Cena tS din Pim, 4. sefrtefNimi 1999 umne XII Predsednik Eisenhower bo za- ključil svoje potovanje po Evrop: :n. s tem se bo pripravil na spre- jem sovjetskecia premiera Hru- ščeva v Washingtonu. Srečanje dveh državnikov je s političnega vidika tako pomembno, da ga ne smemo zanemariti, na drugi stra- ni pa od tega srečanja tudi še ne smemo pričakovati stoodstotno pc^uščanje v odnošajh med Vzhodom in Zahodom. Srečanje samo pa že dokazuje, da so pri- šli končno do •spoznanja, da je bolje sporazumevanje, kot izsilje- vanje z orožjem. Ker je potoval Eisenhower v Evropo, da bi utrdil zahodno zve- zo in da bi pridobil evropske za- vesaiike za pogajanja, so razgo- vori med Elisenhovverjem in Mac- ntillanom in de Gaullom izredno važni. Pokazali so nam obenem, kaj pravzaprav žuli zahodne pol:- tike in kaj sodijo za trenutno najvažniji svetovni problem. Berlin m nemško vprašanje je pri teh razgovorih prišlo v ozadje in celo agresivni Adenauer je poudaril, da je najvažnejše raz- orožitev. Okoli tega so spletli že celo vrsto ugotovitev, ki imajo svojo realno osnovo. Ameriški po- litiki namreč trdijo, da hočejo sovjeti razorožitev, da bi svojo vojno industrijo uporabili v ci- vilne namene in s tem izpolnil: obljubo o zvišanju življenjskega standarda. Poleg tega pa hočejo doseči sovjeti po ameriškem mnenju razorožitev, da bi prizadejali ame- riško industrijo in s tem povzro- čili socialne težave. Iz razgovorov predsedrlika E;senhowerja in Mac- milana vi^mo. da že resno pre- tresajo tq Droblem. Državnika sta v svojih "ovorih noudarila po- trebo, da oomagajo m.gnj razvi- tim deželam Ker to povezM.ieio ? razorož.tvijo, torej i zastojem v težk; industriji, lahko sklepamo, da kapitalističen svet že išče iz- hod in nevarnosti pred krizo. Spomnimo se samo na konec dru- ge svetovne vojne, ko so z veli- kim hvalisanjem proklamirali Marshallov plan. Gospodarstveniki so dobro vedeli, da je to samo beg pred krizo, ker so viške eno- stavno podarili, da bi svetu doka- zali, kako je zahodni svet rado- daren. Res je, da moramo gledati na politiko skozi prizmo gospodar- skih dogajanj v vsaki deželi, to- da ko govorimo o miru ter o splošni varnosti v svetu ne sme- mo prezreti teženj ljudi, ki ho- čejo živeti, ne pa umirat; na fron- tah. Atomsko orožje je danes že tako razvito, da je vsako obraču- navanje, t. j. iskanje rešitve z orožjem jalov ooskus, ker nobena stran, niti Vzhod niti Zahod nista v primerjavi z drugim v taki pre- moči, da bi lahko z enim udar- cem premagala drugega. Tekmo- vanje v oboroževanju je danes še kopičenje orožja, ne pa pKDskus. da bi drug drugega prehitela. In ker smo v takem obdobju, je bolje sporazum o delni razoro- žitvi, kot še nadaljnje kopičenje železa in jekla v vojaških napra- vah. Do tega spoznanja je prišel končno tudi Zahod, ki kaže precej volje, da bi privolil v razorožitev. Prepričani smo lahko, da bodo Američani in Britanci uporabili viške za pomoč nerazvitim deže- lam in to samo zato, da bi vsaj na gospodarski osnovi napravili očitnejšo mejo med dvema druž- benima redoma. Ako se jim bo to posrečilo, bomo videli šele v bodočnosti, kajti denar tvrdi ni vse. če množicam ne morejo nu- dit: pravičnejšega reda. Pred namil je najvažnejše delo v poljedelstvu, in sicer jesenska setev czim n. Od pravočasne setve je v veiiki meri odvisen bodoči pridelek, zato velja star prego- vor: rana setev, begata žett^v. Zlasti setev intenzivnih sort mora biti piravoča&na, to je vsaj do 20. oktobra. Nekateri lansk; slabši rezultati italijanske pšenice gre- do nedvomno na rovaš prepozne setve P€'eg čisto strokovne plati je- senske setve, t. j. setve priznane- ga, očiščenega, razkuženega se- mena, dobre predpriprave zemilje, globokega oranja, strojne setve, pravilnega dodajanja mineralnih gnojil ter še vseh ostalh obde- lovaln h mer, ki so osncvni ele- menti dobrih pridelkov, je treba nekaj povedati še o organizaciji letošnje setve. 50 0dst. &bdeSQva'ns zemlje kmetovciScev za km&tifsko proizvodnjo v kooperaciji Kmetijska zadriiga organizira kmet.jsko proizvcdnjo med kme- tovalci. Ima kmetijski plan .n ak- cijsk, program, po katerem se naj prcizvcdnja dv.ga. V zadnjih dneh so zadružni sveti zelo te- meljito razpravljali o vseh vpra- šanjih jesenske setve ter se te- meljito pripravili na ta najvaž- nejš. akt v poljedelstvu. Kmetijska proizvodnja bi se naj povečala na več kot 50 cdst. ob- delovalne zemilje zasebnega sek- torja, m to tako, da istočasno okrepijo tud same sebe in da kot take vplivajo na socialtstično preobrarbo podeželja. To delo smo začel; izvajati s pcmcčjo socialistične koaperacije med kmetijsko zadrugo in kmetovalci že pred ne.kaj leti. Čeprav v pre- teklem let J n bilo v kooperaciji niti 25 odst. obdelovalnih površ n, pridelki kažejo že v&e zna^čilne prednosti take organizacije v kmetij.ski proizvodnji. V letoš- njem, letu naj bo parola zadru-ge. poslovne zveze in tudi obč ne, da bo najmanj eno četrtino obdelo- valne zemlje v organizirani pro- izvcdnji. Ko so zadružni sveti v zadnjih dneh razpravljali o planu setve, so sicer nastale manjše spremembe v sami strukturi po- sevkov, celotni obseg plana pa se bstverio ni spremenil. Za pla- nom ne stoji nkaika druga avto- riteta kot težnja, da izpolnimo p.ers,pekt;v"i plan kmetijstva čim- bolj vestno. Ko^cep^trSrccs?!© rastlin m doiočeno oSimočje v lanskem letu se je naša akci- ja omejevala le na nekaj rastlin in travnike. Letos se v mnogo večji meri nagibamo k kompleks- nost. Poedine restl'ne bodo kon- centrirane na določeno obmor'° Italijanke so v preteklem letu dr.- bro Dre7imi'e. p-^ka^zale so v iz- redno dolgem, mokrem obdobju največjto odpornost proti polega- nju. Rano dozorevanje je ugod- no vplivalo na setev stmiških po- sevkov. V letošnji plan bonx> vključila todi proizvodne sposob- nosti sorte pšence osješke goli- ce (U 1). pri ječmenu pa sorto Peragis, a pri ovsu sorto Fle- mingstreue. V bodečem svojem delu ne bi smela zadruga osvo- jiti le posameznih faz dela, tem- več celoten proces proizv-cdnje. Dejstvo je, da so se zadruge do- slej v kooperacijski proizvodnji premalo borile za uveljavljanje 'astnega dela odnosno svoje me- han zac.je. Trošenja umetnih gno- jil, k, ga smatramo za osnoven ukrep, niso izvedle same niti na 25 odst. kooperacijskih površin, temveč so prepustile trošenje samemu kmetu. Traktorsko ora- nje je bilo v premah meri izvr- šeno. Kociperac-j.ska pro zvodnja temslji predvsem na večjih in ce- nejših pndelkih. Načini sodelo- vanja odnosno oblike kooperacije so vsako \et'j bogatejše, zato tu- di ni pravilno predws~ovat šablon. Kooperacija ne pomeni nikako k-i-nčno obliko socialističnih od- nosDV' na tv^deželju. Ona je tipič- no prehodna oblrka n zato tudi toliko bolj pomem'bna. SiafiTost in k&mplf^^^snost v koopercscijl Ob letošnji jesenski setvi bomo skrbeli, da kooperac iske odnose v kmetijstvu čimbolj razširinK) n utfdimo. S k!oc^>eranti bodo za- sledovali stalnost n pa kompleks- nost v sodelovanju. Raavoj kmetijstva na otomočju nase občisie temelja na občinskem petletnem načrtu (1957—1961). Fti izvajanju kmetijske politike je bila orientacija v ker najhi- trejšem intenziviranju kmetij- ske pro zvodnje, v dvigu prodak- tivnosti na hektaru obdelovalne zemlje in po glavi živine ter v povečanju produktivnosti na za-, poslenega kmetijstva. To pomeni, da je bilo pri iizdelavi i>etl8tnega načrta za razvoj kmetijstva nuj^ no računat z mob lizacijo vseh proizvodnih činiteljev, da bi lahko čimbolj izrabili naravne pogoje. Bodeča rajonizacija kmetijske prcizvodnJG (predlog rajonizac je se sedaj pripravlja), bo glede na klimatske in druge pogoje dolo- čila čimbolj smotrn-o izkoriščanje kmetijskih površin v- posameznih pridelovalnih območj h. \mo\\ bomo vec pridelkov in bofjše pricielke Skrb zadružnih organizac j je v nenehni krepitvi materialn«h osnov za p>ctrebe kooperacijske proiz- vodnje. Posebna nakga kmetij- skih zadrug pa je uvajanje kom- pleksne kooperacijske pro zvod- nje. Danes lahko trdimo, da so v glavnem osvobojene nova m- sel in nove oblike organiziranja kmetijske proizvodnje. Proizvodni uspehi, splošni in posamezni, pa tudi številni primeri velikah re- kordnih pridelkov potrjujejo, da je mogoče doseči boljše pridelke n večjo proizvodnjo. Vse to je nedvcanno razbilo nezaojpanje v nove ulcrei>e ki jtiih je bilo pre- cej, ter so imeli objektivno, mo- rakio in materialno oporo v ne- razvitosti m brezperspektivnosti, v kater; je tičalo kmetijstvo pjrejšnja leta. Napočil je čas za nagel prehod od nekdanjega kmetovanja in njegovih klasičnih oblik k modernim oblikam kme- tijske proizvodnje. Da kar naen- krat ni moč vsega usmeriti v no%'o, je razumljivo. Nov; organri tjpravljanja v zadružništvu — za- družni sveti pomenijo bistveno mejno črto za nadaljnji razvoj kmetijskega zadružništva v naš: obč ni. Jesenska setev — naš kmetijskii prozvodni načrt naj bo odraz zavestnega prizadevanja. Mobili- zira naj vsp ob^ielctivne in mat'!- rialne sile za dvio in oreobrazbo kmet.istva. l-nn. Fy-«on Z^^rec Na ptujskem ^radia snemofo illuK Avala film iz Beograda je sklenil posneti svoj najnovej.ši film »Deližansa snova« na ptuj- skem gradu. V ta namen se že nekaj časa mudi v njem filmska ekipa pod vodstvom direktorja Duška Petroviča, režiserke Sonje Jovanovič, ki je tudi režirala film »Pop Čira in pop Spira« s snemateljem Nenadom Joviči- čem. scenografom Miomirom Deničem in Branko Pavlovič, ki je pripravila načrt za kostume. Snemateljska, igralska in teh- nična zasedba je skoraj ista kot pri filmu Pop Cira in pop Spira, ki je žel pri občinstvu velik uspeh. V glavnih vlogah nastopajo Slobodan Perovič kot pesnik Ružičič. Ljubinka Bobič v vlo^i tetke Sare. Olivera Markovič kot Fema. Mihailo Paskaljevič kot Kir Janja, Renata Ulmanski v vlogi iRuže Molerove in Vlasti- mir Stojiljkovič kot notar Mi.šič Scenarij za film je napisal Arsen Diklič po motivih zgodb Jovana Sterije Pop>oviča. Združil je tri zgodbe v duhovito filmsko komedijo. V tehničnem pogledu sodeluj? z beograjsko ekipo tudi skupina filmskih delavcev podjetja »Filmservis« jjz Ljubljane. Ekipa, ki šteje okrog 70 ljudi, se je morala nastaniti v Kidriče- vem v samskem bloku, ker v Ptuju še vedno ni prepotr*i)nega hotela. Po izjavi direktorja filma je ekipa naletela povsod, kjer se je obrnila za pomoč, na veliko razumevanje. ix>sobno pa pri upravi Muzeja v Ptuju, ki je velikodušno dovolil snemanje na ntuiskem gradu, ki ga je bilo treba začasno zaradi snemanja za ja''7nost zapreti. Prihodnjič bomo t>odrobneje poročali o delu^filmske ekipe. V ponedeljek, dne 31. avgusta, je bila v Ptuju sedma seja pred- sedstva Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, ki so se je udeležili tudi podpredsednica Obč. LO Ptuj, lijojzka Stropnik, sekretar Občinskega odbora SZDL An- drej Mršek ter več članov ple- numa. Na seji je bila zelo živa in plodna razprava o predloženem načrtu in predračunu strokovne komisije Občinskega ljudskega odbora Ptuj za preureditev go- stišča »Slcn« v centralno menzo družbene prehrane v Ptuju. Ko- misija je svoje, delo dobro opra- vila, saj j 2 izdelala podrobni načrt vseh preureditev, prav ta- ko pa je izdelala predračun stro- škov, .Išii bodo potrebni za uredi- tev sodobne menze družbene prehrane. Zgraditi bo treba nove sani- tarne naprave, preurediti pro- store, instalirati vodovod in elektriko, zgraditi kanalizacijo n nabav.ti kuhinjsko in g^cstinsko opremo. Za vse bo potrebnih okrog pet milijonov dinarjev. Predsedstvo Občinskega sin- dikalnega sveta je izreklo so- glasje predloženemu načrtu, prav tako pa priznanje Lojzki Stropnikov!, ki je prevzela glav- no skrb za izuolnitev te naloge To bo pomenilo iznolnitev več- letnih želja naših delovnih liudi in sindikalnih or^ranizacij. ki se že več kot dve leti noteguiejo za oravilno prehrano delovnih ljudi in centralno m'^nTO družbene prehrane. Centralna menza bo velika pri- dobitev za vse naše delovne lju- di, ki se sedaj hranijo po gostin- skih obratih v Ptuju. Cilj cen- tralne menze je predvsem v tem, nuditi delovnim ljudem prvo- vrstno, okusno in izdatno hrano, možnost izbire obrokov, odna- šanje hrane na dom, skrb za ljudi, ki morajo zaradi bolezni uživati dietično hrano, prav ta- ko pa bo centralna menza oskr- bovala vse delovne kolektive in ustanove s toplim obrokom ma- lice-enolončnice. Skratka, odlič- na hrana in postrežba na eni strani, na drugi strani pa je predvsem tudi cilj, da bo pre- hrana v centralni menzi čim cenejša in da bo v celotr zado- voljila željam in zahtevam Predsedstvo Občinskega sindi- kalnega sveta je pozvalo vse sin- dikalne organizacije, delavske svete, upravne odbore, skratka celotne delovne kolektive, da ta- koj pri.stopijo k akciji zbiranja finančnih sredstev, ki so potreb- na za centralno menzo. F. B. 8 zlatih, 2 srebrni in ,Šanipion 1959' V zvezi z velikim usj>ehom, ki ga je doseglo Kmetijsko gospo- darstvo »Haloze« na V. m.ed- narodnem vinskem sejmu v Ljubljani, smo zastavili direk- torju podjetja, tov. Janezu Pe- troviču, nekaj vprašanj, na ka- tera je odgovoril sledeče: Zares, dosegli smo več kot smo si upali želeti. Tiste dni pred razglasitvijo rezultatov smo bili vsi nervozni in nasajeni. Prav temeljito pa nam je odleglo, ko smo prebrali telegram... 8 zla- tih — 2 srebrni — Šampion 1959 za sauvignon ... Takole sporočilo seveda niso »mačje solze«, saj smo med vse- mi proizvajalci vina Jugoslavije zasedli prvo mesto. V opravičilo naši nervozi mo- ram povedati, da vsa zadeva z ocenjevanjein ni bila tako eno- stavna, kot bi morda kdo mislil. Pred mednarodno ocenjevalno komisijo se je zvrstilo 541 vin- skih vzorcev z vsega sveta — z vseh petih kontinentov. Za zla- te, srebrne in bronaste kolajne se je potegovalo 77 domačih in 55 inozemskih razstavi j alce v. Tudi komisiji, ki so jo sestavljali priznani vinarski strokovnjaki Francije, Nemčije, Italije, Av- strije in Jugoslavije, ni bilo lahlio, saj je naporno delala pol- nih pet dni in morala izbrati naj- boljše med najboljšim. Na ocenjevanje smo poslali deset vinskih vzorcev — šest z Zavrča in štiri iz Podlehnika. Završka vina so osvojila pet zla- tih in eno srebno kolajno, pod- lehniška pa tri zlate in eno sre- brno kolajno. Poleg tega je pre- jela Vinarska zadruga Maribor še tri zlate kolajne za vina, ki jih je pred nedavnim odkupi- la iz podlehniške kleti in kar je posebno častno, naslov »Šam- pion 1959« za sauvignon (mu- škatni silvanec), tudi iz Podleh- nika, kar pomeni vrhunsko oce- no za kvaliteto med vsemi vini te sorte na razstavi. Na doseženi in nedvomno tudi zasluženi izredni uspeh smo tembolj ponosni zaradi tega. ker so bili vsi vzorci vzeti iz velikih, vagonskih sodov in torej ne gre za kake male količine iz jagod- nega izbora. prijateljski obisk iz Jesenic E>anes zvečer bodo prispeli v Ptuj člani Občinskega sindikal- nega sveta iz Jesenic na eno- dnevmi obisk Občinskemu sindi- kalnemu svetu Ptuj in delovne- mu kolektivu Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidri- čevo. Prijateljsko srečanje občinskih sindikalnih svetov Jesenic in Ptuj je pomemben zaradi tega, ker bodo sindikalni delavci iz- menjali izkušnje v delu v delov- nih kolektivih s področja obeh občin, izkušnje s področja delav- skega in družbenega upravlja- nja. Člani Občinskega sindikalnega sveta Jesenic si bodo ob tej pri- ložnosti ogledali znamenitosti našega mesta, ptuiski grad in muzej ter Kmetijsko gospodar- stvo »Ptujsko polje«, obrat »Osojnik «. Po obisku v Ptuju bodo odšli v Kidričevo, kier si bodo ogle- dali Tovarno glinice •in aluminija ter se seznanili z delavskim npravlianiem in delom »sindi- kalne Tx>družnice ter ostalih t>o- litičnih organizacij v tovarni Svojo pot bodo iz naše občine nadaljevali proti rojstnemu kra- ju tovariša Tita v Kumrovec in v Zagreb. Ob prihodu na prijateljski obisk v Ptuj izreka delavstvo občine Ptuj gostom toplo dobro- došlico, prek niih pa pošilja de- lovne pozdrave vsem delovnim ljudem občine Jesenice. F. B. Že leta 1947 so jugoslovanske mladinske brigade zasadile prve lopate pri gradnji Novega Beo- grada. Tri leta pozneje so dela začasno ustavili, ker je bilo treba pr\'otni načrt precej spremeniti. Ko so rešili razne sporne proble- me, pa so z gradn.jo v pospešenem tempu nadaljevali. V Novem Beogradu stoji tudi nova Dalača Zvezneaa izvršnega sveta. To ne bo samo največja stavba v Jugoslaviji, ampak v Sred- nji Evropi SDloh. K njen monu- menta:nn.sti ho prisni^val v znatni meri tud' dalmatinski marmor, s katerim je obloženo oročelje. V tej palači bo 1500 raznih oro- storov, med njim' 90 oisam. Skun- na t>ovTŠina vseh prostorov zna- ša 80.000 "icvadratnih metrov, to je približno to^^ko kot deset no- gometnih iorišč. Če hi n^lačo spremenil; .=r'-an'^vanisk'^ /nr^f^- bo, bi v njej udobno živelo 15.000 ljudi. Samo hodniki v palači imajo skupno dolžino 9 kilometrov. Tu- di drugi prostori so enako široko zasnovani. Na prostoru za parki- ranje bo lahko stalo 1000 avto- mobilov. Dvorana zvezne skupšči- ne bo 20 metrov široka. fX)'iodjetjih in v komu- ni. Posebno je opozoril na od- govorne naloge, ki jih imajo sin- dikati v boju proti vsem poja- vom birokratizma in protek- cionizma. Naloga sindikatov je, da stalno proučujejo družbene odnose, jih analizirajo in odloč- no ukrepajo. Posebno ix>zornost pa je posvetil vprašanju delav- skega upravljanja, delu delav- skih svetov in komisij, pri de- lavskih svetih, ki še mnogokje ne zavzemajo mesta, ki jim kot organom delavskega sveta gre. Analiza je opozorila na ne- pravilne pojave na raznih pod- ročjih, kar predvsem opozarja na vse večjo aktivnost sindikalnih organizacij, ki bodo morale v podjetjih še bolj resno prouče- vati družbene odnose, delati lastne analize in na oenovi ugo- tovitev zavzemati lastna stali- šča. Najvažnejše je predvsem, da bodo sindikalne podružnice v delovnih kolektivih postale res- nično samostojna politična sila. ki bo sposobna poseči povsod tam, kjer je potrebno, da se onemogoči birokratizem in pro- tekcionizem, prav tako pa proti vsem nesocialističnim pojavom in vsemu, kar zavira razvoj in uveljavljanje organov delavske- ga upravljanja. Sindikalne organizacije naj bi bile stalna gonilna politična sila delavskim svetom, njihovim ko- misijam in upravnim odborom delavskih svetov, da bo delavsko upravljanje v podjetjih zavzelo resnično svoje pravo mesto. Aktivno sodelovanje držav- ljanov je odvisno od tega, kakš- ne so metode dela in na kak na- čin jih znamo konkretno pri- tegniti k sodelovanju. Analiza je potrdila ugotovitev, da je nujno in neobhodno potrebna, če želi- mo doseči boljše uspehe na pod- ročju dela sindikatov, organov delavskega in družbenega unrav- Ijanja, ljudskega odbora itd., Čim širša in vsestranska ekonomska in nolitična razgledanost vseh vodilnih kadrov, ki v dotičnih organizacijah sodelujejo. Da bi to dosegli, je potrebno, da se bo Delavska univerza v Ptuju čim uspešnejše razvijala, prav tako pa ie nujno, da bodo delovni kolektivi tudi material- -Tio podprli njen razvoj. B. F. Gospodarstvo sveta v številkoh Navzlic nazadovanju v Severni Ameriki so mnoge azijske, evrop- ske m južnoameriške dežele Isaii občutno presegle predlansko pro- .zvodnjo. Po podatkih letopisa OZN so v ZDA in SZ proizvedli nad polovico železa in jekla v svetovnem merilu. V svetovni proizvodnji je znašal delež ZDA v letu 1957 okoli 36 odstotkov, v SZ 18. v Zahodn: Nemčiji brez Posarja 9, v Veliki Britaniji 8 in v Francji 5 ostofkov. ZDA so pri- dobile 102. Sovjetska zveza oa 50 milijonov ton jekla. Ameriška pro- izvodnja nafte, ki zavzema 40 od- stotkov svetovne proizvodnje, je ostala v letu 1958 na Isti ravni kot predlanskim, sovjetska pa se je v istem obdobju povečala za 17 odstotkov. Sredi leta 1957 je bilo na vsem svetu 2,79 milijarde ljudi. V Aziji brez Sovjetske zveze živi 1.5 mi- lijarde ali 56 odstotkov svetov- nega prebivalstva. Evropa brez Sovjets'!o fjadatkih omenjenega letopisa prebivalci enajstih dežel: Avstralije, Kana- de. Danske. Finske. Islandije. Ir- ske, Nove Zelandije. NorvešCCe to vojno izgu- bimo, potem nam bodi nebo miloeiljivo!«. so se uresničile napadalcem v škodo. Svobodo- hubni narodi so po neizmer- nt^m trpljenju, izgubi mnogih rodoljubov, po pustošenjih voj- ne vihre premagali fašizem, v-jjziie zločince pa je doletela zashi/.enn kazen. Napredne sile so povedle narode v narodno- osTobodiln* boj ter jim zago- tovile svobodo in mir in še da- nes nadaljujejo borbo za od- stranitev nasprotij in ohrani- tev miru v svetu. Uporabljendo slovstvo: Filip- čič & Ivnik: Evropa pred vi- harjem 19"53—1939. Maribor 1959. Karel Ploetz, Auszug aus der Geschichte 25. izdaja 1956. Sodobnost, neodvisna slovenska revija. Ljubljana 1939. Jutro, Ljubljana 1939. -ej Dopolnjeni predpisi o sečnji V najnovej.si številk! republi- škega Uradnega lista je bila ob- javljena uredba Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o spre- membah in dop>olnitvah uredbe o sečnji gozdnega drevja. Z novo uredbo se natančneje opredeljuje pojem gozda. Doslej je tak predpLs manjkal. Zato je bilo fKJslovanje upravnih organov za gozdarstvo težavno, tako zlasti spričo čestih trditev gozdnih po- sestnikov o drugačnih podatkih v zemljiškem katastru, ki se z de- janskim stanjem v naravi niso skladali. Novi predpis up>ošteva le stanje v naravi. S tem bodo odnravljene številne nejasnosti. Nova uredba določa, da se seč- na dovoljenja izdajajo za celotno količino drevja in ne več ločeno: za prodajo in za lastno uporabo. Tako bo občinskim komisijam za sečna dovoljenja delo znatno olaj- šano, ker bo odpadlo težavno ugotavljanje in določanje količin za neposredno lastno uporabo v vsakem posameznem primeru. Število le-teh je šlo v tisoče. Lastna uporaba pa se bo prizna- vala tako. da prizadetemu lastni- ku gozda za določene količine lesa prispevek ne bo odmerjen . Nova uredba uvaja tudi inten- zivnejšo kontrolo sečišč in s tem v zv»zi žigosanje panjev po seč- nji. To je potrebno zato, ker ni žigosanja posekanega lesa. Učin- kovitost tak''h pregledov je p>o- udarjena z določbo, da mora od- kar^alec priglasiti nedovoljene sečnje. Potemtakem je s to do- lo^?bo po eni strani vpeljan kon- kreten nadzor nad tem, ali je lastnik zares posekal drevje, ki mu je bilo odkazano. dalje pa je s tem tudi omogočeno, da se upravni gozdarski organ prepriča, ali je odkazovalec opravil pregled sečišča. E. G. Sladkorna tovar- na v Ormožu Ko je bil letos potrjen pro- gram za zgraditev ali razširitev petih sladkornih tovarn v državi, med njimi ni bila upoštevana to- varna, ki bi .jo naj zgradili v Or- možu. Zato so nekateri mislili, da načrt za prvo .sladkorno tovarno v Sloveniji ne bo uresničen. Toda potem spomladi so na pristojnih n*?stih sklepali o ni ljudski odbor. Znraditev in oprema tovarne bo- sta zahtnvali 4 milijarde 100 mi- lijonov dinarjev stroškov. Tovar- na bo lahko predelala okrog 150 tisoč ton sladkorne pese v enem obdobju ali pridelek posamezne- ga leta. Dajala bo približno po 20.000 ton sladkorja, razen tega pa ho nudila še 6300 ton melase in 9000 tcKi suh"h rezancev živi- noreji. Peso bo dobivala večinoma iz Slovenije v krogu do 3.3 km daleč, deloma pa tudi s sosednje Hrvatske. ZADRUŽNI DOGON ZlViNB dne 1. septembra 1959 I*rignanih je bilo 26 krav, 5 telic, 21 bikov, 51 telet in 49 svinj do dveh let. Za krave je bila cena od 80 do 135 din za kg, za telice od 135 do 150 din za kg, za bike od 150 din dalje za kg, za teleta od 175 do 180 din za kg in za svinje od 180 do 210 din za kg. Prodano je bilo 26 krav, 5 telic, 21 bikov, 47 telet in 40 svinj. •V nedeljo. 30. avgusta t. I., je bil v Beogradu XXXn. jugoslo- vanski kasaški derby, to je glavni izpit štirikletnih konj kosačev. V tej dirki, ki je samo ena za celo državo, je nastopilo 13 konj od teh 2 konja iz Kobilarne Tur- nišče ter je žrebec Alben dosegel I. mesto, kobila Lindi pa II. me- sto. Tudi tretji in četrti naara- jeni konj izvirata iz Kobilarne Tur- nišče. Torej so vsi v tej dirki pla- sirani konji proizvod tumiške vzreje. torej najboljši v državi. Istočasno je bila tam posebna dirka — heat vožnja »Beograd- ski velesajam«. v kateri je žrebec Astor, last Kobilarne Turnišče pri Ptuju, zasedel T. mesto. Ob tem rej.skem uspehu je tre- ba Kobilami Turnišče p-i Ptuju vsekakor čestitati. Našel sem ga na njegovem obi- čajnem me-stu pri peči v zgodnjih popoldansk.h urah. Bil je še sko- raj popolnoma trezen, saj je imel pred seboj šele prvih dva decu Že nekaj iet se poznava. Vča- sih, kak večer, pr sedem za pol ure k njemu, ds mu delam druž- bo, zato m marsikaj zaupa. Med pogovorom sem mu zastavil nekaj vprašanj, ki so se tikala njego- vega ž vljenja, njegove preteklo- sti. Hudomušno me je pogledal malo postrani in rekel: »Aha, ti hočeš nekaj vrtati po meni. Da bi napisal za časnik n nekaj zaslu- žil. Če boš dal za kak deoi, ti povem ... Ta zgled m svarilo...« Napravi'l je pož rek in priipovedo- val: »Kar piši! Osebni podatk': rojen 1892 od vin carske matere v Slovenskih goricah. Bedna otro- ška leta. pastirček, hlap>ček. Nek! sorodnik mi je pomagal, da sem konča!? grmnazijo. Potem sem bil uradn k. Sedaj sem že deset let upokojen. Namesto honorarne službe imam drug poki c: pijanec. Do tega, ze vas solidne ljudi prav n č zavidli^^veaa poklica mn je pri- pomogel kralj Alkohol. Si brail Londonov roman .Kralj A'k^hor? Jaz sem na. pa prepozno; nič me ni poboljšal. Pa pojdimo od začetka! Boš vt- del. da bo zan mivo. Na Sloven- skem je b''a. ^'saj do nedavnega, navada, da mora človek že kot novorojenček najprej povohati krčmo Njegoš prvi izlet je nekaj dni f>o ro.j.stvu v cerkev h krstu fdane.s tudr na m^t''čni urad), po- tem pa v gostilno. Botr, babica in še kdo od. sorodnikov ?i naroče vina, novoroje-nčka pa polože ne- kam na okno. poz-m tud na peč. Vdiš. tak--« se začenja življenje .n^-avena S^ov^nca' v g^stMni. Saj danes tega ne smemo več posplo- ševat', darp.s veje že drug veter, p-ojšnjp čase oa jo bilo. ?ia<:f- na kmet h. nov.<:'vi tako. In tako je h'M tudi z menoj. No. pot-m ot'*ok ra:cte in se ^azviia Parvija? K^ko danes skr- bi dni^ba za otrrke. vem-o. Nti rriTneria-- <;o ne da. Danes so skr- bi za '-troVa 7° v Tv.•^t'^.'-;nom to- 'esu Ko do-ašča. mu posvečajo vso pozornost: igrišča otrošk- vrte:. šo'sko kuh nje. rzleti. leto- vai^q Pa kaj hi našteval. Svoja prva otroška leta sem včas-h po ce'e dno^'e prožive' zaklenjen v ^■^f- Mat vničarka .je šla na de- te, mene pa .je s kos-cm kruha zaprla \ hišo* m^d puste §tiri stene Zunaj prijeten sončen dan. cvetje ir zelenje, pri meni v sob« ->a zar-^bel zrak. a'ad. umaTori ja Ko se je zvečer mati vrmla, me je našla v blatu. Prebole*! sem yse obve«ne in neobvezne otroške bo- lezni in tud rah tis, kar se mi še danes pozna, ker sem malce gn- bast Ostal pa sem živ. Biil sem med procenti, ki jim je biilo dano žiivet. Ker ni bilo pri hiši m eka, so m daja.li jabolčnik ali žga- nje. Včasih že za zajtrk. Če kot dojenček nisem hotel zaspati, mi je dala mati v usta cunjico, na- močeno v žganju. Tudi p>ozneje, ko sem malo zra- stel, nisem okusil prave ^»"ostostn. Pestovati in varovati sem moraJ mlajše bratce in sestrice. Potem je prišla sola n paša. Učiti se nisem preveč smel, moral sem pasti pri sosedu krave. Že kot dvanajstleten sem opravljal težka kmečka dela, nepnmema za ta>- kega otroka. Pri delu sem dobi- val za južino jabolčnik in tudi vd- no, če lahko rečemo šmamici vi- no. Tatko je bilo že v otrošU^h le- tih vsako vlakno v mojem telesu prepojeno z alkoholom. Ko sem bil pr- birmi, so me tako opiiiM, da sem obležal nezarvesten. Kljub vsemu tenni sem bi'! v šol.- skoraj odličnia-k. Bil sem ve- selega in prilagodljivega značaja. Stric, čevljamsk- mojster v mestu, ki je bili brez otrok, me je vzel za svojega in h-^te^ iizu6'ti svoje obrt. Pa je priislo tako, da sem zač?' Hoditi v gimna'Z >-> in .jo ttjdi končal. Rad b bil šel še naprej, pa ni b lo sredstev. Postal sem uradnik v domačem m.estu. Tak- šen vesten, soliden uradntk, ki je v službi zanesljiv kot ura, a brez posebnih ambicij. Moje razvedr'4o so bili .firkeljc", ki sem jih žulil v gostilni, kjer sem bi na hrani, kajr družine s nisem ustanovi'!. Še s'-eča kaj ne' Po dvakrat, tri- krat na mesec, navadno v soboto, pa srrK> se zbrali v nski bratci, P'xll'ržnvi'i krailia Alkohola, in na- pra'vili .durhmarš' do jutranj-h ur. In takr sem se prepi' do oen- zije in do današnjega dne. Zdaj mam že previsok krvni prit sk, poapnenje žil, slabo srce n še ma-r=;ika-j Nekega dne ...« Naroči' je naslednja dva decl in nada-ljeval: »Pa ti msem vse- ga f>ovedal. O če bi imel tvoje pero. kaj bi vse na-pisal! \\ jih vid? vesele fante nabornke tam v kotu. k>ko s: naliva.jo in pojo o .lobici* Tudi to je taka prilož- nost, da se one Soloh njemo Slo- venca ob vsaki pr Jožnosti. Kraij Alkohol nas spremlja od rojstva do smrti. In še po smrt.. Kajti še ob pogrebu je treba izkoristiti priložnost en ob vinu počastiti po- kojnik'w .«:T>o?nin. Da se p je ob (Nadaljevgnje na 3. strani) čeprav je bilo splošno znano, da 3e imel Jože Lacko, kmet iz Nove vasi pri Ptuju zveze z zdravni- kom dr. Jožetom Potrčem, ki so ga kot komunista preganjali, za- pirali in obsojali, je padel sum na Lacka, češ da je komunist, šele leta 1939, čeprav je bil član Parti- je že od leta 1932, pozneje pa ce- lo član CK KPS. Pred letom 1939 so Lacka smatrali predvsem za vnetega pristaša Slovenskega kmečko-delavskega gibanja. Kot takega so vabili Lacka na svoje sestanke celo »mačkovci«. Napred- no usmerjena Društva kmečkih fantov in deklet v nekdanjem ptujskem in ljutomerskem okraju pa so se o važnih vprašanjih po- svetovali prav z njim. Tako tudi Društvo kmečkih fantov in deklet pri Vidmu ob Ščavnici, zato je ra- zumljivo, da se je odzval vabilu Društva ob otvoritvi »Doma Mati- je Gubca« 30. julija 1939. Odkar sem se vrnil iz Španije, sem na tej prireditvi Lacka prvič zopet srečal. Zanimal se je za usodo španskih borcev svojih so- delavcev, predvsem za Drišana Kvedra in Toneta Žnidariča. Kakor je bil zaradi poraza, ki ga je do- živelo špansko ljudstvo, zelo pri- zadet in zaskrbljen, ga je pomiri- la vest, da ni padel nihče cd nje- govih najožiih sodelavcev. Vedel je. da se fašizem ne bo zadovoljil z zmago v Španiji in da bodo za- to ndH Hftij^ m dtomt^ai prej ali slej dobro služUi kadri, ki so se na španskih tleh usposobili za boj proti fašizmu. Ko smo ponov- no izrazili željo, da bi govoril na zborovanju, je pojasnil, da bo go- vornik pri Vidmu študent iz vrst ptujskih levičarjev, on sam pa je določen za govornika na podobni prireditvi 27. avgusta (1939) pri Urbanu. Prav zato, da bi slišali Lacka, so pozneje posamezni člani Društva kmečkih fantov in deklet šli od Vidma peš in s kolesi k Urbanu na tisto prireditev. V svojem govoru je Lacko med drugim poudaril, »da je pot krr.e- ta in delavca samo ena: to je pot z roko v roki in strnjeno bolj.ši bodočnosti nasproti, tisti bodoč- nosti, po-kateri je toliko hrepe- nenja in za katero je bilo po- trebnih toliko žrtev« (Kmečki glas, štev. 37, stran 6, od septem- bra 1959). iPrisotni so vedeli, da je Lacko imel v mislih tudi žrt- ve, ki so nedavno padle iz kmeč- kih vrst: Miho Goršeta, Alojza Mavrica in Antona Premelča, zato so se bali. da mu bo morda predstavnik oblasti vzel besedo, kar pa se ni zgodilo. Tako je ne- moteno potekalo tudi to zboro- vanje, kakor nekaj tednov prej pri Vidmu ob otvoritvi E>oma Matije Gubca, edinega doma v Sloveniji, ki je imel to ime in je bil posvečen vsem tistim, ki so padli-v bo.ju za boljšo bodoč-no-' slovenskega ljudstva. Drugo srečanje z Lackom jo bilo 18. ali 19. oktobra 1939, torej v času, ko je Nemčija v naglem vojnem pohodu že pKKijarmila Poljsko. Takrat sem Lacka ob- iskal na njegovem domu v No\'i vasi po nalogu CK KPS, da bi podpisal proglas »Kaj hočemo«, katerega osnutek je imel že prej, saj je sodeloval tudi pri njegovi redakciji. Podpisal ga je z na- vdušenjem, kakor ga je nekaj ur prej podpisal tudi dr. Jože Potrč in potem po vrsti .še Lackovi so- delavci iz Prlekije in Prekmur- ja: Viktor Kukovec, Alojz Za- dravec, Štefan Kovač, Miško Kranjec in drugi. Ko sem od- hajal, me je spremila do ceste vsa Lackova družina in mi za- želela srečno in varno pot Po izidu proglasa je oblast tudi Lacka začela preganjati, očitajoč mu njegove zveze z dr. Potrčem in njegov podpis na proglasu, toda kliub temu je Lacko še bolj vneto delal v ljudskem gibanju pod vodstvom Partije. V tretje sem srečal Lacka na zadnji dan leta 1939, na Silve- strovo, in to na partijski kon- ferenci v Joštovem mlinu v Med- logu Pri Celiu. Na tej konferen- ci, ki je bila ena izmed najbolj množičnih, je bil T acko izvoljen v delovno nredsedsH-o. Razen tepa ca je CK K'^S .še rocohpi pohvalil za njegovo delo. Na po- hvalo, izrečeno Lacku na kon- ferenci smo bili vsi -"»lo oonosni. ker smo bi^i nrenričani. da bo Lackova nadalinja pot notrdila. da mu ie Partiia upravičeno za- upala in ga pohvalila. In bilo je taVo. :^ekaj več kot dobro leto po_ konferenci, to je v aprilskih dneh leta 1941 in v mesecih, ki so sledili, se je moral Lacko v težkem položaju znajti sam, kajti dr. Jože Potrč, idejni vodi- telj antifašističnega gibanja na tem ix>dročju in sekretar komi- teja ptujskega okrožja od leta 1939, je bil v nemškem ujetni- štvu, Dušan Kveder in Anton Znidarič. ki ju je I^acko tako težko pričakoval že 1939. leta, pa sta bila še vedno internirana v zloglasnih francoskih koncentra- cijskih taboriščih. Lacko kljub temu ni omahoval, temveč je za- čel takoj organizirati Osvobodil- no fronto in pripravliati odpor. Jeseni 1941 ie imel tudi že orga- nizirano partizansko četo. To je bil izreden u^^eh na področju, ki je bilo priključeno nemškemu rnihu in nq katerem se je v tež- kih pobojih razvijal narodno- osvob:xliini bol tudi zaradi teea, ker je bil Ptuj močno središče pe+okolona.šev, ki so sodelovali nri za^iraniu os'"obod'"''-iega ei- bania. Tako se je zgodilo, da je kmet. pri katerem se je skril ranieni Lacko — 8. avgusta 1942 rx> spopadu njegove čete z nem- škimi orožniki in gestapovci — obvestil o njegovem skrivališču sovražnika. Lacka so prijeli in kar je eestaoo naslednjih deset dni z niem oočel. se ne da oni- sati. Kljub temu na niso zvedeli od n^e^a ničesar. 18 av^u-^ta 1942 je Lacko v ptujskih zaporih rod- ^°<^el mučenju, trdno prepričan, da bo njegovo liudstvo. ki ga vodi Partija, v tem. čenrav ne- enakem boju, zmagalo in se na- cionalno in socialn'^ o«r<.'oh'^''ilo. IVAN KREFT PTUJ, 4. septembra 1959 PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 Član našega uredniištva je pred nedavnim oblskcd v zgradbi mestnega muzeja nad E>ravo dva svoja dobra znanca v ustanovi, ki se skoro vsako leto predstavi ptujski javnosti z zgodovinsko razstavo iz bližnje ali davne pre- teklosti našega mesta. Svoj obisk nam je popisal takole; Sredi papirja in knjig .,. >'Bllo je konec avgusta, ko smo tudi v Ptuju občutili nekaj prave poletne vročine. Po ptujskih ulicah stikati za zanimivostmi in novostmi je bilo prevroče, zato sem krenil po Prešernovi ulici proti muzeju, da bi se v hladu večstoletnega de- belega zidovja malo ohladil in obiskal tamkaj delujoče ptujske kulturno ustanove: mestni mu- zej, študijsko knjižnico in mest- ni arhiv. Tokrat sem vzel na muho zlasti slednjega in oba člana njegovega delovnega ko- lektiva. Skozi nekaj sob, kjer so na knjižnih policah visoko naložene cele skladovni-e knjig v najraz- ličnejših jezikih, sem se po str- mih stopnicah povzpel v prvo nadstropje, v pisarno mestnegra arhiva. Stopil sem v prostrano sobo, odkoder je proti severozahodu čudovit razgled na Dravo in od- daljeno Pohorje, proti jugu pa na Ptujsko polje in Haloze. Dve steni te svetle sobe zakrivajo vi- soke štirimetrske police, ki so do vrha napolnjene s svežnji in knjigami arhivskega gradiva mestne občine ptujske. Na dol- gih delovnih mizah obeh arhi- jev je pravi stvariteljski »ne- red«: omoti, ovoji, fascikli; skratka: stal sem sredi delavnice, kjer arhivarja iz kupjov neure- jenih popisanih papirjev urejata dragocene vire za proučevanje preteklos'i našega mesta in nje- go-^^e okolice. Ze pred nekaj dnevi sem si na tajništvu za prosveto in kulturo Občinskega ljudskega odbora Ptuj pregledal njuno polletno poročilo in si zabeležil nekaj vprašpnj, ki bi jih rad stavil obe- ma arhivskima delavcema, dobro vedoč, d-T bom dobil na vse vpra- šanje izčrpne odgovore. Novi- narjeva radovednost je torej po uvodnih kramljanjih sprožila celo vrsto vprašanj, ki so jim sledili tudi odgovori.« VPRAŠANJA IN ODGOVORI:-- PRVO VPRAŠ.\NJE: Kakšne so osnovne naloge ar- hiT^ h ustanov, v čem je pomen posebnega arhiva v Ptuju? Ali je upravičen njegov obstoj? OE>GOVOR: Naloge arhivskih uistanov so v zbiirainja, čuvainju, urejanju in objavljanju vsen cnh pisan h sp>omeni!kov, nastail.h iz uradnega delovaaja uradov, ustanov, oblast- nih organov, društev m družbenah organizacij, pcdjetij itd., kolikor jnajo zgodovinska pomen. Ti p- san. spomeniki (pcpsani papirjti v pctiah aili knjigaih vsake vrste) s luž jo pozneje zgodovinarju kot dragocen, m prvotn. ter nenado- mestljivi viri za proučevanje pre- teklosti dokčen-ega kraja, mesta, pokrajine, naroda, države itd. Brez arhivskega gradiva narcd. ne b. imel. zgodovinske pretek- losti in kalture. — Toda o vsem tem dovolj, saj pišemo o teh vpraš^n-ih vsako leto ob arhiv- skem tednu tudi v Ptujskem ted- nku Ptujski mestni arhiv je nastal leta 1956 z p:sebnega oddelka mastnega muzeja. Redila ga je zahteva časa, da se prešče m uredi veKka množina pisanega gradiva, k ga je bil v nekaj de- setletjih zbra. mestni muzej :n ki je ostalo po veJikem cpustošenju, k ga je tudi v arhivih napravil nemški okupator. To so b le stare listine, razn rokopisi, velike zbirke stare zemlj ške knjige, ar- hiv grofov Herberstenov na ptuj- skem gradu, ostaink cerkvenih in sam-i^tanskih arhevov itd. V 5 letih smo izvršli že ve- liko deia, k je po svoji naravi teža^vno m gre le počas od rok. Obenem smo v teh let h prevzeli še ves arhiv ptujske mestne ob- č.ne cd leta 1880 do 1952 m vseh krajevn.:h ljudskih odborov ne- kdanjega OLO Ptuj. Triko smo postali ne^ke vTste strokovna usta- n-^va občinskega ljudskega odbo- ra Ptuj, s kater m smo v našem delu najtesneje povezani. — Kot kutuim^prosvetna ustanova sku- šamo vzbujat zanimanje za zgo- do'/insko pretek'ost našega na- roda, za njeoove težke socalne in na-rodnastne h?rbe s prireja- njem zg'"dovn='bčine po letu 1945, ob- enem pa nadaljujemo s težamim delom na urejanju zelo obširnega gcsipodarskega arhiva grofov Her- bersteinov na ptujskem gradu. Razen tega delamo že nekaj let na zbiraTi,^u srednjeveških zgodo- vinske*-arhivskih dokumentov za zgodovino Ptuja. Do sedaj smo napravil: pregled n^d vsemi listi- nami iz dostopr.'ih trskan-h virov in že dzvršenilh miikrof ''msk h i>o- sfietkov. Za '/se te listine smo naipiavili kratke povzetke (rege- ste). Trenutno je stanje te naše kartoteke sledeče: za obdobje med leti 890—1300 imamo 127 regestov; za o!bd'Cbje med leti 1300—1400 imamo 81 regestov; za obddbje med leti 1400—1569 imamo 77 regestov; skupno 285 regestov listin. Četrto vprašanje: V zadnjih letih ste izvršili evi- dentiranje ptujskega arhivskega gradiva v Avsbrij. Kaikšni so bili rezultati tega dela? ODGOVOR: Ze pomladil 1957 je sprejel upravni odbcr predlog, da se iz- vrši' v avstrijskih arhivih v Gradcu in na Dunaju preg^led vsega ar- h.vskega grad va, ki se nanaša na zgodovino Ptuja in njegove oko- lice. S tem d?km smo začeli ix>- let 1957 po končani razstavi »Srednjeveški Ptuj v zgodovin- skih dokumentih« ;n ga nadalje- va'!i naslednje leto ter tud; letos Iz srednjeveškega arhivskega gradiva smo dal; naprav ti mi- krofilmske posnetke najvažnej* ših arhivalij n z n.iimi obogatih naše zbirke. Tako smo dal; pre- fotogral irati v 1. salzburški urbar za Ptuj in del Slov. gore :z leta 1322; 2. urbar gospostva Vurberg iz leta 1496; 3. urbar oosipostva Ptuj (4e!'.r\o) iz leta 1500; 4. Sekeljev urbar zemljiške o"«- sest; okrog Ormoža -z leta 1486; 5. Statut mesta Ptuja iz leta 1513; 6. Srednjeveške 1 stine za po- sest okrog Ptuja. VeMk« Nedelje n v Slov. goricah iz 13. in 14. st^oietja; 7. spise o procesrh prot' čarov- nc^m v Halozah ob koncu 17. sto- letia. Za vse fotografske i>o®netko tega gradiva so naioravljene tudi fotokorrije med vVvrv, se r»haja tud' ■naictj.-ojši pečat mesta Ptu.ja ■z Wa 1277 Skupno število v Avstriji izde- lanih fotografsk.h posnetkov znaša 446. Razer. tega grad va smo v zad- njih letih še dal napraviti foto- kopije po negativih, ki so last Slovenske akademije znanost; ;n umetnosti v Ljubljani. To so: 1. ptujski mestn; statut iz leta 1376. 2. urbar m noritske in domni- kamske posesti v Halczah iz leta 1450; 3. urbar posesti nemškega vi- teškega reda ctlga ptujskega arhivskega gradiva tz AvstiSje? ODGOVOR: Avstrijska vlada je predlansko leto priznala veljavnost stare ar- hivske konvencije iz leta 1923. Po njej b; biila morala avstrijska republika po prvi svetovni vojni vrnit; Jugoslaviji vse arhivsko gradivo, ki je bilo nastala na se- danjem jugoslovanskem ozem^lju. Posebne komrlsije v Beogradu, Zagrebu ;n Ljubljani so sedaj zbrale vse potrebne podatke in bodo v avstrijskih arhivih ugoto- vile za vrnitev v poštev prhaja- joče arhiva! je. Republiški komi- siji v Ljubljana je ptujski mestn; arhiv pripravil potrebne sezname in podatke za ptujsko arhivsko gradivo v avstrijskih arhivih. Ko bo to delo izvršeno n gradivo vrnjeno, se bo ptujski arhiv v prim^eru, da merodajni činitelji ne bodo izvrši M koncentraciji an-' hivskega gradiva v Ljubljani, po- mi-ioži'! z obš mim in dragocen m materialom. Tako bi prejel sta- reiši arhiv ptujiske mestne občine (116 faisciklov, in 11 knjig), starej- ši Etrh;v minoritskega samostana v Ptuiu, p^h v m°st^- in gosioostva Ormož (66 fasc klov ozir. knjg) in še leipo zbirko starih listn s ptujsk-^a €bm'OČj.3. ŠESTO VPRAŠANJE: Kakšno pa je stanje no^vejših, zlasti upravnih arhivov? ODGOVOR: Medtem ko nam bo v nekaj le- tih usipelo zbrali — vsaj v foto- ko;pijah — skoro celotno sred- njeveško arhivsko grQd:vio za zgodovino E*tuja, smo za najno- vejšo dobo (19. in 20. stoletja) žal precej na slabšem. Or gmalno ar- h vsko gradivo je zelo pičlo. Voj- ne vihre so uničlJe arhive mnogih uradov in ustanov. Tako sta bi'la uničena arhiva okrajnega glavar- stva z steire Avstrije m srezkega načelstva iz stare Jugoslavije, iz te dobe je ohranjen samo arh v okrajnega sodišča v Ptuju, ki pa je zelo trpel zarad. večkratnega uradnega škartiranja (izločanja .n uničevanja) spisov. Tud. arhiv OLO Ptuj, zlasti iz prvih let po osvoboditv , je moč- no okrnjen. Preostali arhiv je bi leta 1957 urejen m po uk.nltvi okraja prepeljan v Maribor. Žal pa je tudi ta arhiv zelo nepc'poln: manjkajo mu vložni zapiski, sejn; zap ski ;td. Arh v ljudskega odbora mestne občine Ptuj (LOMO) cd leta 1945 do 1952 smo prevzeli lansko leto :n ga začeL. urejat:. Žal je tudi ta v precej okrnjenem stanju: manjka mu skoro vse. za zgodo- vinarja predvsem važno gradivo: vložni n aejni zapiski itd. Za na- mestitev tega arh va nam manjka prmeren prostor. Isto velja za arhive nekd-anjih KLO ptujskega okraja. Vse to gradivo čaka na ured tev in na namestitev v pri- mernili orostorih, ki jih za enkrat še nimamo. SEDMO VPRAŠANJE: Mestni arhiv je proračunska ustanova ObLO Ptuj. Kakšne mož- nost; za izvrševanje delovmlh na- log in za razvoj vam nudi usta- novitelj? ODGOVOR: Ze od ustanovitve sem uživa- mo vso podporo ustanovitelja, k. nam vsako leto s proračunom odobri potrebna denarna sredstva za nemoreno delo ustanove. E^av tako je imel prejšnja leta vel'ko •■azumevanje za naše delo OLO Ptuj. Bdina stvar, za katero se bcrrmo brezuspešno že nekaj let, so arh vskil prostori. Sklad šče na gradu je natrpano polno, pritlični skisdlšči v muzeju pa vlažn; m za trajno shrambo zgodovinskega arh;vskeg? gradiva neprimerni. Gradiva, k ga pre- vzemamo n še b-mo moral jjre- vzeti, nimamo kje hraniti. To je naš nerešen problem številka ena. Vem'0, da je splošna stanovanjska stiska v Ptuju vel'ka, vendar upamo, da bo naš ObLO našel poti m sredstva, da nam nakaže tista dva crostora. za ^-^it^^ra se že nekaj let potegujemoi. Ptujski mestni pečat z listne iz leta 1277 Radlotelevizija Ljubljona NEDELJA. 6. SEPTEJ^IBRA 6.00—6.30 NedeljsKi jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Porofi :a. vre- menska napoved n dnevni ko:edar. 6.30 Kek:ame. G.40 Priredi ive dneva. 6.45 Vedri zvoki. 7.00 Napoved tasa, poro- tila, vremen&ka napoved in radijski ko- ledar. 7.15 za ljubitelje popevk. 7.40 Igra pihalni orkester JLA. 8.00 Mladinska igra — Riževo drevo (k tajska piavljica). 8.3S Max Reger: 6 valčkov. 8.46 Zabav- na matineja. 9.40 stanojlo Rajičič: Kon- cert za violino in orkester. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Milenko Sober; Partizani na morju. 10.30 iz narodne sUrnie. 11.30 Zvone Kržišnik: Mesto v ravnini. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1. 13.00 Vapoved časa, poroči;a, vremenska napoved in objajva dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo n pozdravljajo -- II. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obve- stila. 15.15 Reklame. 15.,30 Od tu in tam. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Naš kopališfci koncert. 17.00 60 minut športa in glasbe 18.00 Radijska igra. 18.45 Franz Liszt: Hamlet, simfonična pesnitev. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Nedeljski intervju. 21.00 Športna poročila. 21.10 Operni koncert z našimi solisti. 22.00 Kapoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Plesna glvisba. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Popevke na tekočem traku. 23.45 Boris Papandopulo: Sonata za violo in klavir. 24.00 Zadnja poroSla in zaklju- ček oddaje. Mestni kino Ptuj Od 4. do 6. septembra mehišk. barvni film — glasbeni film s tednikom MEHIŠKA SERENADA. Predstave dnevno ob 18. in 20. uri. v nedeljo pa ob 10. uri ma- tineja ter ob 16. m 18. ur:. Ob 20. un bo prem era francoskega barvnega cinemascopskega fil- ma NOTREDAMSKI ZVONAR. Od 7. do 9. septembra franco- sk. barvni cinemascopski film NOTREDAMSKI ZVONAR. Predstave dnevno ob 18. in 20. url 10 septembra franocsko-špan- ski film GLAVNA ULICA, ki je nagrajen z »Grand prix« na fe- stivalu v Benetkah 1956. leta. Predstave ob 16., 18.. ;n 20. uri. Kino Muretinci 5. in 6. septembra ameriški fiim KO PRIDE ZIMA 12. in 13. septembra angleški barvn; film SEMENJ ŽELJA. Kino Dornava 5. in 6. septembra k tajski film PREHOD ČEZ JANG CE. 12. .n 13. septembra nemški film LAŽNI KAPETAN. intervju v gostilni (lsiai5 •i.QO>i ■;a;e1jJ5 mlačv. je še razumljivo. Težko delo m zemlja, ki ponuja dobro kapljioo- Pije tn pijančuje se tudi na komah, gostijah, pr micijan. Pije se čez mero, kadar praiznuje- jo ljudje tako imenovane letne občne zbore, kadar gredo koflek- tivi na zlete. Pijejo tud. šoferja, seveda ne vsi, prostm, napiši, da ne VSi, da ne bo zamere. Neka- teri pa p jejo. Potem pa je koj nesreča tu. Drug: dan beremo v časnikih: huda prometna nesre- ča, krvni pregled je ugotovil pn šoferju toliko .n toiLiko odstotkov alkohola. Daines se v socialistični družbi ta zadeva z alkoholom zboljšuje, kar je prav. Začelo se je že pri otrocih, pri mladin . Mlada gene- racija naj ns bo več suženj alko- hole. A treba je ustvar.ti pogoje, to je preventivo, tako da alkohol ne bo več neizogibno sredstvo za zabavo. Saj je človek lahko do- bre volje tudi brez vina, al; ne? Ali se čudiš, ko slišiš od mene, pijanca, take besede? Ne čudi se, tud jaz imam svetle trenutke, ko ne vid'm vsega le skozi alko- holno meglo. Takrat vem. da je ailkchoizem zlo, k; ga bo naša nova družtia sčasom^a pra'v gotovo odpravila. Z nami, starejšim , je seveda vse to malo težko. ,Te že tako. Verontka, še dva deci!« TONČ V poletni vročini lahko sre- čate velik nahrbtnik, obdan z vencem posode, na vrhu vsega je velika plahta, srečni lastnik vsega tega pa nosi zelenkasto srajco in rutico okrog vratu. Barva rutice je odvisna od sta- rosti. To je tabornik. Malo nerodno mi je bilo, ko so me povabili, naj grem z nji- mi na zbor slovenskih taborni- kov. Saj šotor bi že nekako po- stavil, tudi nahrbtnika se ne bojim. A zbor, pa rezanje na račun ubogega nevedneža? No, spomnili so me, da sem nekoč že naredil prvi izpit taborniške »kvalifikacije«: trije izpiti in šel sem. Vožnja z vlakom je dolgo- časna, ne bom vas mučil z njo. Le potrdila je staro ugotovi- tev, da če potuješ z vlakom, je Ptuj svetu za hrbtom. Že- lezničarji so imeli malo zaba- ve, ko smo se z vsemi zavoji, zavojčki, culami, nahrbtniki in palicami tlačili v vagone. V Straži smo izstopili, bilo nas je za tri zvrhane kamione. Kar lepo za prvo pošiljko, ostali pridejo s prihodnjimi vlaki. Po- tem pa po prašni cesti proti Rogu! Hitro som se seznanjal s težavnim taborništvom. Šo- tor ni hotel skupaj. Grmovje je blizu, stvar z manjkajočo paličico je kmalu v redn, pa vendar je preklemanski šeste- rec tako zverižen! Menda so klini preveč na levo ali pa na desno. Tretjič smo približno zadeli. Potem pihamo v blazi- ne, drugi pa se bore za slamo. Šele ko smo si postavili domo- vanja, smo se spravili nad na- hrbtnike. Strašno mlaskanje na Rogu! Seveda, že okrog štiri sto nas je. pa še vedno prihajajo novi, tako, z velikim nahrbtnikom... Lepo je lenuhariti pred šoto- rom in jih opazovati, ko hre- peneče pogledujejo postavljene šotore! Kako lepo bi šele bilo, če bi odkrili studenček! Klo- rova kapnica nam ni najbolj všeč. Sostanovalci pozdravljajo mi- moidoče, prijatelje iz prejšnjih taborov. Mnogo jih je. dobri prijatelji so. Potem se skušam preseliti v svet sanj. pa je na- redilo pšššš... in bil sem trdo na preljubi zemlji. Fantje so živi, niso mogli videti spanja pri belem dnevu, pa so blazino spustili. Nič hudega! Zbor je otvoril tov. Sergcj Vošnjak, starosta slovenskih tabornikov. Pojemo taborniško himno. Godba igra potem državno himno. Počasi polzi zastava proti vrhu. fant, ki jo dviga, je nervozen od prizna- nja. Zvečer imamo taborne ognje. Programi so še bolj skromni, a prisrčnost je olepšala vse. Potem pripoveduje tov. Kro- povšek o bojih tukaj okrog. Ne vem, kako to, da je ravno mariborski tabor bil deležen tolike časti. Potem pripovedu- jejo še drugi skojevci. Zamak- njenim tabornikom se pridruži tudi starosta Vošnjak. Potem pojemo partizanske in narodne pesmi. Ogenj plapola, na vrhu cvrči brinje in v temni molk roških gozdov se spušča pri- srčna pesem. Lepi so taborni ognji, & svojo čudovito prisrčnostjo in pre- proščino. Na vseh, pa na] bodo medvedki ali pa že osiveli možje s plavimi ruticami, se zrcali sreča. Zato je prav, da se vračamo k naravi. Zato se ne smemo čudili, če vidimo v poletni vročini tabornika, kljub vsemu s srečnim, smehljajočim licem. Nedelja je. Po >potapljanju v nahrbtnik« se umijemo in gremo na zborovanje. Osem sto nas je. Tudi taborniška brigada iz Trojan je tukaj. Vedno več kamionov kiha v serpentinah. Do začetka zborovanja se nas nabere okoli 10.000. Iz cele Do- lenjske in celo Slovenije. Ta- borniki, štiri brigade iz Trojan, borci. mladinci, gospodinje, otroci, živ-žav. Snemalci in re- jorterji snemajo, prenašajo mi- krofone, kamere. Gostom pri- penjajo čebelice, nageljčke. Po govoru tov. Vipotnika je od- kritje spominskega stebra. Ta- borniki imajo častno stražo. Popoldne gremo na izlet v bol- nišnico Jelendol in Bazo 20. Koliko partizanskega poguma je bilo treba za zgraditev. Ko- liko pa šele za bivanje, ko so bili tako blizu ceste, a tako daleč od hrane, vode. Jelendol nam razkaže zdrav- nica, ki je zdravila tam med vojno. Starko poleg njo obli- vajo solze. Danes prvič vidi kraje, kjer se je zdravil sin. Sin je sedaj oficir, solze so za vse bolečine, ki jih je prestala, ko je v treh letih dobila tri pisma od njega. Zvečer je zopet taborni ogenj. Čutim, da sem postal del vseh. teh pojočih src, srečnih lic. Verjetno me ne bo treba več prepričevati, da bi kam šel s taborniki. Zjutraj, ko se je še danilo, sem popraskal po šotoru ljub- ljanskih Mravov. Poslovil sem se od prijateljev. Morda bom še kdaj sedel pred šotorom in pozdravljal, kakor so pred dnevi delali sostanovalci. Boštjan Pire Bralcem v razvedrilo Tinek je že star očanec. Na krajevnem uradu imajo zabeležen njegov »uradni« poklic — preu- žitkar, čeprav trdi sam, da je še on gospodar, le mlada dva oprav- ljata namesto njega težja dela, ker je sam že prestar za to. Po malem goji čebele, v lastnoročno izdela- nih slamnatih panjih, ker trdi da se v njih čebele počutijo bolje kot v »modernih« panjih, ki so danes v modi. Opravlja tudi druga lažja dela, predvsem pa svetuje, kaj je treba narediti in kako opraviti po- samezna dela. Pogosto godrnja, če mlada dva napravita kaj »neiro- be«, t. j. če ne napravita tako, kot je delal nekoč on. Če prideš z njim v razgovor, ti zelo rad pripoveduje o svojih iz- kušnjah in spominih. Posebno se razživi, kb živo opisuje kako je pri Horodenki v Galiciji bežal pred Kozaki, ali pa svoje junaštvo, ko je iz Kolbrikona podil Lahe. Sosedom je tudi nepogrešljiv napovedovalec vremena, saj bi s svojimi kratkoročnimi in dolgo- ročnimi vremenskimi napovedmi lahko posekal marsikaterega me- teorologa. Zato je med sosedi pri- ljubljen. Radi prihajajo k njemu na razgovor in posvet. V pogovo- rih o vremenu, o letini In podob- no, vplete skoraj v vsaki drugi stavek kak ljudski rek ali prego- vor. Te modrosti se je navzel ob 50-letnem prebiranju raznih pra- tik, letnih in stoletnih, rrmoge pa je tudi povzel iz ljudskega izro- čila in jih prikrojil po svoje. Posam?zne dneve, ki vplivajo odločujoče na vreme in letino, si najlaže zapomniš po imenih svet- nikov, ki so jim nekoč dali stalna mesta v pratiki, zato Tinek pogo- sto uporablja v svojih rekih ta imena Po svoji presoji je te »od- ločujoče« svetnike tz pratike opre- delil v tri skupine. V prvi so sami dobri, v drugi slabi in v tretji ti- sti srednji, ki nič ne škodijo In nič ne hasnejo. MFD DOBRE postavlja najprej svojega patrona Martina, ki naredi čez noč iz mo- šta vino in še »debelo gosko zra- ven da«. Seveda tega zadnjega ni prepuščal patronu, temveč je sam pravočasno naročil ženi. da ni iz- ostala »martinova gos«. Po rangu drugi je Gregor, ki ima prijetno dolžnost — pripravljati ptičje oh- ceti. Potem še našteje vrsto imen, katerih navajanje bi bilo predol- govezno. Omenim samo Mihaela, ki ima nehvaležno, a koristno na- logo, da začne »obešati muhe« (posebno ob sadni letini ima do- volj posla, in Uršo. ki pravočasno opozarja, da je treba populiti re- po. V SKUPINI SLABIH jih našteva kar po koledarskem re- du. Tako so n. pr. posebno zlobni Pankrac, Servac in Bonifac, ki nas »grejejo z ledom«, za njimi pa prav nič ne zaostaja Zofija. Tudi Urbana bi kak bik nabodel na ro- gove, če bi vedel, da on pripelje brenclje. Vid je pravi nagajivec, saj navadno prinaša dež ob naj- bolj nepravem času, zato tudi prožnja: »sveti Vid dežja ne daj, da bo lepe žetve kaj,« povrhu te- ga pa je še poženih in nevoščlji- vec. Pravijo, da je Vid rad ^>češenj sit«, druaim jih na r*a »svoj dan« ne privošči, ker baje ni priporoč- ljivo na ta dan plesati na češnje- vo drevo, ker lahko dol cepneš. Pa tudi v znodovini je igr^l neostivno vlogo. Srbom jo je zagodel na Kosovem. našemu Ijudstvrt pa z ustavo. Po svoje je nagajiv Jakob, ki v seneno košnio podtika žico. njeqov pajdaš Lovrenc pa celo žeblie. da po^em koscem ne reže- jo kose ?e sreča, da to delata sa- mo tistim Z3n'krne?»m ki pravo- ča'>no ne noVo«« sena. Jernej le posebno oobalinsVi, saj baie ku- mare »poščije<». da od tega dobe oren*»k okus in iib račn^ napadati ria. Ob koncu naj omenim še An- dreja, ki tudi m' dosti vreden, saj še njegov snea ni »polju kaj pri- da od^is . f Rp«; sflmi sovražniki kmetp (Nadaljevanje oa i, strani) STRAN 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 4. septembra 1959 V zadnjem času se v domačem c;vn.:k se5to> iz emajl rane koz ce, Iranca, luknj-stega alum.- n:ja-5tsga vložka za sadje, po- k.-Dwiika :n guimijaote cevke, vdelane v lon^c, ki siiiž: za od- tekanje soka. V sokcvniku lahko naon.ehi na tekmovanjih so vedno vidnejši. Za otvoritev strelišča je bil v nedeljo, dne 23. avgusta t. 1., iz- veden troboj med člani družin TAP Ruše in domačim Železni- čarjem. Mladinska ekipa Ruš pa se je pomerila z mladinsko ekipo Tumišč. Tekmovanje je bilo vzorno pripravljeno in je kljub nekoliko neugodnemu vremenu lepo potekalo. SD Ruše je ena najmočnejših v okraju iMaribor in zato je bilo pričakovati njihovo zmago. Za- res so vse domače ekipe klonile, vendar dejanska premoč gostov ni tolika, kot je tokrat dosežena, kar bo tudi brez dvoma doka- zano na povratnem srečanju v Rušah. Članska ekipa gostov je na- streljala 860 krogov, ekipa TAP I. in Železničar pa 807 krogov, TAP II. pa 719 krogov. Tudi mladinska ekipa iz Tur- nišča je tokrat razočarala in bila poražena za 31 krogov (755:724 krogov). Pri članih so tudi najboljša mesta posameznikov pripadala gostom, od katerih je bil naj- boljši Pole s 178 krogi. Sele na četrto in peto mesto sta se uvr- stila Koželj s 170 krogi in Kun- stek s 169 krogi (oba Železničar). Za TAP pa je bil najuspešnejši Kaučič s 165 krogi. Pri mladincih se je zopet iz- kazal domačin Mihelač iz Tur- nišča, ki je s 166 krogi osvojil prvo mesto. Najboljši ekipi in posamezniki so prejeli diplome in lepa darila. Družina TAP zasluži za njeno delo izredno priznanje in ji želi- mo mnogo uspehov v njenem nadaljnjem razvoju. Ka. Odkr!vc3n|e Amerike Novejši izsledki o odkritju Ame- rike postavljajo zgodovino na laž. Amerika, ki se imenuje po Ame- rigu Vespucciju (odkritje delte Orinoco) ki je dolgo veljal za naj- ditelja kontinenta. Pozneje je bi- lo ugotovljeno, da je Ameriko odkril Columbus že leta 1493. Zdaj pa so tudi Columbusu odrekli prvenstvo. Ugotovljeno je namreč, da je verjotno nordijski pomorščak Bjam Herlufson dosegel vzhodno ameriško obalo že leta 986. Štiri leta pozneje (leta 1000) pa je tam pristal sin rdečega Ericha — Leif. Ta razlsga, če hočemo tudi od- kritje, ima precej trdno podlago. Normani, ki so okoli lota 1000 razvili živahen promet jadrnic med Skandinavijo in Islandijo, so se kmalu znašli tudi na Gronlan- diji. Od tu do sevemovzhodnih obal Amerike ni več daleč, zlasti še ker grbnlandski mors'ki tok tam blizu zadene ob labradorski tok. ki je pogumne pomorščake zlahka pripeljal do ameriških obal. Ker pa vest o deželah na za- n^du ni prodrla do evropskih mest in kraljestev, Evropi niti očitati ne moremo, če odkritje Amerike ne pripisuje pravim mo- žem. Zci'R!mf?n|e tujih turistov 7M Jugoslcivijo Po poročilih predstavništev Ju- goslovanske turistične zveze v iTTozemst\'u še nadalje narašča za- nimanje tujih turistov za Jugo- slavijo. Kljub temu, da je večina hotelov za letos že za.sedena, še vedno prihaj-njo v državo številni tuji turisti. Nekatere tuje turi- stične agencije že sedaj poveču- jejo število rezervacij za nasled- njo sezono in i3hko naslednje le- to pričakujemo še večji obisk. Krnsčka knfižnc? zbirka la feto 1960 v knjižni zbirki, ki jo je doslej izdajala Kmečka knjiga, bodo za leto 1960 izšle pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani naslednje knji- ge: Kmečki koledar s pestro in zanimivo vsebino; znani roman srbskega pisatelja Branka Čosiča »Daleč je sonce«, ki je preveden NE UŽIVAJMO PREVROČIH ALI PREHLADNIH JEDIL Če.sto pozabljamo, da opravlja želodec važno funkcijo, da je na- mreč regulator toplote. Želodec segreje ali ohladi živila, ki smo jih oojedli, ali pijače, ki smo jih popili, da so tako zaščitena za vročino in mraz tako občutljiva čreva. Da bi organizem izkoristil vse hranljive sestavine živil, ne .■vrnemo .jesti ne pretoplih in ne nrehladnih jedil. Ogibati se je treba tudi naolim spremembam v temperaturi, da na primer oo to- plih iedeh ne pijemo takoj hladne to'^o.čine ali obratno. Predvsem hladen obrok, čeprav nobena jed in oiiača ni prehladna, ne vpliva povsem dobro na or- oanizem in njeoovo zdravje. Or- nanizem. namreč hladna živila no- časneie prebavila, ker se maščo- be težje razkrajajo. Zato je nuj- no potrebno, da popijemo k hla- dnemu obroku \rsaj skodelico to- nlo kavp ali čr;ja. Temperatura teh Pijač ne sme presegati 50 .■^tooinj Celzija. Temperatura hrane vpliva tudi na telesno temperaturo. Povzroči lahko občutek toplote in hladu. Zato se je treba zlasti pozimi ogibati hladnih obro' -iv. Pretira- no hladne pijače tudi na zobe ne vplivajo dobro. Zobna glazura razpoka, zlasti če po pretirano toplih jedeh takoj pijemo zelo hladne pijače. Temperatura živil, ki pridejo v želodec, ne bi smela znašati nad 50 stopinj Celzija. Višja temperatura je nevarna, da razdraži sluznico, da nastanejo motnje v izločanju in delovanju želodčnega soka. Če vsak dan jemo pretoola jedila, je nevar- nost, da dobimo želodčne čire. Na.jprimernejša temperatura živil je tista, ki je na.ibližja tempera- turi človeškega telesa. Da bo najbolj ustrezalo našemu organizmu, naj bo temperatura nekaterih olavnih jestvin in pi- jač naslednja: voda 8 do 10 sto- pinj, belo vino in pivo kakih 10 .stopinj, rdeče vino kakih 15 do 18 stopinj, kuhano ali dušeno sočivje 40 do 45 .st-oinj. kava, čaj m kakao 45 do 50 stopinj Celzija. Danes objavljamo moštvo ri- bičev, ki bo nastopilo v veliki nogometni tekmi 13. septembra proti izbrani ekipi lovcev. Vrata ribičev bo branil Er- hatič, ki je na trening tekmah izvajal tako drzne in elegantne parade, da ga je zasnubil trener »Dinama« iz Zagreba za svojo ligaško vrsto. iMemik Franc je najnevarnej- ši igralec ribiške ekipe — strah in trepet nasprotnega tabora. Še bolj nevaren bo po 1. jan. 1960, ko se bo podražil gospodinjski tok. Kandrič — srednji napadalec, odlikuje se z inteligentno igro z glavo, ima strahovit udarec z levo in desno nogo, najhujši pa z obema hkrati. Sakelšek — utelešena brzina — vozi dnevno tudi do 80 km. Guček — blesteči zvezdnik z briljantnim refleksom (na pleši). Turščak Jože — »letečo krilo« — bivši balkonski prvak v mušji kategoriji. Klasinc — »težki bombarder« je v zadnjem mesecu rednega treninga pridobil 25 kg na teži. Strmšek — mojster visoke igre, najbolj mu »ležijo« žoge v višini strešnega žleba do strelo- voda. Serdinšek Franc — neprekos- Ijiv žongler na kratkih nogah. Spremlja vsak stil igre na gitari, Sološi Lajoš — precizni moj- ster na levem ali kateremkoli drugem krilu. Purg — je poznan sirom ob- čine po svojih odmerjenih udar- cih. Rezerve: Kuhar, iECralj, Le- tonja, Peklar. Opozorilo: Sodnik se bo spu- vtralnega letala iz Švice. tralnega letala gsvicc. Pred proda j a vstopnic — dnev- no od 6. do 20. ure v mestnem frizerskem salonu. Pohitite z nakui>om vstopnic, ker so najavljeni posebni vlaki z navijači. Ker so lovci še vedno na skup- nem treningu v Opatiji, bo nji- hova postava objavljena v pri- hodnji številki! v. Brzoturnir DPD Svobode SD Ptuj za mesec september bo v torek, dne 8. t. m. s pričetkom ob 19.30 v Narodnem domu. Moštveno prvenstvo I. okraj- ne lige. V nedeljo, 6. t. m., bo v Narodnem domu prvenstvena, tekma med lanskoletnim šahov- skim prvakom tega tekmovanja ŠD Krilato kolo in DPD Svobodo ŠD Ptuj. Pričetek ob 7.30. Vstop prost. O Tinekovem opredelje- vanju v TRETJI SKUPINI postavlja na prvo mesto Matijo, ki je s svojo delavnostjo lahko kme- tu za vzgled, ker »led razbija, če ga ni pa ga naredi«, — samo da ni brez dela. Sem spada tudi An- ton, ki varuje zdravje živine, če ta ne oboli, drugače je treba po- klicati na pomoč veterinarja. iF*rav tako Florjan varuje dom pred ognjem, — če ne pride vmes ka- ka nesreča (strela, zlobna roka ali otroci z vžigalicami). Njegova va- rovalna moč tudi rada odpove v primeru, če je bajta stara in pri DOZ visoko zavarovana... Še ce- la vrsta je teh osebnosti iz pra- tike, ki same ne odločajo, temveč je njihova vloga odvisna od bese- dice »če«, n. pr. »če sonce peče«, »če je lep in jasen«, »če je me- glen« in podobno ... Tako jih je razporedil Tinek po svoji kmečki modrosti in šegavo- sti. Njegova modrost (ne samo zgoraj našteta) sicer nosi v sebi še marsikaj primitivnega, zaostalega in preživelega, vendar je po svoje lepa in prijetna, saj je zrasla na domačih tleh, iz opazovanja nara- ve in iz izkušenj prednikov. Franc Fideršek OBJAVA Kmetijska zadraga Moškanjci objavlja razprodajo večjega šte- vila kmetijskih vprežnih in roč- nih strojev. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije in čla- ni KZ. ★ Prostovoljno industrijsko gasil- sko društvo železniških delavnic vabi k svečani otvoritvi gasil- skega stolpa, ki bo v nedeljo, dne 6. septembra 1959, ob 13. uri v železniških delavnicah. Po otvoritvi bo prosta zabava z bogatim srečolovom, ribolovom in športnim streljanjem. Vablirni! Odbc^ OBJAVA Razpi.sujemo tečaj iz promet- nih predpisov za mopediste. Te- čaji se bodo vršili v Avto-moto društ^'^l v Ptuju in njegovih krožkih v Gorišnici, Markovcih. Cirkovcah in Majšoerku. Prijave sprejema Avto-moto društvo Ptuj in navedeni krožki najpozneje do 10. septembra 1959 Avto-moto Ptuj DEKLE od 14—17 let sprejmem za lažja gospodarska dela. Ivica Zorinič. Slovenska Bi- strica. Trg Alfonza Šarha 7. MOSKO KOLO, rabljeno, pro- dam. Prof. Pavličev, Ptuj. KLAVIRSKO HARMONIKO, »Hohner«, 32-basno, prodam. Naslov v upravi lista. KOSNJO DETELJE prodam. Vprašati v Rabeljčji vasi_5 v večernih urah ali v nedeljo. SUHO SOBO v Ptuju ali bližnji okolici išče starejši upokoje- nec. Alojz Kolar, Ptuj, No\'a vas 83. ŠIVALNI STROJ »Singer«, umi- valni servis-porcelan, sedlo in drugo prodam. Karel Kopold, Zakl 40, Podlchnik. KOLESELJ in konjsko opremo prodam. IVIaribor, Stršliška 95. PAKET je najden. r>obi se pri tržnem inkasantu. IšCEM MOTORISTA, ki bi v prihodnjem tednu želel poto- vati do Ohrida. Naslov v upra- vi lista. STAVBENO PARCELO za vasjo v Župečji vasi 47 prodam za go- tovino. ČESEN JE VELIK PRIJATELJ ZDRAVJA Ostati mlad, ostati ela.stičen — je že od nekdaj vroča želja člo- veštva. Hitrost današnjega časa pa se kaj malo ozira na naše po- trebe: trudnost, {Kupuščanje de- lovne moči, nervoznost in druge motnje splošnega p>očutja nam iz dneva v dan bolj grenijo življe- nje. Zahteve današnjega časa vodijo do prehitre obrab? telesa, do pre- hitrega staranja. Neijaravno živ- ljenje, nezdrava prehrana, pre- malo gibnja na svežem zraku. ponočevanje, to so činitelji, ki nam krajšajo življenje. A kaj storiti? Pa stopimo zopet v kraljestvo gospodinje, v kuhinjo. Da. prav tu ležijo neprecenljiva zdravila, čeprav samo v obliki neznatnega česnovega stroka. O česnu kot čudodelni rastlini So se nam ohranila p>oročila v najrazličnejših oblikah. Pripiso- vali so nam celo nekakšne ma- gične lastnosti; Homer ga ome- nja celo v svoji Odiseji. V zdra- vilstvu so česen uporabljali že .Arabci in Kitajci, omenjajo ga pa tudi najstarejši zdravniki starega veka. Hipokrat je predpisoval česen pri vseh motnjah prebavnih orga- nov, priporočal ga je^ ženskam pri nerednem mesečnem perilu, a tu- di pri pljučnici. Dioskorid ga je priporočal p>roti glistam in kač- jemu piku, proti hemoroidom in celo proti oteklinam. Tudi Galen je im«I česen v velikih časteh. Plinij, pisec Zgodovine prirode, je v svojem znanem in velikem delu posvetjl česnu nekaj strani. Ljud- stva pa so videla v česnu nekaj svojega rešitelja ob času raznih epidemij. Priporočali so ga zlasti pri želodčnih in revmatičnih obo- lenjih, celo pri kožnih boleznih, pri jetiki. koleri in Ccugi. Kaj pa je ostalo od vsega tega do današnjih dni na pKjdročju zdravniške vede, terapije in far- malogije? V svežih česnovih strokih se nahaja vrsta olja z antibiotično učinkovitostjo. Česen pa vsebuje tudi vitamine iz skupin: B, C, D in še neke hormone. Česen zmanjšuje in ublažuje krvni pritisk, pvomaga pri pljučnih obolenjih in nri ledvičnih bolez- nih. Krepi delovanje srca in omili neprijetnosti pri arteriosklerozi. Izkazal se je koristnega, če smo se zastrupili z riikotinom. pri za- s'uzen.ju dihalnih organov, zlasti pri bronhijti. Izvrsten je kot anti- septično sredstvo, ker imičuje bakterije, bacile griže, tifusa in paratifusa. Tudi Kochov bacil je občutljiv za česen, ki nas torej podpira tudi v boju proti tuber- kulozi. Česen je vsestransko koristen. Zato ga bo imela dobra in skrbna oo.spodinja vedno pri roki in ga dodajala sesekljanega različnim jedem. Vse zelenjave, predvsem oa .solate kar kličejo po njem, saj tudi zboljšuje o/kus. a kar je še bolj važno: česen je velik prija- tpH zdravja. ,VWWWWWVWV\WVVWWVV\A/>*A^VWA^AA*^ Mark Tvi^ain se je nekoč sestal z znanim francoskim pisateljem Paulom Borgetom, ki se je hotel ponorčevati iz pomanjkanja tra- dicije v Ameriki: »Kadar Američan nima druge- ga dela. lahko študira svoj ro- dovnik od starega očeta dalje!« »Res je,« je priznal MarC< Tvvain. »toda kadar Francoz nima dru- gega dela. lahko ugiba, kdo je sploh njegov oče.« Trgovskega pomočnika za novozgrajen bencinski servis sprejmemo. Nastop siužbe možen takoj. Samo pismene ponud'e pošljite na ,.Peirol" Piui Izdaja »rtujsk) tedn k« Oirekior uan Kranjčic Crelujt- odbor r)