SOCiALISTiČNE.REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 22 Ljubljana, petek 6. junija 1S86 Cena 350 dinarjev Leto XLIII 1083. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1985 Razglaša se zakon o zaključnem računu o' izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1985, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. maja 1986 in na seji Zbora občin dne 28. m.-ja 1986. St. 0100-1/86 Ljubljana, dne 28. maja 1986. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1985 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1985. 2. člen Prihodki proračuna Socialistične republike Slovenije so bili doseženi in razporejeni po bilanci prihodkov In odhodkov za leto 1985, ki je sestavni del tega zaključnega računa. Skupni prihodki proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1985 so znašali 77.717,691.260 din in so bili razporejeni za: — obveznosti v SR Sloveniji v višini — odstopljena sredstva koristnikom izven SR Slovenije v višini — prispevek proračunu federacije v višini — nerazporejene prihodke v višini din 27.556,113.182,50 7.578,391.493,50 38.084.927.000,00 4.493.259.581 00 3. člen Nerazporejeni prihodki proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1985 v višini 4.498,259.581 din se razporedijo za naslednje namene: din 1. regres za umetna gnojila v višini 2. financiranje programa graditve jugoslovanskega dela železniške proge Titograd—Skadar v .višini 3. sofinanciranje razlik v ceni politično informativnih dnevnikov v višini 4. sredstva za specialno opremo organov za notranje zadeve v višini 5. sredstva za kritje tečajnih razlik v višini 6. sredstva rezerve SR Slovenije za dokončni poračun' obveznosti za leto 1985 v višini Preseženi prihodek davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti prenesen v proračun za leto 1986 v višini 721,995.149 493,585.201 - 197,500.000 200,000.000 1.923,000.000 41,151 597 921,027.634 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-72/86 Ljubljana, dne 28. maja 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Miran Potrč 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna SR Slovenije za leto 1985 A. PRIHODKI Pina" 'Konto Vrsta prihodka Realizacija 71 Vrsta 1 — PRIHODKI OD DAVKA OD DOHODKA OZD 710 Davek Iz dohodka TOZD 13.921,027.688,68 13.921,027.633,65 ♦ 72 Vrsta 2 — PRIHODKI OD DAVKOV OD OSEBNIH DOHODKOV 3.169,844.049.60 720 Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji 3.169,844.049,60 Sku- pina Konto Vrsta prihodka Realizacija 73 730 731 Vrsta 3 — PRIHODKI OD DAVKA OD PROMETA PROIZVODOV IN STORITEV Temeljni davek od prometa proizvodov Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve 36.047,766.713,90 22.932,147.744 58.979,914.457,90 74 742 Vrsta 4 — PRIHODKI OD DRUGIH DAVKOV Davek od tujih oseb 197,934.557 197,934.557 , 77 778 Vrsta 5 — DRUGI PRIHODKI Drugi prihodki Sredstva prenesena po ZR 155,733.090,10 1.293,237.471,75 1.448,970.561,85 Skupaj prihodki (vrsta 1 do 5) 77.717,691.260 B. ODHODKI 40 400 401 402 Namen 1 — SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV Sredstva za dohodek delovne skupnosti Sredstva za materialne . stroške Sredstva za amortizacijo 16.550,752.966 2.489,296.271 244,076.091 19.284,125.323 41 410 415 418 Namen 2 — SREDSTVA ZA POSEBNE IN DRUGE NAMENE ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV Sredstva za osebne dohodke in druge osebne prejemke funkcionarjev in delegatov Sredstva za investicije v osnovna sredstva Sredstva za druge potrebe za delo upravnih organov 832,376.296 1.319,057.571,50 1.544,155.294 3.695,589.161,50 42 420 Namen 3 — SREDSTVA ZA LJUDSKO OBRAMBO Sredstva za ljudsko obrambo 274,571.078 274,571.078 43 431 433 434 435 Namen 4 — SREDSTVA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA, INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU IN SPODBUJANJE HITREJŠEGA RAZVOJA GOSPODARSKO MANJ RAZVITIH OBMOČIJ Kompenzacije, premije, regresi in povračila Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu Sredstva za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij v okviru DBS Sredstva za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij izven območja DPS 3.384,310.047 541,894.524 83,297.000 210,039.684 .4.219,541.255 44 4£5 Namen 5 — SREDSTVA, PRENESENA DRUGIM DPS Dopolnilna sredstva proračunu občine 418,987.000 418,987.000' 45 450 451 452 454 458 Namen 6 — SREDSTVA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Sredstva za izobraževanje Sredstva za znanost Sredstva za kulturo • Sredstva za socialno varstvo Sredstva za uveljavljanje pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev 53,093.658,50 57,721.738 21,262.596 53,445 279,50 1.562.287.686 1.752,810.958 46 461 463 464 465 468 Namen 7 — SREDSTVA ZA DRUGE SPLOŠNE DRUŽBENE POTREBE Sredstva za družbenopolitične in družbene organizacije Sredstva aa varstvo pred škodljivci in naravnimi nesrečami Sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč Sredstva za varstvo In Izboljšanje človekovega okolja Sredstva za druge splošne družbene potrebe 2 372,966.500 127,762.666 88,664 325 15.950 600 2.571.077.890,50 5.176,421.381.50 47 470 Namen 8 — IZLOČANJE SREDSTEV REZERV Izločanje v stalno proračunsko rezervo 242,400.000 242,400.000 Sku- pina Konto • Vrsta prihodka Realizacija 48 481 Namen 9 — DRUGI ODHODKI Plačilo za bančne storitve In stroške plačilnega prometa 1,131.617 70,058.517 488 Drugi odhodki DPS 68,926.900 44 440 Namen 10 — SREDSTVA, PRENESENA DRUGIM DPS Prispevek proračunu federacije za leto 1985 38.084,927.000 38.084,927.000 Skupaj odhodki (namen 1 do 10) 73,219,431.679 1084. Na podlagi 369. člena in 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 72., 145. in 160. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. maja 1986 sprejela ODLOK o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi Komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu «> I Ustanovi se Komisija Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu (v nadaljnjem besedilu: komisija). II Komisija spremlja izvajanje zakona o združenem delu in sodeluje s pristojnimi organi in organizacijami v republiki ter jim pomaga pri izvajanju zakona o združenem delu. Pri opravljanju te naloge komisija vzpodbuja aktivnost delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih in njihovih delegatov in delegacij pri izvajanju zakona o združenem delu, spremlja samoupravno prakso in opozarja na izkušnje za njeno Izboljšanje, daje potrebna pojasnila in sproža pobude za akte In ukrepe, s katerimi se ustvarjajo pogoji za izvajanje zakona o združenem delu. Komisija spremlja in proučuje sistem družbenoekonomskih odnosov ter v zvezi s tem obravnava akte, ki so predloženi Skupščini SR Slovenije in daje poročilo pristojnim zborom. III Komisija ima 15 članov. Po štirje člani se izvolijo izmed delegatov Zbora združenega dela in Zbora občin, dva člana se izvolita izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru, pet članov komisije pa se imenuje izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev. V komisiji stalno sodelujejo člani organov druž henopolitičnih organizacij v republiki, Izvršnega * ve' 8 Skupščine SR Slovenije in Gospodarske zbornu e Sio venije. IV 7. dnem uveljavitve tega odloka preneha ve!lati nrUok o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi Komi'! je Skupščine SR Slovenije za spremljanje izva- janja zakona o združenem delu (Uradni list SRS, št. 2-19/77). St. 0201-1/86 Ljubljana, dne 28. maja 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije ‘ Predsednik Miran Potrč 1. r. 1085. Na podlagi 335. in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 145, 160., 168., 174. in 177. ter tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS,» št. 34/85) in odloka o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi KomLije Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem deiu, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28 maja 1986 sprejela ODLOK o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Skupščine SR Slovenije I V komisijo Skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose se izvolijo: za predsednika: Andrej Skerlavaj, delegat v Zboru združenega dela za podpredsednika: Drago Sel iger, delegat v Družbenopolitičnem zboru za člane: Geza Bačič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Danilo Baš in, delegat v Zboru občin Ciril Baškovič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Danijel Božič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Stefan C a h u k , delegat v Zboru občin Rado Lorger, delegat v 'žiboru občin Aleksander Ravnikar, delegat v Zboru občin Marija Sekirnik, delegat v Zboru združenega dela Dušan Skok, delegat v Zboru združenega dela Bogomir Slavec, delegat v Zboru združenega dela Izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev se v Komisijo Skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose imenujejo: Rudi Čačinovič, predsednik Koordinacijskega odbora za mednarodno informativno dejavnost pri Predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije Silvo Devetak, direktor Inštituta za narodnostna vprašanja, Ljubljana Dušan Dolinar, vodja sekcije Marksističnega centra pri Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije Andrej Rant, pomočnik direktorja Analitsko-raziskovalnega centra Narodne banke Slovenije, Ljubljana dr. Danilo Turk, predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose Pravne fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. II V Komisijo Skupščine SR Slovenije za narodnosti se izvolijo: za predsednico: Majda Poljanšek, delegat v Zboru občin za podpredsednika: Ernest E6ry, delegat v Družbenopolitičnem zboru Marino Orlando, delegat v Družbenopolitičnem zboru za člane: Franc F i n k š t, delegat v Zboru občin Helena Gaj, delegat v Zboru združenega dela Evgen Koša, delegat v Zboru občin Sandro Kravanja, delegat v Zboru občin Tone Pavček, delegat v Družbenopolitičnem zboru Amalija P e t r o n i o , delegat v Družbenopolitičnem zboru Silvano S a u , delegat v Zboru občin Istvan S z o m i, delegat v Zboru združenega dela Drago Žerjal, delegat v Zboru občin III V Komisijo Skupščine SR Slovenije za pravosodje se izvolijo: za predsednico: Eva Naglič, delegat v Zboru občin za podpredsednika: Igor Lučovnik, delegat v Zboru združenega dela za člane: Marina Bohinec, delegat v Družbenopolitičnem zboru Marino D o m i o , delegat v Zboru občin Marjan Kotar, delegat v Družbenopolitičnem zboru Sonja Lokar, delegat v Družbenopolitičnem zboru Franc Polič, delegat v zboru občin Tatjana Škrinjar, delegat v Zboru združenega dela Vida Vidovič, delegat v Zboru združenega dela Izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev se v Komisijo Skupščine SR Slovenije za pravosodje imenujejo: Mitja Deisinger, namestnik javnega tožilca SR Slovenije dr. Ivan Kristan, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, rektor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani Breda Lokar-Gaspari, predsednica Višje^ ga sodišča v Ljubljani Dušan Požar, višji predavatelj na Višji pravni šoli v Mariboru. IV V komisijo Skupščine SR Slovenije za vprašanja borcev NOV se izvolijo: za predsednika: Leopold Pernuš, delegat v DruZben-politič- nem zboru za podpredsednika: Marjan Jelen, delegat v Družbenopolitičnem zboru , za člane: Jože Cerkovnik, delegat v Zboru občin Joško Lojen, delegat v Družbenopolitičnem zboru Milan Ogris, delegat v Zboru občin Ivan Pinterič, delegat v Zboru združenega dela Hajrudin Božič, delegat v Zboru združenega dela Franc Vrviščar, delegat v Zboru občin Pavle 2 a v b i, delegat v Zboru združenega dela V V komisijo Skupščine SR Slovenije za družbeno nadzorstvo se izvolijo: za predsednika: Vili Tom at, delegat v Zboru občin za podpredsednika: Ludvik Go lob, delegat v Zboru občin za člane: Konrad Breznik, delegat v Družbenopolitičnem zboru Jurij Damjanovič, delegat v Zboru združenega dela Marjan Jelen, delegat v Družbenopolitičnem zboru Milan Marinič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Ema R i 11 o p, delegat v Zboru občin Zdravko Steger, delegat v Zboru združenega dela Branko 2 u n e c , delegat v Zboru združenega V Komisijo Skupščine SR Slovenije za vloge in pritožbe se izvolijo: za predsednika: Marjan Lenarčič, delegat v Družbenopolitičnem zboru za podpredsednico: Silva Gorjup, delegat v Zboru občin za člane: Jožica Beri is k, delegat v Družbenopolitičnem zboru Alenka Bizjak-Nussdorfer, delegat v Zboru združenega dela Jože Bubnič, delegat v Zboru občin Peter J e k o v e c, delegat v Zboru združenega dela Mitja Jur j ec, delegat v zboru Združenega dela Albin Kanduč, delegat v Družbenopolitičnem zboru Zlatko Leskovšek, delegat v Družbenopolitičnem zboru Miroslav P a i k v a n, delegat v Zboru združenega dela Jože Topolovec, delegat v Zboru občin Marija Zver, delegat v Zboru občin VII V Komisijo Skupščine SR Slovenije za informiranje se izvolijo: za predsednika: Črtomir Mesarič, delegat v Družbenopolitičnem zboru za podpredsednika: Rado R o t e r , delegat v Zboru občin za člane: Ciril Baškovič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Anton Bensa, delegat v Zboru občin Danijel Božič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Roman Bric, delegat v Zboru združenega dela Tomislav I v i č , delegat v Zboru občin Adrijana Logar, delegat v Zboru združenega dela Milena Sedovnik, delegat v Zboru združenega dela Drago S el iger, delegat v Družbenopolitičnem zboru Miljana Slavec, delegat v Zboru občin Janez Usenik, delegat v Zboru združenega dela VIII V Komisijo Skupščine SR Slovenije za varstvo človekovega okolja se Izvolijo: za predsednico: Božena Ostrovršnik, delegat v Družbenopolitičnem zboru za podpredsednika: Avguštin Lah, delegat v Zboru občin za člane: Marjan A ž n i k , delegat v Zboru združenega dela Todor D m i t r o v i č , delegat v Zboru občin Franc Filipčič, delegat v Zboru združenega dela Miralem I m š i r o v i č , delegat v Družbenopolitičnem zboru Duško Kos, delegat v Družbenopolitičnem zboru Jože Maljevac, delegat v Zboru občin Janko Mikeln, delegat v Zboru združenega dela Drago M i s 1 e j , delegat v Zboru občin Iztok Ost a n, delegat v Zboru združenega dela Janez Potrč, delegal v Zboru občin Jože Sraka, delegat v Zboru občin Miloš Vengust, delegat v Zboru združenega dela Miroslav Zupan, delegat v Zboru združenega V Komisijo Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona n združenem delu še izvolijo: za predsednika: Janez Šinkovec, delegat v Zboru občin za podpredsednico: Silva Bračko-Božič, delegat v Zboru združenega dela za člane: Valentin Dvojmoč, delegat v Zboru združenega dela Alfonz Gramc, delegat v Družbenopolitičnem zboru Marjan Gregorčič, delegat v Zboru združenega dela Gorazd Mazej, delegat v Zboru občin Jožica Puhar, delegat v Zboru združenega dela Bogomir Sajovic, delegat v Zboru občin Valerija Skerbec, delegat v Družbenopolitičnem zboru Anka Tominšek, delegat v Zboru občin Izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev se v Komisijo Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu imenujejo: prof. dr. Sime Ivanjko, redni profesor na Visoki ekonomsko-komercialni šoli Univerze v Mariboru prof. dr. Stefan Ivanko, redni profesor na Visoki ekonomsko-komercialni šoli Univerze v Mariboru prof. dr. Ladislav Rupnik, redni profesor na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani Janez Šlibar, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije prof. dr. Ivan Turk, redni profesor na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. St. 0201-1/86 Ljubljana, dne 28. maja 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Miran Potrč 1. r. 1086. Na podlagi 335. in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 145., 160. in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 34/85) ter 63. in 64. člena poslovnika Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 17/83) ter odloka o ustanovitvi, nalogah in sestavi odborov Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št 19/86) je Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. maja 1986 sprejel ODLOK o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije I V Odbor Zbora združenega dela za družbenoekonomske odnose in razvoj se izvolijo: za predsednika: Mitja Jenko za podpredsednika: Vinko Ker Žan za člane: Matjaž Cerar Evgen Ferluga Majda Kristl Stane Modic Franc Planinšek Janko Porenta Dragomir Sila Franc S u n č 1 6 Benjamin Terčon Rudolf Trobiš Drago Zagorc za člane: Bojan Antončič Doroteja Dermota Filip Jelen Janez Kamnik Jože Kolar Sonja Kremavc Zlatka Meško-Stok Mitja Močivnik Nevio Pa liska Miloš Piščanec Franc Smigoc Tanja Terlevlč-Halozar Jože Vouri M V Odbor Zbora združenega dela za družbenopoli-’ tični sistem se izvolijo: za predsednika: Jože An to 11 n za podpredsednico: Vida J e 1 e r za člane: Sonja Čuješ-PIešej Jože Dunaj Anica Jedlovčnik Brane Kastelic Boris Knavs Aleksandra Kokelj ■ Anton K o 1 i č Angela Mihelin Jurij Mušič Mira S k a z a Jana Tušek III V Odbor Zbora združenega dela za finance in kreditno-monetarno politiko se izvolijo: 'za predsednika: Igor Kadunc za podpredsednika: Alojz L i n d n e r za člane: Miroslav Bolčina Bojan Bratec Branka Car Sonja H e 1 b 1 Marija Jerebic Božidar Kaloper Jana Kavtičnik Branko Maljevac Brane Merhar Žarko Mihalič Ivanka Petan IV V Odbor Zbora združenega dela za kmetijstvo se izvolijo: za predsednika: Janez Bratkovič za podpredsednika: Geza Džuban Št. 02005-1/86 Ljubljana, dne 28. maja 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Zbor združenega dela Predsednik Valentin Dvojmoč 1. r. 1081. Na podlagi 335. in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 145., 160. in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 34/85), 56. in 57. člena poslovnika Zbora občin ter odloka o ustanovitvi, nalogah in sestavi delovnih teles Zbora občin Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 19/86) je Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. maja 1986 sprejel ODLOK o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije I V Odbor Zbora občin za družbenoekonomske odnose in razvoj se izvolijo: za predsednika: Janez Kocijančič za podpredsednika: Milan R i t o n j a za člene: Matija Blažič Ivica Kavčič Janez Kučan Marjan Kukman Roman Lebar Joža Senica Tone Simonič Miloš Varga Marko Vraničar II V OdbOr Zbora občin za družbenopolitični sistem se izvolijo: za predsednika: Uroš Dular za podpredsednika: Franc Tetičkovič za člane: Janja Domitrovlč Geza Farkaš Tone Ipavic Angela Kuhar Pavle Leban Jože Marolt Ludvik Mastnak Ivan Torkar Cveto Vidmar III V Odbor Zbora za finance se Izvolijo: za predsednika: Drago Samastur za podpredsednico: Mimica Avsec za člane: Mirko 'Kaluža Jože Kovač Andrej Kumar Tomaž Pavletič Jure Pejič Alojz Petek Metod Sedej Matija Sever Anton Vrhovnik IV V Odbor Zbora občin za urejanje prostora ter stanovanjska in komunalna vprašanja se izvolijo: za predsednika: Stanislav Brglez za podpredsednika: Vladimir Mušič za člane: Gvido Burja Janez Gorišek Vincenc Janič Milan Juvančič Igor Križman Jože Lemut Edo M e 11ič a r Vera Rep Jože Strmec St. 02004-1/86 Ljubljana, dne 28. maja 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Zbor občin Predsednik Vlado Beznik 1. r. 1088. Na podlagi 28. aiinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee drugega razdelka 71. člena, 3. alinee prvega odstavka 177. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in 2. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77, 4/82 in 37/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. maja 1986 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije Razrešita se: Tone Jerovšek, dolžnosti sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije; dr. Janez Šinkovec, dolžnosti sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije. Št. 111-13/86 Ljubljana, dne 28. maja 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik-Miran Potrč 1. r. 1089. Na podlagi 202. člena in prvega odstavka 206. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), 19. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18/80, 23/83 in 40/85) in 26. člena zakona- o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS,, št. 33/80, 23/83 in 43/85) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovence ODLOK o spremembi odloka o obrestni meri zamudnih obrestih za davke in prispevke 1. člen V 1. členu odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke (Uradni list SRS, št. 30/83, 34/84, 16/85, 28/85, 42/85 in 16/86) se odstotek »■80« nadomesti z odstotkom »86«. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 440-02/83-12/8 Ljubljana, dne 27. maja 1986. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1090. Na podlagi 5. člena zakona o obveznem posojilu SR Sloveniji v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 19/80) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o določitvi roka za vplačilo obveznega p-i^opla SR Sloveniji v letu 1986 1. člen Zavezanci za obvezno posojilo SR Sloveniji v letu 1986 po zakonu o obveznem posojilu SR Sloveniji v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 19/86) vplačujejo obvezno posojilo najpozneje do 23. junija 1988. 1 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-24/86 Ljubljana, dne 22. maja 1986, Namestnica republiškega sekretarja za finance Ada Gorjup 1. r. 1091. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/30, 23/83 in 43/85) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 27/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 42/85, 43/85, 1/86, 2/86, 3/86, 7/86, 8/86, 9/86, 10/86, 16/86, 17/86, 18/86, 19/85 in 21/86) I. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številk^ 8 gona: občina Gornja Rad- — v 2,14 stolpcu 9 stopnja 2,43 nadomesti s stopnjo — v 2,93 stolpcu 10 stopnja 2,37 nadomesti s stopnjo — v 0,68 stolpcu 13 ' stopnja 0,32 nadomesti s stopnjo — v 0,50 stolpcu 14 stopnja 0,22 nadomesti s stopnjo — v 0,94 stolpcu 15 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo — v 0,22 stolpcu 16 stopnja 0,49 nadomesti s stopnjo — v 14,09 stolpcu 18 stopnja 13,70 nadomesti s stopnjo — v 16,85 stolpcu 19 stopnja 16,56 nadomesti s stopnjo — v 12,74. stolpcu 20 stopnja 12,35 nadomesti s 'stopnjo 2. Pr i zaporedni številki 37 občina Ormož: — v 1,63 stolpcu 9 stopnja 1,67 nadomesti s stopnjo — v 2,498 stolpcu 10 stopnja 2,35 nadomesti s stopnjo — v 5,93 stolpcu 11 stopnja 5,45 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 13 stopnja 0,49 nadomesti s stopnjo 0,61 — v stolpcu 14 stopnja 0,33 nadomesti s stopnjo 0,40 — v stolpcu 15 stopnja 1,24 nadomesti s stopnjo I, 03 "— v stolpcu 16 stopnja 0,78 nadomesti s stopnjo 0,44 — v stolpcu 18 stopnja 13,06 nadomesti s stopnjo 13,48 — v stolpcu 19 stopnja 16,83 nadomesti s stopnjo 16,638 — v stolpcu 20 stopnja 11,71 nadomesti s stopnjo 12,13 II V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevki iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona: — v stolpcu 3 stopnja 12,55 nadomesti s stopnjo II, 69 — v stolpcu 4 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo 0,30 . — v stolpcu 6 stopnja 16,42 nadomesti s stopnjo 15,59 2. Pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica: — v stolpcu 3 stopnja 10,86 nadomesti s stopnjo 11,02 — v stolpcu 6 stopnja 14,69 nadomesti s stopnjo 14,85 3. Pri zaporedni številki j37 občina Ormož: — v stolpcu 3 stopnja 10,55 nadomesti s stopnjo 11,94 — v stolpcu 6 stopnja 14,43 nadomesti s stopnjo 15,82 III. Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420-12/85 Ljubljana, dne 30. maja 1986. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 1092. Na podlagi metodologije za spremljanje uresničevanja določil resolucije za razporejanje dohodka v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 3/86) objavlja služba družbenega knjigovodstva PREGLED kazalnikov delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva SR Slovenije za obdobje januar—marec 1986 I Kazalniki delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega* dela s področja gospodarstva v SR Sloveniji po podskupinah dejavnosti za obdobje januar—marec 1986 so naslednji: led kazalnikov delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva SR Sli po podskupinah dejavnosti za obdobje januar—marec 1986 ■S S | S „ II 3 m -In 60 5 2 OJ O o Ta 4> £ Pt§OJ}S TUIIUIBTJaiBUI Z TABCjdUlTJd A 3tapbqpd itqoiaD 3= 1E Bu e/o a — n2ipoqop a oqeJod oudn^s ui a^ipotiop auqaso bz A3;spaas gppa •/s a —- nsipoiiop A oCiDBmtun^e bz A9;Sp9JS ?9iaa uip A — BDABiap EU d^tpoLiop auqaso ez B>ipoqop BS9;si9 zt BA;spaJs EuaCajodzen Uip A — B0ABI9P BU oqeJOd oudnžis s^tpotiop 9uqaso bz ^ e^ipoiiop E391SI9 zr BA;sp3JS BuaCajodZBH urp a B9ABI9P BU 2tapoqoa »/e A — TA}Sp9JS TUiraAoisod iuiiuaCiqBJOdn DUpOJdod s [ABCjdLULld A oftoBinuin^B bz EAispaas tA^SpaJS TUIIUAOISOd mJiuafiqBJodn oupaJdod s tABPJdUIUd A 2t3pOqoa 11 e ” II c ” > 3- il .5 ~ etap e3aua?njp2 LidbziubSjo otTAd;s *S._ H a” .£•0 8 z T^SOUABfap auidn^spod bjjjs m cn m ^-1 * tp co xp cni ^ in oo co r)f cf CO CO NT rp Co” Co' CO CO CD CD" O) LO O* of CO> —-tp C- iff rp CO Iff CN' CO CO CD CDCClOrpCOCOCOO—-OiCDOL— CNCDmin03^-3 4-4 »-4 to !>• -rr 03 O 'r-1 CO CO O m 01 O CN cn O CD lf3 O o co to rr' co' trf co' —to irf o o' in o' co" c" o-" cc' cd* toCOC^^rrO CO OCO^-LO to PPCPJCN tM CdOCO'-" CO. CCCOtoCCCOtMCDNP CO»-'COin'-' cn" tP-" I co" tn" in rp‘ CO C~ CN*1 rp" co" o" I 't' CP" O (3) to CN I to 1—• CN (.N I CN CN 1—I COrPi—• 1—' rp I ' CO 1—' CO CCCOCN^J — COTrOlOlrprp — rPtotoOCSto — OOOl^OtoOCCtoO) S^SSgSSS5§gSgg£S5?ig£-£lhEgS-SgS rprptorpCOrptoCOCOrpCO^COCOO^COCOCOCOCOCNCOCNCNCOCOCOCNCO gcococNtoi^-opT^c-co-rgcor-r-ic-tooo-Htor-ototo^too toCN^^cNito^Nr^ooSto-r-oroo^cdLCCNrroooto^tototo OrP^CNtoOrrCNrrCOCNCOCOOt^r-COtoOCCtoCNto C.'I>03rpcorp L'- to ct~' CN CT2 D™ t'— to — CO •— O CN O CO CO CN CN O C— CO CO •—* CN to CN to '^rp^.Tpcorrincocorp-tptocorpcorrcocorrrrcNcococNcocococorr rrtooCOOr-«—— CNrPCOto-^COi—-to rp in^ to CN CN_ CO_ to £>^ CN 1-4 CO toCN^j^tooiocŠtP^OtoC^toStoCO I O^to^COCimCN^o"^^^ r- 1— — CN CN e- r- 1— r-4 CN CN 1— CN r-4 1—1 CN f—4 toPPoCOLOtotoe-4CO^toOirp0 03toOtorprrC-tototoC)Ol>CNO S C' to c—i—rotoi-tf—TpcD i> ro^ i> 1 0" 0" j m" ©" ©" IH cn" 1 cn" r-4" © © 1-t" ©" ©" ©" 1-4" co" to^ © r-4_ CN^ CN^ ©" i-T m" cn" V 03 to_ co O CO to CO rj^ r-4 to^ to CN CO 1—CN_ in to^ CD rp CN^ CO^ 03 to^ to 03" 1-4" cn" CN" 1—i' to" T—t' CO co" co" co to LO co" rp*' 1 i-< c- o" 1-4" r-- 03 O CcT O to" C3 CO to <33 cNtorpCdlp-1—-rprpCOi—irpirS lOtP-toCOCNtor-trptoCDCOC® 1—1 O1 CD totoCNr-4C— lOr-ltoOlP-CjppIP^CN CN^ r-4 r-1 CO 03 1P- CO CO^ CO to^ 03 o" cn" co" I o" to" cn" cT rp1 co" to1 O)" co" C) 'T CO CO in" o" to to CD 03 r-T cT C* © r-T r~T r-4 r-t CN ri r-4 PJ r-i r-l tor-itotor-HrpCOCNtotoO^CNr-ir-imii—4toCOCOCN©r-4T-t©CNcO©CN CN LO 1—« to to r-4 TP CN r-4 CO f—I 1—1 " ® =. ,® 5 ffBA g> '5b u c | "S1 E 5 g y S S ^ g 4) P. . -i «$ 3 d) T3 ii s $ sls S m E E a? E cd C ^ 'g Pi ^ ^ C p E E p, 2 2 S . O > o § * isl^. a «5 § 5 "o § n" n ^ , £S£ŽŠSEiEilp£"S T-4C5cOTPinC—(rTr—<1—41—ti—tQ4i—4r-ir-4rHrHrHr^4r^ ©Oootooooooaoooooooooooooooooo le ti -8 E 3 2 @ - O) (U bi) v? Uj -^stl 211=1:- mm \Ž ^ S | g | e: s š s S 5 i n" s" i i i i i mmmmnm e0C4ini>CDi-_ c<^ M CO ^ CD__ r$v C-^ CC^ !>_ o* —«" io" cf cT ^ co o" ko" t-*' -T I>r co" c-** in __«- '■•'•'•'•' . " _ _** ^ *' _•» ^ •^OMCOOCOCOt-Of—‘COr-HCOLO^fCNC-li—»C3t-»-tC0t^C3Ot^[>*T-403t»lrtOi-4Tt1I>rt r-i csi r}< lo ^ © m It—i©rf©rf‘lrt£r-*,di Irt CDlrtCOCDlDLOCOC—COlO 4 LO Irt CD lf3 t}i C>* Irt Irt CO L-' Irt CO 03 © © -—l CS CO’—lCOCOCSICO©COt>-CO©©© ©©ČO^COCOCdT-lLrtTfit-T-iro Irt T-I © c• rfi TT ca in Tjf csT zo in ^ rjT csT c-r co T o" c csf | rh co o" csT cn t> o" 03 T—I 03 T—I T—* M t—I CS| *-l CO CO r-l 1 T-I r-l CO r-l T-I CO I r-l r-l r-l CO I t-I r-l © rH© C3 CO 'dl CO CO CO C53 LO CO D'“ CO CO r—I t—I r—I LO CO T_I C" LO t—I "d1 CO © CO LO 03 © C3 CO »—i (O CO LO 'd* rT' CO CO 03 CO t—i tj’ DJ CD CO t~“ 03 '© * CO CO CD CD CO C3 CO CO CO CD £"■ [T— CD CO t—l C3 C3 CD CD CD ■—• CT3 CD ’—• C> 'd-' ■'d’ CD CO CD 03 CC C3 D3 CO CO CO lrtCO-03©©©©r-icC©rt',-it'.cO ©©©Ot—i^-irt©'«d'©©©©©’d,©©rr©’d’©T©©©’—•'d1 T-l©COCO'?fiLoCOLO©©CO^©lrtT-i'rhrHCO©T—(©©©©©^©t-iCO^CDTOt—i©CO©©COC^CO©t— 03©©C0 ©©©©CO©'d'©©©COCO©©©©'di©©©© n 15 §S«g”2§S“S^SoSS5°SSSoK5«£S°S§“”o“”SS^®2SSS CM©irt©Tr©'d,©©'©'d'COCO©'rr©TH©Td'©©©t>C'l©©©© 'tfiTfi©©©©©tr©©©©©©©©©©©©©cococorH. ©co©©,,d1'oir-©co©©©-©©roL'~-©T—io©©L--cO'di'd'©Tf''rf*©©©©©rf|i>©irt — ...... . , . , „ ^ v -v g 5 3 g g S 3 S 3 g 2 g S 2 g g g g IS I 2SS g I I g g S I S g I g S « 3 g I 3 K S I 2 2 g H rn « totolOCD©LOCDto-d-LO — co CO ©_ CO rH © i> © £> co uo ©_ Dl CO ©lrt*dirtrHrH©r-'©irt,^T-H©irt©co©©tot-ieoi>CD©i>irt©©©T}i©Di Dir^mocoD-ccocD^io^co g S S S § 2 g s g 2 S 2 § g g* 2" g g § g 5 S 8 2" 2 S 2" g g 3 S s" I g S 2 S 3 S g g § S g g g f-i r-. r-H © rH T—* *—l rH CO rH T-H T-H T-H T-H T-T —T T-H rH T-Hr-H T-H r- T-H T-H COOLOlrtCOC-OrHC-lOrHT—.DlCOCO^©© LO CO ©^ 03^ ©^ Dl 'd^ ^ CO © ©^ CO^ CD ©_ CO^ © CO^ ^ t-^ trt CO CD © *d^ ©^ co r-T cT ©" irt' dT ©“ c-*' co' r-T co cT ctT rH1 c-'* dT r^' co" irt* irT ©” o" co t-* dT ©" ©" co ©" ©" co | t-T o" cd" cc t- o cc ec V cc c-" t-H t-H T-H t-H T—1 T-H rH t—I t-H 1—1 r—I r—I t-H t-H | rH t—I t-H CO rH t-H THT-lto©01CCrHC^C0i001rHO© 1—I rH »H © rH rH THrHrtllrtD-t>CD©©r^C-©t>©rH©rHO»-Hto rH CO rH CO rH©©© © to CO rH © ©rHOfHCOtD5#1^trtT-l,-l © C— £'• © to 4*1 ^§1 1 > >.1 > I I | §• :=> > -| •g I f | I I- -i .2 s«§ ~ g 2 ^ wj 11 -If 5 | a c ^ g •“ S Š> S -a« § ^ | 5 S S > O >1 ili as "S • q i “ e P- a « « ro > . o, E o S, d 5 g S . I •s SI g . o § ^ —3 oo 2^ 03 22 H- o. O) O P •— d- v; d: • tj > -p *” c 2? F ^ S 5 $ ^2 S o S S • > E ? ^ o §feb-gllas'3- " = l|| ' > co S 5 2 ra a « i_' p d. ra . E_ ^ E g 2 ^3-2 E E || g-, > 2||g-|.E!g||g^E-S ©©r-H©©Tflrt©©©T-H©©©©©rH© © © rH t-H rH T-H t-H rH © © rH rH t-H tH © CO i—I t—1 Dl©©©©CO©©©©TjiTrTjiTj °. “ 'r «=. ” m, 1. ” ® c-. “V >" ” « °1 « -t ” m os. m. o — o _ r-i rr cc o co — e- ^t>*lf5'^,:0’—|C)'yO)COC•—‘r—•»—^r-^CNJCSI C0r^.C0C0C0C0C005C0I>C0T-HO O-^T^in^rttCOIMT^TrCNlCO^T^^T-^o TTrH COCNJ CD C5 rr O CC -^r COCOC5 r- CO lO ^ o* rp" cd' 5? co en r-T ko o" to" pf to" o" to" o" cf c o" to ec" -h" cs" r-T co" rjT o rr' to" co" r-T oi" to t> co" V co" rr co" V m" er' o' te co^r^-^i^cD^cftroco^cciocoectoosioc-to-^Trio-sr^t-^^ioeDTriT^coioc-^eoiococo-^^ioiOLO^r n ‘O “ ” n os_ e to. c_ co_ co_ ca in in '«L 'f. g222S2SSgSg2Sg2S22gSgS222gg2gSgg222'5S5 2Sgd^g2 2 '—t*-'CN’-C m °„ ^ °, °r ^ ^ cr?. ^ ^ ^ ^ "“l ^ e- !>; lO o: (M co to to c: C5 lO CM c~ CSJ cc CM cc 'S g 2 S 2 3 | § 12 I 2|SS2393g2gggg I 3 3 3 2 g £ 2 S 2 5 S § g p g g g 2 2 K ■T. ” ■> -t so m. ■> ® ■» “ —. « - » r-, en <= ^ o o — m c-. o= cc co in m m o co en cn m •*> te t- c- oj en m m ojojojoj-oo — o | o | o — m o — — — o co c co C5_ co 05 rp ec 03 ec co to t> cm ^ 05 co o 05 co t> ^ Ocor-^rHCM — oosot^coososioiocotococ-cct-eotocMCMCMOscococo — ocorrc5c"o r-t r-* r-> r-< r-, — rt f-t r-t —> r-, s*-s*——l'—•■—»CNJ CO ^ r-t ^ c- COC^COC-O^CMJIO O^CMMOrf’—'CMCOCOOOiCOlO CM CM CO CM O co CM r-t CO C- t- rH CO 1 rH 10 rH CD CM O O CD CM eo^rTrcoeOr-t^-^ 0) _ 2 % ji S i % e •5 11 KO O rt a G3 ■>"«>> ti .S M .ti .ti S g 2 2 S n, a, q n< a, c P Sag a, d u > > > 'o o g CU di dt § ^ 1 2 S OJ o rt S ^ bfl 2 a CO *™ DJD CO a> -p i-E OJO u rt d T5 'C n' •r-’ C ▻ > > > > > 112 .s .2 ti g 2 2 g g e d d< CU d< d« d - S- •|I| | S | 11 5 Š Ž' > |g g g £ 8 d d d d d :-.ss "Sc d s': 2 2 2 0 OS U a ’aT a> Cti > > > N c£ ^ ^ N oppooooo dPdddddd g| .. a - ^ ■S JD . | E 2 ■5 S ° =•' I e ,| .g 'C S ra "C -ti S-5 'alpS IeIsI .2, S c rt S r Q (D a p, rd -■" .2 Sislf - a52 g=„ I ti: j ESF > * c ti5 13 II > | ▻ > g o c o d d di d d 51 > > > > > > >’ > > > t> > NNNNMNNNNNNN g I 2 2 2 2 I 2 2 2 2 2 dddddddddddd IIBlIllillllllllllllElllIlIlIlllllilllMlIlEill 0000000000000000000000000000000000 11111111111"|§■ |S ""IIs"1111S"111111 |S S'11E" 1*|S 15"11111 o rt to n m « n ca c-„ o_ c- o eo to co_» ca cn «d <$ «D ». » io„ ® v t-_ t-. o co co_ in ca m_ th ca rt_ io_ » ca o_ c-_ o_ co_ 3 S g" $ S ” S S ” g|S3S3S3ggSSIgSS§3S3SSSSgSSgg3SSggglgSS rH ^ iH r-i co -*• co co t-4 o co o ^ eo oo co n 10 « « t> oa a> t- cd^ io b- o co cx) t> io i> co co oo ® ie 10 oo ro O)^ 01*00^ S s" ""“'S E K" I S I 8SS"SS---"SSSSS5S-‘SB-5-S I - 5 S S S ” - - I 522 IsSiSlssIsglEiBsiElISSsgslSšSElSElIllBSlSiEsSs ggSIssllIlssglEigššESSSsgSsIlššslIiSEsIlsšBšli assBslSlEBSlssšIšlšlllšIlsSsEslisliSlillSSIIsl SlSlElšsllsEElšESsllIlsIsSsšSsEISssISglRgilsIl ca c- m n- cc m c- cn m co m cn ■» o in ■» rt n- eo c-_ rt_ t> co i> rt_ in ca_ to cn co_ in ro cn cc ca ro i> ca ca o_ os_ rt_ rt_ rt_ t- §"S"«"S"o"3"m"«" I -- -- ^ — '^irHC^CSlCSlCNrHCNr-ICNr-^CNJCMCNCMCMCNl^^CNT-HrHCNJCMCŠlr-er-lCSItMCO »^rHr-ICSICOe 10 rt_ » oo cn eo_ in cn rt_ cn ca ca_ in c-_ co_ r> sgggssss 1 s 1£ss13 3 g s s s s g § s g s s s g s k g i ssskssss i s g s rt-4 T—« T-lT—l»-< CI CN *— r-< *—i f-4 CM r-l«-l r-4 r-4 co °1 ’-L ^ ^ ^ ^ ^(MOOrH»-4MO =-»■ o-2- o-o-5s-rt-% S'rt- =-S5o- rt- , S-£S £o-=-o-S- , 1111 g 111 s I 1 g s 11113 i 111111111 g I s I" 11B111" 3" I s I i I" i | co ca r- co m ca m cn rt cn ca_ im cn rt_ ro ra co_ icn o ra ra co, ■» co, ca, eo, in o, co, a- c-, m, m, ra, cn rt, co, rt, ra, m, cn co, cn, cn rt, csf o* c ra ta 2 2 a. Da g 1 .2, ti N as JZ -5. % * c 0$ T3" $ 0= E r ti S O %%: E « ^ i 5 d o > . ^4 > D 8* 8 c *= a O | G > ▻ -$ .2, ^ 5 3 res C -a 'C T3 .y -41 OODOJOJCUOO Srt !rt ^ trt ^ trt U ' > > > .S ^ "5. > "d n' n" "3 O o OiaitijPaPaD ^ •3 .n S - -§ .5, g 2 c E •§ > S £ 3 > > > m 2 N- > > 88222^282 p^aiCiiacOoacaiBc 5 S •a c > O a S E cd 05 'O •r-t M -o D s B d .N 2 £ D ^ ^1! o iE § š N O 'O o > •” o o > c as" > o s 0) . o Es-£ o."Ig oj "S C E £ — CM rE 66 CQ c 'S •rp O 43 aD Cd £-, O r-rt er « ° p'ai^ss'gg3gddggcg-g-E-B|58-g-g5" '9dooy"-5~2 3hs6.uMig->uOco5«titi^ QPkPLl£oi£(^PHNMWPaKBdHJ>>OKOUO !ll8!!!ll!!!l!ll!l!!ll!l!l!!llll!l!lll!!!ll!g| SoSoSSoSSSSSSSoSSoSSSoSSSSSgSSggggggggSggSggSo COCV^CD^C^mr-^O^COOCO^OOOCO^lO^i-« K^»a^r-liTt^Ti«>0»*-^t>OcOcOTH>cOCDir^i-«>C'^C'aCO^COCO^©O^CO CO, °1 ^ CO_ ^ co rff ^ csf of 10" V* cT to co ^ ei* V* o ^ r-* ^ co" of i> csf of i> co co^m.^ocsiooocoOoa)T-c'Ja)CT)0 i—< tH t-4 r-4 i-4 »H fH ^ r-4wHr-1 r-i tH i-4 i-4 iH i—« r-4 o ^ od oo io eq oo eo ci co rh to ^ oo o to^ t> co co oo i-< ^ eo^ w co i-^ in csi^ t> m os^ r-^ in c<^ to aSirs^czco&cŠT^inaii&oto&aZ^ir^r&csinr^ttt^ccao^cvi&incottcfcoi-iCžGicocf^&corPaicocSsD COC6COCIOtoOlOOaOOOtoCOOI>tr«WC»tot--COrf«IOC-OtoCOcv3'*fiO'6h CN r-4 r—< t— CO r—< i—4 CSI CN r-4 CN CSI OO ^ itti d CO *"<* i—< CM to O CD IIT3 't1 CO CN tO CO 03 lO CO CO CSI CSI «—< CD Tf< CO r—< lO O L~- tO C<1 CO CO OOCOi-ir3e cr> o o eo oo^ co ^ ^ to b-^ co to o co to^ to ^ ^ m ^ ^ m co o to^ co^ ca c<^ m co 10 03OrtiC-oOI>C0©f-<03C0CNCNC0i-4T-4l0O03CN03l0t>CNr-4lOn lOC3lOr-4CNLntoCN':^‘Ob-t»CNlOC--COmOb-tor-icoCOr^rhCN^-4COtoCOini-linOOC'3rt4^403COC-COb-CNt>l>-COtr-OlOCr-COi-icDtoCNtoi-HtotoOSOCOrtitomtoCO-HmCNtoi-llOCNOCOb-CNOaOalOOCOO)—iOCOt~r7OrTto COCOTf03COCOCO,-HlOCOCNC-03CNCOr~ir3©03©in—4CN03tOina3CNi-lCOCOCO,-4COiOi-HC003totoin!CT3rtOi-irPCOCN»-irfit»rt4r-4r-403COCOi-4rf'toT-'-ltoCNOtoOtoCNi-4COlOCNI>(MOCOf-40'Oi-4CNi-l©i-4C0tf3 03 CN b- CN CN O | C0OO03CNtoC0OC0Or-4C003C0totoOtoCNCNrtrP03to©CNCNtor-ito03C0C0©totoi-itoC0 to CO CO CO b- 03 COCO-tflOCO.—.toOtoCNtoCOb-C3C3b-to©rt»tototor-i-4 ©_ CO CO ©_ i-4^ to CN^ ©^ to^ to^ to^ CC to -4_ to^ ©_ to_ CO O^COCOr-4^03 CO_ to" cn" ©" cn" rti- of i 10" b^- © ©" co co" b^ ©" i-T co" 1-4" b-" of co" rh" rfi" in of cn" e> cn" co" in" aT cd rti cn b-" in" co" cd r-T tb" 1-4" cn" cf to" r-4" cn" CO CO CN to CO © | COCNOCOi-4COCOC3CCCNC©r—4CNT-4©©r*4i-4tor4CNCNCOCNI>tort I n cd Cu § o E E o o E 2 ^ a a “ -4-> • 1 i e I u o o b ▻ > n > xi •n 5 Utiinimi % E o a 3^2 1 1 c « —: cd .9^ d 3 GD •p ni) ^5 .2d.S-5oo«op3 o ra ,N >N >N g w 5 . .2 . „ “ | 2 2 M .2 n n 1q a, > > > > I r-icsic^irrio--' — ca—— cco 0©©©000©0©©©©©0©©0 ! — r—iCN^rf-rhto to ir tocctobccto© OOOOOOOOCOOOOO©©©© 1 ©©©©©©©©©©CCCOCOtototototo | O O © © © O © © O © C3 o o © © © © o r ^ • 00 ^ cd H/i bb,u ri|r| e^S 3»ss ags g NNmNN“i",-Ql,1'ti 3222222222 2822222822 rCrarC5ro'crararararD o 5« it - o .• E _ d i*-Ni ^ f-4 £ 8 h P4 P4 (14 cd cd G C 03 gO ^ OD « to rh t> CM CM to CO 03 CC xh to 03^ 03^ t> 03^ t> CN .cococomTf—' CN CO t—< C<] C-3 «—< r-4 C<3 T—< ^ lO ^ r—4 r—4 t—< CN C^l r-4 r—< CO r—« T—I v—4 CC t-< CM i—4 i—4 CO CO CO C<1 C<1 C<3 r—4 CQ CO i--< »—4 to co csi to_ ^ ^ m to cp^ ce p- to co^ po^ ^ to^ i> 03^ o °1 F*^. ^ co 03 »r^ gs^ to^ co io es^ go 03^ toe co »-4 o o-^ ©^ ca CO zo CO* o' CO o” L-' r-4 CO CO* CO CO OO i—« O* CO 03* CO* © CO 03 CO «efto©COC003COCOt'-OOCO©C* ©* T-T o" to 03* to'* ctoD-toCNb-r-OOCOCOrtiCOCr-COCMOi—iCOCOr—4r-(C>Ory©C-CMr?4tr-CMC<]©COCO|to03COCOOCOr-COr-ICOC7DCOi—C©©©OOtort'iyOr-<©f-<0©Or-4rHi-4toO CO CO <—4 CO CO lO IO to C<1 C— to to CM i—4 CO 'rf4 CM •—4 03 i—4 CO C— © OO © © CO Tf< CO © UO C— 03 CO L- O r—< C— CO CO L— C— L— CM CM OCOlOCOlOCMCO^COT-^CMT-Hr-HCOCOOtoD-C-toCOtoCOCOCOTrOCDtorHOOtoi—ICMC-Ot-I—(rfCOtotoCMCDCO totoC-ihtoCOCM^hCaoOCOtoCOOTCOtoOOOOtoOOCOto^htorjiOTMOTOTCOOT-sh^toCOCSlCOCMrhMOOMtoOD^^ Lnc*oiocotocot-t— mtoococo©!—imcooomcortrfii—4©t>CMCM©CO©CM(M©COro©Cto©toCOtototoCMOCM>*<©©CMtom^to 1 CO I CO©l>toCOTfTf4COCO©toCM©©©CM CO © ^-< © *šr< CO 1 Otoi^ib-COtoi^totoOtorHtor^rtib-^©© I CO 1 COCOlOCMCOi—l£>CMto©©,cJ<©^toCM #—4 i—4 i—4 r-4 r—4 i—4 i-lr-_ 03 a co c-_ r-_ io_ co o_ n; co in_ co ra — ^ — — in c-_ M ra ra_ ra_ o_ o_ « ra_ w in ra_ in tn c- r-_ in sy ra ^ o_ o_ co o_ ^ograracira-irarara-o^raociNacocojJcora-ciSjgraracoorarara-nraNoc-raraco-irara to © b- b-1—4 co co CO © CO CM COCMin^COO^CMoOrrCM CM © CM 1-1 TJ4 1-4 to CM CM 1-1 b- CM © 1-1 1-4 to ^ ©©©totob-^to S I3! si I i 11 o I ^ -1 - ^ 11 i ? e « $ "’3 5 S ! i s _Q <5 >N c "o ^ 'O N •g^-g N N S 9 -g ^ 'OrOrt3 . . "oS^frt^n Š £? £? i § I s ; § U ^ E HBHNNaiQEkQD5M s o > m -S S el o ” •§ ‘ 1 N 12 p4 .. 5 ^ ^ ^ U ^ a *> 5 s > .s § •d a d ^ s li _o cd O c ^ 5 ^ "p e >o I se o e “'B « >• .§■! 's “01 ” i S ^ ^ o .-5 = -§ a "S 18 -d - > « - K 01". ■£ 5 5 ^ .S S '5? """nISS—— ^ . j: E E — . ^ -E n -0 •B > B. S J3 ~ČL JD £! l:rssEl^liia,.'a^.a.lzy ,19a'01-Big|ghr.§|fe . 'o •g S 5 "5 a o "o »i „J Is N Is l-s Is l-l ELlMPD>DMtliOrL<(li s s m S s S e s -•«g e =s- p c p -■ v ^ "g g g g 3 3-S OO'! u OO^ 0'g'g'l'gra'l’l'gf'g E 3 Q A A h tl p a< & p Q AH- S p S S 2 s N N ^ 5gg2gA2”“g8gggSgS;ggggSgg§S'ggAggragggSggSEgg2|g5 ooooooooooooooooraoooooooooooooooooraooooooooooo o^ooooooooooooooooooooooooooooooooooooSSSSSS^S 02_ O CM^ CD^ ID^ C2_ CO CM^ rH CM^ cm" co" 02 co" O CM O CO br" CH l> Tp CM** CP^* CO 02 CO rH CO «H rH r-1 rH rH rH rH O CO CM^ rH^ co CO_ ID tP_ 02^ lO^ 0" co" 0" CO** CD CO rP CO g CM" CO 02 02" b-" ID CD CO IP- ID CM CO CM CO co IP- CM CO rH 02 CM^ t—^ CO CM co. TP_ I> CM^ CD. CO. CO t> rp" rH* CO CO CD ID s O* CO rn" co" co" CD ID TP Tp ID CD^ ID^ _ ■rp. 02. CO^ CO O. rp" CO" CO" C2" r-t CM co" 02* ID* CD** of 02" rH CO rH CM «H CO 02 CM CO CO C2 r-4 02 rp tP” ID ID 02 CO TP TP CO TP CO TP rH ID r-t ID TP CD CD CM 02 CM CO TP 0 CO CO CM ' K 02 02 IO £P- CO CO TP O rH 02 CO CO CO TP -TP CM TP CO CO CO O 5 ^h S 02 CO O CO 02 CO ID rH OD O rH CM CO rH TP CD CO CO CD 02 02 IP* CO CO. 02 Tp CO CD CO co co r- 0 —. rH O CO ^P TP CO ID CO CO TP CO CO CO Tp Tp OD ^P_ CP-^ r-^ CD TP 02 Tp TP rH. 02" CO** rn" CO** 0 ID TP CM g- 02" id" tp" CD Tp* TP rH CO CM rH CM CM CM CM 1-1 CM CM rH CM CM O 02 ID CM O CM CO rH CD ID tP* ID tP O 02 CO ID CM CO t-COtDCDO CD CM TP ID *H O CO O ID CO rH 02 TH Jo |> CO CO rH CO. CM CO rH O tP” -sp ID ID 02 CD ID 02 CO IP* t— 02_ tP OD_ CD_ CM ID 02^ CM^ CM^ ID ID* CO* rH ID CM CO E— CO CM CO* CO* CO co" CO b-* CM Cp» Tp CO rH rH rH rH r-i rH ID tP CM^ CD^ CO co. tP*^ Tp^ 02^ O" O" r-T CO" CM id" id" 0" id" rn" CM^ ID CO^ rH CO tJ^ Tt^ 0 co. C^* CM" b-" CO" O CO »H rH r Tp" co" of co cm" rH LO O tP ^ xp CO CO O, rH TH. 02. CO. 0. 0 02* CM** CO rH rH t> 02" b-" CD CO co" 0" CO b- CO CD TP CM rH CO 02 b-CM csj co rH ci oocoiococorHincNjeaco^oococac^ea ca t- T-« co^ r-J eo o- ira co co Cšl^ cb c--^ o-T t-T of co" o* Th- o co to' of co i-f ecf of o" oT C<1 t—< T—1 ^ 03 r—1 C^Jr-HCO C<1 CO t—I (N-^COCOCO CO-^frJir^-^TjicOCO-^COCOCOOOTr^CO r—i T^t 03 03 O CD C~- ^ O m C— C~ D— •—< C™- ' CD CO 03 Tf »~h LO O O LO CD CO CO t~* O CO r—i LOIOOOOCOOJ — '—O10CDC0D-05C0C5 oco^omt^c^osc-i^-to^fcoiooačM »—Jincooo^o^rfrfCDiooor-cococD r^T^THiniOlOObOO^C-^^COtO^CO C- CD CD_ O o m CO CO ^ CN^ CO^ ^ CO^ CM co co'" »-T tp' rp1 o" o' co" to £>' o' CO ctT r-T r-T CO* L— rH CM O-] C— O CO r-< CO •—' CO CM lO CO O rH CM CM CM pH «—) CM CM CM rH CM CM CM CM r—) »—< tP-C-COCDr-lOCD^D-r-C^lOOONPCDCM CMlr-TPCOt^OOlOtr-C^OarPOmr-ecO 'C^r-co^^Or-HCMo-ocoioco cocor-coooomorpcM-^pcocoT-fCM^p TPinl>C^*Oi»-HCMCM»—«CM05CD»-*IDCMIO CD03il>t-£>OLOlOC^^CDOID»-* ID 02 CO O CO CO IP* ^ °T ^ ^ ® o. ® ~ °i n. ® « ” « OCMCOCOCM^-HOi-^CD^rHCM^-Ht-H ID CO CD r-< cm CM CM CD CD O. CM ID^ rf^ CD CO CO^ CO co" 03 C-* CO** CM** I-T cm" co" 02 th" rp" r-T io" ID co" OOCMCMOrHi—<0002r- [> r-< CDCDCDl>C0rH02^C0O CO* co" 02" m" co" rp" |ID* rH** c-** co" ^1" CO ID ID t-** CM CM CM rH TH t-4 l> CM CO rH C2 O C— O t— CM rH ID tH -Sp rprPCO^COCOCDCDi—• >1 ™ M sg£ £ ™ O .. Ji *d p 15 I||i|l g’ a ! | y -E -S c g g o Sili 0S0 o£ g rH 03 O rH CM ID ID C2 02 02 co CO CO CO CO 00000 o o o o o Cti c l-S v “o “ c -3 c •- s >N . 4) sh ^ -a E-i -o S> . « g == ž E c S ^ ‘g £ s 5 :i2°! 8 s - s „• M g 8 5 ” "S -§ N (D M 5 (/) » G ^ I lilfifltil lil gl 5q£od£Sooihm6xogo 02 rH CM CO TP ID O rH O rH CM CO ID 02 OOOOOOOrHCMOOOOO C0TP-rP-sP>rpTpiDCOCDO2O2Cn02O2 OOOOOOOOOOOOOO r—t rH t—1 rH r—1 rH rH rH ,rH r—4 rH rH rH rH rH r-H t-H rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH r^l y irs 0 ro 1 «• It = ~ e — •* 3 5 o £ Š 0 3 5 -s 5 o s ~ «s 1 = 11 CO ti 3 3 ! % o 5 :i * en •ši rt « | | £ N ^ :E s S e = i C5 e ® £6 e> te £ ^ |S Is Pt§oj;s -ud a siapoupd iuioia3 •/, A n^p.ouop A OpBJOd oudn^s ui ajtpopop aupasc bz Aa;spajs ?ai0Q •/, a tutpopop a ofroBintu -nsiB bz Aa;spajs ?aiaa uip A GDABtap BU 3^poqop duq9SO bz B>\poqop b§9;s>9 zi BAispsjs BuaCa.JodzB>3 Utp A BOABiap bu oqBJOd ou -dn>ts ur a^poqop auqasc BZ B^POPOP 8§91SI9 zi BA^spajs BuaCsjodzBH I B0ABI9P BU ^apOUOa iA4spaas TiuniAOisod pnTuafipBJOdn oupajdod s tab CjauiiJd a OfpBTTltUn^B BZ BATSpdJS Sq3 |s TAispaJS pUTUADisod tuiruaCmBJOdn oupaidod s " tABCjauiud a ^apouoa* || 32 Btap e§aua?njpz fpBZTUB§JO onAdig _ BS S 5 5 i S -g S 'e a « "I S *ti Irt s e > a 3 S -s2 e. ■= Sl I S (S O s ^ ud £ « S II bo Ud ti ti £ a || c C sl 3*0 51 ”! 52 ga 2 03 103,2 61,1 97,2 ^ -"v o ® C7_ C3 cc_ c_ o:^ CD ■—1 CC O O —' OS O C33 107,4 —i in c— ec c— cm rr c— in —4 oc - r* ^ — * rht-CMCMrpCOCO—rtCMinra oooccoooosooo £r O rh_ rr_ ra* cm* c—" ra* © o c— 232.3 173,8 116.4 158,7 136,9 6- co^ cr eo of eo cd o" c-' in os c- cd rr 255,6 to rt- ra in ra ra^ *-«_ rr rr_ co_ c— corf4inra— raratorac— t-cMrpinoc-oin*— coo —»CMCMCMCM—rtinrfrt* — CC 258,5 190,3 232,8 2.472,8 34,6 192,6 30,8 45,0 47,6 rf^ CD^ CO 00^ CD CM CO vf* m m in co co 59,3 n- co in ra ra_ —- ra ra c~_ od os_ rf—rtrt-—-ratorat— occos rt-inc-rato—-raincMco^t' 70.1 53.3 74.1 46.3 ^ Th i-4 (M rh of G2_ CM CM CO_ « i-rt_ in cvf —T tjT os 1—4 CM CM i—4 —4 17,6 cm —4 o_ c— co_ ra_ in rt-^ in co_ rr_ in' —4* ra' in in ra* os t-* to os" os CM CM —rt co to CM CM_ n-_ 424.314 495 831 385 818 362.691 358.842 338 904 287.316 310 290 290 928 331 137 357.438 388.077 311.589 343 386 391 976 374 553 311 250 428.556 308.190 421 659 285 414 508 140 332.739 330.822 310.299 356.322 431.644 502.767 422.399 403.153 405.545 369.645 317.599 348.045 300.512 363.018 388.648 445.882 334.769 353.003 391.976 397.567 322.602 503.238 335.989 471.414 302.685 576.112 355.996 358.260 325.006 395.903 223,0 115,4 193,8 182,2 184,3 *-4_ O. 0_ C'^ os** in' o o c~' O ra t- CM CO 216,2 o ra i> cm o co o in c- t'- . * co —- o i os e— cm ra to os -4 -rt ra 1 O —4 rJ4 CD —rt CM rf CM CM CM CM CM CM —< ra CM -rt 230.8 227,4 215.8 205.9 1,247.638 261.007 1,369.336 896.865 852.674 655.119 615.172 663:705 366.465 564.907 655.349 1,004.883 648.628 474.142 118.293 627.792 277.772 1,488.077 581.340 2,272.686 443.303 1,154.492 507.592 672.154 438.708 855.053 ro eo cm C- S CO_ CM^ 0_ to 05*“ CO to* CO CM* ra c- in co in 103,9 ČM^ rt- O 0_ CD i-^ 0_ to rt-^ -rt* —rt* to* 1 CO* i CO* CO r*" —rt* co* OS —rt —rt ICO l CM CM to 03 ra to rt- ra § | s s o* o t*r cvf i-T in_ ^ co^ o os i—4 CO CM —-i r-4 M' - co_ in —ra to^ co^ rH ra CM* —f o* | CM* | rt-* O* CO* O* CM* »«<»-. o r P N 125,7 55,2 130,5 104,6 94,2 SO OS_ Crt CM^ rh* —4* co* rt*' CO O G) to t> O to* 120.9 125.1 133.0 105.2 88,1 134.3 82,2 187.9 132.0 69,9 ® ” I. ■” B pp S O OD os_ o__ cd_ cq_ oT ^4“ -p* to os* 12,2 CO —rt_ CM_ rh_ to_ l> o ra cc OS* t-* rt-* O* rt-* o —-* CO OD* b- » ».« “ ro m c- t- O cn CO C- H4 'V* ’>r t-j 2 co os o o m c* co fc» o ec CO i-4 CM i-4 S b-^-CM^as^ to ra r*- CM CM rj- 00 ISIH ti 1 Td .s ti G ti ti 11:§£ šptlsiis SS|S|sl.El « « -s 5 _g .2 - “ ^ .111 .li-šs c = rfl lil Ii| u ^ ec ii-5 5 S s S S c S -o I S ■£ E $ "B g, « g § s §-isE|-S r?h>Cfii^.nlc8 5 -r , . G ti ti „ ti O _ cs P D S P i»sl .S w csi eo rn* S3 *t> cd oi o i-4 1 c ti ni r? > g g •JU. S^o * M C ^.S rt S S' ™ I gl- šimlsj! a 2 E i § »■^»(dc^cdaaoPrjm 1-4 r-4 tH iH 1-4 i-4 i-4 Cfl CN C1 CQ P to ai Me«« 'K 'dez II Kazalniki delovnih in poslovnih rezultatov orga nizacij zdru/.enegd dela v okviru samoupravnih sporazumov dejavnosti o skupnih izhodiščih in neka.enn osnovah razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v obdobju januar—marec 1986 so naslednji: (Glej tabelo na 1752 strani) III Objavljene kazalnike uporabijo organizacije združenega dela za primerjanje delovnih in poslovnih rezultatov z rezultati enake oziroma sorodne dejavnosti ob razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter akumulacijo v letu 1986. St. 42-3/86-II Ljubljana, dne 26 maja 1986. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji Generalni direktor mag. Franc Knafelc 1. r. 1093. Na podlagi 28. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in opredelitev iz samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986 do 1990 (Delegatski obveščevalec, št. 44) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije, dne 2'l. maja 1986 sprejela SREDNJEROČNI PLAN Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990 1 Skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije v tem srednjeročnem planu določa ukrepe in naloge posameznih organizacij združenega dela, skupnosti in občanov ter časovno opredelitev nalog, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1936 do 1990, dogovora o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990, dolgoročnih planskih dokumentov in strategije zdravstvenega varstva v naši republiki do leta 2000 pa tudi iz drugih sporazumov in dogovorov, ki jih je sklenila Zdravstvena skupnost Slovenije. Te naloge zadevajo predvsem: — nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in organiziranost ter krepitev odločujoče vloge delavcev in občanov v zdravstvenih skupnostih pri usmerjanju in odločanju o sistemu zdravstvenega varstva v naši republiki; — povečevanje motiviranosti, odgovornosti in skrbi občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti za izboljšanje zdravstvenega stžmja prebivalstva v SR Sloveniji; — uresničevanje programov zdravstvenega varstva s stališča prednostnih nalog kot tudi glede na načrtovani razvoj posameznih zdravstvenih dejavnosti: — uresničevanje medsebojnih solidarnostnih pravic in obveznosti zdravstvenih skupnosti ter nalog skupnega pomena za vso SR Slovenijo. 2 Pri razvoju samoupravnih odnosov ter delegatskega sistema kot tudi pri uresničevanju družbeno- ekonomskih odnosov svobodne menjave dela bodo zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji v sodelovanju z drugimi organizacijami in skupnostmi ter skladno z družbenopolitičnim in gospodarskim razvojem uveljavile možne, ukrepe in aktivnosti'za nadaljnjo krepitev vloge delavcev, delovnih ljudi in občanov^ pri odločanju o celovitem družbenem razvoju in o možnostih zadovoljevanja potreb in zahtev po zdravstvenih storitvah. S tem bomo dosegli tudi nadaljnje približevanje področja zdravstvenega varstva interesom občanov, njihovo večjo zainteresiranost za ustrezno reševanje problemov s tega področja ter večjo motiviranost občanov za lastno zdravje, za širitev samozaščitnih dejavnosti in za odgovornejši odnos vse družbe do zdravja. Da bi te naloge tudi uresničili in s tem ustvarili možnosti za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva, bomo udeleženci v svobodni menjavi dela na področju zdravstva: — v skupščinah občinskih zdravstvenih skupnosti kot enakopravnem ali zainteresiranem zboru skupščine občine sodelovali in soodločali pri urejanju in določanju razvoja na vseh področjih, ki posredno ali neposredno vplivajo na zdravje občanov. Pri teh odločitvah bomo zathevali, da bodo načrtovalci pred vsakim pomembnejšim posegom v okolje pripravili tudi študijo o vplivih sprememb v okolju na zdravje občanov. To še zlasti velja za posege, ki bi lahko onesnažili zrak in izvire pitne vode, vplivali na primernost prehrambenih izdelkov, pa tudi na bivalne razmere v vzgojno-varstvenih in izobraževalnih organizacijah ter stanovanjskih naseljih; v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje in enotah zdravstvenih organizacij, ki skrbijo za zdravstveno varstvo delavcev, spremljali in proučevali medsebojne vplive med proizvodno tehnologijo, uporabljenimi surovinami in stroji ter njihovimi posledicami za zdravstveno stanje zaposlenih ter občanov v bližji in širši okolici. S širitvijo preventivnih programov v odnosih neposredne svobodne menjave dela in z drugimi aktivnostmi uporabnikov1 ter izvajalcev bomo skušali zmanjšati neugodne vplive okolja na zdravje ter s tem tudi zmanjšali obseg začasne oziroma trajne delanezmožnosti delavcev zaradi bolezni in poškodb. Prav posebej bomo v teh odnosih razvili programe za zagotovitev bolj zdravih delovnih razmer in za zmanjšanje zdravstveno škodljivih tehnoloških postopkov; — v Zdravstveni skupnosti Slovenije zahtevali od predlagateljev zakonskih in podzakonskih predpisov v Skupščini SR Slovenije, da pri sprejemanju predpisov upoštevajo možne posledice in vplive na zdravstveno stanje prebivalstva. Pri tem bomo bolj kot doslej upoštevali znanstvena spoznanja o soodvisnosti uravnavanja družbenega razvoja in zdravstvenega stanja ter strategije razvoja zdravstvenega varstva do leta 2000; — v zdravstvenih skupnostih in organizacijah s širjenjem in uveljavljanjem zdravstvene vzgoje hi prosvete uvajali, širili in uveljavljali samozaščitne aktivnosti občanov in njihove organizirane oblike povezovanja. V ta namen bomo v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi (predvsem z izobraževalnimi, telesno-kulturnimi, socialno-skrbstveninai itd.), s krajevnimi skupnostmi, z društvi in z družbenimi organizacijami povečali število občanov, vključenih v organizirane in vodene aktivnosti v društvih, klubih ali drugih oblikah organiziranega delovanja občanov. S tem naj bi krepili zdravje, spreminjati thTjinjrtn navade in preprečevali nastajanje bolezni ali njihovo slabšanje zlasti v skupini kronično-degenerativnih bolezni, ki pomenijo najbolj težke in najbolj razširjene zdravstvene probleme prebivalstva SR Slovenije; — v zdravstvenih organizacijah in skupnostih ter pri drugih nosilcih planskih nalog predlagali ukrepe, ki bodo vplivali na način življenja in vedenja ljudi, s čimer bodo zmanjšali razične faktorje za nastajanje kroničnih-degenerativnih bolezni in zagotovili krepitev pozitivnega zdravja nasploh. 3 Na način, določen v 2. točki tega plana, bomo zlasti opozarjali in od drugih nosilcev planskih aktivnosti zahtevali ustreznejše ravnanje pri: — zagotavljanju Neoporečne pitne vode, primarni prehrani po biološki sestavi in kar' zadeva različne kemične primesi, varno in neškodljivo odlaganje odpadnih in radioaktivnih snovi; — varstvu okolja, predvsem vode in tal; — sanitarno-higienskih, bivalnih, prehrambenih in drugih razmerah v vzgojno-varstvenih in izobraževalnih organizacijah ter v drugih organizacijah združenega dela; — preprečevanju poškodb pri delu in zunaj dela, preprečevanju poklicnih bolezni ter kontroli snovi, ki jih uporabljamo v proizvodnji in lahko ob dolgotrajnem stiku povzročijo nastanek obolenj (na dihalnih poteh, koži, rakasta obolenja itd.); — stanovanjski in komunalni gradnji ter s tem povezanih zdravstvenih rizikih; — telesno-kult urnih in športno-rekreativnih dejavnostih, v katere naj bi se množično vključevali občani, da bi tako preprečili oziroma zmanjšali morebitne poškodbe, ki lahko nastajajo pri tem. Za pripravo strokovnih informacij in analiz o razmerah na teh področjih, in to zlasti kar zadeva njihove posledice za zdravje, bodo zdravstvene skupnosti uporabljale evidence, ki jih že imamo. Poleg tega bodo postopoma usposobile za tovrstne naloge zavode za socialno medicino in higieno ali druge ustrezne organizacije. Le-le bodo do konca srednjeročnega obdobja v vseh okoljih ustvarile evidence nad viri onesnaževanja okolja, ionizirajočih sredstev, nad sapitarno-higienskimi razmerami v vzgojno-varstvenih in izobraževalnih organizacijah, obratih za proizvodnjo, predelavo in distribucijo hrane, nad viri pitne vode, odlagališči odpadnih snovi ter drugimi pojavi v okolju, ki so pomembni za ohranjevanje zdravja ali preprečevanje bolezni. 4 V zdravstvenih skupnostih v občinah in v zdravstvenih organizacijah bomo oblikovali srednjeročne in letne plane, ki bodo omogočili uresničevanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov, zlasti pa prednostnih nalog, določenih v 3. členu samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990. Z njimi bomo razporejali tudi finančna sredstva in zagotavljali druge pogoje zdravstvenim organizacijam, nosilkam teh nalog. Slednje bodo že v letu 1986 uveljavile organizacijske. kadrovske in druge ukrepe, da bi lahko začele uresničevati programe, ki zadevajo prednostna področja zdravstvenega varstva v letih 1986—1990. V teh planih bodo tudi konkretno določile nosilce In časovno dinamiko uresničevanja preventivnih ukrepov zgodnjega odkrivanja rizičnih faktorjev za nastajanje nekaterih bolezni oziroma bolezni samih. Pri določanju preventivnega programa zdravstvenega varstva, Id ga bodo opravile zdravstvene organizacije združenega dela, bodo v občinskih zdravstvenih skupnostih ravnali v skladu s kadrovskimi in drugimi možnostmi, vendar tako, da bi lahko najpozneje leta 1990 v celoti uresničili skupno dogovorjeni program ukrepov in storitev v SR Sloveniji. Ta program obsega: A. NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RIZIČNIH SKUPIN PREBIVALSTVA: — sistematične preglede dojenčkov v 1., 3., 6., 9. in 12. mesecu starosti, ki zajemajo nadzor nad njihovo rastjo in razvojem, odkrivanje in odpravljanje morebitnih porodnih okvar ali razvojnih nepravilnosti in ukrepe za ohranitev in krepitev zdravja ter omogočanje primernega telesnega in duševnega razvoja. Pri vseh novorojenčkih v SR Sloveniji bomo opravili rese tanje (screening) na fenilketonurijo, mukoviscidozo in hipotireozo; — po 5 obiskov patronažnih sester na domu pri novorojenčkih oziroma otročnicah in vsaj 1 obisk patronažne sestrp na leto pri otrocih, starih od enega do treh let; — sistematični zdravniški pregled v tretjem letu starosti s kontrolo in preverjanjem telesnega, duševnega in socialnega razvoja otroka, z odkrivanjem razvojnih nepravilnosti ali bolezenskih znakov in njihovim odpravljanjem; — sistematični psihološki pregled otrok v tretjem letu starosti; — sistematični pregled otrok pred vstopom v vzgojno-varstveni zavod in pred odhodom na organizirano letovanje; — posebni vsakoletni sistematični pregledi rizičnih otrojc v letih, ko taki pregledi sicer niso predvideni, — »denverski razvojni — presejalni test« pri vseh otrocih ob vsakem sistematičnem pregledu v 1. letu starosti, na vsakih pol leta po prvem letu, in sicer do tretjega leta starosti, ter enkrat na leto po tretjem letu starosti; — sistematični pregled otrok pred vstopom v šolo, v 1., 3., 5. in 7. razredu osnovne šole oziroma vsako leto pri učencih v posebnih šolah, da bi tako preverjali telesni in duševni razvoj, preprečevali in odpravljali razvojne nepravilnosti in ukrepali za izboljšanje zdravja; — pregled šolarjev oziroma mladincev pred odhodom na mladinsko delovno akcijo ali letovanje oziroma pri vključitvi, v organizirano športno dejavnost, če je od prejšnjega pregleda minilo več kot leto; — sistematični pregled šolarjev v 1. in 3. razredu v srednjem usmerjenem izobraževanju ter pri rednih študentih prvih letnikov višjih, visokih šol in akademij; — namenske zdravniške preglede z dodatnimi preiskavami pri šolarjih in mladini, če na podlagi sistematičnega pregleda obstaja sum na določeno bolezen, ali pa so bila ugotovljena odstopanja od pravilnega razvoja; — preglede žensk zavoljo kontracepcije s poukom in svetovanjem o načrtovanju družine, o začasni ali trajni preprečitvi zanositve ter zagotavljanje kontracepcijskih sredstev; — pet sistematičnih pregledov med nosečnostjo z ugotavljanjem njenega poteka, morebitnih komplikacij in tudi celotnega zdravstvenega stanja nosečnic z ustreznimi preiskovalnimi metodami v skladu z doktrino; — zdravniški pregled 6 tednov po porodu; — desenzihlizačijo RH negativnih žensk z gama-globulini po porodu, spontani ali umetni prekinitvi nosečnosti; — en obisk patronažne sestre pri ženski v drugi polovici nosečnosti; — dva patronažna obiska na leto v družini bolnika z aktivno tuberkulozo; — potrebno število obiskov patronažnih sester pri bolnikih z mišičnimi ter živčno-mišičnimi obolenji, multiplo sklerozo, pri težjih invalidih, borcih NOV, pri občanih starih več kot 65 let, ki so bolni, osameli oziroma socialno ogroženi, pri občanih z boleznimi zasvojenosti, kot tudi pri slepih in drugih invalidnih materah do 12. meseca otrokove starosti; — sistematični pregled borcev NOV, nosilcev partizanske spomenice ter drugih odlikovancev navedenih v zakonu o zdravstvenem varstvu, in sicer praviloma enkrat v dveh letih; — analiza rezultatov sistematičnih pregledov zdravstvenega stanja rizičnih skupin ter predlaganje ukrepov skupnostim, organizacijam in občanom; — dispanzersko spremljanje zdravstvenega stanja rizičnih skupin prebivalstva, epidemiološko proučevanje pojavnosti in razširjenosti bolezni ter dejavnikov, ki vplivajo na zdravje oziroma na nastajanje bolezni, kot tudi predlaganje in uveljavljanje ukrepov za izboljšanje zdravstvenega stanja teh skupin. Enote zdravstvenih organizacij, ki skrbijo za dispanzersko obravnavo navedenih rizičnih skupin, bodo vsako leto pripravile analizo rezultatov sistematičnih pregledov in s tem posameznih ugotovitev o zdravstvenem stanju ter predlagale ukrepe za izboljšanje. B. NA PODROČJU VARSTVA PREBIVALSTVA PRED KRONICNO-DEGENERATIVNIMI OBOLENJI — zgodnje in sistematično odkrivanje oseb z zvišanim krvnim pritiskom pri občanih, starih 35 in več let. V ta program bo zajetih toliko občanov, kot dovoljujejo kadrovske in druge možnosti v posamezni občinski zdravstveni skupnosti, vendar tako, da bo vsako koledarsko leto zajet v ta screening vsaj en letnik; — zgodnje odkrivanje občanov, starih 40 in več let,'z zvišanim sladkorjem v krvi. ob vseh predvidenih sistematičnih ali drugih pregledih občanov pri zdravniku; — zgodnje in sistematično odkrivanje raka vratu maternice in dojk pri ženah, starih 28 let in več. Pogostost teh preiskav bo podrobneje določena s stro-kovno-doktrinarnimi usmeritvami ustreznih univerzitetnih klinik; — odkrivanje raka kože, ustne votline in debelega črevesa pri sistematičnih in drugih kurativnih pregledih občanov; — vzgajanje in prosveti jev an je prebivalstva o rizičnih faktorjih prebivalstva za nastanek kroničnih bolezni, o možnostih njihovega obvladovanja s spremenjenim načinom življenja ter zlasti z zmanjševanjem razširjenosti kajenja in uporabe alkohola ter z večjim vključevanjem občanov v športno rekreativno dejavnost; — predlaganje ukrepov in prosvetljevanje ter vzgajanje občanov za zmanjševanje poškodb zlasti izven dela, v cestnem prometu in v rekreativnih dejavnostih ; — organiziranje občanov v različnih oblikah povezovanja, da bi spodbudili ukrepe za ohranitev zdravja in zmanjševanje vplivov rizičnih dejavnikov za nastajanje kronično-degenerativnih obolenj. C. NA PODROČJU VARSTVA PRED NALEZLJIVIMI BOLEZNIMI — imunizacija, revakcinacija, kemoprofilaksa in seroprofilaksa po imunizacijskem programu, ki ga sprejme Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo. Pri tem bomo v vseh občinah v SR Sloveniji najpozneje do leta 1990 dosegli odstotek precepljenosti posameznih kategorij občanov, kot to predvideva dolgoročni plan razvoja SR Slovenije do leta 2000; — preprečevanje, zatiranje in odkrivanje ter epidemiološko poizvedovanje o nalezljivih boleznih ter njihovih povzročiteljih z laboratorijsko potrditvijo diagnoze za bolezni, za katere tako določata zvezni in republiški zakon; — dosledno prijavljanje nalezljivih bolezni (ali tudi suma na nalezljivo bolezen), ki se pojavljajo posamično ali v epidemijah ali izvirajo iz zdravstvenih organizacij; — potreben nadzor nad osebami, nosilci povzročiteljev nalezljivih bolezni in osebami, ki lahko razširjajo nalezljive bolezni; — opravljanje rednega in poostrenega sartitarno-higienskega nadzora nad pitno vodo, hrano, prehrambenimi obrati v VVO, šolah, gostinskih organizacijah, obratih družbene prehrane ter nad delavci, ki delajo pri pripravi in razdeljevanju hrane. Pri tem bo vsaj dvakrat na leto opravljen higiensko-sanitarni nadzor v šolah, VVO ter kuhinjah za potrebe šolarjev; — kontrolne laboratorijske in rentgenske preiskave ter fluorografske preiskave oseb starih 45 in več let, na območjih, kjer je razširjenost tuberkuloze še vedno relativno velika, ter testiranje in besežiranje občanov v zdravstvenih organizacijah združenega dela skladno z medicinsko doktrino; — preiskave zavoljo veneričnih bolezni in serološke preiskave na lues v času nosečnosti. D. NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVENEGA VARSTVA ŠOLOOBVEZNE MLADINE — zgodnje odkrivanje in epidemiološko spremljanje razširjenosti zobnih in ustnih obolenj pri šoloobvezni mladini Skladno z razvitostjo dejavnosti mladinskega in preventivnega zobozdravstva v posameznih občinah bo ta program poleg sistematične in organizirane fluorizacije s tabletami, aminfluoridnimi raztopinami ali želejem oziroma kombinacijo obeh metod vključeval tudi enega izmed tipov zobozdravstvenega varstva, kot ga predlagajo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije. Najpozneje v letu 1987 bomo v vseh občinah v SR Sloveniji omogočili vsem šoloobveznim otrokom zobozdravstveno varstvo, ki po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije obsega: zdravljenje vseh stalnih zob v 2.. 3.. 4. in 5. razredu osnovne šole, zdravljenje stalnih zob in urgentne druge posege, v zadnjem razredu osnovne šole pa zdravljenje vseh stalnih zob. Leta 1990 bomo omogočili vsem šoloobveznim otrokom po en serijski oziroma kontrolni pregled na vsakih 6 mesecev in tudi zdravljenje vseh stalnih zob. V obdobju 1987—1990 bodo možni tudi vmesni tipi po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije, vendar tako. da bomo ohranili dogovorjeno prioriteto pri preprečevanju in zdravljenju zobne gnilobe pri šolski mladini; — individualni in skupinski poduk ter demonstracije pravilne in redne ustne hie-ene ter pravilne prehrane za ohranitev zdravega zobovja; — dispanzersko spremljanje in obravnava zdravstvenega stanja zobovja in ustne votline pri tej populaciji, analiza stanja ter enkrat na leto poročanje v občinski zdravstveni skupnosti o ugotovljenih rezultatih. K NA PODROČJU ZDRAVSTVENE VZGOJE — svetovanje in seznanjanje širokega kroga občanov s posledicami uporabe, načinov in sredstev za uravnavanje rojstev; — vzgoja staršev o negi' in prehrani novorojenčka, dojenčka in majhnega otroka s poudarkom na prednostih dojenja novorojenčka oziroma dojenčka; — svetovanje in vzgoja o higiensko-prehrambe-nem načinu življenja med nosečnostjo, materinsko in očetovsko šolo; — vzgoja predšolskih otrok in njihovih staršev o higienskih navadah in zdravem načinu življenja; — prosvetna in vzgojna dejavnost med šolsko mladino s poudarkom na osebni higieni, pravilnem načinu prehranjevanja, življenjskih navadah, telesno-kulturni aktivnosti, spolni vzgoji,, škodljivosti oziroma preprečevanju kajenja, alkoholizma, tabletomanije in narkomanije ter drugi ukrepi za preprečevanje bolezni in krepitev zdravja; — organizirana vzgoja o pravilnem in rednem čiščenju zobovja in pravilni prehrani, da bi tako zmanjšali razširjenost in posledice zobnega kariesa; — prosvetljevanje občanov o kronično-degene-rativnih obolenjih, kot so obolenje srca in ožilja, sladkorna bolezen, obolenja prebavil, kosti in gibal itd., o najprimernejšem načinu življenja ter o možnostih zmanjšanja razičnih dejavnikov za slabšanje zdravja oziroma za samokontrolo bolezenskega stanja; — svetovanje in vzgoja občanov za preprečevanje in zmanjševanje obsega poškodb pri delu v cestnem prometu, v gospodinjstvu ter v športno-rekrea-tivnih dejavnostih; — prosvetljevanje občanov o uporabi, hranjenju, medsebojnem delovanju in škodljivih učinkih zdravil. 5 Pravice uporabnikov do zdravstvenih storitev bodo v zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji ostale na dosedanji ravni. Večja dostopnost storitev, njihova večja kvaliteta in uvajanje novih diagnostičnih ter rehabilitacijskih postopkov bo odvisno od rasti ustvarjenega dohodka v občini oziroma od rasti dohodka, razporejenega za potrebe zdravstvenega varstva ter solidarnostnih sredstev. Delavci bodo v organizacijah združenega dela povečali delež sredstev za specifične potrebe in interese, ki jih bodo zadovoljevali v odnosih neposredne svobodne menjave dela. Na ta način bodo zlasti povečali obseg preventivnih zdravstvenih storitev, storitev oziroma programov, ki zadevajo proučevanje in zmanjševanje vplivov proizvodnega procesa na zdravje, analizo delovnih mest in ukrepov za zmanjšanje začasne ali trajne odsotnosti z dela zavoljo bolezni ali poškodb kot tudi storitev, ki so sicer predmet pravic v zdravstveni skupnosti, a si jih delavci zagotavljajo v višjem standardu. Tudi pravice uporabnikov do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom se praviloma ne bodo spremenile. Njihov obseg bomo usklajevali in prilagajali rasti dohodka in osebnega dohodka v organizacijah združenega dela oziroma v skupnostih. 6 Zdravstvene zmogljivosti bomo razvijali skladno s prednostnimi nalogami in drugimi usmeritvami iz samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v obdobju 1986 do 1990. Na tej podlagi bodo zdravstvene skupnosti in organizacije na njihovem območju: — razvile oziroma razširile dejavnost zdravstvene vzgoje in prosvete na podlagi poenotenih metodoloških izhodišč, ki jih bo izoblikoval razširjeni kolegij za to področje; — razvile in razširile dejavnost zdravljenja in nege bolnikov na domu; — omogočile kvaliteten in kvantitativen razvoj ožjih dejavnosti splošne medicine, medicine dela, mladinskega zobozdravstva in patronažne dejavnosti v skladu s programom dela in kadrovskimi normativi; — uveljavile potrebne organizacijske ukrepe, da bi vse enote splošne medicine in medicine dela uvedle dispanzerske metode dela pri obravnavanju kronično-degenerativnih, zlasti pa kardiovaskularnih obolenj. 7 Občinske zdravstvene skupnosti bodo v svojih planih predvidele tudi nadaljnje prestrukturiranje zdravstvenih dejavnosti, da bi tako povečale vlogo osnovne zdravstvene dejavnosti in zmanjšale obseg bolnišničnega zdravljenja v strokovno-medicinsko in ekonomsko utemeljene okvire. V planu in še zlasti v samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela bodo predvidele ukrepe za zmanjšanje obsega bolnišničnega zdravljenja. Bolnišnično zdravljenje se bo zmanjšalo na oddelkih oziroma v okoljih, kjer je stopnja hospitalizacije previsoka, ali pa je povprečna doba zdravljenja občanov predolga. Zmanjšanje bolnišničnega zdravljenja bo temeljilo na opredeljenih zmogljivostih iz samoupravnega sporazuma o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami v SR Sloveniji s prenašanjem določenih storitev v specialistično-ambu-lantno ter osnovno zdravstveno dejavnost in na širitvi zdravljenja in nege bolnikov na domu. . 8 Za usmerjanje razvoja zdravstvenih zmogljivosti v občinskih in medobčinskih zdravstvenih skupnostih bodo udeleženci v svobodni menjavi dela na področju zdravstva skladno z interesi in možnostmi ter dolgoročnimi usmeritvami sprejeli tudi plane kadrov oziroma bolnišničnih posteljnih zmogljivosti. Pri tem bodo upoštevali usmeritve, prednostne naloge in cilje ter s tem povezano potrebo po prestrukturiranju zdravstvenih dejavnosti, opredeljeno v satnoupravnem sporazumu o usklajevanju planov zdravstvenih. skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990. Upoštevaje te opredelitve bomo v SR Sloveniji leta 1990 v poprečju imeli: a) v osnovni zdravstveni dejavnosti: — 1 zdravnika na okrog 1300 prebivalcev; — 1 zobozdravnika (vštevši zobarje) na okrog 1850 prebivalcev; — 1 zdravstvenega delavca na 210 prebivalcev: — 1 zaposlenega (brez zdravnikov) na približno 210 prebivalcev; b) v lekarniški dejavnosti (brez bolnišničnih lekarn) : — 1 farmacevta na okrog 4700 prebivalcev; — 1 delavca v lekarni (brez farmacevtov) na okrog 1950 prebivalcev; c) v zavodih za socialno medicino in higieno: — 1 delavca z visoko izobrazbo na okrog 10.600 prebivalcev; — 1 zaposlenega na okrog 2100 prebivalcev; d) v bolnišnični in specialistično-ambulantni dejavnosti : — 1 zdravnika na okrog 1240 prebivalcev; — 1 zaposlenega (brez zdravnikov) na okrog 115 prebivalcev; — največ 6,5 postelje na 1000 prebivalcev v SR Sloveniji pri čemer se v nobeni bolnišnici število postelj v primerjavi s stanjem v letu 1985 ne bo povečalo; — poprečno ležalno dobo bolnišnično zdravljenih občanov nižjo od 12,6 dni; e) v naravnih zdraviliščih ohranili za potrebe uporabnikov iz zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji približno takšne zmogljivosti, ki so bile potrebne ob koncu srednjeročnega obdobja 1981—1985; f) v univerzitetni zdravstveni dejavnosti praviloma ohranili dosedanje zmogljivosti oziroma bo prišlo do sprememb v stanju na področjih, kjer gre za nove naloge ali je to vezano na uresničevanje prednostnih nalog. Občinske in medobčinske zdravstvene skupnosti ter Zdravstvena skupnost Slovenije bodo v svojih planih oziroma samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela tudi opredelile konkretne normative kadrov, sestave tima zdravstvenih delavcev, razmerij med ožjimi dejavnostmi, posteljnih zmogljivosti po oddelkih, poprečne ležalne dobe in nekatere druge. Pri opredeljevanju teh normativov bodo upoštevale, da: — je umestno širiti zmogljivosti na območjih in področjih, ki bistveno zaostajajo za republiškim poprečjem iz preteklega petletnega obdobja oziroma, da” ga bodo zadrževale na doseženi ravni na območjih, ki to poprečje že sedaj občutno presegajo; — bo v osnovni zdravstveni dejavnosti vsaj 35 0/o zaposlenih zdravnikov delalo v splošni medicini in medicini dela; — bo v zobozdravstveni dejavnosti najmanj 35 “/o zobozdravnikov in medicinskih sester zagotavljalo uresničevanje preventivnega programa za potrebe šoloobvezne mladine. 9 Zdravstvene organizacije združenega dela bodo skladno s sprejetimi normativi sprejele kadrovske plane, v katerih bodo podrobneje določile politiko zaposlovanja, obseg strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja, mentorstva in drugih vprašanj s področja kadrovske politike. Naloge s področja kadrovske politike, ki bodo opredeljene v samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela, bodo pomenile tudi podlago za načrtovanje specializacij zdravnikov in zaposlovanje pripravnikov. 10 Uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev bodo v začetku leta 1986 sklenili samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela za obdobje 1986—1990. V njih bodo podrobno določili medsebojne pravice in obveznosti ter druge pogoje za opravljanje zdravstvenih storitev, programov storitev oziroma dejavnosti. Te sporazume bodo sklenile: — organizacije osnovne zdravstvene dejavnosti in lekarniške organizacije, ki opravljajo storitve v pretežni meri za potrebe uporabnikov posamezne občine v občinski zdravstveni skupnosti; — bolnišnične in druge organizacije, ki opravljajo storitve za potrebe uporabnikov za območja več ob- čin v ustrezni medobčinski zdravstveni skupnosti ali v drugih oblikah medobčinskega povezovanja; — univerzitetne zdravstvene in druge organizacije, ki opravljajo storitve skupnega pomena v Zdravstveni skupnosti Slovenije, za tisti del programa, ki pomeni skupni interes vseh občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju zdravstvenega varstva bodo tudi širili obseg neposredne svobodne menjave dela za storitve, ki zadevajo spe-• cifične potrebe in interese organizacij združenega dela materialne proizvodnje. x 11 Skladno z opredelitvami iz 12. člena samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 bomo udeleženci v svobodni menjavi dela na področju zdravstva še pred sklenitvijo samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela uskladili najpomembnejše kazalce za pripravo delovnih in finančnih načrtov zdravstvenih organizacij. Zdravstvene organizacije osnovne zdravstvene dejavnosti bodo za pripravo svojih načrtov uporabljale naslednje kazalce: — število zaposlenih zdravnikov in drugih delavcev po kvalifikacijski strukturi ter ožjih dejavnostih (splošna medicina, medicina dela, varstvo žena, zobozdravstvena dejavnost itd.) ter predvidevanja o njihovem številu v naslednjem letu; — predvideno število uporabnikov iz rizičnih skupin (otroci, žene, šolarji, borci NOV), vključenih v dispanzersko obravnavo po programu, predvidenem v tem planu; — predvideno število uporabnikov, vključenih v program obvladovanja kronično-degenerativnih obolenj in rizičnih faktorjev za njihovo nastajanje; — načrtovano število šoloobveznih otrok, vključenih v stomatološko preventivni program z navedbo tipa tega programa; — celotni načrtovani obseg dela po posameznih ožjih strokah, izražen s številom prvih oziroma ponovnih obiskov ter s številom točk iz enotnega seznama zdravstvenih storitev; — planirana višina elementov za ovrednotenje delovnega načrta, in sicer: osebni dohodki izvajalcev na enoto najenostavnejšega dela, materialni stroški, amortizacija (v zakonsko predpisani višini oziroma razširjena), zakonske, pogodbene in samoupravne obveznosti TOZD, sredstva skupne porabe TOZD na delavca ter rezerva; — načrtovana vrednost celotnega delovnega načrta, vrednost storitev po posameznih dejavnostih (npr. zobozdravstvo, druge zdravstvene dejavnosti), urna postavka na področju vzgoje. — ocenjeno razmerje opravljenih storitev in finančnih sredstev po plačnikih (občinske zdravstvene skupnosti, neposredna svobodna menjava dela, doplačila občanov itd.) Zdravstvene organizacije bolnišnične dejavnosti bodo za pripravo svojih delovnih in finančnih načrtov uporabljale naslednje kazalce: — načrtovano število zaposlenih zdravstvenih in drugih delavcev po posameznih ožjih dejavnostih (interna, pediatrija, kirurgija, rentgenologija, klinična kemija in biokemija), po kvalifikacijski strukturi in razporeditvi glede na delo na oddelku oziroma v specialistično-ambulantni dejavnosti; — načrtovano število bolnišničnih postelj in njihova zasedenost ter velikost gravitacijskega območja posameznega oddelka; — doseženo število sprejemov občanov v bolnišnično zdravljenje v tekočem letu in plan sprejemov v prihodnjem letu po posameznih oddelkih; — doseženo in načrtovano število prvih in ponovnih obiskov občanov v specialistični ambulantni dejavnosti po ožjih dejavnostih; — načrtovano število bolniško oskrbnih dni po oddelkih; — planirani obseg storitev, izražen v točkah iz enotnega seznama zdravstvenih storitev po ožjih dejavnostih ; — načrtovana višina elementov za ovrednotenje * delovnega načrta, in sicer: osebni dohodki izvajalcev na enoto najenostavnejšega dela, materialni stroški, zakonske, pogodbene in samoupravne obveznosti, amortizacija (minimalna ali razširjena), sredstva skupne porabe TOZD na delavca ter rezerva; — vrednost celotnega programa in cena storitev po posameznih dejavnostih; — seznam zdravstvenih storitev, ki jih opravlja posamezni oddelek oziroma enota; — ocena razmerja opravljenih storitev po plačnikih (zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji, iz drugih republik, bolniki iz tujine, neposredna svobodna menjava dela, doplačila občanov). Zdraviliške zdravstvene organizacije bodo predložile Zdravstveni skupnosti Slovenije naslednje kazalce: — načrtovano število občanov, napotenih na stacionarno zdraviliško zdravljenje, za katere so plačniki občinske zdravstvene skupnosti; — načrtovano število zdravstvenih delavcev po kvalifikacijski strukturi za del programa, ki ga plačujejo zdravstvene skupnosti; — načrtovani obseg števila zdraviliških oskrbnih dni ter opravljenih zdravstvenih storitev pri stacionarno in ambulantno obravnavanih občanih; — seznam storitev iz enotnega seznama, ki jih bo opravljalo zdravilišče; — predvidena višina elementov kalkulacije za vrednotenje delovnega načrta, in sicer: osebni dohodki izvajalcev na enoto najenostavnejšega dela, materialni stroški, zakonske, pogodbene in samoupravne obveznosti, amortizacija (minimalna ali razširjena), sredstva skupne porabe TOZD na delavca ter rezerva: — vrednost celotnega programa in cena storitev po posameznih dejavnostih; — razmerje opravljenih storitev po plačnikih (zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji, iz drugih republik, občani iz tujine, neposredna svobodna menjava dela, sredstva občanov). V postopkih usklajevanja bodo lekarniške organizacije zdravstvenim skupnostim predložile: — načrtovano število zdravstvenih in drugih delavcev po kvalifikacijski strukturi ter predvideni obseg dela nad polnim delovnim časom; — načrtovani obseg dela v lekarni, izražen s številom receptov oziroma točk iz enotnega seznama zdravstvenih storitev; — načrtovana višina elementov kalkulacije za vrednotenje delovnega načrta, in sicer: osebni dohodki izvajalcev na enoto najenostavnejšega dela, materialni stroški, zakonske, pogodbene in samoupravne obveznosti, amortizacija (minimalna ali razširjena), sredstva skupne porabe TOZD na delavca in rezerva; — vrednost celotnega programa in ceno storitev; — razmerje opravljenih storitev po plačnikih zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji iz drugih repub- lik, občani iz tujine, neposredna svobodna menjava dela, sredstva občanov. Zavodi za socialno medicino in higieno bodo pripravili kazalce tako, da bodo v njih prikazali planirano število delavcev in njihovo strukturo po posameznih ožjih dejavnostih (mikrobiologija, sanitarna kemija, komunalna higiena itd.), elemente za ovrednotenje njihovega delovnega načrta, vrednost celotnega delovnega načrta oziroma ceno storitev in predvideno strukturo plačnikov. Univerzitetne zdravstvene organizacije bodo uporabljale kazalce, ki so v tem srednjeročnem planu predvideni za bolnišnične organizacije. Poleg tega bodo pripravile kazalce o načrtovanem obsegu univerzitetnih zdravstvenih storitev in univerzitetnih nalog. S temi kazalci bodo prikazale količino univerzitetnih storitev (v bolniško-oskrbnih dnevih, sprejemih, ambulantnih pregledih, točkah) kot tudi kadre, potrebne za opravljanje storitev. S kazalci bodo tudi določile potrebne kadre za opravljanje univerzitetnih nalog (oblikovanje doktrine, strokovno-inštruktažni nadzor, razvojno-raziskovalne naloge itd.) ter elemente za ovrednotenje »univerzitetnega programa«. 12 Zdravstvene organizacije združenega dela bodo izoblikovale kazalce obenem s prikazom njihovih vrednosti v prejšnjem letu in jih predložile zdravstvenim skupnostim vsako leto najpozneje do 31. januarja. Medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvena skupnost Slovenije morajo izoblikovati mnenje o primernosti in usklajenosti kazalcev z razvojno politiko ter s sprejetimi samoupravnimi opredelitvami, in sicer tako, da bodo samoupravni sporazumi o svobodni menjavi dela oziroma njihovi aneksi sklenjeni vsako leto najpozneje do 31. marca za tekoče leto. Ugotovitve o morebitni neusklajenosti posameznih kazalcev bolniških organizacij so za medobčinske zdravstvene skupnosti in bolnišnične organizacije, ki v le-teh sklepajo sporazume o svobodni menjavi dela, zavezujoče in jih morajo upoštevati v sporazumih. Enako so dolžne ravnati občinske zdravstvene skupnosti in zdravstvene organizacije, ki sklepajo sporazume o svobodni menjavi dela v občinah. Le-te morajo spremeniti posamezne kazalce, za katere bi v medobčinski zdravstveni skupnosti ugotovili, da niso v skladu z razvojnimi usmeritvami zdravstvenega varstva v SR Sloveniji z dogovorjeno delitvijo dela ali kako drugače odstopajo od družbenih usmeritev v družbenoekonomskem položaju delavcev v zdravstvu. Zdravstvena skupnost Slovenije in medobčinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji so dolžne o svojih ugotovitvah o usklajenosti kazalcev za pripravo delovnih in finančnih načrtov zdravstvenih organizacij obvestiti vse občinske zdravstvene -skupnosti v republiki in zainteresirane zdravstvene organizacije združenega dela. Te ugotovitve so podlaga za sklenitev samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela. 13 Občinske zdravstvene skupnosti niso dolžne poravnati računov za opravljene storitve zdravstvenim organizacijam za tisti del, v katerem njihovi načrti niso usklajeni v: — dogovorjeni delitvi dela; — kadrovskih normativih, normativih posteljnega fonda in načrtovanem obsegu storitev, če za to ni posebej utemeljenih razlogov; — uporabi kalkulativnih elementov ali njihovih višin, na način, ki ni v skladu s samoupravnim sporazumom o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990; — uresničevanju programa, razvojni strategiji, v zasledovanju prednostnih nalog in drugih razvojnih usmeritev, ki imajo za uporabnike drugačne materialne posledice, kot so predvidene. 14 V zdravstvenih skupnostih bodo uporabniki in izvajalci ovrednotili delovne načrte zdravstvenih organizacij na podlagi normativov in standardov, sprejetih v skupnosti in na podlagi dogovorjene višine posameznih kalkulativnih elementov. Pri določanju teh elementov bodo skupnosti ravnale tako, da bodo: — osebni dohodki izvajalcev, preračunani na enoto najenostavnejšega dela po letu 1986, dosegli e.nako višino kot pri drugih delavcih v izdruženem delu na območju kjer ima zdravstvena organizacija svoj sedež; — spodbujali izvajalce k varčni uporabi materialov, ki lahko vplivajo na njihovo poslovanje in s tem tudi na ceno storitev; — pospešeno amortizacijo v skladu z 10. členom samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v obdobju 1986—1990 oblikovali selektivno, upoštevaje pri tem izrabljenost opreme ali nujnost nabave novih aparatur za uspešno opravljanje storitev v skladu z delitvijo dela. Za opremo, namenjeno univerzitetnim zdravstvenim storitvam in nalogam kot tudi za opremo drugih organizacij, kjer izrabljenost presega 70 odstotkov, lahko pospešena amortizacija doseže največ 50 odstotkov zakonsko predpisane višine. 15 Priprave in sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela bo usmerjal koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije, ki bo pripravil tudi podrobnejša navodila o kazalcih za usklajevanje in pripravo delovnih in finančnih načrtov zdravstvenih organizacij. Koordinacijski odbor bo predlagal ukrepe za: — oblikovanje samoupravnih sporazumov med uporabniki in izvajalci, ki bodo spodbujali izvajalce k doseganju zastavljenih ciljev v dolgoročnih in srednjeročnih planih, k varčnejšemu ravnanju in boljši izrabi materialnih podlag dela; — dosledno uveljavitev »-storitvenega sistema« pri načrtovanju in obračunavanju količine dela in za odpravo različnih drugih oblik financiranja, ki niso v skladu z zakonskimi določili o uresničevanju svobodne menjave dela; — poenostavitev priprav in spremljanje sklenjenih samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela pa tudi za večjo odgovornost vseh udeležencev v svobodni menjavi dela. Zaostril bo odgovornost univerzitetnih organizacij za doslednejše uresničevanje nalog pri oblikovanju enotne medicinske doktrine, pri opravljanju strokovno-inštruktažnega nadzora ter pri razvijanju novih metod dela in njihovem prenašanju v druge zdravstvene organizacije. 16 Občinske zdravstvene skupnosti so se s samoupravnim sporazumom o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 sporazumele o medsebojnih solidarnostnih pravicah in obveznostih pri uresničevanju zagotovljenega programa zdravstvenega varstva v naši republiki. Po tem sporazumu se pravice in obveznosti posameznih občinskih zdravstvenih skupnosti, dogovorjene za celotno petletno obdobje 1986—1990, lahko spremenijo le, če obstajajo razlogi, navedeni v omenjenem samoupravnem sporazumu. Da bi medsebojni solidarnostni odnosi temeljili na kar najbolj kvalitetnih podatkih, bomo v SR Sloveniji najpozneje do leta 1989 ustvarili banke podatkov uporabnikov posamezne občinske zdravstvene skupnosti. V zdravstvenih skupnostih bomo tudi preverjali, kako občinske zdravstvene skupnosti, ki prejemajo solidarnostna sredstva, izpolnjujejo pogoje, opredeljene v samoupravnem sporazumu o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990. Pri uresničitvi teh pogojev bomo sodili, da občinska skupnost izpolnjuje pogoje, če: — so pravice ^porabnikov v skupnosti enake, kot so enotno dogovorjene v samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva na ravni republike; — sklenejo samoupravni sporazum o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti ali samoupravni spevazum o svobodni menjavi flela za dejavnost bolnišnične organizacije, ki je glede svojih zmogljivosti in nalog usklajena z dogovorjeno delitvijo dela. Ta pogoj ne izpolnjuje, če takšni bolnišnični organizaciji poravnava račun za opravljene zdravstvene storitve; — uresničuje v celoti preventivni program zdravstvenega varstva iz tega plana ali je sprejela načrt njegovega postopnega uresničevanja; — so elementi kalkulacije za vrednotenje zdravstvenih storitev usklajeni z družbeno dogovorjenimi usmeritvami in drugimi opredelitvami, ki jih je sprejela Zdravstvena skupnost Slovenije. Predlog za spremembo obveznosti ali pravic pri uresničevanju solidarnostnih nalog v zdravstveni skupnosti lahko da vsaka občinska zdravstvena skupnost. Predlog mora utemeljiti s podatki ali z dejstvi, ki bi utegnili vplivati na spremembo medsebojnih materialnih obveznosti skupnosti. Uresničevanje pogojev, ki so jih še posebej dolžne spoštovati občine, ki prejemajo solidarnostna sredstva, mora preverjati Zdravstvena skupnost Slovenije. 17 Če bi se v posamezni občinski zdravstveni skupnosti pojavili v posameznem koledarskem letu nadpovprečni in nepričakovani izdatki kot posledica vzrokov, navedenih v 23. in 24. členu samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 (intenzivna terapija, dialize, zdravljenje v tujini itd.), lahko ta skupnost zahteva od Zdravstvene skupnosti Slovenije solidarnostno pomoč. To svojo zahtevo predloži Zdravstveni skupnosti Slovenije praviloma po zaključnem računu ali ko so znani vsi potrebni podatki o upravičenosti do solidarnostne pomoči in tudi njena višina. Zahtevo mora vsaka občinska skupnost utemeljiti z navedbo potrebnih podatkov oziroma vzrokov, zakaj to zahteva. 18 Iz sredstev skupnega programa bo Zdravstvena skupnost Slovenije poravnavala zdravstvenim organizacijam račune za zdravstvene storitve oseb neznanega prebivališča, oseb, ki so po zakonu o kazenskih sankcijah na obveznem čuvanju, za storitve tujcem, ki jim gredo po zakonu o zdravstvenem varstvu tujcev. S 'temi sredstvi bo tudi zagotovila povračilo stroškov zdravstvenih skupnosti po konvencijah o vzajemnem zdravstvenem varstvu. 19 Skupni program Zdravstvene skupnosti Slovenije vključuje tudi sredstva za sofinanciranje zdravstveno-prosvetnih in vzgojnih programov različnih republiških društev in organizacij ali tudi njihove druge naloge, ki zadevajo področje zdravstvenega varstva. Ta društva in organizacije so: 1. Zveza zdravniških društev — Slovensko zdravniško društvo (vključno z njegovimi sekcijami); 2. Rdeči križ Slovenije; 3. Zveza društev medicinskih sester Slovenije; 4. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije; 5 Zveza slušno prizadetih Slovenije; 6. Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije; 7. Društvo mišično in živčno-mišičnih obolelih Slovenije; 8. Zveza društev za pomoč duševno prizadetih Slovenije; 9. Društvo paraplegikov Slovenije; 10. Zveza društev invalidov Slovenije; 11. Zveza civilnih invalidov Slovenije; 12. Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije; 13. Društvo multiple skleroze Slovenije; 14. Zveza društev diabetikov Slovenije; 15. Društvo Slovenije za boj proti raku; 16. Društvo terapevtov za alkoholizem Slovenije; 17. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; 18. Gerontološko društvo Slovenije; 19. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri RK SZDL Slovenije; 20. Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije; 21. Slovensko farmacevtsko društvo; 22. Društvo fizioterapevtov in delovnih terapevtov Slovenije; 23. Počitniška zveza Slovenije; 24. Društvo defektologov Slovenije; ' 25. Gorska reševalna služba; 26. Osnovna konferenca ZSMS medicinske fakultete — komisija za mednarodne odnose: 27. Društvo za varstvo okolja Slovenije; 28. Zveza prijateljev mladine Slovenije; 29. Društvo hemofilikov Slovenije. Organizacije in društva iz prejšnjega odstavka so upravičene do sredstev skupnega programa, če njihov program vsebuje naloge, ki zadevajo pomoč telesno in duševno prizadetim občanom pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva, izobraževanja in usposabljanja teh oseb za obvladovanje svojih bolezenskih težav, usposabljanje za pomoč prizadetim občanom, organiziranje strokovnih srečanj ter izdajanje strokovne literature in opravljanje aktivnosti za samozaščitno dejavnost občanov ali za zagotavljanje strokovne pomoči uporabnikom, zlasti telesno ali duševno prizadetim osebam in spodbujanje bolj humanih odnosov do prizadetih občanov. Organizacije in društva iz te točke srednjeročnega plana morajo vsako leto predložiti program dela, skladen z usmeritvami iz prejšnjega odstavka, ter ga ovrednotiti. Prav tako so dolžne ob koncu leta predložiti Zdravstveni skupnosti Slovenije poročilo o opravljenem delu ter o porabi sredstev, ki so jih prejele od Zdravstvene skupnosti Slovenije. 20 ", V mejah skupnih nalog bo Zdravstvena skupnost Slovenije sofinancirala objavo zdravstveno-prosvetnih in vzgojnih prispevkov v naslednjih revijah: 1. »-Pionir« 2. »Mladina« 3. »Proteus« 4. »Otrok in družina« 5. »Tabor« 6. »Medicinski razgledi« 7. »Zdravje« 8. »Naša žena« 9. »Naš delavec«. Zdravstvena skupnost Slovenije bo skladno z opredelitvami družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1986—1990 sofinancirala tud^ dogovorjene zdrav-stvenovzgojne prispevke Radiotelevizije Ljubljana. Izdajatelji revij in drugi izvajalci vzgojno-prosvet-nih dejavnosti iz prejšnjih odstavkov so dolžni Zdravstveni skupnosti Slovenije vsako leto predložiti v okvirni program zdravstveno-vzgojnih prispevkov in prikazati usmeritve na tem področju. Pri tem morajo kar najbolj slediti prednostnim nalogam razvoja zdravstvenega varstva in 'njegovi dolgoročni strategiji. Izdajatelji so dolžni vsako leto tudi poročati o izpolnitvi dogovorjenih nalog. 21 Iz združenih sredstev skupnega programa bo Zdravstvena skupnost Slovenije tudi financirala zdravstvene storitve udeležencev mladinskih delovnih akcij ter program sanitarno-higienskega nadzora nad razmerami, v katerih živijo in delajo brigadirji. Sredstva za zdravstveno varstvo udeležencev mladinskih delovnih akcij bo Zdravstvena skupnost Slovenije pred začetkom akcije nakazala občinskim zdravstvenim skupnostim na območjih, kjer bodo akcije. Pri tem bo za vsako leto v finančnem načrtu zdravstvene skupnosti določen znesek potrebnih sredstev za udeležence akcije. Občinska zdravstvena skupnost, na območju katere dela mladinska delovna brigada, mora nato zagotoviti udeležencem zdravstvene storitve ves čas trajanja akcije in tudi zagotoviti financiranje sanitarno-higienskega nadzora. 22 Delavci Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo bodo z uporabniki svojih nalog v Zdravstveni skupnosti Slovenije uveljavili odnose svobodne menjave dela. Predmet teh odnosov svobocL ne menjave dela bo: — opravljanje razvojno-raziskovalnih; analitskih, evidenčnih in drugih nalog s področja socialne medicine, zdravstvene ekonomike, organizacije zdravstvenih dejavnosti in razvoja zdravstveno-informacijskega sistema; — oblikovanje doktrinarnih stališč in .strokovno-inštruktažnega nadzora na področju mikrobiologije, virusologije, epidemiologije, sanitarne kemije, zdravstvene vzgoje in na drugih področjih v skladu z določili samoupravnega sporazuma o delitvi dela; — naloge, ki so v interesu Zdravstvene skupnosti Slovenije. Naloge iz te točke srednjeročnega plana bo Zdravstvena skupnost Slovenije financirala s sredstvi iz skupnega programa. Za njihovo vrednotenje veljajo enaka merila kot za druge zdravstvene organizacije, ki sklepajo sporazume o svobodni menjavi dela na republiški ravni. Vse medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo in njihovih uporabnikov, organiziranih v Zdravstveni skupnosti Slovenije, bodo podrobneje urejene s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela. 23 V skladu s samoupravnim sporazumom o enotnem zdravstveno-informacijskem sistemu ter opredelitvami planskih dokumentov bo Zdravstvena skupnost Slovenije . s sredstvi skupnega programa zagotovila tudi materialne podlage za uresničevanje skupnih nalog vseh občinskih zdravstvenih skupnosti na tem področju. S temi sredstvi bo predvsem sofinancirala pripravo enotnih programskih osnov (»soft-vvare-«*) sistema, razvoj enotnih bank oziroma datotek ter republiškega zdravstveno-informacijskega centra. Nosilci nalog pri razvijanju enotnega računalniškega zdravstveno-informacijskega sistema bodo predložili Zdravstveni skupnosti Slovenije program svojega dela in vrednost predvidenih nalog. 24 Občinske zdravstvene skupnosti bodo združile tudi sredstva za naloge skupnega pomena na področju založništva za potrebe zdravstvene vzgoje in prosvete. S temi sredstvi bo Zdravstvena "skupnost Slovenije zagotovila vsem občinam enotno izoblikovana strokovna zdravstveno-vzgojna :n prosvetna gradiva ter avdiovizualne pripomočke. Zdravstvena skupnost Slovenije bo o pripravi teh eiadiv, o njihovem zalaganju in razdeljevanju po občinskih zdravstvenih skupnostih sklenila posebne sporazume ali pogodbe z najbolj primernimi izvajalci. 25 S sredstvi skupnega programa bo Zdravstvena skupnost Slovenije omogočila pripravo nacionalnih študij o epidemiologiji najresnejših kroničnih bolezni na Slovenskem in še zlasti pripravo programov za njihovo obvladovanje. Te -študije bedo skladno z dolgoročnimi in srednjeročnimi usmeritvami razvoja zdravstvenega varstva naše republike obravnavale predvsem: — razširjenost in dolgoročnejše gibanje obolenj srca in ožilja ter rizične faktorje za njihovo nastajanje, obolenj kosti in gibal, zob in ustne votline in. drugih kroničnih bolezni; — oblikovanje skupnih programov za obvladovanje teh bolezni ter preverjanje uspešnosti in učinkovitosti teh programov. 26 Program razvojno-raziskovalnih nalog, ki jih bo v letih 1986—1990 financirala ali sofinancirala Zdravstvena skupnost Slovenije, bo zajemal: — preučevanje uspešnosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev oziroma programov, možnosti za izboljšanje organizacije dela v zdravstvenih organizacijah, ekonometrijske, ekonomske, socio-ekonomske študije in podobno; — razvijanje novih metod dela, s katerimi bi lahko dosegli večjo smotrnost v porabi sredstev; — preučevanje delovanja in razvoja sistema zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, zlasti pa načrtovanja in ocenjevanja rezultatov. 27 Pri razporejanju sredstev skupnega programa iz 25 in 26. točke tega plana bo Zdravstvena skupnost Slovenije uskladila svoje plane s posebno raziskovalno skupnostjo za zdravstveno in socialno varstvo. Za naloge, ki so skupnega pomena za obe skupnosti bo Zdravstvena skupnost Slovenije zagotovila ustrezno finančno soudeležbo. Posebna raziskovalna skupnost pa bo opravila razpis in recenzijo nalog ter pripravila tudi poročila o rezultatih raziskav. Naloge vsebinskega in finančnega usklajevanja med obema skupnosti- ma bo opravljal koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge ter zdravstveni svet Zdravstvene skupnosti Slovenije. Zdravstvena skupnost Slovenije oziroma njeni samoupravni organi lahko s sredstvi iz 25. in 26. točke tudi namensko financira posamične naloge, ki predstavljajo interes vseh zdravstvenih skupnosti v Sloveniji in se nanašajo na področje proučevanja, družbenoekonomskih odnosov na področju zdravstvenega varstva. 28 Po določilih 2. odstavka 14. člena samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 financira Zdravstvena skupnost Slovenije tudi opravljanje univerzitetnih nalog (oblikovanje enotne medicinske doktrine, opravljanje strokovno-inštruktažnega nadzora, uvajanje in preverjanje novih metod dela) pri univerzitetnih inštitutih in klinikah, ki jih navaja omenjeni sporazum. Navedene klinike so dolžne ob pripravi svojih letnih. delovnih in finančnih načrtov tudi predlagati in ovrednotiti program univerzitetnih nalog. Ta del njihovega finančnega načrta se ne vračunava v ceno njihovih zdravstvenih storitev, ampak ga financira Zdravstvena skupnost Slovenije na podlagi poročil klinik o izpolnitvi nalog. 29 S sredstvi skupnega programa bo Zdravstvena skupnost Slovenije financirala nekatere razlikovalne naloge ali programe, ki jih bodo v Sloveniji opravljale v sodelovanju z našimi zdravstvenimi in drugimi organizacijami Svetovna zdravstvena organizacija ali druge mednarodne organizacije. Pri sofinanciranju teh naiog bodo imele prednost tiste, od katerih lahko pričakujemo tudi praktične rezultate, pomembne za zdravstveno varstvo v naši republiki* 30 Zdravstvena skupnost Slovenije bo s sredstvi skupnega programa financirala tudi delo skupne strokovne službe SIS zdravstvenega. in socialnega varstva Slovenije v skladu z obsegom in zahtevnostjo opravil, ki jih bo služba opravila za skupnost. Medsebojne pravice in obveznosti med Zdravstveno skupnostjo Slovenije in strokovno službo bodo določene s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela ter z letnimi delovnimi in finančnimi načrti. 31 Za delo samoupravnih organov Zdravstvene skupnosti Slovenije in uresničevanje njenih obveznosti do Zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja iri zdravstva Jugoslavije ter za podeljevanje nagrad in priznanj dr. Jožeta Potrča bo uporabljen del sredstev skupnega programa v skladu s sprejetimi opredelitvami iz samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravtsvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990. V mejah sredstev skupnega programa bo Zdravstvena skupnost Slovenije sofinancirala izdajo medicinskih učbenikov ali knjig, pomembentii za sistem zdravstvenega varstva na slovenskem. 32 Sredstva za uresničevanje medsebojnih solidarnostnih odnosov med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi in skupnega programa Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1986—51990 bodo vsako leto nosni- nalno valorizirana v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 ter z usmeritvami letnih resolucij o uresničevanju družbenega plana v naši republiki. Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije bo s svojim letnim finančnim načrtom določila nominalni znesek združevanja in razporejanja sredstev za solidarnostne in druge skupne naloge iz tega plana. Ob tem bo tudi določila materialne obveznosti in pravice posameznih občinskih zdravstvenih skupnosti, ki izhajajo iz srednjeročnih planskih dokumentov. Samoupravni organi Zdravstvene skupnosti Slovenije lahko v mejah dogovorjenega zneska skupnega programa opravijo tudi prerazporeditev sredstev med posameznimi nalogami. Ce sredstva skupnega programa ali sredstva rezerv za solidarnostne naloge v posameznem koledarskem letu ne bi bila uporabljena v celoti, jih Zdravstvena skupnost Slovenije vrne občinskim zdravstvenim skupnostim v deležu, kot so ga združile, lahko pa za ta delež zmanjša njihovo obveznost združevanja v naslednjem koledarskem letu. 33 Občinske zdravstvene skupnosti iri Zdravstvena skupnost Slovenije bodo spremljale uresničevanje nalog iz tega srednjeročnega plana. Pri tem bodo sproti ukrepale za odpravo morebitnih motenj pri uresničevanju plana, ga po potrebi prilagajale stvarnim možnostim in gospodarskim gibanjem. Če dogovorjenih nalog ne bi mogle uresničiti, bodo predlagale spremembe oziroma dopolnitve srednjeročnega plana ali tudi tudi samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986 do 1990. 34 Ta srednjeročni plan velja, ko ga sprejme skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije, uporablja pa se v celotnem srednjeročnem obdobju 1986—1990. Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije je tudi pristojna za razlago njegovih določil. Srednjeročni plan Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990 se objavi v Uradnem listu SRS. ______ 1094. Na podlagi 66. člena zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS, št. 2/86), 69. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v DO RTV Ljubljana in 16. člena pravilnika o oblikovanju in družbeni kontroli RTV naročnine, sta delavski svet DO RTV Ljubljana in skupščina RTV Ljubljana dne 29. maja 1986 sprejela SKLEP o višini RTV naročnine !. člen Mesečna naročnina za radijske in televizijske sprejemnike znaša: 1. za občane din a) za prvi televizijski sprejemnik 2.100 b) za vsak nadaljnji televizijski sprejemnik 850 c) za vse sobne in prenosne radijske spre- jemnike, če občan hkrati nima televizijskega sprejemnika 250 d) za vsak radijski sprejemnik, ki je stalno ali občasno vgrajen v vozilo 500 Občanom, ki plačujejo televizijsko naročnino iz te točke pod a), hkrati ni treba plačevati naročnine za sobne in prenospe radijske sprejemnike. 2. Za organizacije združenega dela s področja dejavnosti vzgoje, izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, za družbene organizacije, društva in druge civilnopravne osebe, razen tistih, ki plačujejo naročnino v pavšalu: a) za vsak radijski sprejemnik 500 b) za Vsak televizijski sprejemnik 1.260 3. Za druge organizacije združenega dela ter za samostojne obrtnike, ki imajo sprejemnike v svojih prostorih, razen za tiste, ki plačujejo naročnino v pavšalu: a) za vsak radijski sprejemnik 1.744 b) za vsak televizijski sprejemnik 4.860 4. Na zahtevo pravnih oseb iz 2. in 3. točke prve- ga odstavka tega člena le-te plačujejo naročnino v pavšalu, in sicer: 1. pravne osebe iz 2. točke: a) če ima pravna oseba najmanj tri ra- dijske sprejemnike — za vsakega 400 b) če ima pravna oseba več televizijskih sprejemnikov ba) za prvega 1.260 bb) za vsakega nadaljnjega 870 2. pravne osebe iz 3. točke: a) če ima pravna oseba več radijskih sprejemnikov aa) za tri sprejemnike po 1.500 ab) za vsakega nadaljnjega 450 b) če ima pravna oseba več televizijskih sprejemnikov: ba) za tri sprejemnike po 4.100 bb) za vsakega nadaljnjega 1.250 2. člen Ta sklep začne veljati 1. junija 1986. Predsednik skupščine RTV Ljubljana Ivo Zorčič 1. r. 1093. Na podlagi 5. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v občinskih skupnostih socialnega skrbstva, prek delegatov v skupščini Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije SAMOUPRAVNI SPORAZUM »''skupnih osnovah in merilih za določanje rejnine in o plačevanju rejnine 1. člen S tem samoupravnim sporazumom določamo skupne osnove in merila za določanje rejnine za otroke, ki jih občinske skupnosti socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu: občinske skupnosti) oddajo v rejništvo, ker nimajo svoje družine, za otroke, ki zavoljo različnih vzrokov ne morejo živeti pri svojih starših, ali za otroke, katerih telesni in duševni razvoj je ogrožen v okolju, v katerem živijo. Določbe tega sporazuma veljajo tudi za določanje višine rejnine za otroke, ki jih pristojni organ občinske skupnosti odda v rejništvo, da bi jim tako omogočil usposabljanje v skladu s posebnimi predpisi (otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju). 2. člen Rejništvo je družbeno potrebna in pomembna oblika družbenega varstva otrok, zato mu bomo v skupnosti socialnega skrbstva namenjali večjo pozornost. Razen zagotavljanja materialnih pogojev za nemoteno uresničevanje rejništva bomo skrbeli tudi za večjo družbeno motiviranost družin za sprejemanje rejništva, za izboljšanje vsebine in kvalitete dela na tem področju in za zagotovitev ustreznega družbenoekonomskega položaja rejnikov. Za izboljšanje razmer na področju rejništva bomo sproti obravnavali to problematiko v pristojnih organih in skupščinah skupnosti socialnega skrbstva, poskrbeli pa bomo tudi za ustrezne razprave in ukrepe v skupnostih socialnega varstva, v skupnostih otroškega varstva in v drugih skupnostih in organizacijah. 3. člen Pri določanju rejnine upoštevamo: — starost rejenca; — zahtevnost oskrbe, varstva in vzgoje glede na zdravstveno stanje rejenca, obseg potrebne pomoči pri učenju, osebnostne lastnosti rejenca ipd.; pri otrocih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pa tudi vrsto, stopnjo in naravo motenosti; — življenjski standard, ki ga nudi rejencu rejniška družina, vštevši stanovanjske razmere in objektivne možnosti ožjega in širšega okolja za uspešnejše izobraževanje in vključevanje v družbene aktivnosti ter za skladnejši in čimbolj vsestranski razvoj rejenca; — bivanje rejenca v rejniški družini glede na čas. 4. člen Rejnina obsega povračilo materialnih stroškov za otroka in plačilo za rejničino oziroma rejnikovo delo (v nadaljnjem besedilu: rejnica). 5. člen Materialni stroški obsegajo stroške za prehrano, stroške za oblačila, osebno nego, vzgojo, izobraževanje, nastanitev in razvedrilo rejenca in se priznajo najmanj v višini, ki ustreza dogovorjeni ravni socialne varnosti za nemotenega otroka po samoupravnem sporazumu d uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Glede na starost rejenca priznavamo povračilo materialnih stroškov diferencirano po naslednjem razmerju: Starost otroka Količnik ■ do 12 mesecev 1,3 1—6 let oziroma predšolski otrok 1 7—13 let oziroma osnovnošolski otrok 1,2 nad 14 let 1,5 Če je rejenec vključen v vzeojnovarstveno organizacijo, plačuje prispevek, ki je določen v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, občinska skupnost, ki je rejenca oddala v rejništvo, rejnici pa se zniža osnova iz prvega odstavka tega člena za 20 °/o. . Materialne stroške priznavamo rejnici v sorazmerno nižjem znesku tudi takrat, ko del oskrbe nudi rejencu kdo drug in rejnica ne poravnava teh stroškov iz rejnine. Osnova iz prvega odstavka tega člena se Lahko poveča do 15 °/o, upoštevajoč pri tem 2. in 3. alineo 3. člena tega sporazuma. 6. člen Plačilo za delo rejnice, ki ima v reji nemotenega otroka se prizna v višini 25 Vo povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR SIo-venij v minulem letu. Rejnici, ki opravlja rejništvo kot samostojno poklicno dejavnost, priznavamo poleg plačila po 1. odstavku tega člena tudi vse prispevke, ki so jih določile posamezne samoupravne interesne skupnosti. Za pokojninsko-invalidsko zavarovanje zagotavljamo sredstva za prispevke od dvakratnega zneska najnižje, pokojninske osnove, določene s predpisi pokojninsko invalidskega zavarovanja. V primem spremembe teh predpisov, o novi osnovi za plačevanje prispevkov odloči odbor za razvojne in splošne zadeve skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Zavoljo večje zahtevnosti dela, upoštevaje pri tem določbe 3. člena tega sporazuma, se rejnici lahko prizna dodatek do 15 %> plačila za .delo po 1. odstavku tega člena. 7. člen Rejnici, ki ima v rej.ništvu otroka, motenega v telesnem in duševnem razvoju, se prizna poleg plačila za delo po 1. odstavku 6. člena tega sporazuma, še dodatek zaradi večje zahtevnosti dela, in sicer od 15% do 50% glede na vrsto, stopnjo in naravo motenosti. 8. člen Če ima rejnica otroka v rejništvu samo določeno število dni v mesecu, se pri določanju višine rejnine ustrezno znižata povračilo iz 5. člena tega sporazuma in plačilo za delo rejnici, upoštevaje pri tem število dni v mesecu, ko rejenec predvidoma ne bo pri rejnici. Če je rejenec v času šolskih počitnic daljšo dobo odsoten (najmanj mesec dni),- se rejnici za ta čas ne plačuje rejnina, temveč se ji prizna le mesečni pavšal v višini 50% plačila za delo. 9. člen Rejnine bomo vsako leto z mesecem marcem uskladili z rastjo povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu. Rejnine iz 1. odstavka tega člena z mesecem septembrom uskladimo na podlagi uradno ugotovljenih podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko o rasti povprečnega' čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v prvem polletju tekočega leta. Če je potrebno, je mogoče rejnine uskladiti večkrat v letu. 10. člen' Višina rejnine se v vsakem posameznem primeru določi z rejniško pogodbo, v kateri so ločeno prikazani materialni stroški in plačilo za delo rejnice; če gre za rejnico, ki opravlja rejništvo kot samostojno poklicno dejavnost, je potrebno navesti tudi vse vrste prispevkov, ki so jih določile posamezne interesne skupnosti. Rejniško pogodbo skleneta rejnica In pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki odda otroka v rejništvo, v skladu z določili zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in določilih tega sporazuma. Ce pristojni organ občinske ^kupnosli odda otroka v rejništvo na območju druge občine, se je pred sklenitvijo rejniške pogodbe, o višini rejnine dolžan dogovoriti z občinsko SKupnostjo, na območju katere oddaja otroka v .rejništvo. 11. člen Rejenec, ki je starejši od 14 let in prejema štipendijo, je dolžan prispevati za svdjo oskrbo v rejništvu, ostati pa mu mora najmanj 20 0/o osnovne štipendije in del štipendije, ki jo prejema za učni uspeh. Občinska skupnost, ki je oddala otroka v rejništvo, lahko po dogovoru z rejencem m rejnico določi, da dobi rejenec del stroškov, ki sicer sodijo v materialne stroške po 1. odstavku 5. člena tega sporazuma, če sam krije te stroške. V tem primeru zniža rejnino, določeno v skladu s 5. členom tega sporazuma, za sorazmerni del. 12. člen Občinske skupnosti so dolžne nakazovati rejnicam rejnino v celotnem znesku, izračunanem po osnovah in merilih iz tega sporazuma in določenem z rejniško pogodbo. Izjema so le primeri iz 11. člena, ko rejenec sam prispeva k rejnini, in za predvidene izjeme po 3. in 4. odstavku 5. člena tega sporazuma. Prispevki rejenčevih staršev k rejnini, otroški dodatek za rejenca, družinska pokojnina, ki gre rejencu, ali morebitni drugi dohodki rejenca, (npr. iz rejenčevega premoženja) se praviloma ne nakazujejo neposredno rejnici, temveč občinski skupnosti, ki plačujejo rejnino za rejenca in krije zanj druge morebitne stroške. Rejnina se nakazuje rejnici mesečno in vnaprej, najpozneje do 5. v mesecu za tekoči mesec. 13. člen Ta sporazum se uporablja od 1. 9. 1986. leta dalje. 14. člen Z uveljavitvijo tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za določanje višine rejnine in o plačevanju rejnine iz leta 1978. 15. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 19-32/1-86/5 Ljubljana, dne 19. maja 1986. Skupščine občinskih skupnosti socialnega skrbstva in Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije 1096. Na podlagi 2. odstavka 7. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 13. točke 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 24/83 in 29/85) je skupščina Skupnosti za ceste Slovenije na ločenih sejah zbora uporabnikov in z nora izvajalcev dne 23. aprila 1986 sprejela SKLEP o razvrstitvi cest med regionalne ceste 1 S -tem sklepom se razvrstijo ceste med regionalne ceste po priloženem spisku, ki je sestavni del tega sklepa. 2 Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati odlok o razvrstitvi javnih cest II. reda v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 34-49/71). 3 Sklep velja, ko da nanj soglasje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in se začne uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Skupnosti za ceste Slovenije Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r. K temu sklepu je dal soglasje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije s sklepom št. 340-06/84-17/8 z dne 22. maja 1986. Spisek regionalnih cest v SRS St. ceste Začetek Potek Konec Dolžina km 300 1-2 Rateče—Planica skak. 2.009 301 meja I Predel—Bovec—Kobarid—N. Gorica—Sežana— Divača— po c. 10—Matavun—Ribnica 10-4 159,570 301 A 301 Strmec—Mangart pl. dom 12,320 301 B 301 Žaga—Učja meja I 7,340 301 C 301 Idrsko—Livek meja I 6,960 301 F 301 Dornberk—Selo 10-5 5,150 301 G 301 Dutovlje—Repen ta bor meja I 5,365 301 H 301 DhMtča—Lokev—Lipica meja I 8,710 302 1 Kranjska gora—Vršič—Bovec 301 44,230 303 301 Kobarid—Robič meja I 8,830 303 A 303 Staro Selo—Breginj meja I 16,550 304 10 Kalce—Godovič—Idrija—Most na Soči—Tolmin— Peršeti 301 69,290 304 A 301 Most na Soči—Ufcik 301 4,150 305 301 Plave—Dobrovo 305 C 10,800 305 C 305 Dobrovo—N ebk> meja I 4.820 305 D 301 Solkan—Gonjače 305 10,590 St. Začetek Potek Konec Dolžina km 306 301 Šempeter—Miren—Opatje selo—Komen—Štanjel— Manče 10-5 48,600 306 D 306 E Gorjansko—Brestovica meja I 10,185 306 E 306 Komen—Gorjansko meja I 6,160 308 304 Godovič—Črni vrh—Col—Ajdovščina 10-5 24,670 309 10 Aver—Gradišče—Sočerga in Rižana—Mostičje SRH 19,445 310 2 Bertoki—Pridvor—Gradišče 309 15,000 311 2 , Koper—Dragonja SRH 14,530 311 A 2 Mlini—Sečovlje 311 3,050 312 308 Col—Predmeja—Lokve—Cepovan—Most na Soči 304 45,130 312 A 301 Solkan—Lokve 312 19,500 312 B 312 Cepovan—Doljna Trebuša > 304 11,040 313 10-4 Prem—Ob rov—po c. 12—Golac SRH 26,550 314 304 Bača—Podbrdo—Sk. Loka—Jeprca—Kamnik— Stahovica—Gornji grad—Radmirje 340 120,150 314 B 314 Stahovica—Kam. Bistrica pl. dom 8,210 315 1 Lesce—Bled—Boh. Bistrica—Savica pl. dom 39.100 316 315 Bled—Gorje—Mrzli Studenec—Jereka— Boh. jezero in odcep v Bitnje 315 39,800 316 A 316 Mrzli Studenec—Rudo polje kasar. 6,100 317 316 Krnica—Zg. Radovna—Mojstrana—Dovje 1 18,280 318 1 Javornik—Poljana—Gorje 316 8,000 319 meja A Zg. Jezersko—Kranj—Sk. Loka—po c. 314—Gorenja vas—Sovodenj—Cerkno—Zelin 304 89,080 320 10 Planina—BI. Polica—Sodražica—Žlebič 6 45,355 321 315 Lesce—Radovljica—Kamna gorica—Kropa—Rudno— Vresje—Boh. Bistrica 315 53,960 321 A 321 Kropa—Podnart—Podtabor—Zvirče 1-1 11,200 321 B 321 Rudno—Češnjica 314 2,270 321 C 321 Vres j e—Sorica—Petrovo brdo 314 13,730 321 D 321 C Sorica—Podrošt 314 5,250 321 E 1 Naklo—Podbrezje—po c. 321 A—Posavec—Črnivec 1 13,615 322 1 Žirovnica—Begunje—Tržič—Golnik—Kranj—Brnik— Moste—Mengeš—Trzin 10 59,180 322 A 322 Mengeš—Duplica 371 3,805 323 1 Šentvid—Vodice—Brnik—Cerklje—žičnica Krvavec žičn. 22,950 324 319 Gorenja vas—Ljubljanica—Vrhnika—Podpeč—Ig— Pijava gorica 6 61,195 326 6 Kočevje—Dvor—Žužemberk—Pluska—Trebnje— Boštanj—po c. 10-3—Šmarje—Planina—Lesično— Golobinjek—Imeno SRH 124,000 326 A 326 Planina—Dežpo 336 3,350 327 , 1 Perovo—Grosuplje—Krka—Žužemberk—po c. 326— Dvor—Soteska—Crmošnjice—Črnomelj—Adlešiči 364 77,785 328 10 Črnuče—Šentjakob—Litija—Zagorje—Hrastnik— Zidani most 10-3 63,910 329 . ; 330 Velika Reka—Čatež—Trebnje 326 21,870 330 1 Ljubljana (cesta za Gradom—Roška—Poljanska— Litijska)—Besnica—Šmartno—Vel. Reka—Radeče— Breg—Jurklošter 336 90,300 331 6 Škofljica—Grosuplje—Višnja gora—Ivan. Gorica— Pluska—po c. 326—Trebnje—Novo mesto (Bršljin) 4 52,765 332 326 Mokronog—Zbure—Škocjan—Dobruška vas— Šentjernej 333 23,665 333 327 Soteska—Novo mesto—Šentjernej—Kostanjevica— Čatež—Obrežje SRH 65,175 334 6 Livold—Kanižarica 335 36,895 335 SRH Drašiči—Metlika—Črnomelj—Vinica SRH 43,510 336 10 Želodnik—Moravče—Izlake—Zagorje—Trbovlje— Hrastnik—Šmarjeta—Rimske toplice—Jurklošter— Dežno—Crnolica—Šentjur 344 98,330 336 A 336 Izlake—Trojane 10 7,220 336 B 336 Zagorje—most čez Savo 328 1,950 St. ceste Začetek Potek Konec Dolžina 336 C 336 Bevško—most čez Savo 328 1,220 336 D 336 Hrastnik—most čez Savo 328 1,500 337 10 Sl. Konjice—Poljčane—Majšperk—Jurovci—Videm— ' (Cvetlin) SRH 61,335 338 10 Sl. Bistrica—Podplat—Mestinje—Biaeljsko—Čatež 333 68,670 338 A 338 Bistrica ob Sotli—(Kumrovec) SRH 1,050 338 B 338 3 Bizeljsko—(Klanjec) SRH 5,260 339 10 Višnja vas — Čmova in odcep Dobrna 341 12,975 340 10 Šentrupert—Mozirje—Radmirje—Luče—Solčava— Rinka slap 59,435 340 A 340 Sestre Logar—Pavličevo sedlo meja A 7,550 „40 B 340 Mozirje—Golte žičn. 4,350 341 meja A Holmec—Dravograd—zveza do c. 3—Sl. Gradec— Velenje—Arja vas 10 73,415 341 A 341 Dravograd—Libeliče meja A 8,800 341 B 341 Kavne—SL Gradec in odcep Kotlje 341 13,870 342 341 Poljana—Črna—Šentvid—Šoštanj—Velenje— Dobrteša vas 10 62,460 342 A 342 Pesje—Gorenje—Soteska 340 8,810 343 3 Ruta—Lovrenc—Pesek—Rogla—Zreče—Zece 10 38,020 343 A 10 Sl. Konjice—Oplotnica—Ložnica 10 16,200 343 B 10 Maribor—Ruše—Puščava 343 19,965 344 10 Celje—Mestinje—po c. 338—Podplat—Rogatec—Rok SRH 45,795 345 10 Tepanje—Žiče—Šentjur—po c. 344—Crnolica— Lesično—Podsreda—Bistrica 338 58,900 346 >14 Rogatec—Majšperk—Ptuj—po c. 3—Senarska—' Lenart—Trate meja A 70,725 347 10 Sl. Bistrica—Hajdina—po c. 3—Spuhlja—Zavrč SRH 35,390 348 10 Maribor—Vurberg—Ptuj ' 346 26,005 349 351 Videm—Radenci—po c. 10—1—Petanjci— Cankova—Kuzma meja A 35,690 349 A 349 Cankova meja A 0,800 350 355 Murska Sobota—Gederovci meja A 9,885 351 meja M Dobrovnik—Renkovci—Beltinci—po c. 10—1— Bratonci—Križevci—po c. 353—Zihlava— Videm—Senarska 346 56,650 352 10 Šentilj—Sladki vrh—po c. 346—Trate— Gornja Radgona 10-1 29,265 353 10-1 Radenci—Križevci—Ljutomer—Radomerje— Pavlovci—Ormož 3 37,970 354 353 Ormož—Središče ob Dravi SRH 12,090 355 meja M Hodoš—Mačkovci—Murska Sobota 10-1 32,100 356 355 Petrovci—Šulinci—Martin je—Kuzma 349 19,950 357 355 Martjanci—Dobrovnik—Dolga vas—po c. 12—1— Lendava—Pince vas 32,930 358 351 Renkovci—Črenšovci—Razkrižje—Stročja vas— Miklavž—Pavlovci 353 31,480 358 A 358 Razkrižje—(Mursko Središče) SRH 2,930 358 B 358 Razkrižje—(Stri go va) SRH 0,475 358 C 358 Stročja vas—Ljutomer 353 2,500 359 10 Počehova—Zg. Kungota—Jurij meja A 12,535 359 A 359 Zg. Kungota—Plač meja A 5,480 360 351 Zihlava—Rogoznica (Ptuj) 346 21,035 361 10 Hoče—Poh. vzpenjača in odcep Areh koča 21,785 362 345 Podsreda—Brestanica—po c. 10—3—Krško—Pohanca— Brežice—po c. 338—Dobova SRH 35,840 363 10-3 Impdlca—Zavratec—Rovišče—Smednik— Drnovo—Križaj pri Podbočju 333 27,595 364 335 Podzemelj—Adlešiči—Vinica—Stari trg— Brezovica—Bosljiva loka—Osilnica SRH 66,025 365 328 Litija—Šmartno—Bogenšperk—Radohova vas— po c. 331—Bič 1 21,100 St. ceste Začetek Potek Konec Dolžina km 366 371 Kamnik—Motnik—Ločica, 10 28,700 367 341 Zg. Dolič—Vitanje—Stranice 10 19,135 368 10 Latkova vas—Prebold—Trbovlje 336 19,950 369 3 Radlje—Radeljski prelaz meja A 5,860 370 3 Radlje—Ribnica—Brezno in odcep na Ribniško kočo 3 31,100 371 371 A Smartinska cesta—Šentjakob—Domžale— Duplica—Kamnik—(po Cankarjevi u.) 314 21,965 371 A A 26 Tomčevska—Smartinska—po c. 371— A 26 1,470 Kajuhova ulica 330 3,770 372 1 Ljubljana (Orlova c.)—Ig—po c. 324—Preserje— Rakitna—Cerknica 320 37,490 373 320 Sodražica—Hrib—Trava—(Cabar) SRH 31,060 374 320 BI. Polica—Pudob—(Prezid) SRH 18,660 375 331 Ivančna gorica—Krka—po c. 327—Mlačevo Videm—Rašica 6 26,215 376 324 Ljubljanica—Polhov Gradec—Dobrova— Ljubljana (Vič) 10 24,916 377 312 B Doi. Trebuša—Sp. Idrija—po c. 304—Pečnik—Žiri 378 33,750 378 10 Postojna—Unec—po c. 320—Rakek—Logatec— Rovte—Žiri—Trebija 319 49,919 379 10-4 H. Bistrica—SviščaM (Grda draga) pl. dom 21,200 380 10-4 IL Bistrica—Zabiče—(Novokračine) SRH 20,090 381 12 Podgrad—11. Bistrica—Knežak—Pivka 10-4 27,480 382 2 V aleta—Portorož—Piran trg 4,825 383 10 Kastelec—Socerb meja I 3,930 384 1 Mojstrana—Vrata pl. dom 12,000 386 363 Zavratec—Škocjan—po c. 332—Zbure—Smarjeta— V Mačkovec 4-1 24,840 387 355 Kalce—Hrušica—Col 308 20,130 390 2 Dekani—Lazaret meja I 8,800 1097. Na podlagi 24. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83) je odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na 29. seji dne 18. februarja 1986 sprejel SKLEP o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990 sklenjen I Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina samoupravnih stanovanjskih skupnosti, udeleženk sporazumevanja. II V skladu z 49. členom navedenega sporazuma se ta sklep objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 18 februarja 1986. Predsednik odbora za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov Stanislav Brglez 1. r. 1098. Na podlagi 83. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 36. in 37. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1986— 1990, 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 15/83) ter 15. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83 in 14/84) je skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na 23. seji dne 23. decembra 1985 sprejela SKLEP o stopnjah, virih in osnovah prispevkov za združena solidarnostna in vzajemnostna sredstva na ravni republike za leto 1986 I Samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji, ki so sprejele samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990, bodo v letu 1986 nepovratno združevale prispevke iz dohodka in čistega dohodka v višini 0,155 °/o na bruto osebne dohodke udeležencev samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih stanovanjskih skupnosti za sofinanciranje solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva na ravni republike. Prispevki iz točke I. so namenski in jih bodo udeleženci samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih stanovanjskih skupnosti obračunavali in plačevali: 1. prispevek za solidarnost na navni republike: a) po stopnji 0,132 °/o na BOD iz dohodka za sanacije, adaptacije oziroma dograditve bivalnih pogojev v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju Izobraževalni skupnosti Slovenije; b) po stopnji 0,003 •/• na BOD iz dohodka, za bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije; 2. prispevek za vzajemnost na ravni republike: — po stopnji 0,020 e/o na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih Ljubljanski banki, Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 23. decembra 1985. Predsednik skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije Slavko Uršič 1. r. 1099. Na podlagi 29. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83 in 14/84) je komisija za vprašanja socialne varnosti v stanovanjskem gospodarstvu skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na svoji seji dne 14. maja 1986 sprejela ' SKLEP o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o združevanja sredstev solidarnosti za uresničitev projekta »Dom dva topola« v Izoli sklenjen 1. Komisija za vprašanja socialne varnosti v stanovanjskem gospodarstvu ugotavlja, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev solidarnosti za uresničitev projekta »Dom dva topola« v Izoli sklenjen, ker ga je sprejela večina samoupravnih stanovanjskih skupnosti v SR Sloveniji, udeleženk sporazumevanja. 2. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 14. maja 1986. Predsednica komisije za vprašanja socialne varnosti v stanovanjskem gospodarstvu Štefka Aš 1. r. 1106. Na podlagi 83. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), 3. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 34/81 in 15/83) ter 16. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83 in 14/84), sklenemo samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji in Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev solidarnosti za uresničitev projekta »Dora dva topola« v Izoli 1. člen Samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji združujemo sredstva solidarnosti za uresničitev projekta »Dom dva topola« v Izoli, tj. odkup vseh prostorov opuščene izolske bolnišnice, kjer bi zagotovili bivalne pogoje in s tem omogočili razvoj preostalih delovnih sposobnosti, delovne pogoje in medicinsko rehabilitacijo, obenem pa socialno varnost težje invalidno prizadetim delovnim ljudem in občanom, članom Društva mišično in živčnormišično obolelih Slovenije. 2. člen Uresničitev celotnega projekta »Dom dva topola« v Izoli zahteva zagotovitev finančnih sredstev v višini 132,179.429 din do 31. 12. 1985. S sredstvi iz prvega odstavka tega člena je zagotovljen odkup vseh prostorov opuščene* izolske bolnišnice od občine Izola ter zagotovitev bivalnih pogojev v tem objektu. 3. člen Samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji ugotavljajo, da projekt »Dom dva topola« v Izoli ni bil načrtovan v rednem programu investicij za potrebe invalidskih organizacij v sedanjem srednjeročnem obdobju, s tem pa tudi niso dogovorieni redni viri financiranja za izvedbo projekta, z namenom omogočiti izvedbo projekta pa samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji združujemo sredstva solidarnosti v višini 132,179.429 din. 4. člen Sredstva iz 2. oziroma 3. člena tega sporazuma v višini 132,179.429 din se združujejo na žiro računu Društva mišično in živčno-mišično obolelih Slovenije št. 50102-678-50454 pri SDK Ljubljana-Bežigrad (za projekt Dom dva topola v Izoli). 5. člen Delež posamezne samoupravne stanovanjske skupnosti je razviden iz razdelilnika deležev, ki je priloga tega samoupravnega sporazuma. 6. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Ljubljana, dne 14. maja 1986. Udeleženke sporazuma: Samoupravne stanovanjske skupnosti občin: Ajdovščina, Brežice, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona. Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kočevje, Koper, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija. Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana. Slovenska Bistrica, Šentjur pri Celju. Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika Zagorje ob Savi, Samoupravna interesna stanovanjska skupnost mesta Ljubljane, Samoupravna stanovanjska skupnost mesta Maribor ter Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI KAMNIH llttL Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 20. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS (Uradni list SRS, št. 25/81), sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS (Uradni list SRS, št. 28/85) ter določil samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana SSS občine Kamnik za obdobje 1986—1990 je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik na svoji 1. seji dne 23. maja 1986 sprejel PRAVILNIK o dodeljevanju družbenih kadrovskih stanovanj v občini Kamnik I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom ureja SSS občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost): — vire in namen, za katere se lahko uporabljajo sredstva za izgradnjo kadrovskih stanovanj, — osnove in merila za dodeljevanje kadrovskih stanovanj, — kriterije za pridobitev posojila, — postopek za pridobitev kadrovskega stanovanja, . — stanovanjske standarde, — lastno udeležbo, — prehodne in končne določbe. II. VIRI IN NAMENI, ZA KATERE SE LAHKO UPORABLJAJO SREDSTVA ZA IZGRADNJO KADROVSKIH STANOVANJ 2. člen Viri sredstev za izgradnjo ali nakup kadrovskih stanovanj so: — sredstva, ki jih združujejo OZD in delovne skupnosti v občini Kamnik (v nadaljevanju besedila: organizacije združenega dela) iz čistega dohodka nepovratno v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS občine Kamnik za obdobje 1986—1990, — sredstva lastne udeležbe upravičencev do kadrovskih stanovanj, — kreditna sredstva temeljnih bank, — druga namenska sredstva. 3. člen Sredstva iz prejšnjega člena se združujejo na računu SSS občine Kamnik št. 50140-662-524006 in se zanje vodi posebna analitična evidenca in se lahko uporabljajo: — za nakup kadrovskih stanovanj, — za gradnjo kadrovskih stanovanj, — za odplačevanje anuitet od kreditov, ki so bili uporabljeni za gradnjo ali nakup kadrovskih stanovanj, — vračilo lastne udeležbe, — za funkcionalne stroške in stroške poslovanja. 4. tien Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik na podlagi realnih potreb OZD s srednjeročnim planom opredeli potrebe po reševanju stanovanjskih vprašanj kadrov in na podlagi take opredelitve določi stopnjo združevanja sredstev. Zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti z letnim finančnim planom opredeli dohodke in namen porabe združenih sredstev. Predlog finančnega plana pripravi odbor za graditev v stanovanjskem gospodarstvu. III. OSNOVA ZA DODELJEVANJE KADROVSKIH STANOVANJ 5. člen Kadrovska stanovanja se dodeljujejo OZD, pod pogojem, da same ne zmorejo rešiti stanovanjskega problema deficitarnega kadra s poudarkom na kadrih, ki so potrebni za gospodarski, socialni in kulturni razvoj območja občine Kamnik. Pogoj za pridobitev stanovanj po tem pravilniku je, da ima delovna organizacija izdelan lasten program za reševanje stanovanjskih problemov deficitarnih kadrov. Družbenoekonomski cilji razvoja občine so opredeljeni v družbenem planu občine za srednjeročno obdobje z njenimi letnimi planskimi akti. 6. člen Do kadrovskega stanovanja za svoje delavce je upravičena OZD: — ki zaposluje ali bo zaposlila delavce za opravljanje del in nalog širšega družbenega interesa v smislu prejšnjega člena tega pravilnika, — ki združuje sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov v stanovanjski skupnosti z izjemo Uprave javne varnosti za delavce — miličnike Postaje milice Kamnik. 7. člen Kadrovska stanovanja se lahko dodeli delavcem: — ki opravljajo ali bodo opravljali naloge širšega družbenega interesa v smislu 5. člena, — ki praviloma niso starejši kot 50 let, — ki nimajo stanovanja ali ki nimajo ustreznega standardnega stanovanja. Šteje se, da delavec nima ustreznega standardnega stanovanja, če stanovanje, ki ga zaseda, za 10 ali več mi zaostaja za standardi, ki so s tem pravilnikom določeni za stanovanjsko površino. IV. KRITERIJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA 8. člen OZD in druge organizacije s sedežem v občini Kamnik lahko pridobijo posojilo za nakup kadrovskih stanovanj. Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov na vlogo OZD ter na predlog Izvršnega sveta SO Kamnik odobri posojilo iz združenih sredstev za reševanje stanovanjskih 'vprašanj kadrov, če so izpolnjeni pogoji iz tega pravilnika. Posojila se dodelijo v skladu z določili pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik. 9. člen Višina posojila, ki ga lahko dobi OZD iz sredstev vzajemnosti je izražena v °/o od izhodiščne cene stanovanja ter razmerja med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu in sicer: Povprečni OD Višina posojila •/• do 100°/» 50 100 V. do 120»/® 40 nad 120 % 30 10. člen Za izvajalske organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture je višina posojila višja za 10 °/o. Organizacijam iz prejšnjega odstavka in organizacijam, ki poslujejo z izgubo, stanovanjska skupnost odloži pričetek plačevanja odobrenega posojila največ za dve leti, vendar morajo posojilo -v celoti vrniti najkasneje v 15 letih. Odplačilna doba za odobreno posojilo po tem pravilniku je 15 let, obrestna mera 5 %> ter se vrača v polletnih anuitetah. V. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV KADROVSKEGA STANOVANJA 11. člen Evidentiranje upravičencev do kadrovskega stanovanja se opravi najmanj enkrat letno z javnim razpisom. , Razpis objavi odbor za graditev SSS. Razpis se objavi v Kamniškem občanu. Na razpisu lahko sodelujejo le OZD, ki združujejo sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov z izjemo Uprave javne varnosti za delavce Postaje milice Kamnik. 12. člen Z javnim razpisom je treba seznaniti OZD: — s splošnimi in posebnimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati delavci za dodelitev kadrovskega stanovanja, — s številom kadrovskih stanovanj po strukturi, — z osnovnimi podatki, ki jih morajo navesti v vlogi, — s potrdili in dokumenti, ki jih morajo priložiti k vlogi. Rok za sprejemanje vlog traja 30 dni od dneva objave razpisa. 13. člen OZD, ki sodeluje na razpisu, mora k obrazloženi vlogi priložiti: — sklep samoupravnega organa o sodelovanju na razpisu, — opis del in nalog, ki jih opravlja ali ki jih bo opravljal delavec, za katerega sodeluje na razpisu, — izjavo, da sprejema pogoje, ki so določeni s tem pravilnikom, — osebne podatke o delavcu, o številu njegovih družinskih članov, o skupnih prihodkih njegove družine za preteklo leto ter o njegovih stanovanjskih razmerah. 14. člen Po izteku razpisnega roka odbor pregleda vse prispele vloge in izloči vse prepozne ali nepopolne vloge. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na podlagi prispelih vlog poda mnenje o reševanju stanovanjske problematike posameznih deficitarnih in strokovnih kadrov. Ob upoštevanju mnenja Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik odbor za graditev izdela predlog prednostne liste. 15. člen Predlog prednostne liste predloži odbor za graditev v razpravo vsem OZD, ki so sodelovale na razpisu. Pripombe na predlog lahko dajo OZD v roku 30 dni. Pripombe obravnava odbor za graditev, jih eventualno upošteva in da prednostno listo v sprejem zboru uporabnikov SSS občine Kamnik. 16. člen Na prednostni listi pričakovalcev kadrovskih stanovanj je uvrščenih toliko upravičencev, kolikor jih je bilo ugotovljenih, da izpolnjujejo vse pogoje pravilnika. Upravičencem iz prednostne liste se dodeli toliko kadrovskih stanovanj, kolikor je bilo razpisanih. Prednostna lista velja toliko časa, dokler niso dodeljena vsa razpisana stanovanja. 17. člen V skladu s sprejeto prednostno listo dodeljuje stanovanjska "skupnost — kot stanodajalec — kadrovska stanovanja za nedoločen čas. Odločba o dodelitvi stanovanja mora vsebovati označbo kraja, objekta in nadstropje, v katerem se nahaja stanovanje, opis strukture stanovanja in obveznosti upravičenca do skupnosti stanovalcev in stanovanjske skupnosti glede lastne udeležbe pri pridobitvi kadrovskega stanovanja in pravni pouk. Zoper odločbo o dodelitvi stanovanja lahko bodoči imetnik stanovanjske pravice v 30 dneh po prejemu ugovarja pri skupščini stanovanjske skupnosti. Sklep skupščine stanovanjske skupnosti o ugovoru je dokončen. 18. člen - Upravičenec prevzame kadrovsko stanovanje, ko s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo sklene pogodbo o plačilu lastne udeležbe in ko jo v celoti plača, če plačila lastne udeležbe ni oproščen ali mu je plačilo odloženo za določen čas. 19. člen Delavca, ki brez upravičenega razloga odkloni dodeljeno kadrovsko stanovanje ali ne plača lastne udeležbe v roku, določenem z odločbo o dodelitvi kadrovskega stanovanja, se črta s prednostne liste pričakovalcev kadrovskih stanovanj, stanovanje pa se odda naslednjemu upravičencu po prednostni listi. VI. PONOVNA VSELITEV 20. člen OZD lahko ponovno zaprosi za dodelitev praznega kadrovskega stanovanja, ki ea ie izpraznil njen delavec ter prekinil delovno razmerje. Samoupravna stanovanjska skuonost občine Kamnik lahko dodeli izpraznjeno kadrovsko stanovanje brez razpisa, kolikor OZD dokaže uo^avKen' s« za ponovno dodelitev kadrovskega stanovanja za isti profil kadra, ki je še naprej bistvenega pomena za razvoj in izvajanje dejavnosti, ob izpolnjevanju vseh drugih pogojev iz tega pravilnika. O taki dodelitvi kadrovskega stanovanja lahko odloča odbor in o odločitvi seznani delegate zbora uporabnikov skupščine SSS. Pred odločitvijo odbor pridobi mnenje Izvršnega sveta SO Kamnik. VII. STANOVANJSKI STANDARDI 21. člen Stanovanjska skupnost upošteva pri dodeljevanju kadrovskih stanovanj po tem pravilniku naslednje površinske standarde: St. družinskih članov Stan. površina do mz 1 32 (enosobno stanovanje) 2 45 (enoinpolsobno stanovanje) 3 58 (dvosobno stanovanje) 4 70 (trosobno stanovanje) Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2. Kadrovska stanovanja se bodo dodeljevala znotraj teh normativov razen v izjemnih primerih, ko razmere v družini narekujejo odstopanje od gornjih normativov (tri generacije v družini, bolezen, trajno nego in podobno). VIII. LASTNA UDELEŽBA DELAVCA 22. člen Delavec, ki pridobi stanovanjsko pravico na kadrovskem stanovanju, mora prispevati lastno udeležbo, katere višina je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na člana družinskega gospodinjstva v letu pred vselitvijo v stanovanje. 23. člen Lastna udeležba se izračuna v % od nabavne oziroma revalorizirane vrednosti stanovanja po naslednji tabeli: Upravičenec do kadrovskega stanovanja plača lastno udeležbo pred prevzemom stanovanja, vrnjeno pa dobi po 10 letih v enkratnem znesku s 3 °/o obrestno mero. Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z vplačano lastno udeležbo med upravičenci in stanovanjsko skupnostjo se v skladu s tem pravilnikom uredijo s posebno pogodbo. IX. ROK UPORABE KADROVSKEGA STANOVANJA 24. člen Stanovanja se dodeljuje z odločbo o dodelitvi stanovanj a. Stanovanjsko razmerje med delavcem, ki je pridobil kadrovsko stanovanje, stanovanjsko skupnostjo in skupnostjo stanovalcev nastane z dnem, ko delavec prevzame stanovanje. 25. člen Stanovanjska skupnost je dolžna odpovedati stanovanjsko razmerje delavcu, ki je pridobil stanovanje, kadar mu preneha delovno razmerje v OZD, pri kateri je bil zaposlen ob pridobitvi stanovanja: — po lastni izjavi (razen v primeru upokojitve), — po njegovi krivdi. Določba iz prejšnjega odstavka ne velja za delavca, ki je dopolnil 10 let delovne dobe, od tega najmanj 5 let v OZD, pri kateri je bil zaposlen ob pridobitvi stanovanja. OZD, v kateri je bil zaposlen delavec ob pridobitvi kadrovskega stanovanja, je dolžna obvestiti Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik, da je delavcu prenehalo delovno razmerje po prvi oziroma drugi alinei prvega odstavka. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 26. Člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo na enak način kot ta pravilnik. Skupni poprečni mesečni dohodek na družinskega člana, izražen v na poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v SRS v preteklem letu za samske delavce za delavce z dvema ali več družin, člani •/i udeležbe delavca na vrednost stanovanja, ugotovljene po pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistema točkovanja (Ur. 1. SRS, št. 25/81) 27. člen Ta pravilnik sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 554/11-86 Kamnik, dne 27. maja 1986. do 55 do 50 brez udeležbe nad 55 do 60 nad 50 do 55 i nad 60 do 65 nad 55 do 60 2 nad 65 do 70 nad 60 do 65 3 nad 70 do 73 nad 65 do 70 4 nad 75 do 80 nad 70 do 75 5 nad 80 do 83 nad 75 do 80 6 nad 85 do 90 nad 80 do 85 7 nad 90 do 95 nad 85 do 90 8 nad 95 do 100 nad 90 do 95 9 nad 100 do 105 nad 95 do 100 10 nad 105 do 110 nad 100 do 105 11 nad 110 do 115 nad 105 do 110 12 nad 115 do 120 nad 110 do 115 14 nad 120 do 125 nad 115 do 120 16 nad 125 do 130 nad 120 do 125 18 nad 130 nad 125 20 Predsednik zbora uporabnikov Mija Senožetnik 1. r. KOCEV JB 1102. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 45. člena statuta krajevne skupnosti Ivan Omerza-Livold, je skupščina krajevne skupnosti Ivan Omerza-Livold na seji dne 28. maja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Ivan Omerza-UvoM 1. člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za celotno območje krajevne skupnosti Ivan Omerza Livold. Sredstva samoprispevka se bodo uporabila za sofinanciranje sprejetih srednjeročnih programov dela na območju KS. 2. člen Referendum bo v nedeljo dne 22. junija 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih. 3. člen Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985: — asfaltiranje Obrežne in Remihove ulice — adaptacija kulturnih domov — ureditev pokopališč po vaseh in gradnja mrliške vežice v Livoldu — manjše intervencije na področju komunalne in cestne dejavnosti (kanalizacija, pločniki, avtobusna postajališča). Za realizacijo navedene investicije je potrebno 30,400.000 din, s samoprispevkom bo zbrano 11,000.000 dinarjev, ostala sredstva iz samoupravnega sporazuma SIS za komunalno in cestno dejavnost. 4. člen Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let od 1. avgusta 1986 do 31. julija 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti, in sicer: 1. vsi zaposleni občani po stopnji 0,5 %> od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu, 2. upokojenci po stopnji 0,5 % od pokojnine mesečno, 3. delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti Od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5 Vo, 4. delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 0,5%, 5. delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0,5 %, 6. delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka. Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS, v višini 0,5 % mesečno od povprečnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin (vikendov). 6. člen Samoprispevka ne plačujejo tisti, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, priznavalnine. Invalidnine in druge prejemke po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, denarna nadomestila za telesno okvaro, dodatke za pomoč ha postrežbo, pokojnine, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostne pokojnine, priznane pe zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipen- dije učencev in študentov ter nagrade, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevek- se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi, ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polne pokojninsko dobo oziroma med akontacijo OD in zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Izplačevalec OD oziroma pokojnine obračuna in odteguje samoprispevek, ki se plačuje od OD iz delovnega razmerja in pokojnin; samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku ter od lastnikov nepremičnin (vikendov) pa pristojna uprava za družbene prihodke. Izplačevalec OD iz delovnega razmerja oziroma pokojnine preneha obračunavati in odtegovati samoprispevek delavcu za čas, ko njegova akontacija OD ne presega zneska, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, določenega z zakonom. Občani, ki imajo stalno bivališče na območju, za katero je uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodke izven območja SR Slovenije, so dolžni na zahtevo organa, ki je določen za pobiranje samoprispevka, predložiti podatke o dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek. 7. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), ne plačuje davek od skupnega premoženja. 8. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na računu KS Ivan Omerza Livold št. 51300-645-15026 bo upravljal svet ‘KS, ki je tudi odgovoren za zbiranje, pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan kot nadzorni organ enkrat letno poročati skupščini KS in na zboru delovnih ljudi in občanov o zbranih in porabljenih sredstvih. Po izteku zbiranja, mora svet napraviti zaključni račun o namensko porabljenih sredstvih, ki ga sprejme skupščina KS. Skupščina KS odloča tudi o uporabi sredstev, ki bi ostala po izvedbi programa del iz 3. člena tega sklepa. Program iz 3. člena tega sklepa je sestavni del plana KS za srednjeročno obdobje 1986—1990, v katerem so med sredstvi za njegovo izvajanje predvidena sredstva iz samoprispevka. 9. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 10. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Referendum vodi volilna komisija v KS po teh- ničaih pravilih, Id veljajo za volitve kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo, o izidu referenduma za območje KS Ivan Omerza. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 11. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so v splošnem volilnem imeniku na območju KS Ivan Omerza ter zaposleni občani, stari nad 15 let. 12. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Ivan Omerza Na referendumu dne 22. junija 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. avgusta 1986 do 31. julija 1991 za območje krajevne skupnosti Ivan Omerza, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem ZA PROTI Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine KS Ivan Omerza-Livold Jože Mihelič 1. r. 1103. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 36. člena statuta krajevne skupnosti Kostel je skupščina krajevne skupnosti Kostel na seji dne 28. maja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Kostel 1. člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za celotno območje krajevne skupnosti Kostel. Sredstva samoprispevka se bodo uporabila za sofinanciranje sprejetih srednjeročnih programov dela na območju KS. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 22. 6. 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih. 3. člen Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985: — vodopreskrba naselij: Jesenov vrt, Zapuže in Brsnik; — preureditev pokopališča v Fari in izdelava tehnične dokumentacije ter izvedba pripravljalnih del za izgradnjo mrliške vežice Za izvedbo programa je potrebno 8,000.000 din, s samoprispevkom pa bo zbranih predvidoma 5,500.000 dinarjev, ostala sredstva pa zagotovi SIS za vodopre- skrbo in SIS za komunalne in cestno dejavnost, kot je predvideno s srednjeročnim planom KS. 4. člen Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer: 1. vsi zaposleni občani po stopnji 0,5 °/o od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu, 2. upokojenci po stopnji 0,5 °/o od pokojnine mesečno, 3. delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5 %>, 4. delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 0,5 '/o, 5. delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0,5 */*, 6. delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka. Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS, v višini 0,5 "/o mesečno od povprečnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin (vikendov). 6. člen Samoprispevka ne plačujejo tisti, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, priznavalnine, invalidnine in druge prejemke po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, denarna nadomestila za telesno okvaro, dodatke za pomoč in postrežbo, pokojnine, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendije učencev in študentov ter nagrade, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega-dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi, ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino hi pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo OD in zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Izplačevalec OD oziroma pokojnine obračuna in odteguje samoprispevek, ki se plačuje od OD iz delovnega razmerja in pokojnin; samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku ter od lastnikov nepremičnin (vikendov) pa pristojna uprava za družbene prihodke. Izplačevalec OD iz delovnega razmerja oziroma pokojnine preneha obračunavati in odtegovati samoprispevek delavcu za čas, ko njegova akontacija OD ne presega zneska, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, določenega z zakonom. Občani, ki imajo stalno bivališče na območju, za katero je uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodke izven območja SR Slovenije, so dolžni na zahtevo organa, ki je določen za pobiranje samoprispevka, predložiti podatke o dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek. 7. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka se po 166. členu zako-’ r o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), ne plačuje davek od skupnega premoženja. 8. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na računu KS št. 51300-645-15031 bo upravljal svet KS, ki je tudi odgovoren za zbiranje, pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan kot nadzorni organ enkrat letno poročati skupščini KS in na zboru delovnih ljudi in občanov o zbranih in porabljenih sredstvih. Po izteku zbiranja, mora svet napraviti zaključni račun o namensko porabljenih sredstvih, ki ga sprejme skupščina KS. Skupščina KS odloča tudi o uporabi sredstev, ki bi ostala po izvedbi programa del iz 3. člena tega sklepa. Program iz 3. člena tega sklepa je sestavni del plana KS za srednjeročno obdobje 1986—1990, v katerem so med sredstvi za njegovo izvajanje predvidena sredstva iz samoprispevka. 9. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 10. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Referendum vodi volilna komisija v KS po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Kostel. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 11. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so v splošnem volilnem imeniku na območju KS Kostel ter zaposleni občani, stari nad 15 let. 12. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je na-srednje besedilo: Krajevna skupnost Kostel Na referendumu dne 22. 6. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991 za območje krajevne skupnosti Kostel, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem ZA PROTI Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS Predsednik skupščine KS Kostel Jože Kolenc 1. r. 1104. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3, in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 24. člena statuta krajevne skupnosti Poljanska dolina je skupščina krajevne skupnosti Poljanska dolina na seji dne 28. maja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Poljanska dolina 1. člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za celotno območje krajevne skupnosti Poljanska dolina. Sredstva samoprispevka se bodo uporabila za sofinanciranje sprejetih srednjeročnih programov dela na območju KS. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 22. 6. 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih. 3. člen Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985: — asfaltiranje ceste v Predgradu in ceste skozi Laze ob Kolpi, — vodovod Brezovica—Zadre, — nakup opreme za zabozdravstvo v ZP v Predgradu. Za izvedbo programa je potrebno 4,200.000 din, iz samoprispevka se bo predvidoma zbralo 3,200.000 din, ostala sredstva so zagotovljena po srednjeročnem programu KS in sredstev samoupravnih interesnih skupnosti. 4. člen Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer: 1. vsi zaposleni občani po stopnji 0,5 % od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu, 2. upokojenci po stopnji 0,5% od pokojnine mesečno, 3. delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5 %, 4. delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 0,5 %, 5. delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0,5 %, 6. delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka. Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS, v višini 0,5 °/o mesečno od povprečnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin (vikendov). 6. člen Samoprispevka ne plačujejo tisti, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, priznavalnine, invalidnine in druge prejemke po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, denarna nadomestila za telesno okvaro, dodatke za pomoč in postrežbo, pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendije učencev in študentov ter nagrade, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno m socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi, ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo OD in zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Izplačevalec OD oziroma pokojnine obračuna in odteguje samoprispevek, ki se plačuje od OD iz delovnega razmerja in pokojnin; samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku ter od lastnikov nepremičnin (vikendov) pa pristojna uprava za družbene prihodke. Izplačevalec OD iz delovnega razmerja oziroma pokojnine preneha obračunavati in odtegovati samoprispevek delavcu za čas, ko njegova akontacija OD ne presega zneska, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, določenega z zakonom. Občani, ki imajo stalno bivališče na območju, za katero je uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodke izven območja SR Slovenije, so dolžni na zahtevo organa, ki je določen za pobiranje samoprispevka, predložiti podatke o dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek. 7. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), ne plačuje davek od skupnega premoženja. 8. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na računu KS št. 51300-645-15068 bo upravljal svet KS, ki je tudi odgovoren za zbiranje, pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan kot nadzorni organ enkrat letno poročati skupščini KS in na zboru delovnih ljudi in občanov o zbranih in porabljenih sredstvih. Po Izteku zbiranja, mora svet napraviti zaključni račun o namensko porabljenih sredstvih, ki ga sprejme skupščina KS. Skupščina KS odloča tudi o uporabi sredstev, ki bi ostala po izvedbi programa del iz 3. člena tega sklepa. Program iz 3. člena tega sklepa je sestavni del plana KS za srednjeročno obdobje 1986—1990, v katerem so med sredstvi za njegovo izvajanje predvidena sredstva iz samoprispevka. 9. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 10. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Referendum vodi volilna komisija v KS po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Poljanska dolina. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 11. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so v splošnem volilnem imeniku na območju KS Poljanska dolina ter zaposleni občani, stari nad 15 let. 12. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Poljanska dolina Na referendumu dne 22. 6. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991 za območje krajevne skupnosti Poljanska dolina, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem ZA , PROTI Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine KS Poljanska dolina Aleksander Weiss 1. r. ___ i LITIJA 1105. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in odloka o določitvi in pooblastitvi organov, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Litija (Uradni list SRS, št. 17/85) ter 250. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Izvršni svet Skupščine občine Litija ng 103. seji dne 24. aprila 1986 sprejel SKLEP o cenah geodetskih storitev 1. člen S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnopravnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve občine litija. 2. člen Cene iz 1. člena tega sklepa so: Cene Zap. . . , geodetskih št_ vrsta in obseg del storitev din 1 2 * * 5 6 7 * 9 1. Parcelacija 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.006 2. Parcelacija 2.1. Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na dva dela 11.860 2.2. Za vsak nadaljnji 0,3 ha 3.500 2.3. -Za vsako dodatno novo parcelo 3.000 2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 °/o 2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Parcelacija za obod 2.1. Za vsak lom meje oboda 2.520 2.2. Za vsako novo nastalo parcelo 3.000 3. Ekspropriacija dolžinskih objektov 1, -Navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Hektometer (100 m) ekspropriacije 17.000 4. Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Določitev meje 2.1. Za grafično izmero za 2 mejni točki 9.300 2.2. Za vsako nadaljno mejno točko 2.900 2.3. Za numerično izmero za 2 mejni točki 5.000 2.4. Za vsako nadaljnjo točko 2.000 2.5. Prenos meje gozdnih parcel — cena se poveča za 50 °/o 5. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Ugotovitev meje 2.1. Za 2 mejni točki 7.000 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 2.000 6. Posnetki za lokacijsko dokumentacijo in posnetki novozgrajenih stavb in objektov 1. Do 0,5 ha 9.000 2. Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha 2.900 7. Zakoličbe stavb in objektov 1. Stanovanjska stavba ali garaža 5.000 2. Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času 8. V izjemnih primerih, kjer ni mogoče zaračunavati stroškov po ceniku, se uporab- ljajo naslednje ume cene: — za terensko geodetsko delo ura po 1.440 — za pisarniško geodetsko delo ura po 1.282 — za risarsko geodetsko delo ura po 735 — za figurantsko delo ura po 633 9. Cenam geodetskih storitev po tem ceniku se dodajo materialni stroški (mejniki, količ- ki, kilometrma, obrazci...) in stroški figu- ranta po dejansko uporabljenem času. 3. člen Dohodki, ki se ustvarijo s to dejavnostjo so prihodki proračuna občine Litija in se namenjajo za razvoj in modernizacijo geodetske službe ter materialne stroške občinske geodetske uprave. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o cenah geodetskih storitev (Uradni list SRS, št. 35/85). 5. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 38-1/86 Litije, dne 24. aprila 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Zvonimir Bric L r. LJUTOMER 1106. Na podlagi 261. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81, 12/83 in 6/86) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1986 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1985 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1985. 2. člen Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1985 izkazuje: din — zaostanek 31. decembra 1984 9,618.128 — obremenitve po odmeri 371,115.921 — plačila v tekočem letu 361,823.018 — zaostanek 31. decembra 1985 18,911.031 3. Hen Zaključni račun davkov in prispevkov občanov obsega: — bruto bilanco na obrazcu KD-6, — bilanco na obrazcu Zr-1. — pregled skupno doseženega prometa na obrazcu Zr-2, — pregled dolgov in preplačil zavezancev na obrazcu Zr-3. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 422-1/86-4 Ljutomer, dne 26. maja 1986. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Matija Sever 1. r. 1107. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81, 12/83 in 6/86) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1986 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Ljutomer 1. člen V odloku o komunalnih taksah v občini Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 9/85) se spremeni tar. št. 3 tako, da se glasi: »Za začasno prebivanje na območju občine se plača turistična taksa: dln — za domače goste dnevno 50 — za tuje goste dnevno 100 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. Št. 423-1/85 Ljutomer, dne 26. maja 1986. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Matija Sever 1. r. , 1108. Na podlagi drugega odstavka 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81, 12/83 in 6/86) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1986 sprejela ODLOK o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v občini Ljutomer 1. člen S tem odlokom se določijo objekti in posegi v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ampak zadostuje priglasitev za urejanje prostora pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Določi se vrsta, namen, največja velikost in način gradnje pomožnih objektov. 2 * 2. člen Za pomožne objekte za potrebe občanov in njihovih družin se po tem odloku štejejo: — drvarnice, shrambe, garaže za osebni avto, vrtne ute in vkopane kleti, katerih največja velikost ne presega površine 20 m2; — rastlinjaki, objekti za rejo malih živali, čebel jnjaki, lope za shrambo krme in stelje (skednji), shrambe za poljščine, lope za kmetijske stroje, začasna zavetišča za živino in koruznjaki, katerih največja velikost ne sme presegati površine 30 m2; — ležeči silosi prostornine do 50 na3 in stoječi silosi prostornine do 30 m3; — hlevi za svinje, katerih velikost ne sme presegati površine 10 m2; — vrtne in dvoriščne ograje. 3. člen Pomožni objekti so lahko leseni ali zidani, zgrajeni na pasovnih ali točkovnih temeljih. Hlevi za svinje morajo biti v zidani izvedbi. Postavijo se lahko samostojno ali kot prizidek ob upoštevanju požarnovarnostnih predpisov. Pomožni objekt je lahko pritličen, nepodkleten — razen vkopane kleti, višina etaže je lahko največ 2,80 m. 4. člen Odmik posameznega objekta od sosedove parcelne meje mora biti najmanj 4 m, ob soglasju soseda pa je lahko ta odmik tudi manjši. 5. člen Naklon strešin, vrsta in barva kritine mora biti prilagojena okoliškim objektom. Priključki pomožnega objekta na komunalne naprave se lahko izvedejo le na priključke osnovnega objekta. 6. člen Višina vrtnih in dvoriščnih ograj ob komunikacijah in v strnjenih naseljih sme biti največ 1 m. Odmiki od komunikacij morajo biti v skladu z določili zakona o cestah, odmiki od sosednjih zemljišč pa morajo biti takšni, da ograja ne ovira normalne uporabe tega zemljišča. V soglasju, s sosedom se lahko ograja postavi v mejo. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi pomožnih objektov ter meril, po katerih se določi zemljišče namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta na območju občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 1/73). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Žt. 351/86-3 Ljutomer, dne 26. maja 1986. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Matija Sever L r. ORMOŽ 1109. Po 12. členu zakona 6 referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), drugem odstavku 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in točki b) 99. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 1986 in na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1986 sprejela ODLOK o uvedbi samoprispevka za realizacijo programa Izgradnje osnovnošolskih prostorov na območju občine Ormož 1. člen Za območje občine Ormož se uvede samoprispevek v denarju za realizacijo programa izgradnje osnovnošolskih prostorov. 2. člen Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od 1. junija 1986 do 31. maja 1991. 3. člen Sredstva zbrana š samoprispevkom v višini 362,240.000 din in dodatna sredstva za zagotovitev celotne predračunske vrednosti programa izgradnje osnovnošolskih prostorov na območju občine Ormož, ki jih zagotovijo: KS Ivanjkovci 3,000.000 din; KS Miklavž pri Ormožu 2,000.000 din; KS Ormož 20,000.000 din, Sklad stavbnih zemljišč občine Ormož 2,000.000 din, OZD v občini 40,000.000 din in sredstva republiške solidarnosti 80,000.000 din se uporabijo za: — izgradnjo prostorov za višjo stopnjo in opremo šole v Ivanjkovcih — izgradnjo telovadnice pri Osnovni šoli narodnega heroja Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu — izgradnjo in opremo osnovne šole Ormož ter adaptacijo šole na Hardeku 4. člen Vrstni red izgradnje objektov bo določila Skupščine občine Ormož na način, da bodo sredstva uporabljena racionalno. ’ 5. člen Dinamika uporabe sredstev za Izvajanje izgradnje osnovnošolskih objektov se bo določala z letnimi piani. 6. člen Zavezanci plačila samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ormož in sicer po stopnjah: — 2 %> od neto osebnih dohodkov in od vseh nadomestil osebnega dohodka; delovni ljudje, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja; — 2°/o od dohodka, zmanjšanega za prispevke in davke; občani ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve; — 1 °/o od pokojnin upokojencev; . — 5°/» od katastrskega dohodka kmetijskih za- vezancev. 7. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani, navedeni v 12. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 8. člen Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin bodo obračunavali in odvajali izplačevalci osebnega dohodka ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin. Samoprispevek od drugih zavezancev obračunava in odvaja Uprava za družbene prihodke občine Ormož po postopku in načinu, Iti velja za odmero prispevkov in davkov. 9. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 10. člen Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem računu občine Ormož, št. 52410-780-23009 »zbiranje samoprispevka za financiranje izgradnje osnovnošolskega prostora«. 11. člen Za zbiranje sredstev in izvajanje programa izgradnje osnovnošolskega prostora je odgovoren posebni odbor, ki ga imenuje Skupščina občine Ormož. Odbor ima predsednika in 12 članov. S sklepom o imenovanju odbora se podrobneje določijo njegove pristojnosti. 12. člen Odbor iz 11. člena tega odloka poroča enkrat letno o svojem delu Skupščini občine Ormož in zborom občanov v občini Ormož. 13. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj in Uradnem Listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1986. Št. 014-1/86 Ormož, dne 22. maja 1986. Predsednik Skupščine občine Ormož Milan Ritonja 1. r. SEVNICA 1110. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 28. člena statuta krajevne skupnosti Sevnica je skupščina krajevne skupnosti Sevnica na seji dne 23. maja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sevnica 1. člen Za območje krajevne skupnosti Sevnica se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka. 2. člen S samoprispevkom se bo sofinancirala izgradnja cest, vodovoda, športnih igrišč pri kopališču, dozidava garaž gasilskega društva Sevnica, lope za stroje, in sicer v skladu s srednjeročnim programom krajevne skupnosti Sevnica. 3. člen Po cenah iz maja 1986 se bo s samoprispevkom zbralo v petih letih 165,000.000 dinarjev, medtem ko bo za realizacijo programa potrebno skupaj 212.600.000 dinarjev. Za uresničitev programa bo potreben prispevek občanov, njihovo delo, prispevek skupnosti za ceste in delovnih organizacij z območja krajevne skupnosti. 4. člen Samoprispevek se bo zbiral pet let, in sicer od 1. avgusta 1986 do 31. julija 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali zayezanci. ki- imajo stalno prebivališče na območju KS Sevnica, in sicer: din 131.000. 000 75,240.000 303.000. 000 — po ,stopnji 1,5 Vo od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu, — po stopnji 1,5 “/o. občani, ki imajo dohodek od obrti, intelektualnih storitev in drugih gospodarskih dejavnosti od osnov, od katerih se plačujejo 'prispevki, tj. od neto osebnega dohodka, — po stopnji 1,5 »/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti nad zneskom KD 7.000 dinarjev, če jim je kmetijstvo edini vir dohodkov za preživljanje, — po stopnji 1,5 °/o osebni, invalidski in družinski upokojenci od pokojnin. 8. člen Oprostitve plačila samoprispevka so določene v 12. členu zakona o samoprispevku. 7. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti Sevnica. 8. člen V obdobju pred razpisom referenduma za uvedbo samoprispevka so o programu samoprispevka razpravljali delovni ljudje in občani na zborih občanov po naseljih in po uličnih odborih v Sevnici. 9. člen Referendum bo v nedeljo 22. junija 1986. Referendum bo izvedla volilna komisija krajevne skupnosti Sevnica, skladno Z določbami zakona o volitvah in delegiranju v. skupščine družbenopolitičnih skupnosti. 10. člen Na referendumu bodo delovni ljudje in občani glasovali tajno in neposredno. Na glasovnici je besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST SEVNICA GLASOVNICA Na referendumu dne 22. junija 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1. avgusta 1986 do 31. julija 1991, za območje krajevne skupnosti Sevnica, za sofinanciranje izvedbe programa, skladnega s srednjeročnim programom KS Sevnica glasujem ZA PROTI Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne' strinja. 11. člen Za zbiranje sredstev" samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Sevnica, ki hkrati skrbi tudi za izvajanje sprejetega programa. V primeru več zbranih sredstev kot je predvideno za realizacijo sprejetega programa, svet KS določi namen uporabe viška sredstev. 12. člen Kontrolo nad zbiranjem sredstev samoprispevka opravlja uprava za družbene prihodke občine Sevnica in Služba družbenega knjigovodstva. Kontrolo porabe sredstev samoprispevka opravlja skupščina krajevne skupnosti, ki vsako leto obravnava poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih. 13. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Sevnica. 14. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Sevnica, dne 23. maja 1986. Predsednik skupščine KS Sevnica Stane Šeško, inži 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 1111. Na podlagi 7. in 8. plena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in določil statuta krajevne skupnosti Oplotnica je skupščina krajevne skupnosti Oplotnica na svoji seji dne 21. maja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Oplotnica 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi III. samoprispevka v denarju za financiranje že sprejetega programa v krajevni skupnosti Oplotnica, in sicer: a) 70 u/o od zbranih sredstev za skupne naložbe sprejete po programu in b) 30 °/o za ostala investicijska vlaganja, prav tako sprejeta po programu za obdobje 1986—1991 2. člen Referendum bo v nedeljo dne 15. junija 1986. 3. člen Sredstva zbrana s tem samoprispevkom bodo namenjena izključno za uresničitev sprejetega programa. Po izračunskih osnovah iz decembra leta 1935 bo po uvedbi samoprispevka zbranih na območju krajevne skupnosti Oplotnica 145,300.000 din. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. septembra 1986 do 31. avgusta 1991 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Oplotnica ter obrtniki, ki imajo sedež svoje obrtne dejavnosti na območju krajevne skupnosti Oplotnica ne glede na kraj njihovega stanovanja. Stopnje samoprispevka znašajo: — 1,5 %> od neto OD iz delovnega razmerja in osebnih dohodkov od katerih se plačujejo prispevki iz OD, — 1,5 eA> za zavezance, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku od opravljanja gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, od davčne osnove povečane za 70 Vo letnega povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu, za katerega se davek odmerja. Enak kriterij velja za zavezance za davek od kmetijske dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku. — 1,5 Ve upokojenci od pokojnin, — 5 °/o od katastrskega dohodka in poseka lesa, — 10 0/o zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, od odmerjenega davka. Občani, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Opiot-nica plačajo za leto 1986 5.000 din, za vsako naslednje leto pa se prispevek zviša v odstotku porasta OD v SRS, kot ga ugotovi Zavod za statistiko SR Slovenije. Občani, ki imajo na območju krajevne skupnosti nepremičnine v obliki stanovanjskih objektov ter hišic za oddih in rekreacijo, njih stalno bivališče pa je izven krajevne skupnosti, plačajo za leto 1986 5.000 din, za vsako naslednje leto pa se prispevek zviša v odstotku porasta OD v SRS, kot ga ugotovi Zavod za statistiko SR Slovenije. 6. člen Plačila samoprispevka so oproščeni:- — delavci in drugi ljudje, ki prejemajo osebni dohodek nižji od zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom, — upokojenci, katerih pokojnine ne posegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, — kmetje za čas, ko imajo pravico od oprostitvi davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka na katerega se oprostitev nanaša, — kmečki upokojenci od pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, — samoprispevek se ne plačuje tudi od štipendij in nagrad dijakom in študentom, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom in regresov za letni dopust. 7. člen Sredstva se bodo zbirala na žiro računu pri krajevni skupnosti Oplotnica. Za pravočasno izvajanje programa ter za trošenje sredstev je zadolžen svet krajevne skupnosti Oplotnica. Pravilnost obračunavanja in odvajanje sredstev pri izplačevalcih dohodka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 8. člen Referendum vodi volilna komisija v krajevni skupnosti Oplotnica po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve. 9. člen i Na referendumu se glasuje z glasovnico na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Oplotnica GLASOVNICA Na referendumu 15. junija 1986 za uvedbo III. samoprispevka v denarju za dobo petih let, tj. od 1. septembra 1986 do 31. avgusta 1991 za krajevno skupnost Oplotnica za financiranje sprejetega programa, ki ga je sprejela skupščina krajevne skupnosti Oplotnica dne 21. maja 1986 glasujem »PROTI« »ZA« (pečat) Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka pa obkroži »PRO- Tf«. 10. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Oplotnica. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi na krajevno običajen način oziroma objavi v uradnem glasilu. Predsednik skupščine KS Oplotnica Ivan Obionšek 1. r. 1112. Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblik osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 61, člena statuta krajevne skupnosti Kebelj je skupščina na svoji seji 18. maja 1986 na predlog delovnih ljudi in občanov sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa — gradnje komunalnih in drugih objektov za obdobje 1986—1991 1. člen Za območje krajevne skupnosti Kebelj se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za za sofinanciranje srednjeročnega programa gradnje komunalnih in drugih družbenih objektov za obdobje 1986—1991. 2. člen Referendum bo v nedeljo dne 29. junija 1986 od 6. do 18. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. 3. člen Samoprispevek se razpisuje za sofinanciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov: 1. sofinanciranje PTT omrežja na področju celotne KS, 2. sofinanciranje pitne vode v Cezlaku, 3. sofinanciranje transformatorske postaje Vzhodni Kot, 4. sofinanciranje izgradnje kanalizacije na Keblju in v Modriču, 5. gramoziranje krajevnih cest. 4. člen Samoprispevek se uvede za dobo 5 let, in sicer od 1. julija 1986 do 30. junija 1991. 5. člen S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 21,465.250 din, od katerih je razporejeno: 1. sofinanciranje PTT omrežja 60 2. sofinanciranje pitne vode v Cezlaku 10 3. sofinanciranje transformatorske postaje 5 4. sofinanciranje izgradnje obeh kanalizacij 10 5. vzdrževanje cest 15 6. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni Imenik in tisti, ki so stari nad 15 let in so v delovnem razmerju. Glasujejo samo tisti, ki imajo stalno bivališče na ob- ■wč*e KS Kebe«. Za izvedbo referenduma je pristojna volilna komisija krajevne skupnosti. 7. člen Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovanjem. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Kebelj glasovnica za referendum, dne 29. 6.1986 glasujem ZA PROTI uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje srednjeročnega programa krajevne skupnosti Kebelj za obdobje 1986—1991. Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 8. člen Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti Kebelj. 9. člen Samoprispevek bi plačevali občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Kebelj od naslednjih osnov: 1. občani, ki imajo osebni dohodek iz rednega delovnega razmerja oziroma od nadomestila v višini 1,5 °/o od neto OD oziroma nadomestila, 2. občani zavezanci prispevka iz dohodka od obrti v višini 1,-5 °/o od celotnega dohodka, 3. občani zavezanci prispevka iz dohodka od kmetijstva v višini 4 "/o od katastrskega dohodka, 4. občani zavezanci prispevka iz dohodka od posekanega lesa v višini 1,5 "/o od celotnega dohodka, 5. občani, ki prejemajo pokojnino in je večja od pbkojnine z varstvenim dodatkom v višini 1,5%, 6. občani, ki so na začasnem delu v tujini in ima-, jo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti v pavšalnem znesku 40.000 din letno. Samoprispevka bodo oproščeni: — občani, ki prejemajo socialne podpore, otroški dodatek, — dijaki in študentje od štipendij, — učenci v gospodarstvu od nagrad in drugi, ki ne dosežejo zakonske višine dohodkov. 10. člen Samoprispevek, ki se bo plačeval iz osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin bo obračunaval in odtegoval izplačevalec OD oziroma nadomestil ter pokojnin. Samoprispevek od drugih dohodkov bo obračunavala in odtegovala davčna uprava Skupščirte občine Slovenska Bistrica. 11. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se bodo uporabljala le za sofinanciranje sprejetega programa iz 3 člena tega sklepa, ter se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti. 12. člen Za zbiranje sredstev samoprispevka in njihovo razporeditev po 11. členu tega sklepa je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Kebelj. 13. člen O uporabi sredstev smaoprispevka se vsako leto sestavi obračun, ki se predloži delovnim ljudem in občanom. Ta obračun potrdi skupščina krajevne skupnosti Kebelj. 14. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Kebelj. 15. člen Ta sklep začne veljati takoj, ko je objavljen v Uradnem listu SRS. 6t. 14/1986 KS Kebelj, dne 27. maja 1988. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Kebelj Ferdinand Vengust 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 1113. Na podlagi 17. in 20. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Šentjur pri Celju ter 7. in 8. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Šentjur pri Celju za obdobje 1986—1990, je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za ceste Šentjur na seji dne 21. maja 1986 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, višini in osnovah sredstev za financiranje cestnega gospodarstva v okviru Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Šentjur za obdobje 1986—1990 I Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za ceste, bodo v letu 1986 za realizacije dogovorjenih nalog združevali sredstva v višini 1,30 % na BOD iz dohodka. II Prispevek iz točke I tega ugotovitvenega sklepa obračunavajo in odvajajo TOZD in DS ob izplačilu osebnih dohodkov, od občanov in delovnih ljudi, ki s samostojnim delom opravljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost pa prispevek obračunava in pobira Uprava za družbene prihodke občine Šentjur pri Celju. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. IV Zavezanci za prispevek iz II. točke tega sklepa so dolžni opraviti poračun za neporavnane obveznosti do 31. julija 1986. Predsednik skupščine Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Šentjur pri Celju Jože Žnidar 1. r. 1114. Na podlagi 17. in 20. člena statuta Samoupravne komunalne interesne skupnosti Šentjur pri Celju in 19. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti Šentjur pri Celju za obdobje 1986—1990, je skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti Šentjur pri Celju na seji dne 21. maja 1986 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, višini in osnovah sredstev za financiranje komunalne dejavnosti v okviru Samoupravne komu- . nalne interesne skupnosti Šentjur pri Celju za obdobje 1986—1990 I Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti, bodo v letu 1986 za realizacijo dogovorjenih nalog združevali sredstva v višini 2,10 % od BOD iz dohodka. II Prispevek iz točke I tega ugotovitvenega sklepa obračunavajo in odvajajo TOZD in DS ob izplačilu osebnih dohodkov, od občanov in delovnih ljudi, ki s amostojnim delom opravljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost pa prispevek obračunava in pobira Uprava za družbene prihodke občine Šentjur pri Celju. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1986 dalje. Predsednik skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Šentjur pri Celju Štefan Arzenšek 1. r. 1115. Na podlagi 12., 13. in 30. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred podari občine Šentjur pri Celju in 11. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari občine Šentjur pri Celju za obdobje 1986—1990, je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari občine Šentjur pri Celju, na seji dne 26. maja 1986 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, višini in osnovah sredstev za financiranje potreb s področja varstva pred požari v okviru Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari občine Šentjur pri Celju za obdobje 1986—1990 I Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari, bodo v letu 1986 za realizacijo dogovorjenih nalog združevali sredstva: v višini 0,30”/o na BOD iz dohodka. II Prispevek iz I. točke tega ugotovitvenega sklgpa obračunavajo TOZD in DS ob izplačilu osebnih dohodkov, od občanov in delovnih ljudi, ki s samostojnim delom opravljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost pa prispevek obračunava in pobira Uprava za družbene prihodke občine Šentjur. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1986 dalje. Predsednik skupščine Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 1116. Na podlagi 16. in 17. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Šentjur pri Celju in 7. in 9. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1986 do 1990 je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju na seji 20. maja 1986 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, višinah in osnovah sredstev za financiranje potreb stanovanjskega gospodarstva v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti Šentjur pri Celju za obdobje 1986—1990 I Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti, bodo v letu 1986 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti Šentjur sredstva za naslednje namene: 1. za solidarnost v občini po stopnji 1,500% na BOD iz dohodka, 2. za solidarnost na ravni republike po stopnji "0,135 % na BOD iz dohodka, 3. za vzajemnost na ravni občine po stopnji 0,90 % na BOD iz čistega dohodka, 4. za vzajemnost na ravni republike po stopnji 0,02 % na BOD iz čistega dohodka, 5. za lastne potrebe TOZD in DS po stopnji 2,50 % od BOD iz dohodka, 6. za urejanje stavbnih zemljišč po stopnji 0,615 na BOD iz dohodka. II Prispevke iz točke I tega sklepa obračunavajo in odvajajo zavezanci TOZD in DS ob izplačilu osebnih dohodkov, od občanov, ki opravljajo samostojno dejavnost pa uprava za družbene prihodke od osnov iz I. točke tega sklepa. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1986 dalje. Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine , Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1117. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76), 27. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74), 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 6/82 in 10/83) in 4. člena odloka o cenah geodetskih storitev v občini Šmarje pri Jelšah (Uradin list SRS, št. 25/85) je Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 27. maja 1986 sprejel SKLEP o povišanju cen za geodetske storitve 1 Določijo se nove višine cen za geodetske storitve v občini Šmarje pri Jelšah in znašajo: 1. Parcelacija ' d10 1. navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Parcelacija parcel: 2.1. Parcelacija parcel velikosti do 0,3 hektara na dva dela 12.000 2.2. Za vsak nadaljnji 0,3 ha 3.500 2.3. Za vsako dodatno novo parcelo 3.000 2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 °/» 2. Parcelacija na osnovi zazidalnih in ureditvenih načrtov 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Parcelacija za obod 2.1. Za vsak lom meje oboda 2.600 2.2. Za vsako novo nastalo parcelo 3.000 3. Ekspropriacija dolžinskih objektov 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Hektometer (100 m) ekspropriacije 17.000 4. Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Določitev meje 2.1. Za grafično izmero za dve mejni točki 9.500 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 3.000 2.3. Za numerično izmero za dve mejni točki 5.000 2.4. Za vsako nadaljnjo točko 2.000 2.5. Prenos meje gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %> 5. Ugotovitev meja v mejnem ugoto-vinskem postopku 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Ugotovitev meja 2.1. Za dve mejni točki 7.000 ■ 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 2.000 6. Posnetki za lokacijsko dokumentacijo in posnetki novozgrajenih stavb in objektov 1. Do 0,5 ha 10.000 2. Za vsaki nadaljnji 0,25 ha 3.000 7. Zakoličbe stavb in objektov 1. Stanovanjska stavba ali garaža 5.000 2. Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času 8. Geodetske storitve, ki jih ni možno obračunavati po zgoraj navedenih cenah, se zaračunavajo po dejansko porabljenem času. V takih primerih je predlog urnih cen naslednji: — za terensko geodetsko delo ura 1.500 — za pisarniško geodetsko delo ura 1.300 — za risarsko geodetsko delo ura 750 — za figurantsko delo ura po 650 9. Cenam storitev po tem ceniku se dodajo materialni stroški (mejniki, količki, kilometrine...) in stroški figuranta po dejanskem porabljenem času. 2 Z dnem. ko začne veljati ta skl»p preneha veljati sklep o povišanju ven geodetskih ilorilev v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 37/85). 8 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-2/86-2 Šmarje pri Jelšah, dne 27. maja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Marjan Babič, dipl. oec. L r. VRHNIKA 1118. Na podlagi 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/ 84), navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85) in 234. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1986 sprejela ODLOK o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin 1. člen Pomožni objekti za potrebe občanov in njihovih družin so: — drvarnice, kurniki, zajčniki, vrtne ute in rastlinjaki, če ne presegajo 12 m2 tlorisne površine in ležijo v sklopu individualnih stanovanjskih in gospodarskih objektov, — vrtne in dvoriščne ograje maksimalne višine 1,00 m; — nadstrešnice za parkiranje avtomobilov, kmetijskih strojev, koles, motorjev, avtomobilskih prikolic, ki ležijo ob individualnih stanovanjskih hišah, če ne presegajo površine 9 m2; — dimniki, sončni kolektorji, vetrolovi, zunanja stopnišča; — svinjski hlevi in hlevi za drobnico v sklopu individualnih stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov v maksimalni tlorisni površini 12 m2; — tipski silosi za shranjevanje živinske krme, če bodo locirani v sklopu kmečkega gospodarstva; — čebelnjaki za največ 20 panjev v maksimalni tlorisni površini 12 m2; — oprema parkov in igrišč; — oznake na zgradbah in javnih površinah (reklamni napisi ipd.); — manjša gnojišča, greznice, kapnice in manjša zajetja pitne vode; — enojni kozolci z dvema poljema, skednji, kašče, lope za shrambo sena, stelje, poljščine, orodja, začasna zavetišča za živino za potrebe kmečkih gospodarstev v maksimalni tlorisni površini 12 m2; 2. člen Pomožni objekti za rejo živali se lahko gradijo v območjih, v katerih reja ni prepovedana s posebnim predpisom. 3. člen Priglasitev nameravanih del po 2. členu odloka vsebuje opis nameravane graditve in zemljišča z vrisano lokacijo objekta in dokazilo o razpolaganju z zemljiščem. 4. člen Opisane pomožne objekte je možno graditi, če niso v nasprotju z določbami prostorskih Izvedbenih aktov, če so glede na funkcijo, velikost in obliko v obravnavanem prostoru primerni in če z njihovo realizacijo ne bodo prizadete pravice in zakoniti interesi drugih lastnikov mejnih zemljišč. 5. ' člen Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja urbanistična inšpekcija Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec in Vrhnika. 6. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati 14. člen odloka o urejanju prostora v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 23/84). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urandem listu SRS, Št. 3/6-350-06/85 Vihnika, dne 20. maja 1986. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Herman Bole, inž. 1. r. 1119. Na podlagi 82. člena zakona o urejanju naselij in 'drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in v skladu z 202. členom statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79, 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1986 sprejela ODLOK o ugotovitvi katere sestavine zazidalnih načrtov so v nasprotju s srednjeročnim planom občine Vrhnika za obdobje 1986—1990 1 2 3 1. člen S tem odlokom ugotavljamo, katere sestavine zazidalnih načrtov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Vrhnika za obdobje 1986—1990 in se ne morejo izvajati. 2. člen Zazidalni načrt Dragomer (Uradni list SRS, št. 20/77) je s programom pozidave na zemljiščih pare. št. 918/1, 919/1, 920/25, 632/13 in 921/2 k. o. Log v nasprotju s srednjeročnim planom občine Vrhnika 1986 do 1990, ki ta območja trajno namenja kmetijski proizvodnji in ga v tem delu ne izrvajamo. Preostali del zazidalnega načrta Dragomer izvajamo v skladu s prvim odstavkom 82. člena zakona o urejanju naselij In drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84). 3. člen Ostale veljavne prostorske izvedbene načrte bomo izvajali v celoti v skladu z določili posameznega akta, na območjih, kjer prostorski izvedbeni načrt ni izdelan, pa s prostorskimi ureditvenimi pogoji. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 3/6-350-01/86 Vrhnika, dne 20. maja 1986. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Herman Bole, inž. 1. r. 1120. Na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) ter na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 2., ,7., 8. in 9. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1986 sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča ter odstotek za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče 1. člen Povprečna gradbena cena za 1 m- koiistne stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti zmanjšane za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča in za vrednost zemljišča znaša na dan 31. 2. 1985 za območje občine Vrhnika 84.000 dinarjev. 2. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev na ha znašajo na dan 31. 12. 1985: — stroški za individualne komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine 7.696 dinarjev, — stroški za kolektivne komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine 3.965 dinarjev. 3. člen Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene določene v 1. členu in znaša 0,7 %>. . 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odstotka za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Uradni list SRS, št. 21/85). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 3/7-010-04/76 Vrhnika, dne 19. maja 1986. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Herman Bole, inž. 1. r. 1121. V skladu z 31. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in na podlagi 5. člena odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 2/86), je upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč občine Vrhnika na seji dne 10. marca 1986, sprejel STATUT sklada stavbnih zemljišč občine Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta statut podrobneje ureja organizacijo in delovanje Sklada stavbnih zemljišč v občini Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: sklad), skladno z zakonom in odlokom o njegovi ustanovitvi. 2. člen Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih določa zakon, odlok o njegovi ustanovitvi in ta statut. Za obveznosti sklada je sklad odgovoren z vsemi sredstvi, s katerimi upravlja in razpolaga (popolna odgovornost). Ime sklada je: Sklad stavbnih zemljišč občine Vrhnika p. o. Sedež sklada je na Vrhniki, Tržaška cesta 15 Sklad ima štampiljko okrogle oblike z besedilom: Sklad stavbnih zemljišč občine Vrhnika. 3. člen Sklad je vpisan v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani. II. ORGANI SKLADA 4. člen Organi sklada so: 1. upravni odbor sklada 2. komisija za oddajanje stavbnega zemljišča 3. stalna ali začasna delovna telesa, ki jih ustanovi upravni odbor. 5. člen ' Upravni odbor je najvišji organ upravljanja sklada. Upravni odbor opravlja zlasti naslednje nlaoge: — sprejema statut sklada in druge splošne akte, — sprejema letne programe dela, finančni načrt in zaključni račun sklada, — sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč, — poroča občinski skupščini o svojem delu o izvrševanju nalog sklada, — predlaga občinski skupščini ukrepe za uresničevanje določene politike glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev, — sklepa sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativno-tehnična in druga opravila, — imenuje predsednika in člane komisije za oddajanje stavbnega zemljišča, — daje splošne smernice za delo komisije iz prejšnje alinee, — odloča o ugovorih zoper odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča o izboru ponudnika v javnem razpisu o oddaji zemljišča, — ustanavlja stalna ali občasna delovna telesa sklada, — sprejema druge akte in ukrepe ter obravnava druga vprašanja, ki se nanašajo na delovanje in poslovanje sklada, — najema kredite. 6. člen Predlog za imenovanje članov upravnega odbora pripravi komisija za volitve in imenovanja pri Skupščini občine Vrhnika. Upravni odbor ima predsednika, namestnika in 9 članov. Predsednika, namestnika in člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov, pri čemer mora biti več kot polovica z vrst delegatov za zbor združenega dela, po postopku, ki ga določa odlok o ustanovitvi sklada. 7. člen Upravni, odbor dela na sejah. Upravni odbor se sestaja po potrebi. Sejo upravnega odbora sklicuje in vodi njegov predsednik, v odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednik upravnega odbora oziroma njegov namestnik je dolžan sklicati sejo odbora, če to predlaga član upravnega odbora, komisija za oddajo stavbnega zemljišča ali funkcionar občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativno-tehnična in druga opravila. 8. člen Predlog dnevnega reda za sejo upravnega odbora določi predsednik upravnega odbora oziroma njegov namestnik v sodelovanju s funkcionarjem upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativno-tehnična opravila oziroma v sodelovanju s tistimi, ki predlagajo sklic seje po 4. odstavku 7. člena tega statuta. 9. člen Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzoče več kot polovica vseh članov, kolikor s tem statutom ni določeno drugače. Predlog na seji upravnega odbora je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh članov, kolikor s tem. statutom ni določeno drugače. 10. člen V primerih, ko odloča upravni odbor o sprejemu statuta, letnem programu dela, finančnem načrtu, zaključnem računu in o sporazumih, ki jih sklepa sklad, lahko upravni odbor veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot dve*tretjini vseh članov. V primerih iz prejšnjega odstavka je predlog sprejet, če je zanj glasovalo najmanj dve tretjini vseh članov. 11. člen O sejah upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik oziroma podpredsednik upravnega odbora. 12. člen Predsednik upravnega odbora sklicuje in vodi sejo upravnega odbora, podpisuje akte, ki jih je sprejel upravni odbor, predstavlja in zastopa sklad v mejah pooblastil, ki jih določa odbor o ustanovitvi sklada ter opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in upravni odbor sklada. V odsotnosti predsednika upravnega odbora opravlja naloge predsednika, podpredsednik upravnega odbora. 13. člen Komisija za oddajanje stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev investitorjem. Komisija ima predsednika in 4 člane ter ravno toliko namestnikov. Mandatna doba predsednika in članov komisije ter njihovih namestnikov traja dve leti in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani še za eno mandatno obdobje. Predsednik in člani komisije ter njihovi namestniki so za svoje delo odgovorni upravnemu odboru sklada. 14. člen Predsednika ter člane komisije in njihove namestnike imenuje upravni odbor sklada, sestavo in način imenovanja pa se določi v poslovniku upravnega odbora. 15. člen Komisija za oddajanje stavbnega zemljišča dela na svojih sejah, če njeno delo ni urejeno drugače s predpisi občinske skupščine. Komisija se sestaja po potrebi. Sejo komisije sklicuje in vodi njen predsednik. 16. člen Komisija za oddajo stavbnega zemljišča lahko veljavno odloča, če so na seji navzoči vsi člani oziroma njihovi namestniki. Predlog na seji komisije je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh članov, kolikor s predpisi ob-' činske skupščine ni drugače določeno. 17. člen Stalna in začasna delovna telesa se ustanovijo z nalogo, da spremljajo in proučujejo določena strokovna vprašanja z delovnega področja upravnega odbora sklada ter, da oblikujejo ustrezne predloge. Delovna telesa iz prejšnjega odstavka imenuje upravni odbor sklada. Upravni odbor sklada z aktom o ustanovitvi določi naloge delovnim telesom, spremlja njihovo delo in jih razrešuje. III. STROKOVNA SLUŽBA SKLADA 18. člen Administrativno-tehnična in druga strokovna opravila, ki so potrebna za delovanje in izvajanje nalog sklada ter komisij in delovnih teles, opravlja občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje in občinski oddelek za občo upravo. Upravni odbor sklada in Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika skleneta samoupravni sporazum o notranji organizaciji, vrsti in obsegu del, osnovah in merilih za zagotavljanje sredstev za delo o načinu koordiniranja dela ter o drugih medsebojnih pravicah in obveznostih. Sklad bo lahko oddal dela in naloge iz prvega ter drugega odstavka tega člena Zavodu za načrtovanje Vrhnika na osnovi sklenjenega samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela. IV. DEJAVNOST SKLADA 19. člen Sklad opravlja zlasti naslednje naloge: 1. spremlja planske akte, s katerimi v skladu s planskimi dokumenti družbenopolitične skupnosti, do- loča in dograjuje politiko zadovoljevanja potreb na področju urejanja stavbnih zemljišč ter sodelovanje pri pripravi in usklajevanju planskih aktov ostalih dejavnikov družbenega planiranja; 2. pripravlja in spremlja investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč na podlagi srednjeročnega družbenega plana občine, odloča o oddaji investicijskih del ter skrbi za njihovo izvajanje; 3. v skladu z investicijskimi programi financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev; 4. daje pobude za sprejem splošnih in posamičnih upravnih aktov za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino ter sodeluje pri uresničevanju predkupne pravice občine; 5. oddaja nezazidana stavbna zemljišča, s katerimi upravlja občina; 6. v skladu z zakonom nastopa kot investitor izgradnje nadomestnih objektov; 7. upravlja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter razpolaga z njimi skladno s svojim finančnim načrtom; 8. opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in predpisi občinske skupščine. 20. člen Sklad opravlja svojo dejavnost po svojih organih, strokovni službi ali po zavodu za načrtovanje, ki mu po 16. členu tega statuta lahko odda v Izvedbo posamezne naloge. 21. člen Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu. Program nalog iz prejšnjega odstavka oblikuje sklad s srednjeročnimi planskimi odločitvami občine in na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine. Letni program nalog sklada potrjuje občinska skupščina. O izvrševanju nalog sklada poroča upravni odbor sklada občinski skupščini. V. FINANCIRANJE SKLADA 22. člen Sredstva sklada so: 1. denarna sredstva pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem; 2. denarna sredstva zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; 3. denarna sredstva zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje zemljišča; 4. sredstva ki jih delovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti po sklenjenih samoupravnih sporazumih namensko odvajajo za gradnjo komunalnih in drugih objektov in naprav; 5. sredstva za nacionalizirana in odkup zemljišč, ki se vodijo na posebnem računu občine; 6. delež v skupnem dohodku LB — Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana; 7. druga sredstva. Sredstva iz prejšnjega odstavka se vodijo na računu sklada in se uporabljajo za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč po merilih in na način, ki so 'določeni z dogovorom o temeljih družbenega plana občine in družbenim planom občine. 23. člen S finančnim načrtom sklada se na podlagi meril iz drugega odstavka prejšnjega'člena in programa nalog iz 21. člena tega statuta določi višina finančnih sredstev za delovanje organov upravljanja, njegove strokovne službe in zavoda za načrtovanje, pooblaščenega za izvajanje nalog sklada, sprejetih s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela. 24. člen Finančni načrt in zaključni račun sklada potrjuje občinska skupščina. VI. KONČNE DOLOČBE 25. člen Ta statut se lahko spremeni ali dopolni po postopku, ki velja za njegovo sprejetje. 2G. člen Statut sprejme upravni odbor sklada in začne veljati, ko ga potrdi občinska skupščina. Akt o potrditvi statuta, ki ga sprejme občinska skupščina je njegov sestavni del. 27. člen Statut se objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/10-465-02/85 Vrhnika, dne 10. marca 1985. Predsednik UO sklada stavbnih zemljišč \ Cedo Vuga 1. r. V prečiščenem besedilu zakona o obdavčitvi tujih oseb objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 16/86 z dne 18. IV. 1986 je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato na podlagi 5. odstavka 264. člena prečiščenega besedila poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem POPRAVEK zakona o obdavčitvi tujih oseb (prečiščeno besedilo) V uvodnem besedilu k zakonu o obdavčitvi tujih oseb (prečiščeno besedilo) se datum uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obdavčitvi tujih oseb 6. 12. 1986 pravilno glasi 1. 1. 1986. Št. 422-20/36 Ljubljana, dne 27. maja 1986. * Generalni sekretar Marko Herman 1. r. POPRAVEK V pravilniku o notranjem poslovanju organov za •postopek o prekrških, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 18-916/86 z dne 9. V. 1936, so tele napake: 1. v 4. točki prvega odstavka 50. člena se vpisnik za zaupne in strogo zaupne zadeve pravilno^ označi s kratico SpZ, 1. toqka drugega odstavka istega člena pa se pravilno glasi: »Kartotečno kazalo k vpisnikom ali osebni Imenik k vpisnikom;« 2. v tretjem odstavku 54. člena mora biti številka v oklepaju podčrtana: npr. 550); 3. v prvem odstavku 98. člena mora biti pred »IOK spisi« pravilno navedena št. 12; 4. besedilo nad stolpcema 8 in 9 v obrazcu št. 1 se pravilno glasi: »zadeva, odstopljena drugemu or- ganu«, nad stolpci od 23 do 26 istega obrazca pa mora biti pravilno napisano: »Izredna pravna sredstva«; 5. naslov obrazca št. 6 se pravilno glasi: »Kartotečno kazalo k vpisnikom«; 6. obrazcu št. 7 sledi obrazec št. 8, ki se pravilno glasi: »Obr. št. 8: Seznam odvzetih predmetov«; 7. v obrazcu št. 13 se sedma vrstica na ovitku spisa glasi pravilno: »Seznam odvzetih predmetov, zap. št. «. Pomočnik Republiškega sekretarja za pravosodje in upravo Janez Breznik 1. r. POPRAVEK V pregledu predloga stopenj davka iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986; objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 18-918/86 z dne 9. V. 1986 se: V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevki iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« pravilno glasi — pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje »v stolpcu 6 pravilna stopnja 14,49.« _ objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 21-1033/86 z dne 30. V. 1986 se: V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« pravilno glasi: — pri zaporedni številki 16 občina Kočevje: »v stolpcu 20 stopnja 10,70 nadomesti s stopnjo 10,80.« — pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica: »v stolpcu 19 stopnja 15,98 nadomesti s stopnjo 16,47.« Št. 420-15/85 Ljubljana, dne 23. maja 1980. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. POPRAVEK V sklepu o stopnjah prispevkov za' financiranje Skupnosti pokojninske0!! in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1986, objavljenem v Uradnem listu SRS,*št. 18-925/86 z dne 9. V. 1986, se IV. točka sklepa pravilno glasi: »Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.« Skupščina Skupnosti pokojninskega In Invalidskega zavarovanja SR Slovenije Odbor za plan in finance Predsednik Janko Brunet 1. r. VSEBINA Stran SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 1083. Zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1985 1737 1084. Odlok o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi Komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu 1739 1085. Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Skupščine SR Slovenije 1739 10S6. Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije 1741 1087. Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije 1742 1088. Odlok o razrešitvi sodnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije 1743 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1089. Odlok o spremembi odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke 1743 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1090. Odredba o določitvi roka za vplačilo obveznega posojila SR Sloveniji v letu 1986 1743 1091. Spremembe in dopolnitve pregleda predloga sto- penj davkov Iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 1744 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1092. Pregled kazalnikov delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva SR Slovenije za obdobje januar-marec 1986 1744 1093. Srednjeročni plan Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990 1753 1094. Sklep o višini RTV naročnine 1762 1095. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za določanje rejnine In o plačevanju rejnine 1762 REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 1096. Sklep o razvrstitvi cest med regionalne ceste 1764 1097. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990 sklenjen 1767 1098. Sklep o stopnjah, \irih in osnovah prispex^kov za združena solidarnostna in inzajemnostna sredstva na ravni republike za leto 1986 1767 1099. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev solldardnostl za uresničitev projekta »Dom dva topola« v Izoli sklenjen 1768 1100. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev solidarnosti za uresničitev projekta »Dom dva topola« v Izoli 1768 Stran ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1101. Pravilnik o dodeljevanju družbenih kadrovskih stanovanj v občini Tvamnik 1769 1102. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v KS Ivan Omerza — Livold (Kočevje) 1771 1103. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v KS Kostel (Kočevje) 1773 1104. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v KS Poljanska dolina (Kočevje) 1774 1105. Sklep o cenah geodetskih storitev 1775 1106. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1985 1776 1107. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Ljutomer 1777 1108. Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v občini Ljutomer 1777 1109. Odlok o uvedbi samoprispevka za realizacijo pro- grama izgradnje osnovnošolskih prostorov na območju občine Ormož 1777 1110. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sevnica 1778 1111. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Oplotnica 1779 1112. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samopri- spevka za sofinanciranje srednjeročnega programa — gradnje komunalnih in drugih objektov za obdobje 198d—]991 1780 1113. Ugotovitveni sklep o stopnjah, višini hi osnovah sredstev za financiranje cestnega gospodarstva v okviru Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Šentjur za obdobje 1986—1950 17.81 1114. Ugotovitveni sklep o stopnjah, višini in osnovah sredstev za financiranje komunalne dejavnosti v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti Šentjur pri Celju za obdobje 1986—1990 1782 1115. Ugotovitveni sklep o stopnjah, višini in osnovah sredstev za financiranje potreb s področja varstva pred požari v okviru Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari občine Šentjur pri Celju za obdobje 1986—1990 1782 1116. Ugotovitveni sklep o stopnjah, višinah in osnovah sredstev za financiranje potreb stanovanjskega gospodarstva v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti Šentjur pri Celju za obdobje 19S6—1990 1782 1117. Sklep o povišanju cen za geodetske storitve (Šmarje pri Jelšah) 1782 1118. Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Vrhnika) 1783 1119. Odlok o ugotovitvi katere sestavine zazidalnih na- črtov so v nasprotju s srednjeročnim planom občine Vrhnika za obdobje 1986—1990 1784 1120. Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in pdVprečnlh stroških komunalnega urejanja zemljišča ter odstotek za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Vrhnika) 1784 1121. Statut sklada stavbnih zemljišč občine Vrhnika 1785 — Popravek zakona o obdavčitvi tujih oseb (prečiščeno besedilo) 1787 — Popravek pravilnika o notranjem poslovanju organov za postopek 'o prekrških 1787 — Popravek sprememb in dopolnitev pregleda pred- loga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov Iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih In samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1386 1787 — Popravek sklepa o stopnjah prispevkov za finan- ciranje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS za leto 1986 1787 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone t imšjč vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1986 2500 din, Inozemstvo 8000 din — Reklamacije se upoštevajo .e mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šel računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — 2iro račun 50100-603-40323 — oproščeno prometnega davka po maenju Republiškega komiteja za informiranje št. 23-85