SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 47 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 25 de noviembre - 25. novembra 2010 ZADOSČEVANJE BRITANSKO-SLOVENSKA KOMISIJA Vsi lahko podpišemo pobudo ANDREJ FINK. Ko sem pisal zadnji prispevek za to kolumno, sem končal z mislijo, da nam bodo žrtve iz Kočevja, Teharij, Hude Jame in od drugod izprosile se mnogo lepih sadov. Nisem se mogel nadejati, da se bo vsaj eden od teh pokazal tako kmalu. Mislim na maso, ki je bila darovana 29. oktobra v Angliji ,,za vse slovenske žrtve pobojev v poletju 1945", kot so zapisali prireditelji. Dogodek je bil nepričakovan in je po pomenu daljnosežen. Odprl je vrata drugim spravnim in popravnim dejanjem, ki bodo se prišla. Masa je bila napovedana kot spomin na žrtve. Jedro je bila molitev. Dejanje je bilo religiozno in v ožjem pomenu nepolitično, a je bilo javno. Ker je bilo javno, sta dejanje samo in njegova narava končno bila presežena, ker se je bolj na široko dotikala družbe. V družbenem življenju imamo prireditve različne narave: verske (npr. papeževi pastoralni obiski po svetu, množična romanja v Meko), športne (svetovno nogometno prvenstvo, olimpijade), kulturne (koncerti na prostem, knjižni sejmi) in druge. Te prireditve niso politične, imajo pa lahko politični učinek. Zgodovina diplomacije pozna veliko takih primerov. Znano je, da je duhovna razsežnost lastna človeški naravi in prav zato spada v širšo, tudi politično sfero. Seveda je bila ta maša nekaj bistveno religioznega. Vendar je bila darovana za neizpodbiten zgodovinski dogodek, v katerem so bili pokončani ,,večinoma sloven-^^i k^tolič^n^", kot je dejal edinburški kardinal O'Brien. Govora je bilo o resnici. V tem je bistvo. Posebno pomembna je bila navzočnost škofa, predstavnika uradne anglikanske Cerkve, katere glava je prvi politik v Združenem kraljestvu, kraljica Elizabeta. (Mimogrede: ko je bil julija letos predsednik Pahor v Rogu pri maši in tam govoril, ali je bilo to religiozno ali politično dejanje? In kje je v tem primeru od provladnih glasov tako čuvana ločitev med Cerkvijo in državo?) Prav je, da se poudarja religioznost trenutka po namenu organizatorjev. Ko pa je ta namen presežen, moramo Slovenci upoštevati, kaj so hoteli plemeniti britanski bratje po veri po svojih predstavnikih obžalovati in za kaj duhovno zadoščevati: za hudo ,,napačno odločitev britanske vojske". Po izražanju preminulega režima so britanski vojaki bili ,,pomagači", ki so Titovim partizanom omogočili, da so izvršili slovenski genocid. Resnica o tem bo še močneje prihajala na dan in storilce in zagovornike povojnih pobojev potiskala v slepo ulico. (Po D^^ž^^^) Ne bo sodelovala Katoliška cerkev ne bo sodelovala v javnih razpravah na temo sprememb zakona o verski svobodi, so sporočili iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference (SŠK). Kot so zapisali, bi javnost udeležbo predstavnikov Katoliške cerkve na sredinem posvetu lahko razumela kot podporo pripravi nove zakonodaje. „Tema posveta bo predstavitev javne razprave o izhodiščih za pripravo nove zakonodaje s področja verske svobode in verskih skupnosti. Menimo, da bi javnost udeležbo predstavnikov Katoliške Cerkve na posvetu lahko razumela kot podporo pripravi nove zakonodaje, obenem pa tudi kot strinjanje s stališči, da je veljavni Zakon o verski svobodi nezadosten," je zapisal predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. ,,V Katoliški Cerkvi smo mnenja, da je obstoječi zakon, ki ureja delovanje Cerkva in verskih skupnosti, ustrezen in da ni razlogov za pripravo nove zakonodaje. V izjavi Sveta krščanskih Cerkva, v katerega smo povezani skupaj z Evangeličansko in Srbsko pravoslavno Cerkvijo, in Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji smo 9. novembra 2010 zapisali, da izhodišča in napoved nove zakonodaje o verskih in svetovnonazorskih skupnostih razumemo kot instrumentalizacijo vere in Cerkve v politične namene, zato na omenjenem posvetu kot tudi v drugih javnih razpravah na to temo ne nameravamo sodelovati," poudarja nadškof Stres. V našem tedniku smo že poročali o spravni maši, ki je potekala v Angliji ob spominu na žrtve prisilnih vračanj slovenskih domobrancev v letu 1945. Ob tej priložnosti pa so zbrani, pod okriljem Študijskega centra za narodno spravo, podvzeli iniciativo za ustanovitev skupne komisije, ki naj strokovno razišče in objavi takratne dogodke, kot korak k narodni spravi. Pobuda se glasi: „Zbrani na spominski slovesnosti z mašo v Great Missendenu, Velika Britanija, 29. oktobra 2010, v spomin na žrtve kot posledice britanske vrnitve Slovencev iz taborišča Vetrinj po drugi svetovni vojni maja 1945, predlagamo britanskim in slovenskim oblastem ustanovitev britansko-slovenske zgodovinske komisije, ki bo zbrala in ovrednotila vse dokumente in pričevanja ter pripravila skupno poročilo." Pobudo na spominski slovesnosti v Veliki Britaniji so med drugimi podpisali: Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo, Tamara Griesser-Pečar, zgodovinarka, Nikolai Tolstoy, zgodovinar, John Corsellis - avtor knjige Slovenija 1945, Marcus Ferrar - avtor knjige Slovenija 1945, Evelina Ferrar, Keith Miles, predsednik Društva britansko-slovenskega prijateljstva, Jože Dežman, predsednik Komisije za prikrita grobišča in bivši direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Milan Zver, poslanec Evropskega parlamenta in član parlamentarne skupine Evropskega parlamenta za spravo evropskih zgodovin, Lojze Peterle, poslanec Evropskega parlamenta, prvi predsednik Vlade RS, Anton Stres, ljubljanski nadškof in metropolit, Ljubo Sirc, profesor ekonomije, Lisl Biggs Davidson, direktorica Inštituta CRCE, Stanislav Cikanek, župnik za Slovence v Veliki Britaniji, Jože Plut, vojaški vikar v Slovenski vojski, Timothy Russ, župnik v Great Missendenu, Alan Wilson, škof v Buckinghamu, Valentin Z. Mohar, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo, Ivan Lavrič, Charles Crawford, novinar, Diana Poberaj, Peter Corsellis, Tomaž Slivnik in drugi. Študijski center za narodno spravo vabi, da vsi Slovenci blage volje podpišemo to pobudo. Tudi v Argentini teče zadevna akcija. Po sklepu Medorganizacijskega sveta na seji dne 18. novembra, se bo v vseh naših Domovih in organizacijah zbiralo podpise. Izjava in pdopisne pole so na razpolago pri predsednikih in/ali odbornikih naših Domov. Vabimo rojake, da se velikodušno odzovejo vabilu in izrazijo svoje soglasje ob tej iniciativi. SVET ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU Dne 22. novembra 2010, je v Ljubljani potekala 5. seja Svet vlade za Slovence v zamejstvu, ki ji je predsedoval predsednik Vlade RS Borut Pahor. Tema tokratne razprave je bila Novi izzivi na področju sodelovanja mladih Slovencev v zamejstvu. Svet Vlade RS za Slovence v zamejstvu je začel 21. junija 2010 razpravo o izzivih na področju gospodarstva, znanosti in mladih. Namen sedanje seje je bil nadaljevati razpravo o izzivih na področju sodelovanja mladih Slovencev v zamejstvu in obravnava Akcijskega načrta za sodelovanje in podporo mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu, ki so ga na Uradu prejšnji teden predstavili javnosti in zainteresirane povabili k sodelovanju pri oblikovanju končnega strateškega dokumenta Urada. Akcijski načrt podrobneje določa Mladi so prednost konkretne naloge, njihove izvajalce, pričakovane rezultate, terminske okvire in druge pogoje za sodelovanje z mladimi pripadniki slovenske skupnosti zunaj Slovenije. Z omenjeno analizo se skuša ugotoviti, koliko je mladih pripadnikov slovenske skupnosti zunaj Slovenije zainteresiranih za delo na področjih ohranjanja jezika in kulture ter krepitve gospodarskih in drugih stikov. Kot ugotavlja analiza, je položaj po državah, kjer živijo Slovenci, različen; ponekod je interes za sodelovanje mladih večji, drugje pa manjši, dejavnosti in udejstvovanje pa segajo od tradicionalnih druženj do povezovanja prek sodobnih inter-netnih in telekomunikacijskih poti. Ob tem je v Akcijskem načrtu še posebej izpostavljen interes mladih za študij v Sloveniji, za učenje slovenskega jezika in za udeležbo na poletnih šolah v Sloveniji; nekateri mladi bi si želeli tudi večje udeležbe na področju gospodarskega sodelovanja. V sosednjih državah, npr. v Avstriji, pa si želijo tudi večjega sodelovanja pri obravnavi političnih vprašanjih narodne skupnosti. Naslednji dan je potekala v sejni sobi na Gregorčičevi 27 okrogla miza z naslovom ,,Izzivi na področju sodelovanja mladih pripadnikov slovenske skupnosti z RS". Okroglo mizo je vodil minister prof. dr. Boštjan Žekš. Jasna je njegova izjava: ,,Mladi se morajo med seboj povezovati in se aktivno vključevati". Na okroglo mizo so bili povabljeni mladi iz zamejstva in predstavniki mladinskih organizacij v Sloveniji. Namen okrogle mize je okrepiti sodelovanje med mladimi v zamejstvu in Slovenijo s pomočjo programov in projektov, ki jih izvajata ali podpirata Slovenija in Evropska unija. HrvaŠka zastopnica Hrvaška vlada je za zastopnico Hrvaške na arbitražnem sodišču, ki bo odločalo o meji med Slovenijo in Hrvaško, 11. novembra imenovala Majo Seršič, so potrdili na hrvaškem zunanjem ministrstvu. Seršičeva je predstojnica katedre za mednarodno pravo zagrebške pravne fakultete, kjer med drugim tudi predava mednarodno in pomorsko pravo. Povedala je, da je ob odločitvi hrvaške vlade počaščena, saj je na Hrvaškem veliko uglednih pravnih strokovn- Maja Seršič jakov. Seršičeva je bila med letoma 1995 in 1998 članica hrvaških delegacij na srečanjih Konvencije ZN za pomorsko pravo ter Barcelonske konvencije o zaščiti Sredozemlja. Med letoma 1999 in 2001 je bila članica hrvaške komisije za meje. Od leta 2002 je arbiter za reševanje sporov o okolju in naravnih virih na Stalnem arbitražnem sodišču v Haagu. Leta 2007 pa je bila imenovana za sopredstavnico Hrvaške v tožbi Hrvaške proti Srbiji za genocid pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Od leta 2008 je tudi članica mešane hrvaško-črnogor-ske komisije za pripravo pravnega postopka za določitev meje na morju med Hrvaško in Črno goro pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Petčlansko arbitražno sodišče, katerega ustanovitev predvideva arbitražni sporazum, bo dokončno razsodilo o meji med državama, njegova razsodba pa bo za državi zavezujoča. Po enega člana morata imenovati Hrvaška in Slovenija, ostale tri pa Evropska komisija. Slovenija kandidata za člana sodišča še ni imenovala. Zakon iz leta 2001 o predlaganju kandidatov iz Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč, ki velja tudi za člane mednarodne arbitraže iz Slovenije, med drugim določa, da mora ministrstvo za pravosodje objaviti razpis in nato prijave posredovati predsedniku republike, ki se nato do njih opredeli in potem primernega kandidata - ali pa tudi več - pošlje v državni zbor. Ta pa nato kandidata potrdi na tajnem glasovanju z večino vseh poslancev. Arbitražni sporazum določa, da bo arbitražno sodišče z delom začelo po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo. Vsaka pogodbenica mora nato sodišču v 12 mesecih predložiti memorandum z utemeljitvijo svojih stališč. Pred tem pa morata državi imenovati arbitre, tri sporazumno, enega pa vsaka posamezno ter podrobno določiti vsebino spora. Arbitražni sporazum, ki sta ga premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor podpisala novembra lani v Stockholmu, Slovenci pa so ga junija potrdili tudi na referendumu, bo postal mednarodnopravno zavezujoč po izmenjavi not o ratifikaciji. Glavni problem je dodatek hrvaške enostranske izjave k diplomatski noti. Stran 2 25. novembra 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA vtisi izpod triglava iz zivl]en]a v argentini Tudi Adama so se spomnili TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) Ko sem v prejšnji številki bral eno izmed osebnih novic, sem se spomnil napovedi dogodka v Škrbini pri Komnu, kjer se vsako leto 11. novembra ob 11. uri spomnijo osemnajstih slovenskih padalcev-radiotelegrafistov, ki so jih britanski zavezniki v času druge svetovne vojne izurili v Afriki ter jih med leti 1943-44 s padali spustili v Slovenijo, da bi okrepili vrste tistih, ki so se bojevali proti okupatorju. Datum je izbran po britanskem spominskem dnevu na žrtve druge svetovne vojne, kraj pa zato, ker na hiši, kjer je bil doma eden izmed padalcev, že več let stoji spominska plošča. Na letošnji, že trinajsti slovesnosti je spregovorilo več osebnosti: domači župan v odhodu Uroš Slamič, veleposlanik Velike Britanije v Ljubljani Andrew Page, vojaški ataše ameriškega veleposlaništva major Ryan Brock, John Earle, v Trstu živeči upokojeni angleški časnikar in medvojni pripadnik britanskih misij v Jugoslaviji, nekdanji padalec Ciril Kobal in Stojan Fakin, lastnik domačije. V govorih je večkrat bila poudarjena večinoma žalostna usoda teh padalcev, ki so - kot je dejal veleposlanik Page -,,med vojno odigrali pogumno in pomembno vlogo v boju proti skupnemu sovražniku, a so po njej bili žrtve revolucionarne logike, ki jih je prištela kar med sovražne agente in jih zapisala smrti." John Earle je tudi omenil pobudo za raziskovanje povojnih dejanj, ki jo načrtujejo v Angliji. ,,Gre za dogodek o domobrancih, ki jih je britanska vojska v Avstriji prisilno povrnila jugoslovanskim oblastem v poletju 1945. Da bi osvetlili tedanje okoliščine in opredelili odgovornosti, je v načrtu ustanovitev mešane angleško - slovenske raziskovalne komisije, ki naj bi razjasnila razmere teh in ostalih usmrtitev, najbrž tudi nejasne okoliščine, v katerih so izginili naši padalci." Pred spominsko svečanostjo je v škrbinski cerkvi vojaški kaplan p. Vito Muhič med mašo zadušnico za padle junake, s posebno omembo Venceslava Ferjančiča, doma v Idriji, umrlega v San Justo nekaj dni pred slovesnostjo. Tudi časnikar Ivo Jevnikar, ki se je posvetil raziskovanju teh padalcev in njihovih usod, se ga je spomnil in med drugim povedal: ,,Radiotelegrafist Ferjančič je bil član skupine, ki jo je na Bližnjem Vzhodu izurila britanska tajna služba ISLD v sodelovanju s prof. Ivanom Rudolfom. Bil je prvi primorski padalec, ki je pristal na slovenskih tleh, zato so mu dali ilegalno ime Adam. To je bilo v noči od 17. na 18. marec 1943 pri Smrečju blizu Vrha Sv. Treh Kraljev nad Logatcem. Z njim sta bila Bojan Koler in Anton Božnar. Oba sta tragično umrla že med vojno. To so bili edini padalci, ki jih je komanda poslala k slovenskim četnikom in tudi v pomoč obveščevalnemu omrežju polkovnika Vladimirja Vauhnika. Vse ostale padalce, začenši s trojko, ki je izskočila iz istega letala nekaj minut za njimi nad Paljevim ob Soči, so poslali k partizanom. Med sabo pa se fantje niso razlikovali v idealizmu in rodoljubju." Tako je tudi radiotelegrafist iz Argentine bil deležen spomina in simboličnega pogreba na ozemlju, ki ga je pomagal osvoboditi izpod okupatorskega jarma. GB Obžalovanje" v slovenski tragediji ne zadostuje (2) charles crawford * Vse od konca hladne vojne so v slovenskem političnem življenju večinoma prevladovali politiki, ki so izhajali iz nekdanjega komunističnega režima ali pa so bili z njim vsaj tesno povezani, zato s strani visokih vladnih uradnikov ni bilo nikoli zadostne in vztrajne podpore pri raziskovanju povojnih dogodkov, kaj šele, da bi bilo govora o popravi krivic žrtvam in njihovim družinam. Namesto tega se nekdanji slovenski komunisti in številni ugledni mlajši člani njihovih rodbin predstavljajo kot vsega spoštovanja vredni člani evropske socialne demokracije in po prstih počasi korakajo stran od neprijetnih tem, v upanju, da bo spomin nanje sčasoma preprosto zbledel. V Evropi pa na srečo še prirejajo dogodke, kakršen je spravna maša v Great Missendenu, ki kažejo, da kljub gosti megli pozabe, zmede in nepoštenosti, ki so jih dolga desetletja spodbujali evropski komunistični režimi, svetla luč resnice še vedno sije. Sodobna tehnologija omogoča odkrivanje množičnih grobišč in prepoznavanje žrtev. Naposled se odpira vedno več arhivov. Timothy Snyder v svoji izvrstni novi knjigi z naslovom Bloodlands poskuša pojasniti, kako sta se bratska totalitaristična režima Hitlerjeve Nemčije in Stalinove Sovjetske zveze povezala in tekmovala v pobojih milijonov ljudi v Srednji Evropi. V nekaterih delih se knjiga bere bolj kot moralno-filozofsko, ne pa kot zgodovinsko delo, kot denimo v tem odlomku o žrtvah holokavsta: Vendar te številke, tako kot vseh drugih, ne smemo videti zgolj kot 5,7 milijonov, kar je abstrakcija, ki jo malokdo lahko dojame, pač pa kot 5,7 milijonov krat ena. Naloga nas znanstvenikov je, da te številke preučimo in jih predstavimo v pravi luči. Naloga nas humanistov je, da te številke spremenimo nazaj v ljudi. »e tega ne zmoremo storiti, potem Hitler in Stalin nista preoblikovala le našega sveta, ampak našo človečnost. Moj predlog? Da se britanska vlada, trenutno pod vodstvom konservativne stranke, ki je imela na visokih položajih pod svojim okriljem tako Harolda Macmillana kot tudi Tobyja Aldingtona, naposled sooči z dejstvom, da „obžalovanje" ne zadostuje. Da tudi v teh finančno težkih časih poišče nekaj denarja, predvsem pa da svoj namen moralno osmisli in se poveže z evropskimi partnerji v osrednji pobudi, s pomočjo katere bi odkrili vsa množična grobišča v Evropi in identificirali na sto tisoče posmrtnih ostankov. Od vseh evropskih vlad in političnih strank bomo pričakovali celostno, dejavno sodelovanje. Droben delček dodatnih sredstev, ki jih je Evropska zveza sprejela v svoj proračun za leto 2011, bi veliko pomenil za močan zagon te pobude. Ko je papež Janez Pavel II. leta 1997 obiskal Sarajevo, je ponovil svoj znani duhovni preblisk: ,,Dve najzahtevnejši stvari na svetu sta odpustiti - in prositi za odpuščanje." Pri maši za popravo krivic, ki so jo darovali v Great Missendenu, je tamkajšnji župnik Timothy Russ povzel prav to temo. Spregovoril je o krutosti britanskih oficirjev, vpletenih v ta dogodek, ki so se morali zaplesti v prevaro, da so te ogromne množice obupanih ljudi preusmerili nazaj v njihovo pogubljenje, pa tudi o zlobi tistih, ki so poboje izvajali: ,,Tisti, ki so odločali, tisti, ki so lagali, tisti, ki so izdajali ukaze, tisti, ki so streljali - to mašo darujemo tudi zanje ... Grešnikom storimo hudo krivico, če rečemo, da ne morejo sami vplivati na to, kaj počnejo." (Po Družini) * Pisec komentarja, ki ga je 30. oktobra objavil Radio Svobodna Evropa, je deloval kot britanski diplomat v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, kasneje pa je kot veleposlanik služil v Sarajevu, Beogradu in Varšavi. Zdaj piše o diplomatskih vprašanjih na spletnem naslovu www.charlescrawford.biz. Digitalno za Slovencev v zamejstvu Dne 16. novembra 2010, se je vodstvo RTV Slovenije v Celovcu in v Trstu srečalo s predstavniki slovenske manjšine. Namen obiska je bil vzpostaviti boljši stik slovenskih manjšin v sosednjih državah z matično državo in jih opozoriti na možnosti, ki jih imajo ob prehodu na digitalno oddajanje programov. Na pogovorih so opozorili in razložili, da bo sprejemanje slovenskih programov možno le prek ustreznega televizijskega sprejemnika oz. pretvornika s standardom kodiranja slike MPEG4, ki je primeren tudi za sprejemanje italijanske digitalne televizije, saj so se v Italiji odločili za standard MPEG2. Direktor RTV SLO Marko Filli je opozoril na drugačen tehnološki standard med Slovenijo in sosednje države. ,,S prehodom na digitalno oddajanje televizijskih programov, ki bo v Sloveniji steklo 1. decembra, v sosednji Furlaniji in Julijski Krajini pa nekaj dni kasneje, bo rTv Slovenija digitalni signal oddajala z vseh oddajniških točk, tako da bo ta signal povsod prisoten, morda celo malo širše, kot je bil analogni", je še dodal. Poleg direktorja Fillija sta se pogovora v Celovcu udeležila tudi direktor Radia Slovenija Miha Lam-preht in v.d. direktorja Televizije Slovenije Janez Lombergar, v Trstu pa so bili prisotni še predstavniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsi prisotni so se strinjali, da morajo aktualni in predvsem kulturni dogodki iz celotnega zamejskega prostora dobiti enakovredno mesto in več prostora v vseh programih RTV SLO. Vodstvo RTV SLO je predstavilo nove načrte sodelovanja z zamejstvom. Po besedah predsednika komisije za programske vsebine RTVS, namenjene Slovencem v sosednjih državah, Janka Malleja bo začela RTV SLO izobraževati slovenske novinarje vseh slovenskih narodnostnih skupnosti v sosednjih državah. Z novim letom bodo Slovenci v sosednjih državah dobili na multi-medijskem centru RTV SLO svojo rubriko. Položaj se vedno bolj zapleta. Vlada je monolitna in trdna, v opoziciji pa drug drugemu vedno manj zaupajo. Ob nesposobnosti skupnega nastopa raste sum, da se mnogi veljaki vračajo v rodni hlev, ali vsaj stojijo ob strani in čakajo, kam bo potegnil veter. Pirova zmaga. Opoziciji je uspelo preprečiti, da bi vlada prodrla s svojim besedilom proračunskega zakona. Poslali so ga nazaj v zadevno komisijo, kar pa enostavno pomeni, da ne bomo imeli proračunskega zakona za leto 2011. 30. novembra se namreč zaključi delovno obdobje parlamenta in ni možnosti, da bi se pogodili o tem projektu in prišli do skupnega zaključka. Po eni strani je to pozitivno: opozicija je preprečila ogromno laž, ki jo je predstavljalo zakonsko besedilo: vlada je predvidela inflacijo 8,9%, ko vsi vemo, da se bo sukala nad 20 ali 25%. Prav tako je predvidela nižjo rast kot jo pričakujemo in narisala stroške, za katere vsi vedo, da so izmišljeni. A to je tudi vse, kar je uspelo opoziciji. Že v ustavodajni komisiji, ko so obravnavali poizkus podkupovanja dveh poslank, da bi glasovale za vladni projekt, se je zataknilo. Predstavniki GEN (Margarita Stolbizer) in socialistov so potegnili z vlado in raziskavo poslali v arhiv. Zlasti za socialiste je to grd in nerazumljiv madež, saj so veljali za trdne resnicoljube. Alfredo Pala-cios in Americo Gioldi se gotovo obračata v grobu. A to nič ne pomaga. Parlament je sklenil, da ne bo raziskoval tega vprašanja. Med to debato je prišlo tudi do slavne klofute, ki jo je predsednica komisije (Gra-ciela Camano) prisolila vladnemu poslancu (Carlos Kunkel), ko je ta debato preselil na osebne zadeve. Vladna stranka je nato zahtevala odstop gospe Camano, a večinska opozicija jo je enotno podprla. Gotovo gospa ni pravilno postopala, a Kunkel je znan po svojih nenehnih provo-kacijah in prva sablja vladnih umazanih napadov. Zadeva poizkusa podkupovanja se sicer nadaljuje pred sodiščem, a vsi poznamo argentinska sodišča. Znova socialni sporazum? Iz potrebe, da pokaže neko spremembo v primerjavi s prejšnjo politiko, je gospa predsednica objavila namen, da doseže sporazum med družbenimi dejavniki. Ti poizkusi se v zgodovini nenehno pojavljajo, a le malokrat pride do skupnih točk in sporazuma, pa še v tistih redkih primerih se dejansko stanje kaj malo spremeni. Vendar je Cristina Fernandez pozvala tako podjetnike kot sindikaliste, naj skupaj z vlado pridejo do sporazuma, ki bi prinesel mir in predvidljivost na socialno področje. Gospa je še za časa volilne kampanje napovedovala tak sporazum. Pred dobrim letom je celo delovala tristranska komisija, ki je že analizirala konkretna vprašanja, a vedno brez končnega izida. Pred kratkim je glavni tajnik CGT, Hugo Moyano zahteval, naj podjetniki med delavce razdelijo del dobička. V principu je vlada s tem soglašala. Potem je prišla vmes Kirchnerjeva smrt in po njej se predsednica ni navdušila za to potezo in vlada ni pripravila zadevnega osnutka, da bi ga poslala v parlament. Še več, nekateri opazovalci trdijo, da skuša vlada nekoliko zaustaviti zmagoviti pohod Moyana na političnem odru. Ideja socialnega sporazuma naj bi bila neka vmesna pot, ki naj s soglasjem vseh privede v stanje, kjer bo volk sit in koza cela. A podjetniki so že menili, da ni mogoče priti no pozitivnih zaključkov, če jim stalno blokirajo tovarne, v jasnem namigu na Moyanovo nenehno izsiljevanje. Do kje bo soglasje lahko prišlo, pa je vprašanje. Uboga gmajna. Take vrste sporazum bi bil seveda nujno potreben. Kljub močnim povišicam plač v prvih mesecih letošnjega leta, so te zelo izgubile na kupni moči. Privatni računi postavljajo letno inflacijo okoli 25%, cene prehrani pa so se povišale tudi do 40%. Zato ni čudno, da mnogi sindikati zahtevajo, naj podjetja podelijo nove zasilne povišice pred zasedanjem paritetnih komisij, ki bodo prihodnje leto po počitnicah. Nek temeljni dogovor med podjetniki in sindikati pa najde pravi okvir le, če k njemu resno pristopi tudi država. To pa je malo verjetno, saj vlada doslej ni ničesar storila, da bi zavrla rastočo inflacijo. Še več, včasih se zdi, kot da jo še poganja. Inflacija namreč, po poti davčne nabirke, prinaša državi ogromna sredstva, s katerimi razpolaga brez nobene kontrole. Prav to opozicija kritizira v vladnem besedilu proračunskega zakona: da je vse zlagano. Medtem pa se politiki nikakor ne zedi-nijo. Socialisti se sicer resno bližajo radikalom, a ti so med sabo vedno bolj razprti. V Federalnem pero-nizmu vlada popolna zmeda, ker nihče ne ve kje stoji, še manj pa kje stoji njegov sosed. Možni predsedniški kandidati se pojavljajo kot gobe po dežju, pa niti še ni jasno, ali bodo nastopili v sklopu peronistične stranke, ali samostojno. Res, v tem oziru je Kirchnerjeva smrt povzročila pravi kaos. Ni več skupnega sovražnika, torej ni več vzroka za prijateljstvo. slovenci v argentini SLOMŠKOV DOM V Slomškovem domu je Danijel Vrečar SDB praznoval svoj zlati mašniški jubilej. Pozdrav narodnih noš V nedeljo 14. novembra so se srenji v Domu pridružili sorodniki, rojaki, ki izhajajo iz Moravč na Gorenjskem in Svečano somaševanje s prisotnimi sobrati prijatelji salezijanca Danijela Vrečarja, da se skupaj Bogu zahvalijo za milost, da mu je naklonil visoko starost in 50-letnico duhovništva. Zlatomašnikova družina je iz Moravč in je ena od prvih begunskih družin iz avstrijskih taborišč, ki so se naselile v Ramos Mejiji. V sloviti Bajukovi gimnaziji v taboriščih Lienz in Spittal je Danijel naredil nižje letnike srednješolskih študij. V treh begunskih letih so ta zavod obiskovale desetine bodočih duhovnikov (med njimi sedanja kardinala Alojzij Ambrožič in Franc Rode) in intelektualcev različnih poklicev v povojni Sloveniji v svetu. Novo mašo je dar- Pri „ofru": srečanje z oval 27. novembra 1960 „najmlajšim od junakov „ Slavje zlate mase v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejiji, novomašni pridigar je bil Janko Mernik SDB, prepeval pa je ramoški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Gabrijela Čamernika. gosti iz slovenije Danijel je večino svojega duhovniškega življenja posvetil vzgoji mladine v salezijanskih zavodih po vsej Argentini. Ostal pa je povezan s slovensko skupnostjo, kateri v zadnjih letih tudi posveča več svojih moči. Ostal je tudi povezan z rodno domovino, še posebno pa z ljudmi in duhovniki iz Moravč. Zato se je slavja zlate maše udeležila tudi domovina. Na slovesnost so prihiteli: Anton Berčan, dekan v Ribnici na Dolenjskem, Lado Jaksetič, župnik v Velikih Laščah, p. Jože Urbanija, frančiškan iz Maribora in p. Karel Lavrič, jezuit iz Ljubljane; zadnji trije ožji rojaki iz Moravč. prisrčno slavje Organizacijo praznovanja je prevzel Slomškov dom, skupno s sorodniki in družinami rojakov, ki izhajajo iz Moravč. Da bi se slavja lahko udeležilo čim več duhovnih sobratov je bila zlata maša napovedana za opoldansko uro, ko se je povsem napolnila velika dvorana Matevža Potočnika, ki je bogato okrašena (Gabrijela Tomazin Kastelic) služila kor bogoslužni prostor jubilejni sveti daritvi. Zlatomašnik je vstopil obdan od narodnih noš, ministrantov in duhovnih sobratov: Franci Cukjati, Vlado Jaksetič, Anton Berčan, p. Karel Lavrič, msgr. Mirko Grbec, p. France Burja, p. Jože Urbanija, Janez Pintar, France Himmelreich, p. dr. Lojze Kukovica in Ivan Lužovec SDB. Slovesna pesem Zlatomašnik bod' pozdravljen mešanega Tudi pri kosilu je bilo veselo zunanji izraz te ljubezni in spoštovanja ter hvaležnosti. Ko je zlatomašnik zapel zahvalno pesem se mu je pridružilo vse božje ljudstvo v mogočen akord: Bogu hvala za duhovnike! Dovršeno petje mešanega zbora je dalo službi božji res prazničen poudarek. zlatomašno kosilo Prijetno pomladansko vreme je pomagalo, da so se praznična omizja raztegnila iz gostinskega prostora v cvetoč vrt Slomškovega doma in ustvarila gostoljubno okolje. Kosilo so pripravili Veronika Javoršek in Marjanka Lenarčič Dobovšek s pomočnicami ter Franci Miklavc in Carlos Cepeda, postregli pa so mlajši fantje in dekleta iz Slomškovega doma. Kosila so se udeležili tudi delegat prelat Jure Rode, prelat dr. Mirko Gogala in France Barle SDB ter okrog 250 gostov. Praznično vzdušje na slavju so povzdignili številni pozdravi: Marko Selan, Herman Zupan, Franci Cukjati, Simon Vrečar, Vlado Jaksetič, Anton Berčan, dr. Jure Rode, Alenka Jenko Godec, Lojze Lavrič, Angelca Klanšek in Neda Vesel Dolenc (na slavljenčevi novi maši mu je bila izročila šopek). Pevski zbor je še polepšal slavje pevskega zbora iz Slomškovega doma (vodstvo Marta Selan Brula, orgle Mirjam Klemenc Černe) je uvedla pozdrav slavljencu zlatomašniku: mladi v narodnih nošah Diana Smole in Natalija Javoršek sta pozdravili v verzih, Marko Koželnik pa je izročil slovenski šopek. Zlatomašni pridigar Vlado Jaksetič je prinesel pozdrave božjega ljudstva iz rojstnih Moravč, ki se je na ta dan duhovno pridružilo slavju v Argentini. Orisal je zlatomašnikovo družino, kjer je od šestih fantov že pet pokojnih, med njimi tudi brat Valentin, duhovnik. Ozrl se je na bogata dušnopastirska leta v Gospodovem vinogradu. Izredno številna udeležba rojakov je pokazala, kako ceni naš narod svoje duhovnike. ,,Ofer" med mašo je bil le Fotografiranje po maši Ganjen po tolikih prisrčnih besedah je zlatomašnik izrekel besedo hvaležnosti vsem, ki so mu izkazali toliko ljubezni in zvestobe. Vsa hvala in slava pa naj gre Bogu, kakor je izrazil v zlatomašnem geslu: ,,Naj Tvoje sem ljubezni znak, Gospod!" J.T. SKA Luka Somoza - Osterc, koncert v Slovenski hiši V soboto 30. oktobra je Slovenska kulturna akcija priredila koncert mladega baritonista, ki si uspešno odpira pot v - 'if * pevsko-glasbenem svetu. Imel sem več priložnosti slišati Luko na komornih koncertih, kjer je delil zasedbo z drugimi pevci, in tudi v operah, pri katerih je imel manjše vloge, sicer pri Romeou že tudi celo sceno Mercutia, ki jo - tako glasovno kot scensko - zelo uspešno izpelje. Tokrat je bil samostojen kon-1 cert. V umno izbranem repertoarju, je popeljal poslušalce skozi razne stile in skladatelje; začel s Schubertom in Schumannom ter nadaljeval s Francozi, Duparc in (sicer Bask) Ravel. (Mimogrede, premalo izvajanega Duparca je zanimiva zgoščenka celega opusa samospevov v izvedbi Marka t Finka, Pije Brodnik in Metoda I Plačiča, izdana v Sloveniji pred nedavnim). Posebno pri Ravelu, ki ni prvikrat izvajan na koncertih, pokaže Luka svoje zmožnosti. Že v tem prvem delu koncerta je navdušil občinstvo, s čustveno interpretacijo in dinamičnim razponom. V drugem delu, po kratkem odmoru, nam je podaril ,,belcanto", z zelo lepim italijanskim legatom in koloraturo, ruske arije in za konec Vilharja v dveh samospevih na Prešernove verze. In pri tej zadnji skladbi se bom za trenutek ustavil. Vse kar je kvalitetnega pokazal skozi ves program je združil v ,,Mornarju". Tu gre za upoštevanje stila, uravnovešenost pathosa, sproščenost gibov, ki so vedno brez pretiravanja spremljali tekst in melodijo, razpon, tako v dinamiki kot v obsegu, skratka, kar se lahko pričakuje od dobrega izvajalca. To ni padlo v prazen koš; publika je bogato in navdušeno odgovorila na podano umetnost. Za konec je izven programa dodal še ,,En starček je živel", ki so jo poslušalci navdušeno sprejeli. Veliko se lahko pričakuje od Luke; usmerjen je očitno v pravo pot in po vsej verjetnosti ga čakajo uspehi v karieri. Na klavirju ga je, kot običajno, spremljal tudi mlad glasbenik Demian Apicella. Dobro se razumeta in tako so izvedbe usklajene in sproščene, kar je posebno pomembno pri samospevu, kjer je pevec absolutno izpostavljen. Ni odveč omeniti, da se v glavnem smatra komorni samospev kot duet pevca in klavirja, pri katerem je spremljava skoraj na isti ravni kot solistična vloga. Med publiko, na veliko žalost ne preveč množično, kar bi potrebovalo poglavje posebej, je bil tudi Lukov učitelj pevske tehnike, Victor Srugo, skozi čigar roke je šlo kar nekaj naših uspešnih pevcev: Vasle, Finki, Debevec..., Beležili smo lahko tudi kar lepo število obiskovalcev neslovenskega izvora. To je seveda dobrodošlo, a pričakovali bi lahko pretežno slovenski obisk. Predstavila je dr. Katica Cukjati, predsednica SKA, ki je tudi izrabila priložnost za oznanitev prihodnjih dejavnosti Slovenske kulturne akcije. Preostane še želja, da bi se Luka naprej razvijal po tej pravi poti, in da bodo še priložnosti nastopov v Slovenki hiši ali drugje med nami. Da bi le-ti imeli bogatejši obisk. Rok Fink CASTELAR Lepo a vetrovno jutro nas je spremljalo v nedeljo, 31. oktobra, ko smo se Pristavčani in gostje zbrali na dvorišču na Pristavi za praznovanje 43. obletnice našega društva, pod geslom pesnika Toneta Kuntnerja: Slovenska Pristava ,,... je s srcem zgrajena ...! Bo trdna in trajna, če nam bo dom!". Slovesno smo sprejeli zastavonoše argentinske, slovenske in papeške 43. pristavski dan ter dr. Kukovica. Sledile so pozdravne besede predsednika Andreja Goloba, ki nas je spomnil na potek 43. let plodnega kulturnega delovanja. Prav v zvezi s tem se je ustavil ob spominu pred kratkim umrlega Miha Gaserja, ki je vpeljal in oblikoval mladino v gledališko življenje. Pozdravom se je tudi pridružila ga. Alenka Jenko Godec ter ga. Mateja Lesar Markovič, ki nas je spomnila na važno obletnico, saj je bil oktobra 1550 natisnjen prvi abecednik, delo Primoža Trubarja. Nato smo prisluhnili govoru Janeza Jelenca, dolgoletnega predsednika našega društva in vedno nesebičnega sodelavca v slovenski skupnosti. zastave v spremstvu skupine mladine in otrok oblečenih v argentinsko ter slovenske narodne noše. Sledilo je dviganje zastav ob doživetem petju obeh himen. Napovedovalka Maruška Batagelj Klemenčič je nato povabila navzoče v kapelo sv. Cirila in Metoda, kjer smo se udeležili sv. maše, ki sta jo darovala krajevni župnik g. Franci Cukjati ter pater dr. Alojzij Kukovica. Med mašo je pritegnilo našo pozornost petje dekliškega zbora Milina, ki ga z veliko vnemo vodi prof. Marjana Jelenc Petrocco. Ubrani in že kar vešči glasovi so razveselili naša srca. Spretni prsti ge. Anke Savelli Gaser so spremljali zborovsko in ljudsko petje. Končna zahvalna pesem nas je v mislih združila z vsemi rajnimi, za katere se je darovala sv. maša, med katerimi je bilo veliko ljubiteljev Doma in požrtvovalnih Pristavčanov. Po maši smo se pomaknili v slavnostno okrašeno spodnjo dvorano, kjer nas je čakalo okusno kosilo in priložnost za daljši razgovor s prijatelji in znanci. Napovedovalka Maruška je pričela popoldanski program s prijaznim pozdravom vsem navzočim in še posebej častnim gostom: sekretarka veleposlaništva v Buenos Airesu, ga. Mateja Lesar Markovič, častni konzul, g. Herman Zupan in soproga, predsedniki in predstavniki slovenskih domov in ustanov v Velikem Buenos Airesu, delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, msgr. Jure Rode, župnik g. France Cukjati, g. France Himmelreich in pa- dvanajst jeznih mož Glavni del kulturnega programa je bila igra Dvanajst jeznih mož, drama severnoameriškega avtorja Reginalda Rosea, v prevodu Mateja Dolenca in režiji Boštjana Modica. Na nekem sodišču v Združenih državah Amerike se razvija sodba, kjer je mlad fant obtožen očetomora. Po treh dneh sodbe je treba končno odločiti o njegovi krivdi. To je bistvo igre. Namreč, argument, dolg skoraj dve uri, poteka v enem samem prostoru, to je soba na sodišču, namenjena članom porote. V najbolj vročem poletnem dnevu se je v tej sobi sestalo dvanajst mož, ki jih je sodišče uradno imenovalo za porotnike. Glasovanje se od vsega začetka zaplete, ko samo eden izmed dvanajstih porotnikov glasuje za ne kriv zavedajoč se, da bi njegov glas obsodil obtoženca na smrt. Tako sproži nezaželeno debato, ki se je porotniki otepajo, saj menijo da je bilo jasno dokazano, da je fant kriv očetomora. Od tu dalje bo sledila podrobna analiza dokazov ter izjav vseh prič in lastnega obtoženca. Med porotniki se bodo porajali utemeljeni dvomi, ugibanja in odkritja, ki jih bodo postopoma privedla do zaključka, da morda fant le ni kriv očetomora, kar bo ostalo potrjeno na koncu, ko bodo enotno glasovali za ne kriv in mu tako rešili življenje. Do tukaj, argument. Rose nam ponudi pravo človeško in življenjsko raznolikost. Različne sta- lastnosti in slabosti in izkusili, kako zamotani so medčloveški odnosi. Porotniške vloge so igrali: Karel Selan, ki je s svojim nastopom pokazal primerno držo predsednika porote; Marjan Kopač, kot najstarejši med porotniki, ki ni izgubil ne razsodnosti ne korajže pred mlajšimi prenapeteži; Martin Križ, imeniten v vlogi strastnega ljubitelja in navijača beisbolske ekipe, ki ne more preživeti brez svojega žvečilnega gumija; Aleks Zarnik v vlogi nestrpneža, ki lahko pride do agresivnosti; Miloš Mavrič, v solidnem liku razsodnega moža, ki je z utemeljenimi dvomi, pomisleki in predlogi razgibal glasovanje in postavil ostale može pred moralno vprašanje in porotniško odgovornost; Dominik Oblak, že znan in izkušen režiser in zelo dober igralec, to pot v odlični vlogi strogega moža, nepopustljivega do drugih in do samega sebe, ki se na koncu zgrudi od žalosti in nemoči, saj je očitno, da je v obtoženemu fantu videl lastnega sina, s katerim je zdavnaj pretrgal vez. Janez Kopač, Pavel Grohar, Franci Schiffrer, Tone Tomaževič, Matjaž Čeč in Martin Zarnik, ostali porotniki, ki so predstavljali prilagod-ljivca, priseljence in tudi take, ki so izhajali iz revnega in marsikdaj tudi zločinskega okolja, a so dorasli v delovnega in poštenega državljana. Tudi ti porotniki so lepo in vestno odigrali svoje vloge. Posebej omembe vreden je Patricio Kaplun, (stražnik), ki je nastopil v začetku in na koncu igre zelo sproščeno in s pravilno in razločno izgovarjavo, tako, da mu ne bi nihče pripisal da ni slovenskega rodu. Za lepo in uspešno izvedbo te igre so pripomogli: šepetalki Helena Dolinšek in Mariči Dolinšek Conde; za sceno, ki je spoštovala originalno do potankosti, Andrej Golob, Tomaž Maček, Dani Čop, Martin Zarnik in Ivan Golob. Za maskiranje: Metka Havelka Magister; luči, Aleks Šuc in zvok, Adrijan Gaser. Vso igralsko ekipo je vodil Boštjan Modic, kateremu čestitamo, saj je bila ta igra njegov prvenec kot režiser, za rosti, različni značaji, interesi, predsodki, strpnost in nestrpnost, izvajanje pritiska nad drugim, vse bo prišlo na dan v porotniški sobi. Dvanajst med seboj nepoznanih mož, ki se najbolj verjetno nikdar več ne bodo srečali, bodo nehote razkrili svoje človeške kar si zasluži naše iskreno priznanje, ker je bila res lepa predstava! Publika v dvorani je nagradila režiserja, igralce in pomočnike z dolgim ploskanjem, izraz zadovoljstva in hvaležnosti. amh Julia Sarachu bere prevode slovenske poezije Novi prevodi slovenske poezije 17. novembra je založba Gog y Magog (beri Julia Sarachu) predstavila med drugimi nove prevode slovenske - tokrat izključno sodobne -pesnitve. Navzoča sta bila Ihan (izdaja samo v prevodu) in Čučnik (dvojezični kot ostali), ki sta prišla iz Slovenije za to priložnost. Tudi v Rosario sta se premaknila z istem namenom, saj so ta dela tudi tam predstavili. Torej novega je na voljo: ,,Ventanas nuevas" (Nova okna, Primoža Čučnika), ,,Las odas inacaba-das" (Nedokončane hvalnice, Aleša Debeljaka), ,,La moneda de plata" (Srebrnik, Alojza Ihana), in ,,Mujer ajenjo" (Pelin žena, Svetlane Makarovič, ki nas je pred nekaj leti tudi obiskala). Prevajalci so razni, in sicer Pavel Fajdiga, Barbara Pregelj, Ivan Reymondez Fernandez, Mar^a Florencia Ferre, Mojca Jesenovec (tudi ona brala, po kastiljsko) in Julia Sarachu. Predstavitveni lokal je bil nabit. Seveda, vse skupaj so predstavili 11 knjig, a skoraj polovica slovenskih avtorjev. Pestro je bilo in na voljo so bile vse te knjige in tudi druge, že prej izdane, kot na primer Gregorčič v izvirnem jeziku in prevodu. Navzoči smo bili tudi Slovenci. Imenovati nas ne bi bilo pomembno. Morda omenimo le Brino Svit iz Pariza, ki je znova tu na obisku. Je pa le verjetno, da - če izključimo oba pesnika in samo Julio - nas ni bilo deset ... od teh samo 5 argentinskih Slovencev, med temi mlada gospodična, tu rojena, že tretja generacija; vsa čast ji. V spomin mi je prišel naslov zanimiveZlobčeve knjige ,,Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko" ... veliko je bilo reklame, osebne, po spletu, na radiu; lepo bi bilo, da bi se slovenstvo kaj bolj podpiralo, na primer z obiskom na predstave kot ta (lahko se še marsikaj omeni, razstava Rafka Podobnika mi pride v trenutku na misel). In spet je to tema za debato. Tako, da preostane samo, da damo v vednost, da so na voljo te knjige na trgu, in da so lepo sredstvo za širitev naše literature med neslovensko govorečimi tu v Argentini. Hvala torej Juliji, ki se tako zanima za slovensko lepopi-sje; enako kot Mojci Jesenovec, brez katere se gotovo ti projekti ne bi uresničili. Naj ima Gog y Magog uspeh pri prodaji tega materiala, in naj še kmalu (kot že leta) izda nova slovenska dela. Rok Fink g. jože razmišlja Slovenija v svetu Ta izraz nam je domač. Ta naslov se nanaša na nas. Večkrat smo ga že slišali ali brali; pa tudi izrekli. Je pa vprašanje, če smo se vedno tudi zavedali, kaj nam pomeni ali koga naj pomeni. Slovenija v svetu smo mi Slovenci in naša mladina. Mi predstavljamo Slovenijo v svetu. Mi smo kakor poslanci Slovenije. Ne sicer imenovani po politični oblasti, kar so samo nekateri, a vsi smo njeni predstavniki. Po nas jo poznajo danes bolj kot preje nikoli. Smo raztreseni po vsem svetu. V obeh Amerikah, v Evropi, v Kanadi, v Avstraliji, v Aziji in drugje. Vsak izmed nas je glas Slovenije, ki se sliši po vseh širinah. Po nas poznajo Slovenijo, dobro, boljše ali slabše, kakršni smo pač mi. Mi smo ogledalo Slovenije. Ona se zrcali v našem obnašanju, v našem govorjenju in v naših delih. Delamo ji čast, jo branimo, smo ji zvesti ali pa ne. Vse je odvisno od nas. Zato moramo zelo paziti na nas same in na naše ljudi. Vse naše občestvo mora vedno govoriti in delati v korist Slovenije. Tako bomo izpolnili tudi naše dolžnosti do dežele, kjer živimo. Vse to bo naš doprinos v korist Slovenije. Marsikaj smo ji dolžni in na drug način ji ne moremo povrniti, kakor z našo zvestobo. To je izraz ljubezni in zahvale za vse prejete dobrote duhovnega in svetnega bogastva. Slovenija bo v svetu živela, dokler bomo to mi hoteli in dokler se bomo trudili, da jo bomo v resnici predstavljali. To je naše lepo poslanstvo, katerega moramo biti veseli in nanj ponosni. Ne pričakujmo tega od drugih. Osebno se prepričujmo o tem, da Slovenijo predstavljamo in prikazujemo mi, naša povezanost, naša zvestoba in naši zdravi in človeški odnosi do vseh, ki so nam dali streho in vse potrebno za življenje. Tega bo vesela tudi Slovenija, ker bo lahko vedno računala z nami in mi ji bomo vedno v ponos. novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti 65 let od prvega nastopa Decembra bo minilo 65 let, odkar je Dubravka Tomšič Srebotnjak, prva dama slovenskega pianizma, kot petletna deklica prvič samostojno nastopila na koncertnem odru. Jubilej je obeležila s klavirskim recitalom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na koncertu za srebrni abonma je izvajala dela Beethovna in Chopina. enkrat več, drugič manj OECD je v najnovejši gospodarski napovedi za članice organizacije ocenila, da bo rast slovenskega BDP prihodnje leto le dvoodstotna, kar je 0,4 odstotne točke manj od majske napovedi. Letos naj bi slovensko gospodarstvo sicer zraslo za 1,1 odstotka. Svetovna banka pa je ocenila, da bo gospodarska rast v Sloveniji letos skromna in se bo gibala med nič in dvema odstotkoma, prihodnje leto pa bo okoli 2,5-odstotna. iz srbije v rusijo skozi slovenijo Pošiljka izrabljenega jedrskega goriva iz raziskovalnega reaktorja Vinča pri Beogradu, namenjena v Rusijo, ki je prečkala tudi Slovenijo, je z vlakom prispela v Luko Koper v zgodnjih nedeljskih jutranjih urah. Vse zabojnike z izrabljenim gorivom so takoj preložili na ladjo, opremljeno za tovrstne prevoze, ki je okoli poldneva z ladjo zapustila teritorialne vode Slovenije in odplula proti Rusiji. po svetu nemčija se varuje Nedavna opozorila o možnosti terorističnega napada v Nemčiji so sprožila prve varnostne ukrepe na državnih političnih ustanovah. Tako je berlinska policija na poslopju parlamenta v Berlinu za obiskovalce zaprla kupolo in teraso objekta. Okrepljeno je tudi splošno policijsko varovanje nemškega hrama demokracije. irska NASLA POMOČ V Evropski komisiji so prepričani, da bo pomoč zadolženi Irski pomirila finančne trge. Obenem poudarjajo, da je ta primer specifičen in da ga ne gre primerjati s Portugalsko in Španijo. Tudi v Lizboni in Madridu trdijo, da so v popolnoma drugačnem položaju kot Irska. Slednja je, kot je znano, zaradi kriznih razmer v svojem bančnem sektorju v nedeljo zaprosila za finančno pomoč držav v območju evra in Mednarodnega denarnega sklada. Sredstva bo prejela iz nedavno ustanovljenega sistema za stabilnost evra. Vanj naj bi za pomoč državam, kot je Irska, prispevala tudi Slovenija. evropski proračun Poslanci evropskega parlamenta bodo prihodnji teden razpravljali o zastoju pri sprejemanju proračuna Evropske unije za leto 2011. Kot je povedala Evropska poslanka Romana Jordan Cizelj se proračun letos prvič sprejema v skladu z lizbonsko pogodbo, zato je bilo pričakovati določene zaplete. A so bili ti vseeno večji, kot so sprva mislili, saj besedilo do novembra ni bilo usklajeno s Svetom Evropske unije, kot je bilo predvideno. Ob tem so se pojavila določena namigovanja, da do tega ni prišlo, ker naj bi bili finančni apetiti parlamenta preveliki. Vendar evropska poslanka Romana Jordan Cizelj takšna namigovanja zavrača. daytonski sporazum Minilo je 15 let od sklenitve daytonskega mirovnega sporazuma. Z njim se je končala vojna v Bosni in Hercegovini, ena najbolj krvavih po 2. svetovni vojni. V njej je umrlo več kot 200-tisoč ljudi, v tujino ali po državi pa se je razselilo dobrih 2 milijona ljudi oziroma več kot polovica prebivalstva. Sporazum so parafirali predsedniki Zvezne republike Jugoslavije Slobodan Miloševič, Hrvaške Franjo Tudžman ter Bosne in Hercegovine Alija Izetbego-vič. S sporazumom so Bosno in Hercegovino vzpostavili kot enotno državo v njenih republiških mejah z dvema entitetama bošnjaško in hrvaško Federacijo Bosno in Hercegovino ter srbsko Republiko srbsko. sodelovanje Nato in Rusija sta dosegla dogovor o sodelovanju pri vzpostavitvi protiraketnega ščita v Evropi. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je ob tem dejal, da to pomeni konec obdobja hladnih odnosov. Protiraketni ščit naj bi vzpostavili v desetih letih in naj bi zaveznike stal okoli 200 milijonov evrov. Temeljil naj bi na ameriških prestreznih raketah in radarjih ter evropskih protiraketnih sistemih, zveza Nato pa naj bi poskrbela za povezljivost teh sistemov. jederski objekt Ameriški jedrski znanstvenik trdi, da je videl velik, nov in sodoben jedrski objekt, ko je prejšnji teden obiskal Severno Korejo. Siegfried Hecker pravi, da so mu pokazali na stotine centrifug za bogatitev urana, ki se ga lahko imeli smo može ... V nedeljo 27. novembra bo minilo 95 let, odkar sta 28 letni učitelj Valentin Krek in njegova življenjska družica 21 letna Marija roj. Stupica dobila pri Sv. Gregorju nad Sodražico prvorojenca. Ime sta mu dala po Janezu Evangelistu. ... žegnanje v slovenski hisi V Slovenski hiši v ul. Ramon Falcon 4158 v Buenos Airesu smo imeli v nedeljo dne 20. novembra celodnevno žegnanje kot spomin na dan, ko je zadnjo pobinkoštno nedeljo leta 1956 pokojni ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman slovesno blagoslovil te osrednje slovenske prostore v Buenos Airesu. Dopoldne je bila ob pol deseti uri sv. maša za vse dobrotnike Slovenske hiše. Imel jo je direktor g. Anton Orehar, med njo je pa pel mladinski pevski zbor Gallusa pod vodstvom dr. Julija Savellija. ... Spored popoldanske prireditve je vseboval več točk. Kot prejšnja leta so jih tudi letos izvajali otroci iz slovenskih tečajev iz Buenos Airesa ... pod vodstvom svojih učiteljic ge. Marijane Batagelj, ter gospodičen Anice Šemrovove, Angelce Klanškove, Mije Markeževe, Katice Kovačeve ter ge. Zdenke Virant-Janove in Lovreta Jana. ... Po izčrpanem sporedu je bila na vrtu Slovenske hiše družabna prireditev, ki se je v prijetnem razpoloženju razvijala v večerne ure. Zvečer je bilo žrebanje rife. ... življenje slovencev v mar del plati Odkar je bil g. Boris Koman imenovan za župnika tukajšnje stoletne cerkve, imamo redno in sicer navadno prvo nedeljo vsakega meseca, v kapeli Divino Rostro slovensko mašo, katero bere sam župnik, ki ima kot naš dober pastir mnogo zaslug za naše versko in družabno življenje. Slovenske sv. maše so redno prav lepo obiskane, ker ljudje radi poslušajo slovenske pridige in ubrano petje slovenskih cerkvenih pesmi, katere poje tukajšnji mešani pevski zbor pod vodstvom neumornega voditelja g. inž. Leona Piterla, ki ob sobotah vadi in uči slovenske narodne in cerkvene pesmi ter pri božjih daritvah dirigira zbor in ga spremlja na harmoniju. ... -c. Svobodna Slovenija, 24. novembra 1960 - št. 47 RESUMEN DE ESTA EDICION uporabi za izdelavo jedrskega orožja. Znanstvenik z univerze Stanford je bil močno presenečen nad tem, kako sofisticiran je nov obrat, je povedal za New York Times. O tem, kar je videl, je že obvestil tudi ameriške oblasti. Washington je sporočil, da je Pjongjang nov objekt zgradil zelo hitro in v tajnosti. Aprila lani, ko so iz države izgnali zadnje mednarodne inšpektorje, še ni obstajal, po besedah Pjongjanga pa naj bi bilo v njem nameščenih 2 tisoč centrifug. bojna misija proti koncu Voditelji članic zveze Nato so v Lizboni potrdili načrt za končanje bojne misije zavezništva v Afganistanu. Tako bodo v začetku prihodnjega leta Afganistanci začeli postopoma prevzemati odgovornost za svojo varnost. Cilj je, da se proces tranzicije sklene do konca leta 2014. To pa ne pomeni, da Nato zapušča Afganistan, je poudaril generalni sekretar zveze, Anders Fogh Rasmussen. rdeči strup Madžarska vlada je obljubila, da bo žrtvam izlitja strupene rdeče gošče iz tovarne aluminija v Ajki poplačala polne odškodnine. Naj spomnimo, da je strupena snov oktobra zalila 7 vasi in terjala 10 smrtnih žrtev. Za izgradnjo novih hiš bo po besedah madžarskega notranjega ministra potrebnih skoraj 30 milijonov evrov, 110 milijonov evrov pa za čiščenje onesnaženih kmetijskih površin. Okoljska katastrofa je sicer po zadnjih podatkih povzročila za več kot 200 milijonov evrov škode. television digital La semana pasada se realizo una reunion entre el directorio de la radio y television eslovena (RTV SLO) con los representantes de la minor^a eslovena. El objetivo de la misma fue, frente a la transicion a la radiodifusion digital, establecer un mejor contacto con los eslovenos que viven en los pa^ses lim^trofes. La programacion de la RTV SLO solo sera posible visualizarla con un receptor, convertidor con la imagen estandar de codificacion MPEG4, el cual, es tambien adecuado para la recepcion de la television digital en Italia que se decidio por el estandar MPEG2. La emision con la senal digital sera a partir del 1° de diciembre y, desde el directorio, ponen de relieve que la difusion de la imagen sera mas extensa que con la analogica. Todos los presentes coincidieron que los eventos culturales de las minor^as deben tener mas espacio en todos los programas de la RTV SLO. El directorio presento los planes de cooperacion con las minor^as lim^trofes y para ello capa-citaran a los periodistas eslovenos de las minor^as en los pa^ses vecinos. A partir del 2011 tendran su propia seccion en el portal multimedia. (Pag. 2) 50 aNos en el sacerdocio Las bodas de oro sacerdotales del padre salesiano, Daniel Vrečar, las celebro en el centro esloveno de Ramos Mej^a el pasado 14 de noviembre. Oriundo de Moravče, su familia fue una de las primeras que de los campos de refugiados en Austria se asentaron en Ramos Mej^a. Su primera misa la ofrecio el 27 de noviembre de 1960 en Don Bosco. Para esta oportunidad vinieron algunos sacer-dotes desde Eslovenia, para participar del importante acontecimiento. El padre Vrečar entro rodeado de trajes eslovenos, monaguillos y otros sacerdotes de la Argentina y de Eslovenia. (Pag. 3) concierto En el marco de las veladas de la Accion cultural eslovena se presento el joven bar^tono Luka Somoza Osterc, el pasado 30 de octubre en el salon principal del centro esloveno capitalino. El repertorio llevo a los oyentes a traves de distintos estilos y compositores. Las interpreta-ciones emocionaron al publico, que no dudo en premiarlo con aplausos. En el piano lo acompano el musico Demian Apicella. El cronista afirma, que se puede esperar mucho de Lucas, es muy probable que le esperen muchos exitos en su carrera. (Pag. 3) pristava El domingo 31 de octubre los eslovenos de Castelar celebraron los 43 anos de la Asociacion. El d^a comenzo con los himnos y el izamiento de las banderas. Siguio con la misa presidida por el parroco Franci Cukjati, asistido por el padre Kukovica. Durante la misa canto el coro femenino Milina dirigido por la Prof. Marjana Jelenc Petrocco. En la planta baja, el almuerzo estaba listo. Por la tarde llego del momento cultural. El presidente del centro, Andrej Golob dio la bienvenida. Siguieron los saludos y las palabras centrales de la jornada a cargo de Janez Jelenc. Sobre el escenario se represento "Doce hombres en pugna", bajo la direccion de Boštjan Modic. La obra se desarrolla en una sala donde un jurado integrado por 12 hombres debe decidir sobre la inocencia o culpabilidad de un joven que habr^a matado a punaladas a su padre. El veredicto decidira la vida o muerte del joven. Durante las dos horas de duracion los personajes se enfrentan con sus prejuicios, miserias y limitaciones. La escenograf^a y cada uno de los personajes fueron muy bien logrados. El suspenso inundo el salon y el publico siguio con gran expectativa el desarrollo de la obra. (Pag. 4) poes^as eslovenas en espanol El 17 de noviembre la editorial Gog y Magog realizo la presentacion de 11 nuevos libros. Entre ellos hay traduc-ciones de poes^as, del esloveno al castellano: Ventanas nuevas (Primož Čučnik), Las odas inacabadas (Aleš Debel-jak), La moneda de plata (Alojz Ihan), y Mujer ajenjo (Svetlana Makarovič). Estas traducciones (textos actuales) se suman a las ya editadas por la misma editorial, entre las cuales estan las clasicas poes^as de Simon Gregorčič — una excelente traduccion. Estas obras son una muy buena herramienta para acercar la literatura eslovena en idioma espanol. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158-C1407GSR BUENOS AIRES-ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Jernej Romazin, Pavel Brula, Rok Fink, Ana Marija K. Hren, Lučka Oblak Čop in Marko Čop. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O