Leto II., štev. 7 PMtniM pavtallramb V LJuMJanV dne 8. fanuarfa 1921. Posamezna štev. 1 K 4 afutraj. . 180 K aa zased, ozemlje 300 , m inozemstvo .. 41* Oglasi a rsii mm riifine etoipea (58 an) S K «aB oglasi do SO asm stolpca (58 an). I . Dnevnik za gospodarstvo, prosvsto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta It. M|| Telefon »t 72. Upravnlitv« Sodna ollcm it. & Telefon it 96. Račun kr. post 6efc iter. 1L8& Ljubljana, 7, januarja. Ni ga bvaležnejŠega in lažjega posla v Jugoslaviji nego biti političen kritik. Reci vsakemu državniku, da je osel, vsakemu politiku, da je afarista, strankam, ki sodelujejo pri vodstvu države, da so korupcijske organizacije, imenuj vsak ukrep vlade bedarijo, vsak korak, ki ga stori država, sramoto, vsak davek rop, trdi, da je ni države na svetu, ki bi bila bolj nazadnjaška, bolj slabotna, nego je Jugoslavija, postavi se na nadstrankarsko stališče in povej, da je edino pametno, da se vsi tega držijo — pa si patrijot in modrijan in povrh ii porečejo vsi, ki so ravno taki modrijani (in teh je zelo, zelo mnogo), da imaš prav in da je to resnično in prav kar si povedal. Resnično pa je tudi: ko bi bili v naši državi merodajni ti modrijani, bi bi Jugoslavijo že davno — vrag vze Dostikrat smo to že z več ali man. odločno besedo povedali. Danes naš je nagnal članek ljubljanske •»Jugoslavije*, da ponovno razpravljamo o tem vprašanju. Članek je klasičen primer tiste nadstrankarske metode, iti konsekventno ubija v našem človeku veselje in čut dolžnosti za izvrševanje državljanskih pravic in zaupanje v —- samo državo. «Saj je res vse za nič», to je logični zaključek takih člankov za bralca. In sklep: -luti v reško pristanišče. Na krovu so se nahajali tudi z otoka Krkapri-lajajoči legijonarji s svojimi oficirji-Zagreb, 7. jan. «Večer» poroča iz Beograda, da bodo naše čete v nekaj dneh zasedle Snšak. Sodijo, da se zasedba Sušaka izvrši še pred 15. t. m. Cirkvenica, 7. jan. V Dobrinjuna otoku Krku so skušali arditi ropati. Prebivalstvo pa se je na vsem otoku stecu Krku pod varstvom kraljevih karabinjerjev. Po vsem otoku Krku so se osnovale narodne straže Povsod vlada sedaj največji mir in rti — Enako se je zgodilo tudi na otoku Rabu, kjer so se arditi umaknili v mestece Rab in kjer čakajo sedaj ugodnejših časov. Bakar, 7. januarja. Položaj na Rek! in Sušaku je neizpremenjen. Izpraznitev Reke se nadaljuje stopnjevajoč. Blo kada se nadaljuje z vso strogostjo. Si noči je 75.pešpolk regularne italijanske vojske odpotoval iz Reke in Sušaka. Bakar, 7. januarja. Pred par dnevi so se v Dobrinju spopadli naši ljudje z arditi. Oboji so rabili orožje, pri čemer so bili trije arditi ubiti. Kraljeviča, 7. januarja. Predvčerajšnjim sta se pred otoki pojavili dve italijanski torpedovki, ki sta tričetrt ure stali pred šolninami in nato odpluli. Ljubljana, 7. jan. LDU javlja danes po tržaškem Piccolu od 6. t. m., da so jugoslovanske čete zasedle otok Krk in da je Italija vsled tega izvršila demaršo pri jugoslovanski vladi. Kakor pa se uradno iz Rima poroča, so vse vesti o zasedbi Raba (kar je poročala «Tribuna») in Krka organiziralo in oborožilo ter pre- j izmišljene in seveda tudi vest o itali-gnalo ardite, ki so se zbrali v me-! janski demarši v Jugoslaviji. resu vsake države, da kolikor mogo-1 n. pr. svetilke z 32 svečami 120 kron, če omeji uvoz takih luksuznih pred- dočirn so stale pred letom 30 do 40 metov, odnosno, da zahteva od tistih v J"«"11.01 Pa svet,.lko uvažati, to ie od bogatašev, da plačajo veiiKe uvozne unese .< kakor bi bi,0 sklep, ati iz članka. Tudi tarifna politika zeleznic je bila po mnenju Jugoslavije" nesreč- Gospodarski pamflet končuje s pate-na in zato. ker se je prekomerno zviša- tičnim vzklikom, da je pričakovati nje prevoznih tarifov izvršilo deloma boljših uspehov le tedaj, kadar se bodo radi tega, „ker so hoteli z rednimi do- delili ministrski portfelji po zmožnosti hodki železnic pokrivati take stroške, m ne po strankarski pripadnosti. K ki imajo značaj investicij". Kolikor je temu bi pripomnili, da smo radovedni, nam znano, so naše železnice od pre- kakšne bi bile naše hnance, ako bi po-vrata sem popravljale le to, kar se je stavila ,,Jugoslavija" svoje strokovnja-sproti jiokvarilo in niso zgradile nobe- j na krmilo nase države, ne nove proge in nobenih novih j Kritika je zdrava in kritika mora zgradb, nego vsi dohodki se porabijo biti, da se odpravi vse, kar je slabega. za tekoče stroške, in država mora vr-: rntega še prisj>evati. »Jugoslavija" govori o davkih, o katerih nam dosedaj ni nič znano. Nikar še nismo slišali, da bi bil električ- ampak kdor kritizira, mora poznati predvsem tvarino in nekaj boljšega predlagati, nego je obstoječe. Dokler se bo pa pri nas kritiziralo tako, kakor se je to zgodilo v gori omenjenem ni tok obdačen. Tudi račun „Jugosla-, članku in v nešteto drugih, ki se vsak vije" glede trošarine in carine ni to- dan servirajo naši javnosti, in dokler ™ Jugoslavija" pravi: ,,K troša- bo javnost prenašala take vrste kriti- anta razpravlja o povratku Karla. Rii«;, 7. jan. (Izv.) Konferenca ministrskih predsednikov v Parizu bo trajala tri do štiri dni. Domneva se, da se bo na konferenci načelo tudi vprašanje povratka bivšega cesarja Karla. Madžarski rojalisti so namreč prepričani, da jih bo ententa po po-vratku kralja Konstantina na Grško v slučaju, da cesar Karel prizna tria-nonski mir podpirala. Francija baje že poizveduje o mnenju ostalih vla-sti o tem vprašanju. Anglija sicer ni odgovorila odbijajoče, vendar pa bi imela raje, da zasede madžarski prestol kak Madžar. Milan, 7. jan. (Izv.) «Corriere del-la sera» nastopa v današnjem uvodnem članku skrajno ostro proti politiki Habsburžanov, ki bi radi zopet obnovili staro Avstro-ogrsko monarhijo. List naglaša, da bi vrnitev cesarja Karla pomenila za Češkoslovaško^ casus belli in izraža trdno prepričanje, da se bodo vse habsburške mahinacije izjalovile, ako se Italija v tem vprašanju postavi krepko na stališče male entente. $tar?i&o8aiski o BeSge-rili in Jusoslavip. Praga, 7. jan. (Izv.) Včeraj je prispel iz Varšave bolgarski ministrski predsednik Stambolijski. Popoldne je posetil zunanjega ministra Beneša na kar se je zvečer čez Košice odpeljal v Bukarešto. Pred odhodom je sprejel urednika „Venkova" kateremu je izjavil: Na Poljskem sem imel 22 govorov v prospeh sjsorazuma med Poljsko in Češko. Prepričal sem se, da je glavna zapreka med obema dr. žavama nesporazumljenje glede nekaterih točk, ki bi se dalo brez težav odstraniti potom medsebojnih ožjih stikov. Ravnotako si Bolgarija želi odkritosrčne poravnave z Jugoslavijo. Tu bi mogla najbolje jx>sredovati češkoslovaška država in njen predsednik Masaryk, ki ga jjovsodi spoštujejo in cenijo. Bolgarija bi se rada podvrgla razsodišču, sestavljenemu iz zastopnikov slovanskih narodov, ki bi sodilo o sj>ornih zadevah med Bolgarijo in Srbijo. Bolgarija bi se pokoravala izreku in pogojem tega sodišča. K tem izjavam bolgarskega ministrskega predsednika je treba pripomniti. da predstavljajo tako glede češkojjoljskih odnošajev, kakor glede posredovanja predsednika Masary-ka, povsem osebne nazore gospoda Stambolijskega. Pred novimi konflikti v Avstriji. DUNAJ, 7, jan. (Izv.) V večernih urah je izvedel Vaš poročevalec, da bo kabinet Mayer v prihodnjih dneh odstopil. Najkesneje v sredo bo predložil svojo demisijo avstrijskemu . Dunaj, 7. jan. (Izv.) Komunistična stranka je razvila po vseh velikih obratih med delavstvom živahno agitacijo, da naj odločno odkloni izplačilo davka na dohodke, ki se prične jutri odtegovati. V Fiatovih tvorni-cah v delavnicah Frost Bussing, v arsenalih, v tvornici \Varcuaiovski, Eisler & Co., v lokomotivni tvornici in v Siemensovih vagonskih tvor-nicah je delavstvo odločno proti odtegnitvi tega davka pri plačilu. Delavstvo je sprejelo resolucijo, ki odklanja plačilo noVega davka brez velikega povišanja mezd. Pričakovati je v Avstriji novih konfliktov. Radi£et?€i rasmiilialo. Zagreb, 7. jan. (Izv.) Kakor se ču-je je odgodena konferenca glavnega odbora Radičcvc stranke, ki bi se imela vršiti 8. t. m. do 2. februarja. Dotlej je tudi odgoden prihod Radi-čevcev v Beograd. V Radičevi stranki se je pojavila jaka struja pod vodstvom dr. Rudolfa Horvata, ki deluje na to, da grede Radičevci čim pre| v konstituanto. Radič ima še vedno stalno sestanke s komunisti. Zagreb, 7. jan. Nocoj je došel v Zagreb naš biv ■ zunanji minister dr. Ante Trumbič, ki bo imel tuka| posvetovanje z Radičevo stranko glede njenega stališča z?radi sodelovanja v konstituanti. Komunisti prisego. Zagreb, 7. jan. «Večer» poroča it Beograda, da so komunistični poslanci pripravljeni, položiti prisego v konstituanti. Kot protiuslugo pa skušajo izsiliti, da se jim zopet dovoli izdajanje njihovih listov. Beograjsko komunistično vodstvo je nezadovoljno z zagrebškim vodstvom, ki je prezgodaj pokazalo obraz in ker ni znalo najti zvez s seljačkiroi republikansko čutečimi množicami. Kongres dalmatinske kmetske stranke. Split, 7. januarja. Včeraj je bilo tukaj mnogoštevilno obiskano prvo pokrajinsko zborovanje težačke stranke. M* _______________ Na ~ zborovanju so govorili j>oslanci Stoič, Rim, 7. jan. Po poročilih iz Pra- Džekič, Moskovljevič in Franič, ki ao cen. rini na svetilke pride pa še visoka ca- ko, ae ne bodemo izvlekli iz dekadence, eenih kožuhovin itd ?. Ali ni v inie- rina. ki ie tako moka. da stanejo v katero oada naše oolitično življenje, je to šele začetek ge odpotuje Bcneš dne 23. t. m. v Italijo. London, 7. jan. Po vesteh Iz Beograda je črnogorski kralj Nikola sprejel jugoslovansko apanažo v znesku 300.000 frankov. Moskva, 7. jan. Med ujetniki Wranglove armade v Carigradu je izbruhnila kolera. Doslej je bilo 20 smrtnih slučajev. Pariz, 7. jan. Zaradi spretnih in mukepolnih poizkusov podravnate-lja Pasteurjevega zavoda dr.Calmetta se nudi človeštvu blagodejna iznajdba. Tuberkuloza pri živalih je premagana. Dr. Calmetta je izjavil, da kritizirali delo vladnih strank in razvijali program zemljoradnikov. Poslanec Moskovljevič je naglašal, da je naloga zemljoradničke stranke med drugim tudi ta, da pripravi pot notranjemu, to je duševnemu edinstvu Srbov. Hrvatov in Slovencev. Sklenjeno je bilo, da se „Savez težaka Dalmacije" smatra odslej za sestaven de! „Saveza zemljoradnika" v Beogradu. — Dosedanje delovanje poslancev zemljoradničke in težačke stranke je bilo na zborovanju odobreno; zborcvalci so se jim zahvalili in jih prosili, naj še nadalje varujejo interese stranke pn sklepanju trgovinske pogodbe z Italijo. Priporočili so jim, naj delujejo na to, da se agrarna reforma radikalno resi. Naša šolsfvo v Prekmiiriti. tsirfed»i? (Pisma naprednega učitelja.) O razmerah fi našoro celo prepovedoval prejemati "Prekmuriu se v itasem časopisju malo! dravinjske doklade in nabavne pri- ^t-mrovM* VWipmih» mi rt-, ni inrrnclmranclr^ Hf7aw»' «a razpravlja. Verjemite mi. da to ni prav. Prekmurska pokrajina je za Jugoslavijo bogata pridobitev, toda več ali zanj j« to zaenkrat le kos zemlje duša ljudstva ps se še ni spojila z du ao domovine, srce tamkajšnjega naroda .še ne bije s srcem našim: Prekmur-je šele treba osvajati Vzgoje in Šole je treba! Toda, kakršne so razmere v Prekmurju danes, šola ne more * dovoljni meri vršiti svoje plemenite riacionalne naloge. Orisati Vam hočem razmere, pod katerimi se bon naša narodna prosveta za vpliv in zmago med ljudstvom, ki je bilo do sedaj pokoren •m poslušen podanik tujih gospodarjev. Videli boste glavne nedostatke in spoznali. da je skrajni čas, da se krene na druga pota. V Prekmurju imamo dve vrati šol: državne in verske. Državna šola pri naša svežega duha nacionalne prosvete m zavednosti med prekmursko ljudstvo, verska je ostanek madžarske dobe. Med obema šolama vlada vojno stanje. Tako stopa duhovnik v Prekmurju v o-apredje tamkajšnjega nacionalnega v-prašanja, nalagajo se šolski upravi posebne naloge, igra učitelj še emi-aentnejšo vlogo ket pionir nacionalne ŠUlture. Duhovščina je imela pod ogrsko » pravo „mala nebesa". Madžarski grofi so fo podpirali na vso moč. Zidali so cerkve, lepa župnišča, obdarovali duhovnike z bogatimi polji in prostranimi šumami. Župnik „plebanoš" v Prek-muriu je bil (in je še) velik gospod, živel je udobne veleposestniško življenje, zemljo, v kolikor se mu ni ljubilo se z njo ukvarjati, je dajal v najem. Za protiuslsigo pa 30 ,.plebanoši" držali kmeta v božjem strahu, da ga je grof in baron mogel bolje izkoriščati. Te idilične razmere obstojajo deloma se danes, grofi so sicer odšli, ali ple-ianoši so ostali v vsej svoji ..veličini". Toda zavedajo se, da bo idile kmalu Hconec. Zato se duhovnikom v Prekmurju naša demokratska država ne dopa-da. Dobro vedo, da bo agrarna reforma razdelila med ubožno ljudstvo tudi vsa odvisna cerkvena posestva in da bo 'OTet postal svoboden in od njih neodvisen. Težko ia z notranjim odporom ie prekmurska duhovščina sprejela Jugoslavijo. Pozneje se je jako ogrevala za „slovensko" upravo v novi pokrajini Ne morda radi tega, ker prekmurski duhovni gospodje posebno ljubijo „Kranice", temveč zato, ker je bita takrat klerikalna stranka v Sloveniji na krmilu in jim je obljubila svoje pokroviteljstvo in pofuho. Simpatije za slovensko upravo imajo torej jako realno podlago. Po ratifikaciji mirovne pogodbe z Madžarsko je postalo Prekmurje deti-nithmo integralen del naše države. Duhovščina pa je še vedno podrejena zunanji cerkveni oblasti, somfeateljskemu nadškofu, uradni jezik v župniščih je se vedno madžarski, cerkveni pečati so 'madžarski. Nadškof je svojim pleba- spevke od jugoslovanske države; pa ga zato nič ne Jcrtgajo, temveč ponosni so nanj: kak patri jot! Kmalu po okupaciji je postalo vprašanje podržavljenja .rimsko-katoliških' šol aktualno. Vlada je bila pripravljena, te šole prevzeti, toda plebanoši so se uprli. Da razumemo zakaj, si m> ramo predočiti, kaj je bila taka .rimsko katoliška' šola. 6 srvojd energijo zadobiia simpatije m priznanje vseh zapadnih držav, ki bi morale samo posnemati njeno odločnost. katera je imponirala vsemu svetu. Opazke; da se socialni pokreti ne dajo zadušiti s silo, tu niso na mestu, ker boljševizem sam po sebi ni prav noben socialno pokret, ampak samo nezdrav izrastek socializma. Jugoslaviia — da-si mlada in mogoče še ne ustaljena država — jc dokazala 9 svojo gesto, da je država močnega temelja in trdne notranje organizacije. -r Maslimra — minister za vere. Iz Sarajeva ooročajo, da je izvrševalni odbor Mohamedan&ie jugosiovanske Predsednik okrajnega šolskega sto-jorpanizaere pcslaniškemu klubu v Ia (sveta) je bil župnik (plehanoš) — | konstituanti izrekel svoje zaupanje in brez izvolitve. On je definitivno nastavljal učitelje. Kako? Povabil je vse korrt-petente v cerkev in oni, ki je znal najbolje orglati in peti — je postal ,škoI-nik — kantori (nadučitelj-voditelj). drugi pa učite'ji. Školnik-kantor je bil pred vsem erganist in ako je ostalo kaj časa — tudi učitelj. Vse akte, katere je on r-št'. j t moral dati podpisati .plebanošu" in ia je pritisnil na akt še svoj cerkveni pečat. Nadučitelj je bil samo tajnik, popolnoma odvisen od predstojnika. Pouk so imeli od okiobra do maja. školnik je porabil več čjsa za orglanie za pogrebe in druge ceremonije, kakor za pouk; nadomestovali so ga podrejeni ..čitelji. Pouk je vsled tega silno trpe!. Nad 12 let stari otroci niso več obiskovali šole in ako so stariši darovali dva mernika pšn.ice, DoMjshi vestnih. d Jagpsiovtinskim dvbrovoljcem. V zraislu sklepa odbora ..Saveza jugoslovanskih dobrovoljcev v Sloveniji bo odbor v vsaki sobotni številki »Jutra" v rubriki JDobrovoljski vestnik" objavljal vse vesti in poročila, ki so važna za vsakega dobrovoljca, priobčeval bo vbc važne odborove sklepe in uradne razglase, ki se tičejo dobrovoljcev. Za priobčevanje se odbor n} odločil iz nobenih strankarskih ozirov, ampak edi no le iz načela, da so dobrovoljej vedno in povsod točno informirani o našem de'u in pokrefu. d Agrarna reforma. Glede postopa- StoTmini^teSdate nja zastopnikov „Saveza« v agraiiih noramira. kot mmtarsKe .kanGioate ^^ ^^ odbor. gla5Qm od!T(J. be glavnega povcrjeniŠtva za agrarno reformo od dne 15. septembra 1910., m urednika „Pravde" hodžo Sahiba ef fendi Korkuta kot ministrs ka vere, a za ministra zdravja di. Karamehme-doviea. -f Čudne pojave imrnuje beograjska ..Politikr." komentare zajedničarskih in klerikalnih listov o vladini akciji proti komunistom. T,iko je imenoval zajedni-čarski „Hrvat" vladino akcijo „Tisino navedbo v Hrvatski": enako pišejo tudi klerikalni listi. ..Politika" opozarja vlado, da nai proti takim hujskačem uporabi določbe zvoje naredbe, ki govore. da se nastopi tudi proti onim, ki bi na hujskajoč način komentirali njeno naredbo. Zadnji čas je, da se napravi v državi red in to z največjo brezobzirnostjo, to je naloga vlade, ker sicer bo primorana, da v najbližji potem so smeli ostati otroci že z dc-1 bodočnosti nastopi proti današnjim vetim letom doma. Vtepli so jim v gfa- hujskačem z istimi merami, kakor je vo, da otrok ne sme preveč znati, sicer bi znal ponarejat nnaice. Že v prvem razredu so učili po madžarsko a v drugem razredu otroci niso smeli govorili med seboj slovensko narečje. Oni ki je bii zasačen, je moral pisati ka: ztn: ,Govori samo madžarski' 200 do 300krat. Ogrska vlada se ni zmenila za vzgojo r*rck; zahtevala je le, da so otroke pomadžarili. Nadzorniki so bili — suspendirani oficirji, ki nikjer drugje niso mogli dobiti službe. Kakšna je bila inšpekcija? Gorje onemu učitelju, ki se ni znal .obnašati'. Ako pa je znal tarokirati, petem je dobil najboljše rede Šolo si je ogledal samo od r*nai. Uradni jezik je bil seveda madžarski. Te navade še danes nočejo opustiti plebanoši in školniki. To je slika stare katoliške šole. Predstavljajte si učitelja z iepim mestom v Sloveniji. Takoj po zavzetju Prekmuria so prinašali časopisi krasne in vabljive članke, v katerih so povdar-jali lepoto, bogastvo in izobilje v Prekmurju. Vsaka šola je imela šest hektar-ev zemlje in poleg tega se lepe dnevnice. Marsikateri učitelj je zaprosil za mesto, drugi so bili .pozvani'. Kdor je dobi! mesto na državni ali občinski šoli, je dobro zadel. Pozneje, ko je ra teh šolah bjlo vse zasedeno, so prišle katoliške na vrsto. Med tistimi, ki so prišli na .rimskokatoliško' šolo, sem bil tudi jaz. Povem Vam jutri nekaj o svojem križe-vem potu, ki ga z menoj vred hodi št niEcoo drugih. V i v Politične Selel&B Politika kratke poteč, fako hnenuje dopisnik „Journal dc Guneve" akcijo jugoslovanske vlade proti boljševizmu. "Negotovost notranjega položaja, ki si ga je inozemstvo razlagalo iz uspehov komunistov in Radičevcev pri volitvah za konstituanto, je navda- jala evropsko javnost s strahem, ker komunistična Jugoslavija bila bi jeklen most, preko katerega bi komunizem šel v zapadno Evropo. Toda energičen nastop jugoslovanske vlade, udarec ob mizo je zadostoval, da se je ta strah pretvoril v nič. Boljševizem je že dokazal, kako nezanesljivi to njegovi temelji, kako negotovi njegovi siedbeniki. Jugosiovenska vlada si je i sedaj proti komunistom. -r Reorganizacija bolgarske vojske. Ukaz o reorganizaciji bclgarrke vojske v zmislu mirovne poaodbe je izšel v uradnem listu bolgarske vlade. Po tej novi uredbi izgubi bolgarska svojo voj sko in sme imeti le policijo, žandarme-rijo, obmejne trupe, organizirane v obliki militije, katere stalni kader pa ne sme presegati v nobenem slučaju 25.000 mož. 4- Pred deaiisijo francoske vlade. Pariz, 5. januarja. Presbiro javlja: V parlamentarnih krogih smatrajo za mogočo demisijo kabineta g. Ley-guesa. Kabinet bo menda podal ostavko pred sklicanjem parlamenta, tako da se bo nova vlada predstavila parlamentu prihodnji teden. Mogoče je, da bo Leygues zopet pozvan, da sestavi novo vlada A.ko pa bj sc mu to ne posrečilo, se imentne-ta osebi bivšega predsednika republike Poincareja in predsednika sedanjega parlamenta. 4- Veaizelosovi naklepi. Dopisniku korespondence „Radis" je izjavil bivši gršk« premijer Venizelos: rVest, da se mislim vrniti na Grško in stopiti v vlado so popolnoma izmišljene. Domnevanja, da bi hotel s svojimi prijatelji sodelovati v Konstantincvi vladi, so za nas vse poniževalna. Vrnem se na Grško samo v slučaju reorganizacije sedanje Grške, kar pa pomenja i3to, kot izpreraemba sedanje državne oblike. — Isti korespondent je iz Venizelo-sove okolice zvedel sledeče o njegovih naklepih: Venizeios čaka samo na pripraven trenotek, da povede v Grški energi&io akcijo in da obnovi — kot v letu 1916. — projekt, da rekonstaira uezavisno državo iz provinc, ki so vedno pripravljene, da se odcepijo od Aten. Izvršitev tega načrta je pa odvisna od položaia na Grškem in končnega stališča zaveznikov. od št. 1966, se morajo pred vsemi, zlasti v slučajih, ako primanjkuje zemlje, upoštevati pri rakupodrj; agramo-tr-lormnih zemljišč dobrevcijci in vojekt, ki so se borili za osvoboditev in ujeai-njenje. Dobrovoljski zastopniki naj vsako nepravilnost takoj javijo „Save-zu". — IstočasL ~j se pozivajo vsi okrožni klubi, ki še niso javili zastopnikov v agrarnih odborih, a ki so že izvoljeni, da pošljejo .jdborom takoj imena istih, da jim odbor pošlje pooblastila. d Seja vodstva. .Saveza za Slovenijo" ee vrši v nedeljo dne 6. februarja v Ljubljani Okrožni klubi naj pošljejo na sejo vsaj po enega zastopnika iz vsakega političnega okraja v Sloveniji. Seji bo prisostvoval tudi zastopnik Agrame direkcije v Ljubljani. d Dobrovoljska banka v Senatu. „Savez dobrovpljaca za Vojvodina" je ustanovil v Velikem Bečkeretu banko pod gornjim imenom z začetnim osnovnim kapitalom pet milijonov kron. Posamezne delnicc po 200 kron. Pozivamo dobrovoljce, da po možnosti vzamejo delnice, rok vpisovanja je do dne 15. t. m. Točne informacije daje nas tajnik. d Nova Otadibina. Po sklepu centralnega odbora „Saveza jugoslovanskih dobrovoljcev" je „Nova Otadžbi-na" postala oficijelni organ našega Saveza. Zato bo prinašal vse objave in razglase, kakor hidi informativne članke. Vse dobrovoijce pozivamo, da se naroče na naše skupno glasilo. (Sarajevo, Ferbadija — Stara pošta). Letna naročnina je 4$ Iroo. Naročnino Ji fl* s!ati direktno. Obenem poživljamo dobrovoljce, da pošiljajo poročila glasil.« Saveza. d Okrožnim klubom. OdLcr pojava vse okrožne klube, da pošiljajo zz „Do-brovoijski vestnik" točna poročila o delovanju klubov, a vse dobrovoljce, da nas vedno informirajo o vseh tAofii zadevah. Prosvefa. — Iz gledališki' pisarne. GlcdaBsH list ki bo izšel ob priliki gostovanja moskovskega ^Umetniškega gledališča" v razširjeni obliki, bo prinesel slike ustanoviteljev gledališča Stanislav-skega in Nemiroviča Dančenka, znamenitega igralca Moskovina v vlogi Carja Fjodora in Višnjevakega v vlogi Boris Gudunova v drami „Car Fjodof Ivanovič". S to dramo je stopilo „U« metniško gledališče" prvič pred občinstvo. Nadalje prinese Gledališki list dva prizora iz ,,Strička Vanje" in prizore iz Gorkijeve drame „Na dnu" ter Tolstojeve drame „Moč teme". List 1» izšel v torek dopoldne. Posamezna šte« vilka bo stala 20 K — MuzUul Dravske divizije. V pni* slavo 150 letnice Beethovnovega rojstnega dneva (17. decembra 1770.) tm kapelnik dr. Čerin pri II. simfoničnem konccrtu dne 17. t. m. dirigiral Beethovnovo šesto simfonijo (pastoralno^ Z izvajanjem Beethovnovih del jc ves svet počastil ta spominski dan, vsaj je Beethoven v instrumentalnih delih naj-višii geoius, poln plemenitosti in čisto-te. v teraatični zgradbi od nikogar do* sežen. resničen klasik, ki v spajanju globoke tragike z naivno šaljivo6ijo V glasbeni zgodovini nima vrstnika. — Mariborsko glcdali&te. Mladinska igra Ljudmile Poljančeve „Eožič-ne slike" se ponovi v nedeljo d*ie 0. fc m. v tretjič. Dobiček je namen-ca sa ustanavljanje knjižnic — Konceri za srednješolce. V nedeljo dne 9. t. m. priredi godalni kvartet ^ika" v veliki dvorani ,,Umona" koncert za sredniešoloe. Začetek ob deseti uri dopoldne. Svored: I. Haydn: d-moi kvartet II. Mozart B-dur kvartet. IIL Beetlioven cmol kvartet. Razlago cski> bi profesor dr. Kozina. Ljubljana. 7. januarja • Prestolonaslednik regent Aie- fajno v zadnji številki «Novega ca* ksander praznuje pravoslavne božične praznike v Topoli. sa>>u Najbrže si namerava ta list omisliti nov Inventar, ker prodaja etarc- Nesramno reklamo za svoje liste ga jn izrabljenega iz lasti Naslov v uredništvu ♦'Novega Časa>. Tako či- FRANK HELLER: 31 frigoie gospoda Coliina. Roman. (Prevod iz švedšehte. F. J.) 15 o veselje mu sicer privešom. Ko 'jva bila sredi igre in je steri tudi še na desno in levo delil svoje opazke in šale, ga je naenkrat prijel najhujši kašelj, kar sem jih kdaj. slišal. .Mislili smo, da bo na mestu izdihnil. Kar metalo ga je po naslanjaču sem in tja, roke je tiščal pred obraz, in komaj mu je nekoliko odleglo in je baš sigaje lovil sapo, ga je že popadlo zopet i znova in zidefo se je, da še hujše. Nečak je seveda storil, kar je bilo v njegovi moči, nti drugi '•mdi, čeprav nismo prav vedeli, kaj naj storimo. Končno je kašelj nekoliko ponehal in ubogi starec je omahnil vznak v naslanjač in zmečkal rvoj robec v roki. Oči so kar ugašale in robec je bil poln krvi. Končno se je nečak otresel strahu in je stewar-chi ki je prišel na pomoč, zaklical: Takoj pripravite bolni&o sobo, to že ne gre, da bi mej stric še dalje estal na nogah." — „Pa ne, ne, ne, je mrmral bolni starec, „to vendar ne gre, saj bo že bolje, le ne delajte replik asarfi ^^ Ta pa, ki je ravno take zaljubljen v dobrega starca, kakor vsa ladja, je že od hitel, da izvrši nečakovo željo, in pol ure kesneje so starca skrbno položili v postelj v doktorjev! sobt, ps^eg blagajne. Ko smo doktorju razlagali, kako hud je bil napad kašlja, n?u seveda ni bilo prijetno in hotel je starega preiskati, toda od in nečak sta se branila. „Saj nima zmisla, doktor, verujte mi," je rekel stari. „Meni ne pomore noben zdravnik več. AJi ozdravim ndeoliko n« Malti, v dobrem zraku, ah pa... naj položim pred božjim stolom račun za življenje, katero mi je daroval. Pa hvala za Vašo prijaznost, doktor!» Doktor je mračno prikimal, ker si je rekel, da ima stari seveda prav, m edino, kar mu je preostajalo, ie še bilo, da obdrži starega pri življenju, dokler ne pristanemo v La Va-ieite. Dal mu je neka pomirljiva zdravila in naprosil je kapitana Selbyja, da je ukazal, da morajo biti vsi kolikor mogoče mirni na krovu nad starčevo glavo, potniki in mornarji. In res je sedaj prepovedano, da bi kdo s hojo ali kako drugače motil starega bolnika. Doktor sam ga obišče le dva- ali trikrat na dan, da pogleda, ali stari še živi in da mu da pomirjevalne praške-. Ne«k pa je noč m o?n rri oiem- Da, ubogi bolni pastor, če bi ti vedel, kako si prekrižal vse moje načrte, ki sem jib irael z ozirom na nek zaboj, ki se nahaja v kapi trnovem skladišču poleg tvoje holuiške sobe! Ko ležiš v postelji in se boriš s smrtjo, se ti niti nr sanja, da se nahaja v sobi poleg tebe stotssoč funtov v zlatu, kar zadostuje, da zagotovi sta vse življenje eksistenco meni in še nekaterim drugim... In ta denar je spravljen v navadnem zaboju, ki leži poleg tvojega nagrobnega spomenika Bojim se, zelo bojim, da je tvoj nagrobni spomenik karacn na grob mojih nad! 24. oktobra. Nekaj tasieje. — Zopet sem pri pisarenju. Kaj »wj sicer počnem? Pristali smo v Gibraltarju in ga dve uri kasneje zopet zapustili. Vreme je postalo milejše in mirnejše, od-kar smo prispeli v Sredozemsko morje. Sclnce je sijalo ves dan in soln-čni zaton, — to je bilo nekaj med najlepšim, kar sem doslej videl. Moral s«n misliti na nekatere neumrjoče vrctice pesnika Browninga. Veliki zlati, rdeči in baržunasti valovi *o pljuskali ob čeri, Inki jc L*kor vulkanski izbruh raznih barv, kakor... toda izgubljam se v sanjarije o pri-rodi, in to ne spada niti v vlogo, ki jo aeciai gluoim. rte sj>ada k an^fc skeitMi pleaniču z dežele in posestni kn, niti v vlogo, ki je moja prava, ne spada v značaj pustolovca in sovražnika človeške družbe, ki se nahaja baš sedaj na lovu za sfotisoč funti v zlatu ... No da, afi je ia sentimentalnost primerna mojiin vlogam, je končno vsejedno. Zdi se mi, da je moja sedanja najbolj skažena od vseh. kar sem jih glumil v svojem dokaj nemirnem življenju. Niti za korak se nisem približa! svojemu cilju. V bližini pastorjev* bolniške postelje in njegove sobe mora biti vse tako tiho in mimo, da so ukazali celo nočni straži, naj se drži na drugem kor.cu koridorja, da ne moti bolnika s svojimi težkimi koraki. Danes popoldne je jjastorjev nečak prišel za malo časa na krov. Izgledal je bled in utrujen in na licih se mu je videla hek-rična rudečica. Iz uljudnosti sem ga vprašal po pastorju, — mnogo nisem mogel govoriti ž njim, ker so ga dame oblegale, kakor čebele med. Stisnil mi je roko in zamrmral nekaj nerazumljivega, potem je odšel naglo zopet deli k svojemu bolnemu stricu. Kapitan Selby je danes popoldne obiskal bolnika in ostal pri njem četrt ure. Ko se je zopet vrnU na krov, so be mu blestele v očeh velike solze, ap žare*. «t?ri «bwc5j merski hi ie plakal. Videl je, da ga gledam začudeno in je stopil k meni „Da, gospod, je rekel, plakal sem in bogate ni me sram teh solza, gospod. Ta mož je svetnik, zares, svetnik, in če kdo trdi kaj drugega, mu ..Stavka ni končal, marveč je odšel na ka-pitanski mostič. Moj bog, saj ne trdim nič! Iz vsega srca soglašam? Pa če je tudi pastor svetnik, so vendar na svetu trenutki, ko tj je lahko svetnft močno napoti. Na primer. 6e prežiš na stotisoč funtov v zlatu in čs se omenjeni svetnik nahaja bolan v so« bi zraven tega zlata... 25. oktober, ali 26., saj res že oc vem, kateri dan je. — Ne. res ne vem več, in ne vem, ali sem še pri zdravi pameti, ali ne več, ali spim ali bdim in kje imam glavo! Videl sem duha, in če ni bil duh, potem imam delirij. Roka se mi trese, da jedva pišem, in pišem samo zato. da se pomirim, ker tni je whisky pcseL Nocoj san se zopet srečal z G.-om, in to je bil pričetek mojih doživljajev. Od svojega prvega srečanja G.-a nisem več videl. Danes je HI po možnosti še bolj rezek m neprijeten, nego zadnjič. Prišel je naravnost proti meni, ne da bi se brigal, aH naju kdo vidi ali ne, in me nahrulil: ..Lepo w>tovanie za zabavo, kaj ne", je pri-(Dalje prifeodrint:.) fcSSna, fo Jfc: Čfa vzffižav« m pSST- ga nade hrvatskih in slovenskih separatistov, ki še vedno mislijo na Bpostavitev habsburške monarhije, pjagcslovans&a legija" ima dobro organiziran informacijski urad, ki ima v svojih rokah vse niti propagande v Jugoslaviji. Na čelu propagande js agilni župnik Holinka. Kakor je razvidno iz razprav v angleškem parlamentu, znašajo vse vojaške formacijo na Madžarskem nad 100.000 mož. • Pravda Gaicr ea. Miha čop. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem se je včeraj opoldne razpravljala pravda, katero je izzval Ante Gaber, .umetniški bistonV proti Mihi Čopa, cariniku dfl.kla32 v Ljubljani. Gre za žaljenje časti. Dne 5. novembra pretočenega leta je pozval g. Miha Čop Ante uabra v kavami .Zvezda' na prostor pred straniščem in ga povprašal po raznih okolnostih, ki se tičejo Beograda pred vojno. Vprašal ga je: ,Ali poznaš Štu-eina?' Gaber mu je pritrdil. Dalje: »Ali poznaš dr. Novačana?' Gaber je pritrdil. Dalje: .Ali poznaš Gosarja?' Oaber je tudi to pritrdil, nakar mu je Gaber slednjič pripomnil, da naj imenuje svoje ljudi in on svoje, ki bodo preiskali njegovo zadevo. Miha čop mu je odvrnil, da ima v rokah dokaze, da je Gaber bil avstrijski konfident v Beogradu iu mu je po teh besedah pripeljal zaušnico. Gaber seveda zatrjuje, da ni bil konfident. Obtoženi .Miha Čop je priznal dejanje ter odločno pristavil, da je to dejanje storil v stanju, ter je vedel, da ie bil obtožitelj avstrijski konfident Hkratu je obtoženec predložil sodniku pismo beogradskega knjigarnarja S. Ljubisavljeviča, kateri Gabra cbdolžuje raznih zločinov. Sodnik je preatanje tega, v cirilici pisanega pisma zavrnil. Miha Čop je klofuto odkrito priznal, nakar je bil obsojen Ca 200 kron denarne kazni. • Eadič zopet bujska. Stipe Radič je sklical pretečeno nedeljo v Gračanih pri Zagrebu svojo .skupščino', katere se je udeležilo približno 400 oseb. Kakor poroča ,Riječ', je Radič na tej skupsemi govoril čisto v stilu one skupščine od dne 8. decembra, slepeč svet kakor da cd one proklamacije na zagrebškem Saimištu res živimo v neki j-cpubliki. Pripovedal je. da vse veliko svetovno časopisje občuduje „veliko delo" z dne 8. decembra. S tem je Radi-čeva republika „priznana" od vsega sveta. On — pravi — bi mogel dobiti v Beogradu dva ali tri ministrska mesta, ali tega ne sprejme, ampak hoče vzo vlado na Hrvatskem. Govoril je nadalje proti kraljem. Srbi so že tri kralje ubili, a Radič bi ne ubil niti mačka, kai še kralja. Zato boče rajši republiko. Hujskal je proti plačevanju davkov sploh. Hrvati — je dejal — bodo plačevali samo one davke, katere bo dovolil hrvatski sabor. — Radič torej po svojih skupščinah nadaljuje svoje neodgovorno in brezvestno hujskanje. Tem usodnejši bo krah take demagogije, za katero bo brez dvoma prejel svojo zasluženo kazen tudi Stipe Mudit * Iz Mežiške doline nam pišejo: Tudi pri nas se prav pridno gibljejo različne stranke, posebno pa živahno delujejo komunisti, kojih voditelj je tam na vzhodu ob štajerski meji neki naduči-felj. Človek mora res strmeti nad dejstvom, da izbomo plačan državni nastavi jenec nemoteno širi prevratno propagando. Navaden zemljan se mora čuditi, da so višje oblasti tako brezbrižne. Zakaj se ljudje, kateri niti domačini niso, ne pošlje tja — od koder so prišli Ljudje, ki izrabljajo na taksen frivolen način gostoljubnost naše države, spadajo povsem drugam nego na mesta ljudskih vzgojiteljev. Ne samo, da taki ljudje zastrupljajo narodno življenje in zavednost — in tako neposredno pomagajo Nemcem, ki dobivajo svoje instrukcije preko Labuda iu Košenjaka — oni tudi nalašč ovirajo in zavirajo kjer le morejo vsako slovensko družabno življenje. V zadnjem času so hoteli organizirati še ostale, eb strani stoječe socijaliste, a prišla je vladina odredba in zaprlo jim je sapo za nekaj časa. * Mesta uradnih živi nozd ravnikov to razpisana na Vrauskem, v Kritem, Št. Jerneju in Cerknici. Prošnje je vlagajo do 31. januarja 102!. Na-fcnčnejša določila v razpisu v nrad- Bem listu. * JugosT. drtišfv& vpofiojenetv. V Wl#f riboru se je dne 5. t m. ustanovilo! prvo jugoslovansko društvo vpokojen-l cev. * Civilna poroka v Maribora. Pred mariborskim okrajnim glavarstvom sta dne 3. t. m. sklenila civilni zakon policijski komisar Kari Pestevšek, dodeljen državni policiji v Mariboru, in gospa Frančiška Strube, rojena Ru-žička. * Osebna vest K-kor poroča „Mar-burger Zeitung" se docent dr. Matko stalno preseli na praško v'vetzo in zapusti v kratkem Maribor. * Posleaec Pcčič v Celju. Na plesni prireditvi športnega kluba v Celju, ki se jc vršila v sredo, je bil navzoč tudi slučajno v Celju se nahajajoči demokratski poslanec dr. Pečic s svojo soprogo. * Vodstvo celjskega okrajnega sodišča je prevzel višji dež. sod. svet Valentin Flerin, dosedanji vodja dr. V?lentin I^vičcik r" je prideljen okrožnemu sodišču. * Pog-eb A. 3x a&snika. Truplo v s*natoriju v Lassnitzhohe amrle-ga celjskega nadučitelja Ai mina Gradišnika bodo te dni prepeljali v Celje in je pokopali na domačem pokopališču * Žrebanje razredne loterije. Pri žrebanju prvega kola razredne loterije so bile 4. t m. izžrebane naslednje srečke z večjimi dobitki: srečka 80.111 dobi 60-000 dinarjev in premijo 20-000 dinarjev, skupaj torej 80-000 dinarjev; nadalje dobi srečka 655 10-000 dinarjev, srečka 983 5000 dinarjev, srečka 39219 2000 dinarjev, in srefčke 770,20.211, 29.396 in 49.687 pa 1000 dinarjev. Ostali dobitki znašajo 200 do 600 dinarjev. * Državna razredna loterija. Včeraj v našem listu objavljen večji dobitek št 8601 prodan je bil v Ljubljani pri Slovenski eskomptni banki, neki ljubljanski učiteljici. * Magisiratui nižji uslužbenci v Ljubljani priredijo veliko predpustno plesno veselico dne 8. januarja 1921 ob pol 20. uri v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. K obilni udeležbi vabi veselični odbor. 'Gospodična, ki se ie javila na praznik Treh kraljev v našem uredništvo, naj se oglasi zopet danes v soboto opoldne ali pa popoldne ob 6. uri. ' Poroči se danes dne 8. t m. kapc-tan in adjutant dravskega artilerijskega polka, g. Fran Tomše, sin generala i. s. Tomšeta, z gospodično Maro Šav-nikovo, hčerko finančnega delegata g. Šavnika. Naš«; čestitke. * Obsojen skrnnHee. Včeraj dopoldne se je vršila pred ljubljanskim kazenskim senatom deželnega sodišča raz- Naseijevanje v novih krajih Južne Srbije. V Južni Srbiji (na Koso vem polju, f Metohiji, Macedooiji) se nahaja še mnogo zemlje, ki je še neobdelana. Že prej so bili ti kraji bolj redko naseljeni, a vsled vojne se je prebivalstvo tod še bolj zredčilo. Zemlja je v teh krajih jako rodovitna, podnebje bolj toplo in preccj ugodno, če izvzamemo sušo, ki poleti dostikrat pritisne. Vsled suše je pa treba pridelovati tam rastline, ki se poprej razvijejo (žito), ali pa je treba zemljo namakati, kakor delajo tu pa tam domačini. Na namakanem svetu uspeva vse jako bujno. Kjer se ne da namakati, se prepreči izsuševanje zemlje z boljšim (globokejšim) obdelovanjem. Kar se tiče zdravstvenega stanja, so severni kraji (Kosovo, Me-tohija) popolnoma zdravi, v južnih (Macedoniji) se pa pojavlja tu pa tam, kjer so v bližini močvirja, domača malarija (groznica), ki pa ni tako škodljiva, kot je tropična malarija. Gleie varnosti so kraji v bližini albanske meje še vedno nekoliko ogroženi vsled albanskih vpadov, drugače je pa ljudstvo mirno in dobrosrčno. Gozdov je preccj, nahajajo se pa bolj daleč cd obljudenih krajev. V te kraje hoče naseliti naša vlada kmetovalce od drugod, kjer je preveč ljudi, ki nimajo dovolj svoje zemlje. Namen je dvojen: pomagati svojim državljanom do boljše bodočnosti in dvigniti zaklad ki leži brez haska v rodovitni zemlji. V svrho naseljevanja se bodo oddajala zfmljišča, ki so last države aii občin, potem pa tudi ona, ki so jih lastniki prej ali med vojno zapustili. Ko se reši zakon o agrarni reformi, razdelila se bodo do gotove mere med naselnike tudi veleposestnika rcmljišča. 6.) Podatke o tem, koliko in kakšne živali, katere poljske priprave in kakšno orodje, koliko žita za seme in za hrano pelje seboi. 7.) Izjavo, ali zamorc predmete, na vedene pod točko 6., ako jih sam nima, s svojimi sredstvi nabaviti, ali pa želi, da se mu jih nabavi ia da z zemljo vred, in kako misli v tem slučaju te obdelovati. 8.) Izjavo, da se včlani v združbi, ki ie predvidena po členu 22. te naredbe. Prošnjo ;a priloge mora jx>trditi občinska oblast ki izda obenem prosilcu izpričevalo o njegovi imovini in njegovem gospodarstvu. Za one. ki se nahajajo izven države, vrši to delo najbližji konzul ali poslanik ali za to odrejeni organ. Omenjene oblasti so dolžne prošnje, ki se predložijo, takoj brezplačno potrditi in izdajati izpričevala. Prošnje, i-^ričevaia in vse priloge, Id se tičejo ni-eij- /ajvja, so proste vseh taks (kolkov) Da se naselnikcm olajii nabava semenja, živine in po!jtde'skih pripra-> ter vjjostava potrebnih s.avb, združijo se naselniki enega kraja v naselniško družbo, kateri daje država v gornje namene glasom naredbe ministrstva za agrarno reformo z dne 12. oktobra 1920 brezobrestno nosojilo, ki ga vračajo člani združbe v obrokih (za stavbe n. pr. se začenja vračati poso 165 do 175 mark za takojšnje blag% za februarsko pa 162.20 do 16120. Laneno seme je ostalo na višini 320 do 330. Na kovinskem trgu je bila kupci, ia v splošnem majhna, ker jc bilo po-vpraševanje inozemstva neznatno in tudi splošno rezervirano. Za riž je bilo povpraševanje majhno, ker sc cene neprestano nižajo. Kujjčija z južnim nemškim vinom je počivala. Na tobačnem tržišču je bilo opažati le zanima« nje za cigarete in tobak boljše kakovosti. — Cene v Parizu ob novem letu. (Številke v oklepaju pomenijo najnižjo ceno v naših kronan po kurzu 1:9.) Pšenica 90—100 Fr. (810 K), riž 86— 88 Fr. (774), koruza 62 Fr. (558) za 100 kg; seno26—28 Fr. (234), slama 110 Fr. (090), za 1000 kg; sladkor 100 kg i 95 Fr. (1655), goveje meso kg 7—10 Fr. (63). ovčje 9—12 Fr. (81), svinjsko 6 hr. (54), maslo 17—18 Fr. (153) za kg; jajca, domača 795 Fr. (7155), uvožena 740 Fr. (6660) za 1000 komadov. Gos 8—10 Fr. (72), kokoš 10—15 Fr. (90) za kg. - Vidimo, da so na Francoskem cene kolonialnega blaga nižje kakor pri nas, meso pa je dvakrat ali še celo trikrat dražje; ravnotaio jajca in perutnina. = Cene ekspertnemu lesu v Češko-slovaški. Za izvozni les so uradno določene sledeče cene: Za Nemčijo 1 kubični meter jelovih debel, postavljeno jilo po 10. letih in se ga vrne v 6S po! ; ;:3 državno mejo. 400 ML, žagano letnih obrokih) Zadruga jamči državi hla-^o do 22 cm širine 750 Mk., čez po normalnih pravilih, ki jih je izdalo ministrstvo, neomejeno, nasproti drugim pa si določa velikost jamstva zadruga sama, Kcj bo z avstrijskim denarjem v Dalmaciji? V petkovi „Riječi" sč bavi dr. Danilo Dimovič. povodom likvida-' ciie Avstro-ogrske banke z izmeno sta- _ Državno gledališče na Sušaku. Na Sašaku se pripravlja ustanovitev državnega gledališča. Za intendanta je baje designiran intendant osješkega gledališča, Gju*> Prejac • Redni premet bosensfcih železnic Na bosenskih železnicah se je včeraj zopet pričel redni promet ki je bil zaradi štrajka omejen. • Diplomatični izpiti. Ministretvo Voaniih del je pripravilo naredbo glede polaganja izpita za diplomatično službo. Izpite bodo polagali vsi uradniki diplomatske stroke, ki stoje v činu •nižje kakor tainM drugega rarrrda. Srava proti znanemu klerikalnemu ,va-ltnemu strokovnjaku' dr. Pavlu Valjav-cu, ki je bil pred in med vojno odvetnik na Dunaju. Tekom lanskega leta ie spolno zlorabil pet in pol letno Zo-rico L. Po daljši razpravi je bil dr. Pavel Vatjavec obsojen na šest tednov ječe. Tajil je svoje dejanje do zadnjega in se je opravičeval, da ni hotel deklice oskruniti. * Uboj v šmartnem. Na dan sv. Trdi kraljpv so krnetski fantje v Šmartnem pod Šmarno goro napadli na dopustu se nahajajočega redova Antona Aleša ter ga smrtno pobili. Več fantov je aretiranih * Zločin v žapaišeu. V župnišču v Gornji Stubici na Hrvatskem se je v božični noči odigral zločin, o katerem bo v kratkem razpravljal sud-beni stol zagrebški Župnik Stjepan Kovačič je hotel na svet večer zadaviti svojo sorodnico Amalijo Kovačič, ker je ta ženska bila priča nekega zločinskega čina, katerega je pred teti zakrivil njen (sorodnik župnik Kovačič. Leta 1900 je bil Kova-Sč upravitelj župnije Sinjac v senj-ski župniji. Vzel je k sebi svojo 15-letno sestro Mimico, s katero je živel kakor mož m žena. Razmerje ni ostalo brez posledic Župnik je najel neko zagrebško babico, ki je Jeušala zaplodek uničiti, a brez uspeha. V krstno knjigo je župnik upisal izmišljeno ime starišev. Otrok je kmalu umrl, sledila mu je tudi mlada mati, ki je umrla na posledicah zločinskih poizkusov zagrebške babice. Da se reši te neprijetne priče, je hotel župnik Kovačič nekoč v podstrešju žup-nišča obesiti svojo sorodnico Amalijo Kovačič, ki pa mtt je srečno ušla. Naznanila ga je sicer kanoniku Bro-zu v Ogulinu, vsled župnikove prošnje pa je svojo ovadbo preklicala. Dogodek, ki se je na lanski božični večer odigral v shibiškem župnišču, pa ji je razvejal jezik — ovadila je sedaj svojega sorodni! " državnemu rravdniJMi. naseli v te kraje, 5 ha zemlje. Samo v izjemnih sinodih (v bližini mest in prometnih ccct), se ji zanor: nakazati tudi manjšo površino, v.t pa izpod 2 ha. Za vsakega oženjen^ga moškega člana, ki živi v družini, se doda Še jx> ha. a za vsakega neožcr.jencga nad 21 let starega še po 3 ha, za vsakega od 16 do 21 let starega pa še 2 ha zemlje. Moškim takim članom, ki so starejši od 50 tet se zamore zmanj sati površina do 2 ha zemlje. Dotični orgaa ministrstva za agrarno reformo, ki ima naseljevanje v rokah. sme dedati v posebnih, ozira vrednih slučajih bodisi radi kakovosti zemlje ali družinskih razmer, na družino še do 5 ha zemljišča. Družina, katera prinese ali pripelje seboj potrebni inventar, potreben za obdelovanje zemlje (kmet. orodje in živino), dobi še 5 ha zemlje. V krajih, kjer ni gozda, nakaže se za vsako dm-žino do 2 ha zemljišča, če se ta obveže, da ga v enem letu potem, ko se mu je to "nakazalo, pogozdi. Nadalnje ugodnosti, ki jih dobijo naselniki, so sledeče: Brezplačna vožnja po državnih železnicah do svojega bivališča, oziroma v zasedenem ozemlju petkrat toliko avstrijskih bankovcev, kakor jih je bilo v neokupiranem delu Dalmacije. Špekulanti so se namreč iz špekulacijskih namenov založili s starim denarjem in čakajo sedaj ugodnega trenotka, da se jim izmer.ia denar z jugoslovansko krono. Vrhu tega so tudi italijanske oblasti vsilirale našim ljudem potvor-jene m slab« novce. Zaradi tega pravi Dimovič, da bo pri zamenjavi denarja treba postopati zeio oprezno. Manj premožfiun slojem se mora denar izmenjati, proti špekulantom pa nastopiti z vsa strogostjo in brezobzirnostjo. = Tvornica vagonov. Kakor čujemo, se je osnovala v Brodu na Savi Jugoslovanska industrija za vagone, stroje in mostove d. d., ki se bo bavila z izdelavo železniških vagonov, popravljanjem strojev in gradnjo železniških mostov. Glavnica znaša 20 milijonov kron. ki se more v treh letih povišati ua 200 milijonov. Z czirom na slabo stanje našega železniškega parka bi se morala graditev takega podjetja, kolikor mogoče podpirati. 22 cm širine 1000 Mk. Za Italijo: žar gano blago iz Češke, Moravske in Šle-sije 200 fr. Frankov, iz Slovaške 160 do 180 Fr. Za Madžarsko: deske iz Slovaške 600—700 č. K; za Avstrijo: žagano blago 1 kubični meter' 350 č, kron. Earsa 7. mnuafia. = Zagrebška in beograjska horztt ste bili danes zaradi pravoslavnih božičnih praznikov zaprti in pričneta zopet poslovati šele v ponedeljek. Duaai, devize: Zagreb 424 do 428, Berlin 924 do 930, Budimnešta 112 do 114, Bukarešta 833 do 843, London 2455 do 2475. Milan 2315 do 2335, Nevvvork 679 do 6S3, Pariz 3985 do 4025. Praga 750 do 756, Sofija 720 do 730, Varšava 88.50 do 90.75, Zurich 10450 do 10500. Valute: dinarji 1680 do 1700, dolarji 674 do 67S. francoski franki 3960 do 4000, švicarski franki 10125 do 10475, češkoslovaške krone 751 do 75/, ogrske krone 120.75 do 122.25, leii 827 do 837, levi 730 do 740, lire 2305 do 2325, marke 923 do 929, poljske marke 91 do 93, {ur. t i 2440 do 2460. Avstr. kronska renta < . . > „ majska reuta « • . . Ogrska kronska . * « ■ « V. avstrijsko vojno pes. Turške srečke ...... Kreditni zavod za trg. in ind. Anglobanka ...... = Obrtniški kongres v Beogradu. \ Beogradu se je osnoval za področje Bankverein Srbije in Črne gore Savez zanatljiskih J Landerbaak < » . . • od državne meje zase in za družino in i^SfS ^T^vŽn^ "r^^! ^^f3^3 .^H. % * w a^ I bruarja pa se bo vtmI v B«>gradu Bosanska zemaliska fcinka splosm obrtniški kongres, ki bo raz-: Zivnostcnska banka . . a pravljal o ustanovitvi centralnega sa- J Državne železnice veza za vse pokrajine naše države. za premičnine (orodje, živino) do najbližje postaje naselbine; brezplačen les za stavbe ter napravo kmetijskega orodja; prosta pašnja po občinskih in selskih jjašnikih; iste servitute na občinske in državne gozdove in drage, ki jih imaio staronaseiniki v dotičnem kraju. Pravico imajo nadalje na svo-boden (brez carine) uvoz živine, poljedelskih strojev, priprav in orodja, semenja. žita za hrano in drugih živ-ljenskih potreb. Naselniki so tri leta prosti državnih, okrožuih, okrajnih in občinskih davkov. Naseljenci pa so dolžni, nakazano jim zemljišče Obdelati in si postaviti na njem stanovanje iu gospodarsko poslopje Ne morejo pa zemljišča 10 let ne prodati, niti obremeniti. Neomejeni lastniki jsostanejo šele po desetem letu. V slučaju lastnikove smrti prevzamejo njegova prava in dolžnosti njegovi zakoniti nasledniki. Kdor se želi naseliti v novih južnih srbskih krajih mora napraviti prošnjo na ministretvo za agrarno reformo in jo vpo&lati potom najbližjega organa tega ministrstva (za Slovence: agrarna direkcija v Ljubljani); v tej prošnji je navesti: I.) Ime predstojnika in vseh članov družine po spolu, starosti, stanu (samski aH poročen), zanimanju (poslu) vsakega posebej. 2.) Koliko zemlje je imela prilično do sedaj ta družina. 3.) Koliko drugega premičnega in nepremičnega premoŽenja in v koliki vrednosti poseduje družina. 4.) Komu in pod kakšnimi pogoji ostavlja nepremično premoženje, v kateri vrednosti in zakaj. Nadalje je doprinesti: 5.) Uverenje (izpričevaloV, Iz katerega je razvidno, da ni prodal prosilec zadnjih pet let svoje zemlje in ako je prodal, izjavo, zakaj jc prodni in kai jc namavU z novci. Lcmbardc = Novo podjetje za proizvajanje! Alpine-Moutan raedikamentov. Te dni se je vršila v Zagrebu ustanovna seja društva .Kaš-tel' A d. za proizvajanje kemičnih in farmacevtskih izdelkov. Društvo je osnovano od ,Isisa' v Zagrebu ia ,Ki nofna' v Budimpešti. Znatno je soudeležena pri podjetju tudi država sama. Društvo je kupilo v bližini Karlovca znano posestvo Kaštel, ki ima 60 ju-trov zemlje. Poslopje samo se bo adaptiralo za tvoraioo in za uradniška in delavska stanovanja, na posestvu pa se bodo gojile vse nujno potrebne medicinske rastline. Predsednik društva je zagrebški vseučiliški profesor doktor Janeček. — Tvornica za izdelovanje salam in sira se je osnovala v Somboru v Bački. Mesto je bilo že do sedaj znano jvj svojem somborekem siru. — Svetovno tržišče od 2. do 7. januarja. V zadnjem tržnem tednu so se po prazničnih odmorih vršile zeio živahne kupčije. Tendenca cen je bila trdna, posebno fcer so se dvigale tudi devize. Tako je noti/al dolar, ki se je dobil pred enim tednom za 73-3/8 mark, nekoliko časa 75 mark. dokler ni koncem tržnega tedna padel na 73-1/S mark. Na kovinskem trgu je jioskofila cena zlata od 41.000 na 41.750. cena srebra od 1200 na 1220 mark. Tudi eiektrolitni baker je poskočil za 15 mark na 2170 mark za 100 kilogramov. Le sirovi cink je padel od 670 na 650 mark. Na produktnem trgu jc bil Viktorija grah ceneji, kakor v preteklem tednu. Dočim je veljalo blago na debelo pred enim tednom 210 do 225 mark, je padlo v preteklem tednu na 200 do 210 mark. V detajlu je notiralo blago neizpremenjeno 170 9T— 97.— 230"— 76.50 3850-— 1380^-1196— 12o0— 18S5-— 5990-— 10&9.90 34Ž0-— 5225-— 2S65-— 6330 — 13900 — 7800 — Praška železna industr. i Leykam, papirnica . . ■ Praga, devize: Beograd '227 do 229, Beriin 121.25 do 122.75. Bukarešta 112.25 do 113.75, Sofija 96 do 97. Zii- -"> rich 1363 do 1366. Milan 310 do ^2, Pariz 529 do 532, London 323 do 325, Newyork 8S do S9, Dunaj 12.90 do 13.90. Zagreb 56 do 57. Var- -šava 12 do 13. Dunaj 14.12 do 15.12. Valute: jugoslovanske note 218 do 220 marke 121 do 122, leji 112 do 113. levi 91 do 92. švicarski franki 1358 do 1361. lire 307 do 3G9. francoski franki 526 do 529, funti 321 do -323, dolarji S7 do 88. avstrijske, žigosane 12.90 do 13.90, poljske marke il s do 12. n Berlin, devize: Rim 251.70—253.30, London 263.45 do 264.05, Newvork 73.075 do 73.205. Pariz 431-80 do 432.70, Ženeva 1I1S.S5 do 1121.15, Dunaj 15 85 do 15.89, Praga 81.705 do SI.975. Budimpešta 12.05 do 12.45. Zurich. devize: Berlin 8.925, Nevvvork 652. London 23-52. Pariz 38.5«, -Milan 22.52. Praga 7.20, Budimpešta 1.075, Zagreb 4. Bukarešta 8.30, Var- , šava 1, Dunaj 1.45, žigosane 1. Vremensko poročilo. Lmb*iona m n«1) O n fi 3 S J O C j Jjiij ll ijs! ViiroTi Nebo 1 | 1. urii Ul S ____ li. o ril 7«« 7. ia , 2L url; 718 « 7. iu 7 Ua 0 « bwz v»tw ■t i tub jug ■2 » i bres ne£a vteajfate MBpmtun m esrcttaa J " ■»!*• »•i"•• J* ' u TfMMMll lMBOVtt! Vfffil igflM ;wr-čehova (vdova po pisaViiu Ča-hovu) E. F. Krasnopoljska, V. G. Orlova, E. F. Skuljska, j. G. Aleksandrov, A. S. Astahov, P. A. Tar-hannov, Kačalov, N. O. Masaliti- nov, P. A. Pavlov. M. M. Tar-konov, P. E. Sabov. Predsednik družbe je Bersenjev, vodja rpra-vt pa gosp. dr. Leonidov. — Kostume i. dr. ima družba s seboj. Kake uspehe je imela družba v Sofiji se vidi iz tega, da je bilo v dogovoru le 5 predstav, pozneje pa se je igralo 22 predstav. Repertoar je bil sle-Mh: Cehov: Višnjev vrt, Striček Vanja, Tri sestre. — Ostrovskij: Kjer je voz modrosti, tam je dvoje neumnosti. — Dostojevski: Bratje Ka-ramazovi, (dva večera). — Knut Hamsun Pred carskimi vrati, — Surgučev: Jesenske gosli — in literaren večer. Bolgarski listi so bili polni hvale, car Boris je odlikoval 8 igralcev, umetniki so priredili banket, bolgarski igralci so posvetili gostom vso pozornost Na prvi predstavi je Si Kirov pozdravil goste na odru, kot učitelje Evrope. Zadnja predsta-va je bila prava manifestacija. Ob« činstvo je obdarovalo igralce z venci. Odhod iz Sofije je bil veličasten. Delegat igralcev Popov je spremil Ruse do srbske meje. Enako zmagoslavje je bilo v Beogradu in v Zagrebu. V Beogradu je sicer še neurejeno gle» dališče onemogočilo scenično popol« nost — zato pa je Zagreb te dni pla-val v pravem navdušenju za nisk* dramatično umetnost. Naravno je, da je gostovanje rtf. skih igralcev drago — mislimo pa, da bo tudi Ljubljana pokozala, da zna ceniti rusko umetnost. Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. t Uč3ska so Iščs pridna in poštena, ir, dobro "o'£e. v trgovin© k meSanim blagom pri Antona *Terbiča, Sevnica ab Savi. 13-3 Vodovodne cevi 15-H «■ Tjremern po 4/4 in 5/4 eoie >iokler ssloga traja, mno?" pnd dnevw> efsn, {Tika J. Bazborsek, Šmartno psi 2..t£jl. iprejme takoj r. Sodna ulica l 16 3- 2 m umetni valjčni mlin j. bistriško vsdno močjo, gosp darskijo poslopje® ter znren spadajoče zemljišče. — Mlin s s prodat prostovoljno redi gmrtš gospodarji. — Poizve se pri lastnici Mar!!! Hlhtar, Smda, jiošh Šolale, alf i IjBtiisBl pri fr, Saifsllar, Linhartova oL 25. Popolnoma iž¥£i?;ano rili li strojepiske sprejme takoj 20 2—1 pisarna dr. Otona Fet&ha. %Sile l" Kapitan in aijufani v ij S Žitu jatuiatrje 19Ž1 31 SUuntgrf* ERJAVEC & TURK „pri Zlat! I opati" (prej HameirscHmldt) tjubljana, Valvasorjev trg št. 7 147 nasproti križevniSke cerkve. 26—17 1 I Crr&dbaao podjetje I ing. Dukie in drug I Ljubljana, Keslfeva cesta 9 _ se priporoča sa vsa v to 9 stroko spadajoča dela. 9 ito so-iin m 303 52-34 a, debeio la na drobno, »se »rste moški, ženski jn otroški, delarski kakor taai naj-^asjši vseh vrst po najnižjih dnevnih csn&h se dobijo pri znani trrdki ^ubijsna, Sv. Peira cesta 28. ?B3i se pošilja ps DSTzetiu pa ^esn kraljestvo. ss sovo ustanovljene okraje sprejme takoj „Jnir^", Sodna nliea št. 6. o Sfazuanjamo p. a. občinstvu, da se Je sporasnmno % tvornicami želesne indmtpije v Jugoslaviji ustanovila Centralna naknpovalnica starega železa n'm d. x o. z. S ¥ Družba kupuje statH> železo vseh rrst ter plačuje najvišje cene. Opozarjamo p. n. občinstvo, da od 1. novembra t, 1. kupujejo tvornice staro železo samo potom naše centrale. 14 3-2 >1 mm Pozor, si. oičiiM Oglejte m rez«ta-o fino ird>'*n:<«, t izložbi ?osp J. Oridarja v Ljubljani. Selenbur-gova ulica, se oahajajočib čerlje*. Delo iz najfinejšega asnja na roko po danaj«k.b norcih. 6S4 8-7 liPHUesljarsli mojster Celovika oesta it. 89 ▼ salona sa&ae gostilne vodalk. Mirna stranka dre osebi iz be jš b krogo*. iSč« eaotoboe stanoranje 8 kuhinjo ali vsaj nemebloranv sobo. Vsled družinskih razmer zadela anjna in priporoča blagohotnemu ▼poitevasju, Anonrni in inform. zar. Drago Beseljak, Ljubljan , Cankarjevo nabrežje o. 19 2—1 Nervozni, oslabeli slabokrvni odraiea; ie otroci doseSeio vedno krepiiio c n porabo ielezoatega vina letertirja Plo-637 eollja v LjablJanL 2^-lB Za 50letnico Jenkove smrti je priredila Tiskovna zadruga lil. izdajo 65 19 Simon Jenkovih pesmi, ki jih je nanovo uredi! dr. Joža Glonar. Knjiga velja broi. 10 K, vez. 15 K, po poŠti pripor. K f'80 več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v LJubljani, Sodna ulica št. 6. Rnnmnfnnp pIošče» §Ddbene avtomata, lil milUlillIP, igle,pErasa, posamezne dele edino pri trrdki 662 48—6 Ljubljana, Sodna ulica S. lUfeailCB! HelatBlca u ni pgpravtla Is irage predme nM& Jadranska montanska družba Brsofevlt »Monfana". d. z O. Z. Telefon it. S. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) „_„ . • i,..-.,;« Vee vrste kovin, rndnln ln kemikalij tar vse tnčia-Proaaja in Kupuje atrijska Udelka, spadaj o 6« v radarsko, fuilnarsk« na debelo: lmport. t« k^ujko^trok«. ^^^ v RUDOLF PEVEC i trgovec v Mozirju T i & naznanjam, na «em otvortl svojo podružnico v Beikt v Srema v bližini Beograda ln Novaga szda ter bom moeel najknlantneje ter po najnižji dnevni ceni p ostreči »so siovemio s pienioo, kornso, ječmenom, ovseni, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, a karlovftklm in banatsklm vinom. Naročila naj se pošiljajo niravnoct na tvrdko Budolf Peveo v Beikl v Srema. — Brzojari: Peveo, Beika-Srem. Naknpoval bom direktno od kmetov ter bom mogel konkurirali t vsako drugo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, le* ln drogi. Slovenoetn se bodo brezplačno dajale eventualne mformscij?. 385 S6-7 Za maogobrojna mročik se priporoča Rudolf Peveo. ■ m i ■»B-B-B-BH* varna „UNION Telefon tu 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, Ljubljana. « Ljubljana-Spodnja Šiška prlporota svoje Izborno pivo v sodcih In stekle« nicab. Dobe se tudi tropine In sladne drete, ki = so kot ilvlnska pite zelo priporočljive. 43 5s~so B : Jadranska banka: sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in Imge vloge poi najugodnejšimi pogoju m** prevzema vse banane posle poi najngoinejSmi pogoji* JeograJ, Celje, Snbrovnik, Kotor, JCranj, gj £jnbljana, Maribor, jUtetkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zaiar, Zagreb, Jrst, Vien. » Poslovne ma z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu. S idS Katisnila JMoiika tiskarna* <1- d. v I/iiblitni