97. »tniita. i LMiiiii i mm a. Mini »za. mi. Ufa. ^^^^ ^ -, !■■•'•■» Prostor I m/m X 54 m/m za male oglas« do 27 m/m vtflnt 1 K. ■*ad to visino vsl oglasi ! m\m X 54 mm I K 50 v. Urađni raiglasl ta poslana tcr noticc isti prostor po 2 K, ženitne pomidbe m poroke pavialno 80 K. — Pri naročilih nad 10 oojav popu«L Vpraiaajcfli glede insentov naj te prtloH laamka a odgovor. Oprivnliftv* „SIot. Varova'1 ta ,,Mar»4B« Tiskar««« Eaaltov* nlfca #1 S, prltUte* — T*l«foa *t 904. ttBtotM«*i Var««« ▼•!!• v t|tt»lt««« i« *• f^MI I v J«f •aiavi|l i V ftaMtavstv« i celoletno aapiej plačaa . K 1^>- celoletao......K240*— pollctno.......„ 90-— polletao......♦ „120*— 3 tnese&M......„ 45— 3 mcaeCao • •••••„ 60*— 1 „ ..•..„ 15" — . * . . • w 2v*^» Pri morebltaein povišanju se ima daljSa naročalaa doplaAitl. Novi narofniki nai poitiejo v prvlć naroćnino wedno JfV* po nakazitlci. Na samo rHsmen« naročila brez nos'atve deiurie se ne moremo oziratt. IMtollUs „flev. Var**«" Sasnova »Ua* *L i, 1. nsi«rf|a, Tttotea ttar. 34. a)#pis# saw#t#flM le nodplaaaia ta sa4sstBa> fNnhsvaVML flpr Roitopiaov mm vrata* "VII Posamezna Itevllka velfa 1 krono. Poftnifia platana v gotovini. Poboljšajmo se! V Sloveniji smo preživeli ža-lostne in skrbipolne dni. Vse kaže, da se zopet polena valovje visoko razpaljenih strasti. Kot Slovenci, kot prijatelji močne države in kot res-ničnl prijatelji poštenega našega de-lavstva iz srca želimo, da bi se ne ponavljali pri nas več tako pretres-ljivi doffodki. Upravičene zahteve našega delavstva je pri nas mogoče spraviti do veljave brez nasilstev, ne da bi se osrožala država, ne da bi se podiraJo železnice, streljalo na orožnike hi navajalo neizobraženc ljudi k nazorom, da je prava pravica tista, po kateri sf srne močnejši s silo in srrožnjo vzeti. kar je last bližnjega. Ljubezen do domovine in države je za nas v takih dneh in prili-kah. kakor so bile prošli teden, me-rodalno vodilo. Zatej?adelj je bilo jasno naše stališče, da treba vse sto-riti, kar je potrebno, da priđe čim-prej red in mir do veljave. Lojalno smo storili, kar smo mislili, da je v prilog vzpostavitvi reda in zakona, Ker nam je blagor domovine prvi zakon, nas niti trenutek ni vabilo, da bi vladi, čeprav je klerikalna, de-laii težave. Vsak pameten človek nam bo pritrdll. Zaslepljeno stran-karstvo ni naša stvar. Mi ne moremo razumeti, da bi bilo nam sploh pod kakim pokojem mogoče, se odločitf za to, da bi dali svoj glas komunistu, ki gre za uničenjem države in reda. Po vsem tem si pa prisvajamo pravico, povedati svoje mnenje od- krito tuđi na ono politično stran, kateri pripada naša sedanja pokrajinska vlada .In na ta naslov pravimo, da je zadnjo zimo umerjenosti in uvidevnosti zelo zelo manjkalo na klerikalni strani. Mesece, recimo od srede decembra dalje je »Večerni list« pisal razburljivo in hujskaiočc. Z veliko spretnostjo je v ljudstvu gojil in razvnemal nevoljo in raz-draženost. Kaj vse ie pisal takrat, ko je bil predsednik vlade g. dr. Gresror 2erjav. Sunt certi denique fines! Tuđi v političnem boju mora list, kt ga izdaja tako velika politična organizacija, kakor je Slov. ljudska stranka ostati v mejah, ne pa zistematiS-no razipaljati strasti in poželjivost, čeprav pod kršČanskfm in verskun praporotn. Še le pred dobrimi 10 dnevi, ko je pretila komunistična opasnost, se je »Večerni list« izpa-metoval. Čaši so resni. naj zmote uče boljšega naziranja. Vodstvo stranke, pa tuđi duhovsko vodstvo naj poskrbi za umerjenejše pisanje v prihodnjosti. Naukov je bila prilika sedaj dobiti dovolj, zakaj nahujskana množica je v soboto jasno dovolj pokazala, da ne respektira niti duhov-ščine, niti krščanske plemenitosti. Tolpa je zasramovala častitliive usmiljenke in se vrgla na spoStova-nfa vrednega duhovnika, ko je dajal zadnjo tolažbo. Tejra nai se »Večerni list« spomni, kadar ga zopet napade nestrpnost in strast Vsenč. prof. dr. Uudmfl Hauptmana: K danaSnjemii položaln. Sramotno poglavje, ki ga pišemo že tako dolgo s čudovito vnemo kot uvod v zgodovlni svobodne Jugoslavije, se brezvestno nadaljuje. Ce ga hočemo završiti, če nočemo do-Živeti še sramotnejŠih, moramo im&ti oko in srce, da pogledamo resnfci v obraz. Potein borno z grozo spoznali: Svetovna vojna je razklala Ev-ropo od Ledeneg"a morja do Jadrana. Kjer so vladale prej tri sitne države, je zdaj razmetanih devet drob-cev, novih držav. Razklan pa je tuđi vobče ves stari svet, ker mu je vojna razbila os od Pra^e in Dunaja do Bagdada. Ove prelomnici torej, evropska od morja đo morja, svetovna od Donave do Evfrata, določata bo-doČi nolitiki smer. Na vzhodu od evropske prelom-niče se dviffa 120miIijonski ruski hlok, na zapadu se peraja pred na-šimi očml skoro enako moćna nem-^ko - italljanska skupina, ker se vrača Ttallja pod nemšk? krov. Drobcem med obema preti nevarnost, da jih zmelje dvojni pritisk. Slična nevar-nost prefi ob svetovni prelomnici. Do vojne je Nemec cepil svoje moči: Siril je svojo oblast no morju. ob-enem silil pod geslom Berlin - Bagdad proti jugovzhodu. Zdaj pa, ko so ga presrnali sovražniki z morja, se morajo zaježeni valovi njegove narodne sile tem bumeje zaganjati v nasprotno stran, si moralo s podvojeno silo iskati izhoda ob crti n a j -manjšega odpora, ob svetovni prelomnici Dunaj - Bagdad. Baš na križišče te svetovne pre-lomnice z evropsko, t. J. na najbolj ogroženo točko, je postavila usoda na§o domovino. Nemška ekspanziv-Kost io bo izpodjedala, vzhodni In zapadni blok jo bosta dušila. Ce ho-če živeti, velja žanje le ena zapo-ved: da zgradi skupno domovje 2 mrzllčno hitrostjo. Kajtl zgrađba mora biti v glavnem gotova do one bližnje bodočnosti, ko se otresejo naši sosedi - velikani svoje lupne slabosti. Ce ne, Če nas najdejo Se v razkroju, zapademo v sužnost kolonialne dežele, naj nam potem tuđi pustijo ćelo kralja, ministre in kot igrišče parlament. Poldrugo leto dra^ocenega časa je skoro izgubljeno. Kar Je ostalo, so rnorda le še meseci. V teh kratkih rnesecih moramo izvršiti težjo na-!'»go kakor kater'S'bodi drug narod. Te?i nas nesr^ča. da smo brez trd-nih državnih ' ^dfci|. zato brez nri-rojeneza r^Htične^a čuta. Opirati se moremo samo na razum. Toda ta naš raz^m ni fršdan. Zakaj naš osvoboditelj. Srb, je kulturno mlad. a terimi mu je zdaj graditi državo. Pdini z^klad, o katerem živimo, je vol i a do narodnega edin-stva. Ali kako se gospodari Ž njim? V slepi strasti blati vsaka stranka $vo)e domače nasprotntee in se ne *aveda, da sodf nepoučeni sosednji brat po strankah navalno kar vse uleme. A da je posruba še hližja. otr-iajo stranke povfhu v narodu še oni prei omenjeni državni nihHizem, bla-qoslavl*aje vsako kršftev zakona, da le Iz^^ia od lastne Vlade. Ali res ne čutlmo, da zidamo tako na rasipino. da s^ noiemosvetosti 7aVnnov ne more vž^veti, ker jih lahko odnese naimanjša sapa? Drevo pogine, če ?a vrtnar vsak dan presadi in obreže. Država po-2:!nc, če ji obrezujemo korenine in veje ^e dalje po hipnem strankar-skem ravnilu. 2?veti le more, ako JI zatfotoviroo naraven razvoj, to je razvoj na podlagi pravne kontinuitete. Pravna kontinuiteta Je za naše državo pridobliena s paktom med remeni om fn Narodnim Večem. Ta pakt je naša maprna eharta. temelj vsega ustavne^a razvoja. Po njem se začasno predstavništvo ne sine razpusfftt, doklcr se ne sestane fcon-stitnanta. To pomenl dvoino dolž-nost: za vlado, da dela s parlamentu ni, za parlament, da ne stavka. To svojo doižnost krš! parlament, če v sl"č*lfh, Irier gre za golo iivlie;ije države, obstruira ali odreče vladi cJo kvorum. Lc *am, kier j?-? za opremo in barvo našega <;kiipne£ !?^no: nihče jih ni izganlal, sami so izstopili iz službe, nihče Jim ni onemogočal bivanja tu. Devetdese^ odstotkov vseh tistih, ki so se izse-lili čez premirno crto, je od51o pro> stovoljno, in komaj deset odstotkov, ali tuđi ne, je bilo takih, ki so v resnici morali preko premirne crte, dat so se izognili preganjanjem, ali M jim je uprava v zasedenem ozemlja odpovedala službo, obenem z nalo* gom. da morajo zapustiti zasedeno ozemlje. Bili so nameŠčencf v pofiV lični službi, ki se jim je zgodilo ta^; ko; toda kdo je gonil iz službe sod-nike in sodno uradništvo, finančna in posrne nameščence, uradništvo m nslužbenstvo, kdo je gonil iz Trsta' vse tište državne učitelje, ki so bili nameščeni na naših in drugih Šolah, ko jim je sedanja uprava ustavila: plače sele s prvim marcem le-tošnjega leta, it& itd. Nihče! Ma, bo^nedaj, da bi zamerjall komn, (te je zapustil svofb slnžbo, če je bfT v! resnici preganjan; toda zakaj ni ćar nes toliko in toliko šol odprtih v ČU sto naših krajih, zakaj se vsflfojefoi1 naši mladini za učitelje razni kara-binijerski in drugi podčastniki? Zato,; ker ni našega učiteljstva, ker je to*j liko in tol»ko vzgojevalcev naše mla-< dine nbrnilo hrbet tej mladini tetj brez sile in potrebe pobegnilo prelćot; premfrne meje. Zakaj naš človek pri! sodišču le z največjo težavo prihaja do svoje pravice ali pa sploh ne? Ker so sodniki, najneodvisnejši urad-nfki med vsemi, zapustfli svofa me-sta in sede na njih sedaj IJuctje, kf ali v resnici ne razumejo aif pa nočejol razumeti našega človeka. Zakaf sa1 sode našemu ljudstvu s strani fhranč-1 nih, davčnih in podobnih uradov nat-; večje krivice, največje gmotne Ikcv! de, zakaj naš ubogi goriški vofni\ nškodovanec nikakor ne more prit?i do tistih podpor, predujmov, posojif! za obnovo svojega posestva, srofć-J ^a ctomovta, ki jih dobfva Bjegovi drnponarodni sodeželan1? Ker ni uradnikov, ki bi ga razumelf, k! bf mu v domači becedi đajali nasvete, pomafrali. In kje $0 tišti nrađnikt, kf! so bili tu in bi mofrli opravljati to v^-: lepotrebno deio? Tam na onf stran!-nr^mirne crte, kamor ffh ni sronil nifr-1 Neera: Hngeltha. Ime je} je dala mati v nadi, da bo s tem imenom njeno dete kakor an-geL Imela ie resnično kodraste lase in modre oči kakor angelci; ko pa je dorasla, je opazila mati in opaziti so mogli vsi, da v tei kodrasti riavt-ci sploh ni razuma. S petnajstimi leti je govorila Angelika kakor govori štliHetno dete in sntejala se Je. smejala neprestano, kažoč dve vrsti zob, belih in oštrih kakor zobe mlađega psička. Lepa je bila s svotfmi laskt razne-tanfmi po vratu in ramenih. z okrog-ilmi ličeći in z jasnimi, prozorninil očmi, v katerih je blaznost, ki Jo je obvladovala. netila žar« ki ni bil brez vse mikavnostL Animalno življenie, svobodno vsakršne misli, jej je dajalo svežost cveta, nekai priprostega in đfvjecra, Kdor jo je videl bevratl z bosimi no-gami po lokah, z obleko, posejano 3 seuom in z onim osroevora, orostim vse zlomiselnosti. srečno pri svoji popolni nezavednosti, je ni mogel preveč obžalovati. Kdo ve! Morda 1e imela svoje radosti, ki jih dnijri nišo mofdi razumeti. PoKOvarJala se je z drevesi, s kameni, z lepim? kravicami, ki so se pasle po loki in ki jih le gladila z materinsko nežnostjo, plakajoča. kadar je videla, da jih molzejo, saj je bila prepričana, da se jim povzroča bo-lečine. Po cefe dnevt je posedala na zemlfl in se zabavala z zelenhnf mladikami in koruznhni štorži, zrla na bistrino, tekočo pod vrstaml vrb ali pod starhnf topoli, kf jim ie veter zibal liste, pozorno je prishiškovala petiu cikad in cvrčkov, kravkanja vrati po riževiščih in sikanfe llbet a še boli Je poslušala molčanje. resno. slavnostno molčanje planine. Kamor je segalo oko, so se zelena drevesa in loke spajale v sladkl monotonijt In Angelika ie Hubila to jasno monotonijo, kl je tako dobro harmonlrala z molčanjem njenega razuma. Ko jej ie mati vsled padca na-cknui tmvfau ni imela nflionr več» kl bi se briga] za. njo. Oče, najrevnej-Ši med revnimi kolonisti. k> je prepu-ščal božji Previdnosti, misleč men-da: »On, kf je poslal mojo hčer na svet brez razuma, naj tuđi bdi nad njo!« V svojih očetovskih dolžnostih pač ni mogel storiti več. nego Pripraviti za njo vsak večer košček kruha ali polente. Ce rečemo vsak večer, smo izrekli trditev Jcl ne do-pušča izjem; in res, če Je Ie fmel sam kaj jesti. Je delfl vselej s svojo hčerjo. m tedaf si je, gledajoč jo, kako veselo m brez misli hrasta kruti, ki sa je prldelal v potu svojega obraza. mlsDl: »AH ni raogeJ Oospod Bog poslati tt** tvora kakšnemn velikemu gospodu, ki W jo preskrbel z vso udoboostjo. s shižabnUd In zdravniki. a meni dati postavnega fanta. kl bi ml pomagal pleti m mlatiti? Jaz revež sem tu »tei star In nadložen s tem bremenotn! In raste neprestano In W od dne do dne več!« Ob tei točki svofHi melanholsklh razmišijanj fe obtičal starec, kadar le opazoval cvetočo mladost svoje bčercL hi naravno Je, da k> Je urimer* jal s svojimi lastnimi gubami na li-cih, ki so bile tako fdoboke, kakor razorane s plugom. Cutil se je utru-jenega. medlega od tega vsakdan-skega boja za kruh, boja sirovega, brez slave m nagrade, boja, ki je ugasil v njem vsakršen pojem radosti in io zamenil z mislijo na kruto potrebo. Ia zaključeval ie svoja razmišljanja, zapadajoč zopet v obup: »Kako dolgo bo to še trajalo?« 2ena nekega najemnlka. gfniena m usmiljena. Je poslala po ubogo de-kletce ter Jo ie obdržala pri sebi vso zimo. Naročila Jej je. naj pazi na kokoši, donaša vode in drv. In zdelo se je. da se Angelika poslušno priva-di Včasih se je še pojavfl blisk nje« ne intellgence. kl pa je Izgmil takoi v fzbruhu otroSkega smeha In njenem navadnem srepem pogledu, polneni nezavedne đrznostL Postajala Ie vedno Krasnejša. belejša, poraih lic in malone elegantnih životnih oblik. Kadar se ie smetala In kasala svoje oštre zobke. Je bila neverjetno dražestna In imela je dve Jamici na svojih svežlh, rož-nfli. kakor breskvi tnfflt Učecih. I »Pomislite!« je rekla enkrat že-; na najemnikovanjenemu očetu,»vaša hči je v nevarnosti. Hromi Katetan, tišti postopač, hodi za njo »večer, kadar se ona vrača domov.« »Eh, kaj!« Je odgovoril fcbčar. ki je postal v svoji bedi sterfk, »če je taka njena usoda. pa naj bo ta alt kdorkoli!« Tedaj se je dobra gospodin}« začela brigati, bi U ne bilo mogoča spraviti Angeliko v bolnico. Govori-, la je o tem z župnikom in z župa« nom. Ker pa je šio za izredno bole-; zen in ker je bilo več drugih bolnf-kov še na slabšem, bi bila stvar veo-1 darle preveč draga. Župnik je mislfl predvsem na popravo cerkve, lupan na kugo, ki je zdecimirala živino, a najemnikova žena sama je ravno te* ga leta poslala svojega sina na Studije, ki so stale mnogo. Tako od ost*« Io drugo, nego potrpeti in počakatf. Ko pa Je prftla pomlad. ni bilo več mogoče držati Angeliko. Vraila se je v svoje zelene loke, k SumQ»* nju potočkov. pod vrtiec t|a. kjer Js bila planina "^Jtirfa, najtaht tat ufc samotoeJSa. S. stran,_____________________________________________________»SLOVENSKI NAROD*, dne 29. »pri!« 192a________________________ 97. |tcv. ce. bi tako bi mogli nadaljevati brez konca in kraja. Da, poreče kdo, ali Jugoslavija je potrebovala vse te ljudi. Ne pravimo, da jih ni potrebovala, ali potrebovala pa gotovo ni vseh, in laže bi si bila pomagala s svojim lastnim, raanj številnim uradniškim in usluž-benskim osobjem, kot si pa more pomagati naše ljudstvo brez naših ljudi v uradn, prepuščeno samo sebi, izrečeno na milost in nemilost ljudem, Ml mu ne ie nišo naklonjeni, temveč Ie prevečkrat naravnost sovražni. ;Ne, posebnega junaštva pač nišo po-icazali vsi ttsti, ki so brez sile in po-trebe pustili na cedilu naš narod v basedeuem az-emJju, in ravno tako iie posebnega rodoljubja. In vendar se Je marsikdo med njimi, ki je tu no-sil neprenehoma narod na jeziku in ga je prav tedaj, ko bi bilo najnujne-je treba njegovega dela tu pri nas, Svsela noč, tam zunaj z največjim po-iiosom trkal na svoje junaške prsi in, v imenu svojega »mučeništva«. «e prosil, temveč zahteval najgloblje In seveda zvrhano — korito! Tako jje prišlo potem, da tu pri nas ni čuti jarugega o njih, kot najostrejše ob-jisodbe, tam zunaj pa jih gledajo po [strani In mrze njihovi tamošnji tova-jriši in vrstniki, Češ, prišli ste nam todjedat težko pričakovani košček [boljšega kruha. Odtod potem ono inezadovoljstvo na obeh straneh. ono ifcavidanje in zabavljanje, ki zavzema 'žal tak obseg, da se mora človeku, hl prihaja preko premirne crte, z 'onim idealnim rodoljubjem, ki smo i§i ga znali m si ga hočemo ohraniti [tu na naših vročih bojnfh tleh, na-Travnost gabiti, da komaj caka trenutka, da se vrne iz one zabavijaške jSodome in Gomore zapet na čtsta đomača tla. Da, nazaj na domača tla, riazaj (im rodno grudo! Ta kile velja po-jsebno tebi, ti naš kmetski begimec, ki te je vrgla vojna iz domaćega [kraja afl pa si morda, zapeljan po bipni omamf, pozneje zapustil svojo 'domačo vas, iščoč udobneišegra življenja drugje. Nazaj dPravda« poroča, da bo ministrski predsednik Protič predložil regentu bstavko. Presbiro izjavlja, da ta Vest ne odgovarja resnici. — V parlamentarnih krogih pričakujejo, da bo ministrski predsednik Protić po-Vtč, ali pa Timotijevič, Bivši mini-ster Pribičevič prevzarae nemara prometni resort = Protić id odstopfl. Uradno. Presbiro javlja: Povodom vesti, da je kabinet g. Protića odstopfl, smo pooblaščeni izjaviti: Odkar je predsednik ministrskega sveta in mini-ster za pripravo za ustavodajno skupščino in izenačenje zakonov g. Protić dne 19. t m. predložil Nj. kr. Vis. prestolonasledniku svoje pismeno poročilo o politični situaciji, ni storil nobenih drugih korakov. Rešitev se nahaja pri kronL = Naše pravice do Baranje. »Baranjski Glasnik« prinaša pod naslovom »Narod za svoje« nastopno: Baranjski narod, ki se je že toliko-krat pokazal svesten svojih dolžno-sti in svojih pravic, tuđi sedaj v po-slednjih najneznosnejših dneh ni klonil, temveč Je samozavestno Iz-rabil vsako priliko, da izrazi svojo narodne življenjske težnje, da obva-ruje sebe in svoje na podlaci božjih fn ljudskih pravic. Primerd in Ho-čani se počutijo nesreČne, ker Je pri njih nepravično določena me ja, ki jim presekava njihovo posest in kl se vleče samo nekoliko korakov od njihovih hiš. V svojih vaseh so se zbrali na zborovanje ter sestavilt spomenico, ki so Jo izročiH general-štabnemu kapetanu Marčaču, kf Je bil pretekli teden poslan, da prouči mejo in sestavi poročilo. V spomenici se javno dokumentira energična šahtova, naj se mela popravi v toliko, da bođo njihore vaši združene z njihovo posestjo, njivami, pašniki in vinogradi, kl naj prlđejo z oatall-mi brattktmi vasml v okvir našega kraljestva. Oosp. kapetan Je Uubez-njivo sprejel deputacijo iz obeh vati ter obUubil, da bo spomenico pred-fožil na pristojno mesto. Ta vzgled Je zbudil brate Šokce Iz Kasada,'da so storfll isto. More se kot gotovo pričakovati, da bodo tuđi ostale vaši v blizini severne meje uporabile vsako možnost, da se resi na pravi-čen način del naSe Baranje In da se ne popusti v tem vpraSanJu. Ako bo uspelo zavarovati vsa naša sela, kaj naj se potem zgodi z Mohačem in okolico pri Pečuhu? = Renner priđe v Beograd. LD. U. D u n a j, 27. aprila. (CTU.) »Reichspost« poroča iz Beograda: Državni kancelar dr. Renner poseti prve dni meseca maja Beograd. Na povratku poseti tuđi Zagreb in Ljub-ljano. = Komunistom ▼ odsOTor. Očita se mi, da sem peljal prvi vlak na Gorenjsko. Zakaj sem to storiL Vam hočem, g. komunisti, razložiti. Leta 1916., ko sem bil obsojen na 7 let težke Ječe po § 327. voj. kaz. zakona ie ostala moja soproga brez sred-stev. Prišla je k Vam, nekdanjim in-ternacionalcem in prosila, da bi se pobiralo v kurilnici, ker je bila odrezana od vsake podpore od strani mojih staršev, ker je bil ves privatni promet ustavljen. Organiziran sem bil takrat pri Vas. In kaj ste naredili g. internacionalci, sedanji komunisti? Ogibali ste se nje, kakor da bi bila okužena in Vaš odgovor je bil: — »za izdaialca AvstrUe nlmamo nl-česar«! Prva Vaša žrtev ie bil nato moj nedolžni otrok, ki Je umri radi pomanjkanja, ker ste odpovedali vsako podporo. Vi g. komunisti, osvojevalci proletarijata, kje ste bili med vojno? V zaledju! Dajali ste za vojna posojila in za Rdeči križ, toda ne Vašega denarja, temveč delavskj denar, da ste sami lažje verižili, ali ste pa kakor g. narednik Jaka Zorga tirali naš narod v smrt Danes ste razkrinkani. TujcU ki prihajajo Iz Beljaka in drugod pripovedujejo, da da so imeli v Beljaku in drugih krajih veselice že pred 14. dne vi, ker bode Jugoslavija razpadla in bodo nastale prejšnje meje, med tem ko Vašim članom niti o stavki ni bilo še nič znanega. Gotovo ste mislili g. komunisti, da priđete kot ministri v novo avstrijsko vlado, ker v našo ne mo-rete priti. Povem Vam pa še nadalje, zakaj vozim: 1. Ker me je Jugoslavija osvobodila in ker ne maram biti v družbi onih. ki delajo proti njej; 2. ker sem član Zveze in ker je Zveza stopila iz pasive, ker je bilo ugodeno vsem njenim zahtevam; 3. ker ne maram itf zopet v zapore. Da pa ne boste govorili, da delam službo iz drugih vzrokov. Vam še povem, da sem bil 1. 1919. tuđi soudeležen, ko smo zlomili tuđi mariborsko stavko in sem po 60urnl službi pe-Ual prvi Jugoslovenski vojaški vlak na Koroško. da smo Jo zasedli in osvobodili. Tuđi takrat, kakor sedaj, je bila moja narodna dolžnost, da sem to storil. VI niste vpostavili Jugoslavije, pa je tuđi podrii ne boste, VI niste za časa vojne resili proleta-riata, pa ga tuđi sedaj ne boste. In kakor jaz, tako misli še tisoče in ti-soče zavednega delavstva, ki so tve-gali svoje življenje za vpostavitev Jugoslavije, ne zato, da Jo boste Vi podrlL — Jožef Breskvar, stro-Jevodia. & Boljševički pokret pri nas pođplran od ztmaj. »La Nouvelle Oazette«, ki tzhaja v Curihu, je nedavno tega priobčila dopis Iz Rima, v katerem poroča, da so Imeli tam-kaj tajni sestanek madžarski odpo- sland In zastopnild D' AnnunzUa. Posvetavali so se o skupni akdjl proti jusoslovensid državi. Teh kon-ferenc se Je udeleillo tuđi ve£ madžarskih In avstrijskth ofictrjev. Na kraferend so skleniU, da bodo s vsemi sllami podptrali boUševizem v Jugoslaviji. IstoČasno so se sestaU v Nagy Kanlži delegati admirala Horthya in koroškega »Volks-wehra€. Na tem sestanku se Je zaključilo tajno oboroženje madžar-skega in nemškega prebivalstva na Jugoslovenskih mejah. — Nimamo vzroka dvomiti o resničnosti tega poročila švicarskoga lista. Ako je vest curiškega lista točna, potem ni dvoma, da so najnovejši đogodki v Subotici, v Đački in tuđi pri nas v Ljublj. v posredni zvezi z konferen-cami v Rimu in v Nagy Kaniži. Taki-sto tuđi lahko sklepamo, da so bolj-ševlške prevratne naklepe pri nas financirali naši »prijatelji« Madžari, Avstrljci in italijanL Dokazano je, da so naši boljševiki razpolagali z znatnim] denarnimi sredstvi. Od kod bi jih naj dobili? Na drugi strani ali si moremo misliti, da bi Madžari, Ita-lijani in Nemci dajali svoj denar našim komunistom samo radi lepih oči kakega Gustinčiča, Letneža ali Pe-triča? Daiali so jim pač za to, ker so vedell, da jim pade v plen Jugoslavija, čim se boljševikom posreči, da se dokopljejo do gospodstva. = Delovanie komunlstov. Uradno. Socialistična radnička partija Jugoslavije (komunisti) je te dni tiskala fn med narodom razširila proglas z naslovom: »Delavskemu narodu v vaseh«, s katerfm je seljake poziv-ljala, da se združijo in dvignejo proti »gospodi« ter da ustanovijo delav-ske in kmetske sovjete. Ker se s tem! plakati pozivlje narod na nasilna in zločinska dela in prestopke po § 85, je uprava beograjske občine pre-iskala Tucovičevo tiskamo in lokale Društvenesra doma ter proglas konfiscirala, Člani te strankarske uprave se bodo pozvali na odgovor« kakor tud! oni, kl so gorenji proglas razširili med narod = Diplomatske zveze med Nemčlio In Jugoslaviio. Uradno. Naš opravnik v Berluiu g. Rajko Vmtro-vič Je dne 23. t m. predal svoja akreditivna pisma nemikemu ministru ca nmsmie stvari Na ta način so od tega dne obnovljeni diplomatski odnošaji med kraljestvom SHS in NemčUo. = Vollrve y debosloraškl perla« meot Volitev v čehoslovaško narodno shromaždenje se je udeležilo nad 90 odst vseh volilnih upravIČencev. Izmed političnih strank so najbolj napredovali socijalni demokratje in narodni demokrati, predvsem v Pra-gi in v večjih mestih. Agrard so obranili dosedanje svoje posestno stanje, dočim so narodni socUalci mestoma vidno nazadovali. Katoli-ška ljudska stranka je na Ceškem iz-vojevala samo neznatne uspehe. Skupina Modračkovih socialistov Je takisto nazadovala, stranka obrtni-kov pa si je izvojevala par manda-tov. Na nemški strani so najštevil-nejša stranka socialni demokrati, uspehe pa so si izvojevali tuđi nemški agrard in deloma tuđi nadonal-ci. Židovski nacionalisti so si pridobili samo par mandatov. Na Slova-škem so znatno napredovali v zapadnem delu socialni demokrati, dočim je na severovzhodu obdržala svoje pozicije Hlinkova klerikalna stranka. Natančen rezultat volitev v Čehoslovaški parlament še doslej pri nas ni znan. = Otvorite? boigarskega sobra-nja. Po poročilih iz Sofije Je bito pretekli teden otvorjeno novo Izvo-ljeno narodno sobranje. Ministrski Dredsednik Stambuliski je prečital kraljev prestolni govor. Predsedoval je kot starostnl predsednik bivši ministrski predsednik Ivan Ev. Gešov. Za predsednika narodnega sobranja je bil izvoljen s 117 glasovi zemlje-delec Botev. Ko Je bilo predsedstvo konstituirano, je ministrski predsednik naznanil, da so podali demisijo ministri Madžarov, Burev In Danev, katerih demisijo Je kralj Boris tuđi sprejel. Stambuliski prevzame za-časno vodstvo ministrstva zunanjlh del. Dasi imajo zetnljedelci ali agrar-cl v parlamentu večino, vendar na-merava Stambuliski Izvesti rekonstrukcijo kabineta na ta načfn, da bi vstopili vanj zastopniki vseh ostalih meščanskih strank. Telefonska in brzolaona noroOla. PREKI SOD. LDU Beograd, 26. aprila. Na predlog ministra za notranje posle ]e ministrski svet sklenll, uvesti posto-panje po prekem sodu zoper veleizdajo in zločine proti državi po § 85 kazenskega zakona* TIPOGRAFSKA STAVKA V BEO- GRADU. LDU Beograd* 26. aprila. Mini-ster za socialno politiko dr. Šurmin je posredoval med lasrniki tiskam In urednlštvi listov na eni in organizacijo tiskarjev na dnigi stranL Mini-ster Je opozarjal organizacijo, da tarifa, kl jo Je izdelala, ni sprejemljiva vsled nekaterih točk. Računajo, da bodo pogajanja trajala nekoliko ted-nov. PREPOVEDAN ŠVICARSKI LIST. LDU Beograd, 26. aprila. Mini-strstvo za notranje posle Je prepo-vedalo uvoz švicarskega lista »Euro-paische Wirtschaftszeitung«, ker je obrekoval našo državo in razširjal o njej neresnične vesti. REZERVNI CASTNIKI IN INVALIDL LDU Beograd, 25. aprila. MinJ-stef vojne in mornarice objavlja: Da ne bi rezervni častnikl in invalidi ,ki se morajo demobilizirati in katerim invalidska podpora ni regulirana, ostali brez sredstev za preživ« ljanje. je minister vojne in mornarice odredil, da se vsi rezervni častnikl in invalidi, katerim invalidska podpora do 6. maja 1920 ne bo izplača-* na, pridržijo v dvamesečnl vojaškf službi in da se invalidska podpora teh častnikov uredi do ietošnjih sod-nOi počitnic. POD KRINKO »AMERISKE KOMh SUEc LDU Beograd, 26. aprila. U Bečkereka Javljajo, da so tam obla-« sti prijele zlikovce, ki so pod imenom ameriške komisije razpolagali 1 ogromno količino raznega blaga, kl so ga razpečavali po zelo nizkih ce-nah. Načelnik komisije dr. Pachnetl Je pobegnil, ostale sokrivce pa so prijeli. Policija je uvedla preiskavo, da dožene, odkod Je komisija dobi* vala blago. NITOJEVI NAZORI O MIRU. LDU Pariz, 26. aprila. (DKltf Ministrski predsednik Nirđ je imel v San Remu z zastopnild časoplsja več razgovorov. Zastopniku sporo-« čevalnice Associated Ptess Je Izja-vil, da smatra tursko mirovno pch godbo za ponesrečeno. Ta pogodba pomenja vojno v Mali Aziji, vojno, za katero Italija ne bo dala ne ene-« ga vojaka In ne ene lire. Angleškim In amerišklm časnikarjem Je označđ položaj Nemčije kot zelo resen. Za-veznikl ne bi smeli zahtevati od Našla Je ondi vse svoje stare /prijatelje: vrane, cvrčke in cikade; tem Je bila tuđi zelo visoka topoL polna ptičev, in Angelika ie sedela v šenci te topoli, objemala svoja ko-lena, majala idavo od desne na levo te bila blažena v ekstazi svoje sreče. Enkrat pa Je Je bilo strah, ker ie ^aslišala strel iz pu§ke Ie nekai korakov za seboj. Tako] na to se Je za 'drevesi pojavil mladenič. Pogledala ga Je in se zasmejala, saj Je bila zopet popolnoma mirna. r Mladenič Je bil tujec - dninar, kl Ie dospel Sele pred nekaterimi dne-vi. Tud! on Jo Je pogledal in se na-5meja! dekletu in plavajoč v lastnt plemenitosti Je sedel poleg nje ter jo inUel za brado. Angellka se Je smejala Se bolj. Vesela tega sestanka in gledala na mladeniča z radovednostjo, ki Je vži-gala v njenih očeh svetlikajoče se iskre. In ni trajalo đolgo, ko Je v tišini lok, v senci stare topoli zazve-nd poUubček ... Preče) prepozno Je opazfl mladenič, dekličino bolezen, ko mu Je na tajni smisel očitan] odgovarjala Ie s svojte večnlm nsmevom. OđM Tudi on Je bil reven hlapec, ne-veden, a ne brez slabosti sinov Adamovih; dvajset let star, ni Imel da-rov, postati Junak. Naslednjega dne in še nadalje je prihajal na lokot na-vadil se ie mirne Angelikine blazno-sti, in njena sveza krasota ga Je mi-kala. Morda pa Je nvaževal kakor |e že navadno In si mislil tudi on: iKar Je, Je.U NJuna Uubezen se ie toref veselo nadaljevala tekom vse žetve In |e trajala tudi Se dalje, ko so začela drevesa rumenetl In se Je razgrnila po lokah gosta preproga suhih U-stov. Anarelika se Je naočOa bnena svoiesra Uubčka in ga Je ponavljala vranam in cvrčkom. potrpeSJIvo ča-kajoča, kdaj priđe zopet pogledat k njej, In smejoča In ploskajoČa z ro-kaml. kadar ga Je videla prihajatt odđaleC Okoll Vernfh duS pa Ie nafemnl-kova žena poklleala AmreHefneo očeta (ki Je bfl Jedva okreval 00 bo-lezni in Je bil zato Ie prooaleffl kot kdaj koll) na stran in ma Je rekla: »Na ali van nfsem pravflal« »Poglejte vendar nekoliko svojo hčer In povejte mi, se vam li ne zdi premenjena ? « Starec je zmlgnll z ramcni, dvlgnil oči k nebu In v odgovor za-klical: »Ce Ie to dopustit Bog, bo že vedel, zakaj!« In Angeličino stanje ft postalo očitno; ona pa ni razumela ničesar in je bila vedno srečna. Zaman so Jo irpraševale ženske in oče, in ker se ni moglo dognati nič gotovega. Je pađel sum na hromega Kajetana. Ta Je naravno tajil; ker pa bi bfl tajil, tudi če bi bil kriv, nm nišo hoteli verjeti, da Je nedolžeo. . Enkrat ali dvakrat Je AngeHka izgovorila ime svolega Unbimca, kl se Je bnenoval Peter. Ker pa Je bilo v kraja vsaj dvajset Petrov, se za to nišo zmenfli. In nflcomur ni priSlo na mise!, da se imenuje Peter tudi mladi dnbiar. kl Je orišel semkaj de-lat in pomagat In kl ie pred nekaj tednl zopet odšeL ■ Najemnikova fena Je takrat res-no naskočfla župana In ni odnehala. dokler JcJ ni obliubil, da da de^le od-vesti Medtem pa Je hodlla Aligelika skoraj vsak dan na loko Sakat svo-i«a Uobaa.Toda M ga bOck I Sicer pa Je to dejstvo ni vzne-mirfalo. Posedala Je na holmcu ob cesti, sredi snega se Je ozirala po brezkončni beli planfav!. ki Je prišla po vsem zelenju, nabirala v prgišče sneg, ga lizala in si polagala na prsi roko, zakaj hlad je zbujal v njej raz-košje. Nekega večera se ni vrnila. Oče, ki Jo Je čakal s polento skoraj dve uri in se je mučil z misli-jow da Je morda vse zaman, čeprav se odpove lene in potepuške nlč-vrednice, je Sel končno vpraSat na-jemnico. kaj misli o tem pravzaprav ona. Dobra žena Je hotela poslati ta-koj hlapca za izginelo. toda hlapec je Imel opraviti s kravami in ni torej utegnfl. Oče bi bil Sel sam, £e bi ne Ml tako sam in slab. Sosed kmet se Je bfl pravkar oženil in njegova žena iz strahu, da bi morala v postelji samevati. mu ni dovolila oddaljiti se niti za korak. »Oh, če bi bila jaz možN |e vz-kUknila najemnica zaničljlvo. In ker se nišo mogli zedlnlll v nlčemer in je medtem nastala že trda tema, so sklenili, da pflftflrato jo- tta • m m Zjutraj, mrzlejara, jasnega januar« skega jutra, sta našla dva moža, od-poslanca najemničina, Angeliko mrtvo na loki in ob njeni strani malo stvorjenje. Jedva porojeno, krasno kot angel] in ledeno kot njegova mamica. Ko so prinesli trupli k staremu kočarju. Je najprej lzmolil ćelo vrsto rožnih vencev in dvigal k neba svoje blede oči. Ko se Je pomiril, je za~ šepetal: »ZdaJ vsaj ne trpi več!« Najemnica je dala na svoje tro-Ske napraviti krasno, veliko rakev, v katero so položili mamico in hčerkot objemajoči se % rokami in oviti z be-lim trakom. Na ponizni pogreb Je priSlo Ie malo ljudi, ker možje so imeli tište* ga dne deia z gnojenjem lok, a med ženskami Je krožila vera, da kdor se udeleži blaznikovega pogreba, izgubi levo oko. Za to je bilo zelo čudno« da je ob pokopaliSkJ ograji stal oni mlađi dninar, kl je bil prlšel poleti ob se-noči pomagat delatl. A čudili bi se bili Se boli, če bi bil kdo v trenrtku. ko se je rakev pogrezala v zemlfc opazfl veliko solzo. Id Je kanila Is oči ^7- stev-______________________ .SLOVENSKI NAROD-, dne 29. aprila 1920,1 ' 3. stran. *femčije ničesar, kar ne more Izpoi-rxiti- Zaenkrat so na svetu tri velika $redišča nemira: Rusija, Nemčija in Furčija. Zavezniki morajo dokazati, da je mir đejstvo in morajo paziti, $!a se mir in red ne bo več kalil O Ddnošajlh do Rusije je Nitti rekel, da te neobhodno potrebno vzpostaviti ^dnošaje z Rusijo. POGAJANJA MED NITTIJEM IN DR. TRUMB1ČEM. LDU. Pariz, 27. aprila. Listi ob-Javlfajo nastopno brzojavko iz San Rema: Mirovna konferenca je pre-jela brzojavko od dr. Trumbiča, ki izjavlja, da ni mo^el poslati vesti, ker so brzojavne in telefonske zveze prekinjene; ravrrotako se zdi, da je v Jugoslaviji nastal norranji nered G. Trumbič je prosi! zato delegate, da ne sklepafo prej o jadranskem vprašaniu, dokler on ne stopi v direktne razgrovorc z Ttalijo. Nitti je izjavtl, da se strinfa s tem, da se direktna pogajanja z Jugoslavijo zopet začno. To vprašanfe se torej na kon-ferenci v San Remu ne bo več raz-pravljalo. Zavezniki bodo čaknli, dokler se direktna pogajanja ne končajo. AVSTRIJCI POSfLJA.TO OROŽJE MADŽAROM. LDU. Praga, 27. aprila. Po ve-steh iz čeških uradnih krogov na Du-naju pošilia avstriiska tovarna za orožje v Stevru veliko količino municije na Madžarsko. Raz-en druge municije pošilja vsak dan 240 tisoč nabnjev za puške. VOLJTEV V CEHOSLOVAŠKl SENAT. LDU Praga, 26. aprila. (CTU) Tzid volitev v senat: Volilno okrožje Praga: narodni demokrati 4 mandate, narodni sodalisri 3 mandate,češki socialni demokrati 7 mandatov, ljudska stranka 1. agrarci 3, nezasede-nih 5 mandatov. Volilno okrožje Par-dubice: narodni socialisti 1, socialni demokrati 2, ljudska stranka 1, agrarci 2, nezasedenih 5 mandatov. Volilno okrožje Mlada Boleslava: narodni socialisti ?, socialni demokrati 1, agrarci 2, poljedelci 1, nem-ški socialnf demokrati 14. nemška volilna zveza 2, nezasedenih 4 mandati. Volilno okrožje Lounv: socialni demokrati 2, poljedelci 1, nemški socialni demokrati 4, nemška volilna zveza 1, nezasedenih 6 mandatov. Volilno okrožje PIzenj: narodni demokrati 1, češki socialni demokrati 3, agrarci 1, poljedelci 1, nemški socialni demokrati 1, nezasedenih 8 mandatov. Volilno okrožje Brno: narodni demokrati 1, narodni socialisti 1, češki socialni demokrati 4, ljudska stranka 4, agrarci 2, nemški svobo-domiselci 2, nezasedeni 3 mandati. Volilno okrožje Moravska Ostrova: socialni demokrati 2, ljudska stranka 2, agrarci 1, nemŠki socialni demokrati 2, nemška volilna zveza 2, nezasedenih 6 mandatov. — Po drugem In tretjem skrutiniju je bilo doslej v narodno skupšČino končnoveljavno Izvoljenih 74 socijalnih demokratov, 33 poslancev ljudske stranke, 28 agrarcev, 24 narodnih socialistov, IP narodnih demokratov, 6 pristašev obrtniške stranke, 3 poslanci Mo-dračkove stranke, 12 pristašev slo-vaške vladne stranke, Nemcev skun-no 72, Madžarov 10; nezasedenih je 19 mandatov, od teh odpade na karpatske Ruse 9, na Tešin 9 in na Hul-cin 1 mandat LDU Praga, 26. aprila. (CTU) Pri senatnih volitvah je bilo v praških volilnih okrožjih oddanih 760.007 glasov. Narodni demokrati so dobili 150.851 glasov (4 mandate), čeho - slovaški socijalisti 122.755 (3 mandate), čeho - slovaški socijalni demokrati 238.r<3 glasov (7 mandatov), ljudska stranka 64.840 glasov (1 mandat), agrarci 119.560 glasov (3 mandate). Enkratno volilno šte-vilo znaŠa 33.045. Še pet mandatov se zasede v drugem skrutiniju. NAPAD NA ČEŠKO SOLO NA DUNAJU. LDU Dunai, 26. aprila. (CTU) Na češki Komenskega soli na Duna-ju so nedorasli nemško - nacijonalni pobalini ponoći pobili sipe na 23 oknih. ANTISEMITI NA DUNAJU. LDU. Dunai, 27. tprila. (CTU.) Včeraj so bile tukal velike demonstracije proti Judom. Po shodu v Mestni hiši so zbarovaid demonstrirali po ulicah. Policija jih je ponekod razpršila. Nemško - nacionalni dija-ki so razbili sipe stanovanja profe-sorja Lasta in kuhinje judovskih vi-sokošolcev. KAZENSKO POSTOPANJE PROTI POTIOREKU, LDU. Donat 27. aprila. (CTU.) Komisija za preiskavo vojnih delik- tov je uvedla kazensko postoponje I zoper generala Potforka, ki se Je pri- znal za Jugoslovena. Na vrsto pri4e- PROCES PROTI MADŽARSKIM BOLJŠEVIKOM. LDU Budimpešta, 26. aprila. (D. kor. ur. — OKU) Državno pravdni-štvo je sestavilo obtožbo proti are-tiranim komunističnim ljudskim ko-misarjem. Proti pobeglim ljudskim komisarjem Beli Kuna in tovarišem je ponovno izdalo povelje za areta-cijo. Ako bi ostalo novo povelje za aretacijo brez uspeha, se bo vršila razprava proti onim bivšim ljudskim komisarjem, ki so v zaporu, ANGLEŠKI PARLAMENT O ST. GERMAINSKEM MIRU. LDU Haag, 26. aprila. (Dun. kor. ur.) Pri drugem branju mirovnih pogodb z Avstrijo in Bolgarijo v angleški gornji zbornici v petek so vsi govorniki oštro kritizirali saint-germainsko mirovno pogodbo. Lord Milner je med drugim zjavil: So-čutje s premaganci ne srne roditi krivice za zmagovalce. Govori se o mali Avstriji šestih ali sedmih milijonov, pomisliti pa se mora, da postane Avstrija v bodočnosti lahko južni del Nemčije. To se more zgoditi z odobrenjem sveta zveze naro-dov; vsled tega je priklopitev Av-strije k Nemčiji v bližnji bodočnosti mogoča. Mnogi so za to priklopitev. Napram izvajanjem glede kršitve narodnostnega principa in samood-ločbe je lord Milner poudarjal, da so se ta načela kolikor mogoče vpo-števala. Kolikor je bilo mogoče, so se določile etnografske meje, in pri Ijudskem glasovanju v celovški kot-lin se bo v največji meri upoštevala samoodločba. RUSIJA IN ČErfOSLOVAŠKA. LOU Pečuh, 26. aprila. Ceho-slovaška vlada je poslala ruski vladi v Moskvi izjavo, v kateri pravi, da čuti iskreno prijateljstvo napram Rusiji in da ne smatra Rusije kot neprijateljske države. BOLJSEVISKA VLADA IN ČEHO-SLAVIJA. LDU Moskva, 25. aprila. (Brez-žično.) Ljudski komisnr za zunanje posle Čičerin je sporočil čehoslova-skemu zunanjeTrcu ministru Benešu, da sovjetska vlada z zadovoljstvom sprejema izjavo čehoslovaške vlade, zlasti ono. kjer se sporoča, da je edina možnost obnovitve Evrope vzpostavitev normalnih odnošajev med zapadom in vzhodom. Ruska vlada je rada pripravljena stopiti s čehoslovaško vlado v normalne od-nošaje. Sovjetska vlada prosi, da se dovoli posebni ruski misiji, potovati v Čehoslovaško, da proučava položaj ruskih državljanov in gospodarska vnrašanja. Sovjetska vlada je pripravljena dovolfti iste olajšave čehoslovaški misiji. Želi še več, namreč vzpostaviti med obema državama normalne odnosaje, kateri predlog se s tem formalno sporoči čehoslovaški vladi. JAPONSKA V A7USK! RUSIJI- LDU. Berolfn, 26. anrila. (r>KU.) »Vossische Ztg.« javlia iz Milana: .laponski poslanik v Rimu ie notrdil vest lista »Avanti«, da se vdrle kanonske čete v aziisko RtisHo. »Avan-tu pozivlja ves itnVfanski proletarijat k protestu proti preteči novi vojni, katere po njeirovem mnenju n! sklenila Japonska. temveč vsi zavezniki. OBSO.IFNT CA!LLAUX. LDU. P^riz, 24. aprila. (DnnKU.) (»Havas.) Bivši m;nistrski Dredsed-nik Caillanx je bil raz.en treh let ječe obsojen ttTdf na izgubo aktivne in pasivne volilne pravice ter opravljanje raznih javnih funkcii. in slccr za dobo deset let. Dalie mu bo država določila kraje, v katere se pred pe-tfmi leti ne srne naseliti. Iz naše hralfeiilsie. — Izstop dr. Slokarla Iz državne službe. LDU Beograd, 26. aprila. Odobren je izstop generalne-ga inspektori a dr. Slokarja iz državne službe. — Odlikovanje častnlkov. LDU Beograd, 25. aprila. Podpisan je ukaz o odlikovanju aktivnih in rezervnih častnikov pri operativnih edinicah, ki so se odlikovali v bojih od leta 1916. do leta 1919. Glede od-likovanj častnikov v zaledju bo ukaz predložen v najkrajšem času v podpls. — PoveljujočI Reneral v Sara* Jevn. LDU Beograd, 26. aprila. Za poveljnika divizije v Sarajevu Je imenovan general Stjepan Hadžić, bivSi vojni minister. — Inspektorat za vođe. Ustanovit se je generalni Inspektorat za vode s sedežem v Novem Sadu. De-lokrog tega Inspektorata obsega vso Bačko, Banat in Baranjo. LDU. — Eksplozija granate. LDU. Beograd, ZA. aprila. Mttilstrstvo za no-tradje stvari oblavlia: V stanovanju, ždezn&kega uslužbenca Bla^oja Bo-HCa je danes abooldne ob 10. nasta- Marko, pisar kurilnice. star 19 let, Je držal v rokah franeosko ročno granato, ki mu je nenadoma eksplodirala. Granata mu ie odnesla levo roko, raztrgala trebuh in Drsni koš, vsled Česar je takoi umri. Radi eksplozije sta bili ranjeni tuđi Katica Nikolič in mati umrlega. Uvedena je podrobna preiskava. IleiiilreSefia domo-ulna. — Števerianci pri governatora-tu v Trstu. Deputacija iz Steverjana v Brdih je sla v Trst h sovernatora-tu zbog bednega stanja prebival-stva. Signor governatore je bil »zadržan«, on noće govoriti s pripro-stimi Slovenci, sprejel je deputacilo njegov tajnik. Voditelj deputacije je obžaloval, da ne more govoriti z ekscelenco, potom pa ra^ložil, kako neznosne razmere so v občini, ki je strašno trpela v vojnu, kako se ljudstvo pritožuje radi zavlačevanja be-Runske podpore, kiko oblasti krivično postopajo pri kmetski pedneri kako sililo italijanščino že v prv! razred ljudske sole. zali te va se otvorite v vseh šol, ki so jih imeli Slovenci pod Avstrijo, zahteva se vspo-stavitev samoupravnih oblasti. Tajnik je nekaj obljubil crlede podpor in rekeh da se občinsUim j?erentom do-dele sosveti 5 člannv. Voditelj deputacije ie povedal. ći\ bo vse to sporočil ljudstvu, ki pa z obljubami ni zadovoljno, ono hoče dejstva. *- — Komlsarli na zasedenem ozemlju so po večini komodni go-soodje, kf dobro jedo in pijeio, se za-bavajo in izvršujoč službo Šikanirajo prebivalstvo. V Podgradu v Istri imajo sedaj za komisarja nekegra Pe trovieha, ki ie vzel na piko zlasti učiteljstvo .Cisto slovenska občina je Podsrrad. komisar pa zahteva od učiteljstva, da mu mora dopisovati izkljucno v italijanskem jeziku, kate-re^a hoče spraviti menda tuđi v solo in preg-nati slovenšcino. Italiianska vlada pravi, da bo varovala manjši-ne. izvaja pa to »varovanje« tako, da jih hoče poitalijančiti. AH Slovenci se nišo dali notujčiti od Avstrije pa jih tuđi Italija ne bo raznarodila. — Arditi so silno surovi italijan-ski vojaki. Kjer so nastanjeni, se jih vsakdo boji in sicer po pravici, kait! delaio nemir, razgrajalo, ra^bi^'ajo, pred temi nasilneži. V Medeji v Fur-laniji je tuđi nekaj /arditskih oddel-kov .Preb'valstvo je strašno trpelo pod temi divjaki. Radi te?ra je izŠel v »Lavoratoru« doDis, ki je oštro oži-^osal arditsko dfvianje v Medeji. Dva arditska častnika sta š!a radi te^a v uredništvo »Lavoratora« h jrlavnemu uredniku PassJorliju in zali tevala inie dopisnika. Te«nra ništa dobila. Častnik je sesrel po bodalo, Passt'sli pa oo revolverju. Sledniič ie sluira vrsrel oba arditska častnika skozi vrata. Sedaj je uvedena preiskava zbog: početja arditov v Medeji. — Obalna žefeznica Trst - Tr-žič. Generalni civilni komisarijat ie pooblastil ravnateljstvo državnih železnic, da izvrši pregled zemljišča in ukrene ,kar potrebno za ses'tavo nacrta za obalno železnicer iz Trsta v TržiČ. Ta železnica bi se imela potem po Dolu nodaljšati do Gorice. — Izseliienlški vlak! za bivše državne nameščence ju^oslovenske narodnosti in njihove družine bodo v kratkem zopet dopuščeni, kakor poroča »Edinost«. Potrebno je v to svrho potrdila oblasti v Trstu, da je bil vzdrževatelj družine v državni službi, potrdilo luRoslovenske oblasti, da ima službo v Jugoslaviji in potrdilo, da ima stanovanje v Jugoslaviji. To potrdilo izda občina, kjer dotičnik prebiva. — Italiianske Izmišljotine? Ob Soči se širijo vesti, češ, Jugoslavija je Italijane naprosila, naj ji pošljejo vsai en vlak karabinijerjev na po-moč. Ni nam pač treba povdariati, da širijo Italijani ta^kšne izmišljotine namenoma, da bi ž njimi zbegali naše ljudstvo v zasedenem ozemlju. VralfRi? begnnceo. LDU Trst, 25. aprila. Uradni »Osservatore Triestino« je 17. aprila, št. 87, objavil naslednjo naredbo generalnega civilnegra komisarja: A. Svobodna vrnltev je dovolje-na beguncem v naslednje kraje: V goriškem polltičnem okraju v občl-ne: Avče, Ajba, Banjšice, Bate, An-bovo, Dekle, Ozeljan, Kojsko, Ren-če, Senroas, Vogrsko, Trnovo, Lo-kovec pri Kanalu. V gradiškem poli-tičnem okraju v občine: St Lov-renc v Mošf. V tržlSkem polltičnem okraju v občine: Sv. Peter ob Soči, San Canziano (brez vaši S. Canzia-no). V sežanskem poliHčnem okraju v občine: Komen, Oorjansko^ Kobilja glava, Mavhinje, Nabrežina, P1I-skovica, Zgonflc InOabrovica, V tol-, minskem političnem okraju v občfne: Trenta» Srpenica ta vaši Spodnjl, 3wte» ta Ooctf Um* ittoiHJk m 2aga Spod., Soča Oor. In oddclki imenovanih občin; vaši Podmelec, Hum, Zadlaz - Zabče, Cadrg - Zab-če, Zadlaz - Cadrg, Ravne - Zabče in Ravne pri Ljubinu v tolminski občini; vaši: Baca, idrija ob Baci, Slap, Roč in Stopec v občini Sv. I-u-cija; občiiii Drežnica in Trnovo. B. V naslednjih krajih ni prosta vrnitev beguncev, temveč jo dovo-Ijujejo Je v posebnih primerih pristojni civilni komisarijati, za Trst pa urad za vojne begunce. V goriškem političnern okraju: goriška občina. Kanal, Kal, Števerjan, Renče, St. Peter, LoČnik, Opatjeselo, Št. Andrež, Podgora, Solkan, Grgar, Bilje, Mi-ren, Sovodnje in Vrtojba. V tržiškem političnem okraju občine S. Canziano (vas S. Canziano), Staranzan, Doherdob, Devin, Fogliano, Ronke in Tržič. V sežanskem političnem okraju v občine: Brestovica. Selo, Vojščica in Temnica. V tolminskem političnem okraju občini Bovec in Čezsoca; vaši Lepenje in Soča Zgor. v občini Soča; Predil in Moženca v loški občini in Zg. 2a^a v istoimen-ski občini, vaši občine Tolmin, Zatol-mhi, Poljubin, Ljubin, Praperno, Dolje, Gabrije, Volarji in Selce v tolminski občini; vas Sv. Luci ja, Grudnica. Drobočnik, Lom pri Tol-minu, Modrej in Modrejce: v oV;i-ni Sv. Lucija; občini Volče in Li-bušnje. Begunci, ki prejemajo državno podporo in ki so imeli pred vojno svoje stalno bivališče v pod črko A omenjenih občinah, bodo morali itj na pristojni be^unski urad v onem ekraju, kjer stanujejo sedaj (na civilne komisarijate, a za Trst na urad za vojne begunce), da jim izdajo potrdilo o prejemani podpori. Takšnim be^uncem je določen za povrnitev rok 30 dni, računajoč od dneva te^a odloka. Tišti, ki se vračalo, si bodo morali preskrbeti potrebne listine, ki jih izdajajo na za-htevo pristojni begunski uradi za prosto vožnjo po železnici in za prost prevoz njihovih stvari. Ko pri-dejo begnnci v svoj domači kraj, bodo morali predložiti v dveh dneh po prihodu neposredno ali potom žu-panstva okrajni politični oblasti svoje potrdilo o prejemanju begunske podpore. Besrunska podpora se bo izplačevala še za 60 dni, računajoč od dneva povmitve v svoj kraj. Kdor ne izpolni tega predpisa, izgubi pravico do podpore. V vsakem slučaju pa bodo be^unske oblasti 30. dan po sedanjem odloku ustavile podpore vsem tištim begnncem. ki so imeli stalno bivališče v krajih, kamor je povraćanje prosto, bodisi da so se povrnili ali ne. Tištim, ki se jim je bilo nemogoce povrniti radi kakega zadržka, bo generalni civilni komisarijat uvaževal Ie takšne zadržke, ki zaslužujejo posebno upoštevanje. Ravno tako se bo postopalo tuđi z begunci, ki so imeli pred vojno stalno bivališče v pod Črko B imenovanih občinah, ako uživajo begunsko podporo in ako še jim sploh dovoli, da se lahko povrnejo. Trst, dne 17. aprila 1920. Generalni civilni komisar: Mosconi. iisirođnn gospodarstvo. Gospodarske razmere v Franci!! provzročajo vodilnim možem resne skrbi. Franeosko denarstvo je v kritičnem položaju. Bankovcev je v prometu okroglo za 38 X milijard frankov. pokritje v kovini znaša 5 milijard 833 milijonov frankov. Koncem leta 1913. je bilo v prometu za 5 milijard 714 milijonov frankbv. Množina bankovcev je narasla tako moč-no v prvi vrsti zaradi kreditov, ki jih je franeoska banka dala državi in kl znasajo sedaj kakih 26*3 milijard frankov. Francoski frank je normalno enak švicarskemu franku. Med vojsko je izgubil na vrednosti v pri-meri s Švicarskim frankom skoro tretjino, lani se je zopet dvignil tako, da se je dtffcilo za 100 franeoskih frankov okoli 90 švicarskih, V začetku aprila 1919. je stal nekako na 83, potem pa je trajno izgubljal, danes je dobiti za 100 franeoskih frankov Ie" kakili 34—35 švicarskih. Glavni vzrok padanja franeoske valute je poleg: velike množine bankovcev ogromna pasivnost trgovske bilance: uvoz v držayo zelo presega izvoz. Da braniio vrednost svojega novca, so Francozi prodali že mnogo od svoje velike posesti inozemskih papirjev. Trgovinska bilanca franeoska je bila tuđi za mirnih časov pasivna, ali plačilna bilanca je bila za to dobra vsled velikih donosov iz obrestij, ki so jih dobivali Francozle iz tujine za svoja posolila. Leta 1913. ]e bil uvoz od izvoza večji za 1*6 milijarde. leta 1919. te pa Fran-cifa uv6zila za 29*8 milijanL izvozila pa Ie zu 87 milijard, uvoz je prese-gel iz voz> za 21 milifard frankov. To ie velik razloCek, todi če vpojteva-mo ruliko x cttiak fA M *mđ* .■■':-. .. > narasle kakor vsepovsođ. Draginja je, če se primerja povprečne cene y času 1901—1910 in sedajne, poskočila za 312%. Državni doUf pri banki se bo delno odplačal z posojiloin zmage. V bodoče se država ne bo več obraćala do banke za posojila, ' ker vidijo. kako tako postopanje razjeda in uničuje nacionalno valuto. Ministrski predsednik Millerand je izdal parolo: »Več producirati, mani konsumirati!« Olavna pomoč iz se-danjih Časov je pa in ostane: poviša-nie produkcije in pridnejše delo. Kjer bo to vodilo najprvo in najfdoblje prodrlo med narod in vzbudtto ustvarjajočo energijo, tam si prvi opomorejo. Do znizanja cen priđe, čim bo blaga dovolj in tuđi prepriča-nja med ljudstvom, da je pomanjkanje res premazano in prestano. Franeoska vlada se je odločila že za trd korak glede zaliteve, da treba manj trošiti. Izdala je trdo prepoved glede uvažanja Iuksurioznes:a bla^a iz inozemstva. Na varčnost in ome-jevanje v tem in onem nepotrebnem izdatku se mora prebivalstvo vse-povsod privaditi. Pri nas smo Ie pre-dol^o potratno razsipali in pošiljatt svoj denar iz države za fine bon-bončke. pomaranče, dišave itd. Temu bo sedaj drugače. Upamo, da naši sladkosnedi iv jarizdali prebole ta udarec brez škode na duši in na te-lesu. — ng Razielitev aTstriJ*«kili kron-skih tiankorfer po po»*wfinih irža-vah. Po zadnjih izkazih avstro - optrpk« benke je število krožečih bankoTcev ž« preselio 60 miiijard kron. O krožitvi in razdelitvi te ogromne ero to na posa-mezn© nov© države ni popolnoma nar tančna statistika š« mo^o&L ker Še nišo v vseh državah denarja žigos^li, oziro-ma zamenjali, Venđar pa se na podlagl poročil ceni visino krožečih bankov-cev v Avstriji na 15 milijard, na M*d-frarskem 15 milijard, na Ceškem 7 mi-lijard, na Poljskem, vštevši Galicdjo in okupirane delo Staropoljske 5 milijard, pri nas 6 mili jari v Romuniji in ■icer na Seđmogfašme. v Bukovini in t nek-daj okupirani Valahiji 4 milijarde. Od preostalih 8 milijard pripade del na Lombardijio, zaeedeno ozemlje Primoi*-ja in Tirolske, ki je bilo ie Mtfne-njano za lire, drago pa na MvSo tujino monarhije, namreč Nemčijo, švico in Ukra-jino. Sele. ko bo po mirovni pogodbi predpisana zamenjava 1b Tmlter »T-stro - ojsrrski banki končana, bo n«toa-6na statistika razvidna, Trstu hrcdlta In raed-narodnega zaapanja »U Piccolo« se Je razvnel sa kredit in mednarodno zaupanje Trsta. V San Remu bi se po njegovem mnenju moral postaviti temelj temo kreefitu in zaupanju, V odločilni inerf imajo doseči to odposland tržaikesra mesta z izjavo, da si Trst želi pri-klopljenje k Italiji in nič drusregra. Prazne manije so one vesti, ki Jih širijo sovražniki, da si Trst želi avto nomijo, republiko itd. Trst si želi sa^ • rno italfjansko zvezdo nad seboj. Tako bodo povedali odposland v San Remu. In pod italijansko zvezdo mosvečena skrb vladnfli faktorjcv. Rekel je tuđi, da Trst vpije, ali Qe-nova je naša! Tako je zvenelo fz njegovih ust Trst pa naj vplje dalje. Tuđi »Plccolo« vpije in roti itall-jansko vlado: Stori že vendar svojo dolžnost in prouči in resi vitalne probleme tržaškega mesta! »Picco-lo« s tem krikom sam priznava, kako hudo je v Trstu in kako mori TrŽačane skrb za bodočnost Italijanska vlada se zadnje čaše bol] briga za Trst, gotovo tuđi vsled pritiska zunaniega časopisja. Pri srednji Evropi išče pomoči za Trst. Bodočnost Trsta pod Italijo ima biti v rokah srednje Evrope v arlavnem. Ta naj se ga poslužuje in ga. vzdr-iuje. Italija Trsta ne potrebuje. To sledi vedno In vedno !z vsega seda-njeg-a prizadevanja Italije za Trst. Tuđi San Remo ne bo nič izpremenil razmer. Bres dvoma bođo tam Pf-tacco in drugi taki odposlanci Trsta slovesno izpovedaii kako da Trst hrepeni po priklopitvi k Italiji. Velika neresnica bo to. Ali Italija je okupirala. Trst in sa noće ispustiti. Zato bodo tržaški odposlanci v San Remu tako govorili. Ako pa bi bilo tržaško prebivalstvo samo moglo poslati v San Remo odposlance in bi jim bila dana prilika, govoriti resnl-co, potem bi svet čul, da si tržaSko mesto prav nič ne žcU priti pod Itall-Io. Sedanje razmere pa so take, đa bo v San Remu glede Trsta obvelja-la laž. Na laži pa se ne da graditi dobra bodočnost. Ako priklopijo Trst k Italiji, bo to pač držalo, dokler bo držalo, kredita in mednarodnega za-upanja pa ne prinese. Gotovo je namreč to, da srce Trsta ne bo nikdar bilo za Italijo. K. Dneune oestt. V L/abl/anL 28. aorila 1920. — Potrebne odredbe. Nikdar se nismo načelno ogrevali ali navdu-ševali za kakšno nasilno sredstvo za uveljavljenie državne avtoritete, se-daj pa moramo odkrfto priznati, — ako se tuđi zavedamo, da se s tem izpostavljamo napadom od najraz-ličnejših strani, — da smo se narav-nost oddahnili, ko je nam došla vest iz Beograda, da je vlada končno vendarle proglasila preki sod za alocin veleizdaje in ro var jenja proti državi. Razmere so postale v zadnjem času take, da so naravnost kričale po tej odredbi. Saj je pre-vratnim elementom, podpiranim od naših zunanjih sovražnikov, že tako zrasel greben, da so popolnoma iav-no in odkrito nastopali proti držav-nemu In narodnemu edinstvu in naravnost pozivali ljudstvo k veleiz-dainiškim činom. Da, dogajalo se je ćelo, da so bili tišti, ki so se zavze-mali za državo in dinastijo, brez vsake zaščite izpostavljeni javnemu zasmehu in zaničevanju. Da se takšnim nezdravim in nevzdržljivim odnosa jem mora napraviti enkrat za vselej energičen konec, je jasno, škoda samo, da je to spoznanje v yladnm krogih došlo tako pozno. da se bojimo, da bo že vobče prekasno. Toda naj se ne ostane samo na pol frota, kakor je pri nas v zadnjem času sploh običaj, marveč naj se odredba, če je že enkrat izdana, tuđi v resnici in dosledno izvaja. Inače bi bilo bolje, da bi se sploh ne izdala, zakaj ugledu in avtoriteti naših oblasti ni ničesar boli škodovala kakor polovičarske naredbe, ki se nišo nikoli izpolnjevale. — Promet na državnih železnl-cah. Inspektorat državnih železnic v Ljubljani objavlja; Na progah Inspektorata držav. železnic v Ljubljani je od danes, dne 28. aprila ob 12. opoldne vzpostavljen ves osebni j in tovorni promet, kakor je bil pred stavko. — Stavka železničarlev končana. Z današnjim đnem lahko konstatiramo, da je splošna železničarska stavka — končana. O uspehih te stavke bodo železničarji sami raz-pravljall. DosleJ §e ništa aretirana znana agitatorja Zorga in Perdan, kl se skrlvata po raznih skrivališčih. Baje je tuđi aretiran strojni inž. Petrovčlč. — Zelo živahen je današnji promet na glavnem kolodvoru. Večina uslužbencev se je po-vrnila na delo. Promet začenja po-vsem normalno. 2e v Jutranjih urah je naval potnikov silen. Potniki oblegajo blagajno. Splošno vlada vzoren red in mir. — Odmev železničarske stavke •pred sodlščem. Danes ob 10. dopol-&ne se je vršila pred ljubljanskim okrajaim sodiščem prva razprava, kl ima za predmet razburljive dpgodke sedaj končane splošne železničarske stavke. Zaradi prestopka po § 3. koalicijske postave se mora zagovarjatl strojevodja državne železnice Ivan Ošaben, stanuioč v Zvonarski ulici it 11, rojen v Postolnl, pristojen v Cerknico. Sodnik Avsec mu predoči vsebino obtožnice. Obtože* nec Ivan Ošaben se zagovaria, da je šel k ženi Breskvarjevi jo opozorit, kaj je storil njen mož, da je peljal prvi vlak proti Jesenicam, da so Ijudje razburjeni ter da bo vsa družina trpela zaradi tega koraka. Njega samega — obtoženca — so stavkti-joči napadali, ćeš, zakaj je pomagal I. 1915. Breskvarja izvleči v procesu pred vojnim sodiščem v Trstu, ko ie bil obsojen samo na seđem let ječe. .Glede političnega prepričanja pravi: »Đil sem vedno socijalist Če sem se* 'daj »komunist«, naj pa bo.« Ko Je govoril usodnega dne z Breskvarje-v6 ženo, je bil popolnoma trezen. — i Sodnik nato zasllšl edino pričo, Te-rezijo-Đreskvar, ki opisuje do-gođek na sledfečl način: »Dopoldne je prjriesel neki đeček list g. Flroa. Mož Ji Je dejal, da mora Jti kg. Fhi-ztt v Irarihtico. OdSd je, «r JI n*roCH po kosilo. Cakala ga je. Okoli 2. popoldne pa je prišel na njeno stanovanje Ivan Ošaben, ki ji je naznanil, da je njen mož odpeljal vlak proti Jesenicam. Dejal ji je: »Kaj*ga Jože s ....?« — Ona ga vpraša: »Kaj se je zgodilo?« — Ošaben: »Sedaj je peljal prvi gorenjski vlak proti Jesenicam. Sedaj je izgubljen in Iz* gubljena je vsa rodbina. Če bo prišel preobrat, Ie vsa družina Izgubljena.« Pristavil je še: »Saj ne bo dalje peljal kot do Št. Vida, ker tam je vse podstavljeno!« — Obtoženec to zanika, češ, kar on ne vidi, tega ne govori. — Priča: »Po teh bese-dah se je ođstfanil. Vsi«smo bili zelo v strahu, mislila sem, da ne vidim svojega moža več živega. Iz strahu si nisem upala spati na svojem stanovanju, ampak smo se preselili k neki svoji prijateljici. Tud! mož ni spal doma. Prosila sem moža, naj več ne vozi, ker bo vse nesrečno, on pa mi je odgovorit: »Stavka je politična! Nočem biti proti Jugoslaviji!« — Sodnik proglasi obsodbo, da je Ivan Ošaben kriv prestopka po § 3 koalicijskoga zakona In se obso-dl na tri tedne zapora. — Obtoženec prijavi po svojem zastopniku vzklic na deželno sodlšče. — Današnji položaj. Prtčenja normalno delo. Javni promet se Čim bolj razvija. V tonačni tovami Je delo v polnem obratu. V PoIIakovi tovami dela 200 delavcev, 100 jth ^avka. Pred pivovarno »Union« so delavci prišli, nastopilf pa nišo dela. Obnašajo se mirno. Tud! v drugih obratih nrfčenja delo. — Nočna konferenca v Novem Udmatu. Z ozirom na včerajšnjo no-tloo pod tem naslovom nas prosi g. Roman Kranjc, strojevodja državne čeleznice, ngotoviti, da se ta notica ne more nanašati na njegovo hiSo na Stari poti št. 15. marveč edino na hlšo v Novem Udmatu, katere last-nlca je Kranjčeva vdova. Takisto nas prosi g. Josip Petejan, namestnik strojevodje v Novem Udmatu, da za-beležimo, da on ničesar ne ve o kak-šnih tajnih sestankih, ki bi se vršili v kritični nočl v hiši, kjer on stanuje. Z Jesenlc nam pišejo: Kratka brzojavka v Vašem sobotnem listu pravi da so se na Jesenicah ražen enega vsi železničarji javili v službo. Kdo pa je ta eden? Nihče drugi, kot Jaka Iz Koroške Bele ali sprevodnik Žumer, mož vdove Rozalke Žumer. Oba sta komunista. Otrok nimata, imata pa zato lepo hišo in »oStarljo« za komunlstične shode javorniških delavcev; Jaka jih krmi vsako ne-delio z najboljšo dušno hrano. Med železničarsko stavko na. Jesenicah sta! je naš dični Jaka vedno v prvih vrstah, vpH, se kremžil in repenčil, kakor petelin na gnoju: Ne udajmo se, nobeden v vojno službovanje! Napcči! je 23. april, za našega nad vse pogumnega Jakca usodnl dan. Orožniki na Javomlku namreč so đobil nalog, da Jaka aretirajo in pri-tlrajo na Jesenice. Hitro se praznično preobleče, ogrne dolgo Elmsko suknjo ter jo prikoraka ob pol štirih popoldne na Potoke. — »Dajte mi hitro kolo, tu imate suknjo in palico«, in ni ga bilo već. HuUobni jeziki na Kor. Beli fn Javorniku pa vedo ćelo povedati, da so orožniki naSegm ne-srečne^ Jakca spremili do gotove meje kot svojega prijatelj« I« »tanca ter mu voščfll nato srečno pot — Surovost na pofcopiMC«. Poroča se nam, đa je ljudstvo, kl Je spremljato žrtve na pokopališčo, dne 26. t ni. zmerialo In psovalo gospo M. Roprarjevo, kf hocff r. za rudarstvo, kemijo Itd. V inozemstvu morejo ostati samo še oni dijaki, ki ne potrebu-jejo več kot dva meseca do zaključka svojih Studij. To velia tud! za gojence specialnih (gospodarskih, umetnlSkih in tehničkih Sol). — Zavarovalnica Oresham. Vsem onim, kl so pri Greshamu za-varovani, naznanjam, da se naj, da ugotovijo svoje pravice, blagrovolijo obrnitl do g. dr. Jos. Hacina, odvet-nlka v Ljubljani, kateri bode njih koristi napram zavarovalnlci zasto-oal! Notar Hudovernik. Inspektorat držamlh ietozolo ¥ Uub-Ifaal razpisuje ođđajo dimnikarsldh del na državnih železnlcah v Sloveniji, ter se in-teresentje pozivi]ajo, đa vpošljejo svoje posudbe nm inspektorat drfavnlh želernlc v UubUanl najkasneje do 10. maja 1920. Podrobni podatki se dobe pri pristojnih sekcl-Jah ali pa pri inspektoratu Ljubljana. 2958 ~~ Dopisi. V Maribora L 1914. (t Antonu Cvcta v spemin.) Rad se spominjani mlađega Antona Cveta. Bil je takrat tajnik mariborske posojilnlce. Ne vem, aU sem ga sam mprosil ali se Je U Ustnega nagiba prija-vil sa poverjenika »Matice Slovenske« v Mariboru-Vsekakor sem takrat — bilo Je to morda L 1911 — prvič stopil z njim v rve-sa n« da bi ga osebno poznal. Izprevidel sem pa takoi, da se mladenlč Izvanredno uinima za vse književne in ostalo javno življenje, in sicer ne le slovensko, ampak vobče lugoslovansko. KarkoU je izslo našega, 1 j- jugoslovanskega, vse )e imelo v nje« ljubitelja, kupca in čitatelja. ZbiraJ je knjige sa svojo knjižnico, a organizira! Je tudJ neko Javno knjižnico v marlborskem Narrdnem doma. Nale jngoclovansko m!S-Iftiile je dobivalo In kazalo vedno ostrejio polidčno ost Postavilo se Je vprašanje; bilo ie akutea problem. Razvile so te debate: videlo se je: Eni bodo tu, drugi tam. Nekako početkom leta 1914. Je prišel v Maribor predavat dr. Kostohar, kl je zasto-p«l slovenski separatizem fn ne vcm ka) Se vse. Nato sem prelel — Ce se ne motlm — bai od A. Cveta poztv, naj pridam todi Su predavat v Maribor, bi sicer o Jngoslo-vau^tTn« da mariboraka publika no bo eno-strao^ko orijentirana. In Sel sem v Mari-rbor koncem marca 1914. Cvct je Izvrstno I pripravfl predavanje; dvorana le bila fta-bilo polna; srednjcSoUke mladine le bflo sflno mnofo; ie po predavani« sem raz-pravllal » dflaki o nali Jngo*lovanškl mlslL PoaoO sem se odpeljal na predava-njf v PulJ.- V Unbljaiii sem pa pre.'el od Cveta poročfio* da marftorslca policija po privatnih hUah pozveduje, kaj icm prav sa prav fOvoHL da bi mogaf đojlvett hlliio »retolcavd Pisti ni le n Cvet tudl kako san dIJaStvo prtdobl sa Jugoslovanstvo, kako m ▼»led predavanla cttjaki famo zW-rajo po — pođstreillh Itd. Ta polttKJna koreefoadenca Cv«tovm !• mtd drugim WU wuenr sa wn***v% kl Hh H proti jnenj IMMa IHAUanaloi polkDa, oadaljtvalo dr-sVno fnfršB&fro ta kvoAio pfvvaieki «Bae> eptata, T» • tat — Kahwe—er at. ^ — ^^ .1. ^^mm^rn^ LAalaHa ___ ^^M t^ m WWkmtm Bunclrit! Tako ndsel sem —veda m ogorčenjem odklonil. Najbrž Je Ista kore-spondenca cbteževala tud! Cveta; vseka-kor so tuđi nicza zaprli. Bil le A. Cvet br«z dvoma idcaUn Jugoslovan. Med vojno se je bavil t teoretičnhni vpraiiaJt zadruiništva ter — osobito po prevratu — ZeKel podrobneie proučiti vsci kar se Je ▼ Jugoslaviji moglo tika ti zadruintttvm. V tem ga je prehitela bolezen \a — smrt. — Dr. Fr. Ilešič. Knltnra. Koncert »Dabljansken Zvona« dne 3. maja 1920 v Unlonu. Vokalna glasba je na sporedu zastopana s po večini še neizvajanimi moderniml zbori skladateljev Adamlča, La-j o v i c a in P a v č 1 č a ter z Jugo-slovanskimi narodnimi pesmicaini v harmonizacijah A n d 6 1 a In Deva. Prvič bo izvajana melodijozna E. Adamičeva »Svatba na polja-1 n i«, (na besedilo C. Golarja), plesna pesem za osmeroglasnl meŠanl zbon s spremljevanjem orkestra, kl jo Je skladatelj v rokoplsu tik pred izbra-hom vojne društvu izročil v lzvaja-nje. — Vstopnice za koncert prodaja Dolenčeva trafika v Pfešernovl ulici. k »Smrtni ples«. Strindbenr podaja ▼ pr-vem delu »Smrtnega plesa« mračno sliko zakonske-a življenja, ki si ea kapitan Ed-gar in njegova žena Allce že petlndvajset let vzajemno pretvarjata v oekel. Dejanja ni položi! v to ij?ro skoro nič: p«C pa kruto razkraja dvofe du§, kl nlsta bIH nlkotl ustvarjenl druga za drugo. Allce Je orisana s tisto odumostlo, brez katere si Strind-ber^ove ženske sploh ni mogoče misliti, ćelo Še bolj nego njegovi drugi Ženski tlpi, tako da že ntma sleđn Clovečnosti na sebi Kauitan Edgar le sicer tud! dostl nesimpe-tlčen, ali jasna je tendenca drame, da ga je prav žena napravila za taJcega, kakrSen je. Tretja oseba v Igri, karantensld mojster Kurt je preudamo uporabijena ra to, da se čimdalje bolj duSevno razgaljata oba car konska. Z visoko dramatično silo se nspel-no stopnjujejo mrkli prteori, tvorečl vrtoglavi ples, ki ga vsl skupa) pleSemo smrti aaproti. — Kot Allco Je pri včerajšnji prvi predstavi gospa BorJtntkori pokazala boli nego v vseh letoSnlDi nastopfh, da razpolaga z resničnlm! nmetniSkflmi vrli-nami. Vide« In sllšati Jo Je bilo treba v zadnjih dveh dejanjih, kako zgrabijivo je a velja vi jala uprav demonsko strast svoje Junakinje, bodlsi kot oeuteSno sovraitvo do soproga, bodtei kat pohotno leUo po uživanju s Kurtom vred, bodlsi naposieđ kot topo brezvpnosl Edgarja Je predstava ljal gospod Rogoz % bistrim umevanjen* ki Je pričalo, da utegne ta mteligentni. mar-Ulvf Igralec It postati eoa izmed prvu) opor našega gledallŠCa. Vseskozt naravea je izrazito obllkoval Edgarjevo teleano In duSevno onemoglost, pa tuđi doblval krepke akcente za končno razbesnelost njegove amučene In izčrp&ne notrlne. Gospod Q a-brSčik kat Kurt je pokaza! proti koncu tretjega dejanja in ob odhodu dostl vrelega temperamenta. Hežlja gospoda Šesta jt bila poskrbela ne samo sa dobro zaokro-leno uprfzoritev, neso tuđi za scenlčno opremo, ki se Je vrlo skladala % njo. — Jezik igralske trojice so kazile marsikatera pege, ki jih nlkakor no bi smelo bttL Trazai »v šahu držati« gre izvestno na rovaj provoda, i s to tako: »v moji prUotnosttc (nlhC« ne pravi drugafie nogo: »vpričo mene«); sllSala pa se je tuđi eela kopa drugih hib. ki so jih zakrivili lgralci sami, tako gleda množine, ko bi bila upravlčena samo dvojina, glede objekta In glede veleliUka v negativnih stavklh (»Nisi honoriraj svoj« zdravnike«, »Ne poj dl od mene«), potem nestvori: »Tukaj pri vaini«, »Odsvonfl ja, brez da bi dal odgovor« Itd. —a— UradfliSka predstava »Oolfota« %4 vrli v Setrtek, dne 29. aprila v drami Za* sebnl in državni uradnfld dobe vstopnice ▼ plsarni »Drufttva zasebnoga uradntftva«« Oosposvetska cesta 12/IL Crotko Oolar: Preiepa VasUflca. Na« rodna zaloiba Je izdala ruske pravljlce, kl Jih je priredil za nalo mladino znani nal Cvetko Oolar, ki zna tako izborno zadett ton za mlade ljudi. Pravljicam se pozna ni ih ruski izvor tako po prlprostostl, kakor po veselju na čudovitih dogodljajlh. Pre> lepa Vasiljica, kateri Je nasllkal čedno naslovno sliko & M. Oalpari, bo dobrodošla za naSo miadino. Stane 12 K ter se dobiva v Narodni knjigarni in v vseh drugih kntf-garnah. SohDlStDD. Sokol O. T#Jovadna akademija našega naraštaja dne 1. maja na reafld se vrsi s sledečim sporedom: a) Nagovor; b) na-stop deklic (ptoste vaje m Igre); c) proste vaje dečkov; d) orodna telovadba deklic In ienskega naraSCaja; e) orodna telovad-ba možkega naraSčaJa; f) proste vaje žen-skega naraščala; g) skupine moškega narar ščaia in h) zaldju5oa skupina. Spored le to-rej vsesrransko izčroen in bo nudi! početnikom dovolj vpogieda tudl v to smer. Prosimo tedaj obilne udalefbo od strani staršev bi mladini nakfonjenfh krogov. Posebnih vabil se z ozirom na itedenje ne bo razpoiillalo. Vstopnice ao v predprodaii pri br. M. Krapein, trgov., JurCiSav trg, in sicer: sedežl 5 K, stoJilca 3 K. Zatetek ob ^eV zvečer. Zdravo! ~ k Sokol v štepanfl vaši priredi dne 2. maja pri br. Iv. ĐricUn telovadno akademijo s sledečim iparedotn: Prosto vajo goltnk s obroCL — Nagovor. —Igre gojenk. — Proste vaje članic za prasld slet 1920. — Skupine članic S sodekrraniein godhe. Po spored« prosta zabava. Za Jestvtee li br«aikooolna okrepčila ter kavo preskrb-Ueno. Za obilno udeleibo prosi odbor, k •. t. SefceMn olirftvo) m * •a*aPfwo%jpHfaOB T nedello, dno j, pah vgto Oiolfro tooi 97- itev-__________________ .SLOVENSKI NAROD*, dne 29. aprila 1920. 5. stran. sokolskom naratfaju v svrho satove pro-potrebnih krojev. Začetak ob 14. Po tomboli zabava, ml kater sođelnleta borovoU-ski pevsld zbor in tamburaški odsek Sokola železnlSke zveze »o selo ugodne. — Odbor. Ljubljanski Sokol nananja, da ta sa 2. maja nameravani peilzlet deSkega nara-ićaja na Posavje, spojen s teloradntin na« stopom »pri Urbančkn«, prelo« na prihod* nlo nedeljo, dne §w eveoi. 14. maja, kar se bo pravočasno objavilo. k Tnrlsftka tn sport. Hrajslta dirka. (Konec.) Vloga 100 K. Dobitki: 1. 2000 K; 2. 1000 K; 3. 800 K; 4. 600 K. VII. Dvovprežna za mrzlokrvne konje, lojtcrskl voz na njem z voznlkom ali voznico, vštcvši 10 U odi v narodni nošL Daliava 400 ra. (Konji, H so v Sloveniji rojeni, 30 m odpusta.) Vloga 50 K. Dobitki: 1. 1500 K; 2, 1000 K; 3. 600 K; 4. 400 K. Posebna določfla. 1. Točka št. 1 do vključno VI. vod se v trabn; VII. v koraku. Z. Posestnik ali posestnica konja, ka-kor voznik (voznica) mora biti član kluba. 3. Prijave so vposlatl do najkasneje 17. maja t 1. na »Slovenski dirkaJni klub« v Ljubljani. V prijavi je navesti: a) Ime In biva-HSče posestnika konia In Ime voznika (voz-nice.) b) Popis konja (ime, starost, bar-va, spol In rodovnik) ali je že dirkal, kdaj In kje in če je dobil kako darilo, kakšno. c) Barve, katere nosi voznik (voznica) pri dirki d) H kateri točki prijavi konja. 4. 5 prijavo se mora poslati tuđi vlo-go, brez vplačila vloze je prijava neve-ljavna. Vloge zapadejo vse. 5. K vsaki točki morajo biti prijavljeni najmanj 4 konji, sicer se točka ne vrši. 6. Naznačeno barvo nosi voznfk (voznica) kot prevezo od leve rame do desnega boka, ali pa v predpisani dresi. 7. Dobitld se izplačajo dan po dirki pri »Kmetski posojilnici« v Ljubljani. 8. Za konje, kl so več ko 200 km od-dalienl od Ljubljane, so startali pa nišo pridirkali 400 K, dobe posestnfld 300 K od-Jkodnine. 9. S prljavo se podvrže vsakdo vsa-kemu Izreku vodstva dlrk. Druga (prva galop) dirka se vrši dne 3 .junija 1920 (Telovo) s sledeOm spo-redom: I. Dirka brez zaprek za 4 in Sletne toplokrvne v Sloveniji rojene konje. Polno-krvnl so izkljuČenL Dal java prbližno 1200 m. Teža 67 kf itiriletni samo 63 kg. Vloga 50 K. Dobitld: 1. 1000 K; I 600 K; 3. 400 K; 4. 200 K. IL Dirka z zaprekami za civilne oseke, polnokrvni konji In koniU kt SO bili pri kakrsnlkoll dirki zmagovalet so tekllučent Dal java približno 3200 m. Teža: štiri-letni 70 kg, petletni 75 kg, šestletni in sU-rejši 80 kg. Vloga 50 K. Dobitki: 1. 1000 K; 2. 600 kron, 3. 400 K 4. 200 K. III. Kmečka dirka s tremi zaprekami. brez izenačenia teže, za konjt kmetova!-cev, bivaločih v Sloveniji. Jahači la kmet-je iz Slovenije. Daljava približilo 1600 ra. Vloga 30 K. Dobitki: 1. 1000 K; 2. 600 kron: 3. 400 K; 4. 200 K. IV. Dirka z zaprekamf. Daljava ribližno 3200 m. Teža: gtfrl-Ietni65 kg, petletni 70 kg, šestletnl ta sta-rejši 72Vfc kg, polnokrvni 78 kg, zmagoval-ci javnih dlrk 5 kg već. Vloga 100 K. DobitM: 1. 2000 kroti; 2. 1000 K: 3. 600 K; 4. 400 K. V. Dirka za mastrom: za podčastnikc Dravske divizijske oblasti, na vojaildh koniih. Jahači v uniformi. Daljava približno 4500 m. Vloga 30 K. Dobltkl: 1. 1000 Kj 2. 800 K; 3. 600 K: 4. 500 K; 5. 400 K: 6. 200 kron. Posebna doJoOto. 1. Posestnfid konj, kakor tuđi jahta moralo biti dan! klaba, Izvzeml! pri točki V. 2. Prijave so vposla« najkasneie do ti. mala 1920 na »Slovenski dirkalni klub v Ljubljani«. V prijavah je navesti: a) Ime in H-vattšče posestnika konja, kakor tnei lanaca. 2. Popis konja (Ime, starost barva, spol in redovnik) alt Je žc dirkal Maj. kjt In £e Je prldirkal kako đarflo, kaktno). c) Barvo, katero oo§1 tabaC d> tf katerf točki prijavi konja, e) Teto* katero i« font obremenjen. 3. S prijavo Je vpodatl ta« snesefc za vlogo. Brez vpošllfatve vloge Je prijava neveljavna, Vloge zapadejo vae. 4. K vsald toSd moralo bi« prljav« ljeni naiman] 4 konji, steer m to&a ne j vrši. I 5. Naznačene barve noti Jahafi kot : prevezo od leve rame do desnega boka. <*. Za pTedptsa** otteioaje konja •*•» alata« ajegov lesealk. 7. Dobitld ta taUCaJo daa ao oMft pri »Kmetski posojitaUd« v LJaHtanL S. Za kottjeb U so več ko JOO km od-dalieai od UabUane. mi startali pa ae pri- dirkaU 400 K, dote fnmtalil Istu 300 K o4fkodalS3a. 9. 8 fftavy — podvrie vsakdo, vsa-kerau tsrenji vodstva 4vk. Eventualne tepremosabe dneva. »poreda, se fcoio acmv*časi!o objavile. llalifootlia nomUla. RESKO VPRASANJE RESENO? LDU DunaJ, 27. aprila. (CTU) »Chicago Tribune« poroća iz San Rema: Jugoslovensho vprašanje te rešeno, Reka bo svobodna država od Voloska do Bakra, proti severu na do St. Petra in otokom Krkom, I talijanske meie segajo do Snežnika, Učke gore in Voloske ter obsegajo otoke Lošinl, Vis in Pelagruž. LDU Dunal, 27. aprila. (Čim »Deutsches Volksblatt« poroča Iz Pariza, da se je Nit ti odrekei kori-dorju do Reke. LDU DunaJ, 27. aprila. (CTU> »Wlener Mittagszeitung« poroča po »Tempsu«, da jadransko vprašante Se ni rešeno. ITALIJA POPUSTILA V RESKEM VPRASANJU. LDU Berlin, 26. aprila. (CTU) Kakor poročajo \z Milana, je na pod-la?i VVilsonove spomenice z dne 9. riec. Italija Dopustila v reš ■ em vora-šanju. JADR4VSKO VPR4^\N?r \TA MI-POV^fm POSVETU. S^n R^mo 26. aor'ta. Ka vč-raj-?nl? nn^nl^a^sVi ^«U v vT!f Pevpc^ai. ki «;o se ie tTc^ležili Uoyd Or^^re, J ord Cnr^^n, M'Herand. P^rVfelot! Johnson. Nitti. Scialom in Mp^sui. je Nitti obrazložil stalfšče italiianske đe!ej?aci»e v sedanji fazi Jadran<;keqra vrnrašanja, đočim sta podala Llovđ Oeorge in MiTierand stališče svolih dele^acil k temu vnraSania. Vpraša-nje se ima podvreči novim razmotri-vanjem. ITALIJA IMA NA IZRTRO: ALI LONDONSKI PAKT ALI MEMORANDUM 9. DECEMBRA. Trst, 26. ann'la. »II Pic. del. sera« poroda iz San Rema: »Iz uradneea porocfla o včeraf^nif poDolrfansVf seji je razvidno, da se je bavil vrhovni svet z Jadranskim vpraSanJem. Tuđi današnja sela se bo bavila s tem vprašaniem. Glede tesra pokajanja ima Italija alternativo: ali memorandum z dne 9. decembra ali londonski pakt. Ker navaja po-ročflo, da so vsled Nittijeve razlage podali tuđi zave^nTki od svoje strani svoje mnenie, bi bilo koristno poias-niti, da razgovor n! ime! značaja pravilne dfeTensfie. Zavezniki so se ome-j:li izjaviti, da so oni podpisali i memorandum od 9. decem-braJlondonskiDaktin daso pripravljeni sankcijonira-tf popolno izvedbo bodlsi enega ali drugega. Na nas je, I da I zbir am o.« I JADRANSKO VPRAŠANJE. LDU. Beograd, 26. aprila. »Politika« pi§e pod naslovom »Jadransko vprašanje«: Namestn'*k ministra za ztmanje stvari dr. Sp^laikcviČ je včera? nosetil g. Nikolo Pašiča in se ž njim delj časa razgovarjal. Sodi se, da fe ta poset v zvezi z reš^tvi.io |a-dranskega vprašania. O. Pašić Je pred tem posetom dobil iz Parfza ze-lo važna poročila. Tajnik jugosloven-ske delegacije v Parizu Fotič Je že preteklf teden kct kurir s s^olon-sklm ekspresom odpotoval Iz Pariza, pa se je vsled železničarske stavke moral neka} dni muditl v Trstu. Se-da! se mn je posrefrflo, da Je mogel nadaijevati vožnjo. Cim je g. Protfć đobil poročllo Iz Pariza, se Je takoj posvetoval z ministrsklm predsedni-kom Protićem. V dobro poučenih kropili trđflo. da Je nage kratjestvo dobilo povabilo, naj se po zastopntkth u^leležl sanremske konference. Da-nes bo nemara reSeno vpraSanle gfe-de uđeležbe na tej konferend. Parlamentarni krogi sodijo, da se Rim in Beograd ništa soorazumeta glede ja-dranskega vpraSania !n da v San Re-mu ne bo govora o tem vptaSanJu. V vsakem primeni odnotuje na5 delegat na mirovni konferend Andrija Radović z Instrukcfjami, kl jih je do-f>?t od vlade. — Zdravstveno stanje PaSićevo se Je zelo izboljSalo in bi se rad Se ta teden povrnil v Pariz. Zdravniki mu pa svetujejo, naj še nekoliko počaka. nitti o jadr4nskem vpra-Sanju. San Remo, 26. aprila. Ministrskl predsednik Nitti je sprejel nekatere poročevalce amerlšVih in angleških Ilstov, ki jim je izjavil, govoreČ o od-nošaiih z Rusijo, glede iadranskega vprašanja približno tole: Usoda vseh narodov, zmagovalcev !n premagan-cev. Je tesno med seboj zvezana. Vspostaviti je treba evropski duh, ki nam bo omogočil povratek v n~nral-no življenje. Italija bo nadaljevala politiko mini in prisrčnega sporaz-umljenja. S tega vidika je tuđi Italija pripravljena do gotovih žrtev, da se dostojno reSi Jadransko vprašanje. Itali'a je nadalje pripravljena vodili napram Jugoslaviji prijateljsko fn loialno politiko. Z eno besedo: ftaMla hoče ostati svofm za-j verniVom 7*re$tn ;n zasledovati politiko, ki naj bo pr~d\sem politika miru. Itatijanski narod se vrn^a k d"lu »n dssi se no??tvPa|o v Italiji stavke, te tre^a vn^števnti, da so iste pri-\<-*tr\) p3 dnevnim redu tuđi v Obta-lili e*romskih fir^avah in tiir?! v A: e-riki. ItalT*a nočc h?tf imperijr1ts*č^a. marveč demokratična velesila in se zaveda, da JI je mogoče v interesu vseh narodov b^sodejno vplivatl na vspostavitev miru in gospodarsko obnovo Evrope. KONFERENCA V SAN REMU. LDU San Remo, 27. aprila. (D. kor. ur. — Agence Havas.) Uradno se poroča: Vrhovni svet Je na po- poldanskt sejfi razmotrival in sprejel zadnje določbe v turSkl mirovni pogodbi, na kar ie bila sprejeta glede Armenije nota za Wllsona, ki so lo sestavili angleSki članl. Nato je vrhovni svet razmotrival vprašanje izvršitve versa»neske mirovne pogodbe ter sklenil, da povabl z noto. naslovljeno na nem$kega državnega kancelarja, Nemčijo. da se udeležl dne 25. maja konference v Spaau, tako da bodo zavezniki dobili točno poročilo o položaju v Nemčiji glede na izvršitev mirovne pogodbe. SLUŽBENO POROČILO O 2ELEZ- NIŠKEM PROMETU V SLOVE- NUL LDU. Ljubljana, 27. aprila. Uradno se poroča: Promet na pro-gah državne železnice severno In zahodno Jesenic vStevši KoroSko Je normalen. Ravnotako na progl Ljubljana - Kamnik in Ljubljana - Novo mesto. Na progl Kranj - Tržič so vozili danes trlje mešani vlaki. na progl Jesenice - Ljubljana dva para osebnih vlakov, en tovom! vlak, na progi Orosuplje - KoČevJe en par osebnih vfakov, na vseh drugih oro-gah po eden ali dva para osebnih vlakov. Na progl Celje - Velenje je bil pri ŠoStanju nakopičen na tiru kup gramoza, kar pa je ostalo brez oosledic za redni promet Storilcl so bili aretirani. Jutri bo na vseh kranjskih procrah uveden normalni promet UslužbencI državne železnice se javljajo z redkimi lzjemam! v službo. Isto velja za Jnžno železnl-co, na kateri je osebnj promet na vseh progah normalen. Najmanj po en osebnl vlak vozi v vsaki smeri. Na glavni progi Je vzpostavljen tuđi tovorni promet v tolikem obsegn, da zadostuje sedanjlm potrebam. Spe-cieino v Logatec sta odSIa tja in na-za] po dva tovorna vlaka* Iz Maribora na Spilje so se odpravili včeraj Stfrje tovorni vlaki, med temi trlje živilski vlaki za Avstrijo. V Slovenski Bistrici je danes sedem vozov in lokomotiva skočila iz tira in se de-toma razbili, ker Je bila kretnica vsled akta sabotaže nepravilno postavljena. En vojak Je težko ranjen, več železničarjev )e lahko ranjenih. Osebnl promet se vHH na ta način. da pasažirjl prestopaja tovorni promet na bo v 24 urah vzpostavljen. Jutri se bo tuđi promet na Južni že-lesnici ie pomnožil. Rudar)! v Vele-nju so danes ob 14. zopet pričeli de-latL Dan je potekcl po vsej Sloveniji popolnoma mimo. V vseh tovarnah in obratih, ražen v premogovniklh trboveljskcga revirja, se je redno delaJo. DOGODKI V KOCEVJU. Kočevle, 28. aprila. Včeraj Je dolio semkaj voJaStva Komunisti so Imeli razpostavljene straže, ki so avizlrale prihod vojaštva. Stavkar-skl odbor je dal znak s sireno, na dar so rudarj! ooskrill orož'e ter se onra-nlzfrali v čete, oborožene s kolL Teror še ni strt, stavka še traja. Državi zvesto preblvalstvo je hvaležno vladi In vojaštvu za odločcn nastop, boljševikom naklonjeni Kočevarji, kl so sanjali že o kočevskl republlki, pa so nad vse topotnL DOGODKI V SUBOTICL — DENAR IZ PEŠTE. LDU Subotlca, 27. aprila. Pre-iskava se vodi energično in z uspe-. hom. Cim dalje bolj gotovo je, da so | nameravani prevrat že dalj časa pri-j pravljale oblasti v Budimpešti. Naše oblast! so našle in odkopavajo skrltu municijo Naše! se je top pri Madžaru Beli Bavu. Ko je odšel iz sobe orožnik, ki je straži! Bava, je Bay skočit skozl okno In se na mestu ubil. | . LDU Subolica, 27. aprila. Ma-, džarsko organizacijo v Suboti ci so j materijalno podpirali madžarski na-cijonalisti v Budimpešti, ki so v zre-' zi z juTOSlovenskim revolucijonarnim ' odborom, kater! Ima svoj sedež v , Budimpešti. Po pričevanju svedokov je ugotovljeno, da so dobili pred nekaj časom 2 milijona kron, katere Je prinesel madžarski nadjonalist Zasegla se Je korespondenca med član! te organizacije in one v Budimpešti. USTAJA V ALBANIJI. — ESAD PASA NA POVRŠJU. LDU Beograd, 26. aprila. O neml-rih v Kroji poročajo iz Podgradca: Sedaj se doznavajo podrobnosti o dogodkih v Kroji pred desetim! dne-vL Pristaši {talijanske stranke so umorili spečega albanskega častnika Osmana Muso, velikega nasprotnika italijanskega protektorata in borite-lja za neodvisnost Albanije. Umorili so ga tuđi zaradi tega, ker ni hotel služiti intrigam nove vlade, ki je, kakor se sedaj doznava, postajala ved-no bolj italoftlska. Ta umor je zelo razburil prebivalstvo v Kroji, ki je radi stališča vlade zelo vznemirie-no, ker ni hotela izgnatl morilce. Ljudstvo se Je vzdignilo In ubilo sre-skega načelnika Mohameda Rika, kapetana Riza bega in dva orožnika. V tem boju Je bilo ubitlh še 12 oseb. Kroja Je prekinila vsako zvezo s Tirano In z drugim! mesti. Razburje-nje med prebivale! vedno bolj nara-šča. LDU London, 27. aprila. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Po poročilih !z Aten so pristaši Esad paše zavzeli Tirano bi strmoglavili albansko vlado. Po hudih bojih so zasedli Krojo In Kavajo. Sedaj prodlrajo proti Draču. ODNOŠAJI MED MADŽARSKO IN ITALIJO. Budimpešta, 26. aprila. »Nemzeti Ujszšg« poroča o pogovoru svojega dopisnika z višjim italijanskim komi-sarjem Cerrutijem, ki je izražal svo-fe zadoščenje nad dejstvom, da je bila Italija prva, ki je poskuslla vspostaviti z Madžarsko trgovske odno-šaje. Dasi so vsled valute in vsled pomanjkanja blaga v tem pogledu velike težkoče, jih bo vendar dobra volja premagala. Posebna važnost se pripisuje italijansko - madžarski banki, k! J! prorokujejo {talijanski finan-čnlki sijajno bodočnost. Resko vprašanje Je sestaven del gospodarske interesne sfere med Italijo in Madžarsko. Resko vprašanje se dosedaj še ni moglo resiti, ker Je z ozirom na dejstvo, da tvori del celotnega ja-dranskega problema, bolj komplicirana kakor se zdi na prvi pogled. Pravilna reiitev Jadran, vnraianfa je življenskega pomena za Italijo in za trajnost svetovnega miru. Dmltuene oeifll In prireditue. UrađoBtvo »k)TwwUfi dril »UWW oKkog VUesaflu« ie prcvzcl iosp. dr. Trta Doliak, Ljubljana. Oospodjc zdravnikt, U doptsulejo v ta list, se prosija, da posijelo svoje rokopfse Imenovanemu sospodo. Zidarska zadrnca. Dne 3S. aprila t% !• vršil občni zbor zidarskih mtHstrov, na ka-terem se je ustanovila Zidarska zadruga V Ljubljani za Slovenija Tem potom sporo* čim, dt so po obrtnem reda vsi zidarski ntoistii dolžnl pri stopiti k zadruzi ter vpta* Catl po § 14 na občnem zboru doloCeno pri-stojbino 100 K. Istotako se morajo voljeni odbornik! udeteževati sej, katere skllcoj« načelnik. — Načelnik: Accetto Valentin, Ljubljana: pod načelnik: HlebS JerneJ, Ljub* Ijana; odbornik!: Av^nst Accetto, Ljubi Ja* na; Nerad Fran, Celje; SerSen Ivan, Ra-drmlje; PlemelJ Ivan, Bled; Roje Karei, Ormož; namestniki: Žlvlc Fran, Ljubljana; Marinčič Lovrenc, Glince; Medved Anton, Kamnik: KoroSec KareU Celje; Kožuh Fran« Medvode. IČ Gospodarske oestl. — Ljubljanska kreditna banka. Flnan-Cno minlstrstvo je z odi okom I. br. 13.411' z dne 20. parila 1920 pooblastilo Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani k prodali Cekov In menle na inozemstvo, Izdajanln akredl-tivov In vršenju nlačil v Inozemstvo po predpisih na podlaci sklepa mlnistrskefa sveta z dne 19. marca 1920 L br. 1&2U izdane naredbe flnančnega mtalstrstva. HproolzacUa. t Mast za elane mettne aprovtedtob In sicer 1 do 2 kg po 45 kron, se dobi v vojni prodajalni na PoJjanskl cesti ftt 15 na nakaznlce mestnesa magistrata, kl s« bodo zdajale dne 29-, 30. aprila ter 3. maja. t Legitimacje za meso. Z ozirom nm objavo »Vnovčevalnico«, da stopilo z dnem 3. maja 1920 nove legitimacije v veljavet se vsi javni nameščend, ki Se nlso prišli po legitimacije, opozore, da se od 2. maja naprej ne bodo Izđajale več legitimacije« ker je že en mesec dnl poteklo, odkar so bili pozvani priti po legitimacije. t Splosna gospodarska zadruga. Član! Splošne gospodarske zadruge Uralajo £*< lio, da bi se v objavah glede razdelitve ži* vil navedla rudi količina, kl odpade na po-* samfcznega člana in cena. t Legitimadj« za mesa Vnovčevamic* za živino in mast je izdala nove legitimacije za dobavo mesa v svoji mesnici nat Sv. Jakoba nabrežju. Te legitimacije sto-» pljo 3. maja 1920 v veljavo. Meso se bo od-đajalo v Stirih skupinah po trikrat na tedett In sicer: Od 7. ure zjutraj do 12. ure, po*1 poldne pa od 2. do 7. ure. Kako se boda' skupine med seboj vrsti!e, Je razvidno Ifli razdeltlnika, Id je nabrt na vratih mesnice^, Odjemalci v posameznih skupinah bodo zo< pet med seboj po urah razvrščeni, tako da, po vsaka stranka vedela, katero aro priđe na vrsto. Zaradi Izredno vellkefa Stevila odjemalcev, na) posameznlkl upoštevalo, dt je služba uslužbencev VnovCevaJnice sekti naporna In naj se vsak natanko drfi pred>j pisov in ne prereka z uslužbend, ld nlmajo, naloge odločati ali upoStevatl kake posebne;] želje. Na legltimacijah označena množina!, mesa velja za dvadnevno uporabo, tako ds> vsaka stranka dobi na teden trikratne ko-> ličine, samski odjemalci brez lastnega gospodarstva dobe lahko z ozirom na majhno odkazano i im koločino mesa ves tedenskt kvantum naenkrat Ker se Ie število odle« malcev, katerih Je bilo do sedaj okoH 700, pomnožilo z novim! članl petkratno, se bo zaradi pomanjkanja mesa od da jal o za eu-krat kvečlemu po 1 kg pri vsak! dobavf. Se* ▼eda velja to za tište, katerim je odkazane* sa več, kakor en kilogram mesa. ~ Polzocdbe. " Najdena je bila 23. t m. v Florflanskt ulici denarnica z manjSo tso*o denarfet Dobi se v trgovini Lončar, Stari trj lla» GfaTnl urednik: Kasto Pastoslemiet OdgoTornl srednlk: Božfdar Vod*b. 'X |wim a* * jedilnl senris, knhlnjtk« po-nBU m* soda, safcte in In ofldr-tkf plaŠC. Kje, pove apravnOtvo Slo-venskega Naroda. 2970 PlJtia llllllla rmoln« mm^ nega vodstva poltne« In brzojavoega mada na ddtiU f takojisjlni atstopom se i3Če* Dobra brana in ćela otkrba v hiSi. Placa po dogovora. Reflektaattnje naj poSljelo ponudb* na upravniltvo Slovea. Naroda pod: .Pešta m. fmm ._ — ^ Miiaial U približno 2000 kg dobfega nlnnat JB konfskegasenaposmeraf cenj. Jatet Birira aa Bleia. 2900 lili lAl lik fobarlctv hotel« alt boljii W§1 k trem oseban. Gre tuđi izven Lftibifane. Ponodbe na uorav. Stoveaskega Nar, pod .Seearica m*m VlMmbmtMv tSte za takot mebknrano fBBUlIlii sobo v blizini dvorca Ponudb* aa .1 T ' tkmt aat 41 2981 IbaJa m nova otomaroa, daljnogled mU R in par teških moikih Cey liev. Naslov pove apravnlStvo Sloven-skeva Naroda. ________________3W0 ■«■ večje količine na vtRoae; Jeio^ Hafll vc đeske. materijal (gr-dja^ tote-kolje xa vinograde, spao, oglje ta pla, eam tisjviije eene. Ponudbe ped wla> iMar Ittov, tgfa«, (fiji«*) 3MI I šmmm leeeja, oapokfarienega, rroda KR 900? kf tvrdks Tita t tarlsac ? Kraafi. Ceaa po đegovoru. 2992 finfaiii »-*-----m| ve€ ate let iimU ZtttZH HC ttin. se proda Proda se Ie nekaf đrogtn startu. Kje pove oprava. Slov. Nsroda. 2901 Pnln ntiT n todi I V. hi Hsap1»ta» aapnv« trn taita4« ■■sijiTNatsttcBcjss petaaaflt daje «vrdka Prsaje lafar, Mafisvec, asftts Stari trg tla ▼§•»• UKa. S « •ft 10 \M Wjfi fetttl aH šmtm h aiailMi ebits^l aa laije hflne posle. Trebe je. da aaane koHio kaML Vito datra istaaajji Pafa pa iagi lira, Hpf+VP** ••»»•»^iJ ▼flPa^B^*s^SBOW^*J^^^s9 s^B^s^BB^p^s^Baa> ^bws^^^^ IHasipj Btedi 1. sftsfern. PresV ■ost Ismjs) vojni lsjvawa\ ld a# aa tako slofbo sposobni. 2927 sa Maj dobio *4wnier»aa7 K lsU| sfco kolo In ptentao tvrdke Hdtzl A Heituaann. Kk, pove aprav. oiov. nassjaa. jSBo bW»M taatasf todl "" M ■HfJNU OHslVn sprejBie v notar ko p««atno v LiablJanL Peaudba s*»rt ■ mtmm ■■ «praWnK9Si 9SJVVSJIrSJSJP Karoda._______________________2922 IsAblii Nudi»»o 1 vagoa Mete IHIli sdtatc sohe i isMsae * aku-ni7o sva vrcCs postavno stMlca ro voQI aa k'HBavnascIJo toliko vagona smrt tovio di!«ka i ittm dobi • I aa|-latiiasjlit kanv^et aa ata'sft. P*nni OAMMST* etflalCaa srisilajs aaa>ags SflBVBSv gaaaaaaasja aasa i« 2rmv aast ismsto doslotVrd orofa'kl Pogodbe u Mflke plvatant t lastoi trp. fiasMalfr« aa Val k dvesu dečko liPPniU K U »a 4 do S let PieliMiat ima to one. M Igralo klavir PUMđbe na Aitasrji Isisa, finska trva. fssa.Poil. 3» 1MR sa mm leđno vrMco mlinsko pod-imi R na će u Hrvatskoj leđna hrvatskoj I nifmatket ■♦tsogiafil te sttojrpitja rodpane) vd a mofka Ih fenski stts koja ia ateđno l ^rln» kofitonmiM nćo\mmu vJdHa. ffastvp p* sM>gn6wrH odmah. Po—de pod naana-kad al^o^VBili ta ifflvB u Rfatck oris aoseisnag s a kovanja neka se lai5«1 dtn rt»t,#ei« Ssi^snalMt Naroda rosi: asBBBA g^s^g^sasa ^^ 4as^tft i«mmiimBi.iaiiBsr!r» x eirfai preoalom, dobro obranjena se preda. Cena 6.000 K. Hsstf Aaaarilć OnatL 2985 Pnmnfti tmlr ni 311 n ki eddafa KaeUjsfcs irafsa ? UatfKal li sHlsslila as Ter'stteai trga at S, vsa-kemtt v poljubnib moolrnah. 2946 lalfjiaiih Jedno veliko mlinsko UllflllfllsV roduzeće a Hrvatskoj iraži sa nastucom stulbe ga odmah smostatftog knjigovodj«, perfrktneg biloMCist«, v eitoghrvatskosi IM slo ven^koai, ta po ntogufnosti njaninflcorn etflcn, kao i sriai eitaikn koatearaini p^slovfma. Pista pieiTut pogodbi Po-■ode slstf« us spravo f*ov«a. Hstaos pad: Jasn WH: «H4 Wmm Kovpieina prcnumjrv« as«ji ■ (trsnsportsbles Stg««rerk)as! possmezao stroj lokomobila na sniaafli sli Biroi na fundamentu in Jana*. NI slov: rriK lili«, Slsaiktfi alka • gasUsas. dO&t uiW brez otrok v veSJeai kraj« ni fllfBi delell VUt gotpodlnje saasdsi ali vdove brez otrok; prednost iaujo tzuCene v trgovini s meSanim blagosj, Ponudbe pod »Pottenost 100/2948« ni upiavo Slov. Naroda. 2948 Mn v Tinjah pri VeHkovcu staro s« Soisko podopja g vrtom vred, H>ss je prltiMna to krlta a opeko. Dražba se vrit 16. maji t I. ob & ari po-poldne na licu mesti, bkilcaa cena to 30000 K. Pod to ceno sa na piodS. Pos'opje, kl je pod cerfcvgojoJgebgo pfavs» aa ansvaso* igaiBiaaaaajsjpi *. stran._________________________________________________________„SLOVENSKI NAROD«, dne 29. aprila 1920. §7. Ma*. CIMI I aiimda đ koaov te pošiljatve zelo omejeno, prevzema naročita tvrdka S V E T L A. Ljubljana, Mestnl trg 25. J0F* vuno $^/J%ek>, banalko, letntk 1918, 85o'o, belo, banaSko, letnik 1919. Obe vittl £fee oobrega In zdravega okusa, brez ktsline. lO5o/o, crno, dalmatinsko vino, iiato fin«, vorjnega prijetnega okusa, 8*5* o belo štaje^ko, namlzno vino, s pri-Uhto klallfio, 7-#/o belo, hrvatsko, namizno vino. Vzorci se ne poiiijajo. Za {tfteiott poajudenih vin jamči Gospodarska Zveza. Gospodarska zveza Vinski oddelek v Sp. Sllkl. ^fionadstropna krasna vila v sredini raesta Maribor (K 750.000) 18*000 m1 stavbnih prostrorov v Mariboru a K 35.—. Vprašanja na: Zemljišno posredovolnico K. Troha, Maribor, Slovenska ulica itev. 2. 1 Šumski poslovodja i « Ukusnog i pod puno vještog manipulaciji sa jelovinom i |S| nj bukovinom traži se za veliko šumsko poduzeće. Mjesto B ■I stalno. Nastup službe po mogućnosti od ma. Ponude sa S w svjedočbama i zahtjevima plaće upraviti na „JUGOSLA- JJ m VENSKA ŠUMSKA INDUSTRIJA- d. d., ZAGREB, EU Q Strossmayerova ulica br. 6. Qj| 2a eksporterfe velike partije Irlstralh In modnih glavnlko¥ od u^reprostejk do aajfincj^ izvrSihe. JVonla glanikoy Joseff Parsch, U/ien XII. Rauchgasse 39« Vumim •▼•bIv^Ibo tad! rotore v kooi9«tta«l|o« 2670 Pnevmatike Nadebeio! za avto in koleta ^M UFn2ftniM Gumljeul trnhoui li. llUSIrIn «« trte Vssikovrstne žice ""„ £?,. »a - I ■ Uanl> Prad larlKam 3, I. nadstr. Tam se I ■ tadi najugodneje kupujejo steklenice za kumarice I ■ in embalaža. I e IlBMMk l*vtnbu)cai atwko¥— ta-1 '. imOMKl. ti—aga kanmoscka kot ', koiDpanjOtta. Kapital nepntr^ben. P* $ nitdb« t r^ferencaml na Javaa TmK k ■itftvka (SraA_______________2U8 ; MM inimil Hl v IMIia^ 1 PuNiika cesta krevča mtlokrvM. ner- ' voane, oslabdc odiatlc tn otrofcc N»ro- [ čUa proti povactj«. 1060 kuharico ;|i mleCna jedila za tetovlSCe v Jugoslaviji proti visoM pltti * onudh« s ^pri Revati pod: .Saaatorij 2Mt* na uprav niitvo Slov. Naroda. 299C I ----------------------------------_____ Mib sviBisko isc en vagon prve kakovosti, viste p(.lov;ce brei elav in nog proda s postaje Sisak Stil« I _r»j fl-ak, tolsl. M. Itčam zabotslifilka- asistenta Nastop od 1 do 15. maja 19 0. ■Iste Katrftka. diailil, T»il« IM« m sa tatejftmjl vstsp KoresioDieBtiDla stenograf nja. strojepiska, veiCa slov. in nemikega jezika. Proti ae Ic mogoče osebna predstava pri KraaJtH tvorald feljezae I kravarskt rtke a IU»-■iln. 3947 Zitarsko izfozniflca radnia fase I. KittitiiU SakM, SrMia, Tilali« It, zveitava zainterescvane, da ima uvrk u svojim magazinima svih ovozemaljskih proizvrda kao: pi—Iti, s#bl (•▼aa), taćai—a, a naročito, Imkm« rvsa, 1 u stani u je liferovati najveće količine. Adrese za telegrami Kmcavit Sabac 2800 I lanenoga I I semena9 I ■ kupujem zaJOe koža ■ , ■ 6jorgie 6ru|ić ■, I Btfrai )liktfM ri. is. J ■ mu sm • ■• •• fafiBVf aaravv i pšenice < za takojtaio oddajo. PojtsaO« đafe: Aratai zav^ taft Beseljak. UaMfna. , Caaiaijtfa aakfcijt * 3963 ) Drva i « trd«, vsako mnoiino t» mero kapi Alofzlt Plasstetaior' v IL twHm «k |^L itL 3984 hrastove Mode od 20 do 60 cm debele dolge od 2 do 3 metro*. Naloiim franko vagon postaja Trlič Poaodbe m aprav. Slov. Naroda pod ,Mratstft iHH —V aflHMUimtMHHMMHllUillllUillMiMMtt——MWi ^aMMHDHMMBBHHBMBMMBHHMIHHMM^IHilHHHHHBK 1 Valentin Maiek I i tovarna slamnikov I I KB>ni v fm**m*m?, I I igalf ovtgtng tlaaiaike tadj R H Mofcnke za gospod^la p| B jJ!i?lii?!!fr-lY^?-.!!?!^ft-iJ!B B B ST^Jakoba tnpi v Li«b- p {■ IWIIIIIIIWIIMWWWIIWWWMWWW'"WW«I ^g ^9Mn\!!]iaMMHnnBMfillHKilliiai33fllE I■HBaflBaflaa^a^a ^ps^ww^b ^ »b^b jlfllDlnC nfrpttfa in tieii taw«riw J#a. Raiela. Žaupniki v tvrbo priskrbe trfovskih Informacij t itteja po vttH tnestih Jagoslavije. Dopisi rod .AaskaatuMra I S67I" I i« Aas«scea-Ex»editl«a n—aa—taf A Wa«tar A. •. Wiei U Scaalerstraase U •ČUO: min (ton) zo tkonlne davno zastupstvo za Jogoslavijo Oskar JMu, j A Ugrtb, Vteilf II— s» JORUA" Mlrodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebičin. UrtlliH ^ri ertipa e L i ktovOa za Mtkt MTEKUtf. Ptiln ■nad. datum za sUmrike „STK0-UH". NaioMstflo lakaka. Haiaae-ttHa taaletMga aflt. „ROZMI PRA-SEKU BsfkaOte sredstvo za Mfati* ajepaiii« FicuAucaa aaora iiuisiii praa ■Mjasa* — rvuii n obhivv* Srtdstft ta kaaierrh aa|e jaje — — KaMarijjaalma zalafa ttnpafl Eteriino jelkino olje raki. in JattOT akatrafet priporočam lekarnam, drog. zdraviiiSČem itd. Ut sav atfe (snecos) prozorno čfst, na drobno in debelo onim, Id raznotesajo m sla#totfesi; aa*sa aaaaaa In k*M9«alal!a za Uđelavo pokalic ao vađao razpoloĐjtv« aa sodavičafja. Ft—i Sftea, UaMlMa, Sloatikova aL Z7. Ipsdjilsa kntaeaka sa tfasM n sjvapvOT pv sm>w«]wa ■Hcm 8. Patatalk, MaMlana, ^inim i.i/Lnl Za tane la f^taptda a#4era« •preoljcal ■•đoi ultfl prve vrste. Za atra^aik«, kl prlieseja liaa«, UU t tatreito. Okrslaaja, 664 a#«eraixiraajetaiek. izieoTaaJeMiftim Skaboform se iw\ »a! Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naj-bližnji lekarai preiikušeno in zdravniSko priporočeno dr. pleseka originalno Skaba|ormovo mazilo« Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranjn puder „Skabo-form« Dobiva se po vseh lekamah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico zm wpri timfm lel—■" IV. Mari|ta «f. —i^^- Rllutovnlfur]! ielezostrusoril Mfznrli Uvnrll sa sprafaialo. Plačatno na nro do K 9*50 po sposobnosti la marljivosti. V akordu je zaslužek do 35% večji. Reflektiramo samo na popolno vešSe in marljive delavce. 9lhaewl< hreraiea atrelevat afalorar. I^Sjfr Modni salon ($&\\ m smili - Maske © I LJUBLJANA^ I I ZMomfca at. S» Ovorsfcl trg *• I I Prlporočam veliko izbiro najnovejših mmšmliww9 svllmlh I I kMaiat, t«pls la slaauaikav sa iaai« ia teklte* I I PapravUa Ia4s# la Salsl klabaU vtj^aai v B I Pnevmatike I „PROMET" I I tehnlfeo indostrijsko podleHe druftt z obnL zaven ■ Automobilno odeljenje I | Uublliia. fl«wburao»« Ml. It. 4. B ^JUGOSLAVENSKA TVORNICA ELEKTFOCMH STROJEVA D. a ■mM»imuw«e KARLOVAC **^""^m*^a| PRIMA NA POPRAVAK «•*• ** «^1* \ ^^flflsP 9SSmsnasB ott^bsvv ^i^^^^ia ■ jm^^m JsaatfV^^^^UUvLs flRADI _ „^„.^Sk^sB PROJEKTUJC IIZVAOIA ^BIS B ljubljanska kreditna banka v Ljubljani M VTTSSSl^Sam^SmSSS^n!!!^ Slrltarj#va ulica itav. 2. ^»S^^oS^SSS^iSSr^ I Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu. Sarajevu, 6orirA Ćelu, Marftoru, BorovUah ter ekspozitura v Ptuju. I I B9* Spralama-va ■ RMpHia in prodala vs^m^adnostnih papiiiav. va4ut 11 I vloge na knjižice in takoil raiun I „^ •.«AifAwr«tnA icdehitc -^ I I proti uoodnemu obr*s%o«—im I 1^^ ¥SaKO¥rSOTa KREDITE ~^m | LmMm h N* »NinrtK tiskame« mm ■BvanBasv wm svJBDVorasi vaBWsa.^apiia»