PoItnVna platana v gotovini Stev. 274 V Ljubljani, sobota 2. decembra 1939 Leto IV Finska junaško odbija sovjetske napade Navzlic brezobzirnemu bombardiranju iz zraka niso boljševiki nikjer prišli še do finske utrjene črte med Ladoškim jezerom in Finskim zalivom Strahotni letalski napadi na Helsinke in na neiavarovana mesta - Požigi in zločini »osvobodilne" rdeče vojske - Finci so uničili 7700 tonsko rdečo križarko, precej tankov in letal Sovjetski zunanji minister Molotov je Se v govoru, ki ga je imel v noči oil srede na četrtek, slovesno zagotovil, da boljševiki nimajo namena napasti Finske ter ogrožati njene neodvisnosti. Nekaj ur po tem uradnem zagotovilu predsednika boljševiške vlade in njenega zunanjega ministra je rdeča vojska, :>osvoboditeljica malih narodov«, napadla na kopnem, v zraku in z morja finsko ozemlje, zlasti nezavarovana mesta in vasi, pri čemer je takoj v začetku prišlo do hudih žrtev med civilnim prebivalstvom. V četrtek popoldne, ko so že povsod divjali hudi boji in je bila finska prestolnica Helsinki nekajkrat bombardirana, je rdeča vlada po radiu že vedno dajala uradno obvestila o tem, da ji ni nič znano, da bi prišlo do kakih spopadov s Finsko. Tako brezobzirnih uradnih laži niti najuovejša zgodovina Evrope ne pozna. Ogromna sovjetska država jo z velikim delom svoje bojne sile napadla majhno, nezavarovano Finsko, ki ni zagrešila ničesar drugega, kakor da je hotela ohraniti samostojnost, samostojnost majhnega naroda, ki hoče sam odločati o sebi. S tem je boljševiška Rusija kričeče prekršila spet eno načelo komunizma, ki v svoji propagandi neprenehoma govori o pravici majhnih narodov do sanio-odločanja. Rdeče tolpe so napadle Finsko, najbolj kulturno, najbolj omikano, najbolj demokratično in socialno najbolje urejeno državo v Evropi, ter ji hočejo z ognjem in mečem vsiliti nov, >boIjši«, komunistični življenjski in socialni red ter Stalinovo demokracijo. Ta neupravičeni napad ogromne sovjetske sile na Finsko je povzročil viharje ogorčenja in obsojanja po vsem svetu. Zgodovina pa ga bo zapisala kot najznačilnejši primer imperialističnega nasilja nad malimi narodi, ki zdaj vedo, kaj jih čaka od komunizma. In vsakdo, kdor pri majhnih narodih komunizem zagovarja, je izdajalcel * Helsinki, 2. decembra, o. D« prvih napadov ▼ četrtek zjutraj, in sicer v predelu, ki leži med jezerom Ladoga in med finskim zalivom. Drugi napad je bil na severnem koncu jezera Ladoga, tretji pa na finski o\*ali ob Severnem ledenem morju, kjer so boljševiški oddelki zasedli finski delec polotoka Ribači. Sovjetsko bojno brodovje in letalstvo je že v četrtek dopoldne začelo obstreljevati razna finska pristanišča in prestolnico Helsinke. Do četrtka zvečer ni sovjetska vojska dosegla nobenega nspeha. Finske čete so jo ziasti na predelu med Ladoškim jezerom in med morjem zadrževale, glavni del finske vojske pa se je od tod umaknil *a utrjeno linijo, ki leži 30 km od sedanje iinsko-sovjctsko meje. Finska vlada je takoj po sovjetskem napadu razglasila bojno stanje v vsej državi ter poklicala narod k obrambi domovine. Za vrhovnega poveljnika v°jne sile jo bil imenovan maršal Manner-heim, ki je že leta 1919 j„ 5920 nničil boljševiško vojsko, ko je hotela »asedati komaj osvobojeno Finsko. V na P?‘«k je Vladalo na bo- iiSčih zatišje, najbrž zaradi tegn, ker so Sovjeti Pričakovali, da se bo finska vlada ustrašila prvega njihovega nastopa ter se vdala in sprejela vse nii-nove zahteve. Ker pa ni bilo tako, so se včerai f jutra j začeli boji na vseh predelih. Helsinki, 2. dec. AA. Reuter: Uradno poročilo finskega vojnega ministrstva, ki je i,i|0 032 se še pripravljena casino razgovarjati s Sovjeti Helsinki, 2. decembra, o. Včeraj zjutraj je odstopila dosedanja finska vlada, ki ji je predsedoval Kalander. Do odstopa je prišlo upanje, da bodo boljševiki ustavili sovražnosti proti Finski, če sedanja vlada, katero Rusija dolži, da se ni hotela pogajati z njo, odstopi, Nato je bila sestavljena nova vlada, v kateri so: Predsednik vlade Risto R i k 1, ravnatelj fin-skn narodne banke; zunanji minister Tanner, pravosodni Sed e rn c n , vojni minister N i u t a n-11 e n , notranji minister von Bor n, finančni minister Pek a la, prosvetni Han ul a, kmetijski H e i k i n e n , minister za gospodarstvo von F i -ring, prometni minister Falo vara, minister za socialno politiko F a g a h o 1 m. Dr. P a a s i -kivi je minister brez listnice. Snoči je bivši zunanji minister Erkko izjavil predstavnikom tiska, da je finska vlada odstopila, dasi jo je podpiral ves parlament. Novi zunanji minister Tanner je izjavil novinarjem, tla v Moskvi finska delegacija ni mogla doseči uspehov, ki jih je želela, to je ni mogla mirnim potom sporazumeti se s Sovjetsko Rusijo. Tanner, je dejal, da bo lahko tudi nova vlada računala ------------1— — f:""'--- naroda. z zaupanjem vsega finskega Newyork, 2. dec. Novi predsednik finske vlade Riti je imel ponoči po radiu govor, namenjen za Zedinjene države. Riti je med drugim dejal: Mi smo pripravljeni pogajati se o vseh predlogih, odklanjamo pa vsak predlog, ki bi šel za tem, da se nam odvzame neodvisnost in svoboda, upravljati s svojimi zadevami. Finski narod zahteva v vsakem primeru, da se ohrani njeno*" *'opolna politična neodvisnost. Sovjeti so imenovali finsko komunistično vlado Njen predsednik Kuusinen, vodja finskega oddelka pri Kominterni Moskva, 2. decembra, m. Sovjetska vlada poroča uradno: V vasi Terioko na finskem ozemlju je bila po sporazumu med ličarskimi strankami in finskimi vojaki, ki so se uprli, sestavljena nova finska vlada, in sicer »narodna vlada finske demokratske republike«. V novi vladi so: predsednik vlade in zunanji minister Oto Kuusinen, finančni minister Mauri Rosenherg, minister za narodno obrambo Axel Antila, notranji minister Ture Lehen, kmetijski minister Arinas Ejkija, prosvetni minister Inkre Lehtinen, minister za Karelijo Pa-vo Prokonen. Ta vlada je dala izjavo, v kateri razlaga svoj program. V tej izjavi se vlada zavzema za prijateljske odnošaje s Sovjetsko Rusijo, za odpravo veleposetev (ki jih na Finskem ni) in za podržav-ljenje industrijskih panog in bank. Večino članov nove, od boljševlkov postavljene vlade, Fincev in Judov, je rdeča vojska pripeljala s seboj iz Rusije. Današnje jutranje uradno poročilo sovjetske vlade pravi, da je predsedstvo vrhovnega sovjetskega sveta sklenilo uradno priznati novo, od boljševikov imenovano vlado, ki »toluje v vasi Terioko, poslovanje vlade je postavljeno pod nadzorstvo po-veljništva sovjetske vojske. Predsednik te od boljševikov imenovane vlade je Ruusinen, do zdaj vodja finskega oddelka pri Kominterni. Amerika bo ie posredovala za Finsko pri Sovjetih . Washiugton, 2. decembra, o. Zaradi boljševi-skega napada na Finsko je bila včeraj sklicana izredna seja ameriške vlade, na kateri so razpravljali o tem, kaj bo zaradi napada storila Amerika. a zdaj go odložili sklep, da bi Amerika takoj pretrgala diplomatske zveze z Rusijo, ker upajo, aa L>o predsednik Roosevelt še mogel posredovati v tem sporu, dočim bi ustavitev diplomatskih zvez sama ne prinesla Finski nobene stvarne koristi, fatevilm ameriški poslanci zahtevajo od vlade, naj odpove trgovinsko pogodbo s Sovjeti in prepove v Ameriki komunistično stranko. Ves ameriški tisk brez razlike obsoja boljše-viški napad na Finsko. »Daily News« piše: Od časov Džingiskana in Atile ter drugih brezbožnih zavojevalcev ne pomnimo primera, ki bi bil enak napadu Sovjetske Rusije na Finsko. Upamo, da bo ta najnovejši val nasilja za vedno spravil k molku ameriške oboževalce tretje internacionale. »Evening Standard« pa piše: Stalin je s svojo gesto užalil človeški čut ter s tem ves svet. S tem naj si bodo na čistem oni, ki še verujejo v rdečo resnico, pravico in svobodo. Moskva, 2. dec. AA. Agencija Tass objavlja poročilo o včerajšnjem sprejemu ameriškega veleposlanika Steinhardta pri komisarju za zunanje zadeve Molotovu. Molotov je odgovoril na poziv Roosevelta takole: Zelja Roosevelta, da se prihra- ni bombardiranje prebivalstva Finske, sloni, v kolikor je naslovljena na sovjetsko vlado, na nesporazumu. Sovjetska letala niso bombardirala mest in to ne nameravajo niti v bodoče. Naši vladi so koristi finskega prebivalstva isto tako blizu kakor ameriški vladi, ki je oddaljena od Finske 8000 km. Mogoče se to ne uvideva, toda je vendar dejstvo. Zaradi tega so omenjene izjave Roosevelta popolnoma brezpredmetne. Prešernova proslava v Belgradu Belgrad, 2. decembra, m. V proslavo 00 letnice Prešernove smrti, proslavo, ki jo bo priredilo tukajšnje prosvetno društvo v svojem domu nocoj ob 20.30, bo prenašala kratkovalovna postaja YUA na valovni dolžini 49.18. Na proslavi bo govoril tudi pesnik in urednik dr. Tine Debeljak. Haročajte in širite Slovenski dom! vse hiše in poslopja ter pomori vse moške. Namen teh zločinov je, g strahom vplivati na prebivalstvo, kar ga ostane, da so ne bo poskušalo upirati postavljanju boljševiške oblasti. Pri včerajšnjem napadu na luko Abo so se morala sovjetska letala hitro umakniti. Včeraj je prišlo tudi do prvih bojev med sovjetsko in finsko vojno mornarico. V bojih je bila neka manjša finska ladja potopljena. Posadka se je skušala rešiti s plavanjem, a so sovjetska letala plavajoče mornarje postrelila s strojnicami. Knez-namestnšk Pavle - armadni general Belgrad, 2. decembra. m.»Vojni list« objavlja na dan 1. decembra tale ukaz: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevski namestniki na predlog vojnega ministra odločili, da napreduje na podlagi čl. 97. zak. o ustroju vojske in mornarice na stopnjo armadnega generala divizijski general in častni pribočnik Nj. Vel. kralja Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavlo. Vesti 2. decembra Veliko mladih Švedov se je prijavilo za finsko vojsko, ki bodo v kratkem odpotovali na finsko bojišče. Eno angleško letalo, polno sanitetnih potrebščin je odletelo včeraj na Finsko. Nemški poslanik von Mackensen v Rimu ■ je imel včeraj daljši razgovor z grofom Cia-nom. Sodijo, da je bil predmet teh razgovorov sovjetski vpad na finsko ozemlje. Nemški vrhovni poveljnik von Brauchitsch je včeraj odpotoval na severno bojišče ob Renu. Časopisje vsega sveta obsoja napad bolj še viški h roparjev na Finsko t najostrejšimi izrazi. Izjemo dela samo levičarsko časopisje, ki o tem dejanju sovjetske demokracij« previdno molči. Vsi tuji časnikarji v Helsinkih so včeraj odpotovali na Švedsko. Finski poslanik ▼ Združenih državah Procope je izjavil, da bo Finska tudi letos plačala svoj dolg Združenim državam, ki ga j« prevzela po bivši Rusiji. Finska je edina država na svetu, ki Ameriki svoje vojne dolgove plačuje, Francoski parlament in senat sta z veliko večino odobrila neomejena pooblastila Daladierovi vladi do konca vojne. Proti pooblastilom so bili bivši komunisti, kar jih je še prostih in pa del socialistov, ki bi radi spremembo v,Jade n debate v parlamentu. Nemški tisk malo poroča o vojaških operacijah na Finskem. V uvodnikih današnji nemški listi poudarjalo, da gre pri napadu na Finsko za opravičene sovjetske zahteve. Kar se poročil tiče, pravijo Nemci, da Nemčija verjame samo sovjetskim uradnim vestem. Z napadom na Finsko 6e bavi glasilo Sv. stolice »Osservatore Romano« in pravi, da pomeni ta sovjetski korak novo stopnjo pri poskusu za uničevanje zahodne omike. List pravi, da je predsednik Roosevelt posredoval pri sovjetski vladi po svojem poslaniku, naj bi rdeča vojska ne bombardirala nezavarovanih mest, žensk in otrok, odgovor pa jc bil ta, da 60 sovjetska letala včeraj dvakrat brezobzirno napadla razne finske kraje. Položaj na Finskem v tuji luči Pariz, 2. decembra, o. Položaj na Finskem je bil snoči nejasen. Sedaj potrjujejo, da cilji Sovjetske Rusije ne gredo samo za tem, da sc zavaruje varnost sovjetskega ozemlja proti izmišljenim finskim napadom, da zasedejo boljševiki strategično važne položaje ob Baltiškem morju. Pogajanja, ki jih je Sovjetska Rusija vodila s Finsko in ki so trajala tako dolgo, so bila uvod v obsežno osvoje-valno in imperialistično akcijo Sovjetske Rusije. To potrjuje tudi hitrost, s katero je bila ustanov ljena lažna vlada finskih komunistov. Iz tega jasno sledi, da so Sovjeti že davno pripravili napad na Finsko. Položaj v zadnjih 24 urah je takle: Sovjeti nenehoma napadajo finsko ozemlje in prestolnico. Napadi potekajo ob vsej meji od severa do juga. Finski parlament se je sestal na nujno zasedanje. Med dramatično sejo je parlament soglasno odobril politiko Kajandrove vlade. Navzlic temu je bilo sklenjeno imenovanje nove vlade. Ta vlada sc jc takoj sestavila pod predsedstvom guvernerja narodne banke Rikija. To je vlada narodne slogo. Prejšnja vlada je obsegala socialiste, liberalce in kmečko stranko, nova vlada pa je sestavljena na širši osnovi. Minister za zunanje zadeve Tanner je osebni Stalinov prijatelj, toda istočasno je velik finski domoljub. Položnice so priložene današnji Številki »Slov. doma«. Vse naročnike prosimo, da z njimi poravnajo tekočo in zaostalo naročnino. Ob anketi za prilagoditev mezd In plač naraščajoči draginji: Plače in mezde se morajo povišati! Ljubljana. 2, decembra. Za 5. decembra sklicuje g. ban na pobudo Delavske zbornice predstavnike delavskih in delodajalskih organizacij na anketo, na kateri bi se skušale najti smernice za čim hitrejšo prilagoditev zaslužkov spreminjajočemu se stanju ccci življenjskih potrebščin. V zvezi e to anketo so dobili predstavniki časopisja na Delavski zbornici ta-le pojasnila in podatke: Delavska zbornica želi podčrtati, da 60 živ-ljenske razmere našega delavstva take, da se morajo prilagoditi zaslužki čim hitreje vsaki večji spremembi cen življenjskih potrebščin. Prav posebno je potrebno to takrat, kadar naraščajo cene glavnih živil, zlasti moke, krompirja in fižola. Kako potrebno je to, se vidi iz računov o preživljanju naših delavskih rodbin, ki jih sestavlja naša Delavska zbornica. Delavska zbornica računa vzdrževalne stroške za dva tipa delavskih in nameščenskih rodbin. Prvi tip predstavlja rodbino z 875 din mesečnega (ali 4.35 din urnega) zaslužka; drugi tip predstavlja rodbino z 2.100 din mesečnega zaslužka. Do septembra letošnjega leta so se trošili dohodki zgornjih rodbin nekako takole: Rodbina z dohodki: 875— 2.100— je izdala za živila mesečno 558— 1.023— za kurivo 52.50 168— za razsvetljavo 17.50 42— za stanovanje 131.25 315— za obleko 70— 210— za obutev 26.25 73.50 za ostalo 18.75 268.50 875— 2.100— Ako bi postavko za živila razčlenili, bi se videlo še bolje, kakšna štednja in ekonomija je potrebna, da se more rodbina s 600 din oskrbovati z živili, ne da bi morala gladovatl. Tu je dosežena skrajna spodnja meja, ki je fiziološko še mogoča Kritje za druge vrste potrebščin bo smatral vsak za nemogoče nizko. Vendar p« tako tesno velik del naših delavcev živi. Vsaka razprava o znižanju teh in takih zaslužkov je iz teh razlogov čisto odveč. Te nizke številke je treba imeti pred očmi, da se more prav presoditi, kaj pomeni za večino delavskih rodbin, če 6e podraže najpotrebnejša živila v povprečju za 15%, številka, ki smo jo v Ljubljani s 1. decembrom dosegli Po indeksnem računu Delavske zbornice 60 naraščali izdatki za živila napram 1. septembru takole: standard 875.— 2.100— 1. septembra 1. oktobra 1. novembra 1. decembra 100 103.3 110 116.4 100 101.1 108 114.6 Silna podražitev oblačilnih potrebščin Takoj s pričetkom vojne se je podražila italijanska bombaževa preja za 20%. Sedaj zahtevajo italijanske predilnice, da se povišajo cene preji za novih 60 do 80%. Ker je v manufakturni trgovini mnogo starih zalog, se podražuje blago zelo neenakomerno. Medtem ko nekateri trgovci še niso povišali svojih cen, so jih povišali drugi za 10, 20 do 50%. Pri tem je važno, da so se povišale prav cene najcenejšega blaga in v prodajalnah, ki delavstvu omogočajo, da se oblači često z zneski, kakor smo jih zgoraj pokazali, in ki se zdijo nemogoči. Za sedanje stanje lahko mirno trdimo, da so se podražile potrebščine za obleko in obutev v povprečju vsaj tako kakor živila, v poedinih primerih pa neprimerno bolj. Iz vseh teh razlogov bi bilo potrebno, da bi se povišale vse mezde v povprečju najmanj za 15 odstotkov. Medtem ko imajo bolje plačane delavske kategorije še možnost, da svoj življenjski standard poslabšajo, a vendar še ne gladujejo in ne zmrzujejo, te možnosti pri širokih slojih nekvalificiranih delavcev in nižje plačanih zasebnih, zlasti trgovskih nameščencih, ni. Tu morajo nastopiti takoj silno težke posledice. Dolžnost vseh je, da računajo s tem, čim bolj resni so časi, ki jih preživljamo. Zato je potrebno, da najdejo predstavniki delojemalcev in delodajalcev na anketi sporazum o postopku, ki naj omogoči čim hitrejše prilagoje-vanje zaslužkov spremenjenemu mezdnemu nivoju. Na oblasti pa je treba apelirati, da podvza-mejo vse, da se nivo cen čimprej ustali in zniža. Cene najvažnejšim živilom, zlasti moki, je treba uradno določati in skrbeti z intervencijsko politiko, da bodo živila po tej ceni na razpolago. Direkcija za prehrano in Prizad smeta nastopati na tržiščih kot kupec le, v kolikor dopušča to tržni položaj. Kadar špekulacija cene nedopustno dviga, naj nastopata kot prodajalec. so V Sevnici so odkrili spomenik kralju Aleksandru Sevnica, i. decembra. Spomenik pokojnemu kralju Aleksandru danes odkrili v Sevnici z velikimi slovesnostmi. Slovesnost pada namreč na dvajsetletnico dogodka, ko je leta 1919 regent Aleksander obiskal Sevnico. Po marsejski tragediji je začela občina misliti na to, kako bi se oddolžila spominu pokojnega kralja. Sprožena je bila misel, naj bi trg postavil spomenik. Zamisel je postala delo in končno je kipar Niko Pirnat dobil naročilo, naj izdela kip kralja Aleksandra. Pred pričetkom današnjih, svečanosti se je zbralo na trgu v Sevnici veliko domačinov, pa tudi mnogo gostov iz Maribora, Celja in Ljubljane. Župan. Trupej je pozdravljal goste in zastopnike društev, med njimi tudi zastopnike Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov. Ob ji je prispel kraljev zastopnik polkovnik Defar iz Celja. Četa vojakov mu je ob prihodu izkazala čast. Bana dr. Natlačena je zastopal brežiški okrajni glavar Anton Krajšek. Župan Trupej je nato v daljšem govoru povdaril pomen slovesnosti Jn orisal delo pokojnega kralja za Jugoslavijo. Ko je končal, je prosil kraljevega zastopnika, naj spomenik odkrije. Čim ie polkovnik Defar odgrnil zaveso s spomenika, je vojaška četa izstrelila častno salvo, nakar se je začelo polagan je vencev, ki jih je bilo okrog 50. Sledil je defile vojaške čete. Fantovskih odsekov, Sokolov, gasilcev in drugih društev. Svečanost se je zaključila z banketom v hotelu »Triglav«. Trije novi slovenski generali Belgrad, 2. dec. Včeraj je Izšel veliki vojni ukaz, s katerim je bilo imenovanih več novih generalov, med njimi trije Slovenci, ki so postali brigadni generali. To so: Metod F. Rakuša in Mirko I. Rajh, do zdaj pehotna polkovnika, ter Fran Pogačar, do zdaj topniški polkovnik. Filmi Ljubljana od včeraj do danes Pri računu za 1. december je všteta že podražitev mleka na 2.5 din. Proces dviganja cen gre vsak dan nevzdržno kvišku. »Slovenec« z dne 30. novembra prinaša tržno poročilo iz Radovljice, po katerega naredbah 6e giblje v Radovljici cena moki OO do 4.50 din. Mi emo računali za sedaj, računajoč s cenami moke v ljubljanski veletrgovini in računajoč a tem, da se prodaja moka v nekaterih večjih trgovinah in zadrugah tudi na drobno še po 3.75 din, še e povprečno ceno 3.90 din. Vendar se to vsak dan spreminja. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ 1. december v Belgradu Belgrad, 2. decembra, m. Praznik Zedinjenja so v prestolnici nad vse evečaho proslavili. Ves Belgrad je bil v zastavah. Z nekaterih hiš ao vi sele poleg državnih tudi srbske zastave. V dvorski kapeli na Dedinju je bila ob 11.30 svečana služba božja, ki so se je udeležili kralj Peter II., kraljica Marija, knez Pavle, kneginja Olga, dvome dame in člani civilne In vojaške hiše Nj, Vel. kralja. V sabomi cerkvi so se službo božje udeležili ministri, člani diplomatskega zbora, številni generali, višje uradništvo in mnogo ostalega občinstva. Še pred 11 so pričeli v saborno cerkev prihajati tuji diplomati, med njimi romunski poslanik Viktor Kadere, turški veleposlanik Koperler, francoski poslanik Brugere, nemški poslanik von Hee-ren, grški poslanik Bibiča Roeetti, italijanski poslanik Indelli, ameriški Jois, madžarski Besenniy, švedski Moliar ter številni vojaški atašeji. Od ministrov so bili navzočni predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki Je prišel v saborno cerkev v družbi dr. Andresa, pravosodni minister Markovič, prosvetni minister Božidar Maksimovič, zunanji minister Cincar Markovič, vojni minister general Nedič, minister brez listnice Konstantinovič, notranji minister Mihaldžič, predsednik senata dr. Anton Korošec, belgrajski župan Gjuričič in drugi. Ob 11 je prispel kraljevski namestnik dr. Radenko Stankovič. Službo božjo je daroval patriarh dr. Gavrilo. Velike svečanosti so bile na ta dan tudi po drugih srbskih mestih. Kaj bomo govorili o vremenu? Lepo je bilo včeraj na državni narodni praznik. Lepo in jasno je danes 2. decembra. Meglice nam pravijo, da bo tako vreme trajalo še več dni. Danes je bila jutranja temperatura nekaj nad + 4 stopinj C. Mnogi zmržneži so se pritoževali, da je to že hud mraz, ko jih je tako-le nekoliko megla oplazila. Včeraj »o drugače ljuciie praznovali, v privatnih podjetjih je teklo delo mirno naprej. Uradi šo bili zaprti. Proslava narodnega praznika Ljubljana, ki se je okrasila z državnimi zastavami, je na miren in dostojen način proslavila narodni praznik I. decembra. Že prejšnji večer so bili v počastitev državnega zedinjenja in osvobojenja oddani z Ljubljanskega gradu topovski streli. Zjutraj je bila budnica. Nato so bile dopoldne intimne slavnosti po vseh osnovnih in srednjih šolah. Bila so temu prazniku in pomenu zedinjenja posebna predavanja, ki so jih imeli učitelji, profesorji in dijaki odnosno dijakinje. Sledile_ so na teh proslavah tudi primerne pevske točke. V vseh cerkvah so bile opravljene tudi zahvalne službe božje. V stolnici je opravil službo božjo škof dr. Gregorij Rožman od asistenci duhovščine. Sledil je svečani »Te Deum«. Tej cerkveni svečanosti so prisostvovali med drugimi g. ban dr. Marko Natlačen, divizijski general Stefnnovič z_ mnogobrojnim oficirskim zborom, župan ljubljanski dr. Jure Adlešič z mnogimi občinskimi svetniki in uradniki, dalje rektor univerze dr. Slavič s profesorskim zborom, načelniki raznih uradov in drugi. Pred stolnico je bila postavljena častna straža z godbo, ki je oddala svečanosti primerne strele. Tudi v pravoslavni in protestantski cerkvi so bili opravljeni primerni cerkveni obredi za blagor naroda in države. Praznik je drugače potekel v Sloveniji mirno in brez večjih incidentov. Lepo uspeli novinarski koncert Tradicijonalni novinarski koncert ob proslavi praznika zedinjenja je najsijajneje uspel. Bila je navzoča v dvoranah na Taboru odlična družba. Omeniti moramo kot kronisti, da so se koncerta udeležili vsi ugledni zastopniki civilnih, vojaških in mestnih oblasti. Navzoči so bili g. ban dr. Marko Natlačen s soprogo, divizijski general Dim, Stefanovjč, oficirski zbor, mestni župan dr. Jure Adlešič, predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Rajko Nachtlgal, rektor Aleksandrove univerze dr. Matija Slavič, konzularni zbor, med temi italijanski generalni konzul Guerio A. Murnldi, nemški konzul g• Brosch, francoski konzul £. Remerand, danski konzul inž. Knez in belgijski konzul dr. Milan Dular, dalje podpredsednik apelaciiskega sodišča dr. Lav Mastnak z mnogimi sodniki apclacije, okrožnega in okrajnega sodišča, direktor železniške direkcijo inž. Rudolf Kavčič, direktor pošte, telegrafa in telefona dr. štrukelj, direktor podružnice Poštne hranilnice dr. Vladimir Vidmar, predsednik Odvetniške zbornice dr. Janko Žirovnik, predsednik Zdravniške zbornice dr. Mer-šol, predsednik Inženirske zbornice inž. Milko Pirkmayer, predsednik Delavske zbornice g. Kozamernik, predsednik Lekarniške zbornice g. Milivoj Levstek, predsednik Industrijskega odseka TOT, ravnatelj TPD g. Rihard Skubec, šef .državnega tožilstva g. Vilko Lavrenčak podpredsednik Zveze trgovskih združenj gosp. Anton Verbič in še drugi odličniki, tako tudi predsednik Dravske gasilske zajednice dr. A. Kodrd. --i , r. Koncertne točke so bile izvajane med velikim odobravanjem po programu z nekaterimi izpre-membami. Ogromen aplavz je doživel Akademski pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Franceta Marolta. Nekatere točke je moral zbor ponoviti, tako Hajdrihovo »Hercegovko«. Prav viharno je bila pozdravljena mlada pevka gdč. Sonja Ivanči-čeva, ki je zapela med drugim arijo Violette iz opere »Traviata«. Na klavirju jo je spremljal dirigent g. A. bcitat. Sploh moramo priznati, da so vsi sodelavci na koncertu častno, odlično in lepo izvedli svoje koncertne točke. Pohvalno se moramo izreci tudi o vojaškem orkestru, ki ga je dirigiral kapelnik g. podpolkovnik F. Hercog. Tudi vojaška godba 44. peh. polka jo žela viharno odobravanje. Po končanem koncertu je 6ledila v vseh prostorih Tabora intimna zabava s plesom. Družabni večer se je končal prav mirno in dostojno. Razne nesreče in nezgode Lokalna kronika zaznamuje od včeraj do davi več nesreč, nezgod in tudi pretepov. _ Delavka Frančiška Bizjanova, stanujoča na Brdu pri Viču je postala davi okoli 7 žrtev neprevidne avtomobilske vožnje. Neki avto jo je pred Narodnim domom podrl na tla in močno poškodoval. Reva je dobila hude telesne poškodbe. Prepeljana je bila takoj na kirur-gični oddelek splošne bolnišnice. Nepredviden avtomobilist, ki je znan, bo imel velike sitnosti prod sodnim tribunalom. Avtomobilski kazenski paragraf ga bo prijel. Delavec, 40 letni Miha Dimnik, stanujoč na Šmarski cesti št. 58, pristojen v dolsko občino: je padel s kolesa in se močno potolkel po glavi. Delavec, 19 letni Anton Kržič, stanujoč v vasi Pako pri Borovnici^ je bij z rešilnim avtom prepeljan v bolnišnico. Cirkularka mu je na neki žagi odrezala prste. Nakupovalec krojaških odpadkov Lojze I Zalar, star 33 let, si je v samomorilnem name- »Dr. Robert Koch« (Union). Na predvečer narod. praznika smo v Unionu dobili 6lovc6no premiero velikega nemškega filma o najditelju bacila jetike dr. Kochu in o njegovem življenjskem delu posvečenem boju proti jetiki. Pred predstavo je imel primeren nagovor o pomenu Kochovega dela predstojnik zdravilišča na Golniku dr. Neubauer. Film, čigar zamisel je očitno povzeta po ameriškem »Pasteurju« kaže znanstveni in Življenjski boj genija, ki svoje osebno življenje in 6rečo žrtvuje za znanost in za dobro človeštva Služi velikemu vzoru in na koncu zmaga navzlic obsojanju tako imenovane javnosti navzlic običajnemu razumevanju v lastni rodbini in navzlic nadutemu pred-sodkarstvu togih in vase zaverovanih zdravniških krogov samih. Toda resnica, ki jo je Koch zaslutil in jo z neprimernimi žrtvami dokazal, nazadnje zmaga in mu da doživeti največje zmagoslavje, ki je namenjeno znanstveniku: strokovni 6vet sprejme in prizna njegovo najdbo in njega. Zgodba sama je brez kakih mogočnih patetičnih in dramatičnih efektov. , Slike iz Kochovega dela 60 povečini skromne, veličino vsemu skupaj daje misel ko jo čutimo za preprostimi prizori. Igralsko učinkovitost prinašata v film mojstra Jan-nings in Wemer Kraus. A tudi njuna igra ni to pot široka. Je brez velikih gest in nastopov ter poudarkov, kar je pri Janningsu nenavadno! v Wer-nerju Krasu pa vidimo spet enkrat mojstra do zadnje črtice izdelanih in zaokroženih vlog kakršno »redstavlija njegov dr. Virchow v tem filmu. Drugi, »rezimni ^ igralci se dostojno vzporejajo igri teh jrvakov ki podrejajo namenu, ki ga film ima. V6e-linska predloga in pa njena režijska obdelava sta pa krivi, da film navzlic Janningsu in Krasu v celoti ni tako veličastno in dramatično delo kakor jo bil »Pasteur« z Munijem. Šibka režija tudi ni znala iz snovi, kakršno predstavljata Kochovo življenje in delo, prikazati nadčasovnega najširšega pomena Kochove najdbe. Toda vseeno bo ta film nedvomno najmočnejše in najsprejemljivejše letošnje delo nemške proizvodnje. Kino Vič predvaja danes ob pol 9 zvečer zanimiv film prekrasne vsebine »Kozaška kri«. Kozaške pesmi in plesi. Dodatki običajni. Ptuf bo dobil krasen Prosvetni dom V četrtek, 30. novembra, je bila v mestni posvetovalnici na magistratu redna seja ptujskega mestnega sveta pod predsedstvom župana gosp. dr. Alojzija Remca. Po uvodnih formalnostih je poročal najprej župan dr. Remec. Na spomenico, ki je bila predložena g. banu dr. Marku Natlačenu ob priliki njegovega uradnega obiska v Ptuju o potrebah v mestu in o povečanju bolnišnice, je sedaj odgovoril tehnični oddelek banske uprave, da je projekt novega mostu čez Dravo izvršen in predložen. Stroški so preračunani na 7,500.000 din. Za rekonstrukcijo cest v okolici mesta je določeno 11,050.000 din. Z realizacijo nove cestne zveze bo počakati, ko bodo na razpolago zadostna sredstva. Gradnja ceste Leskovec—Podlehnik se bo pospešila in so se krediti za to povišali za 40.000 din. Gradbena dela pri bolnišnici se bodo nadaljevala. Hiralnica, ki bo prenešena v Radgono, bo preure-j.e“" “tejni oddelek, zgrajen pa bo tudi oddelek za jetične. Predpogoj za gradbena dela v bolnišnici je gradnja mestne kanalizacije, ker m. sedaj vsa voda iz bolnišnice steka na Herbersteinov travnik. — Ministrstvo za finance je odobrilo posojilo 600.000 din, ki bo najeto pri Pokojnin-s kem zavodu v Ljubljani za gradnjo otroškega vrtca. Ustanovljen je bil odbor za pobijanje draginje, v katerem so: za mestno poglavarstvo magistratni ravnatelj g. Zavadlal in g. Kareš, za konsumente gg. dr. Muha in Pertekel. za zadruge gg. Skaza Ognjeslav in dr. Zupančič, za trgovce gg. Cvikl in Kreft, za proizvajalce gg. Greifener in Berlič, za stanovanjske najemnike gg. Prapor in Križaj. — Za zastopnika mesta v odboru za podeljevanje podpor družinam vojaških vpokli-cancev sta bila določena gg. dr. Komljanec in prof. Kolarič. — Poročilo župana dr. Remca je bilo brez debate in soglasno sprejeto. Sledila je druga točka' namreč vprašanje velikega in že tako prepotrebnega Prosvetnega doma v Ptuju. To je vprašanje, ki je že leta in leta čakalo svoje uresničitve. Zadruga »Prosvetni dom« je poslala mestnemu svetu prošnjo, da odstopi mestna občina del parka za minoritskim samostanom ob železniški progi, kjer bi zadruga zgra dila veličastno in veliko stavbo, ki bo v poseben okras vsemu mestu. Samostan sam bi v ta namen odstopil del svojega vrta. že ob sestavi mestae regulacijskega načrta, ki sta ga naredila gg kon servator Mesesnel in univ. prof dr Stele sta o^ natrSo VneS,n V "« -taVSTki bi stala na tem, zelo primernem mestu. ,,n "Pravni odsek sta tej velevažni p osnji soglasno ugodila. Mestna občina odstopi brezplačno v last parcele, ki pridejo v poštev za gradnjo Prosvetnega doma, pod pogojem, da bo dom zgrajen tri leta po sklenjenem svetovnem miru (najpozneje). Mestni svet je nato soglasno in z aplavzom sprejel prošnjo zadruge, ozir. sklep pravnega in upravnega odseka. nu na Vodovodni cesti prerezal žile. Odpeljan je bil v bolnišnico. Če bi bil Mac Keefer in njegovi vedeli, koga je klical, bi bili planili po njem ne zaradi Frazierja, marveč zaradi tega, ker jih je tako zvijačno vlekel za nos. Poklical je bil namreč telefonsko številko nekega trgovca z zelenjavo, katero je bil videl na ovitku imenika. Povedal mu je svoje naročilo, možak pa, ki ni razumel ničesar od te šale, je kakor nor vpil v telefon in za božjo voljo prosil, naj mu vendar povedo, kaj mislijo. Toda Rocky je telefon takoj zaprl, mož tam čez pa ni vedel, ali se mu 6anja, ali pa ima opravila S pijanci. S to preprosto potegavščino si je to-rerj Rocky zagotovil prost izhod iz jame razbojnikov. Stopil j« proti vratom, tam pa se je še enkrat obrnil in jim rekel: »Torej, gospodje, slišali ste, kako je. če ne bo nihče šel za mano, ko pojdem mimo dogovorjenega mesta, bo Frazier spuščen. Ce ne, pa ..,« Nihče se ni ganil, ugnal jih je. Pozdravil je z roko, potem je naglo odšel. Bil je več kakor prepričan, da ne pojde nihče za njim. vin. Ko je Roc.ky odšel, je Mac Keefer planil pokoncu in zavpil: »Prekleti ropar! Rad bi nas ociganil! Toda jut mu bom že navil strune! Samo da pride Frazier.« Angeli ga Roman s slikami rjevih Počakal je in stiskal pesti. Potem 6C je nenadno domislil nečesa. Stopil je k ostalim lin dejal: »Nel Nič ne bom čakal. Še boljše bo takole!« Šel je k telefonu in poklical policijo. »Dajte mi nadzornika Buckleya!« Nadzornik Buckley je bil njihov plačani zaveznik pri policiji Mislili 60 na vse, kakor se spodobi za dobro urejeno jKjdjetje. Čez Čas se je oglasil Buckley: »Buckley tu! Kaj je?« Keefer je naredil prijazen obraz in govoril: »Pozdravljeni, nadzornik. Keefer pri telefonu.« Zdaj ie bil tudi nadzornik prijaznejši! »Živel, Keefer! Kaj bo dobrega?« Keefer si je pomel roke: Imama obvestilce za vas ..,« Buckley ni verjel in je vprašal: »Kdo je pri telefonu, pravite?« »I Keefer . .. Zares, zare6. In tudi obvestilce ja zaree.« Nadzornik se je čudil, potem je naročil: »No, pa povejte, <1» bom videl, kaj je.« Keefer je odgovoril: »Rocky Sullivan je ugrabil odvetnika Frazierja.« Buckley ni mogel verjeti: »Frazierja? Katerega? Pa ja ne vašega?« Keefer je potrdil: »Da, da, prav tega. Sc vam zdi čudno, kajne? Da, ugrabil ga je in prav zdaj sem mu moral plačati 6to tisoč dolarjev odkupnine.« Buckiey je zdaj razumel, zakaj mu razbojnik telefonira in je dejal samo: »Hvala za obvestilo. Ukrenil bom že vse potrebno zoper tega razbojnika!« »Prosim vas,« je odgovoril Keefer in zaprl telefon. Potem je stopil k pomočnikom ter si začel veselo otirati roke in se šopiriti pred gangsterji. »No, imam kaj soli v glavi ali ne? Čemu bi se reševali Rockyja s silo in ubijanjem, če to lahko storimo s pomočjo pravice same, ne?« Razbojniki so pritrjevali, Keefer pa jim je še naročali »Fantje, bodite vedno pametni, kakor sem jaz. Nikdar e silo, če gre drugače!« Rocky je bil medtem prišel na stanovanje, ne da bi ga bil kdo nadlegoval in ne da bi bil koga zapazil za seboj. Toda bil je še vedno oprezen. Poznal je 6voje stare tovariše in je vedel, da ne bodo odnehali. Ko je prišel v sobo, je zaradi tega vzel iz žepa tistih sto tisoč dolarjev, jih še enkrat preštel, jih zavil v veliko ovojnico in jih skril v predal s perilom. Ko je končal, je stopil do okna in pogledal po ulici. Ni bilo dolgo, pa je zagledal na sosednjem vogalu dva detektiva, ki sta pazljivo ogledovala njegovo okno. Poznal ju je, imel je že nekajkrat posla z njima, j Vedel je, da nista zastonj tu. Zato je hitro skočil nazaj k omari, vzel za- vitek z denarjem, stekel na hodnik in po njem do Soapyjevega stanovanja. Soapy je bil prav na stopnicah. A Rocky ga je poklical k sebi. Potegnil ga je v sobo in mu zašepetal: »Skrij ta zavitek in nikar ga nc odpiraj! Čez nekaj dni ga bom hotel imeti nazaj. Na, pa zgini!« Soapy je samo pokimal, R0cky mu ni pustil niti, da bi bil vprašal Sunil ga je skozi vrata, potem je sedel k mizi, vrgel noge nanjo, in začel brati list, ki je ležal na mizi. Soapy je stekel po stopnicah in je spotoma srečal dva moška, ki sta prav oprezno lezla po stopnicah in se na vse »Ml j°^'e<^ovala. Soapy je počakal in videl, da gresta v tretje nadstropje, kjer )e stanoval Rocky. Rocky se je naredil, kakor da je ves zatopljen v berilo. Ko j« zaslišal šepet ! pred vrati, se je nasmehnil. Spet je do-' bro vohali Ko je slišal, da se možaka obotavljata, je zavpil: »Kar naprej, gospoda, saj ni zakle-njenol« Vrata so se prav polahko odprla. Skoznje sta se najprej pokazala samokresa. Potem sta prilezla v 6obo še njuna lastnika, detektiva. Rocky se je zasmejal: »Zakaj pa z revolverji, gospoda?« Od tu in ta Osnutek novega volilnega zakona je pravosodni minister dr. Lazar Markovič že izdelal in ga predložil vladi v razpravo. Na svojem shodu v Parafinu se je minister dr. Markovič bavil z našimi notranjepolitičnimi razmerami in povedal, da je osnutek volilnega zakona že izdelal in se lio z njim vlada baviln prihodnji teden. Novi volilni zakon določa splošno, enako in tajno glasovanje s kroglicami. Volilo se bo po okrožjih in po proporcu, da bodo mogle na ta način priti do svojih zastopnikov tudi manjše politične skupine. Nato se je minister navil tudi z ustanovitvijo JRZ in rekel, da so staroradikali izstopili iz stranke, čim se jc pokazalo, da hoče Milan Stojadinovič vladati avtoritativno. Ko so ga po shodu vprašali časnikarji, kako naprenuje njegova akcija v moravski banovini, je dr. Markovič izjavil, da on ne vodi nobene posebne politične _ akcije, pač pa se trudi za to, da bi se vse radikalskc skupine združile v eno. O uradnikih v ministrstvih, ki so namenoma zavlačevali z izdelavo uredb za prenos pristojnosti od osrednje vlade na banovino Tlrvat-sko, je govoril v Zagrebu glavni tajnik ILSii dr. Krnjevič. Dejal je, da se je izdelava uredb za prenos poslov nekoliko zakasnila, vendar pa ne zato, ker bi posamezni ministri delo ovirali, temveč so se pojavili neodgovorni uradniki, ki so skušali z vsemi silami zavirati hitro ureditev prenosa poslov iz Belgrada na Zagreb. Dr. Krnjevič je pri tem imenoval dva višja uradnika imenoma in sicer načelnika Tlofma-novica v socialnem ministrstvu ter Fedorja Niki ča v prosvetnem ministrstvu. Čim pa je bilo ukrenjeno, da se je to delo poverilo drugim rokam, je šlo vse v redu. Končno je dr. Krnjevič povedal zborovalcem tudi zanimivo dogod-bo, ki meče čudno luč na vodstvo srbske demokratske stranke. Čeprav se je gjavni odbor demokratske stranke izjavil proti sedanjemu sporazumu dr. Maček-Cvetkovič, pa je vendar dr. Maček dobil iz vrst demokratov ogromno število čestitk. Celo dve tretjini članov glavnega odbora demokratske stranke je prišlo osebno k dr. Mačku in mu čestitalo za doseženi uspeh. Ta obisk je padel na isti dan, ko je glavni odbor demokratske stranke zasedal in izdal znano spomenica, s katero je odklonil sporazum. X akcijo proti skrajnežem na TIrvatskem, kateri se zbirajo v raznih frankovskih društvih in skušajo zlasti mladino odvrniti od sedanjega vodstva hrvaškega naroda, je posegel tudi dr. Maček sam. Izdal je namreč okrožnico, v kateri naglaša, da noben zaveden pristaš IISS ne more biti član društva »Domobran«, Češ, da je ta organizacija protinarodna in nasprotna kmečkemu gibanju ter skuša širiti med Hrvati tuje nauke. Hrvatski »Domobran« se nazivajo frankovska društva, ki delujejo med hrvaškimi izseljenci v Ameriki. To ime pa je povzel pred kratkim tudi »Hrvatski skavt«, katerega pa je takoj nato banska oblast v Zagrebu prepovedala in prostore zapečatila. Tako vidimo, da je vodsfffo hrvaškega gibanja začelo z ostro borbo proti frankovcem, katerih središče je zlasti v Zagrebu in Se v nekaterih drugih hrvaških me-sfi.lv. V podeželju pa frankosrpi nimajo skoro nikjer omembe vrednih postojank. Petrolejske družbe v naši držav! so mnenja, da je omejitev avtomobilskega prometa pri nas zgolj prehodna. Po njihovih navedbah je v naši državi mnogo več bencina na zalogi, kakor pa ga predpisuje zakon. Ko bila objavljena uredba za omejitev avtomobilskega prometa, so Imele petrolejske družbe na zalogi 65 000 ton bencina, čeprav določa zakon najmanj 25.000 ton. Vprašanje preskrbe naše države z bencinom se bo rešilo, kakor vse kaže, z novo pogodbo z Romunijo. Četudi bi Romunija vztrajala pri svoji zahtevi, da je treba bencin plačevati zgolj z devizami, bi naša država ne prišla v zagato, kajti mi kupimo v tujini letno za okrog 250 milijonov dinarjev bencina. V klirin-gu, v katerem smo dobivali bencin iz Romunije, smo bili leto6 aktivni. Pač pa emo morali Romuniji za bencin vračati razne rude, katere pa naša država v sedanjih razmerah lahko prodaja za gotovino. Tako bi se po mnenju poznavalcev razmer devizne zaloge naše Narodne banke ne zmanjšale. "er bi plačevali romunski bencin pač z devizami, bi jih na drugi strani dobili za izvoz naših rud. »a ^ojovjno pa lahko kupujemo bencin tudi v Ameriki in ne samo v Romuniji. Iz teh razlogov sk,ep»i]o petrolejske družbe, da je treba smatrati omejitve porabe bencina pri nas kot začasen ukrep. Kilo Jfaren je izreklo sodišče v Banjaluki za povzročitelje pokolja v Omarski pred poldrugim jetrni. Takrat so se namreč na semnju 6tepli kmetic. Okrog 500 jih jc sodelovalo in se teplo vse križem Sest smrtnih žrtev ,e terjal ta pokolj, okrog deset pa težko ranjenih Pred sodišče je prišlo 71 kmetov, od katerih jih je bilo 17 obsojenih, vsi ostali Pa so bili oproščeni. Glavni krivci so dobili po poldrugo leto strogega zapora, nekaj jih je bilo obsojeno na 14 mesecev, eden pa na šest mesecev zapora. Vsi razen dveh so se zadovoljili z izrekom kazni in 60 želeli, da jih takoj vtaknejo v zapor da bodo čim prej kazen odsedeli. V javnosti pamila sodba ni naletela na odobravanje. Dve družini, ki sta se preganjali s krvno osve- to, sta se pomirili v vasi Zagrmlju pri Peči. Družini Tepavčevičev in Novakovičev sta se sprli pred trami leti zaradi nekega gozda. Pri tem je prišlo do streljanja, pri čemer (je padel eden od Tepavče-vičev. Morilec Novakovič je bil sicer obsojen na petnajst let ječe, toda Tepavčeviči so po starem izročilu prevzeli dolžnost, da maščujejo smrt *vo-jega ubitega brata. Ljudije v vasi 60 6e balit kdaj bo 6pet padla glava tega ali onega iz obeh družin. Zato so se nekateri starejši in uglednejši vaščani zavzeli za spravo med obema družinama. Po dolgem trudu se je to posrečilo in je bila pomiritev izvršena po starem običaju. Vsa družina Novakovičev jc šla v sprevodu pred hišo Tepavčevičev, na čelu pa sta Stopala dva brata Novakoviča in nosila v rokah dva novorojenčka. Ko «o prišli pred hišo Tepavčevičev, so glasno prosili, naj jim opro-stc krivdo. Ko so tepavčeviči ugodili prošnji, so obenem sklenili prevzeti boterstvo za dva novorojenčka. Potem so se člani obeh družin objeli in poljubili, posebej pa še mati morilca in mati ubitega. Nato je ves sprevod krenil v hišo Novakovi-čev, kjer je bil k ret novorojenčkov, katerim fita bila botra dva Tepavčeviča. Nato je bila velika pojedina, h kateri so prišli člani obeh doslej sprtih družin ter mnogo uglednih vaščanov. Tako se je posrečilo spraviti dve družini, od katerih bi krvna osveta zahtevala prav gotovo mnogo smrtnih žrtev. Maščevanje se namreč nadaljuje vt rodu v rod do iztrebljenja enega ali drugega rodu, Proslava 1. decembra v Mariboru Maribor, 1. decembra. Kakor vsako leto, je Maribor tudi letošnji praznik Osvoboditve zedinjenja v svobodni jugoslovanski državi slovesno^ proslavil. Vsem proslavam, ofieijelnim in društvenim je prisostvovalo veliko število Mariborčanov, ki so se tolikim večjim veseljem proslavljali rojstni dan naše države, ker je njeno vodstvo znalo modro voditi njeno usodo in ji prihraniti vojni požar, ki je zajel druge večje in manjše. Akademija fantovskih odsekov In dekliških krožkov Med najlepšimi proslavami letošnjega državnega praznika je bila brez dvoma slavnostna akademija mariborskih katoliških mladinskih organizacij, ki je bila na predvečer t. decembra v mariborskem Narodnem gledališču, katerega dvorana je bila tokrat do zadnjega sedeža razprodana. Prijatelji naše organizacije so dvorano docela zasedli, proslave pa so se udeležili tudi zastopniki vojaških, cerkvenih in drugih oblasti. Med mnogimi odličniki so se akademije udeležili prevzvišeni gospod škof dr. I. J. Tomažič s stolnimi kanoniki, poveljniki mariborskih vojaških edinic, mestni župan dr. Juvan, predseduilc okrožnega sodišča dr. Hudnik, oba okrajna glavarja dr. Šiška in Filetz, všiji državni pravdnik dr. Zorjan, starešina okrajnega sodišča dr. M. Lavrenčič, predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjec, podžupan Fr. Žebot, predstojnik mestne policije Kos ni drugi. Gledalci so z vidno pozornostjo sledili posameznim točkam pestrega telovadnega programa ter nastopajoče nagradili z živahnim odobravanjem. Kot slavnostni govornik je na akademiji nastopil ravnatelj J. Richter. Slovesnost v stolnici Danes predpoldne ob desetih ie bila ofici-jelna cerkvena slovesnost v mariborski stolni in mestni cerkvi, h kateri so prišli predstojniki vseh mariborskih državnih in samoupravnih uradov, poveljnik mesta general Golubovič s častniškim zborom ter zastopniki in članstvo mariborskih organizacij, med njimi zastopstvo Fantovskih odsekov v krojih in z zastavo. Molitve za kralja in državo je ob asistenci opravil prevzvišeni gospod škof dr. 1. J. Tomažič. Pel je zbor Cecilijanskega društva. Po končani cerkveni proslavi so zastopniki uradov in društev odšli na okrajno glavarstvo, kjer so se vpisali v knjigo. «1 D > 8 P Veter vine n * S o S TJ 33 3Sf O w ce — P (smer, iaknlttj S a 5 S Ljubljana 1765'fe 11-0 •0-4 90 ml- in 0 — — Mariboi 763-3 11-4 -2-0 9a 4 0 — — Zagreb 765--1 11-0 4-0 70 10 SW, — — Belgrad 765-9 150 5-0 8U 10 wsw; — — Sarajevo 769-7 13-0 2-0 90 8 0 — — Vis- 769 9 12-0 70 90 10 sw, — _ Splji 769-0 15-0 9-0 80 6 NE, — — Kumboi 767* 15-0 9-0 90 7 N, — — Rab 768-9 140 110 80 10 SSE» — — luorovnii' [ 767 9 lb-0 7-0 90 5 0 — — Vremenska napoved: Jutranja megla, preko dneva deloma jasno in hladneje vreme. Najvišja toplota zraka danes na letališču — 2.0° C. Koledar Danes, sobota, 2. decembra: Pavlina Nedelja, 3. decembra: Frančišek Ksaverij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4; mr. Bohinec, Rimska cesta 31. Miklavž na Rakovnika ie ▼ nedeljo! Oratorij na Rakovniku obišče sv. Miklavž že v nedeljo v ljubki Geržinčičevi opereti »Miklavž prihaja«. Pridnim otrokom bo delil resne narodno probudne, narodnovzgojne in narodnoobrambne tedence, pomešane z ljubeznijo, ljubiteljskim veseljem do posnemanja in igranja. V tem smislu se je — kljub posameznim drugačnim in gledališko izrazitejšim pojavom ■ in dogodkom _— vse predvojno gledališko življenje tudi gibalo in razvijalo. V teh škornjih svojega poroda tičimo —-zelo močno — Se dandanes bolj kot se nam zdi in zato občutimo — kljub vsemu otresanju in otepanju — težo teh začetniških škornjev vedno, zlasti takrat, kadar se jih hočemo znebiti in se dvigniti v diletantsko neprizadete, samosvoje in blagorodne umetniške višine. Razen tega nas motijo še druge, zelo tehtne stiske na političnem, teritorialnem in gospodarskem polju, tako da smo glede edinstvenosti položaja našega Narodnega gledališča prav gotovo brezkonkurenčen narod, če ne na svetu, pa vsaj v Evropi. Drugi kulturni, tudi mali narodi na svetu imajo vendar vsaj to prednost, da jih je vsaj za nekaj milijonov več in da so — celo najbolj prizadeti med njimi — vsaj 90% zbrani v isti državni upravi in isti kulturni sferi. Razumljivo je, da je dotok duševnega in gmotnega hraniva umetniškemu živemu zavodu iz tega strnjenega ambienta vse drugačen, kakor pa iz zrahljanega, cepljenega in omejenega. Kakor smo Slovenci po številu majhen, najmanjši kulturni narod v Evropi, tako je še ta milijon in tri četrt razdeljen na tri države, in sicer na Jugoslavijo, na Italijo in na Nemčijo. Ne glede na to, da smo politično od teh dveh skupin popolnoma ločeni in da je zavoljo tega naša življenjska sposobnost občutno manjša, nam obe skupini (in to v vsakem, zlasti pa duševnem oziru izredno dragoceni) organično ali pa pod pritiskom uhajata tudi na kulturnem, posebno na jezikovnem polju iz skupno celote. Tako je, kakor da 90 zdravo telo na najobčutljivejših mestih z jekleno žico trdno prevezali, zdaj pa ne more utripati niti telo in niti prevezani udi. In popolnoma naravno je, da se tako nečloveško prevezano dihanje in utripanje pozna na vsem narodnem telesu, na vsem njegovem zdravju, na vsem njegovem življenju, seveda prav posebno še na tako občutljivem organizmu, kakor je narodno gledališče. Nadaljnja okoliščina, ki močno posega v dro-boje slovenskega gledališča, je dejstvo, da prebivamo v državi, ki jo tvorijo v glavnem trije narodi, kjer pa> smo mi Slovenci vrhu vsega spet najmanjši, in kjer zaradi čudežnih prilik nikoli ne pridemo do take oblike reševanja skupnih državnih problemov (zlasti kulturnih in gospodarskih), ki bi bila v smislu blagostanja države vsem trem enakopravnim narodom v enaki meri in enako pravično v korist. Izkaže se namreč (na žalost le vse prepogosto) in splošni kulturi na škodo, da skupna država nima vedno istih nazorov kot posamezen narod, ali pa celo — kar je še slabše — da niti zastopniki posameznih narodov, ki predstavljajo skupno državo, v kulturnih zadevah nimajo vedno istih nazorov, kakor bi jih imel posamezen narod, če bi znal seveda svoje mnenje tudi povedati. Kulturna zadeva pa je tudi gledališče. Iz teh proračunskih primerjav je razvidno, da naše javne merodajne oblasti slovenskemu narodnemu gledališču niso v zadostni meri naklonjene in iz tega lahko tudi že do precejšnje mere sklepamo, kako pojmujejo ta oblastva pomen in važnost slovenskega gledališkega delovanja. Čeprav so ti primeri resda samo gospodarskega značaja, so vendarle popolnoma zadostni in poučni, če pomislimo, da se na drugem polju istim oblastvom le s težavo in zelo poredkoma posreči posegati v naše gledališko kulturno življenje vzpodbudno in v koristnem smislu pospeševalno. če upoštevamo v tej zvezi še nekaj drugih zelo značilnih izkušenj, ki jih ima naše gledališče z nekaterimi našimi javnimi ustanovami (da imenujemo samo težko dosegljivost tako imenovanega >kino-dinarja<, razmeroma nizko podporo Radio-postaje in problematično vrednost delovanja »Društva gledaliških prijateljev«), potem bo tudi po-vršnejšemn poznavalcu vsaj v glavnih obrisih očitno, da prej izrečene trditve o malenkostni splošni zavesti in splošni ljubezni do našega gledališča niso izvite iz trte in da temeljijo na dokazljivi in resnični podlagi. In če je ta zavest in ta ljubezen tako neznatna že pri zastopnikih in oblastnih predstavnikih naroda, se potem seveda nikakor ne moremo čuditi, če je pri narodu samem Se za občutno stopnjo neznatnejša. V vseh teh in podobnih vprašanjih pa se v eni in bistveni točki nikoli ne smemo motiti: v vseh teh vprašanjih namreč narod nikoli ne dela sam. V vseh teh in podobnih področjih delajo narode močni, nadpovprečni in zato poklicani po-edinci. V vsakem narodu mnogo dragocenega in mnogo neznanega spi. Toda to dragoceno iskro je treba poiskati, treba jo je razpihati in raznetiti tako, da zagori z vročim in živim plamenom in ta ogenj je treba gojiti, treba mu je stalno prilagati, tako da se z vso močjo razplamti in da s svojim plamenom obžarja, ogreva in razsvetljuje vse narodovo domovje in narodovo življenje. Pri nas pa ima človek vtis ravno nasproten, namreč, da vse take žlahtne iskre še poteptamo, s pepelom zagrebemo, gazimo in dušimo, kakor da bi se v neki čudni, nerazumljivi bojazni bali, da le ne bi morda s premočnim plamenom zadihale in zagorele. Spričo takega stanja seveda ne moremo zahtevati od preprostega ljudstva, ki s svojim gledališčem povečini sploh ne pride (niti neposredno) v dotik, da bi podpiral to gledališče še bolj kakor ga že, in sicer z malenkostnim deležem s svojim obiskom, oziroma večinsko pa s svojimi davki. Osnovno vprašanje celotnega pojmovanja in pravilnega zavedanja našega narodnega gledališča jo namreč vse bolj in v prvi vrsti odvisno od naših narodnih voditeljev, od naših javnih kulturnih delavcev in od našo inteligence, in šele v drugi vrsti od najširših ljudskih slojev slovenskega naroda, še'e poten1 bodo vsi imenovani činitelji natanko vedet »čutili, kaj je to: slovensko Narodno glei. šele potem bosta prevzela počasi, toda goio. .»ti duh in ista zavest tudi celoten slovenski narod. Toda najprej bi morala ta poklicana inteligenca v pravilni zavesti svojih dolžnosti v te namene sama nekaj pametnega storiti, nekaj minljivega žrtvovati in tako nekaj neminljivega, močnega in velikega izročiti. Kajti samo tako bo naše gledališče resnično narodno, bo res resnično skupna last vsega narodovega mišljenja, stremljenja, čustvovanja in udejstvovanja, bo narodna ustanova po bistvu in po pravici, in ne samo votlo bobneč naslov brez vsebine, ne bo samo prezgodaj krščen otrok, ki Je bil krščen z blestečim imenom poprej, še preden je prišel dobro na svet. Praznih napisov brez tehtne vsebine pa imamo v vsem našem javnem življenju že več kot dovolj. Zato bi bilo potrebno vendarle že končno spoznati, da bi bilo zaradi vseh nas in zaradi koristi vseh naših stvari mnogo bolje, če bi imeli naslovi nekoliko manj, zato pa več žive, zdrave ter prave dejanske sposobnosti in moči. Finska - novo poiorišče boljševiškega divjanja Deiela, s katero deli prisrčna čustva ves kulturni svet Program Radio Ljubljana Sobota, 2. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi — 7.08 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 13 Veselo naj plošče v venčku douijo, za lep in zabaven spored poskrbijo — 12.30 Poročila, objave — 1» Napovedi — 18.02 Veselo naj plošče v venčku donijo, za lop in zabaven spored poskrbijo — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) dr. B. Magajna: Račko in Lija 9. branje. — Bere avtor sam; b) Pavliha, lutkova igra (člani rad. igr. druilne) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Zn delopust Igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. A. Kuhar) — 20.80 Vesel živalski krog (Strelec, Pisan večer. Izvajajo člani rnd. igr. družine. Sodelujeja Jožek, Ježek) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec igra Radiski orkester. Nedelja, 3. decembra: 8 Jutrnji pozdrav (plošče) — 8.15 Samospevi (g. Drago Burger) ob sprem-Ijevanju harmonija (g. prof. P. Rančlgnj) — 9 Na-wovedi, poročila — 9.15 Mozart: Klavirski trio G-dnr (gg. Marin Comelli dr. Švara) — 10 Verski govor (g. dT. Gregorij Rožman, škof) — 10.15 Prenost cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v &t. Vidu nad Ljubljano — 11 Veseli godci — 12.90 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Nedelj si k koncert Radijskega orkestra — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila (g. Ludvik Puš) — 17.3 Le veselo, po domače (plošče) — 18.15 Pevski zbor • Cankn.r. — 10 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.41) Objave — 20 Izseljenski večer — 22 Napovedi poročila — 22.15 Iz operetnega sveta (plošče). Drugi programi Sobota, 2. decembra: Belprud: 2IK10 Narodne pesmi — 20.40 Zabavni konc. — 21.50 Kavarnlšku godba — Zagreb: 20 Orkester in solisti — 21 Igra — 21.90 Lahka gl. — Bratislava: 19.30 Plesni napevi — 20.20 Ork. konc. — Sofija- 20 Ork. koru'.. _ 20.30 Zbor — 21.20 Valčki — Ankara: 19.45 Jazz — Bermnuster: 19.45 Jazz — 20.15 Igra — 21.15 Pisan večer — Budimpešta: 20.20 Ork. kome. - 22 Cig. ork. - 23.20 Pl. gl. _ flu-kareita: 20 Lisztova španska rapsodija— 20.25 Pl. gl. Trst- Milan: 21 Igra — 21.10 Pisan krmo. - Rim-Bari: 21 Pihala — 22.30 Moderna gl — J^orenca: 31.45 Violina in pianino — London: 20 orkester — 24 Bachove skladbe — Oslo: 19.35 Zab. konc. — Reu-kjavik: 22A0 Tri — Sottens: 20.30 Vojaški večer — 21.40 Igra — 22.10 Pl. gl. Središče zanimanja ne samo evropske, pač pa tudi ostale javnosti, je podala severnoevropska država Finska, pred nekaj dnevi zaradi napetih odnošajev e Sovjetsko Rusijo, od predvčerajšnjim zjutraj pa že zaradi surovega napada Sovjetske Rusije nanjo. Finska je tista dežela, s katero deli prisrčna čustva ve6 svet, razen seveda Sov-jetije, ki ji je bila njena samostojnost trn v peti. Da Finska uživa največje simpatije tudi v Ameriki, dovolj zgovorno pričajo Rooseveltovi opomini, ki ih je naslovil na moskovske trinoge, naj puste Finsko pri miru, če si nočejo nakopati še v Ameriki novih sovražnikov. Nekaj časa se je zdelo, da je prvi Rooseveltov opomin le nekaj zalegel, kajti začela 60 6e tedaj med Finsko in pa Sovjetsko Rusijo takoj nova pogajanja, pri katerih kremeljski veljaki niso več postavljali tako neizprosnih zahtev po odstopitvi dela finskega ozemlja. Toda’ vse to je bilo le navidezno. Dogodki so 6e zasukali drugače in so rdeči mogočniki postali še predrznejši. Zaradi tega so odnoša:i s Finsko dosegli višek napetosti, da še več, zagrmeli so tudi v tem delu Evrope neusmiljeni topovi in začeli bruhati ogenj na nedolžne žrtve. Roosevelt je poslal pravočasno še en opomin, za katerega pa so sovjetski voditelji dejali, da je prispel prepozno... Kaj se to pravi »prepozno«, tega podrobno v Moskvi ne razlagajo, le to venomer trdijo, da jih je Finska ogrožala. Če jim kdo to verjame, to zanje ni važno, zanje je glavno, da teče kri, ker je to v njihovi krvi... Sla je na Fince nič manj tatarsko, kakor so hodile v daljnih stoletjih po Evropi divje tolpe nekulturnih azijskih plemen, da so pograbile plen. Nič manj niso ljudje trepetali pred vpadi teh divjih tolp, kakor trepetajo zdaj v dvajsetem stoletju, ko »kulturna« Sovjetija prinaša pogin res' visoko kulturnim narodom in skuša povsod prižgati na ognjiščih svoj rdeči ogenj. Morda ja Finska le »zadnja hiša, pri kateri se bo ta ogenj ustavil«, saj nasilna dejanja v zgodovini še nikdar niso imela trajne vrednosti. Če so začasni uspehi na videz še tolikšni, je pa zato potem polomija tem večja. Če bi bila Anglija na tak način skovala svoj svetovni imperij, bi ga gotovo že davno ne bilo. Finska je večja kot Jugoslavija in Grčija skupaj Ker je Finska zdaj pozorišče nove vojne vihre, ne bo odveč, če o tej deželi in o ljudstvu, ki tod živi, tudi napišemo nekaj. Finska po svojem obsegu ni tako majhna država, kakor bi kdo utegnil misliti. Najboljšo sliko o njeni velikosti si ustvarimo, če pomislimo, da je ta dežela še nekaj večja kot Jugoslavija in Grčija skupaj. Meri namreč 388.451 kv. km. Predstavlja nekak most med evropsko celino in skandinavskimi državami V glavnem bi Finsko lahko razdelili v dva, bistveno različna dela, v Laponsko in južno Finsko, ki leži nad morjem le 100 do 200 metrov. Finsko še drugače imenujemo tudi »deželo tisočerih jezer«, saj teh nima nič manj kot 35.000 s skupino površino 44.000 kv. km, to je le nekaj manj, kot je velika vsa Estonska. Največje med temi jezeri je Saima. Finske reke po veliki večini teko zaradi razritega ozemlja v brzicah in tvorijo tudi večje slapove, zaradi česar je ta dežela bogata tudi ^ na naravnih vodnih silah. Pa tudi pristanišča ima Finska že po naravi izredno dobra, z umetnimi sredstvi pa si jih je znala še zboljšati. Ljudje Kljub svoji veliki površini ima Finska le okoli 4 milijone ljudi. Po verski pripadnosti je celih 98 odstotkov ljudi evangeličanov, po narodnosti pa nekako 90 odstotkov Fincev. Ostali so Švedi (9 odst.) in nekaj drugega pripadnikov ostalih narodnosti. Včasih so se Finci zelo radi tudi izseljevali, ker so se jim drugod za tedanje razmere nudili boljši življenjski pogoji, posebno še, ker so povsod veljali in še veljajo za odlične in izredno vestne delavce. Čeprav je le majhen del finske zemlje prikladen za kmetijstvo, se vendar s tem bavi, kar 70 odstotkov ljudi. Najgosteje je poseljen južni del dežele ob obali, ker so ti kraji tudi najbolj rodovitni. In razumljivo je, zakaj prav ti kraji zdaj rdeči vojski najbolj diše. V letih 1918 in 1919 je bila na Finskem izvedena agrarna reforma in je na ta način nastalo nešteto novih kmetij. Prav posebnih zemeljskih zakladov v rudninah Finska nima, a jih tudi preveč ne pogreša, posebno ne premoga, ki ga lahko nadomesti s tako imenovanim »belim premogom« — vodno silo. Na nekaterih krajih kopljejo bakreno in železno rudo, ki pa ne zadostuje za lastne potrebe. Imajo pa zelo mnogo lesa, zaradi česar je tudi *?a *n^U9tr“ia z«lo razvita in da imajo Finci izredno moderno urejene tovarne za celulozo in papir. Ze dolgo vrsto let je finska trgovinska bi-*kliv?a- Mjmž0 prinesejo Finski tudi mlečni izdelki, po katerih ta dežela slovi menda po vsem svetu. Potrebna je pri tem seveda umna živinoreja, ki pa je malokje tako razvita kot na Finskem. Največ svdjžga "blaga izvaža Finska v Anglijo, za njo pa so do nedavnega prišle na vrsto Nemčija, Združene ameriške države, Švedska m Nizozemska. V glavnem izvažajo les, celulozo, papir in mlečne izdelke. Finska je republika. V njej je uvedena splošna volivna pravica. Finci imajo eno tuno zbornico ljudskih zastopnikov, široko samoupravo pa uživajo Aalandski otoki, o katerih je evropsko časopisje v zadnjih časih tud imnogo pisalo zaradi sporov, ki so nastali zaradi njih. Vsega skupaj imajo Finci tri univerze, in sicer dve finski in eno švedsko. Te visoke šole 60 v finskem glavnem mestu Helsinkih in v pristaniškem mestu Abo ob zahodni obali. Finsko samostolnost |e Rusija leta 1920 priznala Do leta 1909 je e padala Finska pod Švedsko, nato pa je postala samoupravna dežela Rusije. Leta 1917 so Finci proglasili svojo samostojnost, ki jo je Rusija tri leta pozneje tudi priznala. Zato je zdaj še toliko bolj čudno — za Sovjetsko Rusijo seveda čisto razumljivo —, da ji to priznano *amo«tojno6t ho&e brez vsakčda povoV E BEATRICI »Za čast Kastilije! Saj ste že obljubili, da se boste zavzeli za don Cristovalove načrte in da boste odredili, da zbor v Salamanci izreče svojo sodbo. Uverjeoa sem, da bo6te svojo obljubo tudi izpolnili.« »Prav gotovo. Treba je le čakati ugodne prilike.« »Vsak čas je za to primeren, če je le dovolj dobre volje.« »Vidim, da moram ravnati po tvojih željah.« Markiza je pokleknila pred kraljico in ji z vso udanostjo polju-bila roko. »Hvala vam. VeliČanatvoU je vzkliknila. »AH bo torej kmalu sklican zbor učenjakov?« »Še danene bom dala potrebna navodila avilskemu škofu. Naj nihče ne reče, da kraljica ne izpolni svojih obljub,« je pristavila smehljaje. Med večernim pogovorom v Alcazarju je markiza zasmehljivo pogledala svojega brata, ki je prišel v njeno bližino. »Donna Beatrice,« ji je rekel s strogim glasom; »govoriti mo ram z vami.« »Oh, kako 6trogi smo danes!« je na pol resno, na pol šaljivo rekla markiza. »Izgledate, kakor da bi ne bili moj brat,« »Saj bi moral pozabiti, da sem,« je jezno odvrnil don Francisco. »Zakaj pa, če smem vedeti?« je vprašala markiza in odločno dvignila glavo. »Ker... sem slišal o vas gotove stvari.« »O meni? Vi?« »Da, jaz. Ali naj jih sliši prej vaš soprog, don Juan de Cabrera?« »Da, on. Samo njemu sem dolžna dajati odgovor za svoja dejanja.« »Ali bi res hoteli, da izve on prvi?« »Želkn, da bi najprej njemu povedali vaši prijatelji, don Fran cisoo... in vaše prijateljice.« Njene besede so ga zadele naravnost v srce. »Predrzni ste,« je odvrnil, kakor da bi preslišal njene zadnj/s «cde. »Mnogi že vedo, kam zahajate.« »Glejte, kakšna razlika!« mu je neustrašeno dejala Beatrice. »Kam vi zahajate, vem pa 6amo jaz. « Don Franciscov pogled jo je hotel kar prebosti. »Ne vem, kaj hočete reči,« je zmedeno odvrnil. »Tudi ni treba, da bi vedeli. Dovolj je, da veste, da mi je znano vse..., kar je prav, da vem. Le pojdite po svoji poti; jaz poznam svojo zelo dobro.« Medtem ko sta se brat in sestra tako malo ljubeznivo razgo-varjala, je kraljica naročila avilskemu škofu, naj zbere sodbe učenjakov iz Salamance o predlogih mornarja iz Genove. Dovolj je bilo odlašanja; treba je dati odločilen odgovor. Dala je Talaveru tudi razumeti, da želi, da bi odgovor bil Kolumbu v prid. »Spomnite se,« mu je rekla, »da kardinal Mendoza nikakor ne nasprotuje njegovim načrtom; prav tako mu je naklonjen apostolski nuncij. Nobene težave torej ni z verske strani. Saj ste vi sami to večkrat potrdili.« _ ,, »Res je,« je v zadregi zajecljal don Talavera. »Potrdil sem in | tudi 6edaj vztrajam pri svoji trditvi. A v teh dneh...« j »Nadaljujte, prosim.« . _ I »Ali se vam ne zdi. Veličanstvo, da še ni prišel čas za te stvari?« »Zakaj? Saj lahko skrbimo za vse. Spomnite 6e na ono dobo, ko smo bili v boju z Mavri, a smo se obenem morali v drugih delih boriti zoper upornike.« »Res je; a takrat je šlo za rešitev kraljestva.« »A tu gre za njegovo slavo. Skrbite torej, da čimprej prejmemo odgovor iz Salamance.« »Izpolnil bom vaše povelje, Veličanstvo,« je priklonivši se dejal avikki škof in odšel. Kraljica Izabela ni dvomila o odkritosrčnosti avilskega škofa. Dobro je vedela, da ni naklonjen Kolumbu; mislila pa je, da bo ostal nepristranski, ker je skrbel le za resnico, pravico in korist kastiljskega kraljestva. V tem oziru je gotovo nekoliko pretiraval; a vzrok temu je bila gorečnost v službi, zato ga ni mogla obsojati. Priznati je sicer morala, da tudi on ni bil brez predsodkov in da je nemalokrat pokazal precej ^trmoglavosti. A kdo je pač brez napak? Prepričana je bila o njegovi dobroti, le treba je bilo prav ravnati z njim. Bovadilla pa je sodila o njem popolnoma drugače; brez dvoma mu je delala krivico. Talavera je takoj razumel kraljičino željo; pohvalil jo je in rekel: ubogal bom. Prepričana je bila, da bo njeno voljo izpolnil; zakaj bi mu torej ne zaupala? Avilaki Škof pa sl je medtem dejal: »Čudno, da ae je kraljica spomnila na Salamanco, in prav sedaj, ko se pripravljamo na obleganje Grenade. Prav gotovo je kdo drugi vplival nanjo. A kdo bi to bil?« Kmalu je zvedel, da je kraljica sprejela Kolumba v avdienco. Gotovo so njegove besede bile zelo prepričevalne; a brez dvoma mu je še nekdo pomagal. In kdo bi to bil, če ne donna Beatrice de Bovadilla? Saj mu je že nekaj časa očitno kazala svojo naklonjenost. Njegovi pokrovitelji so postali tudi njeni prijatelji. »Razumem,« si je dejal Talavera. »Zarotili so 6e, da hočejo mornarja iz Genove privesti do zmage. Čakajte! Znal vam bom te račune prekrižati! Hočete imeti odgovor iz Salamance. Dobro — prejeli ga boste.« Šel je nemudoma k donnu Franciscu de Bovadilla. »Ah vam je že znana velika novica?« mu je rekel. »Kraljica hoče, da se zavzamemo za čudovite predloge mornarja >* Genove. Takoj moram poskrbeti, da pride iz Salamance odgovor, o katerem sem mislil — in z menoj vsi pametni ljudje —, da nikoli ne bo prišel. Genovčan si je zopet pridobil kraljičino naklonjenost, in to tako nenadoma, da se mi vsa zadeva zdi zelo čudna.« »Meni se pa nikakor ne zdi čudna,« mu je odvrnil don Francisco. »To je delo moje sestre.« Avilski škof se je navidezno začudil, ker m hotel pokazati, da je o stvari že poučen. »Prepričan sem o tem. Začarali so mojo ubogo 6cstro.« »To je pa huda stvar. Naznaniti bi bilo treba inkvizicijskemu sodišču.« , . _ , »Ne, ne mislim iti tako daleč. Nekaj pa je treba vendarle ukreniti. Poskrbel bom za to; ne bojte se, Prokletemu Italijanu se je posrečilo začarati markizo; vidi samo njega, zanima 6e samo zanj in , za njegova odkritja ... •« »... ki bodo pa ostala vedno le v njegovi glavi. A kaj nameravate storiti?« »Ne morem vam še razkriti svojega načrta, bodite pa brez skrbi da bom znal zadevo temeljito urediti.« Talavera ni hotel vedeti več; odšel je in si zadovoljno mel roke. Drugo jutro je odposlal več pisem v Salamanco. Moral je izpolniti kraljičino povelje. Čeprav ni v pismu vplival na odločitev učenjakov, je bil prepričan, da bo odgovor odklonilen. Kolumbovi načrti bodo za vedno prekrižani. Za Jngoslovansko tiskarne « Ljubljani: Jote Kramarič — Izdajatelj: Inl Jot« Sodja. — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski don« iahaja »sak delavnik ob UL Mesečna naročnina 18 din. aa Inozemstvo 85 din Uredništvo: Kopitarjeva alira 6/II1 Telelon 4001 do 4006. Uprava: Kopitarjeva nliea 0