poštnina plačana t gotovfnL Leto XIII., štev. 259 Ljubljana, nedelja 6. novembra 19)2 Cena * Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana. Selen-ourgova ul 3. — Tel. 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 5tev. 11. — Telefon št 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Teiefon št. 190. Računi pri p- št. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulics 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125. 3128. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440 Celje, Kocenova ul. 8. Tel. št. 190. Rokopisi se ne vračajo po tarifu. Oglasi lazumen trgovec ne ugiba kje bo oglaševal, ker ve, da ima le dnevnik z vedno polnim malim o&latnikom maso kupnomočnih čitateljev, „Jsitro" ima danes n. pr. 444 malih oglasov in mnogo inseratov naših najboljših tvrdk. Hoover ali Roosevelt Vsa Amerika v nestrpnem pričakovanju izida pred' sedniških volitev, ki bodo v sredo — Listi napovedujejo zmago demokratskega kandidata Boosevelta Newyork, 5. novmbra. g. Volilna borba je že prekoračila vrhunec. V zadnuh dnevih se je razpoloženje vidno prookrenil o v korist Hoovrd, vendar pa velja -:e-mokratski kandidat Roosevelt slej l-o prej kot verjetni zmagovalec. V \Vallstreetu so stave za njegovo izvolitev v razmerju 5 : 1 V San Louisu, bivšem središču ameriške pivovarniške industr.je. je imel predsednik Hoover volilni govor, v katerem ;e posebno poudanjal pomoč, ki jo je Amerika nudila Nemčiji. Nemčija se bliža pod bremenom svojih dolgov naglemu razkroju. nemški narod pa je razočaran in obupan Vse Nemce je polagoma prevze.o • -eprioanje, da jih bo mogla iz njihovega ,-ezupnega j>oložaja rešiti samo revo'ucjs ja kakor v eovjefctci Rusiji V interesu človeštva se je ameriška vlada odločila za pomožno akcijo v korist Nemčije. Nemška predsednik Hindenburg, ki je vedel z& obisk poslanika Sbrkefctsa pri Hoovru, je poslal prav njemu klice na pomoč, kakoi jih doslej ne pozna zgodovina daplomacije. V tem pozivu je Hindenburg prosil Hoov-ra. naj pride Nemčiji na pomoč, da bo rešil ve Lik narod. Hoover je nastopil seveda e* tem govorom le iz taktičnih razilogov. ker je v San Louisu precej Nemcev. Na predvečer predsedniških volitev, dne 8. novembra, bo po sklepu republhnnske strrnke govoril za vse ameriške brezžične postaje, razen predsednika Hoovra, tudi njegov prednik Coolidge. Popularni bivši newyorškd župan Jimmy Walker, ki je bil glavni agitator demofaa-tov, se je to pot popolnoma umaknil iz javnega življenja in se. vzdržal vsake agitacije, ker je diskreditniran zaradi znane afere v mestnem svetu. Najvztrajnejši re-porterji ga ne morejo pregovoriti za nobeno izjavo. NValker stanuje v enem najboljših hotelov New Yorka in ne pusti n.iko gar k sebi. Po zak.j,jučnem izidu poizkus ne ga gloso-vantja neke ameriške revije je dobil Roo> sevelt večino v 41 izmed 48 držav Unije, razmerje glasov pa je 3 : 2 za Roosevelta. Po kalkulacijah tega lista bi utegnil Roosevelt dobiti 474 izmed 531 glasov. London, 5. novembra. AA. »Daily Teie-graiph« poroča iz New Yorka, da so tamkaj splošno prepričani o Rooseveltovi zmagi pri predsedniških volitvah. To prepričanje je tolikšno, da se po mnogih ulicah že sedaj vidijo svetlobni napisi z besedami: Trikratni hura predsedniku Rooseveltu! Ameriški listi napovedujejo, da bo imel demokratski kandidat dva miliiioaa več glasov kakor Hoover. Newyork, 5. nov. AA. Tukajšnji poučeni krogi trdijo, da ni izključeno, da bo kongres po predsedniških volitvah izpre-menil Vosteadov zakon o prepovedi alkoholnih pijač. V tem primeru bi ameriški interesenti po poročilu listov zahtevali, naj kongres zaščiti prodajo ameriških vin. Tako bi prepoved za pivo in vina iz Anglije, Nemčije, Italije in Francije še naprej obstajala. Herriot o ciljih francoske politike Neločljivost razorožitve in varnosti - Manifestacija prijateljstva Francije in Španij Touiouse, 5. novembra, d. Ministrski predsednik Herriot }e na kongresu ra likalne 6oc:a ee nam protidemokrateka finančna in davčna politika, toda ves svet ve, da imamo 12 milijard deficita. Želim s svojo voljo, da bi prišlo do finančnega ozdravljenja, ter bern zastavil življenje vlade za rešitev proračunskega vprašanja. Govoreč o zunenj.i politiki, je Herricnt omenil Youngov načrt, na katerega je Nemčija prostovoljno pristala kot proti-koncesijo za izpraznitev Porenja. Jaz moram braniti pogodbe, je dejal, ker temelji na njih novi evropski red. Če pogodbe ne bodo imele nobene velfjave, se je treba bati raihujšaga. Kljub vsemu sem v Lausarm priboril od Nemčije 3 mili iarde mark. toda Amerika nam je prej sporočila, da moramo plačati in da ne bo upoštevala nadaljnjih morebitnih reparaoijskih žrtev. Glede razorožitve je izjavil Herriot. da je bil Hoovrov načrt v prvotni obliki nesprejemljiv Po tem načrtu bi se francoska stalna vojska zmanjšala na 62.000 mož. Odoravili bi se tudi tanki in težko tno-ništvo. čeprav stremi vsa vojaška politka Fivncije za tem. da bi se ljudie n&doaie-z materialom L. 1914 n.iso mogli francoski vojaki postaviti nasproti napadalcem ničesar drugega kakor svoia gola prsa. Francija tedaj ni bila oborožena. Varnost ni abstrakten pojem, ker pomen.i življenje otrok Francije. Herriot je poudarjal, da je prepričan pacifist, da pa ne bo .rkcKr pripravljen ločiti vprašan ie razorožitve od vprašanja varnosti. Razorožitev in varnost sta združena tudi po čl. 8 pakta Drušfva narodov. To je torej tudi teza Društva narodov. Kakor vedno v preteklosti Francija .ie brani samo svojih, temveč interese vseh narodov. Svojčas je proglasila človeške pravice, sedaj pa brani organizacijo miru. Pot j>e težavna, kljub temu pa je treba .ti kvišku do vrhunca. Ministrski predsednik Herriot je dosegel na kongresu v Toulousu znaten uspeh fcer se mu je posrečilo preprečiti večino kongresa o absoutii potrebi zahteve po varnosti in nedotakljivosti sedanjega francoskega vojaškega proračuna. Tou!ouse, 5. novembra. AA. R.a4:Jr,v'r>o socialistična kongres je danes izrekel šnan-skemu poslancu Saleroiu. ki se je udeleževal zasedanja kongresa in prinese! pozdrave španskih radikalnih socialistov, dobro« došliico z že-' jo. naj bi se prijateljsko razmerje med obema republikama še zboljša-I<"> v znamenju napredka. Nato je podal predsednik vlade Herriot tole izjavo: »Ko se je razvedelo, da pojdem v Mnd-rid. da sporočim mlaidH š>ansk.i republ:ki pozdrave francoske republike, so se vnovič začele širiti zlobne vesti, ki ji.h v Mekaterih krogih stalno razširjajo. Skušali &o prepričati špansko ljudstvo, da ga hočemo zaplesti v bogve kakšne pusto'ovščine. Na tem mestu moram izjaviti, da je špan-ski narod vstal proti tem poizkusom in da ni verjel niti besedice laži, ki so jih na t?ik način širili. Dokaz temu so tudi velikanske manifestacije. ki so jih doživeli ko smo odhajali iz Madrida in kakršnih v svojem življenju še ne pomnim. Neizmerna množ;ca ljudi je ob sviranju marseljeze po"idiravI;Jugoslovenska njiva«. Dr. Radenko Stankov.lč uživa kot znanstvenik velik ugled in si jo pridobil kot profesor beograjske medicinske fakultete v mednarodnih znanstvenih krogih veldko avtoriteto. Novi minister za telesno vzgojo Minister za telesno vzgojo dr. Lavoslav H a n ž e k je rojen 7. februarja 1884. v Križevcih. Dovršil je filozofijo in pravo ter je bil promoviran na zagrebški univerzi. Posvetil se je advokatura io se nastanil v svoem rodnem kraju, kjer Je ag.llno sodeloval pri nacionalnem preporodu. Bil je član Narodnega Viječa v Zagrebu in član začasnega Narodnega predstavništva, ^eta 1927. je bil .Izvoljen za oblastnega poslanca, .pozneje je bil banovinski svetnik in je že dalj časa član vrhovne uprave saveza j Sokola kraljevine Jugoslavije, od 8. no- J vembra lanskega leta pa narodni poslanec. Pri volitvah v ustavotvorno skupščino je bil nosilec kandidatne liste Hrvatske za-jednice. Mnogo se je udejstvoval publicistično in je na glasu zlasti kot poznavalec komunaLnlh vprašano. Ministra Kramer in Pucelj v Mariboru Beograd, 5. novembra v. Ministra gg. dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj sta nocoj odpotovala v Maribor, kjer bosta jutri govorila na velikem manifestacij-skem zborovanju, ki se bo vršilo ob pol 10. dopoldne v unionski dvorani. Ostali najavljeni ministri so bili zaradi političnih prilik zadržani, minister g. Deme-trovič pa je odpotoval na velik manife-stacijski shod v Gospiču. Stavka v Berlinu se nadaljuje Berlin, 5. novembra, č. Davi je dobila policija strog nalog, naj z vsemi sredstvi pobija stavkovno gibanje. Policijski uradniki so dobili navodila, naj v primeru potrebe tudi z orožjem posežejo vmes. Istočasno je vodstvo stavke izdaio odredbo, da ee mora stavka nadaljevati. Za sedaj še n,i mogoče presoditi nadaljnjega razvotja dogodkov. Vse kaže. da bo danes uveden zasilni promet. Zapreke, ki juh je stavkni > če de'avstvo postavilo včeraj popoldne na raznih mestih posameznih prog, so bile ponoči odstranjene. Tudi tramvajske kretnice so do neke mere popravili. Ponoči pa se je položaj še poslabšal. K vodstvu stavke prometnih nameščencev je prišla depu-tacija smetarjev in mu sporočila, da na« meravajo tudi vozniki smeti pričeti stavko. V plinarnah je delavstvo včera-j s:cer glasovalo proti novim plačam, vendar pa se za stavko še ni odločilo. Davi so te znova pričela pogajanja med zastopniki plinamiškega delavstva in direkcijo tvor-noroča-jo. da se pripravljajo tudi oni na stavko. Zato zasledujejo dogodke v Berlinu z vsem zanimanjem. Dopoldne je berlinskemu prometnemu društvu uspelo vzpostaviti delni premet na 20 tramvajskih progah ter obnoviti promet tudi na eni progi podzemeljske železnice, popolnoma še počiva promet z avtobusi. Vsafc posamezen tramvajski voz spreml/a policija. V vozu je po en policijski uradnik z nalogo da takoj posreduje, čim se pojavi kaik nered. Izmed 22.000 uradnikov in nameščencev berlinskega prometnega društva se je vrnilo na delo 5000 ljudi, incidentov dopoldne ni bilo. Ponoči je delavstvo znova postavilo nekaj ovir, ki so jih davi znova odstranili. Med tem ee nadaljuje preiskava policije, da bi se izsledilo ta^no vodstvo stavkujočega delavstva. Berlin, 5. nov. g. Pouldčna siika prestolnice se je zadnji dan pred volitvam; zaradi hudega dežja bistveno izpremenila. Po cestah je mirno, prometna stavka, na traja v celot.1 dalje. Poslopja so v primeri s prejšnjimi volitvami prav skromno v zastavah in samo narodni socialisti, komunisti ter socialni demokratje tekmujejo med seboj v oitrašenju svojih stavb, do-čim so se meščanske stranke popolnoma poskrile. Socialno-demokratski ,Vorwarts« zavzema prav tako kot svobodne delavske organizacije stališče proti stavki, ki jo kratkomalo označujejo kot prevratmi poizkus. V pretekli noči so brezposelni nadaljevali svoje sabotažno delo ter so na več sto mestih poškodovali naprave cestne železnice. Na več mestih so tračnice in kretnice zadelali z mavcem ali pa sploh za-barikadiralj prehode. Marsikje so povzročili sostike na ta način, da so gornje vode zvezali s tračnicami. Napadli so tudj več uslužbencev cestne železnice, ki so hoteli na delo. V večernih urah je b.ll položaj še popolnoma nejasen. Naredba o zavarovanju avtobusnih potnikov ukiniena Beograd, 5. novembra, p. Trgovinski minister je danes ukinil naredbo o navodilih za obvezno zavarovanje potnikov od strani avtobusnih podjetij. Izdana bodo nova navodila. Zborovanje mlinarjev Beograd, 5. novembra p. Vodstvo zveze mlinarsike industrije je imelo danes sejo v zvezi mlinarjev v BeogTadu. Razpravljali so o vprašanjih strokovnih udruženj, o obrtnem zakonu, o notiranju skupnih davkov v tečajn'h listih produktnih borz, o stanju kvalitete žita za predelavo v mlinih in o železniških tarifah. Trboveljski pevčki v Zagrebu Zagr®b, 5. novemlbra n. Danes je pri-apel v ZagTeb mladinski pevski zbor iz Trbovelj. Na postaji so mlade pevce sprejeli zagrebški učitelji in jih pogostili. Trboveljski slavčki bodo nastopili jutri v Glasbenem zavodu z velikim koncertom. »JUTRO« št. 253 Volilna nedelja v Nemčiji Razruvane notranje prilike v Nem-Č ji so dovedle do absurda, da smatrajo državljani volilno pravico, to velevaž-no^pridobitev v političnem razvoju človeške družbe, za nadležno -in nevšeč-ro breme, volilni akt sam in še bolj priprave zanj pa za izvor neredov :n za sprostitev najnižjih strasti. Naj se pri tem navaja kot olajševalna okoliščina izredno stanje v Nemčiji, trezni in pametni volilci vendar vedo. da oblastniki grdo zlorabljajo njih same, institucijo volitev in državno upravo, ako jih v enem letu že petič vabijo in rote. nai z glasovnico v roki odločno spor v pravcu državne politike in o osebah njenega vodstva. Bolj ko kdaj raj je povprečnemu volilcu v Nemčiji jasno, da je njegova odločitev prazna formalnost in da ne bo imela odločilnega vpliva na vodstvo državne politike. Odločitev o tem je že padla brez volilca in mimo njega, kajti oblastniki bi upoštevali le »pametno« voljo nemškega naroda, t. j- voljo, ki bi v vsem potrdila načela, po katerih hoče reševati narod desničarska oligarhija. Pri takem stanju stvari ni prav ni-kako čudo, ako stoje današnje volitve v znamenju splošne letargije. Štiri volilne kampanje tega leta so ubile vsak interes nemških ljudskih slojev, iztro-šile so borbenost in ognjevitost agitatorjev in kandidatov in posušile volilne fonde. Tako je bila volilna borba dokaj mani živahna, nego so je bili vajeni Nemci doslej, priznati pa se mora, da ie ta splošna utrujenost prinesla eno dobroto: Borba je bila daleko mani nasilna. poboji in umori niso bili tako pogosti in politične strasti niso divjale tako brezobzirno in sirovo, kakor prejšnje mesece. Na dlani je zaključek, da hočejo Papen. Schleicher i,n tovariši utruditi nemške mase z brezplodnimi volitvami, spraviti ob ves ugled republiko i,n parlamentarizem ter omehčati narod, da bo brez odpora vzel na svoja pleča jarem, ki mu ga pripravlja prusko junkerstvo. V splošni razkosanosti samo ta sloj ve. kaj hoče, in v tem je vsa niegova moč. Čuden paradoks nemške volilne borbe je tudi v okoliščini, da imajo razen Hugenbergovega bloka vse nastopajoče stranke skupnega nasprotnika, ki mu pa nihče ne more do živega, ker je ta skupni nasprotnik toliko pameten in prevejan. da njegovih kandidatov ni na bojišču, kjer bi privlačili udarce strnjenih sovražnikov. Vendar pa govorniki vseh strank krepko mlatijo po Papenu, s čimer pa v očeh i>n pojmovanju preprostih volPcev močno zabrišejo načelno razliko med programi strank in ie fluktuirajoči množici s tem še boli otežkočen iizbor po prostem preudarku. Krogi, ki so v nemških homatijah še ohranili hladno kri, si obetajo od današnjih volitev en sam velik uspeh: znaten vpadek hrtlerievskih glasov, ki mi oznani začetek konca nekdanje vsemogočnosti velikega Adolfa. Mož in z njim tudi niegova 13 milijonska armada je dobil odločilen udarec že 13. avgusta. ko je od Hindenburga zahteval vso oblast v državi, stari maršal pa mu je baje ponujal le portfelj pošte in br-zojava- Nastopil je bil zadnji psihološki moment, da si Hitlerjeve oborožene formacrje vzamejo s silo. do česar se stranka ni mogla dokopati po parlamentarni poti. Kakor vse odločilne mo- mente. tako je Hitler tudi tega zamudi nepovratno Napovedi hitlerjevskih izgub se gibljejo med 10 in 20 odst., kar je enako izgubi 1,300.000 do 2.600.000 glasov, v mandatih pa 30 do 50. Kdo bo požel ta izpadek? Ko je Papen tako zvito prevzel vse točke nacionalističnega pro grama Hitlerjeve stranke in ga tudi pri čel izvajati z uspehom, je Hitlerju ostala samo obupna siromaščina njego vih socialnih idej. Zato bodo njegove zastave zapustili prvi oni življi, ki jih je narodni socializem pritegnil iz vrst marksistov. Jasno je, da bo tem težak povratek v socialno demokracijo, zaro se bodo po ogromni večini zatekli peni prapore komunističnega voditelja Thal mana. ki nosi častni naslov komandirja neke so-vjetske konjiške brigade. Poznavalci prilik obetajo komunistom prirastek dobrih 20 odst. Koliko je vredna v moralnem oziru ta masa, ki prehaja iz ene skrajnosti v drugo, je odprto vprašanje, na vsak način pa so sto in stotiseči takih volilcev ob volilni žari vplivna vojska, pa naj je njihova morala še tako dvomljiva. Komunisti se bodo vsekakor močno okoristili na stroške Hitlerja, do neke mere pa tudi na stroške socialne demokracije- Slednja stranka koraka od poraza do poraza zaradi neodločnega vodstva m zaradi okornosti birokracije strokovmh zvez, ki so izgubili vsako razumevanje za razpoloženje delavstva. Zato bodo socialni demokrati gotovo nazadovali tako po številu glasov kakor tudi po številu mandatov. Drugi smejoči se dedič hitlerj'evsike-ga poraza bo po vsej verjetnosti Hu-genberg, ki bo po tolitkiih razočaranjih preteklih let morda le prišel na zele-no vejo. saj mu obetajo v zv^7< z nemško ljudsko stranko 70 do 80 mandatov. Ta skupina bo v bodočnosti opora Papenu in njegovemu nasledniku. Kako bodo od Hitlerja uhajalii h komunistom marksistično usmerjeni delavci, tako si bodo nemški nacionalci opomogli z glasovi onih hitlerjevcev, ki so bolj nacionalističnega mišljenja. Položaa centruma ni mnogo boljši od položaja socialistov. Njegove izgube sicer gotovo ne bodo velike, vendar se mora bati vsaj manjših izgub na glasovih in mandatih, ker je njegovo vodstvo v teku voMne kampanje sko-ro do zadirnjega časa paktiralo s hitler-ievci. Vsekakor sta centrum in socialna demokracija dve stranki, ki bosta brez pomembnejših izgub izšli iz današnjih volitev. Glavno premikanje sil se bo izvršilo med hitflerjevci ter komunisti in nacionalci. v škodo prvih in v korist slednjih dveh. i v Kar se tiče uspeha volitev, smo že omenili da bodo v tem, ker bodo poka zale, da Hitlerjeva zvezda bledi; neprijetno je le dejstvo, da v pretežni meri v korist skrajne levice. Pomembnejša in usodnejša pa je okoliščina, da bo z izgubo narodnih socialistov odpadla edina možnost večinske koalicije: Hitler + centirum. Razmerje sil bo v novem parlamentu kazalo še večjo razcepljenost. Papen, Schleicher in Gayl si gotovo veselo manajo roke, kajti današnje volitve bodo utrdile njihovo vlado, čeprav se glasovi o omajanem stailišču kancelairja ponavljajo z vedno večjo ui>or™^,io. Mff BAMOVEC {Pianinica ca; . Bahov.ec, oiij-a in preprečuj« aaJIoge sioranja. ker dnje ii-lam prožnost, raz redia kri. pioi>rečuje I** a.p!>enj« žil, pospešuje cirkulacijo krvi in ohrani do vfeoke s-;o.MWti iK-zmanjša-no d etarno i-^osnhnoet. — Zati-kah 327 Svečana otvoritev Mariborskega tedna Jesensko prireditev je v navzočnosti številnih zastopnikov otvoril župan dr. Lipold — Odkritje spominske plošče v krčevinski šoli — Veliko učiteljsko zborovanje in koncert Maribor, 5. novembra Danes dopoldne ob 11. se je na svečan način v pr.sotnosti zastopnikov civilnih, vojaških in cerkvenih oblastev, mariborske društvene javnosti in mnogoštevilnega občinstva ctvorila jesenska prireditev »Mariborskega tedna«. Na slavnostno okrašeni verandi pivovarne Union so se zbraii predstavniki, ki jih je pozdravil mariborski župan dr. Franjo Lipold. med njimi še posebej zastopnika bana sreskega načelnika dr Ipavca. V nadaljnjem govora je naglasil pomen jesenskih prireditev v Mariboru, ki je ostal še vedno živahno in zavedno središče vsega našega obmejnega narodnega in gospodarskega življenja. Mariborske prireditve, ki so bile letos prvič organizirane sistematično in v velikem stilu, nimajo namena kakorkoli škodovati ali konkurirati sličnim prireditvam v naši ožji in širši domovini, temveč jih le Izpolniti s tem, da poudarijo pomen in važnost Maribora kot druge slovenske narodne in gospodarske prestolnice. V imenu bana se je zahvali) za pozdrave sreski načelnik dr. Ipavic ter želel prireditvam čim lepši uspeh. Nato so si slavnostni gostje ogledali krasno razstavo sadja, perutnine, vrtnarstva in najboljših štajerskih vin, katerih oddelek je nameščen v stranski uni-onski dvorani, kjer se je otvorila istočasno tudi splošna vinstka poskušnja. Otvoritve so se udeležili tudi narodni poslanci Spindler, Zemljič in Hajdinjak, ki so se o razstavi izrazili zelo povoljno. Dopoldne se je pričelo tudi učiteljsko praznovanje z odkritjem spominske plo-ščp zasluži.emu šolniku Mihi Neratu v krčevinski šoli. Ob 10. dopoldne je otvoril siavnost šolski upravitelj Cvetko nakar je pevsko društva »Luna« zapelo mogočno pesem »Zadoni nam«, življenje in delo učiteljskega vzornika Mihe Nerata sta orisala njegov ožji sodelavec šolski upravitelj PučePk in sedanji urednik »Popotnika« Senkovič Nato je vzorno deklamiral mladi učitelj Cvetko prigodno pesem ki jo je zlcžil nalašč za današnjo priliko šolski upravitelj Cvetko Predsednik HJU sekcije za dravsko banovino sr Ivan D^rrmik iz Ljubljane je v zanosnih besedah orisal vzorno delo pokojnega Nerata tn v imenu ljev položil pred spominsko ploščo krasen venec. V svojem govoru je naglasil, da je bil Miha Nerat prvi slovenski učitelj, ki je siprožil misel za združitev vsega slovanskega učiteljstva. Nato je govoril sresk' načelnik g Milan Makar, ki je pripel zaslužnemu pedagogu Pučellku red sv. Save V. stopnje, kar so vsi prisotni navdušeno odobravali. Naposled je govoril še starosta Sokcla in. br. prof. Struna, ki je načel misel, da bi Maribor čim prej posvetil eno izmed svojih ulic pokojnemu učitelju Ne-ratu. V Narodnem domu se je kmalu nato pričelo veliko učiteljsko zborovanje. Zbralo se je učiteljstvo iz petih okrajev, predsedoval je učitelj Hočevar. Zlasti zanimivi sta bili poročili predsednika banovinske sekcije JUU Dimnika in predsednika mariborskega Učiteljskega doma Antona Hrena. Zvečer se je v veliki dvorani Uniona vršil z vsem zanimanjem pričakovani koncert Učiteljskega pevskega zbora. Seja banovinskpga odbora JRKD Maribor, 5. nov. Od 16. do 20. se je vršila v dvorani Narodnega doma dru^a redna seja banovinskega odbora JRKD ob * 'sotnosti članov odbora, senatorjev in narodnih poslancev iz dravske banovine. Seji je nredsedoval predsednik banovinskega odbora senator dr. Rajar Obširno ^ajnisko noročilo je podal banovinski tajnik JRKD dr. Zajec. Po izčrpanem dnevnem redu se je razvila živahna debata o vseh političnih vprašanjih ter so bili tudi sorejeti nekateri konkretni skleni ob splo snem soglasju vseh navzočih. Seja se bo nadaljevala jutri popoldne, ko bodo poročali o položaju slovenski ministri. Izplačilo kuponov Blairoveg? posojila Beograd 5. novembra p. V oddelku za državne dolgove in kredite so pričeli 1. novembra izplačevati 21. kupon 8-odstot- nega in 7-odstotnega državnega zunanjega 23.000 organiziranih jugoslovenskih učite- 1 Blairovega posojila. Upokojitve v železniški službi UpoKojenl so uradniki VIIL skupine: Petnč Rudolf, Ljubljana gl. kol.; Pott Ka-rol, Ljubljana gl. kol.; Frankovič Ivan, Ljubljana gl. kol.; Prosen Mihael, Slov. Javornik: Likonik Jožef. Zidani most; De-gen Franc, Poljčane; Komac Karel, Zalog; Kusterle Nikolaj, Škofja Loka; Rogač Franc, Ljubljana dol. kol.; Cichocki Franjo, Ljubljana gl. kol.; Petek Franc, Ptuj; Petrič Josip, Ljubljana gl. kol.; Oko i en Josip, Ljubljana gl. kol.; Schau-perl Ivan, Maribor gl. kol.; Race Josip, Ljubljana gl. kol.; Mally Štefan, Maribor gl. kol.; Kuštrin Ivan, Ljubljana gl. kol.; Smasek Franc, Maribor gl. kol.; Hrovat Mihael, Ljubljana gl. kol.; Pohar Anton, Maribor gl. kol.. Paviič Henrik, Ljubljana gl. kol.; Zdcuc Anton, Ljubljana gl. kol.; Heinrich Rudolf, kur. Maribor; šober Fr., kur. Ljubljana I. gl. kol.; Stolla Alojzij, kur. Ljubljana I. gl kol.; Anderle Alojzij, kur. Maribor; Burian Leopold, kur. Maribor; Gale Rudolf, kur. Ljubljane I. gl. kol.; Farič Friderik, kur. Maribor; Ficker Aleksander, kur. Ljubljana II. gor. kol.; Ederhauser Alojzij, kur. Maribor; Ogner Franc, kur. Maribor; Berniik Frančišek, p. s. Ljubljana gl. prega; Leder Jakob, p. s Ljubljana gl. proga; IX. skupine; Zupančič Frančišek, Ljubljana gl. kol.; Ov-sec Janez. Ljubljana gl. kol.; X. skupine; Naglič Jožef, kur. Ljubljana II. gor. kol.; Ljubič Jožef, Novo mesto; zvaničniki I. kategorije: Pajer Anton, kur. Ljubljana II. gor. kol.; Firm Anton, Celje; čistar Janez, Ljubljana gor. kol.; Jamar Martin, Jesenice. Cajnko Franc, Celje; Glavač Janez, Ljubljana gor. kol.; Morello Ferdinand, Ljubljana gor .kol.; Ostermann Alojzij, Novo mesto; Baylner Rudolf, Rakek; Mikolič Andrej, Jesenice; Pilih Franc, Ljubljana gl. kol.; Fatur Anton, Maribor kor. kol.; Paviič Frančišek, Ljubljana gl. kol.; Repnik Frančišek, Ljubljana gl. kol.; Kump Jernej. Ljubljana gl. kol.; Lah Štefan, Maribor gl. kol.; Drev Anton, Ljubljana gl. kol.; Lorbek Josip, Maribor gl. kol.; Gorenag Franc, Ljubljana gl. kol.; Rozina Frančišek, Ljubljana gl. kol.; Tom kiewicz Ivan, Ljubljana gL kol.; Heric Franc, Maribor gl. kol.; Godler Andrej, Ljubljana gi. kol.; Vertačnik Franc, Ljubljana gl. kol.; zvanieniki n. kategorije; G ril Jožef, kur. Maribor: Tanšek Franc, p. s. Ptuj; Kukovica Janez, p. s. Ljubljana gl. proga. Navotnik Franc, p. s. Maribor kor. proga; Medvešek Matija, p. s. Zidani most; Pajk Josip, p. s. Novo mesto; De-kleva Karel. p. s. Celje; Likovič Anton, p s. Ljubljana gl. proga; Sladič Jura j, p. s. Novo mesto; GeoheM Franc, p. s. Ljubljana gl. proga; Tscharf Tomaž, p. s. Novo mesto; Jurca Vasneha; Naš narod se je v tako obilnem številu odzval klicu k pozitivnemu sodelovanju pri deliu za državno in narodno skupnost, da je vzbujal strmenje in občudovanje. Pokazalo se je. da je nacionalni čut v našem preprostem ljudstvu vendarle najmočnejši. V volilnem bo.ru so se preizkušale sile in sijajno te zmagala misel jugoslovenske skupnosti nad plemenskim in regionalnim separatizmom. Toda boj še ni popoimama končan. Organizirane sile iz raznih mariborskih gnezd še vedno obnavljajo svoje poskuse zanesti zmedo v narodne vrste tu ob meji. Maribor in vsa obmejna pokrajina se zdi gotovim elementom še vedno ugodno polje za prorokovanja. šepetanja in namigava-nja. ki naj sejejo nezaupanje in izpod-kopavajo narodno vero Zdravi inte-lekt in poštena volja našega ljudstva bosta tudi ta tajna stremljenja premagala. Vendar pa rabi naš obmejni narod moralne opore, pobude k nadailinji vztrajnosti, podkrepitve v nacionalni voljii. To moralno oporo bodo gotovo prinesla posvetovanja banovinskega odbora JRKD in jutrišnja velika manifestacija. Delegati strankinih sreskih organizacij. naši poslanci in senatorji bodo razpravljali o vseh važnih vprašanjih, ki so danes aktualna in katerih rešitev je ootrebna za nadaljnje delo. Nova vse-državna stranka je že dobila no zakonu potrebno odobrenje in je opo-iuomeče-na za vsestransko politično delovanje. Gotovo bodo predstavniki stranke vodil« račune o potrebi podrobnega po-litično-organizatornega dela. Program dela bodo morali dati voditelji, graditi pa hočejo vsi zavestni Jugosloveni, zlasti tudi tu ob mejli. k.ie-r se potreba takega neumornega podrobnega dela občuti še prav posebno. Nedeljska manifestacija pa bodi svečana potrditev desedanjega dela in ob enem glasen klica r k nadailjnjemu. Naši politični voditelji nam bodo povedali veselo in bodrikio vest. kaiko globoko sta prodrli zavest edinstva in volja do ustvarjajoče sloge v vse skrajne kote države. Povedali nam bodo. kako zelo so že oadlle nekdanje plemenske in pokrajinske razcepljenosti in kako silna ie državna zavest v našem celokupnem narodu. Manifestacijski shod bo pokazal voijo obmejnega prebivalstva, da hoče vztraino nadaljevati z dosedanjo oolitiko sloge, medseborne strpnosti in neumornega dela za popolno gospodarsko in politično ozdravljenje naše n t rodu e s k u p n os t i. Novi grobovi V šmartnem pri Litiji je v najlepši moškii dobi, star 43 let. umrl ugledni tr-govoc in posestnik g. Josip Gruden Ved no delavni in napredna mož je sodelo val povsod, kjerKoli je bila potrebna nje gova preudarnost, požrtvovalnost in spo sobnost. Tako je bil zvesta opora vsem šmartinskim narodnim organizacijam, zlasti še pevskemu društvu >Zvon«, gasilcem, društvu »Narodmi dom« in s tem Sokol stvu, kot dober gospodar je bil vpliven pri Kmetskl hranilnaci ln posojilnrtci, politično pa je krepko stal v vrsti nove vse. državne fronte Pogreb blagega pokojnika bo danes ob 15. V Celju je po daljšem bolahanju nmrl g. Fran P 1 a v č a k, poštni .poduradnik star 55 let. Zapušča vdovo. Pogreb splošno spoštovanega moža bo jutri ob 16. iz Stritarjeve ulice 31 na mestno poKopaliišče. V Ljubljani in a Gosposvetskl cesti 7, je umrla gospa Marija Poschlova. Bolehala je dalje časa. Zapušča dva sinova. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 14.30 izpred hdše žalostj k Sv. Križu. V Tattenbachovi ulici 26 v Mariboru je v čestiti starosti 82 let umrl g. Peter Krebelj, upokojenec in posestnik Ugledni pokojnik zapušča vdovo in devet otrok, ki pa so že vsi v lepih življenjskih pozicijah. Pogreb bo danes ob pol 15. Nadalje je umrl v Mariboru g. Florjan Rudolf, uslužbenec državnih železnic v p. Pogreb bo jutri ob 15.45 .iz mrtva&nice na mestno pokopališče na Pobrežju. Pokojnim blag spomin, žalu4očim naše iskreno sožalje! Premestitve na meščanskih šolah Beograd, 5. novembra p. Z odlikoin m1 nistra prosvete so premeščeni naslednje strokovni učitelji, odnosno učiteljice: Mi lena Žun z Viča v Zg. šiško, Josip Stam cer iz Ljutomera v Sobotico, Maksim"r Rožman iz Ljubljane v št. Vid nad Ljubljano, Neža Zadnik in Marija Kern iz Celja v Slov. Bistrico, Terezija Klinar z Rakeka v Bačko Topolo, Jerica Slapšak iz Ljubljane v Tržič, Palmira Fajdiiga iz Ljubljane v št. Vid nad Ljubljano, Jožica Prekuh iz Ljubljane v Zgornjo šiško Fe-licita Labernik iz Ljubljane v Vel Beč-korek, Dora Slapšak iz Ribnice v Sobotico. Ignacij MlačniR iz Celja v Maribor, Franc Janšovec iz Celja v Vojnik. Bosrumir Bačič z Viča v Novi Sad, Stane Medved iz Kr škega v Erdevik, dunavska banovina. Avgust Petrišič iz Št. Vida v Bačko Palanko Metod škerjanec iz Trbovelj v Nov; Sad. Alfred Kos i z Slovenjgradca v Bačko Palanko, Franjo Rupnik iz Ljubljane v Novi Sad, Angela Lečnik iz Maribora v Vel Klkindo, Dragica Polaček iz Brežic v Vel Bečkerek. Marija Tičar iz Slov Bistrice v Vel. Bečkerek in Marjeta Brandšteter iz Trbovelj v Vel. Kikindo. Odlikovanje Beograd, 5. novembra p. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil odlikovan z redom Jugo-s^venske krone IV. stopnje g. Alojzij G r e g o r i č upokojeni ravnatelj pošte m telegrafa v Ljubljani. Pogreb dr. Marka Leka Beograd, 5. novembra p. Na svečan način je bil danes pokopan veliki patriot in predsednik Rdečega križa dr. Marko Leko. Pogreba so se poleg zastopnikov ostale beograjske javnosti udeležili ministri Pu-celj, Kojič in Jeftič, vseučiliški profesorski zbor in drugi. Pri pogrebnih svečan->-stih sta govorila bivši minister dr. Alau-povič in Veselili Calkanovič, na grobu pa se je od pokojnika poslovil glavni tajnik Rdečega križa Marko Marinkovič. Govorniki so slavili pokojnikove velike zasluge zlasti za povzdigo Rdečega križa. Kongres nacionalnih delavskih sindikatov Beograd, 5. novembra p. Uprava državnih monopolov je spričo državnega kongresa jugoslovenskih in nacionalnih delav skih sindikatov dovolila dopust vsem de. legatom jugos ovenskih nacionalnih delavskih sindikatov, nameščenim pri podjetjih državnega monopola za 20. in 21. novembra ter za čas. ki je potreben za pot v Beograd in nazaj. Aretacija Insulla Atene, 5. novembra AA. Tukajšnja pr licija je končno aretirala ameriškega mag nata Insulla. ki je nedavno pobegnil iz Ze-dinjenih držav, kjer je njegov eieVtr'čni koncern zašel v finančne težave Očitajo mu. da ie pore veri' včie vsote. SnvMcki vohuni no ^'fckem varfiava. 5 novembra A A Tu so obso 11'i štiri vohune ki so delaH za Rušilo Dva sta b'la obsojena na smrt, dva pa na dosmrtno ječo. Promet Postne hranilnice Beogrnd, 5. novembra. AA Pri Poštni hran-lnici in njenih podružnicah se je v oktobru prijavilo 3083 novih vlagateljev. Hranilne vloge so narasle za 2 milijona Din in so znašale pn Postni hranilnici in njenih podružnicah ob koncu oktobra skupno 40230Č "00.05 Din Novih čekovnih računov je bilo oktobra meseca 1040. tako da znaša skupno število vseh čekovnih računov ob koncu oktobra 21.667 Prometa je bilo na teh računih v oktobru 5.112,574.242 Din 4 par Prenosov brez gotovine je bilo od tega zneska 43.39 odst Vlog na tekočih računih je bilo ob koncu oktobra Din 892,746.012.25, vseh vlog pa je bilo 1295 milijonov Din. Smrt slovitega arheologa Pariz, 5. novembra AA. Znani arheolog in filolog Salomon Reinach je umrl v 72. «ebu starosti. Za 25 milijard manj zaslužka V. ashington, 5. novembra AA. Po podatkih delavske zveze so prejemki delavstva v Zedinjenih državab padli napram 1. 1929. za 25.020 milijonov dolarjev. Vremenski pregled Končno smo vendar'e čkrblli vrsto prav lepih dni. Ob pričet,tu tedna smo biLi še pod vplnvom atlantskih depresij, ki so se pcJile z izredno naglico druga za drugo ter nam povzročale skrajno spremenljivo VT"me prejšnjega tedna. Zadnja v teč seriji se je zapeljala do nedelje zjutraj s središčem nad Britanskim otočjem. se prestavila do ponedeljka zjutraj nad st-vernozapadno Nemčijo, nato pa čez Pol> sko silno nnglo cdhritela v Rusijo. Poplava poliirnega '/.raka je planila za njo na široko čez srednjo Evropo In močno shladila ozrnčje. S te.m pa se je zaključilo slabo vreme, zakaj zračni tlak se je pod vplivom teh barometričnih sprememb močno dvignil, pri nas na pr. od torka do četrtka za 20 mm. Nad vso južno Evropo se je stvorlla velika anticiklona, ogromno območje visokega zračnega pritiska, ki se je v njem popolnoma zjasnilo Vreme se je s tem za nekaj dni povsem umirilo; no^i so "?~veda postale hladne in dobili smo prve slane, podnevi pa je prav prijetno toplo, še mnogo bolj seveda v sredozemski južni Evropi. Slabo vreme je ostalo omejeno na severnozapadno Evropo, kjer so-spoduje nova atlantska depresija ln sili proti vzhodu, a jo doslej mogočna anticiklona odriva od naših Krajev. Zatrrehška vremenska napoTed za danes: Pretežno vedro ali pa nekoliko boli '•VaPno. toplo. >talno — Sitnarila včerajšnjega dnp; Haron etrska depr',ai'» se le formirs»>* n;id ■»everr.im delom Mlanfsk^sa oceana in 3e ie že razSirila nad severne dele kontinenta. Anticiklon, ki ie nekoliko oslabel, ie a iuž-rem delu kontinenta povzročil vedro ra, toda pogojno za 2 leti. Predmet obsodbi je bil dogodek, ki se je 24. aprila letos primeri' v žnpni cerkvi v Železnikih. K obhaiilni mizi pred prvo mašo sta pristopila člana tamo«n jega Sokola Miha in Valentin Šmid s sokolskim znakom. tU. župnik ju je sicer obhajal, toda nato jima je pripomnil: »Drugič ne hodita s sokolskim znakom k obhajilu. ker smatram to za izzivanje!« Obtoženi župnik je priznal, da je izrekel te besede, toda diskretno in ne v namenu, da bi hotel delati proti Sokolu nerazpolože-nje. Obtoženčev branilec dr. Marko Natlačen je zahteval oprostilno sodbo. češ. da je župnik vršil v cerkvi le svoio disciplinsko oblast in izvrševal samo odredbo svojega višjega cerkvenega oblastva. ' ' 1 • Sodnik pa je v župnikovih besedah in njegovem nastopu videl dejanski stan prestopka po Bmenjenem členu. Obsojenec je prijavil pri-ziv. Novost v šel#»nburgovi ulici nasproti kavarni Zvezdi DAMSKI PLAŠČI za gospode po meri, elegantni in nizke cene. 11681 K. PUČNIK. Krški sokolski oder Krško, novemibra. Spet se razhajajo naša pota. Zapušča nas dvojica ljudi, ki sta bila z nami nerazdruž-Ijiva v delu za lepe ideje Sokolstva. Stalno sta z dušo in srcem spremljala napore krškega Sokola v goreči želji, da bi čim hitreje in čim lepše napredoval. Široko polje udejstvovanja sta našla baš v dramski družini, ki sta se je z vso ljubeznijo oklenila. Prav to nujno delo ne sme iti neopaže-no mimo naše javnosti. Posebej velja to še za popularno in pri nas izredno priljubljeno pevko odličnih kvalitet go. Kristo Varlovo, soprogo živinozdravnika g. Varla. Že v prvih dramah se je izkazala za zrelo umetnico, tako v »Vražji ženski«, »Gol-gotia in »Mraku« poleg neštetih drugih vlog. Do prave veljave pa so prišle spevo igre, s katerimi je zaslovel nas sokolski oder po Posavju in v katerih je z dovrše nostjo v petju in igri kot najboljša pevka in interpretka glavnih vlog nastopala gospa Varlova. Znani so njeni nastopi v »Evlalij' na letovišču«, »On in njegova ses-tra«, »Mež narjeva Lizika« itd. Višek pa je dosegla Saj si vendar rekla, da boš začela varčevati! • „To je vendar moja stara pletena obleka." • ??? • »Oprala sem jo z Luxom, pa mi ni treba kupiti nove. Lux pomaga varčevati. Kakor novo je vse, če perem UJS-&2 v opereti »Mamselle Nittouche«. Po izjavi glasbenih strokovnjakov ni v umetniškem podajanju kar nič zaostajala za poklicnimi igralkami. Tudi se je izkazala kot spretna režiserka v opereti »Kakor stari, tako mladi«. Krški Sokol je bil nanjo ponosen, saj je imela obsežen repertoar in je obvladala z obsežnostjo svojega glasu najtežje parti- je. Z njenim odhodom bo v dramski družini zazijala pač nenadomestljiva vrzel. Prav tako uspešno, posebno v dramah, šalo-igrah in operetah, je nastopal tudi njen soprog Oba je pa dičilo tudi troje najpogla-vitnejših lastnosti: točnost, vestnost in požrtvovalnost. Ob slovesu jima želimo na novem mestu v Litiji vso srečo! Nov glasnik lepote naših krajev V kratkem bo izšel prvi slovenski alpinski stenski koledar pod imenom »Iz naših krajev« bogastvo, čar, romantiko dežele, švicarskih s:.ežnikov, sanjavih vasi, drznih planinar-skih vzponov, slapov in jezer. Idile, groze, stremljenja. Ni je silnejše pesmi od one, ki nam jo neizrazno, zgolj v svoji podobi sami diha priroda. In kdor si sam v svoji sobi, pri delu. truden, opešan in mračen — en sam pogled v prijazno obličje domače zemlje te zveže z njo, dvigne srce in duha v plemeniti ljubezni do nje, ki ti je mati Dvainpetdeset zaporednih slik bo krasilo j i alpinski koledar. Iz dneva v teden, t mesec in do kraja leta bo novi stenski kole-ckr tista vez, ki nas bo nenehoma družila z zemljo, na kateri smo, s soncem, ki je nad nami, z zimo, ki nam ustvarja nova kraljestva. Beseda o ogromnem intenzivnem reklamnem pomenu takega koledarja je odveč. V vsako stanovanje mora novi koledar, v vsako pisarno, trgovino, gostilno in hotel — povsod, kjer r..iO pričujoči mi in kamor nam v goste pridejo drugi. Novi koledar pripravljajo skrbne, izkušene roke — naš odlični fotoamater g. Cvetko Švigelj, priznan pri nas in visoko cenjen v tujini, je duša in vodja tega kulturnega dela. Koledar bo tiskan v formatu 18X24 ce.itimetrov na najfinejšem umetniškem papirju v globokem bakrotisku. — Oznanjal br samo lepoto in dramil pravo domovinsko ljubezen. Brez te nismo svoji na svojem — po njej nas sodi svet. Cveto Svigelj: Jesensko popoldne ob Bohinjskem jezeru — eden izmed 52 izbranih posnetkov, ki bodo krasili novi alpinski storžki koledar. Obeta se nam nov alpinski stenski koledar. O, ne samo, da je napovedan — rudi v skrbni pripravi je že, da bo kras domov, pisarn, hotelov —nam, našim gostom in tujcem bo z vsakim dnem glasnik lepote naših krajev, priča naše zavzete ljubezni do biserov naše grude in skale. V pripravi je: že so zbrane najlepše fotografije, kar jih je doslej ujelo stekleno oko fotografskih objektivov. Sleherni dan bodočega leta, vsaka stran novega stenskega koledarja bo predstavljena z motivom iz naših krajev, — vsaka fotografija bo umetnina, polna vonjav, prelestne poezije. Dovolj nam je tistih brezizraznih šopov bledega papirja, potiskanega s suhimi pra-tikarskimi številkami. Tudi koledar ima in mora imeti neko svojo kulturo. Povsod drugod je že tako — zakaj ne bi bilo tudi pri nas? Poglejte, prosim vas, po drugih, visoko razvitih domovinah tujskega prometa! Kako čudoviti, zgovorni, idealno prepričevalni so stensko koledarji zlasti v Švici! Najizbranej-še podobe sleherni dan tolmačijo tujcu Požigalec pod ključem Zagorje pri Pilštanju, 5. novembra. »Jutro« je že poročalo o nočnem požaru pri posestniku Teržanu v Bistrici in pisalo, kako je hlapec černič med potjo, ko je hitel alarmirat gasilce, naletel na po-žigalca — nekega brezposelnega postopača. Ta svoj doživljaj je ob pogorišču stoječim slikal v tako živih barvah, da je večina verjela njegovim besedam. Oko postave pa vidi take zgodbe s čisto drugega vidika, černič se je zapletel v sumljiva protislovja in je bil aretiran. černič se že nekaj leta potika po zagorski fari in pogosto menja gospodarje. Pred nekako dvema letoma je služil prav pri tem gospodarju, in se je pred tremi tedni spet pojavil pri njem s prošnjo, da bi ga vzel v službo. Gospodar ga je res vzel za hlapca in ga je zalagal ves čas tudi s cigaretami, katere mu je pa dan pred požigom odpovedal. To je nepridiprava tako zjezilo, da je ponoči gospodarju zažgal DANES SIJAJNA UFEVA OPERETA Plavi sen Sen mladosti, sreče in ljnbezni! Hrepenenje po slavi in razkošju! Muzika in šlagerji: VVERNER R. HEYMANN NAJNOVEJŠI UFA ZVOČNI TEDNIK! Predstave danes v nedeljo ob S., 5, %8 ln % 10 zvečer. filmske zvezde v opereti LILIAN HARVEY WILLI FORST WILLY FRITSCH ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Kako Je s prostimi državnimi zemljišči v Amerild — Nevarnost pogubnega bega New YOrK, konec oktobra Delavski stan ima v svoji zgodovini vse polno preseljevanj in begov iz Kraja v kraj, iz dežele v deželo. Posebno pride to v pcštev pri naših rojakih v Ameriki, ki sedaj begajo iz mesta v mesto, iz dežele v deželo. Vsi naši listi v Ameriki v zadnjem času mnogo razpravljajo tudi o begu na deželo, na farme. Mnogo se raz-mišlja o tem. če bi kazalo ustanoviti večje farmarske kolonije, kjer bi se brezposelni tovarniški delavci lahko vsaj za silo preživljati z delom svojih rok. Mnenja so seveda različna. ker je različno tudi življenje v posameznih farmarskih pokrajinah in ker je različen tudi položaj onih delavcev, ki so v industrijskih središčih izgubili delo in zaslužek. Naši prvotni izseljenci so najbolj silili v industrijska mesta. Razen v Minnesoti se prej kdaj nikjer n'so podajali na farme. V sedanji težki industrijski krizi pa se farme spet pojavljajo med drugimi na-dami za ohranitev življenja. To m prvič. Sto let zgodovine ameriškega delavstva je doba kakih 10 do 12 velikih depresij, med katerimi je bilo nekaj let »dobrih časov«. Prve tri finančne krize so bile na vzhodu in so takrat delavci, ki so izgubili zaslužek. bežali v divjine srednjega zapada in se tam naselili. Nekdanji delavci so postali farmarji in živeli so še precej dobro, dokler niso prišli za niimi trgovci in bankirji in dokler se niso med farmami ustanovila nova mesta. Na vzhod pa so prihajali tudi vedno novi delavci iz Evrope in so večino njih seveda takoj prevzela industrijska središča. Sedanja kriza je največja v zgodovini Amerike. Je finančna, industrijska in ekonomska in so prizadeti poleg industrijskih delavcev tudi. mali farmarji. Pred to krizo že ni več nikjer nobene »svobodne puščave«, kjer bi lahko človek, kakor nekdaj, poskusil svojo srečo. Pri današnjem begu na deželo, na farme. pridejo v poštev samo pokrajine, kjer je kriza uničila že veliko število starih naseljencev. Na razpolago so še prosta državna zemljišča, z njimi pa je po uradnih poročilih takole: V Kaliforniji je prostih zemljišč za 16, v Nevadi za blizu 51 in pol, v Utahu za dobrih 25, v Aljaski pa za 356 milijonov akrov. Od vsega tega sveta pa je le okrog 290 milijonov akrov pripravnega za takojšnjo naselitev. Zemljišča so v južnoza-padnih pustinjah, v severno zapadnih prerijah in v goratih krajih zapada. Pred sedanjo krizo je vladni urad v Wa.shingto-nu, ki vodi evidenco razpoložljivih zemljišč, dobival na dan okrog 50 vprašanj od ljudi, ki iščejo zemljišča za farme, odkar pa je kriza, prihaja v urad dnevno več tiscč prošenj iz vseh slojev. Navadno se dodeli eni družini 160 akrov, v mnogih primerih pa tudi po 300 do 640. Zemlja je zastonj in je treba plačati le registracijsko pristojbino, ki znaša od 16 do 38 dolarjev, različno od pokrajine in od kakovosti dodeljenega zemljišča. Od vlade se dobe zemljišča sedaj samo še v državah: Michigan, Wisconsin, Kansas, Missi&sippi, Oklahoma, Alahama in Louisiana. Vse skupaj pa znaša kcmaj dober milijon akrov in je zaradi tega razumljivo, da se brezposelni industrijski delavci s svojimi nadami obračajo večinoma na zemljišča, ki niso zastonj, in na katerih so že poprej poskušali svoio srečo drugi farmarji. Baš zaradi krize je naprodaj na tisoče farm po nizkih cenah. S temi ponudbami je združena tudi rekiPina, ki pa je brezposelnim delavcem dobro znana kot navadno slepilo. Značilno je tudi, da se ob-lastva še niso zavzela za rešitev problema, kako bi se dalo s pomočjo neobdelane proste zemlje in mnogoštevilnih zapuščenih farm pomagati pri reševanju vprašanja brezposelnosti. Do tega ne pride po prizadevanju lokalnih faktorjev posameznih mest, ki hočejo na svoji periferiji uveljaviti v glavnem le vrtnarstvo. Iz industrijskih krajev silijo na farme v glavnem tri skupine. V prvo spadajo oni, ki so farme zapustili v dobi, ko so industrijska središča nudila boljše zaslužke. in se vračajo sedaj nazaj, smatrajoč poljedelstvo za svoje zadnje zatočišče. V drugi skupini so oni, ki bi se radi na farmah zasigurali vsaj streho nad glavo in skromen živež. V tretji pa so oni. ki imajo nekaj prihranka in so že poprej gojili take načrte. V dr-igi in v tretji skupini so zastopani naši rojaki. Brezposelni industrijski delavci, ki jih je kriza spomnila na farme, si morajo dobro premisliti, preden uporabijo svo-"e prihranke za ustanovitev nove eksistence. Neki brezposelni mehanik je porabil vse svoje prihranke za prvi obrok kupnine neke farme. Na videz je napravil dobro kupčijo. Cena je bila nizka, poslopje v dobrem stanju in farma je bila blizu glavno ceste. V hiši je bil vodovod, elektrika in celo kopalnica. Poslopja so bila več vredna ko vsa kupnina, poleg poslopij pa je bilo še 60 akrov ravne zemlje, gozdič in sadonosnik. Mehanik pa si poprej ni pridobil pravih informacij j dohodkih posestva in ker sam ni imel izkušenj v poljedelstvu. že prvo leto ni mogel poravnati zapadlega obroka kupnine. Izplačani prvi obrok je bil izgubljen in moral se je vr-n;ti nazaj v mesto med armado drugih brezposelnih siromakov. Prej omenjena razpoložljiva zemljišča so v glavnem primerna za pašnike in je tudi maksimum akrov premajhen, da bi družina živela lahko samo od živinoreje. V mnogih predelih zapada so še na razpolago zemljišča, naseljenci pa bi morali imeti na razpolago vsak najmanj po 2.000 dolarjev in tudi dobro prakso v obdelovanju zemljišč. Drugače jim preti pogin v begu naokrog. Beg iz industrije na farmo zahteva torej denar, izkušnje in po vrhu še srečo, če pa ni vsega tega, se pred duri ustavljenih obratov povrnejo še večji reveži kakor so pred nekaj meseci odšli polni nad je naša vlada tedaj pripravljala novi zakon o društvih, smo morali tudi mi odložiti ustanovitev društva do 6. junija, ko je slednjič prišlo do tega, da smo imeli ustanovni občni zbor na pravni fakulteti i,n predložili pravila, katera so bila odobrena brez vsakega popravka. Po pozivu na složno delo je dr. Skaljer burno pozdravljen predal besedo tajniku g. čehiču, ki je izvajal: Že davno se je pojavila potreba po emigrantskem društvu v Subotici. Po ustanovnem občnem zboru je začasna uprava imela nekaj informativnih sej. Na teh se je govorilo tudi o emigrantskem kongresu, ki se je vršil v Beogradu. Iz referata o stanju naše emigracije v Jugoslaviji kakor tudi našega naroda v Italiji, se je videlo, da je enim in drugim potrebna pomoč. Težko stanje je i tu i tam. Culo se je že o nekaterih primerih, da so se poedini emigranti, ki so se tu mučili, slednjič vrnili v Itaiijo O tem žalostnem dejstvu smo tudi mi dolžni razpravljati in storiti vse, da nesreč- terpentinovo milo hvalijo štva »Istra, Trst, Gorica« je napravil vse, kar je bilo v njegovi moči, na novo izvoljenem odboru pa leži, da razvijajoče se delo čim intenzivnejše nadaljuje. Navo je tajnik Čehič predal besedo blagajniku Mesuliču ki je izčrpno poročal o stanju članstva, o dohodkih in izdatkih. Po njegovem govoru je bila podana razrešnca začasnemu odboru, nakar je bil izvoljen naslednji novi odbor: predsednik dr. Lo-vro Skaljer, nodpredsednik Grom, prokurist Jugoslovenske banke, I. tajnik Čehic. LL tajnik Kovačič, bladajnik Mesulič. Odborniki: Cukon Dušan, Buič Ante. Rudela Karel, Rubeša Albert. Bir.sa Ivan. Namestniki: Fedel. Vokatič in Cukon Tomo Nadzorni odbor: Žigante Kazimir, Laginja Anton, Rakič Josip, Grbec Anton, Vivoda Josip, Flego Franjo. Pri slučajnostih se je govorilo o Primorcih, ki so najbolj potrebni denarne podpore. Prva pomoč v znesku 350 Din se je podelila dvema siromašnima akademikoma. Govorilo se je tudi o ustanovitvi pevskega zbora. Videlo se je takoj, da je zanimanje za petje zelo veliko: po prijavi prvih pevcev smo prepričani, da se bo v kratkem ustanovil slovensko-hrvatski pevski zbor in bomo torej kmalu imeli pri- na deželo. Iz vsega navedenega je razvidno, da bi lahko dežela preredila mnogo brezposelnih, mnoge bridke izkušnje in uničene eksistence pa pričajo, da je to nemogoče samo zaradi tega, ker v tej strašni krizi merodajni krogi ne posvečajo potrebne skrbi kolonizaciji in ker so tudi zapuščena zemljišča, bankrotirane farme — zadnji gnoj krize ali depresije, katere ne marajo pobijati tam, kjer ima največ človeških žrtev. ST v« v it •• 11 asi spalirji Koliko zidov, sten, plotov in skednjav imamo golih in nezasajenlh in vendar je to imovina, katere vrednost prj nas redkokdaj prav spoznamo, človeka neprijetno zadene, ko vidi dolge in visoke stene prazne, in to tombolo, aiko je v.idel v drugih deželah, kako vzgajajo špalirno drevje. Na Tirolskem je pisec teb vrst vi.de) žlahtno sadno drevje ob hišah na glavnih ulicah. Debla so bila ob.ita z deskami, da so bila varna p-red poškodbami. Tudi na Češkoslovaškem ie po vojni gojitev š.pa-lirnega sadja močno napredovala. So posestniki, ki imajo vse stene, še celo hlevske, okrašene s špalirji. Le severne stene, kamor nikdar ne posije solnce, so praz ne. če spoznavajo drugi narodi velike koristi špalirjev in se zavedajo, da ti krasijo ne samo hiše, temveč vso okolico, zakaj bi pri nas tega ne napravili! Mnogo je pri nas posestnikov, ki imajo prav majhne vrtove, kjer ne morejo gojiti kaj dosti prosto rastočega sadnega drevja, a stenske in prosto stoječe špalirje bi lahko imeli, ker potrebujejo prav malo prostora. Ni je skoro naprave, ki bi tako očitno pričala o dobrem okusu gospodarjevem kakor leipo urejen špalir. V Ljubljani vidimo ponekod dvojne prosite špalirje. Izkušnje pa so pokazale a dvovrstni prosti špalirji mnogo slabše usipevajo kakor eno vrstni. To je povsem umevno, ker imajo v.rste komaj za 30 do 40 cm raz,stoja in se korenine obeh vrst križajo, kar gotovo ne k^oris.t; sadju. Drevje se neprimerno bolje počuti v enovrst-nem špalirju, ker ne stoji tako na tesnem in ga tudi solnce bolj obseva od obeh strani. To močno vpliva na razvoj mladik in sadja. Naprava .prostega špalirja je dražja kakor stenskega. Vzemimo, da si napravimo prosti špalir s 4 stebri (višina 3.5 m, razdalja 2.5 m). V LJubljani stane vsak taik betonski steber z vdelanimi žicami 80 Din, železne palice, galvansko počrnjena žica, klini in vijaki z maticami pa 180 Dm, vse skupaj 500 Din kar nikakor ni predrago. Stenski špalir je za polovico cenejši. Seveda je to računano brez špa-Lirnega drevja. S apalirnim drevjem je precejšnja težava. Najbolje je, če ga človek sam vzgoji iz enoletnih okulantov. Mnogi tega ne umejo, mnogi ne utegnejo, drugi pa bj radi imeli čimprej sadje in so zato primo-rani, naročiti tako sadno drevje v drevesnicah. Za špalirje je predvsem priporočati žlahtne hruške (maslenke) in marelice. Za etažno, vodoravno in poševno palme, t o naj bi bil zid vsaj 2 m visok, za pokončne stenske špalirje pa 5 do 6 m. i vesfiiik trosili med naše kmete svinje vseh barv iz Bosne. Kmet kupi to, kar je cenejše, ne pomisli pa, kako izgubo ima pri tem. Prasca kupi za 30 do 50 Din ceneje, toda rejena žival je potem za celo polovico lažja kakor žival domače pasme, ker bosanska pasma počast rase in ne doseže nikoli velike teže. Kvaliteta teh svinj pa je pri vsakem kilogramu za 1 Din slabša, tako da ima kmet gotovo pri vsaki svinji 200 Din izgube. V naši državi imamo najžlahtnejše svinje v Križevcih pri Zagrebu in v Varaždinu. To so čisto beli goli prašiči tenkih kosti, ki imajo belo in zelo okusno meso. Trgovci se kar trgajo zanje in se vedno za 1 Din draže prodajajo kakor drugi. Sedaj prihaia tudi iz Banata neka nemška križana pasma, ki je za kmeta zelo priporočljiva, ker hitro rase, doseže veliko težo in jo mesarji radi kupijo. Naš kmet ima lepe dohodke od svinjere-je, zato bi se na vsak način moralo prepovedati, da bi se uvažale v Slovenijo svinje iz Bosne, temveč naj bi se k nam uvajali le prešiči navedenih žlahtnih plemen. Pristojni činitelji in Kmetijska družba bi morali skrbeti za to. da ne izgubi kakovost našh svinj svojega slovesa, ki ga je lahko izgubiti, a hudo obnoviti. A. K. ker je poceni . . . zaradi t 0 ne brate pribežnike čim lepše sprejmemo in jim po možnosti pomagamo. Vidi se, da savez dela na to, da vodi zdravo kolonist'.č-no politiko, vendar pa težka gospodarska kriza precej ovira delo. V vsej državi se ie organiziralo le 5000 članov, a še ti :z-ven organizacij. Toda nezdruženi ne bomo mogli prospevati. Začasni odbor dru- pene in odlične kakovo' sti . • • Glavno je cena 'n izborna kakovost liko slišati v Subotici primorske pesmi. L.epo se razvijajočemu društvu želimo čim večji napredek. Dogodki za mejo Varujmo rejo žlahtnih svinj Reja svinj v Sloveniji je včasih slovela in so inozemci, posebno Čehi radi in dobro plačevali svinje iz naših krajev. Danes se pa to ne more reči. ker so razni trgovci raz- Primorski rojaki v Subotici so se organizirali Subotica, 3. novembra. Na dan Vseh svetih se je vršil v prostorih meščanske šole v Subotici prvi občni zbor prosvetnega in podpornega društva »Istra, Trst, Gorica«. Udeležba je bila nad vse zadovoljiva. Na tem zboru se je šele videlo, kako veliko je v Subotici Slovencev in Hrvatov, ki so pobegnili pred fašističnim režimom z rodne grude v drago Jugoslavijo. Občni zbor je otvoril začasni predsednik društva dr. Lovro Skaljer. Po pozdravu na vse navzoče je izpregovoril nekaj kratkih, jedrnatih besed, katere so žele obče odobravanje. Spomnil se je narodnih mučeni-kov, ki so padli za Istro. Ta dan. ko se vsak spomni svojih dragih, umrlih, smo izbrali za občni zbor tudi zaradi tega, da se zbrani spomnimo slovenskih in hrvatskih grobov, ki neokrašeni samevajo daleč od nas emigrantov. Naši kraji v zasedenem ozemlju so kakor pokopališča. V november pada tudi usodna rapallska pogodba, po kateri so Italijani okupirali slovensko in hrvatsko ozemlje. Čutimo, da nam nečesa manjka, srčno pogrešamo rodne grude, morja, kraškega kamenja. Čutimo že dolgo časa potrebo, da se sestanemo s svojimi ljudmi, da se združimo, da drug drugemu priskočimo na pomoč, da se po zigledu drugih ustanovi emigrantsko društvo, katerih je v naši državi že okrog 40. Prva pobuda ustanovitev društva »Istra, Trsit, Gorica« se je porodila 6. januarja letos, ko je prišel iz Novega Sada dr. Bogdan. Ker pa T^ v» , • v v i rasistična soia v Julijski Krajini Z nobenimi drugimi javnimi deli in gradnjami (recte: utrdbami in vojaškimi cestami) se menda fašistični režim v Julijski Krajini ni bolj »proslavil« kakor z osnovnimi in srednjimi šolami. Tržaški tisk ob desetletnici strahovlade tudi tega ni pozabil. Nedvoumno pa je znova potrdil od kraja krivično politiko, ki jo je pričel fašistični režim izvajati napram jugoslovenski narodni manjšini Tako zvano unitarno načelo, ki ga je s političnega, socialnega in gospodarskega področja znani Gentile pred devetimi leti prestavil tudi v šolo in elementarno vzgojo mladine, pa je moralo tu kljub vsem tehničnim pripomočkom, kljub celi vrsti novih šolskih poslopij in pomnoženim učnim močem, roditi le klavrne uspehe. Preteklo je polno desetletje in ljudstvo še vedno ni poitalijančeno. Mladež, ki jo je oblast skoraj docela iztrgala vplivu staršev, ko jo je pognala v azile, osnovne in nadaljevalne šole, v balilske in avanguar-distične organizacije, v dopolavoro inpred-vojaške tečaje in nazadnje celo med mlade fašiste, tako da se nenehoma giba v italijanskem in šovinistično-fašističnem duhu, je še vedno ohranila svoj jugoslovenski ali po besedah fašističnega tisika — balkanski značaj in dušo. Toda ti negativni sadovi fašistične politike, ki je računala s popolno narodnostno preobrazitvijo jugoslovenskega elementa, še danes ne odpirajo oči, marveč tirajo trdo-glavo rimsko oblast le še bolj do skrajnosti. Fašistični tisk naravnost pove, da šola v Julijski Krajini ni za to, da bi deca našla v njej svojo elementarno in strokovno izobrazbo, marveč da služi v prvi vrsti »visokim politično-nacionalnim idealom«, ki zahtevajo, da zraste zlasti na novih mejah italijanske države rod, ki bo že sam po sebi jamčil za varnost vse nacije. Z drugimi besedami so ti visoki ideali tretjega Rima taki, da bi morala postati jugoslovensika deca v Julijski Krajini zalega modernih jani-čarjev, da bi moral obenem novi rod ostati bedast in neuk. da bi znal kvečjem le še prepevati »Giovinezzo«, kričati »Eja, eja«, in paradirati s puško in črno srajco. Zares je fašistični režim mnogo storil, da bi med naše ljudstvo zasejal tako »kulturo«. Prva izmed dobrot fašistične Gen-tilove šolske reforme je bila postopna ukinitev slovenskih in hrvatskih razredov na vseh osnovnih šolah v Julijski Krajini. Ta strahotni proces, ki je trajal celih osem let, se je končal z letom 1930. Istočasno so izkazale fašistične oblasti enako dobroto 1000 in več slovenskim in hrvatskim učiteljem, ki so jih odtegale ljudstvu in pognale v zadnje zakotne vasi srednje in mestoma celo južne Italije, deloma upokojile in odslovile iz službe, 600 pa prisilile, da so zapustili svoje ljudstvo in svojo domačo grudo ter odromali čez mejo. Njihova mesta pa so zasedli, kakor listi danes s čudnim ponosom ugotavljajo s Sicilijanci Sottosan-tijevega kova. Ljudstvo je do dobra okusi- E. JUSTIN, slikar-graik: Med ljubljanskimi umetninam? n. Sreda 12. oktobra. V Lmpozantni stavbi uršulinske" cerirve. Sezidali s0 jo v letih 1718 do ^726 z mo gočno subvencijo šelenburga in njegove soproge Veliki oltar je dovršeno ®e'o Francesca Robbe, najvišji v ljubljanski škofiji, saj meri 14 metrov Nesaj podanega v kiparstvu so pa kipi Vere, Upanja in Ljubezni! ter kipa sv Ane 'n sv. Katarine, po krstnih imenih ^lemožne da-rovateljice Slika v giavnem oltariu je sv. Trojica, delo redovnice Jožefe Str j sove. zelo nadarjene učenke mojstra Laisrusa. V svetišču se nahasni medsebojni zvezi. Prvi del_ zakona vspbuie določbe glede zaščite zadolženih in prezadolženih kmetov. Drugi del urejuje na splošno vprašanje obrestne mere in ima namen ustvariti pogoje za pravilno izvajanje zaščite kmeta, tretji del pa vsebuje določbe glede zaščite denarnih zavodov in niihovih vlagateljev, ki eo neposredno ali posredno glavni upniki kmeta Enoletna začasna zaščita kmečkih dolžnikov Vprašanje zaščite kmeta rešuje zakonski načrt na dvojen način, na eni Stranj s pro-vizorijem glede ustavitve eksekucij ter maksimiranja obresti in amortizacijskih odplačil. na druffi strani pa z uvedbo prisilne poravnave za kmeta. V teku enoletnega pro-vizorija, ki ga uvaja zakonski načrt, bo zadolženi kmetovalec dolžan plačati z vsemi tostranskimi dajatvami vred največ 8% obresti in 2% odplačila glavnice. Plačila se bodo vršila v dveh obrokih, od katerih bo li zapadel šele po prihodnji letini, to je oktobra 1933. Če je dogovorjena nižja ■ :Testna mera, plača dolžnik seveda le dogovorjene obresti. Maksimiranje obrestne mere za kmečke dolgove v tej enoletni dobi nima za kmetovalce v dravski banovini večjega pomena, ker pri nas obrestna mera za običajne kmečke dolgove le v manjšem številu primerov presega 8'/», dočim je za južne kraje 8% obrstna mera že velika pridobitev. Za vse kmetovalce v naši državi pa je enako važno, da je treba kmetu ne glede na dogovorjeni rok odplačila za dolg plačati v tem letu le 2 % amortizacije. Važna je tudi določba, da se obresti, ki do uveljavi jen ja novega zakona ne bodo plačane, pribijejo na glavnico; Ze pa je dolžnik v dobi sedanjega moratorija plačal višje obresti, kakor je maksimalno dovoljeno, se višek odbije od glavnice. Da se ne bi z dogovorom med upnikom in kmetom izigravale določbe o maksimalni višini obresti, določa zakonski načrt, da sodišča v nobenem primeru ne smejo priznati višjih obresti, medtem ko se upnik, ki bi pobral višje obresti, kaznuje z zaporom do 6 mesecev in z globo do 5000 Din. Zakonski načrt definira pojem kmetovalca podobno, kakor dosedanji zakon- Za kmetovalce se smatrajo le oni, ki sami ali s člani svoje rodbine (le v izjemnih primerih z najetimi delovnimi silami) obdelujejo zemljo in katerih obdavčeni dohodek izvira pretežno iz kmetijstva. Olajšave v smislu zakona pa veljajo le za take kmete, ki nimajo več kakor 50 hektarov obdelane zemlje (doslej 75 ha). Kakor v sedanjem zakonu, se tudi po novem zakonskem načrtu odlagajo za dobo enoletnega provizorija vse prisilne prodaje premične in nepremične imovine kmeta, kakor tudi vse prisilne uprave in tudi odvzemi premičnih stvari zaradi izvršbe ali zavarovanja. Nova pa je določba, da se prisilne prodaje, prisilne uprave in odvzemi premičnih stvari lahko dovolijo, zaradi prisilne iz-terjatve dovoljenih obrokov in obresti kakor tudi terjatev, ki so izvzete od zaščite. Izvzeti pa so od dovoljenih olajšav poleg javnih dajatev tudi dolgovi zaradi nakupa po-troinih stvari (pri trgovcih) in dolgovi pri obrtnikih, ki so nastali v poslednjem letu pred u velja vi jenjem zakona, nadalje dolgovi. ki so nastali po 20 aprilu t. 1. (po uve-ljavljenju sedanjega moratorija), dnine, ali-mentaciie. zakupnine, najemnine, terjatve zdravnikov in lekarnarjev itd. V tej točki je za Slovenijo najvažnejša novost novega zakona ta. da niso ve« izvzete terjatve zadrug. tako da se zaščita kmeta nanaša tudi na njegove dnleove pri zadružnih hranilnicah in posojilnicah. Novi zakon hoče čim najbolj omejiti zlorabo zaščite od strani oseb, ki jim zaščita ne pritiče. Zato določa, da ima vsaka in-tf-resirana stranka pravico pritožbe na sre-skega načelnika, če je bilo komu naupravi-čeno izdano potrdilo, da je kmet v smislu zakona Sreski načelnik ima pravico tako potrdilo uničiti, proti njegovemu odloku pa se lahko nezadovoljna stranka pritoži na bana. ki odloča končnovel javno- Zakonski načrt deloma omeiuje obse? zaščite o sedanjem zakonu (zlasti glede terjatev trgovcev in obrtnikov in glede izvršbe dovoljenih obrokov), na drugi strani pa razširja zaščito ne le na dolgove pri zadrugah, marveč tudt na one pri Državni hiootekar-ni in Privilegirani agrarni banki, ki eo po se^aniem zakonu izvzeti. Kakor je iz gornjih določb razvidno, pušča zakonski načrt odprto vprašanje konverjijo, to je trajnega znižanja obrestne mere in spremembe kratkoročnih dolgov v dolgoročne. Če zakonski načrt tega vprašanja ne rešuje, s tem seveda še ni rečeno, da konverzija ni več aktualna. Enoletni provizorij ima le namen, začasno urediti vprašanje kmečkih dolgov, dokler ne bo bolj jasna situacija glede bodoče razvojne možnosti našega kmetijstva, ki mora biti za obseg konverzije merodajna, in dokler ne bodo razmere . za izvedbo definitivne konverzije ugodnejše. Prisilna poravnava za prezadolžene kmete Pod nazivom »znižanje dolga prezadolže-nih kmetov« uvaja zakonski načrt v svojem drugem delu institucijo prisilne poravnave za kmeta. Ako njegovi dolgovi presegajo 70 % vrednosti vsega nepremičnega in premičnega premoženja, lahko kmet v treh mesecih po uveljavljenju zakona prosi za znižanje dolga. Postopek je precej podoben postopku, ki velja za prisilno poravnavo v trgovskem svetu. Kmet mora najprej vložiti prošnjo pri okrajnem sodišču in v prošnji navesti vse upnike z višino njihovih terjatev. Čim je predložena prošnja, se ustavijo vse tožbe in izvršbe, ki so v teku. Prošnja se zabeleži v zemljiški knjigi. Od dneva, ko kmet vloži prošnjo, ne sme odtujiti ali obremeniti nepremičnin, 9 premičninami pa sme razpolagati le v okviru rednega gospodarstva. Sodišče določi narok za razpravo in ga objavi v banovinskem službenem listu s pozivom, da vsak upnik prijavi do takrat svojo terjatev. Pri naroku zasliši 9odnik dolžnika in upnike, zlasti glede dokazila o terjatvah, ki 90 sporne. Vsak upnik lahko ugovarja terjatvi drugega upnika iz razlogov, ki jih navaja zakon o pobijanju pravnih dejani izven konkurza. Glede ugotovitve vrednosti dolžnikove imovine lahko 6odišče določi poseben narok ali pa združi ta narok z narokom za ugotovitev terjatev. Glede načina ocenjevanja vrednosti dolžnikove premične in nepremične imovine zakonski načrt ne vsebuje podrobnejših določb, kar bi bilo morda potrebno, ker je ocenitev odločilnega pomena za ves postopek. Zakonski načrt pooblašča le ministra pravde, da izda podrobne predpise o tem. Če se izkaže, da dolgovi presegajo 70 Vo premične in nepremične imovine, se ti dolgovi prisilno znižajo na 70°/o po naslednjem redu: Z zastavno pravico (hipoteko) zavarovane terjatve se po redu prvenstva priznajo načelno v celoti 6 100'/o (le če pogojene obresti presegajo 10 %, ter jatve priznajo le z 90°/n, če pa presegajo obresti 16 Vo, se te terjatve priznajo le z 80 %). Če tako priznane in eventualno znižane zavarovane terjatve ne dosežejo 70% dolžnikove imovine, pridejo na vrsto nezavarovane terjatve; priznajo se le na ostanek do 70%, in sicer v razmerju s svojo velikostjo; terjatve se še prej glede na dogovorjeno obrestno mero enako znižajo, kakor je to določeno za zavarovane dolgove. Za tako znižane dolgove veljajo po končanem postopku iste omejitve izterjevanja, kakor za druge kmečke dolgove. Glede znižanja dolgov se dolžnik oprosti obvez nasproti porokom. Stroške postopka nosi dolžnik, vendar so vsi posli oproščeni taks. Kakor je podoba, bo gori opisan način prisilne poravnave prišel tudi v dravski banovini praktično v poštev, zakaj zadolžitev kmetov je pri nas glede na višino vrednosti imovine dolžnikov precej visoka in pogosto presega 70% vrednosti. Ponovno izražena bojazen, da bi eventualno prisilno znižanje vknjiženib dolgov diskreditiralo smisel vknjižbe glede na gornje določbe, menda ne bo upravičena, ker prihaja tako znižanje v poštev le pri vknjiženib dolgovih, pri katerih je obrestna mera večja od 10'/o. Na drugi strani pa taka prisilna poravnava tudi ne pomeni oškodovanja upnikov, saj je jasno. da bi iz tako zelo zadolženega posestva ne mogli dobiti polnega povračila, tudi če bi posestvo pognali na boben. Splošna ureditev obrestne mere Tretji del zakona ureja na splošno, torej ne samo v zvezi s kmečkimi dolgovi, vprašanje obrestne mere za izposojila in kredite. Prisilni ukrepi v cilju splošnega znižanja obrestne mere za posojila so nujen pogoj za uspešno izvajanje zaščite kmetov in za trajno znižanje obresti za kmečke dolgove. Znižanje debetnih obresti bo nekako izenačilo pogoje za poslovanje med zavodi, ki so več ali manj prizadeti zaradi ureditve kmečkih dolgov. Imelo bo za posledico tudi znižanje obrestne mere za hranilne vloge. Tako splošno znižanje obrestne mere pa je v okviru danih možnosti potrebno, ker bi 9icer vloge pri denarnih zavodih, ki imajo znatnejši del denarnih sredstev angažiranih v kmečkih posojilih in zaradi tega ne morejo vlagateljem plačevati večjih obresti, odtekale iz teh zavodov v one, ki so manj angažirani pri kmetih in lahko zaradi tega nudijo za vloge višje obresti. Prisilno splošno znižanje obrestne mere je seveda delikatno vprašanje. Koristi more prinesti le, če se izvede v okviru gospodarskih možnosti, ki pa so zelo različne po pokrajinah- Zato določa zakonski načrt, da se to vprašanje uredi za vsako banovino posebej po zaslišanju organizacij denarnih zavodov, in sicer od časa do časa s posebno uredbo. S tako uredbo določena višina obrestne mere za posojila in razne vrste kreditov pa bo potem pod grožnjo stroge kazni obvezna za vse denarne zavode in tudi za privatnike. Četrti del zakonskega načrta vsebuje končno določbe glede zaščite denarnih zavodov, podobno kakor § 5. sedanjega zakona o zaščiti kmeta, toda v preeiznejši obliki in 9 potrebnimi kavtelami proti zlorabam. Vsem tem določbam glede maksimiranja obrestne mere in glede zaščite denarnih zavodov pa je končni namen ta, da zaradi ukrepov v svrho zaščite kmečkih dolžnikov ne bi trpela sigurnost hranilnih vlog, ki je eden prvih pogojev za redno funkcijoniranje gospodarskega življenja. / (P%i neugodnem vremenu, sploh vedro v mrzlejši letni dobi vdrgavajte obraz in roke vsak dan z Nivea-kremo, ne samo na večer, # temveč tudi čez dan, predno se greste sprehajat. MVEACREME Mij|s varuje vašo kožo pred slabim vremenom in jo ohrani | iijjjjl mehko in gibko. Nivea-kreme ni možno nadomestiti, kajti njena posebna učinkovitost temelji na kožo negujočem Euceritu, ki ga samo ona vsebuje. Ne da bi zapuščala za seboj kak blesk, pronikne naglo in docela v kožo, in samo krema, ki se popolnoma vpije v kožo, zamore tako dobrodejno učinkovati. JugosL P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j. Maribor. Mleko, okrepčilo naših malčkov Letos je pričela novomeška mlekarna Mislej dobavljati mleko malčkom na osnovni šoli v Novem mestu. Za malenkostno ceno, 5 Din tedensko, dobijo otroci vsak dan ob 10. skodelico toplega mleka. Od doma si vsak prinese kos kruha in tako imajo tečno malico, ki je lačnim želodčkom prepotrebna. 2e na njihovih okroglih ličkih se pozna, kako jim dobro tekne redilna pijača. Pa so se nekateri v teh dveh mesecih, kar uživajo mleko, res zredili za 2 ali celo 3 kg. Zaenkrat uživa mleko dnevno 46 učencev in učenk, katero število pa naj bi se povečalo, kajti bolje je, da si otroci za svoje prihranke kupujejo mleko, kakor da izmetavajo za nepotrebne in zdravju škodljive poslastice. Zdravstveno policijska služba v prestolnici Stroga kontrola zdravstvenih in Beograd, 3. novembra. I Iz obširnega poročila beograjskega mest- j nega občinskega odseka za javno zdravstvo in za zdravstvene ustanove mestne občine posnemam naslednje zanimive podatke o delovanju teh dveh odsekov v letošnjem septembru. Kažejo na eni strani veliko pri zadevanje mestne občine, da bi se zdravstvene razmere na njenem področju zbolj-šale. kolikor le mogoče, na drugi strani pa, da je to delovanje zelo težavno in da ravno tam, kjer bi moralo računati na naj-vnetejše sodelovanje in podporo, pri beo- - ! veterinarskih organov — Globe grajskem meščanstvu samem, zadeva na nerazumevanje, veliko nemarnost in celo naravnost na odpor, če ne vedno aktiven, 'sa vsaj pasiven. Predvsem nekaj številk o pregledih raznih javnih in zasebnih prostorov, ki jih je zvršila v septembru občinska zdravstvena lblast, pri čemer označujejo številke v oklepaju število prostorov, ki so bili vredni graje ali kazni. Pregledalo se Te torej: 1956 (517) hiš in dvorišč, 734 (59) gostil-nic, kavarn, restavracij, pivnic in kleti, 487 (45) mesnic in prekajevalnic, 216 (24) če- pozor f Pri nakupu »cenejših" žarnic povzrcša navidezni prihranek nekoliko dinarjev izgubo, ki presega ta prihranek znatno! Kupujte ceneno svetlobo, ne pa »poceni" žarnice! Le pri vporabi dovršene, na podlagi dolgoletnih izkustev izdelane žarnice je mogoče pridobiti ob manjši porabi toka več svetlobe. TUNGSRAP1 - žarnica I fe pri vporabi poceni in ekonomična. vapčinic, 431 (44) prodajalnic kruha in pekarn, 96 (6) raznih delavnic in tovarn, 649 (29) trgovin z jestvmami in kolonijalnim blagom, 756 (125) branjarij, 231 (12) mlekarn, 64 (3) slaščičarn, 348 (19) brivnic, 91 (5) javnih kopališč, 389 (86) ljudskih kuhinj, 182 (30) živilskih trgov. 171 (22) pekam in prodajalnic belega peciva, 115 (6) prodajalnic užiških proizvodov. Kratko: vseh pregledov je bilo 8121, pri čemer se je našlo 7060 prostorov neoporečnih, 1061 pa ne. Predloženih je bilo 708 kazenskih predlogov. To zdravstveno-policijsko službo orpravlja 8 zdravnikov, 8 »dravstvenih kontrolorjev in 8 paznikov. Ostri avtomatično vsa rezila Dobiva se v vseh nožarnah, parfumerijah in ostalih podobnih trgovinah. V septembru se je v mestni občinski klavnici pregledalo in zaklalo 3006 goved, 3101 tele, 3672 glav drobnice, 5279 svinj in 6T prašičkov, vsega skupaj 15.735 Kot ne-porabno zaradi metljavosti ali ikravosti se je zavrglo odnosno uničilo med drugimi manjšimi količinami mesa in drobovja: 720 kg govejih. 2611 kg ovčjih in 343 kosov svinjskih jeter in pljuč. Na »Zeienem vencu« in »Jovanovi pijači« se j-3 pregledalo 35.103 kg svinjskega mesa. 21.375 prašičjega. 8794 kg suhega mesa, 2875 teletine. 1572 jagnjetine. 746 govedine. 282 ovčetine. 9189 kg perutnine in 1735 kg svinjske masti Mleka se je pregledalo 132.812 litrov in ga je bilo samo 307 nepravilnega. Pregledovanje mleka se vrši redno vsak dan v vseh predelih mesta. Veterinarsko-policij-sko službo opravlja 6 živinozdravnikov. 6 kontrolorjev. 1 pisar. 3 pazniki in 1 sluga. Za danes naj navedem tudi še nekatere kazni, kar bo n.orda zanimivo zaradi primerjave Tako je bil mlekar zaradi nenra-vilnosti mleka in nesnažnostf v prodajalni-ci kaznovan z globo 100 Din Cela vrsta gostilničarjev mora plačati no 100 Din globe, ker natakarji niso nosili predpasnikov. Namizni prti umazani, stranišče zabasano, 100 Din. Gostilniška kuharica in kuhinjski hlapec brez predpasnika, pljuvalnik nesnažen, 100 Din. Trgovec, ki je imel posodo za smeti brez pokrova. 100 Din. Za5ebn'ca, ki pušča posodo za smeti na ulici. 100 Din. Mlekarski pomočnik, ki prodaja mleko v zarjaveli k-anti, 50 Din Pek, ki n:ma posode za smeti, 100 Din Brivec, ki ima nesnažne ščeti za lase. 50 Din. Zasebni nameščenec, ki pljuje na ulici, 20 D n. Pek, ki nima posode za smeti in ima pecivo nepokrito, 100 Din Lekarnar. Id mu na dvorišču stoji voda v jamah. 50 Din. Gostilničar, ki nima posode za odpadke in ima kruh nepokrit, 100 Din. Pek, ki prodaja prelahek kruh. 100 Din. Branjevec, ki ima na ulici nepokrito sadje. 100 Din Pek, pri katerem nimajo delavci belih predpasnikov, 100 Din. Gostilničar, pri katerem se je našlo pokvarjeno meso, 100 Din. Brivec, ki ima nesnažno delavnico in orodje. 100 Din. Izvošček, ki nima posode za smeti. 300 Din. Privatnik, ki ima na dvorišču hlevski gnoj, 500 Din — To bo menda zadostovalo za —-primerjavo! vlomi v kamniški okolici Vlomilec pri enem vlomu neznan, v obeh drugih primerih pa sta prijatelja tuje lastnine že v rokah pravice Kamnik, 5. novembra. V kamniški okolici so bili izvršeni ta teden kar trije vlomi. V Gmajnici pri Mlaki ja neznan prijatelj tuje lastnine na praznik Vseh svetnikov vlomil v gostilno pri Jerebu. Izkoristil je ugodni čas, ko so bili vsi domači na pokopališču. Kuhinjsko okno je bilo slabo zaprto, tako da ga je brez težave odprl in zlezel v kuhinjo Z močnimi kleščami se je spravil nad kredenco, jo s silo odprl in pobral iz predalov 2800 Din. K sreči se je zadovoljil z najdeno vsoto, kajti če bi še naprej stikal po hiši, bi mu prišla v roke tudi gospodarjeva listnica, v kateri je bila še večja vsota denarja. Tudi v znani turistovski gostilni pri Korl-nu v Strahovici so imeli te dni neprijeten nočni obisk. Vlomilec, ki je moral dobro poznati domače razmere, se je, kakor kažejo okoliščine, že v mraku splazil v sobo natakarice Marije Uršičeve v prvo nadstropje in tam skrit počakal, da je vse v hiši utihnilo. Ko je bil prepričan, da tudi natakarica spi, se je splazil k njeni postelji in vzel s stola predpasnik, v katerem je imela črno usnjeno torbico z okrog 800 Din. Nato Je odšel po stopnicah v pritlične prostore, kjer je pregledal ukradeno denarnico. Denar je spravil v žep, nekaj računov, ki so bili v denarnici, pa je položil na škaf v veži. V gostilniški sobi je odprl predal kredence in vzel iz njega 300 Din vreden lovski daljnogled, last župana g. Karla Prelesnika. Obiskal je tudi kuhinjo, kjer se je pošteno najedel, nato pa izginil. Vendar pa ni imel sreče. V Ljubljani je takoj naslednji dan izkušal spraviti daljnogled v denar, pri čemer je padel v roke očesu postave. Izgovarjal se je, da je daljnogled njegova last še izza časa vojne, naposled pa je le priznal. kje ga je dobil. Od ukradenega denarja so dobili pri njem še 627 Din. Ko so ga orožniki privedli v Kamnik, so spoznali v njem nekega rudarja, ki je bil dalje časa zaposlen pri Prelesniku in v Črni. Tretji vlom pa je bil izvršen v pisarno tovarne »Titana« na Perovem v kamniški občini. Ko je prišla služkinja zvečer, da bt pometla, v pisarno, je našla v njej vse v največjem neredu. Vse je bilo razmetano in raztreseno po sobi. Služkinja je obvestila o vlomu vratarja, ki se je takoj lotil zasledovanja neznanega vlomilca. V bližini tovarne je prijel nekega moškega in ga zaprl v čuvajnico, nato pa je poklical orožnike. Možak je bil gologlav in golorok *er se je prav čudno obnašal, spoznali so v njem nekega brezposelnega Rusa iz okoi ce Kamnika. Orožnikom je takoj priznal, da je vlomil v pisarno z namenom, da bi dobil kaj denarja ali pa kako reč, ki bi jo spravil v denar. Pri njem so našli ključ ^!avn:h vrat tovarne in dva ključa, s katerima je oaprl vrata pisarne. Ko so orožniki zasliševali vlomilca, sta prišla dva posestnika iz Perovega in naznanila tatvino dveh koles :n otioškega vozička. Orožniki so takoj osumil? možaka, ki so ga zasliševali, da ;e <,n v ts.raku po neuspelem vlomu v tovarn šk-> pisarno obiskal oba posestnika. Prepričani so b'ii. da zlikovec ukradenih predmetov ni mogei odpeljati daleč in da jih je n ljbrž kje skril, ker so ga takoj zvečer že prijeli. Res so orožniki našli na neki njivi skrita žensko in moško kolo in otroški voziček. Aretiranec je priznal, da je tudi te tatvine izvršil z namenom, da bi ukradene predme.a prodal. Zaprli so ga najprej v občinski zapor, kjer je tako razgrajal, da so vsi mislili, da je zblaznel. Razbil je okno in raztrgal, kar mu je prišlo pod roke. Težave s trošarino na elektriko Ljubljana, 5. novembra. Ljubljamske konzumente električnega toka bo pač zanimalo, koliko so že plačali na državni trošarini, ki je bila letos s 15. avgustom uvedena na porabo toka v vsej banovini. Na električni tok v Ljubljani in dravski banovini sploh je bila že poprej naložena 3 odist. banovinska trošarina, katere pobiranje pa je bilo v admimistrativno-tehničnem pogledu dokaj enostavno, kajti elektrarne so te 3 odst. pobirale od zneskov, ki so jih plačevali konz>umenti za električni tok. Nasprotno pa je določitev višine državne trošarine in njeno pobiranje dokaj kom/plicirano in dostikrat skoro neizvedljivo. Državna trošarina namreč ni naložena na višino zneskov, marveč na višino kilowatnih ur, tako je treba plačati za privatno razsvetlj-ivo 70 par za kw, za industrijo im obrt pa 10 par, dočim je javna razsvetljava oproščena trošarine. Pravilnik zahteva v prvi vrsti, da se morajo povsod uvesti števci električnega toka, tako tudi za javno razsvetljavo. V tem pogledu bodo mnoge elektrarne močno prizadete, ker bodo morale v inozemstvu naročiti do 1000 Din drage števce, samo mestna elektrarna bo morala za to nabavo izdati nad 250 000 Din. Pri mestni elektrarni ie okoli 13.500 kon-zumentov, tako zasebnikov, javnih korpo- racij, induftrij in .raznih podjetij. Od teh je 150 pavšalistov, ki so po večini večii hišni posestniki in lastniki velikih zgradb in plačujejo za razsvetljavo stopnišč pavšal. Sedaj bodo morali pač v smislu pravilnika nabaviti števce tudi za ta pavšali-rani električni tok Ljubljanske indusfrre rabijo industrijski tok tudi za razsvetljavo. Sedaj bodo morale ločiti oba toka in bo 5 takih indus+rij moralo nabaviti nove števce, Mestna elektrarna je začela že septembra pobirati državno trošarino. Knjigovodstvo je moralo najprej v glavnih knjigah uvesiti posebno rubriko. V septembru je že bilo vplačanih 15.611 D;m. to le za polovico meseca, v oktobru pa že 97.994 Din. Splošno računajo, da bo državna trošarina na električni tok dosegla v zimskih mesecih nad 100.000. Knjigovodstvo mestra elektrarne odvaja trošarino direktno finan "> ni direkciji s sumaričnim zneskom, moralo pa bo pozneje vsakokrat sestavljati specificirane sezname o konzumu električnega to ka in navesti imena posameznih konzumen-tov. To bo oač povzročilo ogromno dela. Specifikacijo zahteva pravilnik, a začasno je bil dosežen poseben dogovor s finančno direkcijo. Vodstva mestne elektrarne je svoječasno predložilo vladi daljšo .spomenico. v kateri je navedlo vse pomisleke in težkoče zaradi pobiranja trošarine. Najlepše damske plašče dobite najceneje pri tvrdki A. PAUL IN, LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 15 zato, ker 1.) so izdelani doma od prvovrstnih delavcev, 2.) sta blago in kožuhovina nabavljena direktno iz tovarn. Poslužite se teh prednosti tudi Vi! 11691 Domače vesli ♦ Izpremembe v državni službi. Imenovana sta inženjer Josip Debeljak za pro-ffsorja na srednji tehnični šoli v Ljubljani. dr. Fian Kovač pa za veterinarskega pristava pri sreskem oačelstvu v Batini. ♦ Imenovanje v zdravstveni službi, šel oddelka v murskosoboškl državni bolnišnici dr. Silvi j Brandieu je imenovan za vodjo omenjene bolnišnice. ♦ Sokolska razstava v Beogradu. Zveza sokol&kih društev kraljevine Jugoslavije bo v spomin na dvajsetletnico balkanske vojne priredila v Beogradu v prosto rili Oficirskega doma sokolsko razstavo, ki bo otvorjena v dneh 13. do 25. novembra. Pokroviteljstvo je prevzel Nj. Vel. kralj Aleksander. To bo v Jugoslavij.; prva razstava te vrste. Razstava bo poka-zala razvoj, sedanje stanje in hiistoriat naše ga sokolstva. Vse sokolske žu.pe bodo aranžirale svoje posebne oddelke, ki bodo nudili spJošno sliko stanja in delovanja sokolstva v Jugoslaviji. Pose tnl kom raz-srave je prometno ministrstvo dovolilo polovično vozno ceno na železnici do Beograda in nazaj, brez ozira na to, ali so posetnik-: člani sokolske organizacije ali pa ne. Legitimacijo za polovično vožnio dobi vsakdo pri sokoiskem društvu v domačem kraju. 100% Vaših želja zamoremo zadovoljiti z našo ogromno izbiro blaga za jesen in zimo, in nudimo: Za damske obleke, voln. . od Din 36.— Za damske plašče, voln. . od Din 85.— Za moške obleke štof . . od Din 54.— Za moške obleke vol. sukno od Din 114.— Za moške obleke kamgarne od Din 128.— Za moške suknje Double . od Din 78.— Za moške suknje, črno. sivo od Din 115.— dalje. — Tianele. barhent, baržuni, pliši itd. najceneje. SPECIALNA TRGOVINA NOVAK - Ljubljana Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 88. letošnji številki med drugim: Oblike žigov za žigosanje meril in merilni; h priprav; predpise za naprezanje zidov ter razširitev pogodbe o vzajemnem Izročanju krivcev z Veliko Britanijo na Transjordanijo. Razpis treh mest banovinsklh cestarjev. Kr. banska uprava v Ljubljani razpisuje r območju sreskega cestnega odbora v Ljubljani tri službena mesta bamo-vinskih cesiariev. Interesente opozarjamo na razpis v SS. številki »Službenega lista«. Kaj je Lipovica vč le oni, ki jo uporablja proti izpadanju las. Dobi se v vseh drogerijah, parfumeri-jah in v brivnicah. 12823 Vse vrste obuvala gojzerje in druge športne čevlje si nabavite lahko zopet pri stari tvrdki I. BRAJER brzopopravljalnica LJUBLJANA, Novi trg, Breg štev. 1 12832 Naznanilo otvoritve! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da OTVORIM dne 6. novembra v novi palači H. D. B.. v Igriški ulici, poleg dramskega gledališča vegetarijansko in splošno kuhinjo Gostom bom nudila najizbranejša jedila novodobne prehrane ter vsakovrstne mrzle in gorke brezalkoholne pijače. Sprejemajo sc abonentje. Priporoča se 13264 Marica Brsšnik ♦ Vsi piloti bivajoči v dravski banovini, naj nemudoma javijo svoj naslov zarad.i dodelitve novih diplom in treninga na oblastmi odbor Aerokluba, Ljubljana, Gradišče. Priložiti je treba 10 Din v znamkah. ♦ Naši v Ameriki. V San Frančišku v Kaliforniji je 23. oktobra slovenski dramski klub »Slovenija« proslavil desetletnico svojega delovanja. Prti tej priliki je z velikim uspehom nastopila mlada slovenska pevka Anica Fabijanova, poleg nje pa tudi neka švedska operna pevka, ki je pela slovenske pesmi. — Pevsko društvo »Domovina« v New Yorfcu je sklenilo, da ustanovi mladinski pevski zbor. S tem se bo pTi mladimi, rojeni v Ameriki, gojila Ljubezen do materinega jezika In do slovenske pesmi. Vodstvo mladinskega zbora je prevzel priljubljeni operni pevec Anton širbelj — Slovenski uradnik prri jugoslovanskem poslaništvu v Washi.ngtanu dr. Fran Rožnik je nedavno opravil odvetniiški izpit. Prosvetno društvo »Bled« v New Yorku je 16. oktobra prvič uprizorilo burko »Kranjski Janez prvič v New Yorku«. V mestni bolnišnici v Brooklynu je nedavno preminil rojak Peter Rutar, po rodu iz Osilnce na Dolenjskem, kjer zapušča očeta in ženo. Podlegel je jetiki. __ Veteran svetovne vojne rojak Janez Hočevar v PorterviLleu v Kalifornijo je pred kratkim prejel svetinjo Order of Purple Heart«. To odlikovanje se podeljuje vojakom, kri so bili hudo ranjeni v svetovni vojni. Obenem prejema Kočevar tud. pokojnino 25 dolarjev mesečno. — V Indianapolisu je pretekli mesec umiri roja.k Jože Bačar, doma iz Stopič na Dolenjskem. V Ameriki je bival trideset let. Dolgo vrsto let je bil gostilničar. Zapušča ženo in več sorodnikov. V naselbin! "VVillardu je v visoki starosti 77 let izdihnila rojakinja Marija Dragoševa, rojena Grdešiičeva, po rodu iz čudnega sela pri Črnomlju. — V Burgetstownu pa je legel v grob rojak Franc Reven, star 55 let. Doma je bil iz Dobračeve pri Logatcu. ♦ Pogrešane! iz svetovne vojne. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji pogre-šanci iz svetovne vojne: Janez Berce iz Topolj, Pavel Mrak iz čabrač. Matija Ja-kopan iz Grahovega, Janez žumer iz Dolenje vasi, Jožef Klemenčič z Gabrške gore, Jože Pogačnik s Koroške Bele, Jože švajger iz Rožne doline in Jože Režek z Dolnjega brda- ♦ Divje svinje nad Zidanim mostom. Preteklo nedeljo je ustrelil nad Brišami pri Zidanem mostu g. Alojzij Fritz, premi-kalnj nadzaratelj iz Trbovelj, divjo svinjo, ki je tehtala 106 kg. G. Fritz je znan lovec in so mu vsi lovski tovariši zelo privoščili izredmo srečo. + Huda nesreča 4letnega fanta. Posestniški sinček Zavec Feliks iz Dražencev pri Ptuju se je sukal okoli zakurjenega štedilnika, na katerem je bil postavljen lonec z vrelo vodo. Naenkrat je potegnil k sebi lo nec, in vrela voda se je zlila nanj. Nesrečnega fantka, ki ima opekline po vsem telesu, so prepeljali v ptujsko bolnišnico + Samomor zaradi bolezni. V Zagrebu ai je končal življenje mladi železniški uradnik Stjepan Čikeš, star šele 25 let Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da ga tira v smrt jetlka, kri mu že dalje časa greni življenje. Ko je šel mimo lokomotive, ki je manevrirala, se je ustavil, slekel suknjo ter se vrgel pod lokomotivo. Kole s a so mu odrezala glavo. ♦ Nočnj strel. Sodarskii pomočnik Rojko Feliks iz Gomile pri Vurbergu je bil 4. t. m. zaposlen pri nekem posestniku v Krče-vini. Ko se je zvečer poslovil od gospodarja, je zunaj hiiše v temni noči počil sitrel, ki je Rojka zadel naravnost v trebuh, da se je takoj zgrudil na tla. Rojka so prenesli nazaj v hišo ter mu nudili prvo pomoč, nato pa so ga prepeljali v ptujske bolnico, kjer so ugotovili, da je poškodba zelo huda. Napadalca iščejo orožnnki. ♦ Gimnazijci — vlomilci. V teku letošnjega in lanskega leta je bl.la v Banjalukii izvršena cela vrsta vlomov in tatvin. Policijska oblast ni mogla iizslediti vlomilcev. Šele Po dolgotrajnem izsledovanju se je ugotovilo, da je številne vlome in tatvine vršila družba dijakov. Prizadeti dijaki so bili iz gimnazije izključeni in izročeni sodišču. ♦ Nevarna potepuha. V Ledini in vaseh okrog Sevnice sta se potepala te dni neki Viktor Hvala, bivši meha,miški pomočnik, zdaj brez stalnega bivališča, in njegov tovariš neznanega imena, baje po poklicu mesarski pomočn;ik, ki sta se oglašala pr,i ljudeh in prosjačila. Potepuha pa sta se Ali že mislite na dolge zimske večere! RADIO APARAT Vas bo najbolje zabaval. MODERNE RADIO APARATE DOBAVI RADIOV AL Ljubljana, Dalmatinova ulica štev. 13. Telefon 3363. 13259 Dol!y milo Lavendel, Buttermilk, Idol, Chypre so najboljša za ne govanje lica. 321 te- NAZNANILO Slavnemu občinstvu in vsem spoštovanim mnogoštevilnim gostom resta-^cV? j.SLON« vljudno sporočam, da sva se z mojim dosedanjim družabnikom g. Klaiek Alojzom sporazumno razšla ter se najlepše zahvaljujem za do sedaj nama izkazovano naklonjenost in zaupanje. Istočasno dovoljujem si slavnemu občinstvu in vsem spoštovanim gostom restavracije »SLON« javiti, da sem prevzel restavracijo »SLON« 1. novembrom sam. Ob tej priliki prosim slavno občinstvo in vse cenj. goste, da mi do sedaj izkazovano mi zaupanje in naklonjenost poverijo tudi v bodoče. Potruditi se hočem, da dobri sloves restavracije »SLON« ne le obdržim, temveč ga hočem ob solidni postrežbi, prvovrstni kuhinji in izborni, popolnoma nanovo s pristnimi dolenjskimi in renomiranimi štajerskimi vini založeni, vinski kleti še povečati in razširiti. Poleg priznano nizkih cen restavracije »SLON« hočem nuditi cenj. gostom še sledeče ugodnosti: Jedila« Menu obstoječ iz juhe, pečenke, 2 prikuh in močnate za Din 12.—. Ser-viral bodem od vseh na jedilniku se nahajajočih jedi tudi manjše, polovične, porcije. Sprejemam tudi abonente. Vina: Vsa vina, dolenjska kot štajerska, točim čez ulico Din 2.— ceneje. Klubova soba: Za sestanke, seje itd. je klubova soba brezplačno na razpolago Slavno občinstvo zagotavljam solidne in točne postrežbe. Mesto plačilnega natakarja v moji restavraciji je prevzel g. N. Krtech, dosedanji plačilni kavarne »Emone«. Za mnogobrojen obisk se priporočam in beležim z odličnim spoštovanjem Rotli Aleksander 13229 restavrater restavracije Hotel »SLON« vetk.ra>t napila in sta pijana hrulila ljudi in 6e skrajno nespodobno obnašala. Večkrat sba bila pn&v nasilna in sta izsiljevala od ljudi boljšo hrano. Naposled sta v Ledini grozila, da bosta zažgala vso vas. Orožniki nasilna postopača pridno zasledujejo. ♦ »Franz-Josef« grenčica povzroči meljito čiščenje prebavne poti. « Opozarjamo na današnji oglas: žlička hladne vode segreje blazino v treh minutah na 70 ali več stopinj... ♦ Vsaka dobro oblečena dama nosi steznike od Adeie Besednik, Ljubljana, Selen-burgova ulica 6. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ Vse, ki iščejo dela, opozarjamo na današnji oglas Domače pletarstce industrije, Josip Kališ, Maribor. Trubarjeva ul. 2. Iz Ljubljane u— Vsem organizacijam, ki so nameravale imeti v soboto 12. t. m. svoje prireditve, smo posla.lj prošnjo, da jiih opuste ali prelože. Ker smo morda izpustili po pomoti kakšno društvo, prosimo na tem mesta, da bi na rapallskl dan .izostale vse prireditve. Omenjamo, da nam je že mnogo društev zagotovilo, da bodo preložila svoje zabave. — Klub jugoslovensklh primorskih akademikov u— Proslava 25-!etnice gledališkega delovanja Bojana Pečka bo v petek 11. t. m. Prvak naše operete nastopi v izvirni domača opereti »Eriki«. Opozarjamo ljubitelje naše opereet in elavljenoa, da so vstopnice že v prodaji pri dnevni blagajna v gledališču. Sedeži vseh vrst so na razpolago; rezervi/rajo se lahko tudi telesonačno. Trgovski učni zavod Pražakova 8, I. nadstr. prireja u®tn« tečaje iz aramieretva, posipavanja kupcev, reklam«, ia vseh tr giovsfoiih ved, kofcor knjiigio vodstva, kore ipcmdeoce, st«n-ogT3fij>. strojepisja, vseb modennch jezxkKrke« g. Rostan s kratkim nagovorom, s katerim je predstavil pisateljiico zbranemu občinstvu. Ga. Wa-sehtetova je recitirala odlomek iz svojega še nenafcisnjenega romana »Vražje dekle«, ki popisuje Valvazorjevo pot iz gradu Bo-genšperka pri Litiju v Krško. Ko je končala, po ji je zahvalilo občinstvo za lepo prednašanje z burnim ploskanjem, predsednik g. Rostan pa ji je izročil šopek rdečih rož. Zatem se je razvila pri pogrnjenih mizah prisrčna zabava, za katero je vneto skrbel jazz »Odeon«, ki igra tako dovršeno, da mora zadovoljiti vsakega poslušalca jKrka« je poskrbela, da bo ta godba svirala pri vseh družabnih sestan- Pri Slamiču slednji požirek je res zadovoljstva izvirek. Andrejce, Anton, Miha, Blažek, le pojdimo tja na en glažek! Med. univ. DR. AHČIN M. LJUBLJANA, Privoz 20 ordinira od 2. do 4* ure Telefon 3256 KOPELJ prirejena s penečo se Velosa tableto iz smrekovega igličja, osvežuje in oživlja. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Pločevinasta škatla s 6 tabletami Din 20, z i2 tabletami Din 38. Posamezna tableta Din 3.50. 12802 V Beogradu je izšla prva številka glasbenega časopisa ZVUK ki se tiska v latinici na 40 straneh velikega formata, z ilustracijami v tekstu in izven teksta, na papirju za umetnostni tisk. Urednik časopisa: Stana Ribnikar Uredniški odbor sestavljajo: Rikard švarc, Mihailo Vukdragovič, Branko Dra-gutinovič. Sotrudniki: Jovan Bandur, Beograd; Milan Bajšanski, Beograd; Petar Bingulac, Milano; Matija Bravničar, Ljubljana; Dra-gut čolič, Beograd; Zlat. Grgoševič, Zagr.; Km. Hajek, Beograd; Ant. Lajovic, Ljubljana; Kosta Manojlovič, Beograd; Dr. Pavao Mark ovac, Zagreb; Dr. Bogdan Milankovič, Sarajevo; Dr. Miloje Milojevič, Beograd; Predrag Miloševič, Beograd; Dr. Viktor Novak, Beograd; Slavko Osterc, Ljubljana; Julija Reisserova, Pariz; Dr. Jan Reis-ser, Praga, Svetislav Stančič, Zagreb, Dr. Božidar širola, Zagreb, L. M. škerjanc, Ljubljana, Dr. Danilo švara, Ljubljana, Marko Tajčevič, Zagreb, Stanislav Vinaver, Berlin, Vojislav Vučkovič, Praga, Jovan Zorko, Beograd. Naslov uredništva: Stana Ribnikar, Poenkareova 31, Beograd. Naslov uprave: Branko Dragutinovič, Strahiniča bana 72, Beograd. Naročnina za leto Din 100, za pol leta Din 50.—. Poramezna številka stane Din 12.—. Naročnino je poslati na upravo po poštni položnici ali pa na čekovni račun pri Poštni hranilnici St. 54.977. k:h, ki se vrše vsak drugi petek v mesecu. Izrazito kulturne prireditve, povrhu pa še brez vstopnine, so senzacija v današnjih hudih čaaih. Seveda je to mogoče le po zaslugi izredno delavnrih Dolenjcev, k,i se ne strašijo poseči v žep Ln prispevati dar v kulturne namene. Kakor nam je povedal predsednik g. Rostan, se bo prihodnji družabni sestanek »Krke« vršil 18. t. m. Na sporedu bo predavanje s skioptičnim: slikami o umetnosti Dolenjske in njene metropole. Predavatelj bo konservator g. dr. Štele. u— Koncert bariton ista Borisa Popova. Jutri koncertira po večletnem presledku zcvrt v Filharmonični dvorani odlični bariton Is t g. Eoris Popov. Ljubljančanom je g. Popov vedno dobrodošel in ljub znanec z našega opernega odra, kjer je nastopal dve leti z resničnimi! in velikimi uspehi, pozneje pa je tupatam le še gostoval. Medtem je pel g. Popov po vsej Evropi pa tudi v Ameriki, ter žel povsod za svoje nastope Izredno iaakave ocene. Njegov glas je obsežen, močan, pa tudi mehak ln izredno blagodoneč. Skratka: g. Popov je pevec velikega formata in izredne priljubljenosti. V ponedeljek zvečer nam bo zapel v Filharmoničmi dvorani celo vrsto opernih arij, predvsem iz ruske literature, par ruskih pesmi in dve španski. Izmed slovenskih skladateljev je na njegovem koncertu zastopan Fran Gerbič s samospevom »Poj-dem na prejo«. Vsega skupaj ima na sporedu 12 pevskih točk. Pri klavirju ga spremlja kapelmik dr. švara. Vstopnic vseh vrst je še dovolj na razpolago ln se dobe v ponedeljek ves dan v Matični knjigarn!, od pol 20. dalje pa pred Filharmomično dvorano. Cene navadne koncertne u_ Znamenit koncert Glasbene Matice ljubljanske. Sredi tega meseca nastopi zopet zbor Glasb. Matice ljubljanske ter izvaja s pomnoženim opernim orkestrom prvič na našem koncertnem odru dve zna-memitii deli slovanske literature. Slavnega ruskega skladatelja Stravinskega smo poznali do sedaj le po nekaterih klavirskih deldh. Na tem koncertu se bo izvajala njegova »Simfonija psalmov, skladba reliigi. ozne vsebine in religioznega značaja. Zbor ima težko, a hvalevredno nalogo, orkester pa je popolnoma svojevrstno sestavljen. Zvok celotnega umotvora je tako veli časten, da kaj podobnega že dolgo vrste let nismo slišali na naših koncertnih pri reditvah. Poleg Rusa Stravinskega je na sporedu Poljak Szymanovski. Izvaja se njegova simfonija >Nočni spevi« za soli, zbor in orkester. Tudi to delo je zelo težko, a vendar hvaležno za izvajalca in poslušalca. Tako bomo imeli priliko slišati dvoje velikih slovanskih del n— Danes poje Rkhard Tauber v nepozabnem filmu »Pot k slavi«. Prijatelje le pega petja opozarjamo, da predvaja danes ZKD v prostorih Elitnega kina Matice film »Pot k slavi« v katerem nastopa sloviti tenorist kot operni, koncertni in cerkveni pevec ter nam zapoje krasne pesmi in operne arije. Zadnja predstava tega filma bo danes ob 11. u— Pomožna akcija v Ljubljani. Zima se bliža in delavci bodo zaradi pomanjkanja zaslužka začeli pritiskati na socialno politični urad mestnega načeistva s prošnjami za podporo. V mestnem občinskem proračunu je za podpore brezposelnim v tekočem letu določena precejšnja vsota, od katere pa sta bili izčrpani že pomladi dve tretjini. Mestna občina je na več sejah socialno političnega odseka s socialno političnim uradom pretresala vprašanje o virih dohodkov, s katerimi bi se mogli kriti izredni izdatki za podpore potrebnim. Pri razdelitvi podpor bodo prišli v poštev le v mesto Ljubljano pristojni, potrebni in taki, ki že daije časa stanujejo v Ljubljani. — Mestna občina ljubljan ska priredi v korist nujne pomoči potrebnim 6. in 7. januarja v Sokolskem acnu na Taboru Dobrodelno akademijo v veli. kem obsegu. Društva v Ljubljani naj blagovolijo za lastne prireditve določiti druge dneve! — Blokj v pomoč potrebnim, ki jih je uvedla mestna občina, so se obnesli kot dobro sredstvo za podpiranje re-vežev, ker je vsaka zloraba podpore iz-ključena. Dobrosrčne prebivalce mesta Ljubljane prosimo, da si nabavijo o r enje-ne bloke, ki se dobe v ljubljanskih trafikah in pri mestnem socialno političnem uradu v Mestnem domu, II. nadstropje. u— Darovi. Namesto venca na grob v počastitev spomina blagopokojne hčerke na. čolnika strojnega oddelka ddrekciije državnih železnic v Ljubljani g. Inž. Dolinska Antona so uslužbenci kurilnice Ljubljana I. glav. kol. podarili po mestnem načelstvu 296 Din revnim otrokom v Ljubljani. — Namesto cvetja na grob pokojnemu g. Pelanu je darovala Stana Sedejeva, Kra-gujevac 100 Din za ljubljanske brezposelne. — šolsko vodstvo na 'uipoglavu je poslalo mestnemu eooi a 1 nopo l.i-t ičn e mu uradu večjo količino jabolk in krompirja, ki so ga zbrali šolskii učenci na pobudo šolskega vodstva za brezposelne v Ljubljani. Naprošajo se budi druga šolska vodstva, da organizirajo enake nabiralne akcije med učenci premožnejših staršev. u_ Predavanje o Kavkazu. SPD opozarja na predavanje Hansa Slezaka o turaJi v Kavkazu Predavanje bo v torek 8. t. m. oP 20. v dvorani Delavske zbornice. Predavatelj bo pojasnjeval svrva izvajan5* « skioptičnimi sHkami. Sedeži po 6 D!n, stojdšča po 3 Din. Dobe se v prodaji v društveni pisarn' na Masarykovj eestri 14-1. (palača Grafike) in zvečer pred dvorano Delanrske zbornice. u_ Krajevna organizacija JRKD za Ko- lezijaki okraj (V»III. volišče) ima svoj občni zbor v četrtek 10. t m. ob 19.30 v gostiln,} „Svetič«, Gerbičeva ulica 7. člani in prijatelji vabljemi. u— Poroke v sen*embru. V vseh ljubljan skih cerkvah je bilo septembra poročenih 62 parov. Na posamezne cerkve prideio: na stolnico 3 pari. na frančiškansko cerkev 14, na $entpetr*fro 21 na šentjakobsko ZVOČNI KINO IDEAL PREMIERA! PREMIERA! Igo Sym Dina Gralla Jakob Tiedtke in Paul Kemf v sijajni veseloigri Eksceienca in njegov šofer Predstave danes v nedeljo ob 5., 7. in 9. zvečer. Knjigarji, kateri imajo običajne popuste | 5. „a trnovsko 7, na šišensko 4 in na vi naj 3e javijo upravi »Zvuka«. 1 g u— Večer umetniškega plesa priredita »Svobodac in >Zarja« v sredo 9. t. m. ob 20. v dvor a mi Delavske zbornice. To bo I. umetniški plesni večer v tej sezoni. Umetniška plesalka Katja Delakoo-sodo, tik njih pa so bile stojnice za klobi-sarice. Lončarie so nostavili na Poljanski nasip ob Jugoslovanski tiskarni, prodajalke klobas so namestili pod tržno lopo na Po-gaoarjevem trgu, a semenacicaim sc odražali stari prostor nasproti Kresi je. NACE NAROBE, tapetnik. Ljubljana 'rosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 Urbas Marija nasl., najfinejše kranjske klobase, Ljubljana, Komenskega 16. Tel. 2865 Večerne toalete — damski modni atelje JOSIPENA IGLIČ, Tavčarjeva ulica 3. i Plesna šola Svobode danes ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti Predpogoj Vašega zdravja so visokokvalitetni čevljarski izdelk; tvrdke A. Žifrert, Ljubljana Prešernova ulica Snežke, galoše, športni, promenadni in plesni čevlji modernih oblik. 12696 Velika izbira! Nizke cene! ohrno. t Za srčne, živčne in ženske bolezni. Zdravljenje omogočeno tudi v zimski seziji. — Zakurjene sobe in kabine na razpolago. 13248 ČGvestiCo i P. n. občinstvu vljudno sporočam, da nisem v nikaki zvezi ali sorodstvu z g. Albertom černetom zaradi enake obrti, tudi računov, ki prihajajo bodisi pomotoma ali namenoma k meni, ne bom sprejemal. Moja mizarska delavnica se nahaja v bližini Vodnika ter naj se bla-eovoli pri cestni železnici izstopiti pri Heinriharju v Zg. Šiški. 13257 Avgust čeme mizar, Zgornja Šiška štev. 122. VSAK ŠPORTNIK TURIST ČASTNIK POTNIK AVTOVOZAČ Vsak zdrav in bolan človek posebno pozimi nujno potrebuje HELIORA TOPLO RLAZINO da pa se ista £. egreje, ne rabi ne tople vode ne električnega toka, žlička hladne vode segreje blazino v 3 minutah na 70 in več stopinj. Cena 60 do 120 Din. — Pojasnjuje in prodaja zastopstvo HELIORA, CELJE, Kazlagova 3a, II. nadstropje. 13286 Zastopniki za obisk privatnih strank se sprejemajo. KINO LJUBLJANSKI DVOK Telefon 2730._ TOM MIX junak in kralj cowbojev divjega zapada v senzacijonalni pustolovščini Beli lunah Dopolnilo sijajna šaloigra! Predstave danes v nedeljo ob 3., i/25., 6., y28. in 9. uri zvečer u— Živilski trg je bil včeraj založen z vsemi potrebščinami, toda promet je bil razmerno slab. Na trg je bilo pripeljanih rud 20 voz gorenjskega m okoliškega krompirja (približno 20.000 kg) Cena krompirju ie nekoliko padla, kajti na prodaj je bil po (J 70 do 0.90 Din, medtem ko je bil poprej ce'o po 1 Din. Zelna.te glave so bile po 0.60 do 0.S0 Din kg. Bilo jih je do 30 vozov. Sadni trg je bil obilno založen z zdravimi "jabolki iz raznih krajev dravske banovine. Cene od 2 do 4.50 Din kg. Mnogo je ^ bilo tudi domačega kostanja po 2 Din liter. Grozdje počasi izginja s sadnega trga. Bilo je le 5 košar belokranjske izabele po 4 do 5 Din krt Cene mesu so nasledke: goveje 8 do 10, II. 6 do 8, III. 5 do 7, telečje 10 do 12 II. 8 do 10 Din kg. Podražila je slanina na 15 do 16 (prej 13 do 14); prav tako tudi mast na 17 do 18 Din. Dražja so tudi jajoa, in sicer stane par 2.23 do 2.50 Din, kos pa 1.25 do ' =n T>~ Mno. fo je bilo včeraj na trgu piščancev, ki so Tih kmetice ponujale po 30 Din par. Kmečko kislo zemlje je po 3 Din, trnovsko pa po 4 Din kg. Kisle zehate glave so po 1 Um. u— Društvo /Soča« vabi svoje člane na XII. redni letni občni zbor, ki se bo vršil fe t m. v salonu pri »Levu« ob pol 11- z naslednjim dnevnim redom: nagovor predsednika, poročilo tajnika, blagajnika, načelnika prireditvenega odseka in nadzorstva, eprememba društvenih pravil, volitve novega odbora in nadzorstva ter slučajnosti, v primeru nesklepčnosti se bo vršilo zborovanje pol ure kasneje in bo sklepalo pri vsakem številu navzočih .članov u— Družbi sv. Orila in Metoda v Ljubljani je voLil pok. g. Martin Jančigaj, trgovec v Zg. šiški 500 Din. — Čast njegovemu spominu! u_ Smučarski pripravljalni tečaj po - Snu kot smo ga prejšnji mesec videli anionu, priredi TKD Atena za dame, di-- kmnje in otroke. Tečaj je neobhodno poseben kot priprava m trening za zacetni-in izvežbanke. Tečaj bo vodil strokov niak mesec dni vsak torek 4n četrtek od pol 18. do pol 19- v telovadnic} ženske realne gimnaziije na Bletweisovi cesti. Cena 25 Din za ves tečaj. Vpisovanje tamkaj v torek 8. t. m. od pol 19. do pol 20. ure. u_ JNAD »Jadran« ima v sredo 9. t. m. t društveni čitalnici svoj 27. redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1.) ci-tanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora in eventuelnrih izrednih občnih zborov 2.) poročila odbornikov; 3.) poročila odsekov; 4.) poročilo društvenega razsodišča; 5.) razdelitev društvenih trakov 6.) slučajnosti; 7.) poročilo preglednikov in absolutorij odboru; 8.) volitve; ,9 ) proračun za bodočo poslovno dobo; 10) slučajnosti. Člani, udeležite se občnega zbora polnoštevilno, da bo novi odbor >o možnosti mogel upoštevati vaše težnje in po njih usmeriti svoje delo. Začetek točno ob 20. _____ Zobozdravnik dr. Jože Rant v škof ji Loki od 14. novembra dalje NE ORDINIRA. (Nadaljno zopetno ordinacijo sporoči.) 13282 Penzion Restavrant Černe Kranjska gora popolnoma nov, 14 sob. topla in mrzla voda, solnčna brezprašna lega kcp^mc^ centralna kurjava. Vedno sveža mlečm proizvodi 12 domače mlekarne. Prvovrstna kuhinja, izbrana vina. Cenai P^smna dinarjev 60.—. izven sezone 15% J ako pametno napraviš, Ako čevlje dobre si nabaviš jRadi nizke cene kar dva para, A. mpak le pri tvrdki JARA. LJUBLJANA —- SV. PETRA CESTA štev. 20. 13253 Zavarovati se, je boljše kakor zdraviti! Zatorej uporabljajte pri prvem pojavu prehlada takoj Gleichenberški Konstantinov aH Ema-vrelec. Dobiva se v lekarnah itd. Alpski pension »ERIKA« 224a Kranjska gora V divni legi, obdana z jelovim gozdom. Krasen razgled na planine. Velik pri-rodni park. Livada za sončenje. Prekrasni izprehodi. Opremljene sobe z vsem komfortom, s toplo in hladno vodo, električno razsvetljavo. Najnižje penzijske cene. Zdenka Pavlovič. n— Na Martinovo nedeljo 13. t m- obiščite prijazni hotel >Bellevue« v šiški. Krajevna organizacija JRKD za Šiško priredi ta dan celodnevno nagradno streljanje za »Martinovo gos< in druge dobitke. Vabljeni vsi. u_ Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola bo igral danes oh 4. popoldne v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste) čarobno igro Janko in Metka. u— Društvo »Tabor« vabi svoje članstvo, da se v čim večjem števiilu udeleži današnje prireditve bratskega društva >Zora« v ššški. u_ Akademijo priredi društvo »Tabor« dne 19. t m. v veliki dvorani hotela Uni-ona. Nastopijo društveni pevski zbor, mandolinistlčni in dramatični odsek, čisti dobiček aKademije je namenjen opremi prenočišča za brezposelne, ki ga društvo gradi na Viču. Spored akademije bo objavljen v bližnjih dneh. Vabimo cenjeno občinstvo, da poseti to priredatev in s tem podpre materialno in moralno plemenite težnje društva. u— Navihan vlomilec. Policija je bila te dni opozorjena, da se skriva pri neki ženski v mestu znani vlomilec, B41etni Matija Zni-daršič, doma iz Kompolj pri Kočevju. Varnostni organi so šli takoj na posel, a vlomilec je najbrž izvohal nevarnost in je pobegnil. Žnidarššič je v zadnjem času vlomil v trgovino Kmetijske zadruge v Dobrepoljah na Dolenjskem in odpeljal moško kolo, ukradel razno manufakturno blago, nekaj pletenin in za okrog 300 Din gotovine. Zni-daršič ima baje v grosupeljskem okolišsu in po nekaterih krajih na Gorenjskem več ljubic, pri katerih skriva nakradeno blago. Fant je srednje postave, temnikastega obraza, pristriženih brčic in črnih las. Oblečen je navadno v črno obleko. u— Zasledovan slepar Varnostna obla-stva zasledujejo 331etnega Ivana Gračnerja, bivšega bančnega uradnika, doma iz šmar-skega 9reza. Gračnerja je prijavilo vodstvo Centralnih vinarn iz Ljubljane zaradi večje prevare, ki jo je izvršil na škodo imenovane tvrdke že pred kakima dvema tednoma. Gračner, ki je nestalnega bivališča, se je pred aretacijo umaknil in neznano kam pobegnil iz Ljubljane. u— Dolgo so ga iskali. Martin P., doma iz Selnice ob Dravi, se je že dalje časa skrival pod raznimi imeni po deželi, pri nas in po Hrvatskem, ker mu ni dišala vojaška suknja. Nedavno je prišel tudi v Ljubljano, kjer se je začel družiti z raznimi brezposel-niki. Včeraj zjutraj ob priliki racije v mestu pa ga je zajela policija in ga po zaslišanju izročila vojaškemu oblastvu. u— Tatvina v stanovanju. Natakarici Antoniji Zajčevi, uslužbeni v Trohovi gostilni Ob Ljubljanici 21, je te dni ukradel nekdo iz njene sobe 740 Din v bankovcih in nekaj kovanega drobiža, tako da trpi okrog 900 Din škode. Tat je prišel v sobo najbrž v zgodnjih jutranjih urah. u— Srbske pjevačice danes v hotelu Tivoli. u— Kavarna Tabor. Danes koncert Prvovrsten šramel. Začetek ob 17. uri. u_ Norveško ribje olje dobite vedno sveže v novootvorjeni dr&geriji Hafner Celovška 44, Ljubljana. u— Najmodernejši brivski m dam®ki salon v palač j Grafike se priporoča. u— Tvrdka A. Persche, Marijin trg 8, priporoča, tople nogavice, rokavice in Ribana perilo. Iz Maribora a_ Upravnik carinarnice g. Steva Ra- fajlovič zapušča po dveletnem bivanju Maribor in odhaja na svoje novo službeno mesto v carinsKi oddelek finančnega ministrstva G. inspektora, kii si je pridobil velike zasluge za zgradbo nove poštne carinarnice in za novo glavno carinarnico, ki se bo gradila v bližnji bodočnosti obenem s carinskimi stanovanjskimi hišami, bodo vsi mariborski, zlasti pa gospodarski in družabni krogi težko pogrešala in moku-si« pridejo na svoj račun in vsaka dama si more omisliti svoj posebni »osebni« 6log. Ta modna individualnost so seveda izraža tudi v predelavah, kajti ravno tu se najbolj izkažejo modni talenti naših žensk, ki se seveda trudijo, da bi tudi preoblikovane obleke dosegle višek elegance. Ker so se od lani spremenile predvsem modne podrobnosti in linija rokavov, zadostuje včasi kakšna malenkost, da moderniziramo staro obleko. Naše skice kažejo, kako je na spreten način mogoče podčrtati značilnost nove mode in s tem pretvoriti stare komade, da učinkujejo, kakor novi. Xa »raztrgani« skici vidimo plašč, ki je bil pred letom še prav moderen •.. Za današnje pojme je ta oblika zastarela, kajti ietos zahteva moda razširjena ramena ter elegantnost in kvaliteta sta lzra2ena V naših izdelkih- najmodernejši krzneni plašči Ljubljana, Mestni trg 5* visoko zaprt ovratnik. Iz široke krznene proge na rokavih torej izdelamo kravatni ovratnik, iz preostalega krzna pa tesni spodnji del rokavov. Stare rokave prereže-mo na komolcih in uporabimo spodnji del za razširjenje rokavov na ramenih (1. slika). Tudi lanski kostum moramo precej predelati, kajti letos se moda več ne zadovoljuje z nekoliko preenostavnimi lanskimi modeli. Predvsem skrajšamo jopico in zaokrožimo spodnji rob, ki ga obrobimo z ozko krzneno progo. Tudi za ovratnik (ki ga vidimo na tretji skici), je treba prav malo krzna. Izvrstno dopolnilo takšnega kostuma je elegantni mali muf v podobi »sodčka«. Lansko nagubano krilo spremenimo v ravno, ki mu prikrojimo nekoliko zvončasto vo-lano, k lanskemu krznenemu ovratniku pa dokupimo nekoliko enakega krzna, pa bo zadostovalo za novo krzneno opremo. Na ta način smo dobili popolnoma drugačen kostum, ki odgovarja vsem zahtevam najnovejše mode. Enostavna in vendar radikalna je predelava večerne obleke. Moderne večerne toalete imajo namreč kratke rokave in so ob vratu visoko zaprte. Kai je torej lažjega, kot da prišijemo k stari večerni obleki gornji del iz tullea z enakimi širokimi rokavi. Moderna obleka ni več bluzasta, temveč se tesno oprijemlje života (1. skica spodaj). Letos polagamo veliko važnost na lepo linijo telesa, torej proč z raznimi malimi vo-lančki ob pasu in na krilu! Uporabimo jih prav učinkovito na rokavih, ki morajo biti široki in bogati. Na naši zadnji skici vidimo takšne predelane rokave, ki so silno slikoviti. Novost sta peterostrani izrez >b vratu in široki bidemajerski pas iz baržuna. Da, gospa Moda je muhasta dama: danes obožuje, kar je včeraj zavrgla in jutri odklanja, kar ie danes ustvarila. In čudno! Prav to nestalno9t ljubijo marsikateri moški na ženskah — zakaj bi jo torej očitali gospe Modi? Avtomobilska lutka v obleki ekscentrične modne dame predstavlja izvrstno zamislico, ki učinkuje mnogo veselejše, kakor druge avtomobilske maskote. Seveda pa mora takšna lutka s posebno sigurnostjo zajeti vse značilnosti trenutne mode in jih uspešno karikirati. Naša skica predstavlja takšno posrečeno dekle sreče, ki poudarja nove modne podrobnosti in se jim veselo posmehuje: predvsem razširjena ramena, kovinaste gumbe, štrleče, kratko krilce moderne jopice, okrogli muf in enostranski klobuček. Ce si predstavljamo tudi živahne (tukaj seveda močno pretirane) sezijske barve, ki jih je treba kar moči originalno sestaviti, bomo razumeli, da mora takšna lutka zbuditi pravcato navdušenje- Hennelin je danes prav priljubljen v okrasne svrhe, kajti elegantna žena dobro ve. kako mehko, voljno in gosposko se to krzno odraža od črne svilene podlage. Ker j"e znano, da poudarja moda stari bidermajerski slog, se ne smemo čuditi, da ljubi te fine bele proge, ki učinkujejo tako starinsko - ljubko. Med drugim okrasimo nizki, v obraz potisnjeni pol - cilinder z ozko hermelinsko progo na-mestu traka, širšo kožico pa zavežemo okrog vratu, v obliki elegantnega ovratnika. Zdravniška posvetovalnica T. T. v T. I. Vaše težave: nervoznost, nespečnost, pomanjkanje teka, pobitost — so tipični znaki za prehodno dobo, ki bodo seveda sčasoma prešli. Ce ne prenašate zdravil, se morate držati strogo splošno higienskih predpisov. Svetoval1 bi vam pa, da poskusite s preparati šlez z notranjo sekreci-jo, torej predvsem s hormoni jajčnikov, kateri se ne morejo smatrati za medikamente v "ološnem pomenu besede. Zaradi ravnanja z lašiščam vas opozarjamo na »Zdravniško posvetovalnico« od 30. oktobr. — II. Pri degenerciji možgan 821etnega starčka seveda ni misliti na kako uspešno zdravljenje. Končno je to naravni proces, pri katerem je edino še na mestu skrbna nega. — A. K. Ugotovitev krvne skupine izvršuje higienski zavod v Ljubljani, če pa to ni mogoče, sc »brnite na higienski zavod v Zagrebu. — Serološka ugotovitev očetovstva je mogoča samo v negativnem smislu, t. j. ugotovi se lahko samo, da dotični ni oče. — Na tretje in četrto vprašanje vam bo najbolje odgovoril higienski zavod. — H. S. Da se ponoči prestrašite, da imate občutek, kakor da bi vam srce utnpnilo, so znaki močne nervoz-nosti in prosite zdravnika, da vam zapiše kakšno pomirjevalno sredstvo. Zvečer se ogibajte težkih jedi in kopajte se pred spanjem v mlačni vodi. — K. C. Predvsem vam poročamo, da neozdravljivega luesa ni, ker se tudi zastareli lues lahko pozdravi s salvarzanom in bizmutom, kateri preparati so popolnoma neškodljivi in ima edino zdravljenje z njimi popoten uspeh. Progresivna paraliza je posledica luesa, vendar se tudi po zastarelem luesu le redkokdaj po- javlja. Tudi progresivna paraliza je danes v večini slučajev ozdravljiva. — Franja Z. Ker je beli *ok večinoma posledica slabokrvnosti, je treba predvsem zdraviti to bolezen. Razen tega vam priporočamo sedeče kopelji s precedkom hrastove skorje. Vsekakor bi pa bila nujna potrebna preiskava po specialistu. Ra Izvleček iz programov Nedelja 6. novembra LJUBLJANA 9-30: Cerkvena glasba. — 10: Versko preavanje. — 10.30: Šah. ura Dr. vidmar. — 11: Salonski orkester. — 12: Cas. poročila, plošče. — 15.15: Postanek in razvoj ženskega pokreta. — 15.45: Slovenske narodne poje g. Derniota. — 16-30: Veseloigra »Mešetarji s slavo«. — 20: Pevski koncert ge. Lovšetove. — 20.45: Salonski kvintet. — 22: Čas, poročila. — 22-15: Jazz na klavirju (G. Švara). BEOGRAD 12-30: Koncert orkestra. — 19: Narodne pesmi. — 20.35: Orkestralen koncert. — 21.40: Pesmi. — Plesna glasba. — ZAGREB 11.30: Komorna glasba. — 17: Plesna glasba. — 20: Koncertni večer. — 21-30: Nadaljevanje koncerta. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 19: Koncert iz Brna. _ 21: Orkester. — 22.25: Jazz. — BRNO 19: Godba na pihala. — 20: Crno-beli večer. — 21: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 17: Klavirski koncert. — 20: Koncert finske glasbe. — 22: Godba za ple9. — DUNAJ 9.40: Nabožna glasba. — 11.30: Beethovnove violinske sonate. — 11.30: Simfoničen koncert. — 12-45: Lahka godba. — 15-30: Komorna glasba — 17: Lahka godba orkestra. — 19.35: Ves program iz Berlina. — BERLIN 19: Orkestralen koncert. — 22.30: Lahka glasba in objavljanje volilnih irezul-tatov. — KoNIGSBERG 17: Godba na pihala- _19: Ves program iz Berlina. — MČHL- ACKER 19: Ves program iz Berlina. — BUDIMPEŠTA 16.30: Klavir. — 17.30: Koncert orkestra. — 1915: Dramski večer. — Lahka glasba. — RIM 17; Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Verdijeva opera »Aida«. Ponedeljek. 7. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet- — 18.30: Esperant-sko predavanje. — 19: Zdravstvena ura. — 19.30: Prenos opere iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Plošče. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Lahka glasba. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20: Prenos opere iz Beograda. - PRAGA 19.20: Prenos iz Brna. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 19.20: Operetni večer. — 21: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Pevski in klavirski koncert. — 18: Lahka in plesna glasba. — 20: Preno9 evropskega koncerta iz Londona. — 22-30: Godba za ples. _ DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 17: Plesna glasba. — 20: Večer lahke glasbe. — 21: Prenos evropskega koncerta iz Londona. _ 22.30: Godba za ples. — BERLIN 20.45: Pevski koncert — 21-30: Literaren program. — 24: Spevoigra. — KONIGSBERG 20: Mešan program. — 21: Prenos evropskega koncerta iz Londona. — MUHL-ACKER 19.30: Koncert solistov. — 20.05: Orkestralen in pevski koncert. — Torek, 8. novembra. LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Predavanje o Reslu (dr. Lavo Cermelj). — 12-15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17 30: Salonski kvintet — 18.30: Nemščina. — 19: Gospodarska socialna vzgoja. — 19.30: Zunanji ustroj vsemir-ja. — 20: Prenos programa iz Zagreba. — 22: Cas. poročila, plošče. BEOGRAD 11: Radio-orkester. — 16.30: Jugoslovenske pesmi. — 16.30: Lahka godba. _ 20: Prenos programa iz Zagreba. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Zgodovinski ciklus klavirske glasbe. — 20.30: Koncertni večer. — 22.40: Lahka godba. — PRAGA 19.50: Paganinijeve violinske sonate. — 20.20: Pevski koncert. — 20.50: Prenos iz Brna. — 22.50: Koncert godbe na pihala. — BRNO 19-50: Prenos koncerta iz Prage. — 20.50: Spevoigra. — 22.20: Prenos iz Prase. — VARŠAVA 17: Simfoničen koncert. — 18: Lahka glasba. — 20: Poljuden koncert orkestra in solistov. — 22-15: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 15.20: Schubertova glasba. — 17: Lahka godba orkestra. — 19.35: Prenos Mozartove opere »Cosi fan tutte« iz gledališča. — 22.35: Lahka glasba. — BERLIN 19.10: Lahka godba orkestra. — 20-15: Prenos opere »Corregidor« iz Mo-nakovega. — 22.30: Zabaven program. — Leichner Fettpuder je že 60 let svetovna znamka. 351 K5NIGSBERG 19.30: Mešan program na ploščah. 20.30: Sluhoigra. — 21.20: Koncert Bachove glasbe. — MOHLACKER 19: Koncert orkestra. — 20 30: Dramski večer. — 22.45: Nočni koncert pesmi in plesov. — Cerkev v trgovski hiši V Baltimoreu imajo veliko konfekcijsko trgovino za opremo nevest. Zadnje čase so izpopolnili prodajni oddelek s kapelico, v kateri stoji krasen oltar Pred oltarjem je ves nared za poročno ceremonijo. V klopeh ob levi in desni strani sedijo lutke, predstavljajoče svate, mnnekinke pa hodijo skozi vrata v ka/pelico in predvajajo pred oltarjem poročni obrede. Da ostane iluzija do zadnjega učinikovita. ima kapelica tudi orgle iz katerih donijo ves čas predvajanja poročne scene korali ki omamljajo fcupo-»'a!ke s sladkobo in mehkobo. Vas na dražbi V četrtek so v madžarski vasi Kenezlo eksekvirali 221 kmetov zaradi neplačanih davkov. Na dražbo je ob tej priliki prišla tako rekoč cela vas: 4 madžarski biki. 139 krav, 18 volov. 41 telet, 41 konj, 50 prašičev, 41 vagonov krompirja. 5 in pol vagona rži. 2 ječmena. 1 vagon ovsa. 3 vagoni sena in 30 vagonov živrn?frotnikovo damo. 12. f4—f5 .... Čakati beli ne more. Sicer igra črni DdS—bfl in c6—c5. 1 2..........e6Vf5 Na 12.....g6Xf5 b\ sledilo: 13. Sg5X «. £7Xe6 14. Le2—fc5-f, Ke8—f8 15. Lcl—h6+, K£8—g8 16. Ddl-g4+!l, f5X g4 17. Lh5—f7 13. e5—e6 fTXe9 14. Sg5Xe8 Dd8—b6 15. a2—a4! .... Spielmann igra silno energično 15 .________f5Xe4 če črni figure ne vzame, temveč Igra 15.....c6—c5, bi sledilo 16. Se6—g7+, KeS—d8 15. Se4—gS tal nato a4Xb5 16. a4—a5! .... Beli lovi dacio. Na a6 Jo žene, kjer Jo mora dolete'c* usoda. Vse to Je Spielmann očividno kombiniral že ▼ svoji 11. potezi. 16..........Db6—a6 17. Ddl—c2 Sd7—f6 Pravilno sodi črni, da se mu mora zrušiti pozicija, če pade kmet na e4. Spielmann pa še ni končal. 18 TflXf6! Le7Xf6 Seveda ne: 18 . . . Sd7Xf6. Beli bi z 19. Sd5—c7+ doba damo. 19. Dc2Xe4 Ke8—f7 20. Se6—c5 .... Kajne, da je Spielmann vse to zelo lepo igral. Damo je srečno zajel. Zmaga se mu močno smehlja. Prav za prav Jo je zaslužil, ker je energično kombiniral. Mladost ima srečo. Elikases ima v svoji poziciji presenetljivo rešitev. Saj je ni mogel predvidevati. Spielmann pa Se manj. vsaj takrat ne, ko je v 11. potezi napad začel. 20. ... . Ta8—e8 21. De4—f3 .... Beli veže lovca, da mu ne udari na d4. 2 2..........Te8Xe2 To je rešitev! če vzame sedaj dama trdnjavo, udari lovec z f6 na d4 s Šahom in pobije nato belega skakača na c5. 23. Sc5 X • • • • Ta veliki rop Je sedaj zelo zagrenjen. 2 3..........Te2—el+ 24. Kgl—f2 ThS—eS Črni je počasi nabral nadomestilo za te-giibljeno damo, razen tega pa ima Se močan napad. Bell se ga ne more ubraniti. Preveč črnih figur mu strelja na kralja. 25. b2—b4 Kf7—g8 26. Lcl—b2 .... Sedaj šele je beli dokončal mobilizacijo! 2 6..........Tel—e3 27 Df3—dl c4—c3 Po težkem ooju ima sedaj črni zaključno besedo. Eliksases igra svoj napad zelo čvrsto. 28. Lb2—cl c3—c2! Začetek konca! 29. DdlXc2 30. Dc2Xe2 31. Lcl—e3 32. Pe2—fl žalostno. 32. » # • • Beli se vda! Zelo zanimiva, živa partija, ki Je obema mojstroma v čast. Te3—e2-f-Lf6xd4+ Te8Xe3 Te3—a34- Kulturni pregled Davorin Ravljen: „Tulipan" Knjiga o življenju westfalsldh Slovencev Essen, 1. novembra. Povojni čas je Slovence v marsičem zbližal. Ne le, da smo si po smrti Ivana Cankarja mak) bolj natanko pogledali v obraz, ozrli smo se tudd po širokem svetu, po tisti naši krvi, ki poji že doLga desetletja tujo zemljo. Povsem nepričakovano nam je bila Westfalija, poprej daljna nemška dežela, blizu — in celo Amerika se nam je približala, da, Amerika se je približala nam — morda smo jo vabili ne mi njej. A če se je ameriški Slovenec sklonil k natm, žulja>v in nagibajoč se že h koncu svojega življenja, če je ameriški Slovenec mogel dati iz sebe nekaj dolarjev hi višek narodovega življenja: nekaj tvornih sil, če srno njega vabili, ga iskali in klicali ob hudi uri marsikdaj _ je vzrok v dogajanju stvari ta je vzrok v »Ameriki«. Tako je bilo prav, da smo se ga spominjali — tega strica_ob hudih urah Ali pa je bik) prav, da smo nekoč nanjj tako povsem pozabili, da mu nismo pomagali — im lahko bi mu bili — na kulturni poti, da ba dal še več Ameriki in še več nam ne samo materijahniih, ampak budi duhovnih vrednot — ni vprašanje, je že živ pečait na našj preteklosti, ki nas grize: veliko smo zamudili po lastni nemarnosti; ln misionsko delo pogosto usmerjali le tja, kjer nas nihče ni pričakoval, nihče klicaL Morda smo v tej grižnji vesti planili na Westfalljo, da bi rešili sebi vsaj zadnje od zadnjega, kar se rešiti da. Pa ven. daT, ča« ve, da je westfalskii Slovenec moral zavpiti, da smo ga slišali. In hvala boda usodnemu naključju: slišalj smo ga kljub temu, da od njega nihče ni pričakoval kdoved.i velikih materialnih vrednot. Po tej naši zasegi — ka;ko skromni smo! — da smo zaslišali bednega slovenskega izseljenca na evropskem severu, pa je Westfalija postala mahoma vprašanje narodovega obstanka, del narodovega ponosa ln danes ne majhna sila slovenstva, ki veže od dne do dne bolj južne Slovane z nemškim narodom kulturno ln politično. • V tem pogledu je Ravljenova knjiga »Tulipan« dragocen donesek k spoznavanju dvesh narodov, k zgodovini živ. Ijenja westfalskega Slovenca, dragocen tem bolj, ker seznanja množico z doslej dokaj neznano deželo, ki je dala osemdeset tisoč Slovencem dela in kruha v teku petdesetih let. Po svoji odločni socialni tendenci pa kaže ne ie, koliko krepke snovi je v našem življenju, ampak tudi, da je Vodnikova družba z izdajo te knjige ubrala v množico zdravo pot Prav socialna tendenca in pa odkritje v našem leposlovju novega sveta, sveta slovenskega izseljenca, daje tej knjigi polno upravičenost, da je ugledala dan Davorin Ravljen, toi je bi] sloven- ski javnosti znan doslej le kot eden najboljših novinarjev, se kot lep oslov ec socialne smeri, globoko čuteč človek in dobro poznavajoč damašnji čas, slovenskemu svetu ni mogel lepše pred staviti. • Pepon, Anka, Janež, Andrejec, Habjan! Koliko bolečime slovenskega izseljenca je prikazal v teh ljudeh, koliko tistega tihega slovenskega veselja, v kaiterem ni drugega kakor hrepenenje po 'dctmačem sonca in miru, in koliko je v tem neprestanem hrepenenju botja s& vsakdanji kruh. Pa kljub vsej bolečini so ti ljudje polni dobrega smeha — Andrejec, ta ne. poboljšljuvi potepuh, ki izgubi harmoniko in vloži potem prošnjo na samega Hmden-burga, naj mu on kupa drugo, da brez harmonike ne more, pa ne more živeti, je vprav imenitno naslikan. Nemške oblasti mu harmoniko kupijo. Sam prezi-dent nemške republike! _ se baba Andrejec. Pa se ti lepega dne spomni, da nima dežnika. Hm, če mu je Htadenburg lahko kupil harmoniko, bo tudi za >mare-kx dal, sj misli preprosta potepuška duša, in dobi _ res — še dežnak. Ta tragična figura, zmirom vesela in pripravljena drugega razveseliti, in na zunaj gr-čavil Pepon s svojo mehko dušo, sta najbolj slovenska, • Kljub vsej rastoč] bedi, ki utaplja rudarske kolonije v mrtvaško tišino, nosijo naši ljudje obup zmerom z nekim čudnim ponosom, z dobrim nasmeškom, vsako uro pripravljeni za šalo in s tisto trmasto slovensko vero, da pride boljši čas in pa da se vrnejo slej ali prej v domovino. Ali to je le vera, gigantska »Ha našega človeka, ki se noče vdati, ki noče biti premagan. Na zunaj robati, proti sebj nepopustljivi _jih od dne do dne bolj grize črv tujstva in socialne krivice. Stroj jih izpodriva, rov in stroj jih ubijata, pohabljata, uoičujeta cele družine, bolnice so polne, v vsaki hiši je bolnik, glad, generalni direktor, inženjer industrijska gospoda se vlači, plača za opremo vile tri milijone dinarjev, ki jo opremljajo sušičnj umetniki, dekleta propadajo. rudar, bit od vsega sveta, kolne in pije, vse je naprodaj, vse je za smrt. Mesta rasto. Tam, kjer je prej bilo močvirje, je zdaj nesluteno razkošje, velikanske trgovske hiše, krasna klnogledališča, bari, hoteli, razkošne ceste, kamini, stroji, saje, smrad po ogljiku ln amonijaku, plavži, žareče baterije kokerij, podnevi in ponoči kresovi, krik £n stok. sijajna reklama, neskončne vrste avtomobilov _ In rastoči milijoni brezposelnih, armade gladujočlh v tej evropski Ameriki, miloščin ar ji tn debeli bogatini, rjave uniforme ošabnih fašistov, črne uniforme mrkih komunistov, rdeča bandera |n Relchsban-ner, procesije demonstrantov, manafestan-tov, protestantov in katolikov, cestne bitke zjutraj, opoldne in zvečer, policija, streljanje, mntiči hi objokane matere in žene in otroci. Strašen obraz dobe. A ob vsem tem Pepon sanjavo toži, — izseljenec, brezposelni! rudar, mlloščinar, — o socijalni krivici, o izseljenčev] usod.. Zvečer je s svojo ženo Anko na vrtu. Gledata tulipane, ki jih saje duše. Te rože, ki so tako lepe in razumne, da veljajo za podobo neumnosti Drugim služijo denarje, same zase pa odcvitajo ln se plode brez koasti. In Pepon govori: »O tvoji gredi razmišljam, Anka, o tvojih tulipanih. Tudi z menoj je tako, tudi z nami... Presajeni smo v to zemljo in kako nas duši! Orumenei bom jaz in ti in otrok, ki se še rodil ni. In koliko še drugih! Kaj je sam rožnati cvet. sadu pa ni-kakšnega. In kar je novine, se tu izgublja ali gre dalje po svetu. Usodi smo zapisani. A jaz, Anka, ne bi rad bil tulipan, Drevo bi hotel biti, jablan na domač! rebri ali pa hrast na gmajni, da bi me še burja ne izrula!« Tako je s Peponom, tako je z vsemi našimi Slovenske sanje in tožba je to, slovenski boj — hrepenenje in tožba vsakega majhnega naroda. Ravljen je v ie-ta odstavek položil smisel svojega dela. Izlušči se sredi knjige kakor biser v boju vsega, vsega proleta-riata in majhnega naroda proti soolalnl krivici. Mali Jakob, Nemec, se bije z gospodo po delavskih zbornicah in pisarnah generalnih direktorjev, vodi delegacije strokovnih organizacij, majhen je, skoro smešen, smeešn tem bolj, ker le vse skupaj vrag jemlje. Socialdemokrat je, možiček. Rektor Kranach, velika, inteligentna duša, je v svojem humorju ujedljiv proti njemu kakor gad, človek širokega duha ln globokega socialnega čuta, ki pa izginja v lastni bolečini in je nemočen proti industrijskim baronom ln strojem. Rudar, domači Ln izseljenec, vsi so enaki, pa sanjajo in tožijo, alf se izgubljajo v strankarskih bojih, v predmestjih, kjer je trenuteft bog, prostitutka ljubezen, beg počitek. Ne- srečni Heinz, Nemec, zdivja zaradi bede in zaradi nesrečne ljubezni do propale Lote, ki je okusila razkošje bogatega jate-njerja ln njegovo pest, se izgubi na dnu ln postane morilec. Sile so se sprostile ▼ nič, v maščevanje brez sledu. Propad. Propad. • Ravljen temu nI kriv. Dal je tisto, kar je. Njegovo delo ni laž. Tam, kjer mu zaradi tega ali onega ni šlo od srca, je mrtvo ln kakor dejstvo suhoparno. Oblikovno lepo prikazat« razne proslave, ki jih stiska obroč bede, je trd oreh, zlastn še, če se zaradi omejenega prostora nI moči razmahnit'-. Das; je knjiga skozi in skozi vedra, z nasmehom pisana, bije iz nje groza. Krut je Ravljenov realizem, ki prehaja mestoma v nepotreben naturalizem, dovolj sam po sebi. Delo, katerega hib nI moj namen razkrivati in se dotikam le najbolj perečih stvari, je tako pošteno -ln toplo napisano, kakor le malokatero; ni izumetničeno. Ni roman, ne novela, niti povest — kos iztrganega življenja je. to ker je to, ker je hotelo biti Sivo, je zaradi vladajočega časa marsikaj pridušeno, marsikaj neizgiajeno, le nakazano, Is neke bolestne bojazni, da ne bi preveč ali vsega povedal, skrito. Vse kaže, da je hotelo biti več kakor je. Skopo, za to snov pre-skopo določeni prostor je pisatelja zadušil, tako da se ni mogel lotiti izseljenca v njegovi veliki podobi današnje socialne krize. Vendar, izvršil je pionirsko delo. In da je poleg krasno opisane Westfalije prikazal tudi današnje politično in industrijsko življenje nemškega delavca, je de-hi, zlasti ker je namenjeno množici, v veliko korist Vsekakor pa bi bil mogel najti ali moral dati rudarju-izeeljencn malo drugačen ideal kakor sta Sva granta. Pepon jih je bil že vesel, tudi Anka, in nihče od tistih tisočev, ki so ostaK t Westfaliji jima ju ne za.ida. Ali delo, ki je pisano tako pošteno, bi moralo izzveneti in bi moraJo imeti nit velike skupnosti, v neki rešitvi za vse. Pa kakor sem dejal: na dehi Je težka pest In kakor >mora uboga resnica zar-devati vsa stoletja, da je paradoks: in vendar ni njegova krivda«, pravi Schopen-hauer, se je Raivljen moral ravnati malo po pravilu: »če molčim, ostanem modrijan«, namreč, da se je dellkatnim stvarem, nekaterim socialnim in političnim vprašanjem, ki so v pogleda izseljenca nujna, ognil ali pa jih le nakazal Tisti pa, ki bo hotel, bo Ravljena razumel, si v megli današnjega evropskega sveta lahko utrl pot do sonoa, o katerem sanja Izseljenec, in dal pisatelja »Tulipana« v dohu roko. Rudolf Kresa!. Srečko Kosovel v slovaškem prevoda. T? najnovejši številki slovaškega književno-umetniškega mesečnika >Elan< sta izšla dva prevoda iz lirike Srečka Kosovela. J. Ha-ranta je preložil v slovaški jezik »Pesem« in »Sonet smrti«. Razstava umetnostne skupine >Oblik« v Beogradu- Umetnostna skupina >Oblik< bo v nedeljo otvorila v Umetnostnem paviljonu na Malem Kalemegdanu razstavo slik, grafik in kipov. Po številu del in razstav-ljalcev bo to ena največjih razstav v prestolnici. . „ _ Dve novi knjigi raloibe >J«olifcc. Znana beograjska založba Nolit ie objavila v zadnjem času prevode dveh malo znanih avtorjev. V knjigi* >Sama« ameriške pisateljice Agnes Smedley se izpoveduje žena, ki se z najtežjimi žrtvami in s čudovito življenjsko silo prebija skozi življenje v današnji ameriški družbi. >Sama«Je avtobiogra-fija, roman preživljenega življenja, eden naisilnejšib krikov ženske duše. kar smo jih kdaj slišali iz književnosti. Pretresljiva knjiga! — Drugo knjigo z naslovom >Jev-reji bez novca« je spisal Michael Gold. Opisuje z nepotvorjenim realizmom življenje in umiranje siromašnih Judov njujorške židovske četrti. Knjiea odpira pogled v ko-letivno usodo stotisočev in pomeni zlasti za nas odkritje novega sveta. Za inseenacijo nove Leharjeve operet« >Ja-lietta«. ki jo bo še pred božičem upriioril »Grosses Schauspielhaus« v Berlina v režiji Maxa Reinchardta. bodo potrošili okrog 2 milijona dinarjev. Kriza? Položaj današnjih gledališč označuje vest iz Budimpešte, da se je ondi ustanovilo ta-kozvano »Vinarsko gledališče« (Filler sein-haz), v katerem so cene od dveh peogov do 50 vinarjev. Specialiteta gledališča tudi to, da daje vstopnice na up, če gost nima denarja pri sebi. Janko Kač: GRUivr TRETJI DEL. Večer je legal na zemljo. V daljavi se je čula slabotna pristrelka, ki so jo zdaj pa zdaj udušile poki lahke poljske baterije, ki se je še držala nekje za vasjo. Škripaje so se premikale skozi vas kolone vozov. Prav pod soncem, ki je stalo še za dva moža nad obzorjem, je gorela velika vas in zdelo se je, kakor da bo zdaj pa zdaj padla tudi sončna obla v ognjeno morje m bo vsega konec. Ranjenci so hropli med zelenjem krompirja in grebli v razpokano zemljo s prati, da so jim krvaveli. Na širokih žarah je vstajal in padal zastaven dragonec, ves zasipel v obraz, se grabil za trebuh in rjul kakor žival. Granatni drobec mu je bil pretrgaj čreva. Kakor pošastno odpevanje neubranega zbora so vpadale v njegov krik kletve, molitve in prošnje: »Der Teufel solls holen... Marija, Marija...; vode... Wasser; Jezus... Tak pridi no hudič po nas..ko nas je Bog v zadnjico sunil. Joj, ojoj, hu juhuhuhu... Tonče je pa ležal vznak v razgonu, negiben. Debele zelene muhe so sedele na napol zaprtih očeh in sesale vlago iz njih. Na svetli sabli so se odbijali zadnji sončni žarki... >;3anitejci!« je nekdo kriknil v to brezup je. Kakor da jih je poklicalo vtelešeno upanje, so prenehali ranjenci vzdihovati, celo dragonec na žarah je obstal za hip vravnan, kakor da straži to smrtno plesišče... Res, izza vasi se je pomikal voz z rdečim križem. Kakor pri lovu je šlo pred njim morda deset vojakov v presledkih drug za drugim. Čim so ranjenci videli, da se bliža pomoč, so hiteli klicati, mahati in lesti proti vozu. Čudna tekma se je pričela: kdo bo prej rešen... Kako počasi se je bližala saniteta! Ni mogla hitreje, ko je bilo treba vsakega ležečega vojaka pogledati, če ni morda še živ. Voz je prihajal bliže, odhajal in spet prihajal ter jemal s seboj ranjence, mrt vece pa so zlagali na kupe kakor slabovečne vreče krompirja... »Mjortvi« je obrnil tudi Tonča ruski sanitejec. Že sta ga zgrabila s tovarišem in ga nesla na kup mrličev. Ko sta stopala mimo voza, ju je ustavil zdravnik: »Čto s njim?« »Mjortvi!« sta odgovorila vojaka in hotela naprej. »Stoj!« js ukazal zdravnik. Sanitejca sta položila mrliča k njegovim nogam. Zdravnik je pokleknil, razgalil Tončeve prsi in prisluhnil. »Vodkak mjortvi? 2ivjot!« je vzkliknil zdravnik, segel po čutari, dvignil Tonču glavo in mu vlil v izsušena usta poživljajoče pijače. In res, dozdevni mrlič je goltnil, zakašljal in odprl oči. Začuden je pogledal rjavo uniformo in voz, ves oblit z ognjenim svitom, se prijel z roko za glavo in zavaljeno vzdihnil: »Glava... bali...« »Ruski čelovijek?« se je sklonil k Ton5u zdravnik in kar ni mogel verjeti svojim ušesom, da je prav slišal. »Morda je kakšen političen begunec, ki je utekel v Avstrijo in se prikril...« Tedaj pa je Tonče spet odprl* oči in se, odmajavši z glavo, trudno nasmehnil: »Slovenec sem...« Še bolj se je začudil zdravnik in vprašal dalje: »Avstrijec?« Tonče je prikimal in dostavil: »Iz Savinske doline na štajerskem ...« Sedaj šele se je zdravniku posvetilo v glavi: »Štirska... Graz...« Oveselil se je Tonče znanega imena in pojasnil: »Cilli...« »Krasivi gorod«, je pritrdil zdravnik, ki se je spomnil Oelja, ko se je vozil na oddih v Italijo. »Pozna naše kraje«, je pomislil Tonče in pristavil: »Celjskih grofov je bil grad...« Čeprav ni razumel, je zdravnik vendarle prikimal in sam zase dodal: »Sin naše velike Slavije je...«, nato pa velel sanitejcema: »Na voz!« Potrepljal je Tonča po rami, se mu nasmehnil: »Zdravstvuj, Slav-janec!« in se nagnil do drugih nosil. Dolgo je poslušal, potem pa skomignil z rameni: »Mjortvi.« Sanitejca sta dvignila mrliča in ga zvrnila z nosil na kup na žarah. Tonče se je zdrznil. Spoznal je bil v mrliču svojega poročnika Tirolca Grainza, dobrega človeka. Na mah je bil pred nj-m ves prizor, ko so odhajali iz Gradca. Kako je tolažil Grainz svojo ženo in božal dvoje jokajočih otrok: »Čez en mesec smo spet doma. Ne boj se, dušica, zame...« Pri misli na ta sloves se je spomnil tudi svoje Nežike in bridko pomislil, kako bo jokala nesrečnica, če ne bo dobila nekaj tednov od njega nobenega glasu... V tem se je že premikal voz proti vasi. Nad veliko pojato se je vila zastava Rdečega križa. Iz polteme so se culi vzdihi, ječanje in odsekani ukazi zdravnikov. V vrsto so položili Tonča in voz se je spet odpeljal... Čim so se Tončeve oči navadile na slabo luč baklajočih petrolejk, sta že stala pri njem dva zdravnika. »Ranjen?« je vprašal starejši Tonče je odmajal in odvrnil: »Glava...« Sklonila sta se in ogledala njegovo glavo. Ko pa nista našla nobene rane, je pripomnil mlajši: »Dragonec je...« »Commotio cerebri!« je presodil starejši. »Če lobanja ni preveč prizadeta, bo še okreval.« Okrenil se je in rekel pisarju: »Kiev« in že sta se sklonila k sosedu. Pisar je pristopil k Tonču in mu segel v levi žep po legitimacijo. Ko je ni našel, ga je vprašal: »Kde tebi legitimacijon?« S trudno roko je stikal Tonče po žepu in otipal le konec vrvice, na katero je bila privezana kapsula z legitimacijo. »Nekdo mi jo je odrezal«, je pomislil Tonče. »Menda so mislili, da sem mrtev.« Pa se je potipal po bluzinem žepu in ugotovil, da tudi notesa nima... Uro pod bluzo je pa občutil. »Kako se zoveš?« ga je vprašal pisar. »Anton Kozinc. Peti dragonski eskadron.« »Skuda?« »Cilli«, je odgovoril Tonče in zaprl oči... Mračna obsežna pojata je vso noč hropela, zjutraj pa so začeli nalagati ranjence na vozove. Najprej so naložili tiste, ki so bili bolj lahko ranjeni, ter jih namenili za Kiev. Po dolgi in mučni vožnji, ki jo je Tonče po večini predremal v topi nezavestici, se je naposled vendarle znašel v beli bolniški postelji. Kakor da je doma, se mu je zdelo, ko je poslušal vse dni pesem zvonov Peščerske Laure. Dva stotaka je imel všita v telovniku. Ta^mu je zamenjala sestra Rdečega križa v rublje ter mu prinesla zavoj pisemskega papirja in svinčnik. Komaj je toliko ustrahoval svojo težko glavo, da je napisal Nežiki pismo: »Moja ljuba Nežika! Sam Bog in Tvoja molitev sta me obvarovala, da sem še pri življenju, ko me morda doma že imate za mrtvega in si Ti kratiš noči z jokom. V bitki pri Krasniku sem padel s konja in si pretresel glavo, prišel sem v rusko ujetništvo in prepeljali so me v bolnico lepega mesta Kijeva. Vse dni poslušam zvon jen je iz tukajšnjih cerkvi in mislim na Tebe. če Bog da, bo vojne kmalu konec in se bova spet videla. Do tedaj pa potrpi, saj veS, da vedno nate misli Tvoj Tonče.« Mlad zdravnik, ki je znal čitati latinico, mu je napisal v cirilici naslov na pismo in ga oddal na pošto. Vsak teden je pisal Tonče pisma in nestrpno pričakoval odgovora... Zaman je čakal! Prvo pismo je dospelo srečno preko vseh mej in ovir. Ko je prispelo v začetku decembra na pošto in ga je vzela poštarica v roke, je takoj videla poleg neznane cirilske pisavo znane Tončeve črke in si vsa vesela mislila: »Pa vendar ni padel! Iz ujetništva piše. To bo vesela Nežika! Revica, koliko je prejokala.« Iz življenja in sveta Večno življenje Skrivnost možganskega podaljška in vitamina G Angleški fiziolog dr. Bidder je postavil trditev, da je staranje in smrt v neki določni zvezi z rastjo. Bitja, ki ne prenehajo rasti, tudi ne umrejo, če jih ne usmrtijo kvečjemu nasilni procesi, sovražna druga bitja, ki se od njih redijo, ali bolezenske klice. Takšno bitje je n. pr. žival, od katere izvirajo naše šolske gobe. Poleg mehkega, lukničavega ogrodja teh gob obdaja to žival živo tkivo, ki se ne razlikuje dosti od tkiva človeškega telesa. Morska goba rase neprestano in če bi ne imela nešteto sovražnikov ki zasledujejo, in če bi je ta ali oni slučaj r% odtrgal od tal, na katerih živi, ter je predal smrti v valovih, bi zrasla lahko do neznanske velikosti in ne bi umrla. Sposobnost za večno življenje je bila dana po dr. Bidderju organizmom že od vsega poč e tka, a se ni izkazala za izvedljivo. Da.r večje gibčnosti in lažje prilagoditve okolici plačujejo zato živali in ljudje s staranjem in smrtjo. V morjih je možnost mirnega razvoja morda večja nego na kopnem, zato postajajo neke morske živali neprimerno večje nego kopne in možno je, da se skrivajo v morskih globinah celo velikani, o katerih nimamo niti pojma. Na kopnem pa se orjaki niso mogli obdržati m so propadli kakor dinozavri. Končno je prišla narava do neke najbolj primerne velikosti, ki znaša za človeka 160— 180 cm, za žensko malo manj. Tu preneha rast, kar jc v glavnem posledica določnih kemičnih vplivov. Ti kemični vplivi povzročajo potem staranje in smrt. če bi mogli podaljšati čas rasti, bi si daljšali tudi življenje, a ker človek gotovo ne bi imel interesa za še večjo rast bi morala znanost odkriti pripomočke, da bi brez nadaljnje rasti podaljšala življenje, to je zavrla razvoj staranja in smrti. To je videti nemogoče. Morda pa bodo odkrili kdaj kakšno podaljševalno metodo v zvezi z žlezo hipofizo, ki ovira preveliko rast, in z vitaminom G, ki je po vsem videzu v zvezi s predčasnim staranjem. Konec demonstracij gladnih v Londonu « Angleški detektivi spremljajo v avto znanega delavskega voditelja Hanningtona, ki je organiziral pohode in demonstracije gladnih Vpliv lune na vreme Kako sodi o teh odnošajih znanost Med ljidani je zelo razširjeno mnenje, da sta naša zemlja in luna v tesnem medsebojnem razmerju. Kaj pravi znanost o tem? Natančna raziskovanja mnogih učenjakov kažejo, da je ta vpliv meseca na vreme, če sploh obstoji, vsekakor zelo majhen in se kaže sedaj v tem smislu, sedaj pa zopet v nasprotnem. Meteorolog Sieg-mund Giimther je dolgo let raziskoval ta vpliv in je srvoje uspehe reasumiral tako, da ne kaže mesec v naših širinah nobenega takšnega vpliva na barometer, dež in veter, da bi ga bilo mogoče ugotoviti v dvajsetih letih. Ce ta vpliv eksistira, je tako minimalen, da nI vredno ozirati se nanj. To je pa treba priznati, da učinkuje mesec gibalno na naše ozračje kakor na svetovna morja, ki jim ustvarja plimo in oseko. Zrak se mora proti njemu periodično prav tako dvigati kakor vodovje. A ta zračna plima in oseka morata biti minimalna, v kolikor ju moremo teoretično aploh določiti. Laplace in Bouvard sta dognala, da povzročata na barometru komaj nihljaj dveh stotink milimetra. Malo čudno je slišati, da je učinek meseca na zrak toliiko manjši nego na težjo vodo. A to se da koj pojasniti. Baš zato, ker je zrak tako lahek in prožen eventualni zračni val, ki ga povzroči mesec, ne more dolgo vztrajati, temveč se takoj razteče na vse strani, a prožnost ozračja upostavi ravnovesje v najkrajšem času. Privlačnost meseca poleg tega ne učinkuje mahoma, temveč že dolgo pred njegovim najvišjim stanjem. Ozračje se razteza, postaja istočasno z nastajanjem zračnega vala ob svoji meji lažje, tako da višji zračni steber ne obremeni močneje nižjih plasti. Skratka niti praktično niti teoretično se ne da dokazati, da bi mesec imel kakšen poseben učinek na ozračje in s tem na vreme kakor trdi staro ljudsko mnenje. abotn! značaji ozdravljivi L»judi, ki nimajo nobene izrazite volje, ki se dado lahko vplivati in ki ne vedo najti svoje poti v življenju, imenujemo slabotne značaje. Dejstvo pa je, da jim utegnejo postati prehodno podobne tudi močne osebnosti, ki imajo drugače veliko duševne prisotnosti in aktivnosti. Skrbi in tuge duševne ali gmotne vrste povzročijo lahko tudi v močnih osebnostih neko neodpornost. Kakor so psihiatri že davno ugotovili, segajo vzroki šibkega značaja prečesto-krat v otroško dobo. Nekemu znanemu umetniku je narava podelila n. pr. poleg velikega talenta in bogastva fiksno idejo, da zasluži premalo in da bo čisto obubožal. S to njegovo slabostjo se je okoristil neki pustolovec, ki ga je začel izsiljevati in ga spravil v takšen obup da so ga zgrabile samomorilne misli. Tedaj so ga spravili k zdravniku, ki je ugotovil, da tiči prvotni vzrok njegove šibkosti v tem, da so ga v otroških letih oopolnoma po-mehkužili in ga vzgojili tako. da je bil nesposoben za realno življenje. Na podlagi te diagnoze je zdravnik našel pravilno metodo, ki je nesrečnika ozdravila. Neki znameniti skladatelj je čutil spet čuden strar. pred ženskami. Ustvarjal s» je, da ga ovirajo v njegovem delu, zato se jim je popolnoma umaknil. Zdravnik za duševne motnie je dognal, da so skladatelja v otroških letih starejši bratje vedno zapostavljali in ravnali z njim, kakor da je mani vreden. Ker mu je bila mati vedno bolehna, ga je vzgajala pestunja. To ga je še bolj potlačilo in rezultat je bil ta. da se ga je prijelo neko sovraštvo Smrt v plavžu V Miihlheimu na Hesenskem se je te dnri primerila strašna nesreča v plavžu Friderika Viljema Nek- preddelavec je porinil v plavž kovinasti drog. ki ga je nenadoma nesel kv?šku m ga vrgel v peč z razbeljeno rudo Moža niso mogla rešiti Ker pa nesreča navadno nikoli ne pride sama. se je kmalu po tem zgodilo še nekaj huj-šetja V peč je vdrl zrak in nastala je eksplozija. pri kateri je bilo pet mož rešilne kolone hujše ali lažje ranjenih. do žensk. Zdravnik ga je z individualmo-psihološkim postopkom spravil spet na pravo pot. Hči nekega zelo znanega kirurga je izgubljala vso duševno prisotnost ob navzočnosti tujih oseb in ni spravila besedice iz sebe. Preiskava je ugotovila, da je tudi njen oče zelo molčeč človek in je s to svojo molčečnostjo vplival na otroka. Nekateri drugi vplivi mladostnih let so končno povzročili, da je postalo dekle bojazljivo pred družbo drugih ljudi. Z dvigom njene samozavesti so jo zdravniki spremenili v energično in zdravo žensko. Častna legija za Yvetto Guilbert Francoska šamsonetka Yvetta Guilbert je pred kratkim prejela odlikovanje Častne legije. To odikovanje ima svojo zgodovino in zgodbo. Pred kratkim so hoteli v Parizu bivajoči inozemski novinarji počastiti največjo francosko šansonetko. PovabiM so jo na pojedino katere se je bil udeležil tudi minister Aristide Briand. Ko je napočil čas zdravje, je v nemalo začudenje zbrane družbe vstala prva slavljenka, napravila nekaj korakov proti vnanjemu ministru Francije in spregovorila: »Častita gospoda! Gospod minister! Jaz si nisem pridobila slovesa v postelji ampak na gledaliških deskah. če ima vlada kaj smisla za takšne reči, bi mi morala podeliti odlikovanje Častne legija'« Briand je pritrdil, da ima slavljenka oopolnoma prav. a ni več utegnil izposlovati zaslužni umetnici odlikovanja, ki ga je prejela sedaj — pač dvakrat po lastni za; slugi. Mili ion komarjev Dokončanih v eni uri 181etnia GermaVie Gourdon, hči znanega francoskega učenjaka, pomaga očetu v laboratoriju in te dni je prišla na idejo, ki bo najforže tudi nji prinesla slavo. Ger-mainina posebnost so ultravio"ični žarki, e katerimi dela poskuse v industrijske svrhe. Nedavno je mlada dama ugotovila, da imajo ultraviolični žarki velikansko pr:< vlačnost za mrčes. Zato je skonstruirala preprosto napravo, sestoječo iz žarnice z močnim reflektorjem. Skozi ta reflektor se žarki končen tri raj o v posebni cilindrovi odprtini. Mogočna svetloba privablja komarje in mušice, ki zaidejo v prazen pro-tor i,n od tam v posebno vrečico, iz katere se ne vrnejo več živi. Napravo so z uspehom preizkusili v francoskem kopališču Saintes Manes de-le Mer, kjer je aparat, ki je tehtal borih 20 kilogramov, uničil vse komarje. V slučajih zastrupljenja, povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strok, dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staro-preizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično proti-sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. številke govore Svetovna radiijsfka zveza je pred kratkim izdala statistiko o radiu po vsem svetu, ki kaže, kaiko silno se je razvila ta naprava v teh kiatkih letih svojega obstoja. L. 19>20. je Mo po vsem svetu komaj nekoliko tisoč dTužim, ki so imele svofl radio, dames jiih je sikoraj 34i/s milijona, tako da ceniijo vse poslušalce na kakšnih 138 milijonov. Oddajne postaoe izdajajo letno za svoje naprave in programe okrog 8 milijard diinarjev. Kulturni pomen radija nam postane očiten, zlasti če upoštevamo, da je samo za honorarje umetnikom in avtorske pravice v preteklem letu izplačal dostj več nego poldrugo milijardo dinarjev. Njegov gospodarski pomen osvetljujejo še sledeče številke: Oddajne družbe zaposlujejo danes 25.000 do 30.000 - b, v radijski industriji je bilo L 1931 samo na Nemškem in Angleškem zaposlenih okrog 230.000 ljudii, skupna vrednost vseh spreijemnih aparatov znaša po približni cenitvi do 50 milijard dinarjev. Kriza ni šla niti m/lmo ameriških milijarderjev, kakor kažejo naslednje številke: Rockefellerjevo imetje, kii je zašalo še 1. 1928. 200 milijonov funtov, cem&'o dames »samo« š% na 30 milijonov funtov, Hemry Ford, ki se je kosal še nedavno tega z Rook-efelierjem, si je ohranil »samo« 40 milijonov funtov. Približno v tem razmerju se je zmanjšalo tudd iimetje drugih ameriških K rezov. Statistika Uigotavioa, da si je večina ameriških railiifjonardeiv oču-vaLa samo neko razmerno blagostanje jm da je danes prav za prav Angleška dežela bogatinov Angleška šteje 540 miM(jonar-jov in med temi jih je 157, ki 'imajo več nego 100.000 funtov letnih dohodkov A tudii angleški Kresi niso šli skozj krizo brez izgub, kakor ,-pomirjevalno« pripominja statistika. Tragedija na jezeru Na jezeru Erie, ki leži na severu Zedinjenih držav, je pred dnevi razsajal hud vihar. Ko je reševalna kolona odplula s čolnom na pomoč neki ogroženi ribiški barki, se je čoln prekucnil in posadka je padla v vodo. Nekemu članu rešilne odprave je grozila smrt, zato so ga začeli reševati vsi tovariši, ki so ga sicer z veliko muko potegnili na suho, kjer pa je kmalu nato ifcdihnil Mož iz ljudstva med ljudstvom Francoski ministrski predsednik Herriot je med obiskom v Španiji hodil po ulicah med množicami, ki so ga burno aklamirale Namakanje ustvarja rodovitna Umetnost, ki so jo poznali že najstarejši naredi 2e tisoče let izkoriščajo v starih kulturnih deželah ob Nilu in Evfratu, v Ind:j; in na Kitajskem, za obdelovanje vsako ped zemlje, kamor se da dovajati namakajoča voda. V Egiptu, kjer obsega namakano ozemlje dnes 31 140 kv. km, je bilo vodno gospodarstvo pred 2000 leti celo na višji stopnji rego danes in že samo po farn> nih zgrajena, 686 kv. km obsegajoča zbiralna kotlina Moriškega jezera, ki je bila do danes največja namakalna naprava na svetu, nam to dokazuje. Danes je to jezero izginilo in obsežna ozemlja ob morski obali. kjer je prej zemlja rodila vsakovrstne kulture, so se spremenila v močvirje. Šeie v novejšem času so Angleži z zgraditvijo velikih jezov v Zgornjem Egiptu izboljšali namakanje S posebnimi napravami po tako zvantm sefiškem sistemu, z jezovi, nasipi itd. čuvajo tu rodovitno zemljo pred nilskimi poplavami, obenem pa odvajajo vodovje v zbiralne kotline, od koder jo spuščajo v času suše na njive in polja. Ta sistem omogoča dve in celo tri žetve na leto in pridelavo rastlin, kakor sladkornega trsa in bombaža, ki potrebujejo samo za svoj razvoj več nego pol leta. Ob Indu in Gangi je namakalna kultura prastara in gre pred vsem v prid riževim poljem, ki zahtevajo ob določenih časih veliko moče. Tudi tu je poljedelstvo za dolgo časa zaostalo v svojem razvoju in je šele angleška uprava z zgradbo ogromnih prekopov in zbiralnih jezer pospešila ta razvoj. V Birmi, Siamu, Kambodži, sploh v vsej Zadnji Indiji, na Filipinih in na Javi so Kitajci po vsej priliki že v davnem času naučili domačine namakanja plodnih tal. Kitajci so to umetnost prevzeli od sred-njeazijskih ljudstev že v 3. tisočletju pred našim štetjem in so jo tako izpopolnili, da prevajajo vodo s pomočjo v terasah zgrajenih zbirališč celo v gorate dežele. Na Japonskem je namakanje tal istotako vzorno, v Sprednji Aziji in Severni Afriki je obdelovanje zemlje mogoče samo po zaslugi namakalnih sistemov in celo v izžgani Arabiji, v saharskih in libijskih oazah ?e vrši namakan ie kultur s pomočjo dvigalnih vodnjakov ali kakor v sredini suhe avstralske celine s pomočjo arteziških vodnjakov. V Zedinjenih državah so bili že Indijanci pričeli graditi namakalne naprave in Mormoni so že pred desetletji spremenili na isti način puščavo okoli Slanega jezera v plodovito zemljo. Po tem zigledu so se ravnali prebivalci »Suhega Zapada«. Kjer so se prej razprostirale ogromne puščave in žalostne stepe, zelenijo danes bohotno pšenična, koruzna in hmeljska polja ter vinogradi. Puščavnih tal pa je tu še ogromno in silovite kulture bi tu nastale in bodo nastale, ko bodo rešili problem njihovega namakanja. Ta tla imajo namreč veliko prednost, da vsebujejo neprecenljive množine rudninskih soli, ki jih voda in deževje nista mogla izprati in ki so rastlinam najboljša hrana. Tla so nadalje lahka in rahla, saj sestoje iz preperele prakamenine. Zofija Schliemann Srčni roman velikega arheologa Iz Aten je te dni prišlo poročilo, da je umrla tam gospa Zofija Schliemannova, vdova po velikem arheologu Heinrichu Schliemannu, ki je umrl že 1. 1900. Zofija je bila možu zvesta pomočnica pri vseh njegovih velikih arheoloških delih in bila je tudi prva in edina ženska, ki je po tisočletjih simela nositi zlati diadem in ogrlico lepe Helene. Oboje sta našla zakonca po dolgoletnem, žilavem iskanju v razvalinah slavne Troje. Kako sta se dobila ta dva človeka iz dveh popolnoma različnih narodov in po starostni dobi v razdalji celih 31 let, v ostalem pa duševno sijajno uglašena, ta zgodba bi lahko dala snov za ljubezniv roman. Heinrich Schliemann, sin pobožne pastor-sike družine, se je že v mladih letih odpravil iz rodnega kraja, s katerim se ni mogel sprijazniti. S seboj je vzel komaj 10 pruskih tolarjev — a pozneje je postal zelo bogat pri čemer mu je mnogo koristil njegov naravni talent za jezike. Že kot 11 leten deček si je s svojim stricem pastorjem dopisoval latinsko. Potoval je neprestano iz dežele v deželo in trgovina z indigom mu je prinesla bogastva. Svoje bogastvo pa je delil s polnimi rokami svojim sorodnikom. Bil je čestokrat zaljubljen in skoraj bi se bil poročil s svojo sestrično. V Rusiji pa se je zagledal v neko rusko dekle, ki jo je vzel za ženo in je imel ž njo tri otroke. Ker se nista dobro razumela, sta se potem ločila. V Parizu je postal lastnik več palač, v Atenah se je v starosti 47 let seznanil s 161etnim grškim dekletom, ki je postala njegova druga žena in zvesta tovarišica njegovih slavnih arheoloških dejanj. To je »>rišlo tako-le: V Petrogradu se je bil seznanil z nekim metropolitom Teoklitom, od katerega se je brl naučil grščine. Nekoč, ko je iz Amerike pripotoval v Pariz zaradi svojih palač, mu je šinilo v glavo da bi odšel na Grško in tam pričel izkopavati ostanke tistega slavnega sveta, ki ga opeva Homer. Obenem bi se poročil s kakšnim grškim dekletom. Spomnil se je metropolita Teokli-ta in mu je z brzino, ki je odlikovala vsa njegova dejanja, napisal pismo, v katerem mu je razodel svoje načrte in ga prosil, naj mu morda nasvetuje kakšno dekle iz kroga svojih znancev. Lahko je revna, biti pa mora visoko naobražena in navdušena za Homerja. Če mu pošlje njeno sliko, mu bo tem bolj hvaležen! Metropolit je bil seveda malo začuden nad tem pismom nemškega čudaka, a ker ga je poznal kot izvrstnega človeka in tudi kot bogataša, je sklical svoje sorodnike na posvet Ti so sklenili, da se odpošljejo Schliemannu fotografije metromolitovih nečakinj. Naimlajša med njimi, 161etna Zofija, je bila krasotica z rjavimi lasmi in modrimi očmi. veselega značaja in tudi naobražena. Revna pa je bila prav toliko, da se je morala fotografirati t oblačilu svoje starejše sestre, ker sama ni imela boljšega. Slike so poslali Schliemannu v Ameriko, ki je kmalu potem pripotoval v Atene k Zofijinim starišem in jih prosil za njeno roko. Prej pa jo je še malo izprašal: »Ali bi rada šla na daljša potovanja? Ali mi lahko poveste točni datum, ko je cesar Hadrijan prišel v Atene? Katere Homerjeve ode znate na pamet?« Zofija je na vsa vprašanja hitro in točno odgovorila in ko je zde-klamirala še nekoliko Homerjevih verzov, se je Schliemann odločil. Tako se je poročil z ubogim dekletom, ki je odtlej delila ž njim vse težave, a tudi časti in občudovanje vsega civiliziranega sveta ATELJE TVRDKE DRAGO SCHWAR kroji najelegantnejše jesenske obleke in površnike Najmodernejše jesensko blago za obleke je dospelo. Vabim na ogled in na ugodp" nakup. ANEKDOTA Ediscna je vprašal pravnuček, da-li je res izumil prvi govoreči aparat. »Ne, ne, dete,« je odvrnil starec z nasmehom vase, »tega je izumil sam Bog. Jaz sem zgradil samo prvega, ki se da ustvariti.« Vsak flati pna »Hočete igrati z nami?« »Hvala, sovražim hazardne igre.« »Pa to vendar ni hazardna igra — vsi igralci goljufajo.. x Zakaj so slovenski obrtniki za skupne zbornice Zagrebški »Jugoslovenski u>loyd« je nedavno objavil članek, v katerem se pisec zavzema za ločene zbornice in trdi, da je večina slovenskih Obrtnikov proti skupnim zbornicam. Na ta članek je v istem listu odgovoril predsednik Obrtnega društva v Ljubljani in član zbornice g. Josl,p ltebek V svojem odgovoru pravi med drugim: V članku, ki je izšel v Vašem Listu, piše dopisnik o razmerah v dravski banovini s tendenco, da bi ustvarili vtis, kakor da so slovenski obrtniki za ločene zbornice. To pa ne odgovarja dejstvom, zakaj od 176 obstoječih obrtniških združenj v Sloveniji je glasovalo 118 združenj za skupne, 13 pa za ločene zbornice, dočim še ostalih 45 združenj še ni glasovalo. Ogromna večina se je torej izjavila za skupno zbornico. Pri tem je treba upoštevati, da se je to glasovanje vršilo šele po objavi novega obrtnega zakona in pod kontrolo državnih oblastov. Banska uprava je po sresikih načelnikih poslala vsem združenjem pojasnila o njih pravicah po zakonu, šele nedavno se je manifestacijski zbor mesarskih mojstrov iz vse dravske banovine v Mariboru, ki se ga je udeležilo 200 delegatov, soglasno izrekel za skupno zbornico. V ljubljanski zbornici obstoji že mnogo let v resnici čisto avtonomen obrtni odsek, v katerem so biLi združeni najboljši voditelji slovenskega obrtništva. Kontakt med obrtniki in zbornico je bil vedno najožji!, česar ni pri nobeni drugi zbornici. Iz letnega poročila ljubljanske zbornice se vidi, da je ljubljanska zbornica v enem samem letu več izdala za pospeševanje obrtništva kakor pa obstoječa obrtniška zbornica v Beogradu v zadnjih 10 letih. Iz oblastveno potrjenih računov je razvidno, da je ljubljanska zbornica dala obrtništvu v obliki izdatkov za zavod, za [pospeševanje obrti aii pa za obrtnonada-Ij-evalne šole vse pobrane dofklade, tako da gredo vsi stroški za uradniški aparat in za upravo ni breme trgovine in industrije. Brez vsakega dvoma je, da bi mor/aLi plačevati slovenski obrtniki! dva ali' trikrat več za zasebno zbornico, če bi hoteli samo približno to K ko voditi računa o potrebah obrtništva, kakor se to danes dogaja, ko študira samo v tujini s pomočjo ljubljanske zbornice 12 talentiranih naših obrtniških mladeničev. V svojih nadaljnjih izvajanjih zavrača g. Rebek nazira.nje, češ da se mora vprašanje zbornic enotno urediti v vsej državi. To bi bilo v nasprotju z obrtnim zakonom in nima smisla o tem debatirati, kakor ne o kakih stavbinskih ali gostilničar-skih zbornicah. To b; bila v resnici parcelacija narodnega gospodarstva, ki ne bi nikomur koristila K zaključku citira g. Rebetk izjavo nekega mizarskega obrtnika v »Obrtnem vestniku« in pravi: Pustite vi našo zbornico pri miru, naj ona kot skupna še nadalje dela in naj drage ločene zbornice konkurirajo s temi še preostalimi skupnimi zbornicami, pa bomo l.z primerjanja in vzporejanja najbolje videli, katere uspešneje delujejo v korist obrtniškega stanu. Zahteve trgovcev s kurivom Organizirani ljubljanski trgovci s kurivom so te dni predložili na merodajna mesta spomenico, v kateri zahtevajo, da se odpravi krošnjaretvo z drvi, ki se je zadnji Čas hudo razpadlo. Razni prekupčevalci iz okolice, ki izkoriščajo denarno stisko kmetov, dovažajo v mesto drva, ki jih poleni, ko jih na trgu niso mogli prodati, ponujajo od hiše do hiše. To divje prodajanje drv od ljudi, ki se pečajo s tako trgovino brez obrtne pravice, pa ni kvarno .»anio za legalno trgovino, temveč tudi za kupce. Nakup drv za domačo porabo je vedno stvar zaupanja- Kupec, ki se na oko po večini ne spozna ne na kakovost, ne na mero, se mora pri nakupu zanesti na poštenost prodajalca. To okolnost izkoriščajo razni prekupčevalci pod krinko poštenega kmeta (produeenta) in prodajajo po mestu slaba drva po slabi meri. Ta drva dejansko niso prav nič cenejša, kakor od trgovca, čeprav mora zadnji nositi občutna davčna in druga bremena, zakaj ostra konkurenca med trgovci samimi je itak že občutno potisnila ceno navzdol. Kupec po večini ne pozna prodajalca, plačati mora takoj in zato tudi nima možnosti, da bi se obvaroval škode, ko spozna, da je bila mera ali kakovost slaba. Legalni trgovci s kurivom niso proti svobodni konkurenci, upravičeno pa lahko zahtevajo. Ha cp tak" krošniarienje odpravi. Prodaja drv brez obrtnega lista je dovoljena samo producentom, zato zdhtevajo od mestnega tržnega nadzorstva, da se mora uvoz drv v mesto strogo kontrolirati. Od kmeta, ki uvozi v mesto drva, naj se zahteva potrdilo županstva, da so drva iz njegovega gozda. Prekupčevalcem, ki krošnja-rijo z drvi. pa naj se v smislu obrtnega zakona prepove uvažati drva v mesto brez obrtnega lista. Pa tudi zunanji trgovci z drvi smejo po zakonitih predpisih dobavljati drva v mesto samo proti predhodnemu pismenemu naročilu naročnika. Če pa tega nimajo. jih mora obrtna oblast kaznovati in prisiliti, da prijavijo svojo obrt tudi v Ljubljani. Nedopustno je. da držijo razni zunanji prekupčevalci v Ljubljani celo skladišča in akvirirajo po mestu naročnike, ne da bi imeli prijavljeno obrt ali pa podružnico in ne da bi v Ljubljani plačevali davkov ter drugih dajatpv Tu ne gre za malenkostne zneske, saj znaša že sam davek na poslovni promet 2 ®/o od prodajne cene. ki jih preku-pec vtakne v svoj žep. Konkurenca ie sicer zdrava, toda le pri enakih pogojih. Če pa gre na breme javnih dajatev, je že 'z moralnih ozirov nedopustna. Ureditev vprašanja krošnjarenja z drvi je zatorej nujno potrebna tako iz državno - fiskalnih ozirov, kakor tudi v interesu prebivalstva samega. Skrajni čas bi bil. da se dosledno tudi zahteva pri drveh metrska mera. zakaj mera v klaftrah in raznih drugih dolžinah (v colih) daie le potuho za prevaro. Končno se tičejo zahteve trgovcev s kurivom tudi dobav za državne in samoupravne urade in zavode. Letos niso državni, bano-vinski in mestni uradi in zavodi kupili sko-ro nič kuriva od ljubljanskih trgovcev, ki planiieio visoke davke in zaposlujejo okrog 100 ljudi: no večini od trgovcev tudi niso zahtevali ponudb Krili so svoio potrebo pri raznih producentih in prekupcih. Pri nekai odstotni razliki v ceni T>a ie vprašanje, če pomeni tak nakup pridobitev, zakaj upošte- vati je treba tudi izgubo, ki se pokaže pri javnih dajatvah, če imajo trgovci manjši promet Uspeh kmetijske razstave v Kranju V Kranju se je vršila od 22. do 26. oktobra sreska kmetijska razstava, ki je imela nepričakovano velik uspeh. Nudila je širok vpogled v vse panoge kmetijstva kranjskega sreza. Kmet in strokovnjak sta videla pred seboj obširno izbero vseh vrst pridelkov gorenjske kmetije in jih lahko primerjala. enako trgovec, ki je stopil v stik naravnost s proizvajalci. Glede kmetijskega pouka je nudila razstava pestro gradivo iz vseh panog v zelo nazornih oblikah. V vseh oddelkih razstave so bili poudarjeni: strokovni pouk, primerjava in solidna kupčija. Razstavni odbor je izdal posebno razstavno brošuro »Kmetijstvo kranjskega sreza« z 10 informativnimi referati p vseh panogah kmetijstva v srezu ter z 18 aktualnimi slikami- V razstavnih dneh je bilo prodanih 2.750 izvodov te knjige, napisane nalašč za to priliko. Za razstavo je vladalo ogromno zanimanje. Posetilo jo je nad 4000 odraslih oseb in nad BO narodnih šol- Prireditev je bila širokopotezno zasnovana in zelo posrečeno izvedena. Razstavljenih je bilo v vseh oddelkih (v poljedelskem, sadjarskem, povrtninarskem, čebelarskem. mlekarskem, planšarskem, strojnem in osnovnem kmetijsko-šolskem) skupaj 1528 vzorcev. Po številu vzorcev sta imela največ sadjarski in povrtninarski (787) in poljedelski (567). Skupno je bilo prisojenih 70 prvih, 105 drugih in 212 tretjih nagrad, razen tega 16 ministrskih in 65 sreskih diplom. Razstavo je 2. oktobra otvoril ban dr. Marušič, ki je v svojem nagovoru poudarjal pomen kmečkega sloja, ki je steber naše družbe in države. Pri otvoritvi so bili navzoči zastopniki kmetijskega ministrstva, banske uprave, sreza, raznih uradov, kmetijskih korporacij in narodnega šolstva, župani ter mnogo kmetovalcev. Dne 28. oktobra je ogledal razstavo tudi minister g. Ivan Pucelj. V poljedelskm oddelku so bili v ločenih oddelkih zastopani posamezni pridelki po gospodarskih skupinah, in sicer: žitarice, stročnice, lanarstvo, poljske in travniške rastline, okopavine. poljsko zelenjadarstvo, travništvo in pašništvo, poizkusni krožki, prodajni in nakupni predmeti kmetijske okrajne zadruge v Kranju ter Kmetijske družbe. V oddelku za mlekarstvo so razstavili vse vrste mlekarskih izdelkov >Zdru-žene mlekarske zadruge kranjskega sreza« (Sovodenj, Goriče, Naklo. Predoslje, Šenčur, Žabnica,, Škofja Loka. Trboje in Cerklje). Zanimiv je bil planšarski oddelek. Oddelek za osnovni kmetijsko-šolski pouk je pokazal pestro zbirko učil iz kmetijstva, kakor bi jih morala imeti že vsaka narodna šola na kmetih. V sadjarskem oddelku so bile zastopane razen sreskega sadnega izbora skoro vse vrste žlahtnega sadja, kakor tudi drevesca iz raznih drevesnic v srezu. Tu je bila tudi skupina konzerviranega sadja in povrtnine kmetijske gospodinjske šole v Kranju, nadalje zelenjava in cvetlice raznih vrtnarjev, brezalkoholni sadjevec, sušeno sadje itd. Mala sicer, a popolna in pregledna je bila tudi čebelarska razstava. Reči moramo, da tisti interesenti, bodisi kmet strokovnjak, ali meščan, ki je pozorno opazoval razstavo v vseh oddelkih, je videl, da je bila prireditev najskrbnejše pripravljena. sistematično urejena po strokovnih načelih in je zaradi tega morala vseskozi dobro uspeti. Vrvenje po razstaviščih je bilo tako živahno in zanimanje obiskovalcev tako resno, da je prireditev dosegla v celoti svoj namen. Veliki sadisi sejem v Ljubljani V paviljonu »J« na velesejmu je bil včeraj otvorjen sadni sejem, ki je gotovo največji, kar smo jih doslej imeli. Sejem je v zvezi z velesejmom priredila vnovčevalnica za kmetijske proizvode, ki je bila pred mess ci ustanovljena pri Kmetijski družbi. Razstavo so vzorno aranžirali naši sadjarji pod vodstvom tajnika Kmetijske družbe g Ka-fola. Veliki paviljon >J« je ves napolnjen z najlepšimi in najboljšimi jabolki, ki so spravliena v ličnih zabojih. Vsak zaboj je opremljen s pravilnim imenom sadne vrste. Zastopani so sadjarji iz vseh okolišev dravske banovine. Prvo mesto med razstavljenimi sadnimi vrstami zavzema voščenka, ki se vedno bolj širi, ker je sad zelo trpežen in okusen. Na sejmu sploh prevladuje trajno zimsko sadje, kakor so tudi bobovci, tafelički in kosmači. Izredno lepe so letos kanadke in razne re-nete. kakor velika Ilarbertova, prvovrstna boskopska in trpežna kasselska reneta, nadalje je priporočljiva Baumannova in krasna landsberška reneta. Mnogo je tudi finih bellefleuriev, dišečeb ananasovih renet in aromatičnih zlatih parmen. Končno so odlično zastopani tudi pisani kardinal, carjevič. priljubljeni mošančki in gambovci. Vsega je okrog 1500 zabojev, po večini ameriških po 20—22 kg, pa tudi večjih po 35—45 kg- Glede na zdravo, vzorno pakova-no in kvalitetno blago so cene prav nizke. Srednjevrstna jabolka so no 1.80—2.50 Din. boljše vrste pa po 3 do 3.80 Din, izjemoma po 4 Din. Zanimanje za sejem je bilo že prvi dan prav živahno in je že precej blaga prodanega. Zlasti se mnogo kupuje voščenka. Včeraj je prispelo še nekaj novega blaga, s katerim bodo nadomestili doslej prodano. Na razstavi pa se sprejemajo tudi naročila pa vzorcih. Glede na nizke cene, ki niso višje, kakor v trgovini na debelo, je pričakovati, da bo hitro vse blago raznečano. Seiem bo odprt v nedeljo od 8 do 1.7. ure, zaključen pa bo v ponedeljek ob 17. = Naš trgovinski promet z Italijo. Glede na določbe pravkar uveljavljene kl.ini.n-ške pogodbe so zanimivi naslednji podatki naše zunanje trgovine z Italijo za prvih 9 mesecev t. 1. v primeri z zadnjimi leti (v milijonih Din): izvoz uvoz jan. _ sept. 1930 14&6.1 595.8 4-870.3 jan. — s en t. 1931 954.4 392.9 +561.5 jan. _ sept. 1932 521.6 257.2 +264.4 Letos je znašalo v prvih 9 mesecih povprečno razmerje med izvozom v »T ta Iti jo in uvozom iz Italije kak^r 100 : 49, lani v istem razdbiu je prišlo na 100 Din izvoza 41 Din uvoza, predlanskim ,pa na 100 Din izvoza 40 Din uvoza. Mesečno je letos znašala aktivnost naše trerovrinske bilance z Italijo 29 milijonov Bin. V zvezi * uveljavljenjem klirlnga je še omeniti, da se po navodilih Narodne banke v klirinškem prometu z Itaiijo ne računajo lire samo z 20 odstotno premijo, kakor ostale devize, temveč se premija dnevno določi po curiških paritetah kar je ugodno za naš izvoz (trenutno znaša premija 26%). = Carinjenje blag«, uvoženega iz Italije. V zvezi s pravkar uveljavljenim klirinškim sporazumom z Italijo je finančni minister izdal naredbo, ki pravi: Vsi naši uvozniki blaga iz kraljevine Italije so dolžni, da ob priliki carinjenja predložijo dotični carinarnici pismeno izjavo, s katero se obvežejo, da bodo svoj dolg: po originalni fakturi, ki se priloži deklaraciji, vplačali preko kliringa, ki se vrši za plačilni promet z Italijo, in sicer pod grožnjo denarne ka zni po zakonu o kazenskih sankcijah. Oddelek za državno računovodstvo je že predpisal pismene izjave v smislu gornje na-redbe. = Tuji in domači vplivi na hmeljske cene. V včerajšnji članek pod gornjim naslovom se je vrinila neljuba tiskovna pomota, ki so jo hmeljarji gotovo že sami popravili. V četrti vrsti prvega odstavka bi se moralo glasiti, da so bili zadnji stoti letošnjega hmelja prodani po 40 Din kilogram in ne po 10 Din. = Povišanje vzporednih železniških pristojbin. Z veljavnostjo od 1. novembra so naše državne železnice povišale skoro vse železniške vzporedne pristojbine, in sicer deloma v prav znatni meri. Dosedanje pristojbine. ki so veljale od 1. 1925., so povišane za 100 in še več odstotkov. Železniška uprava motivira povišanje z okolnostjo, da dosedanje pristojbine niso bile v skladu s taktičnimi stroški železnic, številne postavke pa so seveda povišane zgolj iz razloga, da se povečajo dohodki železnic. Med drugim ie zvišana telitarina. in sicer na skladiščni tehtnici od 0.25 na 0.50 Din za 100 kg. na mostni tehtnici od 5 na 7 Din. na vagonski tehtnici od vagona od 7.50 na 30 Din (povišanje za 300 Vo) odnosno od 67-50 na 100 Din. ako zahteva pošiljatelj tehtanje praznega ali pa prejemnik tehtanje polnega vagona šele po dostavi vagona za nakladanje ali razkladanje. Pristojbina za nakladanje odnosno razkladanje znaša sedaj pri predmetih. ki so dališi od 7 m ali težji od 500 kg, 1.50 Din (doslej 1.25 Din), pri ostalih predmetih na 0.70 Din (0.50). Sternina za vsakih pričetih 10 komadov znaša 1 Din (0.50). Lc-žarina se poviša v vseh postavkah za 100 J/o, in znaša za blago v pokritih prostorih ali pod vedrim nebom pod pokrivači za prvili 7 dni 1 Din (doslej 0.50 Din), za vsak dan in vsakih 100 kg, za vsak nadaljnji dan pa 2 Din (1). Za blago pod vedrim nebom so postavke za polovico manjše. Pri-stoibina za napajanje in krmljenje konj in goveje živine se poviša pri pošiljkah s spremljevalci od 050 na 2 Din od komada (povišanje 300 Vo), pri drugih živalih od 3 na 10 Din pri vagonu odnosno od 3.50 na 10 Din od vsakega nadstropja v vagonu. Pri pošiljkah brez spremljevalca je pristojbina dvoina. Povišane so tudi pristojbine «a prekladanje iz normalnega na ozkotirni vagon ali obratno, tako med drugim za komadno blago od 2 na 3 Din pri ICO kg; za brzovozno blago od 1-60 na 2 Din: za tovorno blago v vagon-skih pošiljkah od 0.80 na 1 Din od 100 kg pri lesu; od 0.80 — 1.20 na 1.50 pri oglju, keramičnih izdelkih, starem železu, apnu in sadju; od 0.80 na 1 Din pri žitu, semenih, kmečkih pridelkih in sirovih kožah; od 0.50 na 0-70 Din ori ostalem blagu. Vsega ie spremenjeno 51 postavk vzporednih pristojbin. =r Hrvatska banka it Travnika je dobila zaščito po § 5. zakona o zaščiti kmeta. Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo odobril, da se Hrvatska banka d. d. iz Travnika lahko okoristi z določbami § 5. zakona o zaščiti kmeta. Za Hrvatsko banko velja uredba, ki je bila izdana za Podrinsko produktno banko v Šab-cu z razliko, da mora Hrvatska banka plačevati na stare vloge 5% obresti. Hrvatska banka v Travniku ie manjši denarni zavod z 2 milij. Din delniške glavnice. = Najnižja cena pšenici v zadnjih 70 letih. Na chicaški borzi je te dini cena pšenici nekaj časa padla prvikrat na 40 centov za bušel, kar je najnižja cena v zadnjih 70 letih. Cena pšenici je danes v Ameriki že za polovico nižja kakor pred vojno, ko je v povprečju leta 1913 znašala 90 centov. Še v letu 1929. je bila najvišja notacija v Chicagu 147 centov, v 1. 1930. pa še 131 centov. Novi padec cene je pripisati poročilom o obilni letini v Avstraliji, kjer pričakujejo, da bo znašal letošnji pridelek 54.5 milijona metrskih stotov nasproti 49 milijonom stotom v lanskem letu in 42 milijonom v povprečju zadnjih pet let. = Velik uspeh emisije angleškega notranjega posojila. Ker mora angleški zaklad-ni urad v decembru izplačati nekaj 100 milijonov funtov za one komade vojnega posojila in drugih odpovedanih posojil, ki jih lastniki niso hoteli konvertirati, se ie angleška vlada odločila najeti notranje 3°/o kon-verzijsko posojilo v višini 300 milijonov funtov (60 milijard Din). V četrtek dopoldne je bil ob 8. otvorjen vpis tega posojila po 97.5 °/o nominalne vrednosti. Čeprav je znesek posojila tudi za angleške razmere zelo velik in čeprav znaša obrestna mera le 3 % (vojno posojilo je bilo konvertirano na 3.5 %>) je bila še isto dopoldne vsa vsota vpisana, tako da je bil vpis zaključen že ob 12. uri 15 minut. = Konkurz je razglašen o imovini tvrdke »Mana«, družbe z o. z., tvornice kanditov, mlenje dišav in soli v Ljubljani (upravnik mase Gojko Stojkovič, pisarniški ravnatelj v Ljubljani: prvi zbor upnikov pri dež. sod-v Ljubljani 12. novembra ob 9., prijavni rok do 4. decembra, ugotovitveni narok 10. decembra). = Nov poravnalni narok ie bil določen v poravnalni stvari Urbana Horvata, trg. v Novem mestu, in sicer na dan 10. nov. ob pol 11. pri okrožn. sod. v Novem mestu. Borze Na ljubljanski borzi ie bil pretekli teden devizni promet manjši in ie znašal 0-62 milijona Din nasproti 1.38. 1.54, 0.35 in 1.51 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Med efekti je bil v teku tedna zabeležen promet v Vojni škodi po 175, v 7°/0 Blairovem posojilu in v 7*/o investicijskem posojilu. Devii« Cnrih. Pariz 20-37. London 17.10, Ne\v-york 518.62, Bruselj 72.175. Milan 26.56, Madrid 42.45, Amsterdam 208.675, Berlin 123.06, Stockholm 90, Oslo 87. Kobenhavn 89, Sofiia 3.74. Praga 15.37, Varšava 58.10, B»Varešta 3-075. Blagovna tržišča 2IT0. + Chieago, 5. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za december 43.375, za marc 48.50, za maj 49.875; koruza: za december 24.875. za marc 29.75, za maj 31-625; rž; za december 27.50. za marc 31.125. + Novosadska blagovna borra (5. t m.) Tendenca mirna. Promet 56 vagonov. Pšenica (76 kg): baška, okolica Novi Sari. Sombor, srednjebaška, sremska 150 do 152-50; baška potiska 154 — 156; ladia Tisa 155 — 157; ladja Begej 154 — 156; tornje-banatska 147 - 149; južnobanateka 147 do 147.50; srednjebaška. 78 kg 152 — 154. Oves: baški. sremski 98 - 102. Koruza: baška. za meseca december - januar 57 do 60; za marc - ma| 70 - 74; banatska 52-50—54; sremska 56—58; baška, sremska, sušena 65-67. Moka: baška, banat. ^Ogc in 240 _ 250; »2< 220 - 230; >5« 200 do 210; »6< 155 _ 165; 7< 125 - 135: >8< 85 — 90. Otrobi: baški in sremski 66 — 68; banatski 64 — 66. Fižol: baški beli llo do 120. _ _ »Plavi sen« Ljubljana, 5. novembra. Novi zvočni film »Plavi sen«, ki se je začel včeraj predvajati v Elitnem kinu Matici, je prijetna opereta, katere glavni pred-stavijalci so med ljubljanskim kinematografskim občinstvom splošno priljubljeni zvezdniki Lilian Harvey, NVilli Fritsch, Wil-ly Forst in P. Horbiger. Dražestna in vedno ži mhna Lilian Harvey v tem filmu posebno ugap. , Je to zgodba dveh Vilijev, snažilcev osen (1-ntsch in Forst), dveh prijateljev, ki se zaljubita v Jou-Jou, artistko malega cirkusa (Lilian Harvey), ki bi rada v HoMvood. K ameriškemu konzulu hoče, pa jo prežene neusmiljeni vratar na konzulatu, da zbeži na streho, kamor priplezata za njo oba sna-žilca oken. Oba Vilija jo povedeta ven iz mesta v prirodo, kjer stanujeta v starih vagon.h z modernim harmonikarjem (Paul Horb.eer), ki modruje, igra na harmoniko >n poje. Tam dobi Jou-Jou stanovanje v enem vagonov. Ljubezen obeh Vilijev do lepe artistke dovede do čestih prepirov med obema prijateljema. Jou-Jou, ki se ne more odločiti ne za enega ne za drugega, ima naposled le srečo, da dobi angažma za filmsko podjetje. Pa ji prekriža račune Forst, da gre s filmskim magnatom v Ameriko in prepusti Jou-Jou Fritschu, kateremu je že itak bila bolj naklonjena kakor Forstu. Je to san>rska zgodba malih ljudi, hre-penečih po sreči, ki jo naposled vsak na svoj način tudi dosežejo. Vesele pesmi s sentimentalnim prizvokom prav spadajo v sn">v operete, ki je občin^vo splošno zabavala. - Ljutomersko pismo Ljutomer, 4. novembra. Tudi v našem kraju je nenadna smrt priljubljenega humorista Milčinskega žalostno odjeknila dasi je bil osebno znan le malokomu in ga njegova življenjska pot nikoli mI bila zanesla v Prlekijo. Vendar ga pozna vsak povprečno izobražen Prlek vsaj po imenu in po njegovih zabavnih podlistkih. Prlekil pa imajo kot veseli ljudje mnogo zmisla za zdrav humor. Otroci ga poznajo iz njegovih mladinskih knjig. Po naključju se pripravlja prav sedaj njegova mladinska igra »Mogočni prstan«. še bolj pa je Ljutomerčane osupnila vest, da je umrl dr. Hinterlechner. Vsi, ki so se ob priliki odkritja spomenika Miklošiču udeležili slavnostnega banketa, se ga spominjajo, ker je imel takrat kot rektor naše univerze tehten govor o delovanju in pomenu našega slavnega rojaka. Slavil ost je sicer motilo deževje, toda naslednji dan je bil lep in dr. Hinterlechner se je v družbi gostov in domačinov udeležil izleta h Kapeli, tretji dan pa je posefil Miklošičev dom, Stanka Vraza rojstno hišo, sloviti Jeruzalem in gostoljubne Svetinje. Sokol je 30. p. m. zvečer proslavili 20-letnico kumanovske zmage. Po uvodnih besedah iprosvetarja br. Karbaša je br. •^ubej razložil zgodovino balkanske vojne in njene posledice. Velik poset se obeta 13. t. m., ko se bo vršila v Sokolskem domu Martinova tombola, za katero se pripravljajo lepi dobitki, še v teku tega meseca namerava dramski odsek vprizo-riti našega someščana Cvetka Golarja kmetsko igro np.es- ": a tv _ o proslavil dostojno fcudii dan uedinjenja, se razume samo ob sebi. Razvedrila nam torej ne manjka, pač pa prepotrebnega cvenka, da si so se cene živini v zadnjem času nekoliko popravile. Prav tako je dražji kroanrpir. ki jra plačujejo trgovci po 75 par za kg, kajpada rožnega in ne belega. Dobiti pa ga ne morejo, ker ga imajo kmetje le malo preko svoje .potrebe ter čakajo še na porast cene. Trgovci ga izvažajo v Banat in Dalmacijo, kjer je zaradi suše obrodil še slabše. Naiposled omenimo še, da je učitelj meščanske šole g. Josip Stancer premeščen tja v daljno Subotico v dunajski banovini, .kamor je poslanih še več mlajših učnih moči meščanskih šol iz naše banovina Bival j« v Ljutomeru več let in bil splošno priljubljen. Deloval je pni Sokolu in Glasbenem društvu, ki izgubita z njim delavnega člana. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Nedelja. 6. ob 15. uri: Roksi. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Veseli vinograd. Izven. Ponedeljek, 7-: Veseli vinograd. D. Torek, 8.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek nb 20 Nedelja, 6. ob 15.: Triie mušketirji.. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Zaljubljen v tri oranže. Znižane cene. oranže. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 7.: Zaprto. ★ Ia opere. Repriza opere >Zaljqbljen v tri oranžei bo drevi 6. t. m- ob 20. Po soglasni sodbi kritikov je to prvovrstna operna predstava- Vsi sodelujoči so izvrstni, orkester odličen. Vsebina je pravljična, velezanimi-va in zabavna, nižane cene. — Opera pripravlja Massenetovo >Manon< v novi zasedbi, režiji in inscenaciji. Premiera bo prihodnji teden. — Abonente prosimo, da poravnajo pri gledališki blagajni zapadli obrok abonmaja. MARIBORSKO GLEDALI S CB Začetek ob 20. Nedelja. 6.: Celiski grofje. Premiera. Ponedeljek, 7-: Zaprto. Torek, 8.: Friderika. A (Oams/e S plašči in obleke po meri in gotovo, solidno in poceni Iglic, Tavčarjeva 3 Zastopstva za Zagreb, z ali brez skladišča, IŠČE dobro uvedena agenturna poslovalnica. Da prvovrstno bančno garancijo. Ponudbe na »Publicitas cL d., Zagreb, IUca 9, pod br. 32050. 12839 iJseemo &&Cctdi&če v velikosti cca. 200 m2, v bližini tramvajske proge, od glavnega kolodvora po Dunajski in Gosposvetski cesti do železniške rampe. More biti dvoriščni lokal ali pa klet. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod številko »334«. 12835 Kožice amerikanske, iz jagnjetine, črne, siva, rjave in bele za čepice, otroške plašče itd. Za ovratnike nutriet, skunks in oposum južn. ameriški, barvane ali surove prodaja »NATRIS«, komisijska prodaja Beograd, Karadjordjeva 71 — Telef. 28130 13271 Mmem Šoferja za tovorni avto, zanesljivega, treznega, s kavcijo 10—15.000 Din. Ponudbe na Beka-reklam, Ljubljana, Tavčarjeva štev. 2. 13269 Pravi smuški čevlji in gojzerji vedno v zalogi in jih izdeluje po meri staroznana tvrdka ZALOKAR Mestni trg štev. 19. POPRAVILA SE SPREJEMAJO! U. FRANJO CERAR železniški uradnik MICI CERAR roj. KLEMENČIČ POROČENA Borovnica, 5. novembra 1932 Borovnica 13256 Rakek J Damske plašče za jesen in zimo gorko podložene, v cenah od Din 240.—■ naprej, finejše kvalitete s kožuhom od Din 380.— naprej, otroške v vseh velikostih od Din 110.— naprej n u d i v veliki izbiri F. L GORIČAR, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 29. 12510 V kvaliteti kot v fazoni prvovrstno blago. KUPIMO VREČE od moke vsako množino. M. MLAKAR, LJUBLJANA, Slomškova ulica št. 11 OGLAS Ker smo zvedeli, da neki g. Kari Vegecsanyi nastopa po Sloveniji kot naš potnik in da opravlja posle za nas, naznanjamo občinstvu, da g. Ve-gecsanyi ni nikoli bil nameščen pri nas in da nima pooblastila, da nastopa kot naš potnik. Jugoslovenska štampa d. d. v Zagrebu. 13250 Smrtna nesreča na svatbenem potovanju Pri Temiju se je ponesrečil avtoifiobf! Švicarja Valeriana, ki je bil na poročnem potovanju s svojo mlado ženo. Avto je zavozil v zapornice, ki so zapirale prehod čez progo. Tedajci je iz nasprotne smeri pridrvel vlak, ki ie zgrabil vozilo in ga vlekel kakšnih 300 m za seboj. Vakrian je bil pri priči mrtev, njegova žena je izdihnila po prevozu v bolnišnico. Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja. o besedo Din ter trikratna pri- itojbtna ta Ufro ali ta dajanja naslova Din S.—% Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Din Po Din /.— zo besedo ta zaračunajo nadalje v* oglasi, ki spadajo pod rubrika »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital*, »V najem«, »Posest*, •Lokali*, »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* tn »Les. ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zašlo-lak*, če se s oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se liče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama liče zaslužka ali službe, plača za Moli oglasi Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 pat. Pri vseh oglasih. M sa zaračunajo pp ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5r— £» ta dajanje naslova Vat ostali oglasi socialnega snačafe-T& r. po 50 par za vsako besedo Enkratna prtstojbma m čfefee aH dajanje naslova pri oglasih, ti se zaračunajo po 90 par srn besedo, znaša Din i.— Najmanjši znesek pel oglasih po 50 pm ta besedo, je Dtm tri oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine ta male oglase je plačati pri pred a p naročiia. roma hh /f vpoalaH e pisma obenem « naročilom V CITATELJ! Posluži se dobrot, ki ti jih redno nudijo Jutrovi" mali oglasi Korespondenta s perfekitnim znanjem slo venskega, srbohrvaškega in nemškega .jezita., ste nograifi-j-e ter dobrega strojepisca t večletno prakso išč-e večje industrijsko podjetje t Ljubljani. I jas t noročno pisalne ponudbe v v?p.h treh jezikih (budi v cirivier) z navedbo referen ce in plačo poslati pod šifro »N-ast.op takoj« na A! oma Ooim.pany, reklam-no in anoudno podjetje Ljubljano-, Aleksandrova št. 2. 46175-1 Hotelska kuharica samostojna. du^bii takoj mesto. Dopise na podruž. »Ju.tra« Maffibor pod »Kuharica I«. 462S2 Službo dqbi Vsaka beseda 50 par; za d-a'an;e naslova ali ta Šifro pa S Din. (1) Prvovrstno veziljo za cvetličarno iače.m za Zagreb. — Ponudbe o-a [nieirreklam d. d., Zagreb. Masarvkova 28 — pod broj P-2653. 46.142-1 Pisarniško moč popolnom a sa mostojmo v knjigovodstvu ter slovenski h) nemški korespor.denci. s-prejmpm takoj v trgovino na debelo. Ponudbe z 13 htevo plače na podružnico »Jutra« v 5'ariboru i>»d šifro »Zmožej«. 462G1-1 Mesto hišnika t Ljubljani sprejme držav »i • opokojenec. Ponudbe no oT.ar. oddelek »Jutra« pod »Upo.ko.jepe>-,«. 46205-1 Kdo nudi slm.pa t.i«"ni in p'emen:tf gospodični h dobre rodbine, vodstvo samostojnega sro SPodinjstva. Ponudbe na oi'.i=. oddelek »Jutra« pod »Marljiva, vestna in poštena«. 40060-1 Soda rje akordno delo sprejme Gostilničarska pivovarna d. d.. Laško. 40322-1 Miekar-šofer m dober sira.r, dobi službo takoj v mlekarni Brnik. Cerklje pri Kranju. Gorenjsko. 46089-1 Uradnika (co) veščega knjigovodstva, bi-mor« perfekt-en bilan-jjst. dober organizator it) Soresponden-t v slov.. srbo-li-vaškem in nemškem je iiku, išče tovarna ori Ljubljani. Lastnoročne ponudbe na-j stavijo le ta nesljive in vestne moči s »iiko. navedbo zahtev in -eferenc na oglas. oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv m vesten«. . 4342S 1 Absolvent delovedske ali srednje tehnične šoJe. dobi stalno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra«- pod Šifro »Kovinski obrat«. 46081-1 Kalkulanta popolnoma verzira.nega v železninski stroki — Id trg. pomočnika dobrega prodajalca detajlč-9*a sproimem Pmudbe na oi!s5. oddelek »Jutra« pod šifro »Samo železninar«. 433C7-1 Natakarico dobro i7vež':ar.o. veščo v d/itka-te-i in zmožno kav eij-e. sprejmem t.ak-oj. Na r.-vp oglasni o-dd-t.-k »Jutra;. 46174-1 Gospodično sprejmem k 2 predšolskima otrokoma. Bfti mo.ra zj-ava, snažna, voljna pomagati v gospod-iinjstvu. — Po-nudbe z navedbo izobrnz be. zahtev. čnsa nastopa in o-episi spr:?eva] na oglas, oddelek »Jut«ic pod šifro »Mesto na Gorenjskem« 46148-! Smuči (Sky) Mraar, popoSn-o-ma vešč v izdelavi smiu-ei. posebno v v.pog-nenju, dobi mesto. — Ponudbe z zahtevo plače na iTiterreklam d. d . Zagreb. Masa.rvko-va 28. pod broj K-2056! 46141-1 Dekle katero bi opravljalo po- spodinjeka dela t«r se pri.ti®ia v ši-vanjiu. išče mod:ni sa.lon Roaman Pavlina, Stisk a ul. T. 46i'27-a Mizar, pomočnika za pohištvo, dobrega, im z-anesl.i-ivega in poštenega vajenca siprejme Miizar stvo »Sava«, Kolodvorska 18. 46325-1 Kot sovodjo podiuiižnice v Mariboru iščem« popolnoma verzi-raiiiega v v^-e h Spedioilj-sldh poslih z večletno prakso. Pismene ponu-dlie z navedbo doseda.nje 6luž be ki zahtevkov na og!. oddelek »Jutra« pod »Sa m-ostojina moč/4«. 46521-1 Višjega natakarja mlrajšeg*. za dobro idočo restavracijo s kavcijo od Diin sprtimern. Ponudbe na Publiioitas, Zagreb. I lica 9 pod »Br. 05)09«. 4027 0 1 Dva čevljarska pomočnika sprejmem takoj s kavcijo ali strojem za podruž-nčie o. A m.b roa, G r os-upl i e. Dolenjsko. 462S7 Prodajalko marljivo pn pošteno, sprej-m^i v trgovrimo mešanega b<0a na deželi. Prednost inia>j» tiste, ki bi pomagale tndf pri gospodinjstvu. -Poinudbe na podruž. »Jutra v Mariboru pod šifro -Prodajalka«. 46262-44 Postrežnico pridno in pošteno, išče-m zo tako-j. Naslov v og'as oddelku »Jutra«. 46352-1 Klepar in vodovod, instalater * koncesijo, dobi stalno mesto kod delovodia 3!? drtržabmiik. — Ponudbe na n's':i~. oddelek »J-uitr-a« pod »Delorrodia«. 46206-1 Kuharico SH-mostojno in zmožno, sprejme v stalno s'nžbo hn + el »Bellevue« v T/''ib 1 ja ni. 461-1-2-1 Vzgojiteljico išč-eim k 6 letni deklici .pni kart. rodbifli v Beo-grad.u. V poštev pride ie resna, zameji ji-va. starejša oseba, ki obvlada popolnoma nemščino jn zarnore dati klavirski pcak. Pred nost imia dipl. učiteljica Ponudbe v nemškem jezi ku poslati na oglasni od delek »Jutra« pCHd »Trajna služba«. 46250-1 Žensko trgovsko moč iščem za vodstvo manjše trgovine n-a deželi. Po-iiiodlie n3 oglasni oddelek »Jutra« pod »ženska moč« 462»!-1 Edfp.r Rirp Bnrmiig-hs: DRUGI DEL 108. Ko je Tarzan pocenil, da bi skočil nanj, je stražar v nedoločni slutnji mahoma planil kvišku. Njegove oči so se od groze razširile in njegova prva misel je bila, kako bi ušel temu strašnemu belemu divjaku. A preden se je utegnil obrniti, ga je zgrabila mogočna roka za grlo in ga vzlic obupnemu otepanju podrla na tla. 109. Tarzan si je vrgel stražarjevo truplo na široka ramena in splezal nazaj v drevesne višave. Ko so se sovražniki zbudili in pogrešili stražarja, so začuli iz vrhov zategnjeno, zlovešče tuljenje. Vsi so se ozrli, kaj je; a tisti mah je Tarzan treščil truplo mednje, da so se prestrašeni razleteli na vse strani. Stalno službo v trgovino dobi gospodična s kavcijo. Ponudbe na oslaisni oddeleJlc »Jutra« nod »Stalno« 40290-1 Dobra kuharica mlajša, ki mora oprav li-ati tudi dmtga hišna dela. dobi takoj mesto. — Po-nudibe z navedbo dose-damjih shi'/b na oglasni oddelek »Jutra« pod »Natančna.«. «16303-11 Inkasant in raznašalec zmožPin ka.vciije, dobi takoj eluržbo. — Ponudbe na P!l'os. oddelek »Jutra« pod značko »Agilen 202«. 463o©-l Iščem služkinjo Preteta.vM se je dmevno med 12. im 14. u.ro v Robovi ulici št 91/1. 463714 Iščemo barvarja veščega, zanesljivega morda s prakso v klo-bučarski stroki ali vsaj v volni. Takojšnje ponudbe ie poslati pod šifro »Samostojen bar-var« na ogl. odd. »Jutra«. 46373-1 Čevljar, pomočnika dobro izurjenega, sprejme Kukman nasl. Mu-lej. Frančiškanska 8. 46391-1 Slugo ki ima 5—10.000 Dim kavcije, sprejmiem v trgoiviino. Ponudbe n-a oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sluga«. 40424-1 Kontoristinja obenem bi aga j-nič anka. 1 5_m.000 Dim kavcije, dobi službo. Pomidibe na ogkis. oddelek »Jutra« pod šifro »Konto i. 46133 1 Krojaške pomočnike i.zmrjieme za sejima^rska de1* — ka.kor dobro kurjenega prikroievalca sprejme Fr. P.ensner, t.rgo vec in krojač, Kopitarjeva ulica št. 1. 404:S 4 Frizerko izvrstno in ki zna trajno vodno železno on-dulacijo sprejmem v stalno službo. Gjurin, Aškerčeva ul. 17. 46333-1 Zakonski par brez otrok sprejmem kot gospodarja na večje posestvo. — Zmožen mora biti kmetijskega dela in mlekarstva. Ponudbe pod »Gospodar« na ogl. odd. »Jutra«. 46393-1 Perfektno hišno v serviranju, likanju in pranju perila se išče na deželi. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod številko »24«. 46414-1 Učenko ia manufaktumo trgovino sprejmem takoj. Lastnoročno pisane ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifr-o »Poč tema 15«. 46182-44 Hčf železničarja z meščansko šolo in trgov, sikimi tečajem, bi šla kot učenka v večjo trgovim-o — tu-dfi na debelo — ali pa šrva.t v boljši salon. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod zmačko »Marljiva učenka«. 42660-44 Vajenca 6prejimem za, restavracijo v Ceijm. Pomudbe z navedbo šiolfke izobrazbe na poka.r«-ki vajenec, al: kak "mu mraarj.u. Vešč je sfovcmš&tDe |m nemščine. — Masiov: Runert Udir. Me-aica pri Pre^-aljah. 46324-2 Prekajevalski in mesar, pomočnik amostoij-eti im sanesijiv. vojaščine prost.- želi s 1o. novembrom prememti službo. Naslov pove oglasmi oddelek »Ju'ra« 46200-2 1000 Din nagrade dobi tisti, ki preskrbi kakršnokoli službo 20 let rem-u mladeniču, ki je vešč tudi v=eh pisarniških t>o-slov. Ponudbe na og'a«ni oddelek »Jutra« pod šifro Oslu? en«. 46168-2 Dekle zmožno vseh hišnih del, išče žena zdravnika na deželi. Ponudbe pod »Vljudna in natančna« na ogl. odd. »Jutra«. 46460-1 Kroj. pomočnika kot praktikanta in vajenca sprejmem. Premic, Dunajska 29, Ljubiiana. 46525-1 Poslovodjo za pekarno z mojstrskim izpitom in večletno prakso sprejmem. Neoženjeni imajo prednost. Ponudbe r a podr. »Jutra« v Celju pod značko »Pekarnac. 46501-1 Skladiščnika ki se razume nekoliko v kletarstvu ln sadjarstvu. z n^kaj gotovini, sprejmem takoj v službo. Ponudbe na poštrl predal 162, Ljubi iana. 46521-1 wm m Učenko s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev katera ima re,fi veselje do tr-g.Ofvme z mešanim blagom, se takoj sprejme. Pon-ud bo na oglasni oddelek »Jutra« po.d »Štajersko«. 46283-44 Prodajalka prijazna oost^ežnica strank mlada in skromna v zahtevah. \t. irr i ena v knji gotržni. papirni. ga lan t, e rijsk-i in špecerijski stro ki. išče nujno na.meščenje Preteklost neofvore »V pomoč staršem«. 43340-2 Dekle stia-ro 16 let. pridno in pošteno. se želi izučiti v kuhanju v kaikem hotelu. — Nastopi lahko takoj. Naslov pove agiastti oddelek »Jutra«. 46076-2 Čevljarski prikrojevalec za fina del«, ^-ajen pomer-i«nj«. starejša, solidna oidar« 46241 Perfektna kuharica z djunaijsicimi spričevali, išče mesto v hmijlši hiši. poleg sobarico ali ttudfi brez. — A. Sober, Ziidanii mos.t. 46239 Prikrojevalka pletenin pojno.'noim »samostojna, želi mesto. Event. sprejme tudi vmdstvo ple-tiilne stroke. — Naslov pri podru-ž. »Jutra« v C^ju. 46238 Delavec trezen ra pošten, zmožen vsakega dela, sprejme kakršnokoli sJuSbio. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod »Pridem delavec«. 46229-2 Natakarica stara 27 Ieit, agiilma in 10-lidna, želi premeniti službo v bo-ljšo gostilno. Ponudbe ppOis: na o-glasmi oddelek »Jutra« pod »Kavoiija 101« 46227-2 Frizerka mlada moč, ki sna trajno železno in vodno omduJa-oijo, maniki.ro in farbo, išče primerno službo naj raje v Ljubljani tekoj al! no dogovoru. Cenj. ponudbe na M Kovač. Poljska pot 29, Moste pri Liubljani. 46331 2 Natakarica išče službo v boljši hi-ši na deželi. Nastop takoj. Cenj ponudbe na ogla«n' oddelek »Jutra« pod šifro »Natakarica 25«. 46293-2 Natakarica pridna in zanesljiva, gre v službo v okolici Limb-Ijane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46313-2 Kot hotelski sluga skladiščnik ali kaj »ličnega iščem službo. Zmožen tudi" kavci.je 5—10.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "46319-2 Deklica popolnoma zanesl-jiiva — z malo maturo ter znanjem nemščine jn srbohrvaščine, išče mesto k otrokom. Pomagala bi po potrebi v go-ppodrnjistvu. Naslov- v ogl. oddelku »Jutra« 46253 Brivski pomočnik mlajši, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 46337-2 Konjski hlapec popolnoma vpeljan v vseh gospodarskih poslih, vešč. pošten in trezen, bo radii znižanja izdatkov ostal brez službe. Toplo ga priporoča luprava posestva Slovnica, pri Mariboru. 46364-2 60.000 let že živi človek! In vendar... 100 let nazaj nismo še imeli železnic, elektrike, telefona, avtomobilov! čudovito, da je človek vse to izumil baš v zadnjem vlomku svojega časa ... 10 let šele pa je stara najčudovitejša iznajdba: radio. Iznajdba, ki nosi človeški glas ter vrisk in jok strun preko vsega sveta, ki napolni s svojimi tajinstvenimi utripi vsak prostor: palačo velemesta in borno gorsko kočo... ter tudi Vaše stanovanje. Vaše sebe so polne godbe in glasov, prihajajočih iz vseh krajev sveta. Morda so ti utripi za Vas še nezaznavni? Ne pustite jih, da tako neizrabljeni gredo mimo Vas! Spremenite jih v glas ter — poslušajte radio! Kako se to stori, Vam pove RHDI0 LJUBLJ miklošiCeua cesta št. 5 Šofer išče službo. Gre tudi kot spremljevalec ali Žagar na kakršnokoli žago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »šofer ali žagar«. 46380-2 Kot praktikantinja jšč-e mesto absolventka trgovskega tečaja, z znanjem slovenščine im nem ščine. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod sitno »Pisarna«. 463S4-2 Tehnik v m. letniku srednie tehniške šole, zaradi pomanjkanja Izstopil, išče mesto kot praktičen radio-tehnik ter elektrotehnik ali tehnični risar. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Praktičen tehnik«. 46425-2 Mlad drogerist išče službe v Ljubljani ali izven. Cenjene ponudbe na ogl. oddslek »Jutra« pod značko »983«. 46412-2 fCot zdravnikova asistentka ali tajnica išče mesta v higienski stroki in trgovskem poslovanju Jz-vežbana moč z inozemsko prakso ter znanlem več jezikov. Ponudbe: »Vestna in fina« na ogl. odd. »Jutra«. 46429-2 Učiteljica nemščine nudii pouk ali konverzaei-jo po nizki ceni. Inforanaeije: Rimska cesta 30/11, levo 46091-4 Poučujem klavir po zelo nizki ceni. Po-izve se pri Roirnan P.. Stiška ul. 1. 46327-4 Matematiko srednješolsko ln višjo poučujem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »filozof«. 46408-4 Kupim Oglasi trg. enačaja po 1 Din beseda; z« dajanj« ai.slova «ij M šifro S Din. — Oglasi socialnega ta*6aja vsa, k« boseda 50 par: ta dajanj« naslova ali n fcfr« pa 3 Din. (7) Nemško govoriti in teorijo se vsi na-uče pri Nemki po njeni najboljši metodi. Uspeh zajamčen. In form a cije o-d 11. d:o 4. in zvečer Ljmtova, Resljeva c. 13/1. 46473 4 Zaslužek \ Kdor !ii, zaslužka, i plača ta veako besedo j 50 par; »a naslov ali j šifro 3 Din. — Kdor a u d i zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslona ali za šifro pa 5 Din. (3) Mlada deklica ki zna opravljati vsa hišna dela, išče mesta pri manjši družini. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 46484-2 Brivski pomočnik ki je t«idi d>ober bubi štn-cer, išče službo za takoj. Ponudfbe na og^as. oddelek Jutra« pod »Samostojen«. 46451-2 0—12.000 Din kavcije položim za stalno službo. Sem trgovsko na-obražen, vešč knjigo vodstva, strojepisja, italijanske in slovenske korespondence. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Kavcija 12 tisoč«. 46471-2 Dacar-preglednik želi službo za pobiranje o1<6in?kih AoMad. Dopise na oglasni oddeJek »Jutra« pod značko »Skušen«. 46354-2 Šofer-ključavničar išče službo k osebnemu ali tovornemu avtom obHa. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46278-2 Blagajničarka zrmož-na kavcije in vse-h pisarniških de! z najbolj, šim cpričevalom, želi namestitve. Oprrj. ponudbe pod »Bfagaimičarka« na na oglaiarei oddelek »Jutra«. 46288-2 Kuharica .Hi mesta kot. gospodinj« ^ vdovcu. Naslov v ogl. odidelku »Jutra«. 46806-2 Dekle vajena hišnih dej žrfi mesto kot pomoč gospod i-nvi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46307-2 Absolvent 4. gimnazije SČe *lu3bo. ali se gTe uči' (.'ekt-otolmike. ozi.r. zobo tehnike. Ponudbe na osrks. oddelek »Jutra« pod šifr« »Star 30 leU. 46415-8 Šiviljska pomočnica išče službe. Gre par mesecev samo za hrano in stanovanje. Ponudbe na podružnico ->Jutra« v Čelju pod značko: »Šivilja«. 46500-2 Pouk Beaeda 1 Din; za dajanj« naslova ali ta šifro S Din. Dijaki, ki iščejo tastrukoije, plačajo T»ako besedo 50 ■ parj ca šifra afi za da-> janje naslova 3 Din. (4) Francais enseignč pair franfarise Md-thode pratique et rapide. — Dunajska oesta la'III. 40205-4 Nemško konverzaci]o in pouk nudi izobražen« gospa po 10 Dim za oro. Poljanska cesta 13/11, levo. 4,1884-4 Otvoritev tečajev francoščine, nemšč.ine, an glešoime. itailijanščine in 'uščin Najmodernejša me toda. Siguren uspeh. Vpi kovanje n8 Miklošičevi » it 7/11. med 6. in 8. mro ■tveSer. 43109-4 Entlanje 1 m 1 Din ažur.....Din 2.— monoigrami ... „ 1.50 preditisk Dim —.25 do 10.— montaža b'azin Dim 2J>—30 Palača kredit, banke 1a/lV 46417-3 S krtačo ki vsesava prah, in drugimi 25 novostmi zaslužijo agentjo (-inje) dnevno igraje 50 Din. — Fiksu-m ."><»0 Din. Omnia, Dunajska c 36. 46311-3 Zastopnika arifnega. za prodajo ra-dinapa.rat.ov in ek-ktroma-torijala iščem za takoj. Pismene ponudbe na Karal Flonjančič, elektrotehnično podjetje, Celje. 462725 Potniki Kdor ižfte mesto potnika, plača za vsako besedo 50 par; ta dajanje naslov« «H ta Šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnik«, (d«, ča besedo po 1 Din: ia dajanj« naslova ali za šifro pa 6 Din. (5) Provizij, potnika že vpeljanega, iščem za proda.;« žganja v Ljubljani. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »31«. 46125-5 Potnika galanterijske stroke, samo vozača z lastnim avtomobilom sprejmem takoj proti provizijii. za Slovenijo. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »1826«. 46251 Zmožne zastopnike za prodajo moških štofov privatnim odjemalcem samo proti gotovini, išče veletrgovina štofova »Bnitania« Zagreb, GtinduMčema ul. 4. 46131-5 Klavir poučuje gospodifna. — Naslov; Sv. Petira na-sip 57/1. 4(6511 -4 Pouk v francoščini ielitm. Ponudbe n« ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Koc/v erzacija«. 46442-4 Industrijci pozor! Tehniško im trgoivsko na-oiT-ažen tm stoirfk, potujoč z avtom po Dravski banovini, želi prevzeti zastopstivio dohnčkamosjio-g« predmeta. Cenjene ponudbe pod »Zanesljirv/30« n« oglasmi oddelek »Ju-tra«. 46320-5 Rajon, zastopnike proti visoki provizija za prodajo dobro vpeljanega mnoižiiinsikegia predmeta iščemo za vso državo. Samo rosni gospodje aH tvrdke naj pošHeio svoje oferte pod »Marljivost-novec« na Cemtr o reklam Zagreb. 46275 5 Železno peč srednje veinko , v do-breim stanju kapi Sok-olsko društvo Predbslje. 46143-7 Mitvaško glavo (lobanjo) kuipim v študijske svrhe. Ponudbe z navedbo cene na oig!a.s. oddelek "»Jutra« pod značko »Medicieec«. 46207-7 Puhasto perje čisto, Sobano. Din 48 kg, n. vrste Din 38 kg, čisto belo gosje Dim 130 kg, čisti _ puh Dio 250 kg razpošilja po poštnem" povzetju L. Brozovic, Zagreb — Ilica 82. 13-« Premog in drva prodaja Jezeršek. Vodmat. 200 Amerikan. breskev žlahtnih, imamo na razpolago večjo množino od najzgodnjlh do naj-kasnih. Slive - Burbank in drugo sadno drevje. Cene zmerne. Vrtnarstvo Bofulin in Blažioa, Stenjevec pri Zagrebu. 42972-9 Zephir-peč in radio-aparat z dinamičnim zvočnikom, že rabljen«, kupim. Ponudbe pod »Zephir-radio« na agenturo Pichler, Ptuj. 46300-7 Dve peči dobro ohranjene, iščem iz druge roke, 1 večio in 1 manjšo. Ponudbe pod »Druge roke« na ogl. odd. »Jutra«. 46397-7 Enokrilna vrata normalna, rabljena, več komadov, kupim. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Vrata«. 46438-7 Kuhinjsko opremo jedilnico in nekaj druge-ga pohištva, lepo in dobro ohranjeno kuipim. Takojšnje ponud.be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna cena«. 46530 Pohištvo Vsaka beseda 1 DLn: *a dajanj« naslova ali » Sfro pa 5 Din. (12) Pohištvo Spalnice 2200._ omare 450.— postelje 250.— ku-h. oprave l(Xt0.— kuh. kredence 500.— Vse drugo pohištvo se dobi najceneje -in na obroke. Sprejmejo se tudi vsa popravila po konkurenčnih cenah. Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18, Dunajska 36. Telefon 27 80. 46324-.IS Staro pohištvo za sobo in kuhinjo naprodaj v Hrad-eckega vasi 32. 46385-12 Kuhinjsko kredenco manjšo, dobre ohranjeno in srednje veliko mizo kupim. Naslov: Ana Kus. Sv. Petra ce-stra št. 53. 46402-12 Nekaj pohištva prodam zelo poceni rad; selitve. Naslov v oglasneu* oddelku »Jutra*. 46392-12 Prodam Otfass »g. značaja p« 1 Dia beseda; ta da janje naslova ali aa šifro 5 Dia. — Oglaai *ocialn«ga tnataja vsaka beseda 60 par? n dajanj« aaslora ali ta «tno p, 3 Dia. («) Neveste! Kuhinjsko posodo, naivadno ta najfinejšo ter vse go spodiimjske potrebščine ku pite pri tvrdki Fr. Stm/pic-a. železn-ina, Ljubljana, Go spoev-etska cesta štev. 1. 46195-6 Za jesensko saditev ima v zalogi pritlična sadna drevesa vseh sort in špargeljnove sadike z jamstvom. Matko Ma-retič, Levčeva ulica 11. Ljubljana. 41128-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Trž-ška cesta 16. tel. 33-13 Fige in slive za žganjekuho po nizkih cenah oddaja Ivan Jelačin, Ljubljana, Emomska cesta štev. 2. 372-« Manuiaktur. blago proti vkcžnd knjtigrjoi samo Ljubljanske kreditne Imike proda trgovec t Ljubljani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43354 Kdo bi kupil v ljubljanski okolici vel? tisoč strešne opeke in "/>00 kg gašenega apna. Odločitev do S. t. m. Naslov v oclesacji oddelku Jutra 43316 Novi modeli damskih plaščev trenchoca.ti, huibertusi in vseh virst oblačila za gospode. K. Pučnik, Šelem-brorgova ulica — nasproti kavarne Zvezda. 46053 Gostilniško opremo sitole, mize, kredence in kompletne spalnice pred tremi leti novionaibav-i j-eno, u godno pr odami radi oi[>usitl'tve gostilne. Pojasnila da;e Janko R-orja.nčič v-ila Avala, Bled. 49l;39-6 Kanarčke in kletke proda Bizjak, Vič, Cest« na Brdo. 46204-6 Blago za sinčka ali hčerko dobite pod na=o nabavno ceno radi cipus-tiit-ve trgovine. J. Šinkovec. L'uMja.na, Tržaška <"■ 26 (Stan" in dom). 46225-6 Statvo za perzijske preproge prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46329-6 6 plaščev za deklice od 10—15 let, dobro ohranjenih, prodam pri Rozman Pavlina, Stiška ul. 1. 46327-6 Železno peč dobro ohranieno. proda Rozman (Pavl-ina, Stiška ul. 1. 46327-6 Sodna prodaja opreme kavne praža.tme se —dne 7 nov. ob 15. na Glincab, c.es-ta XVII/16. 463386 Otroški voziček (Korbwa?en) ponikljam, čist. dobro ohran»en. zelo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43365-6 Komoletno Izložho z rolo, 2.80 visoka. 1.75 široka. pripravna za specerijsko trgovino ali vsako obrt prodam. — Kdor namerava kaj pre-zidati — ugodna prilika. Proda poceni Sever. MarijUi trg 2. 46387-6 Otroški voziček (Korbvagou) v zelo dobrem stanju ugodno naprodaj. Naslov- v oglas. 0Jutra«. 46014 <5 Rokavice I>:tj 12.—, dama strni nameni prt: 30 Dji. moške kruifee nogavice 6 Ko, rjt-liro it jedilni pribor ic5 I>in. gramofoni 250 Din. tudi na obroke. Om*.:i. Dunajska c. 36. 46310-6 Štedilnik mnlo rabljen, prodam. — Oirleda-tii: Levstikova ulica št. 37. hišnik. 46340-6 Dva pletilna stroja štev. 10/70 in 8'60 — ter že'ezen štedilnik naprodaj v Ljubljani. Rim ska cesta 31«. 46370-6 Peč na koks t dobrem 5>*a.nju ugodno proia.m. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46270-6 Otroške vozičke g'•»boki, na-jn«*reč?« obliko od Rji 650 dalje. — Trgovina M. Tomšič. Sv. Petra c. 52. 46301-6 Smučani in trgovci s smučkami, pozor! K i< dn-hitie fino izdelaine ?mn ::i:e i,z oiptega jesen o-Tva po zelo nizk! 3-6 Električen števec mrlo rabljen, 220 V. s ploščo in varovalkam:, poceni prodam v Rožni ■uli 27, pritličje, desno. 46477-6 Puhasto perje 15 Din, Č0ha.:t0 32 Din, 140 Dim kilogram, ter volno in žimo za madrace i-zredno poceni prn.iija Sega, VVolfovta 12. drv '-vr-,6e. 376-6 Konia in voz za.pratvljiivčeik proda Ivan Ftig^r, Višnja gora — Dolenjska. 46517-6 Razno pohištvo preproge, lestenci in v«ze Uigfidao naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 464S7-6 Vzoičasta preproga h pliša, 3 X 2 m, v brea-biblpim staoru poc »mi naprodaj. Ponudbe ped šifro »Pringend« na oglas. od. dcle.k »Jutra«. 4049n-6 Razno sob. opralo ?. Šivalni stroj Stnger proti n. Pot:a'«Tniila nta Sv. Pe-t ", cesti št. 27, dvorišče — d- ~no. 46505 6 Fožična drevesca t-eh vri?kf«tn, tudi va.gon-s\e nwKiSii»e ugodno pi«o-d- "a.m. xa?w pri pod-ti-/. »•Tii-tra« v Celju. 4G497-6 Zaboje za sadje v h vnst, dobavlja najc-e-T) r - o M. Jošt, Gotovi — Žalec. 46495-6 Otroški voziček p1 et.em, na peresih. zelo d 'bro ohran-Vček 150—220 volt. na p o Iaj ugodno. Ceoj. po ntidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nov«. 46336-9 Radio ne predrag. novejši tip kupim. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Radio«. 46445-9 Uk Oe&edo. Oglasi 4» aijaLnega značaja po 50 par beseda Za da ja nje naslova ali «a šifro 3 Din. oziroma 5 Din. (Sil) Dvokolesa sprejema v poipo^no po pravo ponaklanj^. emajli ra n ie [ ognjem in shramb" p-»io rime »Tribuna« F. B. L. Ljubljana. Kar lo.i&a cesta 4. 42790-11 12 dvokoles in 15 otroških vozičkov prejšnjo modele, radi kon-čaiie Bezone prav poceni, tmdii pw»ti braciiliK knjižici premija F. BatjeJ. L.,ub-liana, Karlovega cesta i. 42791-11 Kolo za 400 Dio produ Mik o laž, Ko-tleljevo, btiraka 20. 40363-6 j Vsaka beseda 1 Dinj i« naslova ali i n Bfro p* B Din. (10) B. N. V. aH podoben rabljem avtio ku.prm. Ponudbe z na'ni?io ceno na oglasne oddel«k »Jutra« pod »Trgovec«. 4605&-10 Avtolimuzina ?veitovne znamke, i^vretno ohranjena, zek> poceni naprodaj. — Informacije u» Tržaški cesti štiev. S. — Telefon 3062. 43336 22 Fiat 525 i»u!per limuzina Berlin«, pol leta stara, 6000 km vože-na, za polovično ceno na proda.j Prevzamem tudi dobro ohranjen avto v račun. B. Mubič, Studenci pri Mariboru. 46283 Prodam: Avto Ford 2 in pol ton, gume skoraj nove, za 4000 Din. Nadomest.pl deli za Fiat 501 LaUrtn Element Mercedes Me-tallnrgia, Chiribiri Alfa, Puch Tip 12 ln vec znp-nk avtom- ^ilov ter 1 kompleten v dobrem stanju. Fiat 503 za 5500 dinarjev. — Rabljene nnevmatike 935'135. 6 kom. plaščev, 6 zračnic ter drue;e dimenzije kakor 34'7. 5 komadov. Več dobrih magnetov, žarometi (Llchtms-schi-ne) hladilnikov (Ktih-ler) tovornih in 06ebnil'> avtomobilov. Kupujem: stare avtomobile vseh znamk, pnevmatike, polne gume. medenine, baker, cinkovo pločevino ter vsakovrstne stare stroje in železo. Mehanična delavnica Jir-tln Gustlnčič, Mar1 .>or, Tat-tenbachova 14. 46494-10 Oblatila I>g. oglai po 1 Din beseda; za tajanje na ilov« ali u iifr« 5 Din Oglasi socialnega enačaja vsaka beiseda 50 par; Za dajanje naslova ilj ta Šifro 5 Din. (13) Zimsko suknjo novo, iz finega črnega sukna, za majihn-ega gospoda, prodam za 800 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43315-13 Za krojače konfekcijonarje Prodam več kosov boljšega nemškega »Domble« eukna pod totvanMišiko ceino. — Želesnikar, llarijim trg. 46189-13 Smoking skoraj nov, za visoKo, vitko postavo zelo ugodno prodam. Lazar. ?ra-žakova 17. 46428-13 Otroški kožuh bel, za 4—6 let sta.rega otroka, prodam. Naslov v oglasnem oddt>iku »Jutra«, 4od »Ulož-mce K-2065« 46060 50.000 Din posojila iščem. Vknjižba prvo mesto, vrednost hipoteke sedemkratna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Enoletna vrnitev«. 43054-16 Hranilno knjižico Llubljanske kreditne banke z vlogo 1,370.000 dinarjev (eventualno tudi z manjšimi vlogami) prodam. Ponudbe z n^-vertbo plačila na ojflMrl odd. »Jutra« pod »Gotovina«. 46403-10 Samskega družabnika z nekaj gotovine, iščem za gnstUmiškio in mesar. obrt. PonMKibe na podruž. Jutra v CeJjra pod znaokio »Re-staivraoija 413«. 46(236 S kapitalom 200—300.000 Din hi se a sodelovanjem udeležil pti obstoječem pod-jetj-u y Ljfblja.m. C*«ij. ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« ped »Sodelovanje«. 4{S?:8-<16 Brezobrestna posojila za «d*wp lemVliJškoiknj.ra-nega dolga, nekiap poseliva in cidan-o hiš podeljuj« »Zadrug«*. Ljublja-n«, Poštin,r predai 307. — Išče zas-toipimike! 37416 Zanesljiva naložba kapitala N« večje kmečko velapo-sasiivo i dobro idočo io-•i'astri, jo iščem 300.000— 4f.0.000 Dio posojila na prvo mesto. Ponudbe na ogla srni oddelek »Jutra« pod »Poeojfto«. 4ffiTl-16 Družabnika z» »£'ager« predane^ i&?-em Potrebno do 50.000 Din. Dopise n« oglasni oddolek »Juitra t v Ljiublya.n.i pod šnifrvi »Kras«. 46372-16 Vložne knjižice Ljubljanske kreditne bank* kupim proti tafcoJSnji 8* tK>\Tira. Ponudbe i navedbo vrišine vloge in cene n« oglas. odd<-!fk »Jutra« po** »iSo-bro plačaan«. 464044« Delež dobro idoče kerasmič.ne tovarn« prodam za 44.000 Din _ budi proti nweaaurn vliraniim kninšicam. — Ponudbe n« oglas™ oddelek »Jutra« pod »Prilika«. 460&4-16 Kompanjona s kapitalom od 1150.000 Km i]-lje, sipreijm.em za d.ober hotel. Pomtidibe na og'aen» oddelek »Jurtra« pod šifro »rtotoU. 46496-16 4 m Vsaka beseda 1 Din; u dajanj« naslova ali ta Šifro pa E Wn. (18) Pokusite i.rietno dolenjsko gorčico (ženof) pri Slaimifcu. .43390-18 Danes vsi na Golovec na domače krvavice. Točila se bodo tmdii dobra vina. Se priporoča PaivSič j. 4634.1-1S Vsako nedeljo koncert, iz.bome domače krvavice, pečeniiice, piščan ci in pristna štajerska vina. — Z« obilen obisk se priporoča Ca rman, Zgornja g Biva. -Ki-47 Danes vsi k Frigelnu na Gline, kjer bo koncert ln dobro vlnce. Se prlporofa Karla Pogač ar. 46433-18 Gostilno oddam. Naisiov v oglasnem cdiiciku »Jutra«. 4tHCl-r7 Pozor! Kdor se hoče dobro zabavati, naj pride danes popoldne k »Mul-lerju« v Šiško na koncert. Igra daleč na okrog pri poznana domača godba. Za dobro kapljico in prigrizek preskrbi Urbajs. 46406-18 Pri Roži v Židovski ulici se točijo najboljša štajerska vina, pristni cviček ter sladki mošt. Se priporočam. 46463-18 V najem f< m f Vsak* Mt | Dta; I | » iajM*> Mton a ! | «a Htn » Ote. (]9) j Trgovino j šteris r.hni m sta.nova njem in velikim vrtom — bliau cerkve oddam v najem po dogovoru. Dopise na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Ugoden kraj«. 42704-17 Trgovino z meš. blagom veliko in lepo, oddam v najem. Potreben kaipital 150.000 Dim. o«ta.nek v mesečnih obrokih. — Resni refektamti naj pošljejo ponudbe na oglasni oddekk »Jutra« pod »C en trum«. 46002-17 Pek ari io bli®u LjobJijane oddani takoj v na ;™n. Na*'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46090-17 Trgovino z meč«m.m oddam v po-diTiniem. proti ucodne mu odkupu invemitorja in blaga. Tngovtima =e naba.ja v prome^nom kraju blirn Krainia. NaisJov pove ogl. •videl nk »Jutra«. 46032-H7 Mlekarno kupim ali vzamem v najem. Dopise pod šifro »Takoj 25« na t>gla.sni oddelek »Jutra«. 46STS-17 Trgovino m.HŠaiiega blaga, koncesii-10. 6tanowan;e. dam v majem za da'T6o dobo v manjšem m«4n na (flaiv-n.f«m poos-tom. Ponnudbp -■a ogla«™ oddelek »Jutra« pod »Kapital 80.000 Dim«. 4*529fi Gostilno vzuimprn v n/i.ipni m -ačim v T/rob' '»mi Ponudbo na og*asm.i oddelek -Juitra« pod »Dobra to?-ka«. 46306-17 VelevJ notrra rtniV n^m klet v na'em In m-evzamem točeni? s r>-ocent1. Ponudbe ri nsi. ort* »Jutra« pod šifro »Vlnoioč«. <6443-17 Vi noto J vzamcni na račiuin tila v najem. Pt»nudlbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Viao.t)o5c. 4(010-17 Izložbe v pasaži meti Aleksandrovo ceato ln Cajevo uiic« od-(ia.m v najem. Naslov pene Ojjuioi* i^Idelck »Jutra«. 4G4SO-17 r/ VaaAa beaete 1 Dta, m Um aii » Hira p» S Dte. (38) Svetel in lep lokal za vsako obrt ali trgovino ob (Dimajski) Tj-rševi ee-stj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 46173-19 Garaže z uporabo hidranta in električne pumpe odda r najem Jugo-Auto. Dunaj-ika cesta 36. 43383-19 Več poslovnih prostorov s cemtr. kurjavo im električno razsvetljavo ta.k Franc šmon. 46378-19 Dva lokala oddam v K olodvor«k> nt! št. SZjJ. 464T.9J19 Lokal v sredPra ire.=ita odd« m v na:em a 1. f.Jbrnarjem 1033 Nasilotv v oglasnem oddelku »Juitra«. 46490-19 SfaroTtiano eovino r meSanlm bla<»om. na nrometnem kralu v T.ivbHnni. prodam alf oprtam v nalem. — ^finttrf^e na oel. oddelek »J"tra« pod »"vr"; konkurence«. 46533-19 Tukaj i e sestane od iutri naprej vsa Ljubljana Kuhinjska posoda emajlirani lonci % litra emajlirani lonci 1 liter . emajlirani lonci 2 litra emajlirane ponve % litra emajlirane ponve 1 liter emajlirane ponve 2 litra Steklo: kozarci . . . kozarci . . . steklenice 2 dl doza za sladkor doza za maslo nastavek . . krožniki . . skodelice . . servis za liker . šolniki . . . Din 3.— Din 5.70 Din 9.— Din 3.75 Din 5.75 Din 9.- Din 1.— Din 2.— Din 3*50 Din 11.— Din 13.- Din 16.— Din 3.— Din 3.— Din 23.— Din 3.50 Porcelan: skodelice za kavo . . • • . . . Din 4.75 skodelice za čaj . • • • . . . Din 8.50 servis za sadje . . • • • . . . Din 50.- moka servis . . . • • • . . . Din 90.— servis za čaj . . . • • • . . . Din 130.— jedilni servis . . . • • • . . . Din 390.- Jedilno orodje par par par žlice žlice Perilo: Din 7*50 Din 9«—' Din 10.— Din 1*2$ Din 2."" namizni prti 140 X 120 ......Din servijeti ...........Din predpasniki ..........Din gospodinjske čepice ....... Din Krtače: krtače za ribanje .......Din krtače za obleko . ........Din Predpražniki: Din Din 33«-8.50 28.— 10.— 2.50 5.— 33.— 55.- Milo: Din 1.50 Din 2.— Din 2*50 Din 3.50 Din 4«— Posebna ponudba 1000 parov snežnih gumi čevljev z bar-žunom po .*..*...•• 600 parov snežnih gumi čevljev z bar-žunom in patentnim zapiračem po 550 parov snežnih gumi čevljev z ber-žunom in patent, zapiračem, visoki . 400 parov snežnih čevljev iz gumi sukna Din 69. 680 parov moških galoš.....Din 55. Din 89.— Din 109*— Din 129*— ANI. KRiSPER, UUBUANA Mestni trg 20 Stritarjeva ulica 1—3 Garažo v ivljam odda hote« »SIoji» 46305-1® Trgovino n>e5a.nega b.aga, iščem ra takoj. Ptrnudtbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen pla&trik«. 46520-10 Lep trgovski lokal v LJubljani, na najpro-metnejšem kraju, v bližini magistrata, tak J oddam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lokal«. 46468-13 V Ormožu prodam 1 orai! lepega vinograda s sadonosnikom io zraven še 3 »raj-e posett.va z gosposko hišo, kmečk« hišo in vimitčarijtO. Event. tudii zamenjam s postttvom nri Celju »li pri ?.ailcu. — Rudolf Ma:cen. mi^rstvo. Velenje 46222-20 Novo hišo visokopritličiiio, blizu cest ne železnice v Zg. Šiški prodam. Naslov v og'es. oddelku »Jutra«. 46180-20 Posestvo z gostilno na lopi točki prometnega kraja v Lj,ul»lja.ni prodam Nasov v oglatsnem oddelku »Jutra«. 43396-20 V mestu Celju naprodaj krasna šes-tsta-novamjtska hiša. po 3 sobe. komfort. velik vrt. za Dio 550.000. Polovico prevza me i knjigo branUuice LjuW.ja.na. Dalj« enouad stropna trg. hiša za Din 320.000 io vile. — Karo! Breznik, Celje, Franko oainska 1 43416 90 Krasna parcela 111l5 m1 velJka, p^-d Rrjo.nl kom naprodaj Naslov in cena v oglasnem oddelko »Jutra«. 46080-20 Krasno posestvo z umetnim mlinom, žago in več hišama poceni naprodaj za 1.000.000 Dio — tudi Dreti hranilnim knjfi-žicam denarnih zavodov. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Dober promet«. 48128-20 Stavbo primerno za vsako obrt. avtogaražo itd., e 3 delnicami. d'veina kompletnima (monBirainima) elektro motorjema 5 "o 3 konjskih vodovodnim io 4 »ta-no vam ji za straoke. pod 'igod.nimti r>ogoii prodam — 'udi na hramilne knjižice Vatlov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46054 20 Tristanovanj. vila z vrtom. 5 mi-nuit od glav nega trga v Kranj« na prodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod značko »Surova«. 4^056-20 Prodam pos»estvo pri Matriiboru. obsega.joče. 32 ora.liov, 6 oralov prvo vmstneea vinograd«. 3 sa diou«wKSke. 3 gfzde. trav nike in n 'ive. Naslov pove og'asmti oddelek »Juitra«. 43302-20 Krasmo posestvo 8 oralof. blilizu Poljčan za 75.000 Din proda Pančnč. Piol jčao«. 46051 -20 Visokopritlično hišo n"oidam v Sri"dn.iii Šiški. — Naklon- v c«g!a«oem oddihu »Jutra«. 46198-20 naprodaj. St«dend Maribor, ^Uiterakova uiica šte.v. 36. 46250-20 Dvodriižinska hiša nova, z 1000 m1 ograjenega vrta, naprodaj za 65.000 Dio. Naslov pri podružnici »Jutra« v Ceiju. 4C237 Gostilna in mesarija v okolici Cel.ifl ugodno naprodaj. — Ponudbe na po-dmit^nitco »Jutra« v Celju pod šifro »lilotivSka točka« 4G2S5 V Kranjski gori nrodatm parcelo, na ka.teri je le delo pričete Zraven "tudn neka.j vrta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46103-20 Hišo toftoc dokončamo. thwo, S00 m' vrta. poceni proda Novak, Vi&m ar j« 108 rxvd klancem desno. 46337-20 Na dražbi dne 13. novembra ob 14. uri bo namrodai posestvo. ^b«to;eiče i?, hiše, gospodarskih pos>'otnij, vrta. n*v 'n gozda. Naslov: Franc Kic." Muhaber pri Norrem mestu. 46*51-20 Trinadstropna hiša s trgovskimi lokali, v centru mesta ugodno ram-odaj Cemiene ponudbe pod šifro »Trgovski lofcadi« na ogl. oddelek »Jutra«. 46^2-20 Posestvo M SO.OOO D"n zeTo usrodno mir»T»>da.j v R.oi. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra^ pod »Pgodreo«. 46390-20 Nova h«5a v LjubPanl nri Duna*-eki cesti, trlstanovan '-«ka. 8e 18 let nrosta. ■ugodno naprn- <1*1. Poleanlla dale re- alitetna OraSek, T,luM'ana, Masarrkcn UL 12. 46437-tO MBn ua o •valjčkov, žago ki 10 oralov zemlje pri Mariboru ptetla Zagorski. MaTibor, Frsr.^i^kameka a.ica 21. 46260 _ _ -- prodam ugodui) eredE mesta Ceija. L/ikar. Vodoi-kova 9, Celje. 41J17 20 Parcele ob Duoa.;ski cesiti io za Bežigradom prodam, eveot. proti delnemu kritju v kn,_ii'žtTXa.h ljubljanske k-re dnttoe banke. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 46351-20 6 stavbnih parcel za vile — za Bežigradom, na že raznarceliratnem svetu naprodaj. Cena po do govoru, po Izbiri proda."il-ca. piačljtjvo event. tudi s hrantiOnirm krajo žicami prvo-vrsitnih zavodov. Ioforma ciije dajejto Strojoe tovarne in livarne, d. d., Ljubljana 46309-20 —-* Hišo po možnosti s trgovskim lokalom kupim v Ljubljani ali periferil!. Ponudbe pod »Mir« na ogl. odd. »Jutra«. 46427-39 Stavbne parcele na Kodei levem ob Pov-šetovi ulici. 400 do 700 kvadratnih metrov, tudi proti vlogi prodam. Naslov v ogl. odde'kn »Jutra«. 46416-20 V Ljubljani za vsako obrt pripravna hiša. kjer se je že izvrševala gostilniška obr+, z gospodarskim poslopjem ln ledenico, se proda za primerno nizko ceno pod zelo ugodnimi Dlačllnlmi pogoji. Po-lasnila dale realitetna pisarna Gra®ek Jo£e, LJubljana. Masarvkova St. 12 46435-20 Hišo s tremi stanovanji, na periferiji, prodam. Ponudbe pod »190.000« na osi. odd. »Jutra«. 46470-20 Petstanovanj. hišo davka prosto, poceni prodam v Zg. Šiški štev. 316. 46518-20 3 stanovanjske hiše v najboljšem sta.rvjtu. ki se dobro obrestujejo, proda Jaoeaj, Sv. Petra e. 27. 46506-20 Posestvo z gotstfflmo, brivoico. trgovino io stvimj.skiTni hletvi. v bližini Celja prodam. Ponudbe na podružotieo Jutra v Celju pod šifro vlfi.32«. 46495-20 Realitetna pisarna Arzemšek. Celje. Kralja Pe tira ce-.ta 32, prodaja raznovrstna posesitvo. hiše. vile. kme^ij-e, goetilme. tr-govioe itd. 46499 20 Stanovanje od tla VMka tendi | Dta; « wm rfi m tiirt pm • Dte. (M) Dvosob. stanovanje oddam mirni in čisti stran ki 8 mamut od remize, poleg šole na Vodnikovi cesti št. 2115. 46131-31 Enosob. stanovanje ptrkotirano, v novi vili Da periferiji mest« oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46234-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom, krasno io sojnčno. z vsem komfortom io centralno kurjavo od dum takoj v Levstikovi ulica st. 25. 46318-31 Stanovanje sobe, kuhinj« in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 46176-211 Trisob. stanovanje s plinom in elektriko oddam takoj v centru mes-ta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 46197-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo io pririklma-ml oddam s 1. decembrom u 6V> Din. na Dunajski cesti št. 86. 4PJ365-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom, vsemi priti-k linami io vrtom oddam takoj v najem Naslov v oglaeoem oddelka »Jutra« 46062-31 Pristopajte k Društvu stanovanjskih najemnikov Vegov« nI. «. 8. 40431-23 Stanovanje «othe, kuihimje to priliki in oddam taikoj aii s 1. decembrom v R^žnri dolimi — cesta IV/30. Prednost imajo stranke bretz oitrok. 4t®Ol-31 Dvosob. s*anovj»n?e podstrešno, oddam v Vod ma.tm, Ciglarjena ulica 19. 46316-31 Stanovanje »obe i.n Ikmhnnij« oddam. Dolenjska c. 3:3. 4^394-31 Stanovanje •ob«, Vibioje io prittik'in oddam. Savi je št. 73. blizu vodovod«. 4G3S0-21 OnremUeno <^>bo z malo kubimlo takoj oddam v vili. Poirve sc pri Rozonao Pavlina. Stii^ka al. 1. 46327-21 Stanovanje z eno. dvemi al! tr<«ni «0 h«mi. koipalnSco. eiektrikr io lapim vrtom. even.tmeJ!>o M« h'9o ngod no od do m taikof ali poznsje pod R.ei mikom. Nariov por« ncia«. oddelek »Jutra.«. 46532-3- Trisob. starovanjo moderno, laseJtaa drvarnica, pralnica io velik vrt oddam takoj za mesečno 600 Din. Moste, Prešernova uiica 19. 46315-21 Trisob. stanovanja s pritiklinanr oddam takoj ali pozo« e. Vodovodna 5, ob Dunajski cesi. 46316-21 Trisob. stanovanje s kopalnico, tvi-inti priti, klinama in vrtom pcctui odda upra vit-1 ,:sd šiifro »Točno p' aoil-o-c. 46345-2.1/a Mirna stranka breiz otrok, išče stanovanje srf.be in kuhinje. Ponudbe jui oglasni oddelek Jutra •ud šifro »Reden plačnik«. ^ 46510 31/a Starejša gospa Želi snažno, svetlo sobico in kuhinjo za stai-rio v mestu najeti. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »11«. 4652*5214 V sata beseda SO par: la dajanj« naslvva aH za Šifro 3 Din. (22) Dijakinjo Sprejmem z vso oskrbo v solnčno sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46440-22 Dijaka kot 9ostan-ov;i;ra -sprejmitir x vso oskrbo, ali poljubno v Trnovem, S" aretova 25. 46400-2? Sobo odda iVa*ka bnwd* SO pir. . jajaaj. wl*i. J ta birm | Da. (23) V Šiški oddam lepo -»premljeno »o bo gospodu ali gospodični — Jernejeva ulica štev. 8. pritličje levo. 42840-23 46217-23 Dva gospoda al' go^;«)d>ičTi; sprejmem n? »tanovanje v lepo in zrač Tir> gobo. Na-stov v og'a> oddelku »Jutra«. 46242 Lepo sobo gtTOijo separirano. z raz p't-dntn n« ulico. oddam na Starem trsu štev. 9'II 46243-33 Dve prazni sobi • * (»pakiranim vhodom. v centra mesta '*ld«.m do 1. f"brnarja 1933. Nas-'ov pove oglns-ni oddelek »Jutra«. 46230-23 Sobo t"!>0 onrem''ene oddam 2 solidnima gospodoma. Na e'ov rw>ve oglasni oddelek »J uitra«. 46209 23 Lepo delavnico takoj oddam Via-o-v r>ove Oglasni oddelek »Jutra«. 46156 2? Opremljeno in prazno sobo S strogo separiramrn v h -d^m oddam v vil' ooo P. žn;kr>m. Večna pot 14 Telefon. 46166 23 Veliko sobo s štedilnikom ta.k.ni odd;nm v Saški. Verovšk.ovn mi. 64 46!'72-23 OoremMeno so^o zračno. so'nčuo :'t) svetlo, ? p>-23 Separirano sobo l eiektr'č.n-0 razsvetljavo in * i ;trkom oddam s 1 d ;>c->m br >i-m 2 vis*xk n-šol f ptcmi v Kniževniški ulici št 7 IH 46166-23 I solnčno sobo oddam sol;dinemn a<*no7-23 Prazno sobo za 180 Dim oddam gospodični na Doleaij.sk- cesti št. 46/11. 4636«-23 Lepo solnčno sobo s posebnim vbodom o-ddam v vik pri Tivoliju, Skrab-čeva ulica 6/'I. 46360-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam -tolim.u gospodu na Rm -ki cesti št. 12. pritličje desno. 46343-23 Lepo svetlo sobo separira.no. za rimskim zi dom na Mirju oddam. — NTaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46281-23 Prazno sobo v najlepšem centru mesta •ttkoj oddam. Souporaba kopalnice. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 46361-23 Opremljeno sobo v srediuni mesta oddam solidni osebi s 15. novembrom. Naslov pove oglasna odxlelak »Jutra« 46394-23 Sobo lepo opremljeno, t vhodom s stoprriišča. oddaim mirn-i oeebi. Nas ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 461111-23 Sobo v sredini mesta oddam takoj solidnemu gos.podu. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 46401-23 Nasproti sodišča oddam veliko sobo. me!:-lovano, s souporabo Jco palnice boljšemu stalnemu gospodu pro 1 zmerni najemnini. Np-slov v ogl. odd. »Jutrr« 46431-23 Sobo opremljeno ali prazno oddam solidnemu gospodu. Franc Kralj, fotograf, Gradaška ulica št. 8, Trnovo. 46432-32 Opremljeno sobo oddam v novi hiši v centru mesta solidnemu gospodu. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 46407-23 Sobo | lepo opremljeno, šolnino, s serogo separiraui-i vhodom oddam s lr. i novembrom. — Dežman, j Domobranska c. 17. 46472-23! Separiran kabinet komforten, oddam. Na razpolago tudi kopalnica. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 46466-23 t J I VMika beaada Ž Din, i ta dajanje aaalon > aB i fc.fr« pa s Dia. <*> J Krasno sobo 'eipo opremljeno, z vhodom s stopnjišča. v cemtru me sta oddam 2 osebama. — Naslov v ogrnem oddelku »Jutra« 464,10-23 Sobo no-vooiprenrlieno. z vhodom :z stopnjššža, cdida.m lidiri in stalmi osebi v Vr bovtevi u.licii 9/1, desno — ooleg Tabora- 46457-23 Opremljeno sobo voigalriio, z ba!koini, oddam na Miklošičevi ce^tii. Na slov pove oglašali oddelek »Jutra«. 46430 2)3 Prazno sobo parketinain.0. z elektr. razsvetljavo in poiseibnim vhodom pocenj oddam v Sto-žic-ab št. 142. 46444-23 Prazno sobo s predsobo, elektriko, parket, strogo separiran vhod, v centru oddam boljšemu gospodu ali Ea pisarno. NasloxT v ogl. odd. »Jutra«. 46478-23 Sobo strogo separirauo. takoj oddam. Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 46479-23 Sobo pod Rožnikom lepo, mesečno, z vrtiom ugodimo oddam tafcoj ali pozneje. Naslov v oglas, •oddelku »Ju>Ma«. 46524-23 Sobo e sepairiira.niim vhodom, oddam v •vali onkraj mostu pri Leomiilšičiu — Na Kode ljevo ii3. 4653.1 Opremljeno sobo veliko in zračno, park rti-rano. 6 posebnim vhodom, v centru mesta oddam 2 osebama. Miklošičeva cesta št. 4'H. levo. 46503-2)3 Mesečno sobo posebni vhod. elektrika, opremljeno ?a dve osebi oddam. Resljeva cesta 30. 46513-23 Sobo zelo ugodno. s posebnim vhodom, eltktrik , event. klavirjem in zajtrkom oddam en^-mu ali dvema solidnima osebama lahko takoi. Tabor 5. I. nadst.r. desno. 46512-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, takod oddam v Koim.en?ikega ulki Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46475-23 Sobo ndde.m 1 aJi 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46476-23 Opremljeno sobo s-olnčmo, oddam etaJmi, boljši go?ipodii'čini v Rožni ulici št, 1-7/1. 46507-23 Opremljeno sobo z vhodom s stopnjiic in uporabo kopalnice oddam 1 ai.i 2 osebama v G-leda liški ulici 12/HI, vrata 10. 46509-23 Sobo nonooipremiljieno, z elektriko in kopailniioo, tik nove remiiize oddam 2 osebama po 150 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 4)6486-23 Sobo lepo im zračno, oddamo gospodični, tudi z dobro domačo hraroo. Naslotv pove oglasni oddelek »Jutra«. 46504-23 Prazno kletno sobo veliko, svetlo, oddam takoj Kralja Petra trg 8. 46455-23 Vsaka be»ed* 56 par: g a* dajanj« aaalod;6ni. Naslov v ->g!as. oddelku - »Jutra«. 46482-23 Srednješolka vigijega razreda. d'eb: sta-novaitijie i-n hrano po ni/ki ceni v ceintrn mesta. Na slov pove oglasna odde -k »J uitra « 46483-23 Sostanovalca akademika ln sostanovalko k hčerki visoko-šolki iščem iz boljše rodbine. Kopalnica, klavir. Bohoričeva 20. blizu Tabora in bolnice. 46527-23 Opremljeno sobo z vso oskrbo pri samostojni g.ospodimja išče starejši gospod, kii .plača tudi naprej Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo soliden 126«. 46366-23a Majhno sobo iščem v bliSinii držarviie bolnice, ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Sobiea«. 46376-23/a Čedno sobo ne predrago, bolj v centru mesta iščem. Pismene ponudbe no oglasni oddelek »Jutra« pod" »Takoii«. 46446-23/a Sobo s štedilnikom aiU skromno enosobno sta novanje išče za ta.k0'j ma-lo številna družin a. — Po-nudll>e na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 9«. 43374-23/a Mladenič brez posla in brez denarja, želii uipoznaiti samostojno damo. oziroma vdovo brez otrok, ki bi mu dala brezplačno stanovanje. V npo-znainstvu poznejši srečen zakon ni izključen. Do.pise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifno »Ljiuibeznjirv«. 43432-24 Dr. Franc Papež prosiim Vaš sedamjii naslov. Fran« Gruden. Bled. Jernej Šubert iz Grosuplja, prosim Tvoj naslov. Fran« Gruden. Bled. Franc Košak h okolice Grosuplja, prosim Tvoj na=lov. Fra.tiiC Gruden. Bled. 46147-24 Stanislav! Pisala Maribor. — Trnek ni bilo mogoče. — Javi,te se točneje. — Marva. 46.68-24 Žensko Jnigosiloverokio, z zTiainiem angleškega jezika, ne izpod 30 let. iščemo za 4-mesečmo pomorsko potovanje. Po.nuidibe: Geršak, Sv. Peter p. sv. Gorami, Ples št. 1. 4i2900-24 Državni uradnik nesrečno poročen, išče tiho iin dobro prijateljic«. Cen j. diop:ee na oglasni oddelek »Jutra« pod »ŽMjenie 35« 46377-34 Osamljena gospa sredmjih let, želi saimo do-piisovati z izobraženimi go-sr>odiom. v svtiho razvedrila Cenjene ponudibe na og^-s. oddelek »Jut-Ta« pod šifro ».Tešem 1902i«. 464.50-34 Mlad gospod išče mmmiikalnio — srčikano partneriiC'0 za zač-etmišk! ples in smmik. Slika zaže-liena. Ponudbe na ogl asm? oddelek »J.uitra.« pod šifno ^Fev-mofniilia«. 46528- ?i4 Žeriitvi Vsaka beanda S Din: m Zaže! jeini ideal«. 46393-35 Mlada trgovka založena z Inozemskim blagom, bi se poročila, da Izplačam kompa-njonko. Prednost Imajo državni s 40.000 Din. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mirni, prijazni dom«, l 46529-25' Ločen gostilničar želi v svnhio ženitve znanja z gospodično ali .o-čenko, ki ima nekaj kapitala. Ponutlbe s sliko na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Gostilničar«. 4637-3-20 VmU »meda 1 Dtn: ta dajanje oaftlora mM t* Hfro pa 6 Di» (St) Harmonij rabljen, v dobrem stanju kupimo-. Ponudbe na Gasilno im reševoiltuo društvo rudnik Vedenje. 4®09-26 Jazz - boben in čenelo kuipim ali zamenjam za harimiomiko. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4S104 26 Krasen klavir (Stutzflugel) naprodaj — t/udi proti hranilni knjižici Maribor, Aleksandrova cesta št. 6/III, vrata 5. 46260-26 Souzaphon in B (jazzbas) zamenjam za klavirsko ali naivadno bnoma trlčno harmoniko, ali z a dober gramoifon. — Foizv« ee: Blaž, mestma klavnica. Liirabljana. 46317-26 Planino Forster, nov Miignom kratek klaviir Lamberger Glas rK«v, prodam. — Dobrajc, Maribor, Taititenbacihiova 31 46'i"»16 Pozor, lovci! Prodam pse orake, s prav dobrim notom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46140-27 Črn lovski pes z belo liso pod vratom, se je izgubil. Kdor kaj ve o nj«m. na.j siporoči Francu černiču, Zidanimost. 462S5 Jazbečar Sistokrvna psička naprodaj v Križeinibki ulici št. 4/II 46355- .7 Zajce činčila prodam na Dolenjski c. (V4 46421-27 Dobermana 9 tedimov starega proda O*o Zlindira, HTasftmrik. ste klarna. 46452-27 ( Vsaka oi>«t~ti i Din * '.a lajanje na^ova ai - m tifro r» ^ Din C29 Vodno turbino z avtom, regulatorjem in dinamo 4—5 Ks,U0 voltov, kup'm skupno ali posamezno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pwd »Rabljeno«. 43325-20 Pisalni stroj dobro ohranjen poceni naprodaj. Pojasnila daje iz prijaznosti tvrdka A. Pre-log, Lj-ublijama, Mari/išn trg 4635S 30 Klavit (Koncertflugel). kra+ek. prodam za 13.000 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 46438-26 Kratek klavir dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 46448-26 Klavirji! Predno kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo' prvovrstnih instrumentov. Prodaja najcenejša ' na na.imani:e obroke. Najcenejša Izposojevalnica! Warbinek» Ljubljana, Gregorčičeva lil. '6. 46449-2S Gitaro in vijolino proda ali zaimein.ia moško kolo Blažfič Vladimir, Rimska česna. 5. 46508 26- ižijlub^čnb Vsaka beseda 50. par. | &a daianje naslova ali [ za šifro pa 8 Din (281 1 Okrog 500 Din sem iizguibiil. Najditelja pro sim, da proti nagradi odda na naslov; J e r š e, mizar mestne pristave. Cesta na Kodedijovo št» 8. 46190-28 2 šivalna stroja skoraj nov z otknoglim čol-ničikom in edem za 500 Din naiprodaj v Gnadaški ulic! št. 8. 46381-29 Cirkularko 5 Ks in razne peči po ugodmi ceni proda Framc Krisitan, Tjr.rševa 54 463196-20 tfir&žhe vsaka oeseda 1 Dni. ca dajanj« naslova ali za šifJo pa 5 Din. f32" Vsaka be*eda 1 Din ta dajanj« naslova ali •a šifro os 5 Din. (SI) j Preklic Podpisana Frančiška FuHe. soproga t»ov. mojstra na Bie>k,i Dobravi, obžalujem iin preklieiujrtn 'žalitve," ki' seim jih iareikla dne 30. oktobra t. 1. zvečer na cesti p-ed gostilno Stare ria Blejski Dobraivi na.pram' gosipe Mimiki Stare in o njej, obljubi jam pnbol-san.je im se jo zahvaljujem, da me ne ho toižilla pred siodiščem — Blejska Dobraiva, dne 2. novembra 1932. Frančiška Fulle. 46063 Frizerka gdč. Rezi Višnar se naj takoj javi na naslov . kamor je imeli nastopiti ali na spodr> t naslov: Gjvrin, Aškerčeva ulica 17. 46390-31 Javna dražba najdenih predmetov ee bo vršila 8. novembra 1932 ob 9. uri na glaivnem kolo dvoru v Ljubi lami- 46388-32 j Vsaka oeseda 1 Di.n_ j ia dajanj« naslova ali j 'a Šifro pa 5 Din. f341 Jabolka prima, sortiiraina, frank o nakladalna postaja. proti takojšnjemu plačilu kupuj« Mariborski kjomzum, Maribor. 46150-34 Obrt MM 130 e^a V ulu fteatfda 1 trn daJMij* nukm u iifro pa t Din. ** i (27) j Kanarčke izborno haircerje vrvivc« (F.delroller) prodaja od 100 Dim dalje, samice od 30 Din Fran/jo Kemič. Mairi.bo.r-Mdje 34, Trsteunjukova 2/II 46263-27 Vsaka beseda 1 Din; 'A dajanje naslova ali >,a Šifro pa 5 Din. (301 Tvornlca šablon za ročna dela bogat sortiment vseh novi tet vzorcev, pa se vsake mu izplača o tvoriti pred tisk ari jo 'Vordruckerei) ta malo denarja. Spec. trgo vina in atelier ročnih i«J Kureševič. Zagreb. Radi čeva (Duga) al. 5. 352-3Ci Posteljne mreže podložene, s peresi ln navadne elastične Izdeluje od 65 Din naprej Andlovic, Komenskega ulica 34 ln Mestni trg 9 (poleg Skaberneta). — Sprejemajo se popravila. Dostava brezula^na 40717-30 Novost! Na dom Vam pridem za vedno, brez noža im brez bolečin, na prav enostaven način odstranit kurja očesa in trdo kožo (Hornhaut). Cenjene ponudbe s točnim terminom za mesto L:u.b-!:a.no od dne 8. do 25 t. m. na oj'as. oddelekJutra pod značlkio »Kurje oko«. 46077 Etikete Sitar & Svetek Ljubljana, Sv. Petra c. 18 Zahtevajte ponudbe! Lastni lzdolak.1 340-30 '■^šmm Bliža ss zima! Zato vi.udiiK) naznan.amo oenj. ob6insm-u, da spre eicaj-u vs: čevljarj: v popravilo Budi gailoše in snežne čevlje. Obenem se pri.poročajio tudi za vsa v čevljarsko stroko sjmdajio-ča dela po zmernih cenah. Zad i uga čevllarje^' v Ljubljani. 46179 30 Cenjena m damam vljudno na znam-, a m, da preselim modmi salon dam-S!kih klotiuikov v novo zgradbo Bamovinske hranilnice vis a vis sedanjega lokala in se cenj. damam &a nadalj.ai poeet toplo priporoča Ivanka Mo®iina. 46298 Klobuke dlohite naiceneje v salonu »Mia« v Florijaneki ul. 6. 46467-30 j ->o6tyi» 1 Din. j ta lajanj« naslova il" ! 'a i:fro m ?> Din fSo' Srebrne krone staro zlato Id srebro Kupuj* ttafnienja lra<:t. Sovid. Ljubljana. Q'j-siki ilic-s 36. vbofl a V;1ov lanske Geste, pri gostiln Moiina. 70 Vsakovrstno zlato Kupaje po aajvLŠjib senat. CERNE - juvelir Ljubljana. Wolfova ulica i 263 Vsaku vrste ZLATO n SREBRO kupuje F. Čuden, Prešernova 1 Vsaka t>eseo najnovejši metodi. Sprejmemo dame v strokovno naobrazbo. 363-37 v tablah in za odeje najboljša in najcenejša, vedno na zalogi. Zahtevajte vzorce ln cenik! TOVARNA VATE Slaribor Dravska 15. 11868 Vsaiia 50 tw '.a dajanj« naslova ali r.n 5:fr« r>a a Din. (33' Moj novi cerJk znamk za !. 1933 je izšel in vsebuje ccne znamk 477 raznih držav vsega sveta. Cenik pošljem zastonj. Najstarejša trgovina znamk v Jugoslaviji Izidor Stelner Zagreb, Masarykova 5. 362-39 SjjecašsSsa za mer/-*- Mehanična popravljalnica snežk in galoš. Prvovrstna izdelava. Točna postrežba. Cene konkurenčne. 12713 ALBEV ER2EN, Sv. Petra cesta št. 33 tjnišui® aeia bele V zdravem stanju niso vaši zobje niti rumeni niti brezbarvni. Uporabljajte en centimeter ROLVNOSA na suhi ščetki zjutraj in zvečer! Po treh dneh boste videli, da so postiili vaši zobje za tri stopinje bolj beli. KOL¥NOS gladi zobe, odpravi barvo, ozdravi usta in dela dih vonljiv. 340,1 antiseptično sredstvo najizdatnejše sredstvo za negovanje zob. — En centimeter zadostuje. Potrti neizmerne žalosti ii3,ziia,nja,mo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog oziroma oče, brat, svak in stric, gospod J osip trgovec in posestnik v petek, dne 4. novembra 1932 ob 19.30 uri, previden s tolažili sv. vere, v 43. letu svoje dobe, Bogu vdano preminul. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v nedeljo ob 15. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v šmartnem. 13267 Šmartno pri Litiji — Ljubljana — Sv. Gregor, 6. novembra 1932. Rodbine Gruden — Berličeve Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naša nad vse ljubljena mati, sestra, sestrič-na, teta in svakinja, gospa •Marija VeHko prazno s^bo v stro?<-"m centru oddam F 15. nov, Nti^Iov v ogl. odd-lkti »Jutra«. 46SS8-2S v oddam Ip-™ ot>re-mT:eno so lir, cro^nn-Ju qt: ' trosj>odilČn: — .Jo-npie-va ulica š'ev. 8 pritličje l«-vo. 42840-23 Pra^ro Sobo ji-^^Toj! popfr!) --.rfVjam b ' ^O ^ ' y n\ v >g'osnem odde'tn »Jn tra«. 46364-2? 2 or»rem!ieni * 'im:va'-'ico tn posebnim (»•ivršČH.Ti fpr »epa ri ra n:m vhodom oddam Bc 7 -'-ad 12. blizu sv štofa. 46300-?? Ve'!ko s^-bo P"37Tli aj* ^.n-I :,n r.. « pai-ki-f^n, »W,.-'-r"-mo ra.-z-svetl;av"i. po!<*bnim vhodom ln an.ippn.-n bo kopa!n: P» ' a k o 5 iddam solidn' Stranki — Privoz 4'TT 463-16 2? Sobo lervo oipreml leno z vhodorr takoi s -tor>nr"'S?a. nddair solidni Nas'nv oov. cg'asni oddelek »Jn^ra«. 46409-23 roj. Jenček danes po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 7. novembra 1932 ob 14.30 uri popoldne izpred hiše žalosti, Gosposvetska cesta 7, na pokopališče k Sv. Križu. 13266 Ljubljana, dne 5. novembra 1932. ALFRED in HUGO, sinova, ter ostalo sorodstvo. t Naznanjamo tužno vest, da je umrl dobri prijatelj, družabnik, odbornik itd. itd., gospod &osip Sr«s trgovec in posestnik v Šmartnem pri Litiji v 43. letu starosti, dne 4. novembra 1932 ob 19. uri, previden s sveto-tajstvi. Pogreb pokojnega se bo vršil v nedeljo 6. novembra ob 15. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v šmartnem pri Litiji. Pevsko društvo Zvon, Kmetska hranilnica in posojilnica, Prost, gasilno društvo, Društvo Narodni dom, Krajevna organizacija JRKD 13255 19 ---Nedelja, 6. AI. lvz* — Ulcbei Z6vaco: 187 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Videti je bilo, kakor da bi na tihem nekaj računal. »Danes je petek,« je dejal nato. »Odložimo stvar do prihodnjega ledna. Recimo — do srede.« To je rekel z naporom. Sklep, da odloži ugraibljenje Bertille, mu je bil očividno težak. Uprl je črne oči v četvorico in rezko dedu': »Dotlej naj se nihče ne pokaže v okolici tiste hiše.« »Ali jo naj nehamo nadzorovati?« je začuden vpraša! Sašnt-Ju-lien. »O ne, corpo di Bacco! A opazujte jo od daleč in tako previdno, da :ie bo nihče ničesar zaslutil.« Prav. Ravnali se bomo po tem; preteto zvit bi moral biti, kdor bi Kaj opazil.« Concini je pokimal, nato pa še bolj osorno in oblastno nadaljeval: To ui vse. Do nadaljnjega vam je strogo prepovedano, storiti Je!.dnu Hrabremu karkoli zalega.« Saint-Julien, Longval, RoquetaiIle m Eynaus so se mahoma vzravnali in naježili. Zakaj zdaj so sovražili Pardaillanovega sina ;z svojih posebnih razlogov, skoraj enako besno kakor njihov go-spoJar. Kar vzrojili so. »Kako to?« je vprašal Saint-Julkm. »Mar se je vaša svetlost odrekla maščevanja? Jaz zase bi se rajši odrekel nebes!« »Spodite me, svetlost, če hočete,« je vzkliknil Eynaus, »a povem vam, da mi nič ne ubrani zasaditi temu rokovnjaču bodala v prsi, ako se ponudi prilika!« »Dokler mu ne izruiem drobovja, ne bom mirno spal!« je rekel Longval. »Svojega lastnega očeta bi zaklal, če bi mi zastopil pot do tega človeka.« je zaškrtal Roquetail!e. Concini jih je gledal z mračnim zadoščenjem. »Mirujte, volčiči,« je dejal. »Ničesar se ne odreoem. Umaknem sc, a le zato, da bom bolje skočil. Razumete?« Z iskrečimi se očmi in stisnjenimi zobmi ga je četvorica obsto-pila. »Kako mislite, vaša svetlost?« je spoštljivo vprašal eden Izmed njih. Concini se je pogreznil v zlovešče premišljevanje. Nato je vzdignil bledo glavo, rekoč: »Ce dam temu lopovu pet ali šest dni odloga in mu dovolim — Bog ve, da ne rad! — da med tem še vozi kočijo okoli svoje kraso-tice, storim to le zato, ker hočem zbuditi v njem zaupanje in mnenje, da mi je šla kraljeva grožnja do živega in da ga ne mislim več nadlegovati... V resnici bom pa v tem času z vašo pomočjo razpel svojo mrežo, v katero se bo sam ujel. Prisežem vam, da bodo zanke te mreže tako trdne ki goste, da ga ne reši iz njih nobena človeška moč!« Zadoščenje pobijaške četvorice je bilo prav tako hrupno in odkritosrčno, kakor malo prej njihovo razočaranje in gnev: »Saj sem vedel! — Tako mi papeževega trebuha! — Ali smo neumni! — Le po njem! Dajmo ga!!...« »Poslušajte!« je rekel Concini in jim mignil, naj stopijo še bliže. S pridušenim, vročim glasom jim je razložil svojo misel. Cim delj je govoril, tem strašneje so žareli obrazi četvorice od divjega veselja, * Kmalu bomo videli, kakšen je bil Concinijev načrt. Za zdaj povemo le toliko, da so po njegovih besedah poslušalci kar ponoreli od glasnega, divjega veselja. Nato so vsi zajahali konje in se počasi vrnili v Concinijev dvorec. Pardaillan in njegov sin sta med tem dospela v Louvre in se poslovila od kralja, ki jima je iznova zatrdil svojo naklonjenost. Prvi človek, ki ga je vitez zagledal v Louvru, je bil kapitan de Vitry; stal je kakor po naključju pri vratih ter krenil za kraljem in njegovima spremljevalcema na častno dvorišče. Pardaillan se je hudomušno nasmehnil, ko ga je opazil. In ko je kralj odhajal, prijateljski oprt na vojvodo Bellegardskega, je rekel dovolj glasno, da ga je še lahko slišal: »O, gospod de Vitry! Nate, vračam vam konja... Dobra živalca je, bogme da. Njej sem dolžnik, da sem za časa dosel kralja in še utegnil ustaviti konje, ki so se bili od žeje splašili. Posredno imate torej veliko zaslugo, da je kralj ostal živ.« Vitry se je skrivaj ozrl na Henrika IV. Le-ta je okrenil glavo, ne da bi se ustavil, in smehljaje se zaklical: »To si zapomnim, Vitry, ne bojte se.« Nato je odšel, ne da bi ne čakal odgovora. Vitry je stopil k PardaUtenu in mu pomembno stisni! roko: »Bogme, gospod de Pardaillan, najboljši človek ste. kar jih poznam. Prosim vas, da me prištejete med svoje vdane prijatelje.« »Gospod,« je resno odvrnil Pardaillan, »verjemfte mi. da si bom štel vaše prijateljstvo v čast.« Nato je s komaj opazno pikrostjo pripomnil: »Popolnoma upravičeno se mi je zdelo, da opozorim kralja na vaš delež pri tej stvari.« »Saj res,« je prešerno vzkliknil Jehan Hrabri, »tudi ja* sem vzel konjička na posodo! Sitno je le to, da ni bil lastnik nič kaj zadovoljen.« »Čudil sem se že, kdaj ste tako obogateli,« se je dobrodušno p v šalil Pardaillan. Vitry je bil takoj opazil, da je Jehan jahal ob vratcih kraljeve kočije. To je bila čast, ki so jo najvišji rmenitniki zavidali drug drugemu. Mladi neznanec torej ni mogel biti kdor si bodi. Tako misieč je Vitry značilno pogledoval zdaj viteza, zdaj Jehana. Pardaillan je uganil njegovo željo in ju seznanil. »Kaj?« je ves osupel vzkliknil Vitry. »Jehan Hrabri? Pa ne da bi bil ta gospod junak čudovite dogodivščine na montmartrskcm morišču?« »Kdo drugi naj bo?« je veselo potrdil Pardaillan. Nato je neprisiljeno dodal: »Temu mlademu možu, ki so ga hudo obrekovali, je bila sreča mila, da je storil njegovemu veličanstvu znatno uslugo. Zato ga kralj odlikuje s svojo posebno naklonjenostjo, kar ste gotovo opazili.« Kaj ne bi bil opazil! Pardaillanova opazka je zadoščala, da se je Vitry pokazal proti mlademu možu na vso moč ljubeznivega. »Gospod de Pardaillan,« je rekel nato, »ker se vam konj ne zdi" slab, bodite tako dobri in sprejmite ga kot majhen dokaz mojega globokega spoštovanja in moje resnične hvaležnosti.« Pardaillan je hotel odbiti darilo. A zazdelo se mu je, da srn dokaj željno ogleduje ponudeno žival. Zato je s hudomušnim nasmeškom odvrnil: »Na mojo vero, gospod, težko je zavrniti dar, ki ga tako ljubeznivo ponujate.« Zihiji prihaja in treba je misliti na TOPU PLAŠČ V to svrho naj si cenj. občinstvo blagovoli ogledati v povečani in renovirani trgovini IGN. ŽARGI Sv. Petra cesta štev. 11 ogromno zalogo pravkar došlih damskih in otroških plaščev najboljše kvalitete od najpreprostejše do najmodernejše izdelave. 13279 Kurja očesa Najbofljee sredstro proti kurjim očeeom »Glaven« j« mast Dobite r lekarnah, drogari ja-h &!i naravno«! ii tvor ni«« in glavTi-cg-a skladišča Čtfvajte se pcwiaregrač-nih vozičkov, tri-cikljt, razna najno-vejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene Ceniki franko. SODE vseh velikosti za vino, žganje, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hramba — Solidna in trpežna izdelava. — Sprejmem vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. — Postrežba točna! Delo solidno! Sodarsko podjetje: FRANJO REPIC, LJUBLJANA TRNOVO, Kolesijska ulica 18. 305 Hti'okoYiijak t kovinski industriji IŠČE delokroga kot družabnik, tehnični vodja in slično. Isti ima •bogate izkušnje v fabrikaciji galanterijskih predmetov na debelo kakor tudi vseh manjših kovinskih izdelkov, konstruira stroje, avtomate in vsakovrstno orodje za izdelavo navedenih predmetov. Kot dober organizator in kalkulant ima najboljše reference od vodilnih industrij tu- in inozemstva. 12781 Ponudbe na Aloma Company, Ljubljana, pod »Strokovnjak«. KUPIM TRGOVSKO eventuelno stanovanjsko HIŠO v sredini mesta. Plačam do 700.000 Din v gotovini, ostalo prevzamem v hipoteko. Če se želi, plačam tudi v tuji valuti. Posredovalci izključeni. 12813 Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tuja valuta«. DR. FR. DERGANC: BORBA ZAPADA IN VZHODA Berilo za vsakega inteligentnega Slovenca. Orientacija v kaosu socialne in plemenske borbe. Po Marxovi antitezi prinašajo svobodo Slovani. Cena 12.— Din. — Kot nujen uvod priporočamo spis istega avtorja: SPOMINI NA KREKA 13226 (Odmevi slovanskega sveta, n. leto, 2. knjiga.) Učltelfska tiskarna v Ljubljani Giavni razpečevalec najbolje upeljanega znamkinega predmeta za kraljevino Jugoslavijo prevzame na svoj račun ali v provizijsko prodajo predmet, kateri spada v specerijsko, delikatesno ali kolonialno stroko. Cenj. ponudbe pod »Znamkini predmet 1933« na oglas, oddelek »Jutra«. 13241 Delo dobi danes v teh tcfiHaih čaab še najlažje veaik, če »i dioima opremi domačo pleitil&ico. Damo Mkofie vsakomur delo s tem, da mu odkupujemo izdelane pletenine, dobavljamo prejio in izplača, jetrno mezdo za pletenje, kar dokazuje mnogo zahvalnih pisem. Če hočete delaitd in zaslužiti, obrnite se zaupno za gra-tisprospeikte na tvirdico: Domača pletarska industrija Josip KaiMš, Maribor, Trubarjeva 2 odd. 6. 373 Seno in slamo dcbavlja po :onku-renčnib cenah 308 Gospodarska zv^za v Ljubljani. NI ^ilJ/MlJ/M lJ/X\\il/J\\ ljl.lwljl.l- lil S- IVIoško silo zadotoite že po eni uri samo s tisočkrat sijajno se ob-neslim, neškodljivim in traijino krepe&im speoiiijal. sredstvoma, ki deda po priana-ajm prof. Delbeta prcuve čudeže. Bodrilo organizma k raovn žiirfiiijemfiikd sreča. Starost postram-ska stvar. Zopet polna energija in moč. Varuijite se po-tvorb! Cena 70 Di