bil tihi cilj preseči mejo 13.000 točk (za točkovanje rezultatov so se upoštevale Točkovne tablice IAAF - »madžarske tablice« iz leta 2014, op. a.) in to je nadarjeni ptujski atletski generaciji tudi uspelo. Prvi dan tekmovanja je največ točk (842) zbrala štafeta 4-krat 100 metrov v postavi Miha Kovač, Aljaž Brlek, Jan Bezjak in Grega Pavlo-vič, ki je tekla 43,39 sekunde. Ta rezultat za omenjeno četverico ni nič posebnega, saj so v tej sezoni tekli že za več kot sekundo hitreje. Grega Pavlovič, ki je imel v tej sezoni veliko težav s poškodbo, je zbral 825 točk z rezultatom 11,12 sekunde na 100 metrov. Solidno je s svojim nastopom na 110 metrov z ovirami opravil Aljaž Brlek, ki je dosegel čas 15,62 sekunde. Dobro je 7,26 kg težko kroglo sunil Jurček Korpič Lesjak, saj je njegov najdaljši poizkus meril 11,57 metra. Osebni rekord v metu kopja Kristjan Ceh (AK Ptuj) je z daljino 44,49 metra postavil Boštjan Nahberger. Drugi dan tekmovanja je izmed ptujskih atletov najboljši rezultat dosegel Kristjan Čeh, saj je 2-kilogramski disk vrgel 48,71 metra in je bil drugi ter je ekipi prinesel 853 točk. 809 točk je vpisal Grega Pavlovič za izid 22,88 sekunde na 200 metrov. Iz točkovnega in rezultatskega vidika je treba izpostaviti še Mateja Jezo, ki je najhitreje letos tekel na 3000 metrov in je dosegel čas 8.48.01, Žana Viherja, ki je na uradnih tekmovanjih prvič tekel 400 metrov z ovirami (58,37 sekunde), Aljaža Brleka, ki je glede na svojo višino odlično nastopil v skoku v višino Članska moška ekipa AK Ptuj: Boštjan Nahberger, Miha Kovač, Aljaž Brlek, Žan Viher, Grega Pavlovič, Jan Bezjak, Denis Lorenčič, Luka Medic, Mark Drevenšek, Jurček Korpič Lesjak, Kristjan Čeh, Matej Jeza, Zoran Nedog, Robert Prelog. Foto: Črtomir Goznik (180 cm) in Jurčka Korpiča Lesjaka, saj je v metu kladiva orodje vrgel 50,18 metra. To so bili najboljši rezultati večinoma mlade ptujske atletske vrste, ki je v Novem mestu skupno zbrala 13264 točk, kar je nekoliko bolje od pričakovanj. Izkupiček je zadostoval za končno zelo dobro 5. mesto, zmagalo je AD Mass Ljubljana s 17351 točkami. Isto društvo je postalo ekipni članski prvak tudi v ženski konkurenci s 16956 točkami, AK Ptuj je bil s 4283 točkami deveti, a zanj je nastopala le ena posameznica Maja Bedrač. Ta je tekmovanje v Novem mestu vzela kot pripravo za nastop na mlajšem mladinskem državnem prvenstvu v mnogoboju, na katerem je njen cilj izboljšanje državnega rekorda. 17-letna atletinja (rojstni dan je praznovala ravno v času tekmovanja v soboto, op. a.) je odlično nastopila v vseh petih disciplinah. Prvi dan je dosegla osebni rekord na visokih ovirah na 100 metrov (14,88 s), kar je bilo dovolj za zmago in 909 točk. Druga je bila v skoku v višino s preskočenimi 168 cm. Maja je dobro tekmovala tudi drugi dan, saj je bila s točno šestimi metri prva v skoku v daljino (987 točk), četrta je bila z osebnim rekordom v metu kopja (37,12 m) in deseta v teku na 200 metrov (26,02 s). Bedračeva je skozi vseh pet nastopov pokazala, da je v solidni formi, ki jo bo v naslednjih štirinajstih dneh pod vodstvom trenerja Aleša Bezjaka še poizkušala nadgraditi. David Breznik Teniške novičke 1. moška liga V zadnjih tednih so redni del državnega prvenstva odigrali člani v 1. moški državni ligi. Osem ekip je bilo razdeljenih v dve skupini (vzhod, zahod), po dve najboljši iz vsake sta se uvrstili v končnico. Ekipa TK Terme Ptuj je igrala v skupini vzhod, kjer so se merili z ŽTK Maribor, TK Konjice in TK Spin Medvode. Pod vodstvom trenerja Luka Hazdovca so ptujski klub zastopali Marko Stošič, Sven Lah, Blaž Bezjak, Alen Horvat, Anže Čevka (posoja iz TK Radomlje) in Maks Meh (posoja iz ŠTK Velenje). Rezultati: 1. krog: TK Terme Ptuj - ŽTK Maribor 2:5; 2. krog: TK Spin Medvode -TK Terme Ptuj 2:5; 3. krog: TK Konjice - TK Terme Ptuj 3:4. Vrstni red: 1. ŽTK Maribor, 2. TK Terme Ptuj, 3. TK Konjice, 4. TK Spin Medvode. Ptujčani so z dvema zmagama in enim porazom osvojili 2. mesto in se tako uvrstili v končnico. 0 napredovanju je odločala zadnja tekma proti TK Konjice, ki so jo tesno dobili varovanci Luka Hazdovca. Na zaključnem turnirju se bodo Ptujčani pomerili s prvou-vrščeni ekipo iz vzhodne skupine, TK Slovan. Drugi par je ŽTK Maribor - TK Avtoplus Koper. Zaradi tekme Davisovega pokala med Portugalsko in Slovenijo bo polfinalno srečanje odigrano 21. 9., datum finala bo določen naknadno. TE U-14 v Kopru V Kopru je pretekli teden potekal turnir 3. ranga serije Tennis Europe (TE) za igralce in igralke do 14. leta starosti. V zelo številčni konkurenci (v glavnem turnirju je nastopilo 64 igralcev in 64 igralk) so uspešno nastopali tudi člani TK Terme Ptuj. Največji uspeh je pričakovano dosegel najboljši slovenski igralec na lestvici U-14 Blaž Vidovič, ki se je s štirimi zmaga- mi prebil vse do polfinala. Lep mednarodni uspeh je dosegla tudi Nika Strašek, ki je kot ne-postavljena igralka ugnala dve nosilki (9. Kornelijo Huncak -Hrvaška, 7. Anastasio Dimitrije-vič - Avstrija). Šele v četrtfinalu jo je ustavila 13. nosilka, Gori-čanka Alea Bubek(4:6, 3:6). Rezultati, dečki: četrtfinale: Vidovič (3.) - Voj-tech Veigert (Češka, 10.) 6:4, 6:1; polfinale: Vidovič (3.) - Adam Heinonen (Švedska, 2.) 6:3, 4:6, 0:6; finale: Heinonen (2.) - Dominik Buzonics (Madžarska, 1.) 3:6, 5:7. OP U-18 v Ljubljani Na odprtem turnirju U-18 na igriščih TC Ljubljana so nastopili trije igralci TK Terme Ptuj: Blaž Bezjak, Gašper Bezjak in Filip-Jeff Planinšek (slednji že nekaj časa trenira na Ptuju, ni pa še registriran za ptujski klub). Blaž se je prebil do 2. kroga, Gašper do četrtfinala, Filip-Jeff pa do polfinala. V »ptujskem« dvoboju je bil v 2. krogu Filip-Jeff uspešnejši od Blaža, kasneje ga je v polfina-lu ustavil kasnejši zmagovalec Maks Meh (ŠTK Velenje). Gašper je za uvod izločil 7. nosilca Tima Tekavca, v četrtfinalu pa je moral v treh nizih (3:6, 6:3, 2:6) priznati premoč 1. nosilcu, Andreju Šušteršiču (MAX Ljubljana). Med dvojicami se je Blaž Vidovič v paru z Maksom Mehom uvrstil v finale, kjer sta bila boljša Andrej Šušteršič in Tilen Potočnik. Jože Mohorič Zaključni turnir Konec tedna bodo v Mariboru v organizaciji TK Branik Maribor odigrani zaključni turnirji letošnjih državnih lig v vseh kategorijah: U-12, U-14, U-18, 1. in 2. liga (ž, m). TK Terme Ptuj bo tam nastopal z ekipo deklet U-14, moška ekipa pa se bo v polfinalnem srečanju 1. lige z ekipo TK Slovan merila naknadno, 21. septembra. Do prestavitve je prišlo zaradi vpoklica Svena Laha v slovensko reprezentanco za tekmo Davisovega pokala na Portugalskem (16. do 18. t. m.). Moška članska ekipa TK Galtena se bo v Mariboru v končnici 2. lige merila za napredovanje v 1. ligo. Njen polfinalni tekmec bo ekipa Krka Otočec, drugi polfinalni par je TK Triglav Kranj - TK Hoče. Planinski kotiček Srečanje planincev Spodnjega Podravja na Rogli Sobota, 17. september 2016 Program srečanja: 9.00-9.15 - nagovor predsednika MDO PD Podravja 9.30-13.00 - planinske ture in doživetja za vse generacije - izlet na Lovrenška jezera in delavnica markiranja - izlet na Ostruščico (1498 m) z mag. Matjažem Ježem - score tekma - orientacijsko rekreacijska tekma - vrvna žičnica od 13.00 - malica in zabavno druženje Srečanje planincev Podravja bo izvedeno le v lepem vremenu! Cena prevoza za odrasle je 11 EUR, za otroke pa 6 EUR. Prijave do zapolnitve avtobusa se zbirajo do odhoda, ki bo v soboto, 17. 9., ob 7.00 izpred železniške postaje Ptuj. Prijave in informacije: 040 754 499, Jože Dajnko. Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Celje - Domžale; SOBOTA ob 18.15: Kalcer Radomlje - Rudar; SOBOTA ob 20.15: Krško - Maribor; NEDELJA ob 16.00: Aluminij - Olimpija; Tekma Gorica - Luka Koper bo odigrana 28. septembra ob 18.15. 2. SNL PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Ankaran Hrvatini - Brežice Terme Čatež, Farmtech Veržej - Brda; SOBOTA ob 19.00: Za-vrč - Drava Ptuj; NEDELJA ob 16.00: Triglav Kranj - Roltek Dob. 3. SNL SEVER PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.30: S. Rojko Dobrovce - Dravograd, Maribor B - Dravinja, Mons Claudius - AjDAS Lenart; SOBOTA ob 18.00: Korotan Prevalje - Šampion; NEDELJA ob 10.30: Videm - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA ob 16.30: ZU-VIL Brunšvik - Rogaška, Šmartno 1928 - Fužinar Ravne. SUPERLIGA PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Središče ob Dravi -Kety Emmi Bistrica, Apače - Skorba, Hajdina - Gerečja vas; NEDELJA ob 16.00: Stojnci - Cirkulane, Podvinci Betonarna Kuhar - Bukovci. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Ormož - Gorišnica, Pragersko - Boč Poljčane; SOBOTA ob 17.00: Tržec - Podleh-nik; NEDELJA ob 16.00: Dornava - Markovci, Rogoznica - Le-skovec. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Oplotnica - Hajdoše, Majšperk - Polskava avtoprevozništvo Grobelnik, Zgornja Pol-skava - Slovenja vas; NEDELJA ob 16.00: Makole bar Miha - Grajena. VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 VZHOD PARI 3. KROGA - PETEK ob 17.00: Dornava - Gorišnica, Tržec - Markovci, Podvinci - Grajena; PETEK ob 19.00: Pod-lehnik - Borovci. VETERANI 35 ZAHOD PARI 3. KROGA - PETEK ob 17.00: Lovrenc - Gerečja vas, Hajdina - Spodnja Polskava; Skorba - Leskovec (že odigrano). VETERANI 40 PARI 3. KROGA - PETEK ob 17.00: Majšperk - Oplotnica; TOREK ob 17.00: Videm - Ormož; Hajdoše - Zgornja Polskava (že odigrano) Rokomet • 1. A DRL (m) 2. KROG: Drava Ptuj - Istrabenz plini Izola (PETEK ob 19.30); Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka (SOBOTA ob 19.00). 1. A DRL (ž): 1. KROG: Ž.U.R.D. Koper - ŽRK Aklimat Ptuj (SOBOTA 19.00) Atletika • Na Ptuju Prvenstvo Slovenije U-16 Atletski klub Ptuj na Mestnem stadionu na Ptuj v soboto in nedeljo od 15. ure naprej organizira Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirje (U-16) v atletiki. Jadranje • Na Ptuju ekipno DP Brodarsko društvo Ranca Ptuj in Jadralna zveza Slovenije skupaj v petek, soboto in nedeljo na Ptujskem jezeru organizirata Odprto ekipno državno prvenstvo 2016 v jadralnem razredu Optimist. David Breznik petek • 16. septembra 2016 Poslovna in druga sporočila Štajerski 15 Osvoji zvezdno galaksijo Doživi čarobnost Ledenega kraljestva I mm I bi? \Tciwi- ft* ¥ ¥ DOGODIVŠČINA JE TU! Disney Frozen ali Star Wars? Izbira je tvoja. Dogodivščina te pričakuje od 25. 8. do 19. 10. 2016. Za vsakih 10 evrov nakupa ali za nakup izdelkov, vključenih v aktivnost Disney Frozen in Star Wars, PREJMES PAKETEK Z 1 VRTAVKO IN 2 NALEPKAMA. Za zbrane nalepke dobiš brezplačen roling ali popust za igračo. V paketu za igro najdeš interaktivno knjižico, dve družabni igri z navodili, pločevinasto škatlo za zbiranje rolingov in album za shranjevanje vrtavk. M t 2 NALEPKI \ 1 VRTAVKA r 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 16. septembra 2016 Podravje • Tiskarna Ekart posluje v novih prostorih Tiskarna unikatnih, svežih in kreativnih storitev Tiskarna Ekart, ena najsodobnejših v Sloveniji na območju od Ljubljane do Murske Sobote, kjer stranke vse tiskarske storitve dobijo na enem mestu, se je preselila v nove, sodobnejše prostore. Še do nedavnega so delali na 800 m2 poslovnih površin. Z investicijo so jih povečali na 2000 m2, ker želijo svojim poslovnim partnerjem oz. kupcem v vsakem trenutku ponuditi najkakovostnejše tiskarske storitve oz. izdelke. Darilni program (tiskanje majic in poslovnih daril) je eden od štirih najpomembnejših programov Tiskarne Ekart. Ne vlagajo samo v prostore, opremo in tehnologijo, temveč tudi v kader, ki je visoko strokovno usposobljen, izjemno motiviran in zanesljiv, ki bo v vsakem trenutku za stranko poiskal najboljšo rešitev. Kot sta povedala lastnika in direktorja Roman Ekart in Adrijana Predan ničesar ne prepuščajo naključju, zato svojim strankam na enem mestu ponujajo vse: od svetovanja do priprave za tisk in tiskanja v različnih tehnikah oz. končne dodelave posameznega izdelka. Viziji, da postanejo prvo tiskarsko ime v Sloveniji, prepoznavni po vrhunsko izdelanih tiskovinah, dosledno sledijo. Stranka je zanje najpomembnejša; če je zadovoljna, so zadovoljni tudi sami, ker je dobila, kar je želela, izdelek, s katerim bo njeno poslovanje kakovostnejše in opaznejše v prostoru, da bo tudi sama lahko uspešno realizirala zastavljene cilje, poudarjajo. Zato je še kako pomembno, da so tiskarski izdelki vrhunski, od brošure, vizitke, razglednice, zvezka, zloženke, promocijskih izdelkov, voščilnic, vstopnic, vabil, revij, prospektov, priznanj, posebnih obrazcev, plakatov, osebne mape delavca, map, letakov, kuvert, kuponov, etiket, nalepk, embalaže, časopisov, diplom, pisalnih blokov, pa vse do koledarjev, ki jih vse leto uporabljajo vsi in so prav posebno in učinkovito promocijsko sredstvo. Želje in potrebe strank so osnovno vodilo celotnega procesa v Ti- skarni Ekart, predvsem pa nad-standardne storitve izjemno kreativne skupine strokovnjakov, ki išče vedno nove, sveže, in unikatne rešitve. Dodatne reference jim prinašajo več kot 20-letne izkušnje v tiskarstvu. Zgodba družinskega podjetja Tiskarna Ekart se je začela v garaži, s sitotiskom. Danes klasičnega sitotiska ni več, ker je prevladala digitalizacija. V začetku so stranke pri njih v glavnem naročale vizitke in nalepke. Pravi razvoj pa se je začel z nakupom offset strojev, kar se je zgodilo šest let po začetku podjetniške dejavnosti. „Največji projekt, ki sem ga v življenju naredil, je bil žepni adresar za telefonske številke. V Sloveniji sem se tega domislil prvi. Samo v enem letu smo jih prodali 155.000," se spominja Roman Ekart, ki danes skupaj z Adrijano vodi 13-članski kolektiv. Srce Tiskarne Ekart danes predstavljajo štirje enakovredni programi: digitalni tisk, promocijski tekstil, dodelave s tiskom, z vezenjem, promocijska darila in offsetni tisk (vse tiskovine), ki je tudi najobsežnejši. MG Prlekija • 20 let mlina na veter na Stari Gori Kulturna dediščina atrakcija za domače in tuje obiskovalce V naselju Kokolajnščak, ki sodi v občino Sv. Jurij ob Ščavnici, se je pred domala šestimi desetletji zaustavilo delovanje takrat še edinega preostalega mlina na veter pri nas. Ponovno je bil aktiviran pred štiridesetimi leti, a na Stari Gori, saj je njegov zadnji lastnik Alojz Bec Turističnemu društvu (TD) Sv. Jurij ob Ščavnici za simbolno ceno odprodal ostanke mlina in avtorske pravice. Iniciativni odbor pod vodstvom Antona Slane, pozneje županu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, je začel z uresničitvijo projekta, ki že dvajset let predstavlja posebno turistično znamenitost. Projektna dokumentacija z gradbenim dovoljenjem je bila urejena leta 1994, leto pozneje je kolarski mojster Edi Leskovar izdelal maketo mlina, takratni predsednik TD Sveti Jurij ob Ščavnici Jože Tišler pa ga je povabil, da prične z deli. Leskovar se spominja, da je bilo ob vseh delih, ki so se večinoma izvajala ročno, potrebno obilo poguma in dobre volje vseh sodelujočih, da so mlin usposobili za mletje moke. Svoje poslanstvo je uspešno opravljal kar nekaj let, danes služi le še turističnim ogledom. Po besedah predsednika TD Sv. Jurij ob Ščavnici Janeza Mira je mlin v dvajsetih letih obiskalo okoli 60.000 domačih in tujih turistov. NŠ ¿i Foto: NS i Foto: Črtomir Goznik Grafično oblikovanje in priprava na tisk potekata z najsodobnejšimi stroji oz. tehnologijo. Foto: Črtomir Goznik Tiskanje na papir poteka v novih sodobno opremljenih prostorih. Po investiciji se je skupna površina poslovnih prostorov povečala na 2000 m2. petek • 16. septembra 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj • Kakšne so naše potovalne navade: peš ali z avtomobilom? Naslednji teden za avtomobile zaprt center mesta Na tisoče evropskih mest se bo v času od danes do prihodnjega tedna povezalo v izvedbi skupnega projekta Evropski teden mobilnosti. Poudarek bo na spodbujanju pametne in trajne mobilnosti kot dobre investicije. V sklopu tega bo v četrtek poskusno zaprto tudi staro mestno jedro. Letošnji slogan Evropskega tedna mobilnosti je "Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost". V sklopu tega bodo izpeljani številni dogodki, tudi na Ptuju. Potekali bodo med 16. in 22. septembrom, da bi spodbujali in ozaveščali o pomenu trajnostne mobilnosti za kakovost bivanja, zdravja in okolja ter spodbujali preizkušanje in uvedbo trajnih prometnih ukrepov. Otvoritveni dogodek bo danes ob 13. uri na parkirišču na Zadružnem trgu, kjer bodo organizirane promocijske vožnje z vozili na elektriko in metan ter promocija električnih vozil (osebna vozila, trikolesnik, električno kolo, urbano kolo). V soboto bo izpeljan kolesarski vodeni potep po Ptuju (TlC-dominikanski samo-stan-III. Mitrej-minoritski sa-mostan-Mestni trg-Slovenski trg), zbirno mesto je pri TIC, ob 10.00, 11.30 in 15.00, prijave pa so nujne. V ponedeljek bo dan odprtih vrat ZŠAM Ptuj, kjer pripravljajo tudi predavanje za osnovnošolce z naslovom Varnost v prometu. V torek bo izpeljan posvet na temo širitve peš cone v starem mestnem jedru Ptuja, predstavljena bo globalna akcija urbani sprehodi, ki promovira urejanje mest po meri pešcev. Za otroke starejših skupin Vrtca Ptuj bo v sredo v centru mesta, na Mestnem trgu, poligon Kole-sarček, namenjen spoznavanju prometnih pravil. Sočasno bo na ptujski občini potekal semi- nar v okviru evropskega projekta ZEROCO2, na terenu pa ogled kolesarskih poti po MO Ptuj. Četrtek, 22. september, bo dan brez avtomobilov, ko bodo v sklopu Evropskega tedna mobilnosti poskusno zaprli stari del mestnega jedra. Zapora bo na Slomškovi ulici, Miklošičevi ulici, Slovenskem trgu, Murko- vi ulici, Prešernovi ulici, Mestnem trgu ter Krempljevi ulici. Osnovne šole bodo sodelovale v projektu Ulice otrokom, okrog osnovnih šol bodo risali po tleh. Dogajanje bo v četrtek končano z organiziranim kolesarjenjem ob dnevu brez avtomobila. Prireditev se začne ob 12. uri, trasa pa bo potekala od Mestnega trga do Rance. Dženana Kmetec Evropski teden mobilnosti se začenja danes, v petek. Foto: CG Haloze • V Ljubljani presenečeni nad kakovostjo vin in pridelkov Haložanov Šmigoc: »Preveč smo bili doma« Raznovrstnost in preprostost razgibanih in gričevnatih Haloz sta bili konec avgusta predstavljeni v prestolnici. »Vsi so bili presenečeni nad kakovostjo, ki jo lahko Haložani ponudimo. Ljubljana ne ve, da imamo v Halozah toliko dobrih vin,« je povedal predsednik Vinarske zadruge Haloze Jožef Šmigoc. Dodal je, da je tovrstna prireditev le eden izmed korakov na poti promocije in da je še veliko potrebnih. »Preveč smo bili doma,« je še dejal. Da so ptujski in mariborski vinogradniki preveč orientirani na lokalni trg, je dodal tudi Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijskega zavoda in član delovne skupine za razvoj Haloz. »Predstavitev v Ljubljani je uspela in skupno predstavitev vinogradnikov ter ponudnikov z območja Haloz je treba samo pozdraviti. Zelo pomembno je, da smo se predstavili v Ljubljani, namreč treba se je zavedati, da se kapital vrti okoli Ljubljane.« Pobudo za predstavitev v glavnem mestu so podali člani Vinarske zadruge Haloze ter ponudniki iz Haloz. Na osnovi tega so v razvojnem jedru Halo pristopili k organizaciji dogodka Dan Haloz v prestolnici, zbrali so ponudnike in se povezali z Javnim zavodom Turizem Ljubljana, ki je Haloža-nom omogočil, da so prostor s stojnicami v središču Ljubljane koristili brezplačno. Člani zadruge (vinarji Plajnšek, Gorjup, Pintar, Šmigoc, Zavec, Turčan, Pungračič, Kozarčan) so skupaj s Ptujsko kletjo obiskovalcem prestolnice ponudili 25 različnih kakovostnih in vrhunskih vin iz Haloz. Za kulinarični del ponudbe sta poskrbeli kmetija Cestnik Vaupotič ter sirarstvo Bedrač s produkti iz kozjega mleka, obiskovalci pa so imeli možnost kupiti tudi med iz Haloz Hiše medu Grabrovec ter ekološka kokošja jajca s kmetije Krajnc, je sodelujoče naštel Jernej Golc, direktor Podeželskega razvojnega jedra Halo. Dan Haloz - prodajni in promocijski dogodek »Namen in cilj dneva Haloz v Ljubljani je bil, da zainteresira- nim ponudnikom omogočimo kontakt s končnimi potencialnimi kupci, promocija in prodaja,« je povedal. O dogodku pa je še dejal: »Dan Haloz v Ljubljani je zasnovan kot prodajni dogodek, ki ima tudi pozitivne promocijske učinke. Dogodek so z obiskom podprli ministra Dejan Židan in Gorazd Žmavc, vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer ter dr- žavna sekretarka Tanja Strniša, ki je vodila vladno delovno skupino za razvoj Haloz. Župani z območja Haloz so se v okviru dogodka srečali z ljubljanskim županom Zoranom Jankovicem in se pogovarjali o možnem sodelovanju med podeželjem in mestom ter o razvojnih možnostih za sodelovanje na področju turizma.« Mojca Vtič Podravje • Gradnja avtoceste Po asfaltu bodoče avtoceste že ta mesec Kljub gradnji avtocestnega odseka med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje so bili zastoji na koncu po-dravske avtoceste letos krajši kot lani, konec septembra pa bo promet že stekel po prvih treh kilometrih bodoče avtoceste. Lani jeseni so se neposredno ob obstoječi glavni cesti Ptuj-Gruškovje pričela gradbena dela, zato se je ob začetku letošnje turistične sezone pojavila bojazen, da bodo zastoji na koncu podra-vske avtoceste ob koncih tedna občutno daljši kot v preteklem letu. Na DARS-u so julija letos v sodelovanju s policijo pripravili različne ukrepe za večjo pre-točnost prometa. Ti so temeljili predvsem na obveščanju domače in mednarodne javnosti ter predlogih za alternativne poti, ki so jih označili z dodatnimi usmerjevalnimi tablami, promet pa je pomagala usmerjati tudi policija. Ob zaključku turistične sezone na DARS-u ugotavljajo, da so Pregled primerljivih poletnih sobot, ki so tradicionalno prometno najbolj obremenjene 2015 Zastoj ob 11. uri (v km) 2016 Zastoj ob 11. uri (v km) 11. julij 6 9. julij 4 18. julij 11 16. julij 7 25. julij 11 23. julij 8 1. avgust 17 31. julij 6 8. avgust 5 6. avgust 1 15. avgust 6 13. avgust 2 22. avgust 5 20. avgust 1 bili ukrepi uspešni: »V sodelovanju z drugimi deležniki nam je uspelo, da je bil promet bolj pre- točen kot v lanski sezoni.« Celo 31. julija, na najbolj prometno obremenjeno soboto v glavni Foto: EM Tudi pred mejnim prehodom Gruškovje daljših zastojev letos niso beležili. turistični sezoni, ko je dodatne težave v prometu povzročil tudi obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina, so bili zastoji pred koncem podravske avtoceste (pred razcepom Draženci in proti Gruškovju) občutno manjši kot lani. Zadnjo avgustovsko soboto večjih zastojev niso več beležili. Gradnja avtoceste po zagotovilih DARS-a poteka skladno s ča-sovnico; v celoti jo bodo prometu predali konec leta 2018, že konec tega meseca pa bo promet stekel po prvih treh kilometrih avtoceste od razcepa Dražen-ci proti Gruškovju. Na DARS-u pojasnjujejo: »Za promet bo odprta polovica avtoceste (torej eno smerno vozišče), po kateri bo promet potekal dvosmerno. Predvidoma konec novembra letos pa bo to mogoče že po nekaj več kot sedmih kilometrih novega smernega vozišča med Draženci in Podlehnikom.« Tako bo tudi v prihodnji turistični sezoni. Eva Milošič 18 Štajerski Nasveti in zanimivosti petek • 16. septembra 2016 Zdravstveni nasveti Uši - kako se jih znebiti? Drobni, komaj vidni zajedavci se veselijo začetka novega šolskega leta in večjega števila otrok v vrtcih in šolah. Napačno je prepričanje, da uši skačejo z glave na glavo. Naglavne uši se namreč prenašajo z neposrednim stikom in se zato najpogosteje pojavljajo pri manjših otrocih, ki še zelo radi stikajo glave. Prenašajo pa se lahko tudi preko naglavnih pokrival, igrač, brisač ipd. Na lasišču uši živijo 30 dni, 24 ur preživijo celo pod vodo. Če pa izgubijo gostitelja, poginejo v 48 urah. Najpogosteje jih najdemo na zatilju in za ušesi, lahko pa se naselijo tudi na obrveh, trepalnicah in v moški bradi. Samica izleže 8-10 jajčec - gnid na noč, ki jih trdno zalepi na lase. V roku 7-10 dni se iz gnid izležejo larve, velike 1 milimeter. Spolno dozorijo v 1 tednu in tako gre razmnoževalni ciklus naprej. Uši imajo rilček, s katerim pijejo gostiteljevo kri. Istočasno izločajo v rano slino, ki povzroča srbenje, kar je opozorilni znak za okuženost z ušmi. Odkrijemo jih težko, saj so zelo drobne. Ob sumu na uši je najpreprostejši poskus odkrivanja, da nad umivalnikom prečešemo lase. S česanjem odstranimo uši, gnide pa ostanejo na lasišču. Če vidimo drobno žuželko, gre najverje- tneje za uš. Takrat pregledamo, prav tako z lupo, še celotno la-sišče in nemudoma ukrepamo. Uši se lahko naleze prav vsak, ne glede na čistočo in socialni status. Če jih ima en član družine, ta po navadi ni osamljen. V nasprotju s splošnim prepričanjem imajo uši raje čiste kot umazane lase! V lekarnah imamo na voljo različne preparate proti ušem, P i Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., ki so lahko sintetičnega ali rastlinskega izvora. Šamponi in losjoni vsebujejo kemične in-sekticide (poškodujejo celično membrano uši) ali olja (uši obdajo z ovojem). Vsi ti pripravki, vključno z električnim glavnič-kom, uši ubijajo, na jajčeca pa nimajo tako zanesljivega učinka. Zaradi tega se je treba postopkov za odpravo uši držati natančno in jih ponavljati, dokler ne uničimo vseh zajedav-cev v vseh fazah razvoja. Naj preprostejša je uporaba šampona. Ukrepi pri ušivosti: • odkrivanje uši • pranje las s sredstvi proti ušem • vmesno pranje z blagimi šam-poni in balzamom • po tednu dni spet pranje las s sredstvom proti ušem • preverjanje vseh članov v družini • čiščenje in pranje vseh predmetov, ki pridejo v stik z glavo in lasmi • sesanje tal in oblazinjenega pohištva • nepralne stvari zavijemo v plastično vrečko in damo za 2 dni v zamrzovalnik Če pa smo se odločili zalego pokončati v enem mahu, nam ne preostane drugega kot močna luč in lupa ter preiskati lasi-šče centimeter za centimetrom. To je lažje izvedljivo pri kratkih in gladkih laseh, pri dolgih ali skodranih pa je precej težko. Kjer je gnida zalepljena na las, jo izvlečemo ali izrežemo las z gnido vred. Živa gnida je rjavkaste barve, in če jo stisnemo med nohti, poči. Starši so po zakonu dolžni obvestiti šolo ali vrtec, ki jo otrok obiskuje, o pojavu uši. Tega se nikakor ne sramovati, saj uši-vost danes ni znak slabe higiene, prej nasprotno. Pomembno je, da lase pregledajo vsem otrokom v neki skupini, da se ušivost odkrije čim prej in da se takoj ukrepa. Ob okužbi z ušmi je treba ohraniti razsodnost in slediti vsem zapisanim priporočilom. Darja Potočnik Benčič, mag.farm., spec., Lekarne Ptuj i Tačke in repki . Kriptorhizem pri psih Več resnično žalostnih in tragičnih primerov smo imeli v naši veterinarski ambulanti v zadnjem času, kjer so psi samčki v starosti od 6 do 8 let nenadoma nehali jesti, začeli bruhati in pri diagnostiki smo odkrili velik tumor v trebuhu. V vseh primerih je šlo za zaostalo modo v trebuhu. Pri vsakem je bi potreben težak operativni poseg, preživeli niso vsi. Na fotografiji je mali kužek pekinčan in zraven je viden orjaški tumor moda, ki smo ga operativno odstranili iz trebuha. Kužek je poseg na srečo preživel. Zaradi vsega omenjenega bom v današnjem prispevku ponovno opisal problematiko kriptorhizma. Psi imajo ob rojstvu obe modi v trebušni votlini, od koder se zelo hitro spustijo v modnik oziroma skrotum. Po navadi imajo kužki pri starosti 14 dni že obe modivmodniku. Skrajni rok, da se moda spustijo, je do starosti 7 mesecev. Če moda pri tej starosti še niso v modniku, se tudi ne bodo več spustila. Najpogosteje se zgodi, da se spusti samo eno modo, drugo pa ostane v trebuhu oziroma v dimeljskem kanalu. To je tako imenovani enostranski kriptorhizem. Obojestranski, ko zaostaneta obe modi, je veliko redkejši. Vzrok, zakaj se to zgodi, ni znan. Kužek s kriptorhizmom živi popolnoma normalno življenje, spolni nagon ni moten. Enostranski kriptorhidi so plodni, obojestranski pa ne. Velika nevarnost preži na kuž-ka, saj se modo, ki zaostane v trebušni votlini, približno po petem letu starosti kužka lahko spremeni v tumor, ki je smrtno nevaren. V trebušni votlini lahko tumor neovirano raste, in ko ga opazimo, je že tako velik, da je lahko kljub operaciji prepozno, če so razsevki (metastaze) po celem telesu. Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. Boljša napoved je pri benignem (ne rakastem) tumorju. Pri kriptorhidih je pogost tudi zasuk mod, kar je sila boleče stanje in je potreben hiter kirurški poseg. Zaradi vsega omenjenega veterinarji vsekakor priporočamo odstranitev moda, ki je zaostalo v trebušni votlini oziroma v ingvinalnem kanalu. Pri mladih kužkih, ki se jim moda niso spustila, lahko poskusimo doseči spust s hormonskimi injekcijami med drugim in četrtim mesecem starosti. Metoda je zelo nezanesljiva. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Operativni poseg, pri katerem odstranimo zaostalo modo iz trebušne votline psa, je zahteven poseg tako za pacienta kot kirurga. Pri obilju trebušnega maščevja je pogosto zelo težko najti in odstraniti zaostalo modo, saj se težko loči od strukture maščevja. Ker moramo zaradi dostopa v trebušno votlino prerezati trebušno mi-šičnino, ima kužek po operaciji nekaj časa težave z bolečino in pogost pooperativni zaplet je trebušna kila na mestu operacije, predvsem v primerih, kadar lastnik ni zagotovil kužku nekajdnevnega mirovanja. Vendar vsa omenjena problematika vsekakor odtehta morebitno tumorozno spremembo zaostalega moda, z vsemi njenimi posledicami, ki jo lastniki kužka opazimo največkrat prepozno. Emil Senčar, dr. vet. med. tf Foto: osebni arhiv Ptuj Mladi talenti nadaljujejo svojo pot - 1. del Septembra ponovno v klopi sedejo osnovnošolci in srednješolci. Študentje imajo za svoje obveznosti na voljo še september, medtem ko bodoči bruci še brezskrbno uživajo najdaljše počitnice. Med slednjimi sta tudi dve bodoči študentki iz naših krajev, ki pa malce izstopata od vrstnikov, saj ju ob marljivem delu krasi še vrsta drugih talentov. Predstavljamo dve mladi glasbenici instrumen-talistki in skladateljici: Meto Hunjet in Angeliko Lajh. Obe sta bivši učenki Glasbene šole Karola Pahorja na Ptuju in sta letos zelo uspešno končali šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. To poletje sta preživeli delovno, saj se pripravljata na sprejemne izpite na (več) glasbenih akademijah in upamo, da bosta izbrali tisto, kjer bosta lahko svoj potencial najbolj razvili. Angelika Lajh »Izredno lepa in zanimiva stvaritev«, bi lahko zapisali ob izvedbi skladbe za mešani zbor in bariton, z naslovom »Živeti se mi mudi«, ki jo je zložila mlada umetnica Angelika Lajh. V skladbi izhaja iz besedila, ki ga je sama napisala. Že s to gesto jo prepoznavamo kot razmi-šljujočega mladega človeka, ki se sprašuje o večno pomemb- nih temah: o smislu življenja, o moči naših misli, o zmagi dobrega nad slabim. In glavno sporočilo skladbe je, da niso leta tista, ki štejejo, temveč šteje življenje v teh letih. Pa si poglejmo, s katerimi kompozicijskimi sredstvi je to prenesla v glasbo. Avtorica se je zelo dobro znašla v zborovskem miljeju. Naj omenim, da je Angelika pianistka, zborovska pevka, predvsem pa je opazno njeno dobro poznavanje glasbenega stavka, harmonije in pevskega glasu. To se kaže v skladbi z izredno bogato, polno zvočnostjo, ki jo dobi s širokimi legami in z uporabo skrajnih razponov zborovskih glasov, ter bogatim harmonskim ritmom. Ritem in metrum poganjata skladbo, skozi uporabo in menjavo tak-tovskih načinov predstavljata čas, ki beži: včasih teče v enakomernem trodobnem ritmu, ki ga nato spreminja in slika misli in razpoloženja. Oblikovno je skladateljica izhajala iz besedila, zato ima skladba tro-delno obliko. V prvem delu zbor harmon-sko spremlja solista, ki se sprašuje o smislu življenja. V trenutkih, ko se sprašuje, čemu sploh živeti, ko ne vidi izhoda, nastopi izrazito efektno zvočno sredstvo govor, šepet zbora, s katerima izraža dvom in skrb. Drugi del vključuje koreo-grafski element, premik, ko se zbor fizično razdeli v dve skupini, ki predstavljata konfrontacijo dobrih in slabih misli. Notranji miselni boj ponazarja z besedilom in poudari s spreminjajočim se ritmičnim tokom, ki ga s pavzami prekinja. (Čas beži, črnih misli ne poslušaj, ustavi se!) Zadnji del prinese rešitev notranjega boja: »Odslej bom videl le srečne čase.« Napisan je v duru, zato zazveni veselo, vedro kot olajšanje. V tem delu ima zbor (misli) pomembnejšo vlogo. Odlikujejo ga spevna melodika, široke lege, poudarjene višine in veličasten zaključek. »Srečen sem, ker vidim vso lepoto, srečen sem, da živim!« In zaključek se sam ponuja. Srečni smo lahko, da imamo med sabo takšne talente. Pesem potrjuje bogat glasbeni jezik mlade skladateljice, ki je svojo idejo tudi jasno izrazila. Skladba je interpretativno zahtevna in bi se lahko našla v zborovskem repertoarju zborov, ki posegajo po tehtnejši, novejši literaturi, ki pa je poslušalcem zelo prijetna. Za nameček naj dodam,da je mlada skladateljica tudi suvereno vodila (dirigirala) izvedbo. Klementina Mikec Korpič, univ. dipl. muzikolog r Angelika Lajh Foto: Boris B. Voglar petek • 16. septembra 2016 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC ZADNJI DEL TELESA ŽUŽELK KOLOFON V KNJIGI SPANSKI VIOLINIST (PABLO DE) PUH, VETER (ZAST.) PESNIK GRUDEN AMILNI ALKOHOL PREBIVALKA GABRKA UMSKA KONCENTRACIJA ZAPOR, JEČA IZDELEK NA ŽAGI AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA PARKER KANEC, KANČEK (STAR.) OSEBNI DOHODEK HRVAŠKA FILMSKA IGRALKA (NINA) NAS GLASBENI PUBLICIST VIDMAR HČI KRALJA OJDIPA ANGLEŠKI PISATELJ (KAZUO) TESARSKI OBRAT ODEBELJEN DEL IGRALKA GARDNER PRIPADNIK MALGASOV NA MADAGASKARJU FILMSKA ZVEZDA PREBIVALEC POREČA LETOVIŠČE PRI OPATIJI HOJA RAZGLAS, OBJAVA POMANJKLJIVOST ARABSKA KAVA GOVOREČI GLASBENI SLOG SODOBNA BOLEZEN PREBIVALKA SAMOE iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TITAN JAPONSKA LUKA DAN. PEVEC (LEIF) NEMŠKI KARATEIST (ANDREAS) EMIL SMASEK POŠKODBA POLJSKA REKA MODEL DALLASA ZAMAH S SEKIRO NEMŠKA DRŽAVNA TV ČAROVNIK MODEL MONTEVRDIJA OBARVANO MEHKO KOZJE USNJE MESTO POD JUŽNIM URALOM VALJEVO KRAJ PRI CERKNIŠKEM JEZERU INDONEZIJSKI ŠAHIST ADIANTO NAS ALPINIST (BRANKO) BOSANSKA PEVKA NEDA LUNIN CIKLUS, FAZA DUBROVNI-ŠKA TROJAM-BORNICA DELAVKA, KI SADI SADIKE UGANKARSKI SLOVARČEK: HAI = model avtomobila monteverdi, ISHIGURO = angleški pisatelj japonskega rodu (Kazuo), MODL = nemški karateist (Andreas), MOKKA = arabska kava, ROAR = danski pevec (Leif), SARASATE = španski violinist (Pabl° de), UTUT = indonezijski šahovski velemojster Atonto. .V^|QVS ^^ VN3^ ,N3QV^n ,^NVA| ljmn ,0A0HVa9 '»sao 'Nvidvs 'DViAi Vaao 'vnvavio 'S3 'n 'winvoiaivs '»va 'dva 'isoAvaiH 'A3iioaoiad 'Nvoaaod 'avis 'svmviAi 'VNiiaaaao 'oaraiHsi 10NViN3d 'wisv 'N3S3a Vi3aa '»bqvz :ouabjopoa imnvzihm ai Aausaa Ormož • Ob praznovanju krajevnega praznika KS Ivanjkovci Plaketa v roke društvu upokojencev, Branku Fifnji in Veroniki Vrbnjak Z osrednjo proslavo s podelitvijo priznanj in nagrad so minuli petek sklenili praznovanje krajevnega praznika KS Ivanjkovci, ki so ga začeli že sredi avgusta. Na slovesnosti, ki jo je s slovensko himno odprla Ljudska godba TKD Ivanjkovci, sta lepo število zbranih nagovorila predsednica KS Slavica Rajh in župan občine Ormož Alojz Sok. Rajhova je v slavnostnem govoru orisala pomembnejše pridobitev v zadnjem času. Kot je povedala, so bila letošnja investicijska vlaganja nekoliko nižja od predvidenih, saj ni prišlo do realizacije energetske obnove tamkajšnje osnovne šole v vrednosti okoli pol milijona evrov, ker ni bil objavljen razpis. Naj bi pa bila toliko višja prihodnje leto, saj poleg obnove šole načrtujejo tudi dograditev vrtca. Kljub temu jim je tudi v tem letu uspelo postoriti marsikaj. Tako so asfaltirali več javnih poti v skupni dolžini okoli 2,5 km ter rekonstruirali lokalno cesto Ivanjkovci-Lahonci v dolžini okoli 1 km, uredili talno gretje in toplotno črpalko v kulturnem domu ter zgradili zvonik pri prenovljeni mrliški vežici na Svetinjah. V teku je zamenjava vodovodnih cevi v Cerovcu Stanka Vraza. V prihodnje pa bilo po besedah Rajhove treba vlagati predvsem v cestno infrastrukturo, saj imajo še okoli 20 km makadamskih cest. Ormoški župan Alojz Sok pa je med drugim povedal, da bodo šolo sanirali, če jim bo država odobrila sofinancerska sredstva, saj občina denarja nima. Ob krajevnem prazniku je še čestital vsem krajanom teh pohvalil delovanje društev. Sledil je vrhunec prireditve - podelitev priznanj in plaket. Plakete KS so letos dodelili Društvu upokojencev Ivanjkovci ob 50-letnici delovanja ter Branku Fifnji in Veroniki Vrbnjak za dolgoletno aktivno delovanje in dosežene uspehe na različnih področjih. Priznanji KS pa sta prejela Darjan Puntigam Slavinec za aktivno delo v PGD Ivanjkovci in drugih društvih ter Marjan Vogri-nec za aktivno delo v krajevni skupnosti in društvih. Komisija pa je za najlepši kraj letos razglasila Paviovski Vrh. Prireditev so obogatili še s prijetnim kulturnim programom, v katerem so se predstavili učenci domače šole ter Pevski zbor TKD Ivanjkovci. Na ogled pa je bila tudi razstava zanimivih predmetovvlasti domačih zbirateljev. Monika Levanič Moškanjci • Zlata poroka Megličevih Zlati DA Marije in Franca V krogu domačih, sosedov in prijateljev sta 3. septembra letos zlato poroko praznovala Marija in Franc Meglič iz Mo-škanjcev. Slavje se je začelo s civilnim obredom v Gorišnici. Opravil ga je župan občine Gorišnica Jože Kokot. Po koncu obreda je zlato-poročencema izročil darilo in nazdravil s penino. Cerkveni zlato-poročni obred je v cerkvi sv. Marjete opravil župnik Ivo Holobar. Marija in Franc sta z vsemi zbranimi slavje nadaljevala v gostilni Muršič na Ptuju. Skupaj z veselimi muzikanti se je slavje nadaljevalo do ranih jutranjih ur. VM Foto: VM 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 16. septembra 2016 Piše: Dani Zorko • Islandija (2.) Reykjavik Prijazen napis že na letališču poskrbi za dober vtis. pa čisto na samem, ob dvopa-sovni obvoznici, ki je tu edina te vrste v državi. Spanje za vikend sem imel rezervirano zelo blizu terminala, kar je bilo kljub vsemu hkrati zelo blizu centra. Islandija, ki je kar petkrat večja od Slovenije, premore zgolj 330.000 prebivalcev, od tega jih dobra polovica živi v Reykjavi-ku. Ljudje živijo tam pretežno v hišah, zato je mesto površinsko kar razvlečeno, v zadnjem času pa je trend, da so ob obali začeli graditi večnadstropne zgradbe. Nedaleč od glavne obvoznice je še eno letališče, ob katerem sem se takoj spomnil na Gibraltar, kjer letališka steza prečka kar glavno prometno cesto. Z nekaj nepotrebnimi ovinki sem kmalu prispel do mojega hostla, kjer sem se dogovoril tudi za najem avta, zato je bila stvar še toliko cenejša. Tu naj pripomnim tudi to, da so cene na Islandiji za naše razmere - milo rečeno - zasoljene, zato sem se zatrdno odločil, da ne bom zapravljal denarja za oslarije. V glavnem, ambient je bil zelo soliden, v pritličju pa so imeli skupen prostor, opremljen z vsem mogočim pohištvom, ampak všečno. Najprej sem se odpravil malce vodoravno, saj sem bil kar zdelan, nato pa sem načrtoval iskanje trgovine, raziskovanje mesta in pa mogoče celo obisk kakšne oštarije s čim lokalnim. Na koncu je ostalo samo pri raziskovanju mesta. Zakaj? Trgovine nisem obiskal, ker imajo po navadi delovni čas od desetih do šestih, jaz pa sem bil itak pozen - šele naslednji dan sem našel pregrešno drago štacuno, ki obratuje 24 ur. Kar se tiče degustacije lokalnih dobrot pa sem se, tako kot mnogi turisti, obračal že po listanju cenika, ki je bil praviloma obešen pred restavracijami ali gostilnami. Najbolj običajna pica ali Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. Na letališču v Londonu nisem zatisnil očesa niti za sekundo, saj so ponoči po celotnem objektu menjavali neke inštalacije in so vsakih nekaj minut v znak aktivnosti zaropotali s kakšnim strojem, drugače pa motivacija za delo v nočnem času kakopak ni bila na vrhuncu. Nič ne de, spali bomo na stara leta, zdaj pa je treba imeti oči odprte. S takšnimi mislimi sem se po močni kavi spravil na letalo in čez kakšne tri ure pristal na Reykjavik*!. Pogled z letala je bil zares svojevrsten, človek je imel občutek, da pristaja na luni. Komaj je zmanjkalo morja in naj bi se po vseh pravilih začela neka plaža ali zeleni pas, je namesto tega kraljevala rjavkasto siva barva, ki jo je občasno in mestoma zakril bel dim ali pa prekinil vodotok, ki je hitro izginil v gmotasto razpoko ali kanjon. Prav videlo se je, kdo prihaja na ta otok prvič, saj so vsi samo kazali s prstom skozi okna kot otroci v trgovini na sladkarije. Vreme je bilo za pomladni čas presenetljivo solidno, saj se temperature tudi poleti zelo redko dvignejo nad 25 oC. Najprej sem zamenjal nekaj denarja in kupil karto za prevoz v mesto Reykjavik, ki je oddaljeno slabo uro od mednarodnega letališča Keflavik. Ja, že takoj sem se moral soočiti z izvense-rijskimi imeni krajev, ki sem si jih le stežka zapomnil - pa še to večkrat narobe. Na avtobusu sem sunil zemljevida države in glavnega mesta, imeli pa so tudi internet in brezalkoholno pijačo, kar naredi zelo dober vtis. Pokrajino bi najbolje opisal z besedo - prazna. Nikjer nobenega objekta, drevesa, grma, živali, česarkoli. Stranske ceste so bile sila redke, pa še to večinoma makadamske ali pa brez terenskega avtomobila čisto neprevozne. Ljuba Neža, eno uro smo se vozili do glavnega mesta, pa ni bilo za videti čisto nič. Pri nas v eni uri naletiš na cesti vsaj na radar, policijo ali cestno zaporo, tam pa samo na neskončno prazno obzorje. Potniški terminal v Reykja-viku je le za odtenek večji od ptujske avtobusne postaje, leži oven ^ (21. i. - 20.4.) Izvedeli boste prijetno novico. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Življenje vam bo ponudilo mnogo pozitivnih izzivov in zadeve se bodo speljale na pozitiven način. Poslovni svet bo prinesel ugodnosti. V prostem času se boste morali posvetiti tistim rečem, s katerimi odlašate. ¿bik (21.4. - 20.5.) V vaše življenje bodo prišli zanimivi ljudje. Osrečili vas bodo pogovori in sprostila glasba. Mnogo več časa boste preživeli v družbi in se predajali prijetnim navdihom. Na delovnem mestu vas bosta spremljali delovna in ustvarjalna energija. In v ljubezni boste plesali po taktu srčnega izvoljenca. «a dvojčka ^ (Il. S. - IQ. ó.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Delovnih obveznosti se boste lotili na poglobljeni način. Na svoj način boste ujeti v primež preteklosti. Pomembno bo, da si izdelate načrt, kajti tudi počasi se daleč pride. V ljubezni bo v ospredju strast in prijetnosti v dvoje vam bodo podarile krila. Foto: Dani Zorko servirana jed namreč stane od 25 evrov naprej, da ne govorim o kakšnih specialitetah, ki to po naših pojmih seveda niso, ampak tam gladko presegajo 50 evrov na krožnik. Malo manj suvereno sem se odpravil na pivo, kjer sem po kratkem intervjuju s kelnarjem dognal, da lahko dobim veliko točeno pivo za kakšnih 6 evrov. No ja, to še ni prehudo, sem si mislil. In ko sem tako žulil svoj kozarec, sem nad šankom zagledal napis, da pravkar potekajo 'vesele urice', ko dobiš pivo za polovico cene. Kot bivši Zoisov štipendist sem hitro dognal, da je potem običajna cena piva kar 12 evrov, pa še sam si ga moraš iti iskat do šan-ka! Nič, dragoceno pijačo sem posrkal do konca in si za 2 evra v trgovini kupil neko ceneno malo pivo, da še enkrat malo preverim svoje računovodstvo. Hitro sem ugotovil, da bo moj zastavljeni proračun za potovanje krepko presežen. Nadaljevanje prihodnjič rak (21.6. - 22.7.) Teden bo v znamenju plodnosti in ustvarjalnosti. Cas bo, da boste naredili prerez. S svojim šarmom boste pritegnili partnerjev pogled. Romantična energija vam bo koristila v ljubezni. Na delovnem mestu bo treba spiliti diplomacijo in štele bodo salomonske rešitve. lev tehtnica (IS. 9. - IS. lQ.) čas bo v pogledu denarja. Na tem področju bo pestro in zanimivo. V veliki meri se jI boste soočili s svetom duhovnosti in n duhovnih energij. To vam bo poka- "§ zalo še alternativno možnost. Paziti -g ■o se bo potrebno, da ne boste spregle- JS dali drobnega tiska in morebitnih smerokazov. škorpijon H (24.10. - 22.11.) Delovnih obveznosti se boste lotili na pionirski način. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim. Ljubezen bo prinesla določeno blagostanje na eni strani ter po drugi neizbežno prilaganje. Iz ozadja vas bo spremljala magne-tična energija in tako boste kos vsem zadanim obveznostim. strelec 7 (23.11. - 21.12.) Zvezde so prepričane, da vas bo sreča spremljala v poslovnem življenju. Zdi se, da bo treba dokončati tisto, s čimer ste odlašali. Počasi se daleč pride. V ljubezni se boste morali bolj prilagoditi in razvedriti. Prosti čas bo namenjen razvajanju v dvoje in raziskovanju neznanih krajev. O R O C «V fiT (23.7. - 22.8.) Obdani boste s kopico novosti in priložnosti. Sreča se bo lesketala tako v službi kot v ljubezni. Obdobje bo namenjeno temu, da boste stopili korak naprej. Svoje sanje bo močpodoživljati v okrilju doma. Obstajala bo povečana možnost izobraževanja in kontaktov s tujino. ik devica J§ (23.8. - 22.9.) Teden, v katerem bo v ospredju transformacija. Ločiti se boste morali od tistih stvari, kijih ne potrebujete in se soočiti z novim. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas osrečijo. Družabno bo tudi na delovnem mestu in zaupana vam bo zelo posebna naloga, ki ji boste v kozorog (22.12. - 20.1.) Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Sledili boste svojim sanjam in omenjeno po potrebi tudi vneto zagovarjali. Drzno se soočite s tistim, kar vam bo podarjeno. Blesteli boste v pogledu denarja. Družinska idila vam bo na skrivnosten način vlivala nove moči. vodnar Jfy (21.1. -18.2.) Odkrili in razrešili boste neko skrivnost. Na delovnem mestu se bodo zadeve uredile v vašo korist, modro bo, da boste premišljeni in da ne prehitevate dogodkov. Obdobje bo namenjeno prijetnostim v ljubezni. Prosti čas bo priložnost za harmonične pogovore in izmenjavo mnenj. m&l ribi <@f (19.2. - 20.3.) Soočili se boste z notranjo modrostjo. Vsekakor vas bosta spremljali sreča in blagostanje. Zanimivo bo tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Sledilo bo obdobje prilaganja. Svoje mnenje boste povedali na odločen način. Zdravje: pomembno bo, da bodo vaše misli in prijetne. S K O P Foto: Dani Zorko Bonus - najcenejša veriga trgovin na Islandiji z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________. NAROCn.NICA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.„.„. i Osojnikova c. 3 2250 Ptuj i Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 16. septembra 2016 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 ^^arodno 7abovnc l |ciS W1—' NateK»n I l^a^injak |V Waja Oderlajj S. ' Jasmin Stau ros , www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 16. septembra 2016 Silver ine NISSAN QASHQAI HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 MAZDA 5 CITROEN XSARA PICASS01, OPEL INSIGNIA 2.0 CDU COSMO PEUGEOT 5008 2,0 HDI AUDI Q3 2,0 TDI VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT 1999 VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODE DSG MENJALNIK 2011 VW GOLf PLUS 1,6 TDI 2011 2007 2006 2005 2003 2013 2012 2012 990 1 .LASTNIK ODUiEN 490 1 .LASTNIK ODUČEN 1.990 LEPO OHRANJEN 5.490 LEPO OHRANJEN 20.990 1 .LASTNIK USNJE 6.490 1 .LASTNIK ODUČEN 1.990 1 .LASTNIK ODUČEN 8.000 1 .LASTNIK ODUČEN 6.990 ODLIČEN 4X4 3.990 SLOVENSKI-MOD. 2006 1.990 1 LASTNIKSLOVENSKI 10.990 1 .LASTNIK ODUČEN 10.990 1 .LASTNIK ODUČEN 21.490 1 .LASTNIK ODUČEN I.490 LEPO OHRANJEN II.300 1 .LASTNIK TOP OPREMA 8.990 1 .LASTNIK VeCBARV MODRA SV. MODRA METAUC ČRNA VEČ BARV RDEČ SREBRNA ČRNA SVETLO MODRA SV. MODRA METAUC SREBRNA VEČ BARV SREBRNA BELA ZELENA VEČ BARV ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ www.silverline.si Kompresijske nogavice SILVERLINE ™ Obdelava s srebrnimi ioni (antibakterijska zaščita in zmanjšan neprijeten vonj) Visokdelež bombaža (primeren tudi za alergike) Postopna kompresija (boljša cirkulacija krvi v nogah, manjša možnost zastajanja krvi) 06:00 80 let PGD Formin 09:00 70 tet LD Jurovski Dol 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video slrari 16:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Goriš niča 21:00 Utrip ¡2 Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.slptv.si ! 08:00 ŠKL-ponovitev 08:30 Ptujska kronika 09:00 Oddaja Iz občine Hajdina 11:00 Folklorni Kimavčevi dnevi na 13:00 Kimavčevi dnevi na Ploju 15:00 GoriSnlca - iz naših krajev ^ 17:00 Seja sveta občine Destrnik 18:50 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Oddaja iz občine Star Se 21:30 Video strani SIP TV 00 Oddaja iz občine Markovoi 00 Ptujska kronika 30 ŠKL 00 Oddaja iz Slovenskih Goric 30 Video strani 00 20. Praznik Občine Majšperk 00 Kimavčevi dnevi v Markovcih 30 Ujemi sanje ■30 Polka in Majolka Sellh program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si Uredništvo: www.stptv.si 02 754 00 30; irtfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Folklorni Kimavčevi dnevi 10:00 ŠKL 10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje. Video strani 18:00 Folklorni Kimavčevi dnevi na Selih 20:00 Kimavčevi dnevi v Markovcih 21:30 Markovci - Iz domače skrinje Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Zaigrajmo in za-pojmo. Nastopajo narodno-zabavni ansambli: Dan in noč, Spomin, Slovenski zvoki, Potep, Ansambel Marjana Kočevarja, Ansambel Petra Finka, Pogum, Kristali, Zasavci, Rubin, Javor, Trio Marjana Skubica, Brežiški flosarji, Zvončki. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. www.vitavera.si .incitó TEDNIK RADIOPTUJ PETEK 16. september 8:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 6:30 Kuhinj ica, pon. 8:55 Špoitjno): Maja Bedrač, pon. 9:25 Povabilo na kavo: Miroslav Luci, pon 10:05 Kolesarske poti, pon. 10:20 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon. 11:10 Dnevnik TV Maribor 12:00 Ptujska kronika, pon. !:30 Ptuj v očeh mladih, p pon. 12:JU Ktujvo 13:50 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 13:25 Šport(no): Maja Becirač, pon. 18:55 Glasbena osmica [slo.), pon. 19:25 Glasba za vse, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 PITA, pon. 21:45 Hlm Campus, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Victeostrani SOBOTA 17. september 8:00 Glasbena osmica [slo.), pon. 3:30 Kuhinjica, pon. 8:55 Pomladni veter radia Ptuj: Dan D, pon. 10:25 Pridelava plodovk, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Čista umetnost - september, pon, 12:40 Šport(no): Maja Bedrač, pon. 13:10 Koncert vokalne zasedbe Plamen iz Kanade, pon. 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled Tedna, pon. 18:25 Glasba za vse 18:55 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:25 Šport(no): Maja Bedrač, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:25 Glasba, pesem združuje, pon. 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 Videostrani NEDELJA 18. september 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon, 8:00 Darfur- vojna za vodo, pon. 9:30 Ptuj v očeh mladih, pon. 10:50 Okrogla miza: Pot žrtev nasilja, pon. 11:50 Film od blizu, pon. 12:00 Pregled tedna, pon, 12:25 Gostilna »Pr Francet« 13:25 Videostrani 16:05 Regi Gorišnica, pon. 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:25 Pogled nazaj, pon. 18:45 Glasbena osmica (slo,), pon. 19:15 Povabilo na kavo: Miroslav Luci, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 CharlieChaplin festival, pon. 21:45 Javne službe Ptuj se predstavijo, 4. oddaja, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 5port(no): Maja Bedrač, pon, 22:55 Videostrani PONEDELJEK 19, september 7:30 Glasbena osmica (slo.) pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Glasba, pesem združuje, pon. 9:55 Kuhinjica pon. 10:45 Glasba za vse, pon. 11:15 Javne službe Ptuj, 4. oddaja, pon. 11:30 Šport( no): Maja Bedrač, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Vsega je kriva Nina, pon, 13:45 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Minuta za MS MOP: dr. Štefan Čelan 18:35 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:05 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Minuta za MS MOP: dr. Štefan Čelan, pon. 20:35 Čista umetnost - september, pon. 20:50 Ptuj v očeh mladih, pon. 22:10 Ptujska kronika, pn. 22:25 Minuta za MS MOP: dr. Štefan Čelan, pon. 22:35 Videostrani Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PR0DUNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASIHGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL I Znamka Letnik Cenf) Oprema Barva PEUGEOT 3072.0HDI BREAK 2003 2.250,00 € AVT. KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT MEGANE GRANDTOUR. 1.5 DCIEXSP. 2006 3.750,00« KLIMA KOV. T. SIVA RENAULT MEGANE BERLINE1.5 DCI EXPRESSION 2009 6.550,M( PRVI LAST. KOV. MODRA RENAULTTWING01.2 ELAN 2008 4.590/10 € 26.191 PREV. KOV. SREBRNA CITROEN XSARA PICASS01.616V ELEGANCE PLUS 2007 4.190,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA CITROEN C31.41SX PACK 2005 3.100,00« SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA FORD FUSION 1.616V FRESH 2007 4.350,00« PRVI LAST. KOV. SV. MODRA CITROEN C5 2.0 HDI SX LIM JZINA 2004 2.790,00« SERV0 VOLAN KOV. SREBRNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2010 6.800,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN B0RA1.6 BASIS 2000 1.450,00« KLIMA KOV. SREBRNA CITROEN XSARA PICASSO 1.616V ELEG. PLUS 2007 3.990,00« PRVI LAST. KOV. PEŠČENA RENAULT MODUS GFiAND 1.216V EXPRESSION 2008 4.990,00« KLIMA KOV. VIOLA SUZUKI SWIFT 1.3 GS 2005 3.990/10« PRVI LAST. KOV. T. ZELENA RENAULT KOLEOS 2.516V DYNAMIQUE4X4 2009 8.650/10« SERV. KNJIGA K0V.B0RD0 VOLKSWAGEN CADDY1.6TDIFURG0N 2014 10.490/10« PRVI LAST. BELA FIAT BRAV01.6 JTD MULTIJET 2009 5.090,00« SERV. KNJIGA KOV. SIVA RENAULT SCENIC1.5 DCI AUTHENHQUE 2004 3.190,00« KLIMA K0V.B0RD0 RENAULT LAGUNA 2.0 DCI GTINITIALE PARIS 2008 6.450,00« SERV. KNJIGA KOV. ČRNA OPEL MERIVA 1.416V ESSENTIA 2006 3.690,00« SERV. KNJIGA KOV. SIVA RENAULT MEGANE 1.616V DYNAMIQUE PLUS 2008 4.650,00« PRVI LAST. KOV. SIVA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Obiščite naš spletni portal www.tednik.si AKCIJSKA PONUDBA V MESNICAH JOÍETA FONGUŠTA S PONOSOM OBVEŠČAMO DAJE NAŠA PRAGERSKA SALAMA NA LETOŠNJI AGRI DOBILA ZLATOMEDALJO! , MESO IZ TUNKE SAMO 4,95 €/KG PANIRAN LJUBLJANSKI ZREZEK (S SIROM) SAMO3€/6 KOM SV. PLEČE BREZ KOSTI SAMO 2,99 €/KG SREMSKA IN CAJNA1 KLOBASA (450G) SAMO 2C/KOM V PONUDBI TUDI: 0D0JEK V CELEM ALI RAZSEKU 3,97 C/KG, PREK. SV. MESNATE KOSTI 98 CENTOV, JUNEČJA REBRA 3,88 C/KG IN ŠE MNOGO VEČ... KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 KROMPIR, pakiran, 10 kg 2,29 EUR/kos JABOLKA sorta tiala ali Zlati Delišes; ob nakupu celega zaboja 0,89 EUR/kg ZELJE sveže 0,24 EUR/kg C EBU LA Ptujska rde ča 1,00EUR/kg Ponmdbm je na voljo v okvint mmo ČEBULA, pakirana, 5 kg _ 1, 65 EUR/kos mzKeproäo/abuodl69.do39.9.2$16o^tlopnda/ezolog. .Slike so simbolne. www.kz-ptuj.si CESEN 5,90 EUR/kg www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 16. septembra 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE IZKOPI vseh vrst in planiranje, saniranje plazov, izgradnja malih čistilnih naprav in priključki, kanalizacija, fekalna in meteorna, preboji cestišč, polaganje tlaka in asfaltiranje. GMG Elmont, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 12, 2250 Ptuj, tel. 041 648 255, 031 648 255. NUDIMO strojno sekanje in žaganje drv ter obžagovanje in podiranje dreves pri vas doma ali v gozdu. Boštjan Popušek, s. p., 041 801 814. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. SERVIS pralnih, sušilnih, pomivalnih strojev, TV LCD-aparatov, elektronike, storitve na terenu, odvoz, dostava. Popravilo elektronskih naprav, Jurič, s. p., 041 631 571. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. UGODNO, jeklena strešna, stepska kritina od 5,5 € + DDV/ m . Mail: info@lindap.si, www. lindap.si. Tel. 041 444 397. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAM 4 mesece staro teličko, si-mentalko. Tel. 753 31 01. PRODAM bio gnojilo - konjski gnoj, 60 kg v vreči, vreča 7 €, na 10 vreč 1 l bučnega olja. Tel. 02 720 81 08 ali 031 273 577. PRODAM brzoparilnike (alfe). Tel. 030 929 205. PRODAM dve breji kravi v devetem mesecu. Tel. 051 616 338. PRODAM lesena soda 100 in 350 l. Tel. 031 553 925. PRODAM silo-kombajn SK 80 S Sip. Tel. 041 938 211. PRODAM sod za gnojnico, 3200 litrov. GSM 031 732 288. PRODAM traktor Deutz, 118 konjskih moči, letnik 2007, in žitno sejalnico dolžine 3 metre. Tel. 031 207 156. PRODAM trgatev kvintona na brajdah. Tel. 051 214 560. PRODAMO grozdje, šipon in rizling. 040 462 750. NEPREMIČNINE PO UGODNI ceni prodamo dvosobno stanovanje v Kidričevem. Št. energ. izk. 2016-234-235-39434. Tel. 041 915 645. BLIZU Term na Ptuju prodam več gradbenih parcel. Tel. 041 646 662. NUDIM pomoč v gospodinjstvu (čiščenje, likanje). Več informacij dobite na tel. 040 860 164. DOM IN STANOVANJE V NAJEM ODDAM opremljeno eno-sobno stanovanje (38 m ) na Ptuju, po možnosti samski osebi, za dobo do enega leta. Tel. 051 258 988. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com KMETIJSTVO KUPIM menjalnik (getribe) za muto ali komplet muto s frezo, lahko je v okvari. Telefon 051 376 732. KUPIM tekoči trak z motorjem za spravilo koruznih storžev, 10 pujskov, težkih 70 kg, in 800 kg grozdja z brajd. Tel. 041 261 676. KUPIM traktor in kosilnico BCS dizel ali BCS 404 na diske. Tel. 041 680 684. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov, prodam po 4,50 €, dostava na dom. Marčič. Starošince 39, tel. 792 35 71. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 30 do 140 kg, ugodno prodamo. Možnost čiščenja. Telefon 041 978 309. Mestni kino Ptuj Petek, 16. september: 17:00 Učitelj Žaba; 19:00 Janis Joplin; otožno dekle; 21:00 Upor klobasic. Sobota, 17. september: 17:00 Učitelj Žaba; 19:00 Sredozemlje 21:00 Čudež na reki Hudson. Nedelja, 18. september: 17:00 Učitelj Žaba; 19:00 Čudež na reki Hudson; 21:00 Janis Joplin; otožno dekle. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki (samo za male oglase) 02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Prireditvenik \ Petek, 16. september 09:00 Štatenberg, dvorec, Regijska likovna kolonija Štatenberg, do 18. septembra 16:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, osrednja slovesnost ob 130-letnici Turističnega društva Ptuj 18:00 Črešnjevec, Kulturni dom, večer ljudskega petja 18:00 Ormož, Dom kulture, Praznik KS Ormož, osrednja proslava, kulturni program, podelitev priznanj in plaket, pogostitev in druženje 19:30 Ptuj, dominikanski samostan, koncert Polnočne zgodbe, Miha Rogina, Nina Rogi-na in Sae Lee, Duo Kalypso, saksofonista Miha in Nina Rogina ter pianistka Sae Lee, techno, tango, disko, jazz Sobota, 17. september 07:00 Farovec, ribnik, ribiško tekmovanje 09:00 Ormož, Mestna graba, teniško igrišče, Praznik KS Ormož, slikanje na trgu - Li-kudo, svečana akademija PGD Ormož ob 130-letnici, slavnostna parada, turnir v malem nogometu za pokal KS, turnir v taroku, turnir v tenisu ob 14.00 10:00 Salon umetnosti, Prešernova 1, Ptuj, Mini umetniki 21. stoletja, Muzejski vikend za družine, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vabi družine na Muzejski vikend Mini umetniki 21. stoletja, ki bo v soboto, 17. septembra 2016, od 10. do 13. ure, v Salonu umetnosti (Prešernova 1, Ptuj). Ogledali si bomo razstavo Ptujski umetniki 20. stoletja / iz fundusa PMPO, ki predstavlja del bogate likovne dediščine Ptuja in govori o izjemnem potencialu ptujskih umetnikov. Nato se bomo v umetnike prelevili še sami: raziskali bomo, kakšne možnosti nam nudi ustvarjanje z akva-relnimi barvami, svoje izdelke pa bomo postavili ob bok razstavljenih likovnih del. Muzejski vikend je namenjen družinam z otroki, starimi več kot 4 leta, in je brezplačen. 12:00 Pragersko, gasilski dom, dan odprtih vrat gasilskega doma in druženje s krajani 19:00 Črešnjevec, telovadnica OŠ, zaključna prireditev ob 7. prazniku KS Črešnjevec, kulturni program, podelitev priznanj in pokalov, koncert Tinkare Kovač, druženje ob dobrotah AKŽ Črešnjevec 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, koncert Neca Falk in glasbeniki: Boštjan Gombač, Boštjan Narat in Žiga Golob ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in praprababice Roze Sakelšek roj. Štrbal IZ SEDLAŠKA 100, PODLEHNIK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala patru Benjaminu in patru Andreju za molitev in mašo slovesa, govornikoma, nosilcem cerkvenih simbolov, pevcem za odpete žalostinke ter hvala za odigrano Tišino. Zahvala tudi pogrebnemu podjetju Mir. Njeni najdražji Življenje celo trdo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. SPOMIN 14. 9. je minilo leto dni žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Franc Zamuda IZ SPUHLJE 100 C Hvala vsem, ki mu prižigate svečo, postojite ob grobu ter se z lepo mislijo spomnite nanj! Njegovi najdražji amnosek Boštjan ZEMLJAKs.p. Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA-LANCOVA VAS 2 b spomeniki police stopnice _ KAMNOSESTVO www.kamnosestvo-kolaric.si Bojan Kolarič ¡¡.p. IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA GSM: 041 902 648, e-mail: bojan.kolaric@gmail.com Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, svaka, dedka, brata in strica Jakoba Kmetca IZ VIDMA PRI PTUJU 66 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala bratu p. Janezu Kmetcu za opravljeno mašo zadušnico, p. provincialu Milanu Kosu za pridigo pri maši, govorniku Frenku Muzku, sestram FMM za petje pri maši, p. Janezu Ferležu za opravljen pogrebni obred in pogrebni-kom podjetja Mir. Zahvalo namenjamo tudi vsem za izražena pisna in ustna sožalja, darovane sveče in svete maše ter za prostovoljni dar za misijone. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od njega poslovili v tako velikem številu na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, spomin bo nate večno živel, nikoli nisi zares odšla. SPOMIN 17. septembra bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga Genovefa Brec IZ GRADIŠČ 129 PRI CIRKULANAH Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi tvoji najdražji Nihče ne sliši, kadar jokam, nihče mi solze ne otre, nihče me nežno ne poboža, vse molči, negibno vse. Le kam naj svojo bol izlijem, le komu dušo naj odprem, le kam naslonim naj glavo, le komu naj podam roko. SPOMIN 14. 9. 2016 je minilo eno leto, odkar moramo živeti brez tebe, naš dragi mož, oče, tast in dedek Janez Šilak IZ HAJDOŠ 94 Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Zelo te pogrešamo. Vsem, ki se ga radi spominjate, ga nosite v srcu ter mu poklonite lepo misel in prižigate svečke, prisrčna hvala. Žalujoči vsi njegovi Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, botra, tasta in svaka Alojza Krajnca IZ LANCOVE VASI 74 A se od srca zahvaljujemo prav vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter hvala za izraženo ustno in pisno sožalje. Globoko hvaležnost izrekamo sorodnikom in sosedom, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v težkih trenutkih izgube. Hvala tudi p. Jožetu Petku za opravljeno molitev, mašo zadušnico in pogrebni obred, hvala biblični skupini sv. Vida in gospe Tončki Kaučevič za molitev, gospe Tatjani Mohorko za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku gospodu Kozelu za odigrano melodijo, zastavonoši DU Sela in Društvu podeželskih žena in deklet Lancova vas. Besede zahvale so namenjene tudi Zasebni ambulanti splošne medicine dr. Brigite Baklan za srčnost in vso pomoč. Pogrešali te bomo; danes, jutri, vse dni ... Njegovi najdražji Slovenija, Podravje • V pol leta 35.400 kaznivih dejanj Policisti vsak dan povprečno obravnavali 97 tatvin V Sloveniji se je v prvi polovici tega leta število kaznivih dejanj zmanjšalo, a se je za dobrih 50 % povečalo število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Izstopala so tudi kazniva dejanja tatvin in zlorabe položaja ter korupcijska kazniva dejanja. Kot je zapisano v poročilu o delu Policije v prvih šestih mesecih tega leta, so policisti obravnavali 35.469 kaznivih dejanj, kar je sicer najmanj v zadnjih petih letih. Med policijskimi upravami beležita porast samo PU Nova Gorica z 20,1 % in PU Novo mesto z 12,9 %. Z izrednim 45,3-od-stotnim padcem števila kaznivih dejanj je izstopal PU Koper. Največ kaznivih dejanj so sicer obravnavali na PU Ljubljana, in sicer 16.674, sledi PU Maribor s 4.321 kaznivimi dejanji, kar je 3,5 % manj kot leto pred tem. Od tega so policisti dobrih 52 odstotkov dejanj uspeli preiskati, kar je 5,7 odstotne točke manj kot lani: „Delež preiskanih kaznivih dejanj je bil za 5,7 odstotne točke nižji kot v prvem polletju 2015, in je z 52,5 % na ravni prvega polletja 2012. Največ, za 25,6 %, se je zmanjšala prei-skanost v PU Koper. Najvišjo stopnjo preiskanosti kaznivih dejanj pa je imel s 7 % PU Murska Sobota." Po poročilu sodeč pa je nižji tudi delež kaznivih dejanj, ki jih je odkrila policija, in sicer za 2,8 odstotne točke na 13,7 odstotka, kar pomeni najmanj v zadnjih petih prvih polletjih. Med policijskimi upravami najbolj izstopa PU Novo mesto z 32,6-odstotnim deležem lastne dejavnosti. Najmanj, le 6,8 %, znaša delež kaznivih dejanj, ki so jih odkrili policisti PU Kranj. Sledi PU Ljubljana (9,6 %) in PU Maribor (10,9 %). Mariborski policisti so namreč v letošnjem prvem polletju odkrili le 469 kaznivih dejanj oz. skoraj polovico manj kot leto nazaj. V prvih šestih mesecih 17.000 tatvin Kriminaliteta se je zmanjšala na področjih splošne in gospodarske ter mladostniške kriminalitete, ne pa tudi na področju organiziranega kriminala. Največ kaznivih dejanj je bilo s področja splošne kriminalitete (26.631), a še vedno za skoraj 10 odstotkov manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Med temi je kar 21.991 kaznivih dejanj zoper premoženje, kjer prevladujejo tatvine (17.267). Povečalo se je število vlomov, ki so jih Enota/ Število kaznivih dejanj 2015 2016 PU Celje 3825 3829 PU Koper 4174 2282 PU Kranj 2884 2341 PU Ljubljana 19689 16674 PU Maribor 4494 4321 PU Murska Sobota 1583 1336 PU Nova Gorica 1230 1477 PU Novo mesto 2792 3152 GPU 59 57 Skupaj 40370 35469 Vir: Policija Foto: Črtomir Goznik zabeležili 6.254, medtem ko jih je bilo v prvem polletju lani 5.650. 100 % več spolnega nasilja Zaskrbljujoča pa je statistika glede kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Število slednjih se je namreč v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z lanskim letom povečalo za več kot polovico na 199. Policisti so tako obravnavali skoraj enkrat več kaznivih dejanj s področja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva (60) ter 59 primerov spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let (lani 36). Za kar 100 % več je bilo kaznivih dejanj spolnega nasilja, in sicer 28, lani v enakem obdobju 14. Več je bilo tudi primerov posilstev (27) in pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene (6). Črna je še statistika glede kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Čeprav se je skupno število nekoliko zmanjšalo, se je povečalo število ubojev. Slovenijo je namreč v prvih šestih mesecih letos pretreslo kar 13 ubojev (od tega 11 poskusov), lani 11 (od tega šest poskusov). So pa policisti obravnavali manj umorov ter hudih in posebno hudih telesnih poškodb. V prvem polletju letos so namreč zabeležili sedem umo- rov, lani kar 24; eno posebno hudo telesno poškodbo, lani šest, ter 78 primerov hude telesne poškodbe, lani 85. 140 % več korupcijskih dejanj in preprodaje drog Na področju gospodarske kriminalitete je bilo 6.838 obravnavanih dejanj, kar je 24 odstotkov manj kot lani. „V sklopu slednje so imela največji padec kazniva dejanja pranja denarja za 36,4 %, medtem ko so imela največji porast kazniva dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti: 35% (211); za 32% uporaba po- narejenega negotovinskega plačilnega sredstva (388), za 10 % kršitev temeljnih pravic delavcev (2.356),« pišejo v policijskem poročilu, kjer še ugotavljajo, da je bilo v letošnjem prvem polletju za kar 140,7 odstotka več korupcijskih kaznivih dejanj. Policisti so namreč obravnavali kar 142 tovrstnih primerov, med katerimi je več kot polovica kaznivih dejanj jemanje podkupnine (77). Zaskrbljujoče pa so tudi številke glede organizirane kriminalitete, saj so policisti obravnavali več kaznivih dejanj: »Med kaznivimi dejanji organizirane kriminalitete je najbolj upadlo število obravnavanih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države.« Policisti so obravnavali tudi perečo problematiko prepovedanih drog, kjer se je število kaznivih dejanj povečalo. Podobno je bilo na področju zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi, kjer se je število kaznivih dejanj povečalo za kar 45 odstotkov. V porastu pa je bilo tudi število kaznivih dejanj ponarejanja denarja. Policisti so namreč zasegli 1.620 ponaredkov, v enakem obdobju lani 1.416. Monika Levanič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO IVstI '(>fts,,„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Napoved vremena za Slovenijo Slana pred Mihaelom če pada, 14/25 tolikokrat ob letu o trjakih je rada. 13/20 Danes bo na vzhodu še večinoma sončno, drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno. V zahodnih ter ponekod v osrednjih in južnih krajih bo občasno deževalo, v bližini morja bodo možne nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju 20, najvišje dnevne od 20 do 25, v vzhodnih krajih do 28 stopinj C. Obeti V noči na soboto se bodo padavine, deloma tudi nevihte, prehodno razširile na vso Slovenijo. V soboto in nedeljo bo spremenljivo oblačno, občasno bodo predvsem v zahodnih in južnih krajih krajevne plohe. Nekoliko hladneje bo.