Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4> List Slovenskih delavcev v oAmeriki The first Slovenic Daily m the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 SECTOR. Entered m Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. V-, under the Act of Cougres of March 3, 1879. TELETON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 287. — ŠTEV. 287. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 13, 1907. — V PETEK, 13. GRUDNA 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. Pred odhodom oklopnic na pacifično obrežje. NAŠI MORNARJI SO SEDAJ POPOLNOMA PRIPRAVLJENI NA DALJNO POTOVANJE. V Hampton Roads je dospela sedaj tudi o klopni ca Minnesota. BRODOVJE JE POPOLNO. Norfolk, Va., 12. dec. Brodovje naših oklopnic, ktere se zbirajo v Hampton Roads za daljno potovanje na Pacifik, je sedaj popolno. Včeraj popo-ludne je dospela v imenovano luko zadnja križarka Minnesota, ktera se je usidrala na čelu vseh zbranih vojnih ladij. Admiral C. M. Thomas, bivši poveljnik Navy Varda v Norfolku, je sedaj poveljnik na Minnesoti. Imenovana Sadija je vso noč čakala pred luko, v ktero ni mogla priti radi goste megle. Vendar je pa bila ves čas v brezžičnej brzojavnej zvezi z ostalimi ladijami, ktere so jej pripravile potrebni prostor. Vsled viharnega vremena je bilo nakreavanje streljiva in jest vin zelo težavno in to velja tudi o nakrcava-nju premoga. Včeraj so bile vse na-kladalske ladije, kar jih je bilo mogoče dobiti, ves dan v službi. Vse so oklopnicam od ranega jutra do pozne noči dovažale streljivo. oziroma s m o d-liik in granate. Tudi Y/. Annapoli*a je prišlo tem ladijam več vlačnih parni-kov na pomoč. V skladiščih streljiva se je delalo noč in dan. Ivo so časniški poročevalci vprašali neeega častnika, čemu se ukrcuje tolike količine streljiva. je dejal, da se bode vse to rabilo pri strelnih vajah v zalivu Santa Magdalena v mehikan-skej Californiji in drugod. Kazun streljiva se je včeraj nakr-cnvalo ves dan premog na oklopniee, v kterih je zginolo na tisoče ton pre-moga. V vseh skladiščih premoga se dela noč in dan. Sedaj so dobila tudi skladišča premoga v Baltimore. Md., poziv, naj pripravijo naročeni premog, kteri pride že jutri iz imenovanega mesta. Vrhovni poveljnik oklopnega bro-dovja, admiral Evans, je že dospel semkaj in naznanil, da morajo vse ladije biti pobarvane z belo barvo, kakor običajno. Vsak večer, ko se preneha u krča v an je premoga, morajo j mornarji ladije čistiti, tako da ne postanejo od* premcgovega prahu črne. To delo je bilo za mornarje zlasti včeraj zelo neprijetno, ker je ves dan div- ' jal v'har in ker bili valovi zelo vi- j soki. Vihar je divjal ves včerajšnji \ dan tako, da je bi!r» barkasnrn, ki plu- { j«'jo meti posameznimi ladijami, zelo j težavno priti iz je lnega sidrišča v • drugo. V Od P< int so dospele ro Ibine čast-in hotel Chamberlain postaja b< l j p-i!n. Dant>s se najbrže iz- vsi mornarji, kajti vršile se , :a lnje vaje na kopnem pri Fort e. ko noČ se vr-e tudi vaje z re- j i. ktere se bodo nadaljevale, J dokler brodovje odpluje. Reflektor na oklopnir*i Minne«oti je tako jak, da je , lahko svetiti osem milj daleč. Transportni parnik Arethusa, kteri ! je nakrean z raznimi potrebščinami za vojno brodovje, je danes odplol v ' Trinidad v Južno Ameriko, kjer bode j pričakoval brodovje. Na njem so na- ; krcani različni predmeti, med kterimi i je tudi več dtlov torpednih čolnov, ta- j ko, da je mogoče na potu izvršiti «%-az- j ne poprave, ako bi se kak torpedni žoln pokvaril. Na vsako ladijo so ukrcali tudi velikanske množine bonbonov, kteri so Xmirenjeni za vsakdanje porcije mornarjev po kosilu in večerji. Mornarji prirejajo vsako popoldhne med seboj igre football in sicer vedno tako, da se pri tem fkuša moštvo jed-nc ladije z onim dfcjge. Pri tem so ▼čeraj zmasrali mornarji oklopniee Kansas, kteri so se m«»rili s tovarili oklopniee Kentucky. Mornarji oklopnic Vermont in Alabama so itrrali na drtisrem prostoru, tako, da so oni prve ladije imu^a!:. Tem icrram j« prisost-tfivalo tudi mroeu dijakov tsenciii* Km. Moitm vsake ladije ima pri tem »voje zastave in sitce, na£ «js£do tako, kakor dijaki učilišč. Med mornarji, kteri so igrali football, je bilo tndi mnogo častnikov, kar je hvalevredno, kajti mornarica, ktere častniki z moštvom ne občujejo kakor z bratmi iste osode in službe, ni vredna piškavega oreha. Gospodarski položaj. Omejitve dela. V MNOZIH TOVARNAH SO SKRAJŠALI DNEVNI DELAVNI ČAS IN V DRUGIH SO PRENEHALI Z DELOM. Na zapadu so v raznih tovarnah in pri druzih podjetjih pričeli z delom. V NO VEJ ANGLIJI. Webstter. Mass., 12. dee. Radi splošne gospodarske krize so velika podjetja bila prisiljena svoj delavni čas izdatno omejiti ali pa tovarne oziroma delavnice zapreti. V Chase Mills, ktera je la^t American Woolen Co., lelajo sedaj le po štiri dni v tednu in Perry Woolen Co. d?la v svojih tovarnah le jkj f*et dnij v- tednu tekom zadnjih šestih tednov. To velja tudi o tovarni čevljev tvrdke A. J. Bates & Son, kakor tudi o Corbino-vej tovarni. Brighamovo tovarno, v k t ere j dela 500 delavcev, so za nedoločen čas zaprli Pavtucket. R. I.. 12. dee. Howard liullougb Co. je skrajšala delavni <"-as svojih delavcev na 40 ur na leden. New Ixindon, Conn., 12. dec. Tukajšnja tovarna peciva tvrdke C. U. Ko>s je včeraj odslovila nad sto delavcev. lin t te. Mont., 12. dec. Iz Helene, Mont— se poroča, da je American S-melting & Refining Co. v East Heleni naznanila, da bode zopet pričela nakupovati rudo bakra. Posledica te-ira bode. da se bode v mnozih rudnikih pričelo zopet z delom. Kansas City. Mo., 12. dec. Državna banka v Admire, Kansas, ktera je nedavno prenehala z izplačevanjem, je včeraj zopet pričela s poslovanjem. Depoziti te bank? znašajo $20,000. Reading, Pa.,- 12. dec. Položaj z ozirom na železno obrt se je nekoliko poboljšal. V tovarnah Exter Steam Forge in v raznih drugih so pričeli zopet z delom. To velja tudi o raznih livarnah. Danes se tudi naznanja, da se bode v kratkem pričelo k delom v Carpenter Steel Works, in sicer najbrže s 1. januarjem. Delalo se bode po noči in po dnevu. niko' vedn krča; bodo Moni flelet« i Sirotišnica zgorela. Katoliška deška sirotišnica v Syra-cuse.*N- Y., je do tal pogorela in škoda znaša baj? $125,000, dočim je bilo posk>pje z opravo vred zavarovano le za $29,000. Dečki so se vsi srečno rešili, toda vse, kar so imeli, so zgubili. Slovenske novice. . Iz Minnescte smo prejeli lepo razglednico s fotografijo Mssrs. Jurija Broziča in Govžeta, ktera predstavlja uspešen lov imenovanih dve^jojakov na jelene. Ustrelila sta kar tri in sicer v minolem novembru. Čestitamo I Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.30 ............ 50 kron, za $ 20.40 ...»........ 100 kron, za $ 40.80 ............ 200 kron, za $ 101.75 ............ 500 kron* za $ 203.50 ............ 1000 kron, za $1016.00 ............ 5000 kron. Po starina je všteta pri teli avotah. Doma se nakazane svote pcpolnoi^a izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni ur*d v 11. do 12. aneo. Denarje nan poslati je najprillč-neje do *25.00 v *ot ^^ v priporočenem ali rejfiatrir «nem ptemu. več J d raeske po I>or-jeitlc Postaj Money Order ali pa ^ew York Bank Draft. ^ aHK SAKSEB CO, Greenwich St.. New York, _Jfa04 St Clair Ave.. N. E. Dogodki v Nevadi. Poročilo Rooseveltu. PREDSEDNIK ROOSEVELT JE POSLAL V NEVADO POSEBNO KOMISIJO, DA IZVE RESNIČNOSTI O POLOŽAJI. Bred vsem hoče dognati, so li zvezine čete v resnici potrebne ali ne. IZJEMNO STANJE. Washington, 12. dec. Pomožni tajnik Murray od vladinega oddeka za trgovino in delo, Chas. P. Neill, komisar za delo in Herbert Knox Smith, komisar za inkorporacije, so včeraj popoludne odpotovali od tu v Neva-do, oziroma v Goldfield, da tam preiščejo neprilike, ktere so nastale med lastniki zlatih rudnikov in štrajkujo-črmi rudarji. Predsednik Roosevelt bi namreč rad zvedel, kak je tamošnji položaj v resnici. V to svrho je dal imenova-nej komisiji posebna navodila in obširna pooblastila, tako, da bodo za-raogli v Nevadi ukreniti vse ono, kar se jim dozdeva potrebno. Iz raznih krajev se namreč poroča, da je bilo odposlanje zvezinega vojaštva v Ne-vado poponoma nepotrebno. V ostalem tudi ni bilo pravilno, da je vlada poslala tjekaj vojaštvo, predno je tam prišlo do najmanjšega nemira, kar se bode v delavskih krogih seveda vsestranski in po pravici kritikovalo. Predsednik kot vrhovjii poveljnik zvezinega vojaštva ima sicer pravico poslati vojaštvo iz jednega kraja v drugi, vendar pa imajo zvezine čete vse drugo nalogo,- nego čuvati skabe v krajih, kjer delavstvo štrajka in pri tem ima za govoriti tudi kongres. Že povodom zadnjega tekmovanja zrakoplavov v St. T.ouisu, Mo., kjer so vršile zvezine čete službo, se je trdilo, da ta služba ne spada v delokrog zvezinega vojaštva, kajti slednje nimamo za to, da vrši policijsko službo in uradniki vojnega urada delujejo sedaj na to, da se v nadalje tako službovanje zvezinega vojaštva prepreči in enkrat za vselej onemogoči. Pričakovati je, da bode sedaj predsednik vojaštvo odpozval iz Nevade. Goldfield, Ne v.. 12. dec. Governer Sparks in polkovnik Reynolds sta se včeraj posvetovala, bi li bilo umestno v N evadi. oziroma v okrajih rudnikov, kterih delavci štrajkajo, proglasiti vojno stanje. Lastniki rovov silijo v governerja, da proglasi vojno stanje še predno pride general Fnnston in prevzame vrhovno poveljništvo. Lastniki rudnikov trdijo, da se danes prične v vseh rudnikih z delom s pomočjo skabov, kterih je prišlo semkaj že vse polno, in sicer iz Joplina, Mo., kteri so že opravljali skabska dela po Californiji, Colorado in Idaho povodom zadnjih štrajkov. Danes se "rši seja lastnikov rudnikov, da se dogovore, kako j"im je postopati sedaj, ko pride komisija iz TVashingtona, da preišče položaj. Mogoče je tudi, da se z delom radi tega sedaj še ne bode pričelo. Položaj v Nevadi. San Francisco, Cal., 11. dec. General Funston naznanja, da se bode v kratikem najpotil v Goldfield, Nev., z vsemi svojimi štabnimi častniki, kajti od tam se poroča, da je pričakovati velikih nemirov in izgredov, ko prično v četrtek skabje delati v rudnikih. General Funston bode tam prevzel povelje nad vojaštvom, ktero že par dni tam postava. Naznanilo. .: h* Ker je bilo premalo zanimanja za Komarja" in se stroški z 80C naročniki ne splačajo, opustili bo demo nadalje izdajanje Komarja". Kdor rojakov, ima kaj k dobrem, naj dololi, kaj naj se zgodi s novci; ako želi pripišemo svoto za "Glas Naroda" ali pa naj naroči knji* za svoto, ktera preostaja za novo leto. V razvedrilo bodemo po novem leta "Glas Naroda" izdajali vsak mesec enkrat na osmih straneh In ledno straa aporaMli sa smešniee a Svarilo rojakom! V letošnjem leta smo morali na tem mestu večkrat svariti naše rojake, kterim so newyorski sleparji iz hrvaškega tabora potom fcirkolarjev ponujali naj raznovrstne j še predmete, kateri vsi skupaj niso bili vredni niti piškavega oreha. .Ne mine skoraj mesec, da hi ti sleparji ne ponujali rojakom in Hrvatom kako sleparijo, kajti nabavili so si naslove naročnikov tukajšnjih časopisov in sedaj so se na ta način lahko spravili na zaupne naročnike. Sedaj so zopet pričeli razpošiljati okrožnice, s kterimi ponujajo rojakom tobak in vrhu tega tndi nagrade, dasiravno v New Torka vsakdo ve, da nimajo nikake zaloge in da vsako eventnelno naročilo kupijo pri prodajalcih tobaka, kteri jim dajo najslabšo blago, samo da je dobiček večji. Da bi kedo dobil obe-čano nagrado, na to ni niti misliti, kajti vse ono, kar bodo dobili od rojakov, bode le nagrada za lopove. Rojake opozarjamo, da ako dobe kak naporninani cirkular, se nikakor ne ozirajo nanj in da na nikak način ne odgovore. Vsakdo naj te tiskovine takoj uniči in se ne zmeni za nje. Južne republike. Finančna kriza t Chile.- BANKA MOBHJAE.IO JE NAPOVEDALA BANKEROT IN VREDNOST PEZOV JE PADLA. Krizo pripisujejo zadnjemu potresu, ki je razdejal mesto Valparaiso. ŠPEKULACIJA. Valparaiso, Chile, 12. dec. Tukajšnja banka Mobiliario, ktera je največja v republiki Chile, je napovedala bankeroi, in vsled tega je finančno stanje republike, ktero je veljalo dose-daj za najboljše med j ugo a me rišk i mi republikami, nakrat postalo skrajno slabo. Papirnate pezete so sedaj vredne le še po 10 pence, tako, da imajo državljani, kteri so lastniki podjetij, velike izgube in da sledi jeden bankerot drugemu. Da je postala kriza tako občutna, je mnogo zakrivila tudi chilenska vlada, ktera je vse davke pobirala vedno v zlatu, dočim se je tudi trgovina vršila na zlatej podlagi, dolgovi so se pa delali po papirnej valuti. Domačini trdijo, da je sedanjo krizo zakrivil zadnji potres v Valparaiso, kjer je bilo vse polno velikanskih zalog vsakovrstnega blaga razdejanega. Delavske plače so se nemudoma po potresu podvojile in železnice, kakor tudi druga prometna sredstva niso bila kos s voje j nalogi. Razun tega je tudi špekulacija v Chile napredovala po severoameriškem uzoru, tako, da je bila sedaj nastala kriza neizogibna* Vlada je bila končno prisiljena izdali za $30,000,000 papirnega denarja, čegar vrednost je pa baš radi teg^ padla. Havana, Cuba, 12. dec. Vodstva tukajšnjih železnic naznanjajo, da bode štrajk njihovih uslužbencev še tekom tega tedna poravnan. Mnogo uslužbencev se je že oglasilo za službo. Santiago de Cuba, 12. dee. V mino-le j noči je bilo tukaj čutiti lahek potres^ sunek, kteri pa ni napravil kake škode. Boji med belimi inu. zamorci v Georgiji V Midville je prišlo do boja med belimi in zamorci. Pri tem je bil mestni maršal Bryson ustreljen. Morilec je bežal v neko močvirje, kjer se je tako skril, da ga §e niso našli. Iz Millena so sedaj prišli krvni psi, da ga iščejo. Ako ga dobe, bode brezdvomno linčan, kakor je to v Georgiji običaj. Karantena proti OubL Washington. 12. dee. Vojni urad naznanja, da bode karanteno proti eubanskim lukam še tekom tega meseca razveljavil. O tem je vlada danes brzojavno »poročila governerja Mnsnnnu. Radi karantene so se v novejšem čafln vedno bolj Nemško barbarstvo. Razposestvovanje. Vesti iz Rusije.1 j Slovensko-Amerikanskl Obravnava proti Steslju. KO LE DA R TOZADEVNI PREDLOG V PRT7- ' GENERAL KUROPATKIN JE KOT SEEM DEŽELNEM ZBORU SO IZDATNO OMEJUJ. Predlog je bil omejen na šest okrajev v Zapadnej Praski in na jeden okraj na Poznanj skem. SRAMOTA DVAJSETEGA STOLETJA. PRIČA UGODNO IZPOVEDAL ZA GENER. ŠTESLJA. Trdnjavo Port Arthur ni bilo mogoče držati brez pomoči mornarice. PREPREČENI NAČRTI. Petrograd, 13. dec. Pri včerajsnjej obravnavi proti generalu Šteseljn, ki je obdolžen, da je trdnjavo Port Arthur prehitro izročil Japoncem, je bil kot priča zaslišan general Kuropat-kin, oziroma vrhovni vojskovodja ruske vojske v rusko-japonikej vojni. Kuropatkin izjavil, da bi zamogli Berolin, 12. dec. Z ozirom na vladin predlog, s kterim hotela pruska vlada doseči pravico razpose-stvovanja Poljakov v vseh šestih poljskih deželah pruskega kraljestva, ni dosegla______ ono, kar je želela. Kakor se je že po- Japonci početkom"vojne Po"rt Arthur rocalo, je bil tozadevni skrajno bar- v naskoku zavzeti, kajti trdnjava je barski predlog pri prvem branju za-j biia v t a ko z va nem pomanjkljivem vržen in sjoer po nemških poslancih, stanju in bi takoj pri prvem drznem kteri se sramujejo, da je kaj tacega v Wadu morala pasti. Tedanja japon-Evropi mogoče v dvajsetem stoletju. Da se pa vladi blamaža saj nekoliko za leto 1908 je dol»iti ]>o 30 ct. postijine prosto. Koledar je zelo zanimiv ter ima obilo slik. Vsako leto ga razprodamo po 5000 k« madov. kar gotovo zr.BČi da je Koledar zelo priljubljen.'**<< ^ ' Pri nt ei no darilo je prijateljem 'in znancem v staro donovino, ter velja tudi le 30 ct. L>ol»iti je pi i Frank Sakser Co., 100 Greenw < h M.. \oik, 6104 St. Clair A*e»ti;e, K. E., Cleveland, O. omili, so se poslanci sporazumeli tako. da se razposestvovanje poljske posesti omeji tako, da bode novi zakon veljal mesto za vseh Šest poljskih dežel le za šest vladinilr okrajev in sicer v Zapadnej Pruski in na Poznanjskem. Xa Poznanjskem pride v poštev le ska počasnost in vztrajanje Rusov na odprtem bojnem polju je omogočila, da so v Port Arthurju priredili v naglici vse, kar je bilo za obrambo potrebno, tako da so se potem lahko branili več mesecev. Kuropatkinova izpo-| vedanja so bila za Šteslja zelo ugodna Na razna vpiašanja Kuropatkin ni hotel odgovoriti, ker bi moral v~led via dim okraj Bromberg: ostali okraji j tega izdati razne vojaške tajnosti, so v Zapadnej Pruski, in se raztezajo j Najbolj zanimiva je bila njegova iz- wenici mCe (StraSSbur&) pri Dre" j Je bil ves vojni načrt izde- .T ... , . . j lar* tako, da se je pri tem računalo na Naselmska komisija, ktera bi po že- : to, da jap0nci ne bodo mogli poraziti lji vlade morala dobiti za ponemčeva- j ruske mornarice. Ker so ™ Japonci z nje Poljske 400 milijonov mark, dobi j zavratnim napadom oslabili moč mor-le 2o7 milijonov mark. narieey je bilo uspe5no bojevanje pri To svoto bodo dobili sedaj Poljaki j Port Arthurju nemogoče. Kuropatkin v imenova.ih šestih okrajih, ki pa s je končno odkrito priznal, da se Port tem naravno še ne bodo zatrti, kajti j Arthur brez podpore vojne mornarice za ta denar bodo lahko kupili pose-j ne bi mosrel držati, stva od — Nemcev, kojih se je že j Obravnavi je tudi prisostvoval mnogo naselilo v Braniboru, tako, da | neTal Kaulbars, poveljnik druge man-bode ta dežela postala bolj poljska, j džurske vojske. Kaulbars se je sedaj kakor je bila dosedaj; 1 v prvi6 ^ vojni sestal z ffeneralom V ostalem pa tudi predlog glede ; Kuropatkin om, kteri mu je v svoii onih sest okrajev Se ni potrjen, kajti j knjigi pripisoval mnoSo krivde za dodo glasovanja pnde v deželnem zboru ! žjvljene poraze. Oba ttenerala sta se Iz Avstro-GjJfske, Razpust hrvat. sabore. V SABORU SO POSLANCI PREDLAGALI, DA SE BAN OBTOŽI, NAKAR SO SABOR RAZPUSTILI. "Velikanski izgredi v Zagrebu; vse delavstvo štrajka; bati se je najhujšega. VOJAŠKI ŠKANDALL jutri, in nikakor ni izključeno, da bo-de tudi pri drugem branju zavržen, kar bode Nemcem, oziroma njihovim poslancem šteti le v čast. ŽENSKA PREPREČILA KATASTROFO NA ŽELEZNICI. po vojaški pozdravila, toda občevala nista Zena železniškega čuvaja več vlakov. je rešila Lancaster, Pa., 12. dec. Pri tiru Columbia & Fort Deposit železnice se je odtrgal velik kos zemlje, ktera je pokrila ves tir precej na dolgo. Brez-dvomao bi se več vlakov ponesrečilo, ako bi jih ne rešila žena železniškega čuvaja Elmer St. Clair, ktera je slišala, kako se zemlja^ po dira in je takoj vedela, kaj se je zgodilo. K sre* il vedela, da mora priti v par minlkh i* severa, nek osObni vlak in radi te-a je hitro zaklenila svojih šestero otrok v hiso iu dala prvemu vlaku, kteri je bil tovorni, signal, naj se ustavi. _ JVLoztvo tega vlaka je potem nazna-mlo ostalim vlakom o pretečej nevarnosti. Ako bi imenovana žena te~a ne storila, bi bilo brezdvomno mno^o potnikov ubitih. Minolo bode več dnij predno bodo železnični tir očistili tako, da se bode promet zopet lahko pričel. Tatovi odnesli železno blagajno. V Sch?nectad\', N. Y., so nepoznani tatovi odnesli iz Sparrowega hotela 600 funtov težko železno blagajno 300 j čevljev daleč na polje, kjer so jo z di-namitom razstrelili in potem ušli z $2500 gotovine in raznimi drugimi vrednostnimi predmeti. Dosedaj o njih ni sledu. Nezgoda na železnici. Poughkeepsie, N. Y.t 10. dec-. Kadi goste megle, ktera je včeraj vladala ob reki Hudson, sta na New York Central železnici zadela skupaj dva tovorna vlaka, in sicer ne daleč od tukajšnjega mesta. Pri tem ni bil nihče ubit. Neatroda se je pripetila, ker ni bilo mogoči videti varnostnin signalov. Nesrečna rodbina. Ključavničarja Irving P. Taylorja v South NorwaRru, Conn., je njegov konj tako brcnil, da mu je nogo zlomil. Ko so ga nesli v njegovo stanovanje, hotela mu je hiteti njegova sena nasproti, tr da pri tem se jej je spodrsnilo in « pri padcu zlomila iiJa,v7 razburjenosti je deset-letna hčerka imenovane dvojica z detetom v naročju padla po stopnicah navzdol in si je pri fem razbil« nos. Le detetu m pri tej nesreči ni ni« ža-leg* zgodilo. m? •Ki 453 polijemo lepo sliko parnik*, kteri m. najbolj« i« oafdlcektnei --PUH te aa Aostro- KRETANJE PAŠNIKOV Dospeli so: Oceanic 12. dec. iz Liverpoola i potniki. Herzon 12. dec. iz Libave z 832 potniki. Dospeti imajo: Astoria iz Glasgnwa. Pennsylvania iz Hamburga. Florida iz Ilavre. Breslau iz Bremena. Arabic iz Liverpoola. Ultonia iz Reke. La Lorraine iz Havre. Lucania iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. California iz Glassrowa. Kroonland iz Antwerpena. Potsdam iz Rotterdam*. Albano iz Hamburga. Odplol! bodo: Philadelphia 14 dec. v Rontbamplon Ln pitanja 34. dee. v Liverpool. Graf Waldersee 14. v Hamburg. Koreja 14. dee. t LibaVo. Zagreb, 13. dec. V Zagrebu in po vsej IIr\atski vlada nepopisno razburjenje, kajti jedva da so se pričele seje hrvatskega sabora, že so ga razpustili. Vse delavstvo je pričelo na- — krat štrajkati in prireja po mestu velikanske protimadjarske demonstracije. V mesto je prišlo vse polno orož-niŠtva in tudi vojaštvo vrši policijsko službo, kajti bati se je, da pride do prolivanja krvi. Kakor hitro se je pričelo zase lan je deželnega hrvatskega sabora, pričelo se je vsestransko napadanje na navideznega bana Rakodezava ali IPiiekagJ kakor ga nazivljajo Hrvatje po njegovem pravem imenu. Poslanci so takoj predlagali, da se bana kot izdajalca in madjarskega agenta obtoži. Temu je sledilo nepopisno ploskanje in kričanje ter v^estranlzo odobravanje predloga. Madjaronska vlada je pa takoj nato naznanila, da se s tem sabor razpusti-Ta vest se je po mestu po bliskovo razširila in v Zairrebu je zavladala nepopisna razburjenost in skrajna vzrujanost. Med narodom se sedaj mrzličavo dela in agituje proti banu in proti Madjarom. tako da je vsaki čas pričakovati prelivanja krvi. DnnajT 13. dre. V poslan>kej zbornici državnega zbora se je včeraj razpravljalo o raznih škandalih, kteri so se pripetili v avstrijskej vojski in kteri predstavljajo to V'>j>ko v dokaj' barbarskej luči. Pf-danei so radi podivjanosti 11 častnikov" vložili posebno interpelacijo, na ktero je včeraj, vlada odgovorila. Vojni minister je t "m povodom prizTraiy -so častniki iu podčastniki izvršili več nemoralnih napadov na vojake in da je neki desetnik Valinjfe ustrelil infanteri-ta Herškovica. V.žu-dina preiskava je dognala, da je imenovani divji c. & kr. desetnik vojaka ustrelil samo radi * -ga. ker ni hotel skočiti preko neke klopi. K Vlada izjavlja, da siroto obsoja t«s-ke dogodke in da je storila vre. da se to v nadalje več ne pripeti i:n da se surovost v vojski popolnoma iztrebi. Poslanci so vladino izjavo sprejeli s splošnim odobravonjem na znanje. Dunaj, 13. d?c. Poštni kler^i (v Avstriji jim pravijo '* uradniki"') so pričeli s pasivno resistenco, oziroma s štrajkom. S tem nameravajo doseči. da jim poštna uprava poboljša njihov žalosten položaj, kajti mnogi med njimi ne zaslužijo niti toliko, kakor v Ameriki zamorski otroci, ki delajo v tovarnah bombaža na jugu. l-L Ooc. v u u^c^H fttf&i Japonska nadkrfljuje Anglijo. Pri arji Peninsular & Oriental Steam Naviirnfion, ki se vrši v Londonu, je predsednik imenovane družbe naznanil, da so Japonci imenovauej družbi odvzeli vso kupčijo in ves promet na progi med Bombayem iu Ja-pvrnsko. . j^lj Iži Jš^, aifcSBffižUi i "GLAS NARODA" (Slorcnic Daily.) Owned and published by the slovenic publishing company (a corporation.) FRANK 8AKFER, President. VICTOR VAIJAVEC, Becr*tary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Bii*inef*8 of thet-orporation and xlilrm-ei of above officers: It ft) Ureenvu-h Street, li-»rough of Manhattan, New York City, N. Y. Za leto velja li=t za Ameriko ..." „ pol leta ......... ,, leto r.a mesto New vort . ,, pol leta z«, i/:e.-io New York . . ,, za Evropo in Canado za leto ,, ,, ' „ pol leta „ t, ,, ,, četrt It ta V Evropo in Canado pošiljamo skupno tri številke. 1 SO 4.««» 2. ( :t i 4. ~>< J 2.50 i ;.*> •GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzetimi neuelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voic e of the People" ) laened every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. c_Ad vertisement on agreement. Dopisi bn-z podpisa in oaobnotti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli ]>oiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da e<- nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo na.-Iovnika. Dopisom in požiljatvam naredite naslov: "GLAS NARODA" 109 greenwifh Street, New York City. Telefon: 1279 Ke< tor. in vsi njegovi prejšnji prijatelji so se mu ogibali, kakor da bi* bil gobav. — Kaj se je med tem časom zgodilo? Claus Spreckels namreie ni obstal pri tem, da je obtožil le koruptne mestne očete in mayorja, teuiveč je obtožil tudi predsednike onih korporacij, katere so mestne uradnike podkupovale v svojo korist. To je pa bilo v očeh 11 boljše družbe*' neodpustljivo in velik Ziločin, kajti tako se je v vseh klubih zatrjevalo. Tudi pristaše newyorške "Sun'' napram predsedniku Ilooseveltu se jo spremenilo iz istih razlogov. Razlika pri tem je le ta, da so v San Frameiscu v resnici nastopili proti korupciji, dočim se je predsednik Roosevelt dosedaj zadovoljil le s tem, da je velikim korupcijonarjem sarnu — pretil. Tretji termin. Predsednik Roosevelt je končno vendarle izdal izjavo, ktera se tiče njegovega tretjega predsedovanja. Roo«eve3t je v tej izjavi ponovil ono izjavo, ktero je izdal na večer zadnjih predsedniških volitev in v kterej povdarja, da na nikak način ne bode postal v tretje kandidat za predsedniško mesto. Nadalje izjavlja, da tega svojega sklepa ne spremeni. Končno je torej prišla iz njegovih ust odločilna beseda, in sicer še dovolj rano, da se zamore političen položaj zjasniti, vendar pa prepozno, da bi zamogla odstraniti odi j, kterega si je nakopal predsednik s tako dolgim molčanjem. Pred par tedni bi še lahko trdili, da je to storil iz proste volje, toda danes kaj tacega ne moremo trditi, kajti predsednik je bil prisiljen izdati to izjavo, ker so razmere tako zahtevale. In ker ta izjava ni prišla prostovoljno iz njegovih ust, je tudi ne moremo odobravati. Nikakor namreč ni bilo hvalevredno, da se je predsednik v političnih vprašanjih zadržal tako, da so morali ljudje pričeti dvomiti o resničnosti njegove prve izjave, ktero je dal ti" le svojej stranki in vsej republiki. temveč tudi svojemu najboljšemu prijatelju Taftu, ko se je podal na potovanje. Ne vemo. kako bi za-mogel Roosevelt gledati Taftu v oči, ko bi se slednji vrnil iz svojega potovanja in ko bi zvedel, da bod? mesto njega kandidiral — zopet predsednik Roosevelt. Radi teira je za Roosevel-ta velika čast, da je saj v zadnjem trenotku izvršil dolžnost napram svojemu prijatelju in se ravnal po nj?-n*u danej besedi. Rooseveltovo stališče slede njegovega tretjega termina se je zelo omajalo vsIin! sedanjega linančuega in go- I ■podarskega položaja. V novejšem času so namreč luJi njegovi oboževa-telji pričeli trditi, da je njegova politika napram trustom mnogo zakrivila, da je postal finančni položaj tako slab, da so se pričeli vračati stari demokratični časi. Ljudje, kteri kontrolirajo obrt in korporacije, se ne Štejejo več med njegove pristaše, kajti preganjanje trustov po Rooseveltu so oni najbolj občutili. Vse to je predsednik Roosevelt občutil, kajti on je dober politik in tako je prišel do zaključka, da zamore šele potem kandidirati v tretje, ko se vso to odstrani. , ; Višja tnVižja korupcija, "On nam predstavlja najpravilnej-8c in, nepokvarjeno araeričanstvo. Njegova east je neomadeževana in njegovo vztrajanje pri vzvišenih in naj resnejših idealih izvrševanja javnih dolžnosti je neprekosljivo." Tako je pisala newyorSka "Sun" prvi dan po zadnjih predsedniških volitvah. Danes pa piše isti list, da je Roose-velt nespameten. Lincoln Steffens je v nekem mesečniku objavil članek, v kterem pripoveduje o boju proti graftu v S an Franeiseu, Cal. Dokler je Claus 8preckels, sladkorjev milijonar ob Pm^ eifiku, preganjal mayorja Schmitza ifi druge goljufe mestnega zastopstva T San Franciaeu, so ga v "višjej družbi" imenovanega mesta nad vse ift-stilL — Lincoln Steffens je potem odpotoval v Oregon, kjer se je mudil šest tednov. Ko se je potem vrnil nazaj k romantičnim Golden Gate, se je p* v "boljW družbi" in v Mu- Slovaška slika. Po beli, prazni eesti hiti dvokolesen voziček. Na kozlu sedi čisto oblečen, ramenati šuhaj (fant). Njegova pestro šivana kazajka je okrašena s cvetjem, s čepico mu veselo frlijo peti je in trakovi. Na vozu na deski, položeni poprek. sedita dva praznično opravljena moža v črni obleki. Na levo sedeči je še mlad fant, smelega, srčnega obličja Molče spremlja bistri let malih konjičkov. opletenih s trakovi. Okolo ustnic javlja se mu časoma brezskrben usmev. Gobovo bi rad zavriskal ria ves glas. Samo prisotnost starca, ki sedi poleg njega, zdi se, da mu za-branjuje to. Njegov oče, star, grunt svoj zapuščajoči gazda (gospodar), briše si z robcem orosele oči. . . » Za njima v daljavi, kjer gledajo izza drevja obrisi bele vasice, prihajajo zvoki godbe .. . Gresta v Ameriko. . . Oče in sin. Vsa vas ju je spremljala kos poti po cesti. Na čelu je korakala godba, okolo se mešala in poskakovala droi>-ujav iz vse vasi. Ob vozu in zadej pa so stopali stari. Bil je to ganljiv trenotek ločitve — na cesti, daleko za vasjo — ločitev na leta.... Morda za vselej, kdo ve.. *. Starka, mati. držala se je tes-uo pri vozu. Vzdigajoči se prah jo .je dušil in solze so jej močile zaprašena lica- Nje suhe ustnice so se bolestno pregibale. Z obličja je govorila neizrečena žalost, dušeč jo v grudi, odkoder so se tlačili težki požirki, dokler se ni vse suho njeno telo treslo kakor veja. In ta siva glava starke je žalostno kimala, kakor bi ne verjela, da bode še kedaj videla svoja ilrtfga. ki ju spremlja na daljno pot. 1C njej in k vozu se je pritiskalo mla-lo dekle — hčer in sestra. Kakor bi jo k vsem enako vleklo srce: k stari materi — in k odhajajočemu očetu in bratu. "Janko! — .Tanko!" — je vzkliknila starka bolestno. — "A kaj ti, Panja? Kaj ti? Mi se že več ne k »demo videli... Bože moj!... Janko. dragi Janko !*' Janko, stari irazda, je molče prikimaval. Mirno in nežno je odrinil -tarko. « zlata, draguljev, vse, kar hočeš! Mojo največjo ladijo bodem napolnil z zakladi za onega, ki bode prvi zasadil prorokovo zastavo na obzidje, povej jim to! Tri noči in tri dneve smejo pleniti in moriti, tri noči in tri dneve, ali čuješ ? Pusti jih z biči in z žarečim železom goniti v boj! Stori, kar hočeš, toda ne hrani nobenih sredstev, Ivan, nobenih sredstev! Gre se za tvojo glavo!" Še bolj globoko se je sklonil k zemlji veliki vezir in poljubil je rob Su-lejmanove obleke; potem pa je dvignil svoje telo in vzdignil proseče roke. "Poslanec Alahov! Najmočnejši vladar!" Glas se mu je tresel. "Gospod! Samo dva dneva počakaj, samo dva dneva! Tvoji vojaki so preveč utrujeni, brez poguma." "Brez poguma? Moslim brez poguma? Ivan, varuj se!" Strašen pogled je zadel velikega vezirja. "Da, ker je njihov vodja bojazlji-vec, ker se ti bojiš krščanskih psov!'' Ivan je vidno vztrepetal. Tiho je potegnil svoj široki desni rokav do rame navzgor. Slabo zace-Ijena, krvavo obrobljena, brazgotina se je vlekla po celi roki. "Pes!" Pretrgano in reza joče kot ostro jeklo izpregovoril je sultan. — "Kri mi hočeš kazati? Kri? Bahati se s svojimi dejanji? Ko najslabši mojih sužnjev več premore proti Dunaju kot ti! Za to se mi bodeš še pokoril! Bahati se z eno prasko, ko ti tisoči preklanih glav leže po jarkih? Proč izpred mojih oeij! Po-beri se k vragu! Toda jutri, Ivan, jutri hočem imeti svoj slavnostni vhod v Dumaj, jutri, Ivan... pomisli na svojo glavo!'' Težka zavesa, ki je razdeljevala šotor, se je odgrnila. Počasi, z negotovimi koraki, se je približal Zalko sultanu. Ilipen nasmeh je švignil preko Su-lejmanovega obraza in za trenotek je vzplaratelo v temnih očeh. "Zalko!" Z dobrohotnim glasom o-a je vzpodbudil sultan, da je pristopil bližje. "Zalko, moj dobri sin, kaj te je privedlo k meni?" Premišljeno se spusti visoka postava na koleno, pritisne spoštljivo sultanovo obleko na svoje usrtnice in se dotakne s čelom zemlje, da so dolgi lasje, ki so viseli izpod turban a, kot svetlikajoči vodopadi drčali naprej na tla.. Počasi je prijel Sulejman za Zalko-vo desnico in ga potegnil k sebi na blazine. "Zalko. govori, po kaj si prišel?" 4 - Blagoslovljenee Alahov! Solnee vzhodno gledati, ogreti se ob žarku tvojih očij ..." "Dovolj!" prekinil era je sultan, "to slišim visak dan od svojih ljudi, od tebe, Zalko, hočem slišati drugo. Imaš-li dobre vesti?" "Da, gospod! Ti veš, o gospod, da nikda.r ne klepetam nepotrebno. Dobro premišljen je moj načrt- Gospodi: Vsak večer jezdim okolo me sta. da se prepričam o čuječnosti straž. — Bilo je pred tremi dnevi, štiri ure jx> sol ne nem zahodu; po svojem navadnem potu nisem mogel iti, ker vsled množice trupel..." "Zalko!" Očitajoči pogled je zadel Zalka, da je vztrepetal. "Šel sem po drugem potu. Poslušaj. u os po d ! Čuj, kaj sem opazil! Vsak večer ima na gotovem mestu, ki ga dobro poznam, (mlada ženska prvo nočno stražo na obzidju — bržkone mesto svojega utrujenega moža ali ljubimea. Jaz sem bodem vtihotapil pod obzidje... Alah mi bode dal levjo moč in lisičjo zvitost... ter neopazen pretplezal zid... Zaklade, bisere, vse, kar imam. ji bodem obljubil. . . moja žena naj postane. .. ali", nehote je prijel za bodalce za pasom posuto z dragocenimi kamni, "moje ..jeklo malokdaj ne zadene... svojo obleko bodem vtrgel proč in jo zamenjal z njeno, gospod! Preoblečen v žensko obleko bodem šel v mesto___ preslepil straže... in pognal smodniš-nico v zrak. . . Pota poznam dobro.. . Ti ves, gospod, predno sem našel milost v tvojih očeh, sem bil oporen krščanski pes. Deset let sem imel, ko sem dopaidel tvojim janičarjem,^solnee -tvoje milosti se mi je smehljalo cd tedaj, naj ti povrne Alah, naj ti d& čast, slavo in zmago za to, kar si mi storil Moj oče je bil potujoč trgovec, s kterim sem šel zgodaj na potovanje. Vrnila sva se ravnokar z Dunaja v svojo domovino ob Adriji, ko ao nas srečali tvoji janičarjL Dva cela meseca sem bil na Dunaju, in bilo je prv ič. ko sem videl večje mesto. Ostalo mi je vse dobro v spomina. Skoraj se mi zdi, kot da bi bil Šele včeraj v mestu. Moj oče je pustil takrat v mesta mojo mlajšo sestro; gotovo je morala Že davno umreti, nihče od vjetnikov je ne pozna. Odpusti, gospod, ker sem zašel od stvari. Tvoj veliki vezir naj zbere vse gete k napada; grom in d vnjaftnies nsj bode snsmenjs k "Sedaj je jedna ara po aotačnem zahodu, v treh urah bode čas tu... Daj Ivanu povelja! •— in jutri se bodeš lahko Alaha zahvalil za zmago v krščanski cerkvi!" Z lahko tresočo rofao je božal Sulejman Zalkovo desnico in ukazal, naj vstane. "Naj bode Alah s teboj! Zgodi naj se, kakor si govoril!" Ponižno se je priklonil Zalko k zemlji. "Zalko, je-11 to tvoje?" Sultan je držal v rokah tanko, zlato verižico, na kteri je visel majhen križ; pobral jo je na blazini, na kteri je Zalko sedel. Dahka rudečica je spre le tel a Zalkov obraz kot oblakova senca, ki hiti Čez polje ob solne nem dnevu; zagrabil je hlastno po nji. 4 * Vrzi proč !'' silil je sultan v njega. "Gospod! Košček zlata brez vsake vrednosti, od moje umirajoče matere ; moja sestra ima ravno takega. *' ' Alah naj bode s teboj, Zalko! Ob četrti uri!" Vrnil mu je verižico. (Konec prihodnjič.) POZDRAV. Pred mojim odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake Sirom Amerike, posebno znance in prijatelje, ki so me spremili na kolodvor, ter jim kličem: Bilo srečno! New York, 12. grudna, 1907. Alojzij Fink. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake po širne j Ameriki, posebno znance in prijatelje v Mountain Iron, Minn., in še posebej tamkaj stanujočega Ivana Simondič z njegovo družino. Na zdar! New York, 12. grudna, 1907. Ivan Barič. POZOR, ROJAKINJE! Mlad Slovenec, star 24 let, lepe postave ter dobro izobražen, želi se seznaniti s Slovenko v starosti od 18. do 24 let. Ktera se želi možiti, naj se blagovoli oglasiti pismeno in priložiti sliko na naslov: Prank Kernel, P. O. Box 98, Davis, W. Va. (12-14—12) Iščem moja bratranca FRAN in JANEZA PERKO. Kdor izmed rojakov ve za njih naslov, ali pa on sam naj mi blagovoli naznaniti.— Joseph Sedej, P. O. Box 677, South Sharon, Pa. (12-16—12) Slov« iko katoliško Ck podp. društvo 3 svete Barbare ---o Zjedinj^ne države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlrano dne 31. ]anuarjol90 2 -v d t-i« vi Pennsylvani)!. -O—O- ©DBORNIKI: Predaednik: ALOJZU ZAVERL, P. O. Box 374, rarest City, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, I. tajnik: IVAN TEL©AN, Box 607, Foreet City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTTR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest Cttg, KAROL ZALiAR, I. nadzornik, p. G. Box 647, Fairest City, Pa. FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddoek Aveoue, fc dock, Pa. FRAN SUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Iiuzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNT ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Wmm JOSIP FETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 022, Forwt City, Pa. Dopiai naj ee pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. reet City, Pa. Box 9*T, IMktvmao glasilo je "GLAS NARODA". in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi Iščem brata LEOPOLDA WESSEL. Doma je iz Trave, okraj Kočevje, ter star 23 let. Pred par leti bila sva skupaj v St. Mary's, Pa., odkoder je šel v Pittsburg, Pa.. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Felix Wessel, Cross Fork, Potter Co., Pa. (11-14—12) Kje je JOSIP GRIČ AR t Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj ga mi spt roei pismeuao ali v listu Glas Naroda, jaz mu povrnem vse stroške. — Martin Gričan, Bos 144, Heilwood, Indiana Co., Pa. (11-14—12) E BKJVNICO V NAJEM dobi slovenski ali hrvatski brivec. Brivmica je preskrbljena z vso pripravo, ima dva sedeža in dva kopališča ter se nahaja na dobrem prostoru zraven gledališča.. Naslov: y J. H. Roitz, 223 East Northern Avenue, (11-18—12) Pueblo, Colo. Knjige družbe sv. Mohorja smo pričeli naročnikom razpošiljati Vsak naročnik dobi e KNJIG. V zalogi pa imamo par sto Iztiso? teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 i poitnizu ali ekspres-stroški vred. Rojaki is Olevelanda, O., in okolice dobo isto tudi pri nafiej podružnici v Clevelanda, O., 6104 St. Glair Ave^ N. E. Naročniki na te knji*a, kteri n spremenili svoj naslov, n-iroma ki m se preselili, naj nam naanaaijo svoj novi in stari naslov, da knjigo gotowo dobe. ZA BOZ1C svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar*; to pa naj-fc>olje9 naj ceneje in najhitreje preskrbi fFRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK. N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E., CLEVELAND, OHIO. Compagnle Generale Transatiantip. (Francoska parobrodna družba.) Provence" na dva vijaka.... "La Savoie" „ „ ____ "La Lorraine" „ ,, „ ____ "La Touraine" DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE, Poštni pamiki so:*) .............14,200 ton, 30,000 konjskih mod .............12,000 „ 25,000 „ „ .............12,000 „ 25,000 <r. R. MielKe, Medical Director. Ako je človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega da zamore vzivati življenje e v vsej razkosnosti, za revnega pa. da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se m svojo dri^ino, ker brez tega ni življenja za njega. Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hirt, ter slediuč popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja Vsi oni, kateri so trošili čas in denar za zdravila, a bre* uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikom z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku. Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem m kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem. kitajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to' kar je za druge storil. ' Cenjeni Collins M. I. ! Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil. Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Martin Krivic, 812—6. St. Racine, Wis. Directorju Collins N. Y. M. I. ! Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka lako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Josip Gulek, Box, 26 Broadhed, Colo. Martin Krivic ZATO RAJ ROJAKI 1 ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri,prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jezik« ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmačov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov: The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. 140 West 34th Street, Uradne Ure od i< -5 v tednu in ro—1 ob nedeljih in praznikih. NEW YORK. NAZNANILO IN PBIFOBOČILO. Rojaki Slovene! in Hrvati, kteri potrebujete dobre obleke, -pri poročam vam staro obče znano trgovino STAB, ŠTOR na fttev. 760—770 West Washington Street, Indianapolis, Ind. Vprašajte se za Josipa Seklaa, ker z mano j lahko govorite v domačem jeziku in zagotovim vas, da bodem vsacega popolnoma zadovolil. Jaz govorim slovensko, hrvatsko, nemško, madjarsko, macedonsko in angležko. Nadjaje se mnogoštevilnega obiska, se priporočam spoštovanjem Josip Seklaa. (23-11—23-12) BojaU, naročajte ss ma "Olae Ha roda", največji in aajcmjti V pojasnilo kako si pomagati. gledat kar praatge Jjadstva —5 milili! Kje je MAiRTIN GROŠELJ f Doma je iz Raj henš t a j ma blizo Rajhen-burga na Spodnjem Štajerskem; par let je bival v Blackburnu, Pa., naposled pa v Broughtonu, Pa. Tega. poštenjaka zasledujemo sodnij-sko in hi radi zvedeli za njegovo bivam je. Naslov želi zvedeti: Frank Sakser Co., 109 Greenwich St, New York. (12-19—12) WMMAnMNMMMMMMWMAMWMMMMMHM* Kje je PETER MOČNIK* Doma je nekje iz Cerkna na Primorskem. Pred 5. meseci je bil v Brought on, Pa.; čul sem, da se zdaj nahaja nekje v Westmoreland County, Pa. Prosim eenj. rojake, ako kedo ve aa njegov naslov, ali pa > m ff^^m v Pittsburgu, Pa in okolici naznanjam, da jr. za tamošnji okraj moj ;»fidifli pooblaščeni zastopnSK za vse posle 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa. vsak dan od do £8. ure, ter ob sobotah do "Uradne ure ure zvečer. gtk eoplfc priporočam. Frank i m■■ v«- «>H « .. . . . ^ BOSAMo, NAmeCAjTE SB NA P^ kteTi W f«11 •*-< MQLA3 NARODA", NAJVEČJI Qf potovali v staro domovino in ne morejo gotovega denarja na banki dobiti, naj zahtevajo na banki tndf NEW YORK BANK DRAFT in lato ga prineao seboj v Now York. Na r» čun omenjenega drafta dobili bode pri naa vozne tiitlre, potrebni denax za na pot in kar bodo preostalo, dob« na banki v Ljubljani aH pa na zadnji pošti v avstrijski veljavi Na New Yoxk Bank-dxaftfh Jo » NAJCENEJŠI DNEVNIKI Pozor! Slovenci Pozor! ^salonW Zmodernlm koglJUčem, SveSe pivo v sodičkih in buteljkah ia drage raznovrstne pijače ter nnijsk* amodke. Potniki dobe pvi čedno ^ Slovencem in Hrvatom pri- s 5 poročam svoj J; | SALOON I ^ v obilen poset. Točim vedno P Savežo pivo, dobra vina »n whiskey ter S imam v zalogi zeo fine amodke. Hojakom poSiljam denar* Jo v staro domovino hitro in poceni. " Pobiram naročnino xa. "Glas Naroda". V zveži Sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorkn. .♦viivj Si&i- ( Nadaljevanje.) Marica se zardi še bolj in reže: "Toda jaz že vee ne mislim na Kremen." Nato pogleda moža, ki ji prikima, &es, da je zadovoljen in jo hvali. "To je dokaz," ji rece, "da si pametno dete." "Vrhutega," nadaljuje Marica, "ako se Maszek ne vzdrži, Kremen ali razpade, ali pa pride v oderuške roke. To pa ne bi mi bilo prijetno..." "Aha!" rece Bukaeki, "ako pa sploh n« mislita na Kremen*" Marica iznova pogleda moža, a sedaj že nemirno, on pa se spusti v smeh in reee: " Marica se je ujela." Nato se obrne k Bukackemu: "Izvestno te ima Maszek za edino rešino desko." "Toda nisem deska — le oglej me — prej slama. Kdor se hoče rešiti, po-prijemši se* take slarr.e. ta se pogubi, utone. . . . Sicer pa mi je Maszek sam cesto dejal: 'Tope živce imaš.' Morda jih imam res! Toda prav zato mi je treba močnih utiskov.... Ko bi ll:i>/ku pomagal, bi se izkopal, se postavil na noge, igral dalje lorda, njegova žena bi bila velika gorpa, bila bi okrutno comme i! faut.... in imel bi dolgočasno komedijo, ki sem jo že videl in na ktero sem se jezil. Ako pa mu ne pnrr.agam, pride na kant, izgine, pripeti se nekaj zanimivega in neprič-c-kovane^a, utegne se zgoditi kaj tra.r:"neira. kaj takega, kar napravi narre večji utisk. Sedaj pa pomolita: SI. bo komedijo bi mu moral dra^o plačati — tragedijo pa imam lahko zastonj. Kako bi torej še omahoval?" "Fej, kako le morete govoriti tako!" za kliče Marica. "Xe -amo govorim, notro celo pisal bom Maszku tako. Vrhutega me je opeharil kar najnedostojneje.'* "V čem t" "V čem? V tem, da sem si mislil: To je pravi snop. To je snov za črni značaj! To je človek res brez dvoma in srca! Vendar se je v tem pokazalo, da in a na dnu srca nekakšno poštenje, da hi hotel plakati upnike, da po-mi'uje to dondo 7. rdečim lieerr., da jo ljubi, tla bi bila ločitev od nje grozen udarec.... Sam mi je docela drzno pi-al tak«.... R sedo zastavljam, da ni v tej -' ■<•?.] Jiz naj bi trepetal, ali bo p!e"..::i!a plenica, ali ne janr.e gniti krompir, r**i obrodi grah, ali se mi posreči po>.ati Iciku v /'asjo Lhoto toliko loncev žita, za kolikor sva se pogodila, ali nc zbole konji za smrkavostjo in ovce za met! jaji ? .Taz naj bi na -iarost doživel to, da bi iz duševne "Govori z njim," rece PolaneSki, "zlasti ko ima stvar v bistvu nekaj resnice 5 *' Toda Marica, ki se je bila od tega trenutka, ko je jel Bukaeki govoriti o skrbeh na kmetih, nekoliko zamislila, si je otresla s senc zamišljenošt in rekla: "Ko je bil oče bolan (v Kremenu nikdar ni bil tako zdrav kakor v poslednjem Času), sem mu bila pri gospodarstvu nekoliko na roko, in pozneje se mi je to izpremenilo v navado. Dasi mi, Bog ve, ni nedostajalo skrbi, mi je bilo to vendarle tako prijetno, da ne morem povedati. Toda nisem razumela zakaj, in razumela sem šele takrat, ko mi je gospod Ja-misz pojasnil to reč. Rekel mi je, da je to pravo delo, na kterem stoji svet in da je vsako drugo delo le nadaljnja posledica ali kaj umetnega.... Pozneje sem umela celo takšne reči, ko-jih ni omenjal- Večkrat, kadar sem šla spomladi na polje ter videla, kako vse rast^ sem čutila, da tudi meni sree raste pri tem. A sedaj vem zakaj; v vseh drugih Človeških razmerah utegne tičati prevara, toda zemlja je resnica. ... Zemlje ni moči varati, pa tudi ona ali da ali ne da. Zato ljudje ljubijo zemljo kot resnico — in ker jo ljubijo, jih uči ljubiti tudi ona.... A rosa pada ne le na setev, ne le na livade, nego nekamo tudi na dušo in človek se izboljša, zakaj ako ima o-pravka z resnico in ljubi, se s tem približa Bogu.... Zato sem imela Kremen tako rada." Zdajci se je gospa Polaneška prestrašila svojih besed in tega, kaj si utegne misliti tanko: obenem pa so jo prevzeli spomini, in vse to je odsevalo kakor zarja v njenih očeh, na njenem mladem licu — pa tudi sama je bila kakor zarja. Bukaeki jo je gledal, kakor bi ogledoval nepoznan, nedavno odkrit umotvor beneške šole; naposled je zami-žal. zakopal do polovice svoje ličece v ogromni fantastični ovratnik in šepnil : "Delicieuse!". .. . Nato je potegnil brado iz ovratnika in dejal: *'Govorite popolnoma prav...." Ali logična ženka se ni dala odpraviti s poklonom. "Ako govorim jaz prav, ne govorite vi prav. *' "To je nekaj drugega. Govorite prav zato, ker vam to pristuje. in tu govori ženska zmeraj prav.** "Stanko!" zakliče Marica, obrniv-ši se k možu. Toda to pot je bilo na njej toliko mičnosti, da jo je tudi on ogledoval ves navdušen; oči so se mu smejale in fM-snice so se mu gibale od hitrega dihanja. Trenutek potem je pokril njeno roko z dlanjo in dejal: "Oh. dete! Dete!" A potem se je sklonil k njej in je šepnil : Ko ne bi bili v dvorani, bi ti poljubil oči in usta.'' S temi besedami pa je storil PolaneSki veliko pomoto, zakaj ni zadoščalo prebuditi deloma mičnost Marieino, vzpla meni vso do rdečice na njenem licu, na očeh :ali ustnicah, nego treba je bilo razumeti in prebuditi v njej dušo. Kaio daleč je še ni prebudil, dokazovale njegove prizanesljive besede: "Oh. dete! Bw>te!" Bila mu je v tem hipu zgolj mično dete in žena — na kaj drugega ni mislil. V tem so dobili kavo na mizo. Proti koncu razgovora je .dejal Polaneški: j "Tako se je Maszek izpremenil v i lirika, in to po poroki." Bukaeki je posrkal steklenico gren- j ke pijače in odgovoril: "Neumnost tiči v tem, da je to Ma- : >zek, ,ne pa v tem, da po poroki___.j Nekoliko lirike precej po svatbi.... ; Toda prosim vaju oprostila! Skoro bi | bil rekel nekaj brezpametnega. ..Pro- i >im vaju iskreno oprostila in obetam, ! ne storim več kaj takega____Opa- ril sem si izvestno jezik z vročo kavo, ker mi je bilo rečeno, da je to dobro za bolečine v glavi, mene pa "boli glava,, boli.-..." Bukaeki si pritisne dlan na vrat in tilnik zatisne oči, ostane nekaj minut nepremičen in reče naposled: "Človek govori in govori, a glava boli. Šel bi že p° svojih potih, toda Bolečine v hrbtu Id nogah izginejo popolnoma^, ako se ud p ar krat nariba z Dr, RICHTERJEV1M SidroFainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgi j i, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. uara 1 A 1 & F. AD. RICHTER & Co. 915 Pearl St. New York. mmmmmmmmmmmmmimmmmm« '.katere se dobe v zalogi GREENWICH 8TREET, NEW.YORK, IN "V bil. kar bi bil utegnil storiti takisto dobro in človeštvu enako v pro spe h kakor vsak drug.... Toda rajši polni svet z akvareli in s svojo slavo." Swirski se nasmeje, pokaže "dve vrsti drobnih, toda zdravih zob, belih kakor slonova kost, in reee: "Rad bi, da bi bilo to res." "Povem vam, zakaj še ni izpridil svojega talenta", nadaljuje Bukaeki, "iz vzrokov tako filistrških, da bi se vsak redni umetnik sramoval priznati kaj podobnega. Ljubi Pognenbin nekje blizu Poznanja, ali ni res T Ljubi ga pa zato, ker se je ondi rodil. Ko bi se bil rodil na Guadelupi, bi ljubil Guadelupo — in ljubezen do Guade-lupe bi ga bila takisto, ohranila živega. Ta človek me draži, recite, milo-stiva gospa, da to ni prav." Marica, dvigne svoje modre oei k Swirskemu in rece: "Gospod Bukaeki ni tako zloben, kakor se dela, zakaj povedal je o vas vse, kar je mogel najboljšega." (Balje prihodnjič.) Razglednice! £a BOŽIČ in NOVO LETO. 10 komadov 30e, posamezen, komad 5c. Velika razglednica SINGER BUILDING, največje poslopje na svetu, 8e komad. HUMORISTIČNE in razne druge vrste, 12 komadov 30c. Pri naročitvi je denar priložiti 1 FRANK SAKSER CO., Oreenwich St.. New York, N. Y. JOHN VENZI5L, 1017 E. 62nd Street, N. E-, Cleveland, Okte izdelovalec kranjskih in nemSkib HARM O N I K. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primemo nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do 5-45. PloSfc so iz najboliSe^a cinka. Trde! u jem tudi plošče 12 aluminija, niktlja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $45 do S8O. Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v fc tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50 ! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati. Jakob VVahčič, P. O- Box 69 CI.EVRUAND, OHIO. MARAVNA d KALIFORNIJSKA VINA Ji NA PRODAJ. Q Dobro črno vino po 50 do 60 ct. vfc galon s posodo vred. tg^ Dobro belo vino od 6U do 70 ct. galon s posodo vred, h^ Izvrstna tropavicn od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo den~r, oziroma Monty Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, Jy 594 Vermont St, San Francisco, CiL ^"iiil^lM^fciltll I llBlnaiih n iiiMiImii* liilli gMT ir top • -ti re k a 1 po v-aki tretji besedi 1 q „ - ... . , . - ar- V34ino zajrorele poIti in uko ?rnJh kakor bi bil Italijan. Lice je imel obi- Sie^lm žmiertelnjcli grzectiovv. do toda po-led razumen in globok \vrza-kti, in pri tem nijuden. Pri boji se je na I>o ukwaszonych ogorow, do he.bAwt širokih bedrih migal na obe strani. Rukarki era pre«lstavi gospe Pola-nešk* s temi besedami: ''Predstavljam vam gospoda Swir-«ketrn. sl:kar.fa. neke vrste irenija. ki im« tnfr-nt. neiro je imel tudi naine«refnejšo misel, da ga ni ngono- {Ali sem T.ehf Ka j je to? A'i mi iz oči Zre ne**lika. pijanstvo. p1»in,*n.>stt Sedem smrtnih grehov, slast d<« pre- p:ra. Do kislih kumar in do grbov t) 9 Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in groceri jo, tako se obrni na f Martin Oeršiča, % t: 301-303 E. Northern Ave., Fneblo, Colo, Jndi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: kioba&e, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh Rlovansiib obilni obisk. MOLITVENIKI: BOGU, KAR JiE BOŽJEGA, ličen znolitvenik za možke, zlata obreza, fina vez $1.00, zlata obreza pol-usnje 75c. DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga), platno, rudeča obreza 75e., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano v slo no kost $1^0, fino vezano v usnje $2-dO, vezano v šagrin. $1.09. vezano ▼ platno 75e. KLJUČ NEBEŠKIH THAI, maae v s Ion o kost $1.50. MAT.T DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c. RAJSKI GLASOVI 40c. OTROŠKA POBOŽNO ST 25c. VRTEC NEBEŠKI, platno 70e., alo-nokost imit. $1.50. SKRBI ZA DUŠO, zla/ta obreza 80e., fino vezano $1.75. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20. UČNE KNJIGE. ABECEDNIK SIX)VENSKI, ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c. AHNOV NEMŠKO - ANGLEŽKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA 40e. ČETRTO BERILO 40c. Dimnik: BESEDNJAK SLOVEN-SKEGA IN NEMŠEZEGA JEZIKA 90c. EVANGELIJ, vezan 50c. GRUNDRISS DER . SLOVENI S CHEN SPRACHE, vezan T- 25. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 50e., nevezano 40 e. KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, vezano $1.00, nevezano 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hi eejo naseliti v Ameriki, 30c. R OČNI ANGLEŠKO - SLO VENSK f IN SIX)VENSKO - ANGLEŠKI SLOVAR 30c. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič-Bartel, nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežie-Bartel, fino vezan $3.00. SPISOVXIK LJUBAVNIH IN ŽE-NITOVANJSKIH PISEM 25c. SPRETNA KUHARICA, broširovano 80c. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40e. VOŠČILNI LISTI 20c. ZBIRlvA LJUBA VNIH IN SNUBIL-NIH PISEM 30e. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE, vezano 50c. ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c. ŽEPNI HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 40e., broširano 30c. ZABAVNE DRUGE IN RAZNE KNJIGE. ALADIN S ČAROBNO SVET1LNI- CO 10c. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90c., nevez. 70c. BARON TRENK BELGRAJSKI BISER 15e. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. BERAČICA 20e. BOJTEK, v drevo vpreženi vitez, 10c. BOŽIČNI DAROVI- 10c. BURSKA VOJSKA 30c. CESAR FRAN JOSIP 20e. CESARICA ELIZABETA 15e. CIGANOVA OSVETA 20e. CVETINA BOROGRAJSKA 20«. CVETKE 20c. ČAS JE ZI^ATO 20c. ČRNI BRATJE 20e. DAMA S KAMELJAMI, fino vezano $1.25. ' DARINKA, MAbA ČRNOGORKA, 20c. DETELJICA, življenje trmh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20e. HOMA IN NA TUJEM 20c. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI Teeaa Wte. DOMAČI ZDRAVNIK, po Kneippu, nevezan 50c. ERAZEM PREDJAMSKU 15«. ERI 20c. KVSTAHLJA 15«. GENERAL !*AUPON 25«. GEORGE STEPHENSON, osltil nris rojak iz hvaležnosti za zadobljeno zdravje. Zdravil se je ] >ri mnogih zdravnikih ali vse je bilo zamanj, ali ko se je obrnil na naše slavne zdravnike in ko je užival Čudovita OR OS I ZDRAVILA, je v treh tednih popolnoma ozdravil. Čitajte njegovo pismo! Prepričajte se sami ! V zadnjem mesca je bilo ozdravljenih 719 bolnikov, ROJAKI ! Jast niže podpisani sem bolelioval na eni jako težki, dol^i in hudi bolezni. N!!cvo vsaki razumil, da s:m z veseljem privolil, to j i-smo v časopise d :*.i in se mojim rcSitei :i jri dobrotnikom j a v n o zahvaliti za zdravje katero so mi povrnili. Ubogal sem svi t nekega prijatelja in pisal sem po zdravila na Amerika Enn-pe Co. od katerih sem tudi takoj zdravila dobil in po preteku treh tedi-Pi si i. h-ko vsaki misii moje veliko veselje ko sem ozdravil. 1'ostal seiii/«. --t vesel in čvrst in dobil sem zopet veselje na svetu, katero sem popr^je že popolnoma zgubil Zeifftl in svetujem, da se vsaki Slovenec in hrvat kateri bo^juie, na te slavne zdravnike obrne, ker zagotovljen sem, da bodo vsakemu i.iko pomagnii kakor so meni in jast jim kličem, "Bog jih živi" Se mnogo let v korist in pofnoč naSega trpečega naroda. Ostanem vedno hvaležni, M. SKRTIČ _3114 Canal St., Milwaukee. Wis. Ako ste bolni in nai si bode kakorSnja koli bolezen ROPE CO., nasi slavni zdravniki bo-olezen preučili in na podlagi Vaše diagnoze Vam prava OROS1 zdravila poslali, po katerih mi garantiramo da bodete ozdravili. Ako mi nismo gotovi, da Vas zamoremo popolnoma ozdraviti. Vas ne sprejmemo v zdravljen)e. Mi povrnemo vsakemu denar, ako bi nebi pri nas popolnoma ozdravil. Možke ali ženske tajne spolne bolezni se ozdravijo popolnoma in n.Tj hitreje od zdravnikov pri Amerika Enrope Co., ker mi imamo zdravnike kateri so Specialisti posebno za take bolezni. Na vsaki način pa želimo, da nas vprašate za svet kauerega Vam radovolno in brezplačno damo. Piftite po novo krtjigo " SPOZNAJMO SE", katera je vsakemu v korist in mt Vam jo bodemo poslali zastonj. Vsa pisma poSlite na zdravniški zbor. SLOVENCI ! da hoče, pišite na AMERIKA EU do VaSo b % Br. ROOF, Dr. SPIllINGER, Dr. KNIGHT America Europe <0 F? o s n 161 COLUMBUS AVENUE, NEW YORK