GRADIVO O PRIHODU PREKMURSKIH IZSELJENCEV V NEWYORSKO PRISTANIŠČE V LETIH 1891-1958 M ihael K uzm ič Štefan Antalič (Stephen Antalics), sin prekmurskih izseljencev v Ameriki, ki živi v bližini Betlehema, Pa., si je po upokojitvi našel zanimivo področje raziskova­ nja, ki je drugi generaciji naših izseljencev zelo blizu in se lahko izrazi z vpraša­ njem: kje so moje korenine, kje je prva domovina mojih staršev? Že leta 1993 je iz starih evidenc o prihajanju imigrantov v newyorško pristanišče izpisal zajeten sez­ nam podatkov, ki vsebujejo priimke in imena izseljencev, imena ladij, s katerimi so prispeli v Ameriko, datum prihoda, kraj bivanja v starem kraju in ime bližnjega sorodnika, kraj novega bivanja, kontaktno osebo, starost, spol in narodnost. Podat­ ke je računalniško obdelal po abecedni vrsti priimkov, krajev bivanja pred odho­ dom v Ameriko in datumih prihoda v New York. Celotno gradivo obsega 64 strani A4 formata. V Sloveniji je zainteresiranim raziskovalcem na razpolago na Inštitutu za izseljenstvo ZRC SAZU in Evangelijskem teološkem centru v Ljubljani.1 1 Poleg omenjenega gradiva je Štefan Antalič zbral predvsem v ameriških knjižnicah in diplomatskih krogih materiale za podrobnejše preučevanje dogodkov ob koncu prve svetovne vojne, ko je bilo Prekmurje priključeno matični Sloveniji. Madžari so si na vse načine prizadevali, da do tega ne bi prišlo. V ta namen so tudi doma in v Ameriki uporabljali teorijo, da Prekmurci niso Slovenci, ampak “Vendi”. Vsebina tega izraza v tem okviru še ni čisto jasna. Nekateri betlehemski rojaki so nekaj časa živeli pod vtisom, da so potomci slovanskega rodu “Vendov” . O Štefanu Antaliču in njegovem iskanju narodnih korenin je pisala Alenka Auersperger, “Bili smo Vendi iz Betlehema”, Delo, 12. jan. 1994, str. 16. Delček zgodovine prekmurske naselbine v Betlehemu je Štefan Antalič opisal v članku “The Role o f the Clergy in Promoting Old Nationalisms among Foreign Ethnic Minorities”, v: Slovenia, Quarterly Magazine, Summer 1996, Vol. X, No. 2, str. 52-56. Štefan Antalič ima tudi največ zaslug, da sta po večletnih pripravah mesti Betlehem v Pensilvaniji in Murska Sobota dne 8. junija 1996 podpisali listino o pobratenju. Dve domovini / Two Homelands - 8 - 1997, 127-130 128 Mihael Kuzmič Prvi del gradiva, poimenski seznam priseljencev, vključuje 1091 oseb, od prve, Amoter Bare, do zadnje, Žižek Ane. Žal pripravljalec gradiva ni nikjer ome­ nil, po kakšnem ključu je zbiral podatke in kje se nahajajo viri za ta pregled ljudi, ki so se izselili s področja današnjega Prekmurja in okoliških pokrajin. Nekaj jih je vključenih tudi iz bolj oddaljenih krajev. Pri večini oseb (683) manjkajo podatki v posameznih rubrikah, pri nekaterih sta navedena samo priimek in ime. Pri 408 ose­ bah so navedeni vsi podatki. Nas seveda najbolj zanimajo izseljenci slovenske na­ rodnosti, ki jih lahko identificiramo po navedbi v rubriki narodnost. Izmed 408 oseb z vsemi podatki jih ima 108 oznako SLOVEN HUNG, med njimi jih ima pet oznako SLOVEN MAGYAR, kar pa je ista beseda, prva v angleščini, druga v ma­ džarščini; dvanajst jih ima oznako SLOVEN AUSTRIA, se pravi iz krajev v avstrij­ skem delu monarhije; sedem je označenih z Vend, Windish (oznaka madžarskih nacionalističnih krogov za Prekmurce), tri pa s SLOVEN YUGOSLAVIA. Glede na državne uprave in zelo različne politično-narodnostne situacije, skozi katere je šlo Prekmurje v obravnavanem obdobju, ni čudno, da so oznake v gradivu tako različne. Omenjene številke še zdaleč niso niti približno zanesljiv ka­ zalec o številu prekmurskih izseljencev. Kažejo nam samo kontekst in življenjski okvir, v katerem so se rojaki iz Prekmurja izseljevali v omenjeni del Amerike. Po­ sebno do prve svetovne vojne je bila narodna zavest “ogrskih Slovencev” sicer močna in stabilna, toda v izjavljanju se je velikokrat zamenjevala z madžarskim državljanstvom. Samo bežen pregled po priimkih in krajih nam kaže, da so se z madžarsko narodnostjo ob prihodu v Ameriko izkazovali Prekmurci, ki so bili v Betlehemu pozneje stebri slovenske kulturne in literarne dejavnosti. V nekaterih primerih so se prišteli med madžarske in nemške pripadnike zaradi upanja na boljše izhodišče v življenju v novem okolju. Številna imena in kraji, od koder so izseljenci prišli, kažejo na nedvoumno slovensko narodnost, čeprav je mesto v ustrezni rubri­ ki prazno; prim. Kuzmič Jožef iz Murske Sobote, Balek Štefan iz Neradnovec, Šeb- janič Marija iz Lemerja, idr. Poleg Slovencev so v gradivu zajeti tudi pripradniki drugih narodnosti: M a­ džari, Slovaki, Nemci, Hrvati, Srbi in Poljaki. Tudi v njihovih primerih niso vse rubrike dosledno izpolnjene. Omeniti moram, daje Štefan Antalič prepisoval podatke (vsaj za prvo polo­ vico) iz rokopisov, kjer so bile črke včasih zamenjane, nečitljive ali so celo manjka­ le in je zato v oklepaju postavil pravo ime ali drug podatek, opremljen z vprašajem. Gradivo o prihodu prekmurskih izseljencev v newyorsko pristanišče... 129 Za čas do ustanovitve Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je uporabljen ma­ džarski črkopis. Drugi del gradiva prikaže po abecednem redu kraje, od koder so izseljenci šli v Ameriko. Kraji so navedeni v imenu in pisavi, ki sta bili veljavni v času njiho­ vega odhoda od doma. To pomeni, da so prekmurske vasi do leta 1919 navedene z madžarskim imenom in pravopisom, dalje s slovenskim imenom, a često še z ma­ džarskim pravopisom. Madžarski, nemški, hrvaški in drugi kraji so vseskozi nave­ deni v njihovem narodnem imenu. Za imeni krajev so priimki in imena, kontaktne osebe v starih krajih, novo bivališče in kontaktna oseba. Ni potrebno posebej pou­ darjati, da manjkajo tudi v tem delu manjkajoči podatki iz prvega dela. Tretji del gradiva predstavlja kronološki pregled prihoda ladij v pristanišča; N(ew) Y(ork) je bil praviloma cilj vseh ladij, izjeme so le Baltim(ore) (7. 7. 1905), Phila(delphia) (12. 1. 1911), Bos(ton) (29.4. 1913). Ladje so bile iz različnih držav in družb; prvih deset na seznamu je nosilo imena: Alar, Bremen, Friesland, William Bard, Kais/Wil/Gr, Carmania, Zeeland, Patria, Antw/NY, Kaisem Ther, itd. Za da­ tumom je navedeno ime ladje, priimek in ime priseljenca in pristanišče. Zbrano obravnavano gradivo je dragoceno za raziskovanje slovenskega iz­ seljenstva iz Prekmurja. Čeprav ga ne obravnavamo kot vir, ki bi podrobno predsta­ vil katerokoli v rubrikah omenjeno področje, pa bo brez dvoma zanesljivo dopol­ njeval do zdaj zbrane podatke in potrjeval sliko, ki jo že imamo o prekmurskem izseljenstvu. Sedanjim in prihodnjim raziskovalcem bo lahko pomagal pri sprem­ ljanju migracij posameznih slojev prebivalstva v socioloških, geografskih, verskih, gospodarskih in narodnostnih študijah. V veliko pomoč pa bo tudi na sorodstvenem in ljubiteljskem področju, saj si tudi v Prekmurju vse več prebivalcev želi narisati družinsko drevo. Pri tistih, kjer je svoje veje v minulih desetletjih razatezalo tudi onkraj Atlantika, bo omenjeno gradivo dobrodošla pomoč. Pri praktični uporabi tega gradiva pa se pojavlja tudi nekaj dilem in proble­ mov. Najprej bo treba vsekakor preveriti imena vseh krajev, ki niso zapisana v slo­ venščini ali pa so napisana v več verzijah (n. pr. Csopinc, Copincz, Scpenci - za Čepinici; Andarhaza, Andorhaz, Andorhaza) in jim bo treba pripisati današnja ime­ na. Ravno tako bo treba poleg madžarsko napisanih priimkov in imen napisati tudi slovenske in poenotiti njihovo pisanje (npr. Zsilavecz, Zsilovecs - za Žilavec). 130 Mihael Kuzmič M URASZOM BAT G R A J MARY FT R /A L O IS G S . BETH M URASZOM BAT HORV A T MARIA UKN S . BETH M URASZOM BAT H ORVATH ISTVAN M URASZOM BAT KISZELAK ANTAL UKN S . BETH M URASZOM BAT KUSZM ICS JO S E F M URASZOM BAT L E JK O M ARIA(KVOCHAK) M URASZOM BAT LUKAČ VENDEL W F/A N N A L S . BETH MURASZOM BAT MARIC N ELLA (STRO M M ER) M URASZOM BAT M A RICS M ARIA(ZILAVEC) M URASZOM BAT M URCSICS FERENC UKN S. BETH M URASZOM BAT M U R C SIC S MARIA UKN S . BETH M URASZOM BAT P O N C A K IGNAC W F/B A R A P S. BETH M URASZOM BAT RUKIC MARY? ? S . BETH M URASZOM BAT S E R U G A MATYAS UKN S. BETH M URASZOM BAT S P A R O S ISTVAN UKN S . BETH M URASZOM BAT SZO B JA K IVAN NY S. BETH M U RA SZPM BA T U RO SIC ITONKA(DONCHEZ) M URAT P E C S E K EVI? GM TR/KODELA S . BETH M URAT P E C S E K EVSKA M TR/KODELA HC S . BETH MURAVARHELY S Z A P A C S MARIA FT R /IST V A N S S . BETH MURAVCZI ANTOLICZ VERONIKAfCZIPOTW ) M URSZOM BAT JU D JA N PAL UKN S . BETH M URZANYA? ZRINSKI ILONA F T R /C S A S Z A R ? S . BETH M USCANCI O C SEK TEREZ(BUNDERLA) MUSZNYA BUKVICS LIZA UKN S. BETH MUSZNYA H A S S A J ANNA UKN S . BETH MUSZNYA H A S S A J MATYAS UKN S . BETH MUSZNYA R IT O PE R FRANČIŠKA UKN S . BETH NADORFA BALLEK T ER ESIA (C ZELEC Z) NAGY DOLENCI M ATUS JA N O S NAGY DOLENCI M ATUSZ PAUL NAGY DOUNC L E PO SA ANA(KELEM AN) NAGY DONINC LAINCSEK JU LIA(KOZO) NAGY GANNA HORVATH MARY NAGY SAL KRAJCZAR FRANC NAGY SAL LANCSAK JU LI(K O N K O LICS) NAGY SAL MIZI EVA F T R /S A N D O R A t S . BETH NAGY SAL P O T E Z R ANNA(KRATZAR) NAGY SAL SER U G A ROZA(C SA H UK) NAGY SALVASM SZV ETEC M ATYAS(SZVETECZ) NAGY TOTLAK CSA RN I ANNA NAGY-DOLANI HORVATH JOHN NAGY-OOLANY DO M O TO R JU U (F R R JS Z ) N AGY-SOL SZV ETEC Z JULI NAGYDOLENCI JANKOVICS JO S Z E F NAGYDOLNY LAINSCSAK, EMMA F T R /JO H A N L. S . BETH. NAGYDOLNY LAINSCSAK. JA N O S F T R /J O HAN L. S . BETH. NAGYDOLNY L A IN SC SA K .JA N O SN E F T R /JO HAN L. S . BETH. NAGYDOLY HORVAT JA N O S W F /A N N A COPLAY NAGYSAL M ATUS M A R IA (D O N CSECZ) NAGYTOTLAK ANTALICS LA JO S A Q/ANTAL LU K A C Z A Q /F . F A R IC S A Q /FR A N Z F U R JA N UN/ANTAL L A Q /FRA N K L A P IC S ? Z Q /FR A N K L A P IC S ? A Q /M ARTIN R U JC Z FTR/M A RTIN R A Q /FRA N K R O S S M A N C S N /S T IF KISZILAK BL/ANTAL T IT A N ? F T R /O LA F P H SB/O LA F P E C S E K A O /ST E FA N BARTELY B T R /JO H A N J B TRL/STEFA N L O N SC A R A O /T E R E Z HORVATH A Q /T E R E Z HORVATH A Q /PA U L C S E R N I? A Q /T E R E Z HORVATH S T R /J U LIA LA N K SA K ? SIL/M ARIA F IL O S SIL/M ARIA FIL O S SIL / MARIA FIL O S A Q /JO S E F SR O K E Vzorec prvega dela gradiva, poimenski seznam priseljencev.