m Št. 33 Mapibop, dne 18. avgusta !Q10. Tečaj L¥X1 Ust ljudstvu v _ , . . četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavsfrijaki! a* in fi K Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi, i— Udje „Katol, društva" dobivajo list brez posebne naročnine^ ^ Posamezni listi stanejo 10 vin. i— Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. ^ (Rokopisi se ne vračajo, i—, Upravništvo:, Koroška osnovnega cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, Ea inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 rfnu za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo [do srede zjutraj, >—* Ne« zaprte reklamacije so poštnine proste. Draginja* Kdor vzame te dni v roke časnike, ki so pisani za mestno prebivalstvo, bo našel na vsaki strani dol-^e članke o draginji. Osebito o draginji glede mesa. Zahteva se, naj se odprejo meje tuji živini in naj se zabrani, da bi se iz naše države izvažala živina. Mej za izvoz tuje živine v našo državo pa ni tako lahko odpreti, kakor si nekateri mislijo. Za to je treba posebne postave, katero morajo sprejeti in odobriti državni poslanci. Ker je sedaj državni zbor na počitnicah, in bi zastopniki kmečkega prebivalstva ne dovolili tako zlahka, da se odprejo meje, je ta pot pre-^ cej dolga in zraven Še glede uspeha precej negotova." S tem večjo silo se je radi tega zagnal krik, naj se zabrani izvažanje naše živine v tuje države. Mi izvažamo svojo živino'na Nemško, in zadnja leta v precej velikem številu v Italijo. Tudi na naše spod-nještajerske sejme radi zahajajo Italijani ter nakupijo tamkaj mnogo živine. Na enem najbolj obiskanih sejmišč na Spodnjem Štajerskem, ¡na Planini, vidimo redno tudi Italijane, ki se živahno udeležujejo kupčije. >> . i Toda kakor hitro je nastala pri nas zahteva, naj se zaprejo meje za izvoz, prišel je tudi odmev iz tujih držav, ki so rekle, da si ne dajo zapreti mej za avstrijsko živino, ker bi bila taka odredba proti besedilu trgovskih pogodb, ki smo jih ž njimi sklepali. 'Avstrijski /živinorejci bi nikdar ne mogli privoliti, da bi se jim zabranilo izvažanje v tuje države, četudi bi imelo to trajati le za malo časa. Kajti s tem bi se pretrgale vse zdaj obstoječe kupčijske zveze, ki se dajo težko zopet obnoviti, ako so zopet razrušene. Živinorejci bi imeli tudi škodo za bodočnost, in zato je pač samoumevno, da se branijo takim odredbam. Res je sicer, da se cena govedi zadnji čas vzdržuje precej na enoisiem višku, na drugi strani pa moramo javnost opozoriti na to, da je cena svinjam zelo nazadovala. Toda tudi glede cen naše govedi moramo zopet in zopet pribiti, da je sedaj ta cena taka, da kmet pride kolikor toliko -na svoje stroške. Kmet mora torej odločno odklanjati vsako krivdo, če kje v istini nastane draginja, krivda se mora iskati drugod. Nihče ne sme in ne more tirjati, da bi on moral gla-flovati namesto drugih. Časi, ko so liberalni politični mogotci tako mislili in delali, so minoli. Tudi pri nas! Naše pravice brani sedaj naša Kmečka zveza. Kje so krivci za draginjo? V Ivremsu in Klo-sterneuburgu, dveh nižjeavstrijskih mestih, je začelo prebivalstvo gospodarski boj proti mesarjem, ker je prepričano, da oni s svojimi mešetarji dražijo meso. Trgovinski minisier dr. "VVeisskirchner je svetoval dunajskemu mestnemu svetu, naj oprosti mesarsko obrt vseh denarnih naklad, ki samoumevno podra-žujejo meso. Država še vedno naklada davek na meso, čeprav so ji zastopniki delavcev in kmetov že nasveto* vali, naj ta davek odpravi, ker ne koristi ne kmetu, naravnost pa obtežuje delavske življenske razmere. Iz sedanje gonje proti kmečkemu stanu radi draginje sledi za nas lc en nauk: Živinorejci morajo skrbeti, da bo v Avstriji res dovolj živine, in zato se morajo z vso ljubeznijo posvetiti gojenju te panoge našega narodnega gospodarstva. Uradna statistika nam pravi, da se je od leta 1889 do leta 1909 v Avstriji najbolj pičlo pomnožilo število živine. V Nemčiji se je pomnožilo v tem desetletju za 22 odstotkov, na Ogrskem za 20'8, na Švedskem za 42, ¡v Švici za 72, v Bosni za 130, v Hercegovini za 200, v Avstriji pa samo za 10 odstotkov. « Slovenski tabor v Smartnem pri Velenju. V nedeljo je bil v Šaleški dolini velepomemben dan. Blagoslovljenje in otvoritev Društvenega Doma v Smartnem ni krajnega pomena; ta prireditev ne zanima samo ene župnije, posledice se bodo kazale v treh okrajih. To ni bila /navadna veselica, to je bil, kakor je poslanec dr. Verstovšek pravilno označil, slovenski tabor. Ta slovesnost pa kaže že tudi kot prireditev sama, da prodira demokratični duh povsod med slovanskim ljudstvom tudi v družabno in društveno življenje. Politični program S. K. Z. ,v okrilju Vseslovenske stranke na demokratični podlagi se kaj lepo zrcali že na slavnostih enake vrste. Tu ni bila zastopana, kakor je bilo poprej navadno, sama irakarija, sama inteligenca, ki se je razveseljevala na običajnih veselicah. Razveseljevalo se je ljudstvo, nastopalo in vodilo je prireditev zastopstvo iz kmečkega stanu. Kako prijetno in zares ganljivo je bilo že videti na kolodvoru v Velenju pri vsprejemu tujih gostov. Vrlim Ljubljančanom niso stiskali v pozdrav roke samo zastopniki inteligence, ne samo tržki župan, temveč tudi vrii, pristni kmetje z ličnim slovenskim znakom na prsih, v znamenje, da so oni zastopniki in voditelji današnje prireditve. Kako prisrčen je bil ta pozdrav! Odkritost, pristna priprostost je dala že takoj pri sprejemu celi slavnosli primeren značaj. — Nismo se varali v prepričanju, da prireditev slične vrste zbere obilno ljudstva. Topiči so naznanjali prihod obiskovalcev od vseh strani, V trgu Velenje je bilo pred sv. opravilom vse natlačeno do cerkve. Vreli pa so že tudi zjutraj vsi v Velenje, da bi slišali besede znanega cerkvenega govornika, duh. svetovalca dr. Medveda. Velika cerkev je bila natlačeno polna, okrog cerkve je bilo pa Še več ljudi, ki so pazno poslušali besede prof. dr. Medveda. Pri sv. maši so peli pevci slavnega društva „Ljubljane". Petje je iznenadilo vse navzoče. Kaj takega še nismo doživeli v Velenju, je Šlo že dopoldne od ust do ust. Popoldne so šli po vlakih skupno z godbo in pevci došli gostje v Društveni Dom. To je bila veličastna manifestacija kmečkega prebivalstva; i dolga vrsta se je pomikala do Društvenega Doma. Pa kaj! Ko pridejo gostje iz kolodvora do cilja, zapazijo, da je velika dvorana že natlačeno polna, da je okrog Doma zbranega že nešteto ljudstva. Toda za ljudi enega mišljenja, ene misli, je povsod dovolj prostora. Mestni župnik Č. g. Cižek je blagoslovil novo stavbo. Zastopnik S. K. S. Z„ g. dr. Hohnjec otvori oficijelni del in pozdravi navzoče v imenu Zveze. Vseh ni za-mogel navesti in povdarjati raznih zastopstev imenoma. Popolnila sta še nadaljna govornika g. župan Skaza v imenu občine in poslanec dr. Verstovšek v. imenu bralnega društva in kot poslanec. Izmed poslancev sta bila navzoča g. dr. Benkovič in dr. Verstovšek; prisrčno smo pozdravljali g. župana velenjskega, nadalje načelnika okrajnega zastopa barona Adamoviča. Ko se je slišalo to ime, je zašumelo navdušenega odobravanja in ploskanja, na kar je govornik primerno označil, da je ¡to pritrjevanje ljudstva pač najlepše znamenje, da slovensko ljudstvo spoštu- PODLISTEK. Zajec brez mesa. (Lovska žaljivka. Iz hrvatskega prevel —g—.) Kolikokrat smo se od srca nasmejali našemu Štefanu. Bil je umirovljen nadporočnik. Dali so mu pokojnino radi neznatne rane, katero je dobil v vojski leta 1859 v Italiji. Bil je to poštena in odkritosrčna slovenska duša, kakoršnih je v sedanjih Časih, ko veje izdajski duh, težko najti. Ljubil je svojo slovansko domovino, kakor svojo rodno mater. Bil je veseljak in z vsakim prijazen in /ljubezniv; vsakdo ga je imel rad. S svojo šalo je znal razveseliti vsakega. Bil je močan, zdrav kakor kremen in še ¡v najboljših letih. Najbolj pa je ljubil lov. Nikdar ni Šel na lov v družbi, ampak najrajši sam. Njegova prislovica, katere se je vrlo držal, je bila: Dober lovec mora iti sam zase na lov, Če hoče kaj vloviti. Zato pa je mrzil skupne love in redkokedaj je Bel tako na lov. Rad pa je zahajal med domače lovce na „čaŠico" razgovora, kakor je navadno govoril, ter zbijal mnogo šale na stroške lovcev. Rad se je imenoval dobrega lovca, kar so pa drugi lovci radi vzeli za Šalo in mu vračali milo za drago. — Ko je začel lovski čas in nastalo ugodno vreme, je vzel Štefan puško na ramo, kakor da je kak gozdar. Niti eden (dan ni prešel, da bi ne bil na lovu. Tako se odloči tudi nekega dne, ko je imel ubiti („zajca brez mesa", na lov. Bilo je že pozno v jesen. Že prejšnji dan je spravil vse potrebno v torbo. Tako obložen se napoti v jutru ob rosi na lov. Komaj je prišel od hiše kake tričetrt ure, že zasledi njegov pes zajca. Nadporočnik ga dobro zadene. V prvem trenotku se je razveselil, a naposled mu je postal siten. Torba mu je bila polna drugih stvari in težka kakor nekdanji vojaški telečnjak. Sedaj naj pa fee priveže na torbo zajca in ga nosi ves dan seboj?! Te muke zajec res ni vreden, a da se povrne domov, bi moral potem spremeniti načrt lova. Hipoma mu šine rešilna misel v glavo. Vzame zajca in ga skrije pod veliko, košato vrbo, ga pokrije s Šibjem in listjem tako, da se ni moglo opaziti od nobene strani, da vrba skriva zajca. Štefan gre dalje. Pa kakor je imel iz početka srečo, tako je imel pozneje smolo, ker je — tako je sam pripovedoval — zgrešil dva zajca. To ga je ujezilo in odšel je v bližnjo vas na „kupico" vina. Dobro vino je Štefana tako odobrovoljilo, da ga je nekoliko več popil, kakor navadno. Solnce se je jelo že spravljati k pokoju, ko se napoti naš lovec domov. Že se je zmračilo. Pod vrbo poišče zajca; najde ga, kakor ga je pustil. Spravi ga v torbo, ki je bila sedaj prazna. Zdelo se mu je, da je zajec nenavadno težak. Domov grede je mislil zdaj to, zdaj ono. Spomnil se je, da je za dva dni god predstojnika tiste vasi. Bila sta prijatelja in umestno bi bilo, da mu pokloni zajca za imendan. Rečeno, storjeno! Ko pride domov, pozove takoj slugo in mu reče, naj nese zajca gospodu predstojniku za god. Sluga izvrši takoj dano mu nalogo. Predstojnik je imel baš gosto in njegova soproga je imela opraviti v kuhinji. Sluga odda zajca .gospej in reče, kakor mu je bil naročil gospodar. Gospa je bila zelo vesela tega daru, zato ga nese v sobo in ga pokaže gostom. Vsi so hvalili, da je izvan-redno velik in težak in kako izborna pečenka bo. Gospod predstojnik je bil prijatelj divjačine in ga je to tako razveselilo, da je povabil vse prisotne goste na zajca. Naravno je, da, so se vsi odzvali, ker so bili vsi prijatelji divjačine. Drugi dan zapove gospa predstojnica svoji kuharici, da takoj pripravi zajca, slugi pa de, naj ga sleče in prinese v kuhinjo. Ni minulo 10 minut, kar prihiti sluga ves iz sebe in začne vpiti: „Milostiva, ta zajec nima mesa!" „Kaj? — Saj menda mi skakal brez mesa," od- vrne gospa. i I I, J > „Poglejte, nima in nima mesa, ampak samo koža je! V nji pa je nekak mah in rjava zemlja." Gospa gre in se prepriča, da govori sluga resnico. V tem pa se je polasti sveta jeza in začne grozno psovati siromaka Štefana, ki se je predrznil ž njima uganjati tako šalo. „Prosim te, idi takoj k njemu in mu povej, naj mi ne pride več pred oči, ker si dovoli iz tebe — mene — nas, tako Šalo ... on ...! Kdo je on, on misli, da ima pred seboj vojake ... mi smo prvi v občini! ? V prvem trenotku se predstojniku ni zdelo vredno, jeziti se radi tega, a ker mu soproga ni dala miru in mu je slikala, kako sramoto bo imel pred povabljenimi gosti, ko ne bo imel zajca... je občutil v. sebi jezo in se napotil k Štefanu, da ga pošteno izpo-ve3 kakor je zaslužil. Ko vstopi v sobo, poskoči Štefan in ga oberoč-no pozdravlja. Kako se 'pa začudi, ko opazi predstojnikovo mrko in jezno lice. (Na pozdrave odgovori predstojnik jezno: „Hvala lepa na tvoji budalosti. Kar si storil, bi bil lahko pridržal za sebe." „Kaj? — Koga? — Na kakovi budalosti, nimam o tem nobenega pojma?" „Seveda, sedaj nočeš vedeti ničesar, ali vendar si razsrdil mojo ženo." „Jaz tvojo ženo, milostivo gospo soprogo? Ke-dajj kje, s čim?" „S čim? To menda znaš, z onim bedastim zajcem, ki si mi ga poslal za moj god." i „Menda se ni tvoja soproga razjezila zato, ker sem ti poslal zajca za god?!" „Radi zajca bi se ne jezila, ali radi zajčje kože, katero bi si lahko pridržal, meso pa nam poslal." „Ali, dragi prijatelj, jaz sem že poklonil na stotine zajcev in sem jih vselej poslal s kožo vred. Ne vem torej, čemu bi se jezili zategadelj?" * Naš presvitli cesar obhaja danes 801etnico Svojega rojstva. Obširna in burna je zgodovina teh dolgih let. Kakor hitro se je zdramil iz sladkih sanj brezskrbne mladosti, že mu je potisnila usoda v roke bridki meč ter ga peljala v kruti boj proti sovražnikom Avstrije. Komaj se je povrnil iz bojišča, že ga je čakala druga, nič manj važna naloga, pomiriti razburjene - .uhove po svobodi in prostosti hrepenečih narodov. Tedaj so se strie verige, v katere je bil vklenjen kmet, zrušila se je v prah prešerna moč grašča-kov, in ljudstvo je svobodneje zadihalo. Cesarjevemu žezlu so se morali uklonit: tudi Ogri, ki so hoteli, nezvesti obljubam svojih prednikov, ustanoviti svojo lastno in samostojno državo. Zavladal je za nekaj časa mir, ki ga je prekinila vojska z Italijani, ki so poklicali na pomoč Francoze. Avstrijsko orožje ni pridobilo zmage. Kmalu nato je prosil nemški cesar Italijane za zaveznike, ki so mu svojo pomoč radi obljubili. Tedaj sta se vneli dve krvavi vojski na jugu in na severu. Zinagonosne so bile avstrijske čete na jugu, Laška je bila premagana; toda na severu so Nemci premagali Avstrijce, in mrtvaški angelj je zatisnil marsikateremu slovenskemu vojaku za vedno oči. Nato je nastopil zaželjeni mir, ki je moral celiti rane, dobljene v krvavih bojih. A tudi ta mir ni dolgo trajal. ZaČul se je bojni strel na Balkanu, in roke tepta-nih kristjanov so milo prosile pomoči v svetem boju proti krutim Turkom. Avstrija je hitela osvobodit to ubogo ljudstvo. Luč svobode je zaplapolala v Bosni In Hercegovini, in pod mogočno zaščito našega cesarja je začelo kliti v teh deželah iz razvalin novo, lepše življenje. Od tedaj naprej je vtihnil bojni rog, in avstrijski narodi vživajo že 32 let popolen mir. Tedaj se je pričelo delo na polju prosvete. Omika je prodrla tudi v najnižje sloje in začela blagodejno uplivati. Z zadovoljnim očesom lahko zre naš cesar sedaj ob svoji 801etnici na svoje narode, katere čuva že skozi 62 let in s ponosom lahko reče: Moje življenje ni bil praznik, bil je delaven dan! Bog ga ohrani Še mnoga, mnoga leta! * Iz šole. V VIII. Činovni razred sta pomaknjena profesorja 'Josip Kardinar na gimnaziji v Celju in Janez Gangl v Celju. * Iz pošte. Pri poŠti na Črni gori se s 16. avgustom nastavi poštni sel, ki bo dostavljal trikrat na teden poštne pošiljatve v okoliške kraje in vasi. V MajŠperg se bo dostavljala pošta šestkrat na teden. * Prizivi za odpis zemljiškega davka vsled Škode na zemljiških pridelkih po toči, povodnji, perono-spori in drugih vremenskih nezgodah so prosti kolekovine. Na to opozarjamo naše kmetovalce, ker letos bo, žal, obilo opravil radi znižanja zemljiškega davka, glede na to, da naravni pridelki že dolgo niso toliko trpeli po raznih nezgodah, kakor ravno letos. * Ravnanje z nekolkovanimi vlogami strank. Finančno ministrstvo je pri nekem posebnem slučaju o-pozorilo na par. 81 pristojbinskega zakona, v katerem je vravnano pristojbinsko postopanje nekolkovanih vlog v izvensodnih zadevah. V smislu teh določb je od kolku podvrženih, toda brez kolka vloženih vlog le takrat plačati kolek, ako se je o vlogi uradno razpravljalo ali o njih vložitelju dostavila rešitev. Sicer pa veljaj pravilo, da se vloga, ako jo je stranka osebno izročila, takoj tej vrne; v slučaju pa, da stranka ni o-sebno predložila vloge, se ne vzame niti kolka niti ne kaznuje, ampak nastopi škodljiva posledica, da se o tej vlogi uradno sploh ne obravnava, temveč se jo priloži k aktom. Opozarjamo torej na take Škodljive posledice in priporočamo strankam, da se poprej vselej pri poučeni osebi poučijo, katera vloga je kolku podvržena in katera ne. * VGradcu je umrla po srečno prestali operaciji na oslabljenju srca vrla, krščanska mati in žena, gospodinja Marija Rop iz Lormanja pri Sv. Lenartu v Slov. gor. dne 11. avgusta ob 6. uri zvečer. Blaga žena, sestra preč. g. duh. svetovalca in župnika pri Sv. Juriju v Slov. gor., Antona Sijanca, zapušča ža- lujočega moža, dve hčerki in dva sina, kojih eden., primicijant lanskega leta, sedaj kaplan v Rečici v Savinjski dolini, je tudi blagoslovil truplo ranjke matere v mrtvašnici deželne bolnice v Gradcu. Pogreb je D)1 dne 13. avgusta. Ranjka je pokopana na pokopališču Sv. Petra v Gradcu. Svetila njej večna luč! * Južnoštaj. hranilnica v Celju razpisuje rok za podelitev podpor iz ustanov cesarja Franca Jožefa». I. za slovenske dijake in učence katere koli šole ali učnega zavoda, ali absolvirane visokošolce, dokler ne dobe plačane službe, ki so pristojni y okrajih Šoštanj, Sevnica, Gornji Grad, Vransko ali Šmarje pri Jelšah (na prošnjike iz drugih okrajev se ne more jema-ti ozir), do dne 28. avgusta 1910. — Dosedanji štipendisti morajo na novo prositi. Prošnjam morajo biti priložena: Domovnica, ubožno spričevalo, spričevalo zadnjega; polletja, ki mora dokazovati najmanj prvi napredovalni red. Nekolekovane prošnje naj se vlože pri ravnateljstvu Južnoštajerske hranilnice v Celju. * Zveza slovanskih gasilnih društev je zborovar la v nedeljo, dne 14. t. m. v Ljubljani. Na zborovanje je došlo 11 Poljakov, 814 Cehov, 351 Moravcev, 230 Hrvatov, 5G Primorcev, 82 Štajercev in približno 5000 Kranjcev, 115 društev. Vsa Ljubljana je bila v zastavah. Dopoldne so prisostvovali gasilci sv. maši, popoldne pa se je vršila vaja, ki je izpadla zelo dobro. Slavlje se je končalo s koncertom v hotelu „Tivoli". * Vrlo društvo. Kat. slov. izobraževalno društvo v Brežicah nam je prvo vposlalo svoje društveno naznanilo, kolkovano s petimi narodno-obrambni-mi koleki, kakor je to želela „Slov. Straža". Živeli posnemovalci ! ____ * Vrazova lOOletnica. Udeležbo so nadalja javila naslednja slav. društva: „Matica" hrvatska in slovenska, ki bosta zastopani po več odbornikih in bosta njiju predsednika slavnostna govornika; Narodna Čitalnica v Ptuju; Čitalnica v Ormožu; ljutomersko Pevsko društvo; Pevsko društvo pri Sv. Juriju ob Sčavnici; Veteransko društvo v Ljutomeru; Čitalnica v Ljutomeru; Zveza gasilnih društev na Murskem polju; Gasilno društvo na Hardeku; Bralno društvo pri Sv. Miklavžu; mladinska društva pri Sv. Tomažu, Sv. Miklavžu in v Središču; Bralno društvo prh Sv. Bolienku na Kogu. * Vrazova lOOletnica se vrši ob vsakem vremenu dne 21. t. m. v Cerovcu po že objavljenem sporedu. Osebna vabila se ne razpošiljajo. K najobilnejši udeležbi vabi — pripravljalni odbor. * Zlata knjiga slovenskim Orlom, za Orle in vso krščansko mladino spisal Franc Terseglav. Cena za broširano 1 K, za vezano 2 K. Delo je cerkveno potrdil ljubljanski knezoškoi A. B. Jeglič, ki je obenem na čelu knjigi spisal sledeče priporočilo: Knjiga, naslovljena „Zlata; knjiga slovenskih Orlov", je spisana na temelju in v duhu sv. katoliške vere, ter se ž njo popolnoma vjema. Obsega mnogo prelepih, trajno veljavnih naukov posebno za naše ljube Orle, ki naj se vzgoje za viteške mladeniče, za značajne može, za vrle Slovence in zavedne katoličane. Načelniki in voditelji Orla, posebno naši duhovni, naj Orlom stavek za stavkom poljudno razjas-nujejo, Orli pa naj si prelepe, ravno za nje odobrene nauke vtisnejo v spomin in v srce, da jim svetijo na potu do njihovega vzvišenega namena. Pisatelju Čestitam, da se mu je knjiga izredno posrečila in zasluži zares ime „Zlata knjiga". Naj se natisne in razširi po vsej mili domovini! — Knezoškoiijski ordinariat. t Anton Bonaventura, knezoškof. — — Knjigo tudi mi prav toplo priporočamo. Vsak zaveden slovenski mladenič naj si naroči to knjigo. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani. * Poštne izkaznice. S 1. avgustom t. 1. so se pričele uporabljati poštne izkaznice nove izdaje, ki se od v uporabi stoječih razločujejo po večji obliki, tem-nozelenem ovitku in po tem, da jim je pridejan prevod besedila v francoskem jeziku. Na starih vzorcih je tudi plemenitaše, ki delujejo z ljudstvom. Navdušeno smo pozdravili častilo duhovščino, ki je bila prav lepo zastopana od vseh krajev. Ljudstvo pa je najbolj pozdravljalo Ljubljančane, ki so prišli med nje tako daleč, in jih Sbdrili z lepimi pesmimi. Nadalje -smo pozdravljali pevce iz Smartna na Paki; bralno društvo iz Družmirja, Zavodnje, Razborja, Mozirja, Nazareta, zastopnike iz Mislinjske doline, iz Savinjske doline itd. Z okineanimi vozovi so se pripeljali Zavodčani in Razborčani. Vsa čast gre St. Iljčanom, Mislinjčanom, udeležencem iz Št. Vida in Doliča. Ne govorimo pa o udeležbi iz šoštanjskega okraja; od tod je bilo vse na nogah. Iz vseh župnij in občin je bilo ogromno ljudi. Pozabiti ne smemo vrlih Šentilj-čanov z g. županom Korenom, Škalčanov in vrlih mož in žen iz Št. Janža. Vse smo prav prisrčno sprejemali in z navdušenjem pozdravljali! Med pozdravi g. dr. Hohnjeca, velenjskega župana Skaze je svira-la godba in so peli ubrane pesmi vrli pevci iz Ljubljane in iz Pake. Nato je državni poslanec g. dr. K. Verstovšek v navdušenih besedah označil pomen Društvenega Doma za šaleško dolino. Ko je označil žalostne razmere trgov Šoštanj-Velenje in omenil, da se ljudstvo ni za.-moglo niti zbirati v posvetovanje za odločen odpor, in navedel žalostni klic domačinov, katerega smo slišali vedno radi pomanjkanja primernih prostorov: „Brez doma smo na lastni zemlji", so se marsikatern mu domačinu vzbudili žalostni spomini na preteklost. Toda besede „Sedaj imamo svoj dom", so razjasnile obraze z nado na boljšo bodočnost. Burno pozdravljen je povzel besedo drž. posl. g. dr. Benkovie, ki je z znano nam odločnostjo bičal današnje nezdrave razmere in bodril ljudstvo k skup-nemu delu in vstrajnosti. Ko je nato zaključil oficiel-ni del g. dr. Hohnjec, se je začela prava ljudska veselica v dvorani sami in na prostem. Ljubljanski pevci so peli mile in navduševalne pesmi; na drugi strani smo slišali zopet pevce iz Pake; vmes Je svirala godb*a. Nastopali so govorniki, drug za drugim. Bil je resnično ljudski parlament. Govoril je navduševalno g. župan Skaza; na mizo je stopil v dolini v dobrem spominu iz nekdanjih dnitfiaš vrli g. dr. Medved. Navdušenje je bilo velikansko, ko so videli Šaieščani pred seboj nekdanjega svojega ljubljenca. Občudovali smo jedrnate besede mladeniča iz Škal, Zajca, ki je govoril v imenu mladine za mladino. Navdušeno je slavil g. Krajnc iz Št. Ilja ta dan in pozdravljal poslance. G. Cerar iz Mozirja je pozdravljal v imenu Gornje Savinjske doline, g. dr. Hohnjec je osvetlil delovanje g. Goričarja Maksa, ki se je v skromnih besedah zahvaljeval. Bili so ganljivi prizori pri tej napitnici. Vsi so uvaževali naporno, požrtvovalno delovanje vstrajnega g. kaplana, vsi so se gnječili okrog njega, skazovali mu udanost 1n ljubezen, povzdignili ga kvišku, da ga je videlo vse ljudstvo. Pa je tudi mož zaslužil to priznanje! Lahko rečemo z mirno vestjo, da je bil upravičen izrek: „Danes je Makslnov dan". Le prehitro smo se morali ločiti od Društvenega Doma. Spremilo je ljudstvo Ljubljančane na kolodvor z godbo, kjer seV^ie samo prepričalo o drznosti in nesramnosti velenjskih nemškutarjev. Bili so hrupni prizori, ki so bili velika sprememba po prejšnjem veselju in navdušenju. Razne novice. Občni zbor „K&fol. tisk- društva v Mariboru" bo v prostorih uredništva „SI. Gospodarja" v petek, dne 26. t. m. ob 9. uri dopoldne z običajnim vsporedom. U-IJudno vabljeni so vsi udje; posebna vabila se ne bodo razpošiljala. predsedništvo „Kat. tisk- društva". „Seveda, zajec se pošilja v koži, toda zajec, katerega si poslal nama, ni imel mesa. In to je za mojo soprogo prevelika Šala, in s tem si me spravil v zadrego . . . tembolj, ker sem na tega brezmesenega zajca povabil goste." „Ali brate, jaz te ne umejem in nimam pojma o tem! Bodi uverjen, da sem ti poslal zajca, kakoršne-ga sem živega ubil. A menda ni živel brez mesa." „ Jaz ti še enkrat povem, da zajec, kojega si mi poslal, nima mesa, ampak je to zajčja koža, v kojo je nabasan nekak mah in zemlja, kar je tebi dobro znano. A priznal boš gotovo, da je to za mene in za mojo soprogo prevelika Šala. S takimi Šalami obdaruj koga drugega, ne pa mene! Take neslane Šale si v bodoče zabranjujem!" „Ali lepo te prosim, dragi prijatelj, da se osve-dočiš, da nisem ničesar kriv, pozovem mojega slugo. Naj ti pove, da ni res, česar me dolžiš." Štefan pozove slugo, ki ni ničesar znal. Rekel je, da je vzel zajca iz torbe, ga nesel k predstojniku in se povrnil, da očisti gospodarju puško. Predstojnik na je trdil, da je ogulil Štefan zajca že na lovu in natlaČil kožo z mahovino in zemljo. Ubogi Štefan se je rotil, da je nedolžen in da ne ve, kako se je to zgodilo. Vendar je odšel predstojnik razjarjen domov. Ko je bil Štefan sam v svoji sobi, je bil tako razburjen, da ni znal, ali so to sanje ali je resnica. Bil si je svest nedolžnosti in da je tudi sluga nedolžen. Gotovo je storila kaj enakega predstojnikova družina. A to gotovo zato, da ga očrni pred predstojni- kom, kamor je pogostokrat zahajal in vsakokrat „pozabil" dati družini napitnino. Ta in noben drug vzrok mora biti. Zato takoj sede za mizo in napiše listič, v katerem sumi družino. Ko je dobila gospa ta list, je takoj obvestila družino. Nu, sedaj je nastal Še-le pravi krik. Družina je bila svoje nedolžnosti uverjena in se navalila z mnogobrojnimi psovkami na Štefana. In s tem postopanjem, da je obdolžil Štefan družino, se je sovraštvo še povečalo. Trajalo bi bilo morebiti še naprej, da se ni „zločinec" oglasil. Drugi dan je bil predstojnikov imendan. Tudi ..zločinec" mu pride čestitat; vedel je že, kake nepri-like so nastale radi le nedolžne Šale. V razgovoru vpraša krivec nekaj o pokojnem zajcu, da se na svoja ušesa prepriča, kako sta on in njegova žena vzela to šalo za zlo. Zato začne krivec pomirjevati: „Bodite uverjeni, gospod predstojnik, da ni naš Štefan v tej zadevi ničesar kriv. On Še pojma nima, kako se je to zgodilo. Cela lovska šala je bila namenjena le njemu. Da je bil ta nesrečni zajec namenjen predstojniku, tega nisem, kot začetnik te šale niti slutil. Stvar je bila taka-le: Da bo naš Štefan predvčerajšnjim odšel na lov, smo znali že več dni prej. In tudi jaz sem Šel ta dan na lov, seveda prej, kot on. Sreča mu je nanesla, da je takoj v jutru ubil zajca. Da bi mu ga ne trebalo nositi ves dan seboj, ga je skril pod neko vrbo. To sem videl iz svojega skrivališča. Takoj mi je prišlo na um, da se lahko osvetim radi večkratnega zasmehovanja v našem lovskem kro- gu. Znano vam je, da znam polniti kože raznih živali, pa sem se domislil, da vzamem temu zajcu meso, in ga natlačim z mahom in zemljo, dokler se. on ne vrne. To sem storil tako izvrstno, da bi najboljši lovec ne opazil prevare. Tako napolnjenega zajca sem vtaknil zopet pod vrbo tako, kakor je bil poprej. Štefan nič hudega sluteč, vzame zajca, odide domov in ga pošlje tebi za 2od. Tako, sedaj uvidite, da je ubogi Štefan popolnoma nedolžen, in sem le jaz kriv vsega tega. Jaz trn, kakor rečeno, nisem znal, -krvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval B. Serravallo, c. kr. dvorni dobavitelj X Trieste-Barcola* 14 Kuni se t lekarnah t steklenicah po pol 1 i K 2 60 ¿in po 446 1 1 i K 4-89. ^ Kneževo ravnateljstvo v Konjicah potrebuje s 1. septembrom k težkim gospodarskim konjem 2 trezna, zanesljiva ter oženjena Pekarlja ki se dobro obnese, se da zopet v najem, oziroma tudi proda. Nahaja se v Konjicah, sredi trga na zelo ugodnem mestu. Naslov: Marija Trabusiner v Konjicah, hišno štev. 66 661 V najem 88 da posestvo, okoli 10 oralov, gozd, travnik in dve njivi, hiša z gostilno, eventnelno se tudi prod». Vpraša se v upravništvu tega lista. 659 Višjega štabnega zdravnika in fizika-dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, [tečenje Iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4-— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni Apotheke „zur Sonne", Gradeo, Jakominlplatz 24. 108 na mesec, dobi lahko vsakdo s 6 pleščami in 200 iglami vred za 36 K. Gramofon je izvrsten, torej nobena igrača; jamstvo 2 leti. Ravnokar so izšle nove velike slovenske plošče od 2 K do 6 K ter najboljše igle 1000 po 1 80, 2 in 2 K, kakor tudi vsi večji gramofoni po jsko zaižanih cenah; stari gramofoni in drugi godbeni aparati se zamenjajo za nove gramofone. Za 4 stare plošče dama eno novo. Prosimo, zahtevajte cenike. Zinaaer & Co., Sv. Jakob v Slov gor. 1% - 2 kg težje postane^ jo svinje vsak danpodr.Zell-nerjevi svinj« ski krmi. Tri krat redilnej« še nego koruza. 50 kil z vrečo K 11*50 iz tovarne. 1. za rejo II. za pitanje {{ poviša donesek mleka krav za IV2 do 2 litra od glave in dneva. K 7*50 stane 50 kg iz tovarne. Razpošilja tovarna prvih krmil brata TAUSSKT, Dunaj, II. Praterstrasse 15, 499 Prospekt „Goldgrnbe" zastonj. „Molko' 1 Zspnmui, jie zabi: Bolan ali zdrav, Le „FLORIAN" rabi, Želodca bo pmr! je krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši 1 Ljudska kakovost liter K 2'40. Kabinetna kakovost „ „ 4-80. Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana. Samoslovenska trgovina ter oženjena p y , , • konjarja. Fr. Lenart v Ptuju Plača po dogovoru s prostim stanovanjem, kurjavo ter nekaj polja. Pismene ponudbe na kneževo ravnateljstvo v Konjicah. 631 Po celi Savinjski dolini dobro zna dolgoletni trgovski sotrudnik g. m. Para« diž odpre s ^ avgustom t. 1. svojo na novo ustanovljeno trgovino b svežim mannfakturnim in špecerijskim blagom iu železnino v biči gospe Marije Vrečer v sredini žalskega trga. 599 e ¡svoji novi zalogi veliko izbiro najnove^ag * isiaa za moške ter volne za ženske obleke« Pot©»« aaogo trpežne hlačevine, tiska, satina, cefirjev, tE*.< fclse, avlleniK in drugih rut ter vsakovrstnega platin s a žlvotno in posteljno perilo po primernih' cenah, Ss?.-žšlje ima tndi moško perilo in gotove hlače ta El&git xiae po zelo nizki ceni i iEndl razumništvu iz mesta kakor iz okraja M> la «iteežem z različnim modernim blagom^ Najtopleje se priporoSa Franc Lenart v Ptuju, 605 manufakturna trgovina. 18, avgusta 1910. SLOVENSKI GOSPODAR, Tovarna za poljedelske in kmetijske stroje. ■««»«inwmsnw» kakor mJatilnico za škopanje in navadne mlatilniee za roko in gepelj. Rezalnice, gepelj, vejalnice itd. Livarna za železo in medenino. Izdelujejo se mlini in žage za vodno in parno moč. Vsa popravila po ceni in točno. Ceniki se pošiljajo brezplačno Kn-puje se po najboljši ceni staro vlito železo, oink, cin, baker, svinec, t. d. 941 I i-ŠCiL, ' ■ «i BwMWH I, Pfeifer, tovarna in livirna v Hočah pri Mariboru. I I € I immmtkmi I l v «sskovrstnih ís^eFja^sh, trabe x napšsi, in sveče za pogrebe pripcrcča: Delavnica za popravila! «s «9 ■fcs ca ea ra S a <=> Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Illustr. cenik zastonj! Gramofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-vira K 350 Pristna srebrna ura „ 7'— Original ornega ura „ 18'— Kuhinjska ura „ 4-— Budiljka, niklasta n S"— Poročni prstani „ 2.— Srebrne verižice „ 2'— — Večletna jamstva. — Nasi. Dietinger Thsod. Fehrenbaata urar in očalar Maribor, freska «»o* 2» Kupujem zlatnino In srebra. i i « 'VCar « ■.Mimvwwnp trgovina s pisarni^iiri poirebšf>B8ißi itd. Na debeló (n drolsRO! 220 Ha debela lir» drobno I želo redka prilika. ,Za 00 JJ* If- i odsluženi vojaki, nekaznovani, na dobrem glasu, se iščej Tovarna mi je po neki elementarni 'nesreči poverila za direktso predajo rešeno blago, mnogo komadov krasnih težkih flaneinih odej v lepih modnih barvah in vzorcih, na katerih je opaziti le neznatne madeže od vode. Te odeje so primerne za vsako boljšo hišo za pokrivanje postelj in odej, so zelo fine, tople in trpežne, okoli 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošilja se po povzetju 3 komadi zelo finih flsnelakih odej za 9 kron v vseh modnih barvah in vzorcih, 4 komadi domačih odej 10 kron. Vsak cenjeni čitatelj tega inserata naj z zaupanjem naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsak s pošiljstvijo zadovoljen. 649 A-f-fr\ Ticvlrciva c finančni nadstražnik UILU -Deiveid, Y p0fc Nachcd (Češko). Bl^lraB^VII^IBriB Steckenpferd- milo z lilijmim mlekom Najmehkejše milo m kož© kakor proti pegam! & oltviženjem so pogosto že iz navadnih ran postale zelo hude. aaio ae naj vsaka z zato najbolj primernim sredstvom pokrije. Že 40 let se je izkszalo mečilno vlačno mazilo, takozvsno praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3'16 ee pošljejo 4 pušice, sa K 7"— pa 10 pušic poštnine prosto na veako postajo avstro-ogrske monarhije. Pozor na ime lzdelks, izdelovateljg, C6U0 is varstveno znamko. Pristno le po 70 vinarjev. Glavna zaloga B. F R A G N E R, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna „PRI ČRNEM DRLU" PRAGA, Mala strani, vogal Herodove ulice št. 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. 250 Dobita se povsodi. 138 Kilne pase tudi za najhujše kile, trebušne obveze, šuspsnzorije, pokončne držaje, razne varstvene stroje za teleBne poškodbe, umetne noge in roke itd. izdeluj« po miki ceni prva spodnještajer-aka tvrdka Fr. Podgoršek, bandažist, Maribor, Crejgka ulic« t, Sira« 7,- Jos. Cretnik Št. Jurij ob južni železnici stavitelj mlinov in žag, kakor tudi izdelovatelj mlinov za rabo na roko, z ge-peljem, motorno in parno silo. Slika je posneta po mojem lastnem izdelka, in pošiljam iste na meni znane osebe na 1 mesečni poskus. — Zahtevajte cenike! Izjava. w v Stampilje ® iz kavčuka se dobijo v tis-r karni sv. Cirila v Mariboru. Proti neštetim boleznim se priporoča Franzo?© žganje Dobro, močno Franzovo žganje je neoporekovano najboljše domače sredstvo. Za kolikor boljše in uspešnejše je še potem Franzo-vega žganja preparat, kakor je Szeklerjev gorski 99 nda-cvet" XXXXXXXXXX odsluženi vojaki, nekaznovani, na dobrem glasu, se iščej o s koncem tega mesec» za Maribor. — Pismene ponudbe na „ Wiener Waeh und Scbliessgesellscbaft, Dunaj VI, Maria-hilferstrasse 23/25. 655 ki ga ne priporoča le izdelovalec, ampak vsak, kdor ga rabi. Spričevalo za to da: f! pismo Franca Kossuth-a: Blag. gospod Baldzsovich S4ndor, lekarnar v_ Sepsi-i«ent-Gyorgy. „Proti revmatičnim bolečinam se je izkazalo vnetje s „Inda-cvetom" zelo dobro. Bodite tako prijazni in pošljite mi tri steklenice". Franc Kossuth. Postavno zavarovano „Inda-cvet" zdravilnih zelišč Franzovo žganje ni kaka navadna spritova mešanica, temveč iz SzekSerievih gorskih zdravilnih zelišč narejen sprit in kot tak ne le najboljši in najnspešnejši, temveč tudi najmočnejši Franzovega žganja preparat. »Inda-cvet" krepi živce in mišice, osveži in okrepi telo in dušo! „Inda-CTet" ee dobi pri izdelovalcu Baldzsovich Sžin-dor, lekarnar v Sepsiszentgyorgy, kakor tudi v vseh lekarnah, drožerijah in špecerijsKih trgovinah. 303 Slovenec Konrad SKaza, Selavnlea *s ve* cesrkven* dela v St. Ulricfc, Orttf**:, z==rzzz==r==r=. 'JTiroi ' «a iiajtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska saloga sv. razpel. Novi sanimi«?'. «Joveoski ceniki sastonj ta ¡ranko. Postrežb* solidna in hitra. 6*1 Z mojo 240 !! umetno moštovo esenco!! si lahko vsakdo z malimi 6troški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače. Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo v drožeriji Maksa Wolfram, Maribor, Gor. Gosposka ulica. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrovana zadruga x neomejeno zavezo v lastni hiši: „Hotel pri liefern vola44 (Tersehek), Graška ulica 9, I. nadstropje 9f k HOTEL Pri beleniToin46 priporoča svojo veliko gostilno # * 30 sob za tijce po jako nizkih cenah # # fijakepijo v Hiši Dobra in točna postrežba. w&restuje hranilne vloge po 4 7»% brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tudi na tekoči račnn in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom domače nabiralnike na dom zastonj, če vložijo prvokrat najmanj 4 K. posojuje na zemljišča po 5% do 5 */»%» ter ua ustavo vrednostuih papirjev in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih ali osebah prevzame v svojo last proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke. Za vplačila, po pošti ae dajejo zastonj pošt.hpantlnlone položnici Uradni dan: vsak fas*ek in petek dopoldne. ase Vprašanja in prošnje se sprejemajo ml dan, izrzemši prazaiis imlht «d 8.-lž. tur oa 3.—i nn pjpiliai. / F. & Btonip., 'riF I»WIIII toirapna zarezanih streinikoir ponudi vsako poljubno množino lit patent, dvojno zarezani strešnik-zakrivač s poševno obrezo in priveanim nastavkom „sistem Marzola" Br» odprtin n&vzgsr! Str®ha popalnaaia v&ma prti NajpriprostejSe, najcenejše in najtrpežnejše fmfje Sfrell SedaflJOSH Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo. Viktor Ušen trgovec v Braslovcali, naznanjam zaradi pomankanja [prostora, vsled vedno večje zaloge blaga rzprodajo po tovarniških cenah, kakor dobra, možna suk-na in hlačovina za moške obleke, klobuke, srajce, nogavice, predpasnike, dežnike; fino in lepo volneno ter vse drugo žensko blago' tudi pod lastnimi cenami. Priporočam nadalje vsakovrstnega Špecerijskega blaga, najboljšo moko in otrobe Maj-dičevega mlina; v zalogi imam tudi suhe in oljnate barve, žeblje, verige, čevljarska kopita itd. Kupujem jajca, maslo, suhe gobe, zmedene in rezane ženske lase, ter vse druge poljske pridelke po najvišjih cenah. Veletrgovina z želsznlna „Klerkur" Peter Majclič: Celje se priporoča. 656 Izjava: Podpisani Jožef Peršak iz Precetinac obžalujem, da sem g. Ignacija Moboriča, pos. na Podgradji, žalil z nepremišljenimi besedami in se mu zahvalim za naklonjeno mi odpuščenje. Ljutomer, 11. avgusta 1910. 651 Jožef Peršak. 512 „Kapljice za svinje". 'T*™«6"6"5' * Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za pripo slano zdravilo: Svinjske kap -Ijice za rdečico: Uspeh vilo povoljnll Gosp. Janez E. piše: Prav dobro pomagalo! mestna lekapna pri c. kr. orla MARIBOR, Glavni trg štev. 15. 32f 1 T <36lJL>«J&lX> <»W<3EM3E><35><» flht tft OP i*1 w (3P ec 1» Edina narodna trgovina Ladovik Kuharic je v Ormožu kjer 612 kupite moderno volneno blago za ženske obleke, sukno in kamgarn za moške obleke, perilni kambrik, hlačevino, belo platno, svilene robce in mnogo dragega manufakturnega blaga iz naj boljših tovarn po čudovito znižanih cenah. — Priporoča tudi svojo veliko zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga. m k občnemu zboru Posojilnice v Pišecah, ki se vrši dne 23. avgusta 1910, ob 8. uri predpoldan v posojilniških prostorih. VSPORED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Prečitanje in odobreuja zadnjega zapisaika. 3. Odobreaje raiuna za leto 1909. 4. Volitev odbora in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Za slučaj, da ob 8. uri ne bi bilo zastopano zadostno število deležev, vrši se pol ure pozneje, t. j. 1/i 9. dragi občni zbor z istim vsporedom, pri koiem pa zadostuje vsako število zadružnikov. 662 Nač jlstvo. od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Tiskarna sv. Cirila y Maribora. \ registrovana zadruga z neomejeno zavezo SMir Stolna ulica št- 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). hranilne vloge se Bprejemajo od vsakega in se obrestnjejo: na-v dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4'/,. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4'/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5VS% in na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposoj nje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne. 6 Posojilnica Ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnih.«». Isdajfttelj in laloinik: Katoliško tokovno društvo. Odgovorni urednik: Frio Rikorlč. Tisk tiikame 3». Cirila t Maribora. Stran 8. SJIDlJiMSjO SEKilDlEDL Največja mizarska in tapetarska trgovina arol fesiak - Maribor K» Tegethofova ulica te. 19. Cenikpro"6u" ",ionJ- Pohištva in posteljne oprave ♦♦»♦hhh^ po najnižjih cenah. 18. avgusta 1910.