Leto IX, *«. 302 Ljubljana, petek 28. decembra 1928 Cena 2 Din Naročnina maša mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din Lirtsdmitvo: Ljubljana, Knaflova uliua 5. Telefon it 8122. 8128 3124 3125 in 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 18 Telet, it 440. Celi«: Kocenova ulica 2. Telefon it 190. Rokopisi de ne vračajo. _ Oglasi po tarifa _ J > m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in (Jpravoiitv«: Ljubljana, Prešernova ulica 54. Telefon it 8122, 8128, 8124. 8125 in 8126. (nseratni oddelek: Ljubljana. Prefter-nova ulica 4 Telefon ftt. 2492. Podrninica Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon St 45n Podruinica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190. RaCuni pri poŠt ček ta vodih: Ljubljana št. 11.842. Praha čislo 78.180; Wien Nr. 105.241. Ljubljana, 21. decembra. Atentat, ki ga je piea anevi izvršil alza^Ki aviououust LSeuoit na bivšega državnega pravanika racnota, je zupei opozoril svet na aizaski pruoieni. la je za seuaj samo :>e domača težava rran-cue. KaKismu imajo tudi mnoge druge države, vendar so na ueiu sne, ki ie z vso vnemo m, kot je viueti, z vsem fanatizmom trudijo, ua bi napravile u njega mednaroden prooiein, da bi v Alzaciji—Lorem zopet otvorili L 1870. začeti in L 1916. končani spor za iranco-sko-nemško mejo. Atentator Benoit je priprost mesarski pomočnik in njegova žrtev m kah ugieden poiitik. nego ie bivši državnj pravdnik v aizaškem mestu Kolmarju. Kavno ta okoinost pa kaže, kako je ozračje v obeh osvobojenih francoskih provincah zastrupljeno m da je politična strast zaseg a že globoko v narodne plasti. Benoit je streljal na Fachota zato, ker je le-ta vršil spomladi v velikem koimarskem procesu proti alzaškim separatistom svojo dolžnost državnega pravdnika. Obtoženi so bili obsojeni Povdariti pa je treba, da jih niso sodili morda sodniki iz stare Francije, marveč sami domači porotniki iz Alza-cije, torej ožji rojaki. 2e tedaj je avtonomistično časopisje katoliškega duhovnika Haegyja priobčilo imena teh porotnikov, ki so bili odslej izpostavljeni vsakodnevnim insul-tom fanatikov, a Fachot je neprestano dobival grozilna pisma. Dal se je prestaviti v Pariz. Vendar ga je atentator poiskal celo v francoskem glavnem mestu. Atentator je izjavil, ko so ga prijeli: «llotel sem rešiti Aizacijo!* To je gotovo dokaj primitivistično naziranje. Se-li more razumen človek od odstranitve navadnega državnega uradnika obetati izpremembo režima? Preiskava bo pokazala, če je atentator pri zdravi pameti. Že sedai pa se ga ogorčeno odrekajo vsi tisti, ki jih je hotel s svojim krvavim činom «reš;ti». Eno pa je Benoit vsekakor dosegel: javno mnenje v Franciji, pa tudi v Alzaciji energično zahteva od vlade, da nujno in energično leči alzaško rano in da poišče ter kaznuje prave krivce, pa najsi bodo kjerkoli. Dejstvo je, da danes v Alzaciji—Lo-reni ni vse tako, kot si žele francoski rodoljubi in prijatelji Francije. Dežela je sicer bogata in živi v velikem blagostanju. Kdor jo je videl pod Nemčijo in danes, mora v gospodarskem oziru beležiti velikanski napredek. Ostane pa nerešeno kulturno in jezikovno vprašanje. Pretežna večina prebivalstva govori posebno nemško narečje. Kot v za-padni Evropi sploh pa tu jezik ni odločil za pripadnost k narodnosti. Alzačani v ogromni večini nočejo biti Nemci, marveč Francozi, pri čemer pa žele ohraniti svojo individua!nost. Ko so po letu 1870. padli pod Nemčijo, so njihovi izvoljeni zastopniki pred vsem svetom izjavili zvestobo do stare do-movine in leta 1918. je Alzacija—Lorena z ogromnim navdušenjem pozdravila osvoboditelje. Ves narod od Atlantskega oceana do Rena se je čutil enotnega, po sklepu premirja so videli v Strassburgu zraven predsednika repubPke Poincar6ja in predsednika vlade Clemenceauja vzhi-čenja iokati celo današnjega voditelja francoskih komunistov Cachina ... Od tedaj so se časi dokaj izpremenili. Napake so se delale z obeh strani. Parizu se je morda preveč žurilo in je premalo računal z dejstvom, da je 50 letni nemški režim naselil v deželo množice Nemcev iz Nemčije in da je nemška vzgoja zapustila globoke sledove. Tudi nova centralistična uprava se ni obnesla. Domači patrijotje oa so prerav-nodušno dopuščali rovanje elementov, ki so igrali pod Nemčijo veliko vlogo, a se z novim stanjem niso mogli sprijazniti. Splošne povojne težave so storite svoje in tako vidimo danes, kako se v Alzaciji družijo avtonomisti pod vodstvom dela duhovšč;ne z mednarodnimi komunisti in z notorčnimi najemniki velenemške propagande. Prišlo je do kolmanskega procesa in do krvavega čina Benoitovega. K sreči ni še prav n:č izgubljeno. Dejstvo je, da je velika večina v deželnih zborih (conseils g£n6raux) obeh de-partemantov v rokah nacijonalnih elementov. Liberalci in socijalisti stoje trdno na strani Francije, prav tako pa tudi dober del duhovščine. Le-ta je te dni ustanovila novo stranko pod imenom «liudske nacijonalne akcije*, ki jo poleg raznih uglednih poHtikov z vsem svojim vplivom podpira sam štrasbur-ški škof. Upati je z vso gotovostjo, da se bo modrosti .francoske vlade, pri prmer-nem in zadostnem uvaževanju upravičenih alzaških želja in s pomočio večine prebivalstva in niihov:h strank v novem letu posrečilo urediti to interno francosko vprašanje ter preprečit1 nakano onih. ki bi hoteli ustvariti v Alza-zicij—Loreni Iredento, poživiti v Nem-čfji rrado na revanžo iti ustvariti mednarodno vprašanje o pripadnosti obedi Odločilni razgovori šefov vladne koalicije Dopoldanska konferenca dr. Korošca, dr. Spaha, Velje Vukičeviča in Ljube Davidoviča. - Dolge avdijence v dvoru Beograd, 27. decembra p. Po vče-rajšnjlih konferencah med gg. Vukičevi-čem, Spahom in Korošcem ie danes dopoldne sledMa seja četvorne koalicije, na kateri naj bi se deflnltivno razč'st;Ii medsebojni odnošaji. V vseh po!itičn'h krogih so s skrajno nervoznostjo pričakovali iz'd te konference. Demokrati so zatrjevali da ostane Davidovič trdno pri svojih zahtevah, in vse ie računalo, da bo še tekom današnjega dneva izbruhnila kriza. Precejšnjo presenečenje pa ie povzročilo, da ie pršei na sejo tudi dr. Marinkovič, ki te, kakor se zdi, tik pred odločitvijo še enkrat pritisnil na Davidoviča, da, če ne stvarno, vsaj časovno popusti ter se zadovolji z odložitvijo do sprejema budžeta. Marinko-vič je kmalu odšel z ministrskega pred-sedništva ter se nodal zopet domov. Konferenca šefov četvorne koalicije se ie pričela ob 10. ter je trajala nad tri ure. Prv| jie zapustil poslopje min. presed-ništva g. Davidovič, ki je bil skraino rezerviran ter je novinarjem na vsa vprašanja le lakonično odgovoril: »Sporazumeli smo se — da nič ne povemo.« »Je-li to edini sporazum, k? ste ga dosegi«?« »e vprašal Vaš poročevalec. G. Davidovič ie odmahnil z roko ter se naglo odpeljal. Šefi hegemonlstične trojlke so ostali še nekaj časa v min?strskem predsed-ništvu ter se posvetovalL Na to ie dr. Korošec odše! v maršalat dvora, od koder pa se je kmalu podal domov. Takoj po kosilu je Ljuba Davidovič prišel v poslanski klub svoje stranke, kjer so ga že pričakovali njegovi ožji prijatelji. Kmalu je prišel tja dvorski orožn'k ter mu je prinesel poziv v av-dijenco. Nekoliko pred 5. se je Davidovič v spremstvu posl. Vlajiča napotil v dvor. Novinarjem, ki so ga spraševali, ali gre za sporazum z ostalimi strankami četvorne koalicije, je g. Davidovič odgovoril: »Sporazuma še ni. A vidite, da Se na niem dela.« Davidovič je ostal pri kralju od 5. popoldne do pol 8 .zvečer. Dolga avdiien-ca ie vzbudila v Beogradu veliko senzacijo in še oovečala splošno nervoz-nost. Po avdijenci se je g. Davidovič s posl. Vlajičem takoj podal na svoje stanovanje, kjer so ga že čakal' prijatelji. Poročal ie o avdijenci in razgovor je trajal pozno v noč. Po Davidoviču ie kralj poklical predsednika vlade dr. Korošca, ki ie ostal na dvoru do pol 9. ure. Tudi on po avdijenci ni hotel dati novinarjem nikake izjave in nikakih pojasnil. Skrajni pritisk na Ljubo Davidoviča Mučni medsebojni očitki. - Pretnje z „močno roko" trojke. - Poskusi prisiliti Davidoviča k popuščanju in odložitvi ^ločitve do proračuna Beograd, 27. decembra p. Od poučene strani je izvedel vaš dopisnik o poteka današnjih razgovorov med šefi trojke in g Davidovičem sledeče podrobnosti: Seja šefov četvorne koalicije je bila deloma zelo mučna. Opetovano je prišlo med Davidovičem in Korošcem do ostrih osebnih spopadov. Medsebojno sta si očitala nelojalnost Dr. Korošec se je zlasti zavaroval proti Davi-dovičevim očitkom, 4 da je državna uprava vedno slabša, korupcija vedno večja, nezakonitosti vedno neznosnej-še. Davidovič ie očital Korošcu, dji stalno dela le to. kar se zmeni z Vu-kičevičem, da demokratov niti ne vpraša in da je zavozi1 politiko vlade, tako da so se razmere v državi le še poostrile. V ostalem so šefi hegemonistične trojke postopali po včeraj dogovorjeni taktiki. Dr Korošec je izjavil Davidoviču. da bi se skoraj vse zahteve demokratov mogle v načelu sprejeti, toda da je treba v podrobnostih še natančnejših razgovorov in dogovorov. Zato bi bilo najbolje, da bi se pogajanja nadaljevala, medtem pa v Natpdni skupščini pospešila proračunska razprava. Kar se tiče odnošajev do KDK, sta Korošec in Vuk;čevič prepričevala Davidoviča. da položaj za pogajanja z Zagrebom »še ni dozorel«. Ako bi sedaj izbruhnila kriza, bi utegnila trajati ja- ko dolgo, a nikdo ne more vedeti, kakšna bi bila končna rešitev. Oba sta apelirala na Davidoviča, naj bo solidaren z ostalimi strankami četvorne koalicije napram KDK. Tudi sicer je bil na Davidoviča izvršen največji pritisk, da se ga prisili na popuščanje in pridobi vsaj za odložitev odločitve. Iz radikalskih vrst so širili med demokrate vest, da bo po njihovem izstopu iz vlade dobila vso moč v roke trojna koalicija, ki bo politiko močne roke izvajala ne le proti KDK v prečanskih krajih, temveč tudi proti demokratski stranki v Srbiji. O poteku avdijence g. Davidoviča naravo ni mogoče doznati ničesar pozitivnega. V demokratskih krogih se zatrjuje, da je Davidovič vladarju obširno obrazložil svoje stališče, ki kul-minira v prepričanju, da je nadaljnji obstoj današnjega sistema za državo otpasen in nemogoč. Zvečer se je iz radikalskih in kleri-ka'nili krorov širila verzija, da je kritična premagana V demokratskih v, ^ -e uioorno zatrjuje, da je situacija slej ko prej nevzdržna in kriza vlade neizbežna. V trenutku ni mogoče ugotoviti, katero mišljenje bolj odgovarja dejanskemu položaju. Teko-m po-noldneva sta se dali časa mudila ¥ maršalatu dvora minister ver Cvetkovič in minister financ dr. Subo-tič. Trumbičevo poročilo na seji vodstva KDK Redna seja poslovnega odbora KDK. — Obširno oorocilo dr. Trumbiča o njegovem bivanju v Parizu in Londonu. — Molčečnost vseh ude'ežencev seje Zagreb, 27. decembra, n. Danes opoldne ob 12. se je kot običajno sestal poslovni odbor KDK na posvetovanje, ki je trajalo do pol 2. popoidne. Posvetovanju so prisostvovali člani poslovnega odbora dr. Maček. Svetozar Pribiče-vič, dr. Krnjevič, inž. Košutič. Večeslav Vilder. Josip Predavec in Juraj Demetrovič. Seje se je udeležil prvič, odkar je prišel s svojega potovanja, tudi doktor Trumbič, ki je podal podrobno poročilo o svojem potovanju, nakar je bila vsa seja posvečena le tej zadevi. Po končani seji ni hotel nihče izmed ude'e-žencev posvetovanja dati nikakršnih izjav niti o predmetu pogovora, niti o rezultatih. Na vprašanja novinarjev je Pribičevič odgovoril, da bo o tem povedal v posebni iziavi. Dr. Krnjevič ie rekel. da nima ničesar Dovedati in da nai se novinarji obrnejo na dr. Trumbiča samega. Toda tudi ta ni hotel dati nikakršne izjave. Neki zagrebški tednik je pr!n°sel vest. da HSS zahteva od vodstva KDK. da se narodni poslanec Vilder ukori za- dežel. ki jih Nemčija ni samo izsrnbila na bojnem noliu. marveč se iih ie v Locarnu sama prostovoljno in za vedno odrekla. radi izjav, ki da jih je dal na skupščini v Požarevcu. Ko je posl. Vilder o tem čul. se ie začudil in je rekel, da to nima nikakršnega smisla in da niti ni potrebno, da bi demantiral. Kralj zopet zdrav Beograd. 27. deeembra. p. Zdravstveno stanje kralja Aleksandra, ki ie radnie dni bolehal na influenci ter ni zapuščal sobe. se je danes popoldne zopet izboljšalo. Kralj je že mm stil posteljo ter ie proti večeru snre-jel že tudi nekatere politike v avdiiencah. Davki v oktobru Beograd. 27. decembra, p. Po podatkih generalne direkcije davkov je bilo meseca oktobra vplačanih neposrednih davkov in dokiad (v milijonih): v Hrvatski in Slavoniji 32.7, v Bosni in Hercegovini 357, ▼ Vojvodini 51.2. v Srbiji in Črni gori 50.5, v Sloveniji 15.3, v Dalmaciji 4.9: skupno torej 200.3. Romarski umor pri Sarajevu Sarajevo, 27 decembra č. V Ali ■paši nem mostu so žandarji našli tamošnitega veleposestnika DaTe;eti niso bili nikakršni sklepi O položaju bomo razpravljali v prihodnjih dneh.« Katastrofalna brezposelnost na Angleškem Število brezposelnih se je pomnožilo na 1,200.000. — Najbolj so prizadeti rudarji v južnem Walesu. — Beda, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje. — Ukrepi vlade London, 27. dec. d. Anglija je imela letos žalostne božične praznike. Velika k^iza v premogovni panogi in ž njo združena brez« poselnost sta skalili mnogim božično ve* selje i tej tezi prečanski kraji dolžni še večjo zahvalo aliiranim državam in posebej še Franciji? Naslonjeni na čuden volilni zakon, ki se opira na ljudsko štetje iz 1. 1910. dosegajo Srbijanci stalno večino v Narodni skupščini. V vseh 25 kabinetih od ujedinjenja naprej so imeli Srbijanci ogromno večino. V diplomaciji so Srbijanci v večini (z izjemo poslanika Smodlake, ki bo pa tudi kmalu upokojen), srbijanska je vsa višja vojaška komanda, »rbijansko je uradništvo v ministrstvih. Na ta način so Srbijanci zasedli vsa bistvena visoka mesta v administraciji, v vojski, v vladi. S takim sistemom se močno ogražajo vse lokalne potrebe. V 10 letih beograjska skup-šina ni mogla izenačiti niti posameznih raznovrstnih zakonodaj v državi. Le sem in tja Je razširila kak srbijanski zakon na vse državno področje. Srbija plačuje dvakrat manj davkov kakor druge pokrajine. Kadar pa gre za razdelitev kreditov, so vsi razpoložljivi krediti uporabljeni prvenstveno v srbijanskih krajih. Reklo se ie da je bila Srbija opustošena. V resnici pa je Srb;ja prejela ogromni vojni plen in prejema še danes skoro izključno ogromne reparacijske dobave. Samo v Beogradu so v 10 letih uporabili nad 2 milijardi dinarjev za obnovo mesta. Prečanske kraje res ni opustošila vojna, toda povojni čas z inflacijo je uničil predvojno prosperiteto. K temu ^e treba dodati še znano pomanjkljivo upravo, ki stremi za tem. da obogati Srbijo na škodo ostalih pokrajin. Ko j« kasneie Stjepan Radič na pobudo in nasvet angleških državnikov odšel v Beograd, opustil svoje republikanstvo in se postavil na realno bazo, Srbijanci se nikakor $e niso hoteli odreči hegemoniji in centralizaciji. Nato opisuje pisec nastanek jugoslovenske ideje, ki se je porodila na Hrvatskem za časa ilirskega gibanja, deloma pod vplivom Ceha Kolarja in panslavističnega po-kreta. Določno obliko ji je dal kasneje Škof Strossmayer. Ta ideja pa je končna prešla na področje praktične politike s srbskohf-vatsko koalicijo v Zagrebu in z resolucijami na Reki in v Zadru h 1. 1905. Jugoslovenska ideja ni mogla prodreti v Srbiji, kjer so vedno gojili le misel Velike Srbije, ki naj se naslanja na Vardarsko dolino in na izhod v Solun, dočim je puščala Hrvate in Slovence kot katoličane v nemar. Avstrijski Srbobrvati so pozneje polagali svoje upe v kralja Petra in v Rusijo, ki je pričela voditi na Balkanu široko politiko vseslovanstva Po izbruhu svetovne vojne je v Srbiji prišld do odkritega konfikta med nekdanjimi zarotniki, ki so spravili Petra Karadiordjeviča na prestol Srbije in starimi velikosrbskimi politiki Pašičevega kova. Po solunskem procesu je zmagal Pa-šič s svojo velikosrbsko oriientacijo Navzlic velikemu ogorčenju ki ie vladalo v Srbiji proti radikalski stranki, je Pašič po končani vojni prišel v Beograd v triumfu t ter tepreobrnil Javno mnenje ponovno v prid radikalske stranke. Sprva se ie opozicija združila s prečanskimi strankami kasneje pa je tudi v tej srbijanski opoziciji zmagal plemenski šovinizem in s tem zapečatil sedanje stanje v Jugoslaviji. Nova redukcija uradniških p! ač Prispevki za pokojninski sklad. Beograd, 27- decembra, p. Popoldne je imela sejo sekcija finančnega odbora, ki je razpravljala o uredbi za pokojninski _ fond državnih uradnikov. Po daljši debati je bil dosežen sporazum s finančnim ministrom, nakar je bila uredba sprejeta. Po uredbi se bo državnim uslužbencem odtegovalo za novi fond od osnovne plače 4 do 6 %. Zato je umevno, da je uredba izzvala veliko ogorčenje med državnimi uslužbenci, ker se bodo z njo zmanjšali že itak skromni ojiihovi prejemki. Kovinska podlaga dinarja Beograd, 27. dec. p. V raznih listih so se razširile vesti o bližnji nevarnosti za kurz dinarja. Guverner Narodne banke Ignjat Bajloni je na te vesti izdal demanti, (ki smo ga tudi mi objpvili) v katerem se raz« ne tozadevne verzije kategorično zanikajo. Današnji «Ekonomist» pa objavlja ponov. no obširen članek, v katerem se ugotavlja, da pada kovinska podlaga naših novčanic in da obstoji v tem oziru gotova nevarnost. Pisec članka navaja močno nazadovanje kovinske podlage v izkazih Narodne ban« ke, kakor tudi odstotnega kritja obtoka novčanic. Ta izvajanja pa se opirajo samo na spremembe postavke nekovinska pod'a* ga», dočim niso upoštevane spremembe po« stavke »saldo rajnih računov«, ki vsebuje tečajne diference deviz, ki se računajo v kovinski pod'agi po predvojnih paritetah. Za presojo nazadovanja vrednosti kovin« ske podlage zato ne zadostuje, če se pri* merjajo številke, izkazane v postavki ko* vinska podiaga. kajti sprememba te postav« ke je odvisna tudi od snrememb v sestavi deviznega zaklada. Devizne rezerve so si« cer dejansko nazadovale, toda stabilnost dinarja ni v nevarnosti, zlasti ker "t je ba? te dni devizni zaklad z izplačilom prve tranše na račun švedskega posojila zopet občutno dvignil. Slovenko zadružništvo Beograd, 21 dec p Po statistiki, izdela* ni od Glavne zadružne zveze, je stanje za* družništva v Sloveniji naslednje: Zadružni* kov je 133 495 v 425 zadrugah, tako da pri« de na eno zadrugo povprečno 315 zadru ž* nikov. Krediti članov znašajo 718.461.085 Din, tako da pride na enega člana 5381 Din Vloge članov znašajo 90*670 493 95 Din in pride na enega člana 7309 Din. Zadružni* štvo v Sloveniji je najbolj razvito in spa« da po svoji finančni moči na prvo mesto. Subvencioniranje paropiovnih družb Beograd, 27. dec. p. V ministrstvu za promet je posebna komisija proučevala splošne pogoje za zaključitev dolgoročnih pogodb s paroplovnimi družbami na Ja« dranskem morju Komisija je svoje delo dovršila ter je predložila ministrstvu pred« log, po katerem naj bi se pogodbe za sub« vencijoniranje naših paropiovnih družb podaljšali za 10 let. Celokupna letna sub* vencija države naj znaša 60 milijonov di* narjev in se naj razdeli med vse naše pa* ropJovne družbe, ki vzdržujejo promet na Jadranskem morju. Proračun mesta Zagreba Zagreb, 27. dec. r. Na jutrišnji seji ob« činskega sveta bo predložen novi proračun zagrebške občine za leto 1929. V predlogu proračuna so bile izvršene znatne spremeni* be; potrebščine so povišane za 1,511.780 Din in znašajo skupaj 95,493.780 Din. Tudi pokritje je povečano za 3,088.480 Din, ta* ko da znaša skupna vsota 88,150.326 Din. Primanjkljaj znaša po končni redakciji 7,343.454 Din in se bo pokril z občinsko doklado 30 odst. na zernljarino in hišno najemnino v iznosu 2,910.000 Din ter 40 odst. doklado na pridobnino in na družbe« ni, rentni in uslužbenski davek v iznosu 4,612.500 Din. Obiski med našimi in italijanskimi diplomati — Beograd, 27. dec. Obisk, ki ga je te dni napravil naš rimski poslanik Rakič italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussolini-ju, ni ostal v tukajšnjih političih krogih ne-opažen. Cinienica, da o tem obisku ni bil izdan noben komunike, je izzvala raznovrstne komentarje. K temu se je sedaj pridružil obisk beograjskega italijanskega poslanika Galliia, ki je imel včeraj daljšo konferenco z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Tukajšnji politični krogi spravljajo oba ta drplornatična obiska v isto vzročeno zvezo. Pripomniti ie treba, da so o setanku poslanika Galija z zunanjim ministom dr. Marinkovičem varovali tako na italijanskem poslaništvu, kakor v ministrstvu zunanjih del največjo molčečnost. Korošec in banjaluški škof Banjaluka. 27. decembra, č. Ministrstvo notranjih del je uvedlo nekako preiskavo proti tukajšnjemu katoliškemu škofu dr. Joži Gariču, ki ga kliče na odgovornost, ker 1. decembra ni osebno prisostvoval svsčani službi božji. Nova zveza med Bosno v in Srbijo — Foča. 27. dec Včeraj je bil izročen oro-metu veliki železniški most preko Drine, ki ga je zgradila neka nemška tvrdka na račun reparacij za vsoto 3 milijonov dinar« jev. Preko njega se bo vršil promet po pro« jektirani železnici, ki bo vezala tukajšnje kraje s Črno goro. Novo f>os!oT>ie ministrstva za šurre in rudnike Beograd, 27. decembra p. Ker je novo poslopje ministrstva za šume in rudnike že skoro popol- J nema gotovo. se bo to ministrstvo že koncem prihodnjega mesec« preselilo t »voje nov« lokale. Nanking se uveljavlja Odnošaji med Kitajsko in svetovnimi državairfi stopajo v odločilen stadij. Prav za prav je odločitev že padla in odnoša.ii so se pričeli urejate na novih osnovah. Najboljši znak tega svetovno važnega preobrata imatmo v ureditvi novega razmerja med nacijo.ialist čno kitajsko vlado in Veliko Britanijo, ureditvi, ki se dovršuje te dni. Angleška vlada je sklenila z nankingsko vlado carinsko pogodbo in istočasno jo je priznala tudi pravno. Oboje sta novosti odločilnega pomena. Do zdaj še ni znano, kake določbe vsebuje nova ktitajsko - angleška carinska pogodba. Poroča pa se, da ie angleška delegacija principi.ielno priznala popolno carinsko samostojnost Kine. To je zadeva ogromnega pomena. Znano je, da si je kitajska nacionalistična vlada začrtala v svoj program predvsem to, da pribori Kini popolno carinsko in sodno samostojnost, to se pravi, da od-pravii vse privilegije, ki so lih imeli podaniki evropskih držav, Amerike in Japonske na kitajskem ozemlju, eksterito-rijalnost itn konzularno sodstvo, in da s tem pripravi v mednarodnem pogledu zares ponolno oravno in stvarno suverenost. Velesile se načeloma tem nacionalističnim zahtevam niso upirale, zahtevale pa so. da se mora najprei etablirati tak režim v Kini, ki bo nudil garancijo, da bodo lahko vnanji trgovci resignirali na svoje privilegije brez ne-varnosti in rizika. Nacionalistična vlada smatra, da je ustanovila tak režim in. kakor se ne da več dvomiti, mislijo tudi vnanje države tako. Do takih zaključkov mora vsaj priti opazovalec, ako ima pred očmi deistvo, da je do-slei že devet dTŽav sklenilo tarifne pogodbe z nankimgsko vlado, med temi tudi Velika Britanija hi Amerika, in da so štiri od teh držav brezoogo.mo re-signirale na privilegij konzularnega sodstva. Kakor rečeno, rii še znano, kake po-drohne določbe so v angleško-kjtajski carinski pogodbi. Ker na ni misliti, da bi nacnonatistična vlada ravno v na.i-važne1'^ svoii zaMevi odnehala od svojega princitv^nega stav'šča. tudi ni verjetno. da W bila dovoda i-ztenune določbe v nogodbi z orno s'lo. ki je na kitajski vnanl trgovk udeležena z nabreč-iim odstotkom. Prav tako seveda ie Angina mnogo oreveč praktična da bi se odrekla svonm zakoniifm privtegi-jem drugače, kakor prnti podrobni garanciji, da se za or>iišče>ne pirvilegije ustanovi stvarno enakovreden ekvivalent. Druga važna točka te pravno priznanje nanklngske vlade. T.ondon ie doslei priznaval naoitetnalist^no vlado samo de faeto. Sedai Je predlo??! ang^ški poslanik svoie poverftne 1'stine Čangkai-šeku, predsedniku nacijonafistiiične vlade. S tem je za Veliko Britanijo nan-kingška v?ada ne te ena od obstoienfi vlad v Kini. marveč edina zakonita vlada, ki je uoratfčena, državo reprezen-tirati na zunaj. Jasno ie. da bo andeški primer me-roda'en tudi za one države. k; Ličnega koraka doslej še niso storite. Cangkai-Šekova vlada ie tedai dosegla prvi del svojega smotra in je lahko na svoi usneh ponosna, sai se ie z njim končala dolga doba kaosa in nesamostoinosti. Kitajska je s tem napravila korak, kl pomeni ogrorrMi naoredek z ozirom na razvoj desetlet": m^-no se more trditi, da ie to historičen dogodek prve vrste. Fna stram oa ie še motna. To so od-rtbša? nacionalistične vlade do Japonske. Ta država ie edina, ki nogaianj s na-nkin«rSko vlado še n? doved'a do za-k1i"~ka. ^azumlrvo seveda. *aVaj vmes je Matidžuriia. v kateri rrra Tokio svoje posebne Interese fn ki iih čuva z nal-več'o nartfvostV) ter cnričo tega ščiti tamkaišnii oosebni re*!m. to ie vlado sina znamenitega maršala Čangtsolina. ki se ga sr>r'čo tega Kantonci niso upali naoasti. To so ted?' na razgovoru še komm«Wcirane stvari. Toda kljub tej temni točk' «e more biti dvoma, da je uspeh nanikingške vlade ogromen. Zamenjava ugodnostnih železniških kart Beograd, 27. decembra t>. Ministrstvo za promet bo od 1. januarja dalj« zamenjalo brezpla&ie in druge iizodnostne železniške karte, ki so bik izdane po pravilniku in na podlagi specialnih določb, na isti način kakor lansko leto. Brezplačne železniške karte, ki so bile izdane od generalne direkcij« železnic in kaiterih veliavnost bi imela poteči koncem leta, bodo podaljšane do nadalj-nega, dokler ne bodo zamenjane. Znižanje železniške tarife za izvoz pšenice Beograd, 27. decembra p. Predsednik udruženja »voznikov Dragiša Matejič m predsednik gospodarske direkcije Ljuba Stojadinovič sta imela danes v ministrstvu za-promet konferenco z zastopniki izvozni&kega udruženja. Na konferenci so razpravljali o vprašanju ziwžan]a železniške tarife za prevoz pšenice. Minister za promet Je pristal, da se železniška tarifa tuiža za 50%. O stvari bo končno sklepal še ministrski svet. Priprave za zvezo slovanskega učiteljstva — Beograd, 27. decemb. Iz Sofije poro-6ajo, da je tjakaj prispel predsednik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, Petrovič. Njegova pot v Bolgarsko je v zvezi z misijo, da sondira pri bolgarskem učiteljskem udru-ženiu teren za ustanovitev udruženja slovanskega učiteljstva. Rekord posebne vrste Newyork, 27. decembra, (ri.) Tu se je vršil veliki govorniški turnir Zmagovalec je govoril nepretrgoma 180 ur in je prejel 1000 dolarjev nagrade. Oglase za novoletno številko »JUTRA" sprejema oglasni oddelek »Jutra« v Prešernovi ulici št 4 samo do robote (jutri) zvečer. V ponedeljek bo sprejemal samo še nuine primere. Prosimo vse naše cenjene inserente, ki hočejo tudi to izredno uspešno propagandno priliko izkoristiti in govoriti z oglasi stotisočem čitateljem »Jutra«, da nam omogočijo s pravočasnimi naročili oglasov pazljivo stavljenje oglasov in točen izid lista. Naklada novoletnega »Jutra« bo znašala zopet zajamčeno nad 35.G00 izvodov Oglasni oddelek »JUTRA« Pomirjenje med sovjetskimi mogotci — Moskva, 27. decembra. Iz vladnih krogov se doznava, da bo prišlo do skorajšnjega popolnega pomirjenje v notranjosti komunistične stranke. Stalin je ponudil Trockemu za nadaljnje bivanje neko znano državno letovišče na Krimu. Trocki je ponudbo sprejel in bo v kratkem odpotoval iz svojega pregnanstva. Politične aretacije v Turčiji — Carigrad, 27. dec. Po časopisnih vesteh je bilo v Carigradu na zahtevo dr* žavnega pravdništva aretiranih 14 oseb za* radi nezakonite agitacije. Med aretiranci je tudi neka ženska. Tudi v Brusi je bilo izvršenih 20 aretacij. V obeh mestih so zaprli približno 50 oseb. Vladna kriza v kneževini Monaco Monaco, 27. decembra d. Narod® svet, ki upravlja malo kneževino, je radi notranjih ntso-alasij odstopil. Princ PeteT Je dobil nalog od vladajočega kneza, da prevzame funkcije odstopiv-šega sveta. Pri vladnih poslih mu bodo pomagali trije mestni svetniki, ki jih bo imenovala dosedanja vlada. Položaj v Afganistanu London. 27. decembra (be.) Po poročilih tukajšnjega afganistanskega poslaništva se je položaj v Afganistanu znatno popravil. Pri Djelalaibadu Je prestopilo neko številno afgansko pleme na kraljevo stran. Iz vseh krajev države hitijo prostovoljci kralju na pomoč. Francija za rszčiščenje parlamentarnih običajev Pariz, 7. decembra, g. Kakor znano, je zbornica pod dojmom finančnih Škandalov zadnjega časa pokrenila in sprejela ?,akon sa razčiščenje parlamentarnih običajev, ki pa senatu ne zadostuje. Senat hoče ne samo vsem parlamentarcem, temveč tudi uradnikom in sploh vsem vršilcem javnih funkcij prejjovedati, da bi istočasno zavzemali vodilna mesta v trgovini ali industriji. Noben parlamentarec, predvsem pa noben minister ne sme dati svojega imena v reklamne svrhe na razpolago. Tudi članom častne legije je prepovedano dajati svoje ime za reklamo. Zdravje angleškega kralja London, dec. d. Zboljšanje zdravst« venega stanja kralja Jurija povoljno na« preduje. Današnji uradni bulletin poroča: Kralj je prebil mirno noč Lokalno zbolj« šanje napreduje, sploSno počutje je neiz* premenjeno. Po inicijativi kralja je bil vče* raj prirejen obed za 700 siromašnih otrok. V vsej Angliji se opaža, da občinstvo iz skrbi za kraljevo zdravje daruje znatne vsote za siromašne sloje. Za brezposelne rudarje se je podpisalo doslej četrt mili« jona funtov Sterlingov. Nejci industrijalec je iz istega vzroka pogostil na Božič 20.000 siromašnih otrok. Državni pravdnik Fpchot izven nevarnosti Pariz, 27. decembra s. DrŽa-vni pravdnik Fa-chot je po zvečer objavljenem zdravniškem poročilu seda) potpolnoma iz nevarnosti. Njegovo stanje Je v siplošnem zadovoljivo. Atentatorja Benotta J« preiskovalni sodnik danes po-novno zaslišal. Bervoita bo branil bivši komunistični poslanec Berttraux, ki je branil v kolmarski razpravi glaivna avtomomistična voditelja. Oče in sin — podjetna dvojica Newvork, 27 decembra, (ri.) V kratkem se prične razprava proti očetu znanega letalca Levina, Jaeku Levinu zaradi tih itap-IJenia alkoholnih pijač, ki jih je podjetni mož dobavljal konsumentom v predmestjih po vodovodnih ceveh. O letalcu. samem so svoj čas poročali časopisi, da i|e po v ceh evropskih mestih, kjer se je dal slaviti, napravil obilo nečednih dolgov. Zaradi lega so mu stalno grozili z ruhežnijo in je le s težavo ušel upnikom v Ameriko. Čudni demonstranti Zanzihar, 27. decembra, (ri.) Iz tukajšnjih zaporov je pobegnilo 200 kaznjencev, iri so se pojxilnoma nemoteno zbrali pred sultanovo palačo in zahtevali boljše ravnanje. Po burnih demonstracijah ie nastopila stotnija angleških vojakov, ki je čudne demonstrante obkolila in jih odvedla zopet v zapore. Požari in nesreče z vseh strani sveta Berlin, 27. decembra (be.) V TMabolmm pri Goeteboreu na Švedskem je zgorel hotel. V plamenih je našlo grozno smrt pet žensk in en deček. Sosednjo tvornioo užigalic so rešili in s tem <>retpTečili še večjo katastrofo. Genova, 27. decembra (be.) V zgodnjih jutranjih urah je izbruhnil požar v tukajšnji mestni tržnici. Sosednje hiše so morali začasno izprazniti, ker ie bila velika nevarnost, da se vnamejo. Tržnica J« kljub prizadevanju gasilcev pogorela do tal. Stvarna šfkoda se ceni na par milijonov lir Newyork, 27 decembra (be.) V mestu Carters-ville v Geoncfti se le vnela zaloga pirotehničnih potrebščin. Eksplodirala j« vsa zaloga, pri čemer je bilo ubitih pet otrok, več oseb pa }e dobilo težke poškodbe ln opekline. Sd!tey, 27. decembra (lo.) Na božični večer Je strahovit požar popolnoma vpepelil malo mesto Tran^ic v New-5>outh-Wa1esu. MIlan. 27. decembra fbe.) Zadnje dni Je zapadel v milanskem sjorovjn velik sne«, ki Je pregnal v nižje ležeče vasi množice volkov. Proti zverem so morali odiposlati več čet lovcev, da m obrani ljudstvo pred to nadlogo. Južno-ameriški mejni spori Podoba je. da se bo spor med Bolivijo in Paragvajem končal mirno in da je bil silovit začetek vendarle bolj izraz živega temperamenta, nego morda znak premišljene akcije. Zanimanje vna-nje, osobito pa evropske javnosti, bo spričo tega močno ponehalo. Ker pa je vedno mogoče, da se spor ponovi pri prvi priliki, ne bo odveč, ako se pojasni z nekaterimi informativnimi podatku Poglavitni vzrok spora med Bolivijo in Paragvajem je v neurejenosti meje. Obe sosedni državi si lastita mejni predel. Neurejenost meja pa ni značilna le za ti dve državi, ki sta si te dni skočili v lase, marveč vlada tudi drugod v Južni Ameriki in datira še iz prve dobe svobode. Ko se je namreč pred 100 leti Južna Amerika osvobodila španskega, odnosno portugalskega gospodarstva, so se posamezne države ustanovile in organizirale šele polagoma. Ker so izšle iz skupne borbe zoper reakcijonarno Španijo, so bili odnošaji med njimi sprva zelo dobri, vsaj po večini. Zato medsebojna razmejitev ni delala težav v principijelnem pogledu. Bolj komplicirana pa ie bila stvar v stvarnem oziru in v mnogih odsekih je bilo točno mejo potegniti sploh nemogoče, zakaj ogromni predeli, po katerih so se morale določati nove meje, so bili še povsem neznani. Treba je namreč naglasiti, da so bile z Evropejci poseljene in kolikor toliko evropeizirane samo dežele na obali ob Atlantskem oceanu ter na višavju in na obali ob Tihem oceanu. Od Atlantske obale pa so segale evropske naselbine samo razmeroma malo daleč v notranjost. Notranjost je bila še vedno domo-vališče Indijancev, ki so ostali v svoji nekulturnosti nespremenjeni, ali pa je bila sploh neposeljena. Mnogo je bilo med tem predelov, kamor sploh še nikdar niso dospeli Evropci in ki so bUi v podrobnem povsem neznani. Nove države, ki so se ustanavljale, so obsegale iaktično le obrežne predele. Vendar so si razdelili tudi označeni nepoznani teritorij v notranjosti, seveda samo s približnimi mejami. Ta neznani teritorij pa je ogromen: obsega silne ravnine, na severu travna planjava, v sredmi velikanski pragozdi v porečju Amazonske reke in na jugu zopet širne travne planjave v porečju reke La Plata. Ko je v novejši dobi kolonizacija postajala intenzivnejša, so evropski kolonisti in civilizirani domačini prodirali vedno dalje v notranjost, osobito ko je ogromni gospodarski napredek Argentine pokazal, da so travne ravnine v sredini ogromen zaklad, kjer se dasta poljedelstvo in živinoreja kultivirati v silnih dimenzijah in s prav tako silnim uspehom. Vrednost notranjosti je s tem rastla, vzporedno s tem pa tudi interes ameriških republik zanje. Meje so postajale tedaj realnejše. Tu pa se je izkazalo, kako približno so bile določene in kako malo porabne so bile stare določbe. Zakaj izkazalo se je, da teče reka, ki naj bi služila za mejo. povsem drugod, kakor pa so domnevali v času prve razmejitve. In tako so nastali prepiri za interpretacijo prvotne razmejitve, prepiri, ki so tem pomembnejši, ker gre često za distance tisočev kilometrov. Danes je vrsta slučajev, da si isti teritorij v notranjosti lastita dve sosedni državi, ena atlantska in druga pacifiška. Zato se tudi velikosti državnih teritorijev tako različno navajajo. Take prirode je tudi spor med Bolivijo in Paraguajem. ki si obe lastita mejni teren, pri čemer pa gre za diferenco mnogih desettisočev kvadratnih kilometrov površine, vrh tega za zemljo, ki se da agrikultur no ogromno eksploati-rati Večji problem, nego preprečiti vojno med obema republikama, bo, kako urediti mejni spor in spraviti v soglasje naziranje obeh strank. Dokler se to ne zgodi, se moreio še vedno dogoditi nenadna presenečenia obmejnih spopadov, kakor v zadnjih tednih. Hmeljski trg Praga, 27. decembra, h. Za novo leto objavlja znana norimberSka tvrdka Ivan Barth in sin letno poročilo o hmelijski proizvodnji in trgovini. Poročilo th leto 1927./28. prinaša med drugim zanimiv pregled o poševnih ploskvah za hmelj v posameznih državah. V tem pregledu je Češkoslovaška na prvem mestu, dočim je Jugoslavija v zadnjih treh letih napredovala od 8730 ha na 10.900 ha ter zavzema tretje mesto na svetu. Vrstni red v tej statistiki je naslednji: 1.) Češkoslovaška republika 16.361 ha; 2.) Nemčija 15.507 ha; 3.) Jugoslavija 10.900 ha; 4.) Ze-oinjene države 9348 ha in 5.) Anglija 93C9 hektarov. Božič smučarjev Lepših božičnih praznikov, kakor so bili letošnji, si naši zimski športniki pač niso mogli želeti Dočim ie v Ljubljani kopno in suho. da se po cestah kar praši pokriva Gorenjsko snežna odeja Sne« ie padel na zmrznjeno zemljo 'n p mrznil samo v nižini in v naiboli solnčnih legah. tam. kier ga ie čez dan solnce nekoliko odtajalo V splošnem ie ostal mehak in suh kakor da ga ie nebo nalašč naklonilo smučarjem za praznike. fzboren sneg in lepo vreme, kr se že precei dolgo drži na Ooreniskem tud; v tistih dneh ko ie nad Liubliano gosta megla. sta izvabila za praznike v lepo zimsko prirodo vse prijatelje zimskega športa Mnoeo se lih ie odn^lialo že v soboto Odšli so po večini v Bohinj v Dolino deloma proti Kamniku nekai oa na Kofce Drug oddelek ie odšel v pon^dHjek in praznoval sveti večer po raznih planinskih kočah^ki so čez praznike odprte Večia partija ie bila v Bohiniii kier co preizkušali novo skakalnico. nekai v P'anici kier ie b:' posebno ugoden sneg na;ve^ na iih ie bilo v Krani ski gori in na Pokliuki O snmšvem tečaju pod vodstvom inž Hanssena smo poročali Tečaia se ude'ežuie osem članov ki prav dobro naoreduiein Na sv Štefana ie zam miva vežba privabila v Kranisko zoro ne-broi gledalcev ki se niso mogli načuditi spretnim nkroe 4(1 m dolgem sinkom Norvežana Prav dobro sn se odrezal' tudi vežbanci Z maniš?mi sVok: so poskuša'' tzudi drug' smnčarii Marsikateri se ie povaljal po mehkem sneeu Celo kranjskogorska mladina se ie posluževala skakalnice. Tisti, k' so dobili stanovania za božičo-vanie v Kranjski gori. kakor driH k; so prišli samo čez dan. «o bili kai zadovoMn' s športno zabavo, kakor tudi s nostr^žbo in zavetiščem k' so ea iim nud ': Kranisko gorci Ali kakor vedno se ie onp;zilo tud: to pot da v Kraniski srori manjka ve"k hotel Mnogo izletnikov ni dobiV nrostnra za prenočišče še ve? r>a iih ni ori5'o ker so že naprei vedeli, da bodo stanovania zasedena Izreden obisk ie bil letos med božičnimi prazniki v prelepi gozdnati Po' Inki k t ima do Novega let-a smučarski teča' gosp. Rudolf Badinra PoW kak'h m srojen°v ki so Sp za dobo tečaia stalno naselili na Pokliuki. ie prihitelo v kracno z!m<=ko pokrajino še ka'-;h dru^h smučariev Okolica Mrzlega studenca ie nudila te dni prekrasno zimsko sliko Užitek ie b'!o gledat' lepe modre kroie. drveče no širokih snežnih poljanah med mocn?"'m; starimi smrekami Vesel smeh 'ti krik živahnih smučariev in ljubkih smučaric. ki si jih komai razločeval se le razlegal z obsežnih nosek in senožeti ter se utaolial v sa-niaiočih gozdov:h Č'mbol' <;P ie oovaliala tem liubkeiš; in zdraveiš' ie bil smeh Snega ie kakih 70 cm Mraz ie bil Doseb-no hud na Sveti dan Živo srebro se je stisnilo kar na IS stopim pod ničlo A tud' to ni zadržalo smučarjev pr' topli peči Tisti. ki so prebil- noč v planinah so prenočevali deloma v državni gozdarski koči. drugi zopet v privatnih knč h nekaterim je krasna noč tako ugajala da sploh niso šli k pokoju Na Štefanovo popoldne so večinoma odhajali veseli in zadovoljn; deloma v razne kraie na Gorenjskim največ pa na železniške postaje Na vseh kolodvorih od Bohinia sem kakor tudi na progi Jesenice-Planica so vstopali veseli smučarji Največje vrvenie ie bilo seveda na lesenicah kjer ie bi' vlak proti Ljubljani nab;to poln kljub izredno dolgi garnituri Mnogi so morali stati na hodnikih Kakor na postajah, je bilo tud; iz vagonov slišati veselo prepevanje Precei izletnikov je Izstopilo v Kraniu Ali te so takoi nadomestili drugi kj so se prioeliali z tržičanom Poleg domačih smučariev ie posetilo Gorenjsko tudi precei Hrvatov Zagrebčanov V Ljubljani ie na glavnem kolodvoru izstopila velikanska procesija vsepovsod so iz nje štr- Samo še danes zadnjikrat! Dolores del Rlo v filmu ljubavi in očarljive lepote Rdeča plesalka fz Moskve Njen partner stasiti, elegantni CHARLES FARRELL. Ta film si morate ogledati danes, ob 4., pol 8. In 9. url. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA lele dolge rogovile. ki so ravno v letošnjih božičnih praznikih nudile našemu športnemu pokoljeniu zvrhano mero zdravega razvedrila. Nai bo srečen tudi smuk v novo leto! Arh. Jan Duffe f V Ljubljani je na praznik sv. Štefana umrl za razvoj Ljubljane zaslužni arh Jan Duffe Pokojnik ie zadnja leta kot vpoko-jenec mirno preživel v svoji lepi hiši na Karlovski cesti Med starejšo generacijo je bil splošno spoštovan ter je bil kot vodja gradbenega urada med Ljubljančani zelo popularna osebnost. Pokojni Jan Duffe, rojen 27 septembra 1855 v Pragi je prišel kot mlad in zaveden Čeh - arhitekt v Ljubljano ravno v letih. ko so Slovenci dobili v svoje roke upravo mestne občine Postal ie desna roka tedanjemu prvemu slovenskemu žnian v Ljubljani še živečemu g Petru s. Iliju Svoie odlično strokovno zn i prvi vrsti posvetil obnovi mesta p rte m-m L 1895 Sodeloval ie ori mnogih za mest«, gospodarsko važnih zgradbah kakor prj mestnem vodovodu mestni elektrarni pri zgradbi mnogih mestnih hi? in šol Mnogo zaslug ima pr' sestav' regulačneg^ načrta mesta Liubliane po katerem se še sedaj ravna graditev stavb 'n ureianie u'ic Pokojnik ie bil agi'en tudi v narodnem gibanju bil ie dolga lete č'an naše CMD oodpornik Sokola in član Českč oboe Vedno ie stal kot zaveden, odločen in svobodomiseln Ceh ob stran' slovenskih naprednjakov Pokojni ie deloval v mestni službi od 1 1881 do 1 septembra 1914- ko ie stopil v zasluženi pokoj Pogreb arh Tana Duffeia se Je vršil vče-rai ob 14 Pred hišo žalosti n* Karlovski cesti ip blagoslovil krsto šentiakobsM župnik g Barle n^kar so io naložili na avto mestnega pogrebnega zavoda k' io ie preko VVagenšnerka odpeljal v Litijo kjer so se vršile na pokopališču z^kliučne noigreb-ne svečanosti Pri blagoslovov? na Karlovski cesti so b:li navzoč mnog; nokoini' ovl znanci in prijatelji kakor tudi uradn'štvo tnestnQga magistrata z direktorjem dr Zar-n'kom na čeu in zastopniki Češke obce. Iz finančne službe (Dopis.) V južnih delih naše države se ie razpasla grda navada da se vsa mogoča društva obračajo neposredno na ministrstvo financ ali generalno dire cijo davkov s prošnjo, da se odredi podrejenim organom finančne kontrole prodajanje srečk njihovih loterij. Ministrstvo financ ali generalna direkcija davkov navadno takoi . C. Nedelja. 30.: . Kuponi. cBajadera« v mariborskem gledališču se uprizori prvi? v tei sezoni na Novega leta dan Ta opereta je že lani zelo ugajala žara di svojega oriientalskega miljeja in krasne Kalmanove glasbe pa je upati. da bo tudi ?etos privabila čim več občinstva. Gostovanje gosp. Nerata v mariborskem Gledališču. Znani slovenski operetni tenor gosp. Mirko Nerat, ki je deloval v skoro vseh jugoslovanskih pa tudi mnogih nemških operetah, gostuje kot Radjami v cBajaderb na Novega leta dan v mariborskem gledališču Vordi: je napisal Jaroslav Kvapil kot petintridesetletnik, torej pred 25 leti. Drama je še vedno aktualna in dokaj privlačna Tehnično je priprosta in na nekaterih me stih zaradi močne lirične note premalo učin kovita Dobro je napisano zadnje dejanje, ki 2re gledalcu zares k srcu. Snov ni bogve kako komplicirana in je črpana iz življenja-V vaškem župnišču živijo župnik Matouž njegova sestra • vdova Kocjnnova in nier 281etni sin teoloa Peter, ki se jie odločil za duhovniški poklic brez izrazitega veselja, Bgolj materi na ljubo. V ta kraj pride igral- ka Maja. Petrova znanka iz otroških let, raz-borito, pogumno dekle, polno hrepenenja po lepoti in svobodi, simbolizirani v prispodobi z oblaki na nebu, ki plovejo nad zemeljskim življenjem Peter zahrepeni z vso silo po teh oblakih in hoče v svet. da pribori drugo eksistenco zase in za Majo; toda prepozno je, kajti za Petra ni več povratka v življenje in v njfm ni dovolj volje za boj, ki bi ga čakal zunaj v svetu. Maji in Petru, tema divergentnima značajema, ostane slednjič le en izhod: resignacija. Mariborsko Narodno gledališče je gostovalo v Celju z cOblaki» na božični dan: v tej okolnosti tiči tudi vzrok, zakaj je bilo gledališče slabo zasedeno. Morda pa ie to deloma tudi vpliv operetnih gostovanj, ki značijo za Hramn opasno konlcurenco? Režija iosp .loška Koviča ie bila vestna in dobro koncipirana. Tempo igre je bil v začetku prepočasen. v tretjem dejanju pa je bil dosežen pravi ritem. Scenerija je bila površna: desna hišica je bila nemogoča, ker se je videlo za kulise. Tudi z razsvetljavo ni bilo vse v redu. Igralko Majo Je interpretirala gdč. Kraljeva s temperamentom, občutjem in naravno igro; ulogo je karakterizirala z močnimi povdarki kontrastov med njenim in Pe trovim značaiem. Gosp. RakiiSa ie podal teologa Petra sigurno in simpatično, toplini, ki io zahteva uloga, pa ni bil docela kos. Izvrsten tik starega, dobrega in uvidevnega umnika M^touža ie postavil Grom f'1ogo matere je izčrpala ga. Bukšek«va z močno umetniško silo. Priznanje gre tudi gosp. Jošku Koviča v ulogi zdravnika. MarV- Vse jc pripravljeno za slavnosl ka) pa, če katerega izmed gostov nenadoma začnejo mučiti bolečine? Izpololni priprave z I—2 Aspirin tabletama ki trenotno ublaže katerikole bolečine. . Zahtevajte pa vedno originalni zamot »SojmA«, ki se spozna na modro-belo-rdeči varstveni znam' kL Vsem športnikom v vednost! Beli stadijon prekrasni film o letošnji olimpijadi v St. Moritzu ponavljamo v kinu Matica danes oib 18.15 uiri. Zveza kulturnih društev. Pred vsakim tujim človekom mora jokati, ker je navajena tako; saj je videla v najtežji uri same tujce okrog sebe, a domačin ne more razumeti tega. S pretrganim glasom govori o njem, ki je t mlado krvjo namočil tla zagrebške ulice in ki je bil materina edina nada za bližajočo se starost in onemoglost Dober sinko je bil, dober, kaikoc ga je ustvarila planinska priroda; veliko je zaupal v bodočnost, dasi mu je bila sedanjost mr-šava in težka. A imel je mater in v delu za mater Je videl velike in lepe zvezde svoje bodočnosti. Zenica ne more naprej — bolezen, siromaštvo ta žalost zadnjih tednov jo je bila sključrla ta Strla. Nemo zre skozi okence na zimski dan zunaj; hrbet se Ji ključi vedno bolj in nazadnje Je videti samo še črna ruta, ki se je drži še vedno sveža pogrebna ceremonija daleč tam sredi šum-nega Mirogoja. Poslovim se in stopam po nerodnih stopnicah. Dekletce z očmi kakor miška stoji na vrhu in kliče zadmji pozdrav z otroškim smejočim se glasom in beli hladen zimski vetrič spet vrvi okrog in okro«. da te bole oči, ker si nenadoma stopil vanj iz mračne in tesnobne hiše. In spet strmi vat« starinsko poslopje s svojimi zapuščenimi, praznimi okenci, kakor bo strmelo na tisoč ljudi, ki bodo prihajali iz belega Zagreba in od drugod in bodo šli mimo, — kdo bo pomislil, da tu gori p laka v samotni kamnirici žena. ki je redila neznatnega pobiča, ki je v velikih dneh oškropil tlak zagrebške ulice z vročo, srčno krvjo in je na Marogoju zakopal svoje smele planinske sanje. Svet se smeje tod mimo ta okrog se smeje praznična Borovška vas s svojo armado objestnih smučarjev. S strmih obronkov zveni smeh od vsepovsod in na samotnem okencu se solzč samo dihi vetra, ki se igra sam s seboj v tem planinskem kraljestvu. — T. J. Oglase za novoletno številko .JUTRA" sprejema oglasni oddelek »Jutra« v Prešernovi ulici št 4 samo do sobote (jutri) zvečer. V ponedeljek bo sprejemal samo še nujne primere. Prosimo vse naše cenjene inserente, ki hočejo tudi to izredno uspešno propagandno priliko izkoristiti in govoriti z oglasi stotisočem čitateljem »Jutra«, da nam omogočijo s pravočasnimi naročili oglasom pazljivo stavljenje oglasov in točen izid lista. Naklada novoletnega »Jutra« bo znašala zopet zajamčeno nad 35.000 izvodov Očlasni oddelek »JUTRA« borsko Narodno gledališče beleži s tem gostovanjem lep moralen uspeh. R. P. Umetniška matica Za Božič so prejeli člani n,a. tiče dva originalna lesoreza F. S. Stiplov-ska, in sicer portret I. Cankarja ter Pred-m6stn6 hiš© Prijetno smo bili presenečeni, ko smo prejeli ti dve umetniški deli. Odkrito moramo povdariti, da smo z nekakšno skepso motrili ves razvoj Umetniške matice in nismo dosti verjeli v njen pokret, saj pri nas običajno vsaka takšna institucija umre. še pred-no prične delovati. Umetniška matica pa se je razvila v močno organizacio in tako imamo Slovenci vendarle edinstveno ustanovo za propagando sodobne moderne umetnosti, ki smo jo tako zelo potrebovali! Iz kakšnih nagibov 9e je osnovala Umetniška matica? Da izpolni ono veliko vrzel, ki zeva med občinstvom in ustvarjajočimi umetniki. Da zainteresira ves narod za upodabljajočo umetnost, ki mu je bila do sedaj z redkimi izjemami tuja in nedostopna. Za člane izdaja zato vsako leto originalne grafike na isti podlagi, kakor razne knjižne družbe knjige. Letos so bili člani za evojo požrtvovalnost bogato poplačani. Za malenkostno čla narino 24 Din so prejeli dva originalna lesoreza v velikem formatu. Portret I. Cankar ja se odlikuje po posrečenem izrazu, štiri barvni lesorez Predmestne hiše pa je po svoji izdelavi sploh prvi štiribarvni lesorez t slovenski likovni umetnosti. In kar je Se posebej povdariti: oba lesoreza sta izdelana solidno in s takšno ljubeznijo, da predstavljata veliko umetniško vrednost! Prihodnje leto prejmejo člani Umetniške matice originalno grafiko Božidara Jakca ter mariborskega slikarja Ivana Kosa. Slovenska podoba bo šla tako v narod in zasluge Umetniške matice bodo zato neprecen« ljive. Naj bi ne bilo Slovenca, ki bi ne bil član Umetniške matice! Rumena Lilija po znamenitem delu Laijos Biro-a z najlepšo ženo Blllle Dove. Pride! Pride! Velika Rusija Filmsko predavanje ZKD. Na prihodnjem sporedu Zveze kulturnih društev bo od sobote dalje filmsko predavanje o Veliki Rusiji. Ob predavanju univ. prof. dr. Preobra-ženskega se bo predvajal film, ki bo pokazal ogromno rusko carstvo pred svetovno vojno, stike ta posnetke iz življenja zadnjega ruskega caiw |a in njegove rodbine, nadalje krvave bitke io rusko armado v svetovni vodni do zloma carizma ter prehod v današnje razmere v Rusiji. Na te izredno zanimivo filmsko predavanje opozarfa. mo ljubljansko občinstvo že danes. Domače vesti »življenje in svet" st. 26 (zadnja Številka Četrte knjige) prinaša na uvodnem mestu zanimiv ia poučen članek »Pračlovek in odrešenlk sveta«, nakar sledi krasna črtica »Oreh Ane Malleine«, delo skandinavske pisateljice Sigrid Und-sefove. ki je prejela letos Nohlovo literarno nagrado. Dr. Vladimir Bartol nadajuje a svojim referatom o psihologiji in prlobčule »Razlago sanj«, ki tvori silno zanimiv pogled v eno najtemnejših strand naše duševnosti Razprava »Več športa in manj rekordov!« »e bavi s pretirano nego športa z istočasnim omalovaževanj e-tikov Zrušil je nad petdeset nemških in avstrijskih aeroplanov. Bil je letalski kapetan in komandant 36. letalskega polka. Dne 21. februarja 1916. se je s svojo eskadro zapletel v borbo z nemškimi avijoni nad Danmuto v Belgiji. Pri tej priliki se je CTUŠil Perno-stov aeroplan z višini 2000 metrov. Prišel je težko ranjen v nemško ujetništvo, kjer so mu amputirali obe nogi. Leta 1918. je bil repatriiran. Ko se je vrnil v Francijo ie z grozo dotzmal da ie pomrla vsa njegova rodbina. Odločil se je za potovanje okoli sveta. Iz Pariza je odpotoval 1 januarja 1924 Doslej je prepotoval Evropo, Azijo. Severno in Južno Ameriko Afriko in Avstralijo. ♦ Dunav zamrznil. Kakor je obveščena Državna rečna plovitba, je ves gornji Dunav zamrznil, zfoog česar je promet ustavljen. Predvčerajšnjim se je led pojavil tudi na jugoslovenskem teritoriju: na Dunavu pri Bezdanu, na Tisi ta Dravi. Promet so ustavili tudi na teh rekah. Na Savi je promet sicer otežkočen, vendar so še v prometu potniške in tovorne ladje. Senzacija I Senzacija 1 S KOZAKI ogromno filmsko veledelo, v glavni vlogi John Gilbert strasten v ljubavi, hraber v boju ta strasten v os veti. Pride I Prkle! Elitni kino Maitica. * Po neprevidnosti ustreljen? V Čajničah v Hercegovini se je podal Ahmed Habibovič v gozd, da bi nasekal nekaj drv. Zalotil ga ie logar, ki je začel manipulirati z revolverjem. Iznenada se mu je sproži! in krogla je zadela Habiboviča tako nesrečno v prsa, da je izdihnil na potu v bolnico. Zapustil je ženo in štiri nepreskrbljene otroke.. Logar se zagovarja, da se je revolver sprožil po naključju, ko ga je nameraval izprazniti. Zatrjuje, da je bil popolnoma trezen. * Poskus samomora. Zagrebško reševalno društvo je v nedeljo prepeljalo v zak'ad-no bolnico pleteuičarja Franca , Kap'ana starega. 31 let. rodom s Krke na Dol en'skem ki e skušal izvršiti samomor Z nožem si je zadal nevarno rano pod srcem, "ostanoval-ci pripovedujejo, da je bil Kaplan že dtij časa precej zmešan. * Vlak povozil vojaka. V Sarajevu se je na božič pripetila huda nesreča Vojak redov Anton Jal se je z jtrtranilm vlakom vračal iz llidža v Sarajevo. Ker se je noral ob 9. javiti v komandi mesta ni hotel čakati, da se vlak ustavi, temveč je skočil iz v'aka. in fco tako nesrečno, da Je prišel pod Ve-sa, ki so ga strahovito razmesarila. Maio je verjetno, da bo nesrečni voiak »stii pr' življenju. ITO — zobna pasta najboljša. * Pri želodčnih hi črevesnih težkočah, slabem teku, zaprtju, napetosti, zg^gi, oslabelosti, bolečinah v čelu, slabostih v želodcu povzroča 1—2 časi naravne grenčice »Franz Josef« temeljito izpraznjenje in čiščenje prebavljenih snovi. Izjave raznih bolnic in klinik nam pričajo, da uporaba grenčice »Franz-Josef« zelo uspešno in ola Sevalno vpliva na zelo bolne ljudi. Dobi se v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijstin trgovl. nah. so najlažla pot, po kateri klice bolezni pridejo v naše telo. Proti nahodu, hripavosti, bolezni vrata, kakor od ostalih nevarnih nalezljivih bolezni Vas ščitijo okusne ANACOT RASI RStMJKVEM, POSLOVNE KNJIGE am»rit. Journalt. registrator/t Ur M» vrste koledarjev priporoča M. Jičar, CjuOjana, Še enturgova ulica 1, in Sv. ile blaga m usnja ter razdelile to med 210 šoloobveznih otrok Sicer ni verjetno, da bi žele za svoio požrtvovalnost ravno maksimum možne hvaležnosti (pred razde* litvijo daril so se vršili v pisarni šolskega vodstva prizori, ki bi pognali marsikakemu filantropu kri v glavo), vendar se naj za* dovoJie t doseženim uspehom, prožete z misFio. da ima nrava dobrodelnost izvor in cili sama v sebi, ne pa v momentih, ki leže izven nie. mr— Osebna vest. Doaedanii upravitelj bolnice v Murski Soboti, g. Anton Gori* čan ie nremeSčen v istem svojstvu na bol* nko v S1ownigradec. Službo na novem me* str mora nastopiti že začetkom novega le* ta. Simpatičnemu gospodu, ki nima v vsei krajini prav goto niti enega sovražnika, že* limo tudi na novem mestu najboljšega uspeha mr— Umrl fe g. A^am Sarkanv. bivši okriini glavar. Pod Madžari je bil zelo vpliven gospod, po prevratu pa se je umak« nil v Gornje Petrovce ter čakal vsa ta le« Dane«! Preniflera v LJubljani I Nepremagljiva Fregata senradtonalni pusto krniš pomorski J film. — Boji z morskimi pirati v 8 TripoHsu. — Ljubezen. — Prodana * v harem. — Begunka. — Rešena. ® Predstave ob 4., in 9. ori. » U Kino Dvor. S ■ _ ■ ta, da mu država nakaže pokojnino Doča« kal je nil mr— Volitve v okrajni cestni odbor. Za volitve v okrajni cestni odbor so bile vlo« žene tri liste. Prva je lista KDK, (Nosilec g. Cvetko, odv. solicitator). Druga je kle# rikalna z g. Jeričem na čelu, tretja tudi klerikalna z bivšim gerentom v Petrovčah. g. Čontalo. Zagonetna smrt vojaka Krško, 27. decembra Po krškem okraju se je na Štefanovo zjutraj razširila vest. da je bil pri Krški vasi umorjen neki vojak. Našli so ga mrtvega v obcestnem jarku z razbito glavo. Krški orožniki so takoi ukrenili vse, da je mogla danes sodna komisija ugotoviti dejanski stan. obenem pa so začeli poizvedovati o vseh okoliščinah, kj nai bi pojasnile zagonetno smrt na dopustu se nahajajočega vojaka. Kolikor so mogli ugotoviti. Je bil neznani vojak doma iz Gazic pn Cerkljah. Na sveti dan se je pozno v noč zamudil v Krški vasi ter se ie vračal proti domu v spremstvu dveh mladeničev Baie se je spotoma vnel prepir zaradi nekega dekleta in ni zključeno. da sta ga spremljevalca v prepiru napadla in vrgla v obcestni iarek. Sokol Sokolski Glasnik v I. 1928. S 24. številko je zaključil organ JSS «So« kolski Glasnik* prvo leto svojega izhajanja v obliki novin Četudi je savez iz denarnih ozirov izdajal svoj list le vsakih 14 dni, se je vendar že pokazala umestnost lanskega sklepa. Oblika se je priljubila in se je dvig* nilo i število sotrudnikov lista i število na* ročnikov. Seveda ui bilo treba za izdajanje lista kot tednik še enkrat več naročnikov. Sčasoma se bo gotovo tudi to posrečilo. Kakor je list letos mnogo bolj ustrezal, kakor prejšnja leta, vendar ne moremo in ne smemo biti že zadovoljni z njim. Mi moramo hoteti še več! — Že dosedaj smo opazili, da se je baš zbog rednega izhaja* nja in prinašanja najnovejših notic iz so» kolskega življenja dvignilo število dopis* nikov. Tudi glede aktualnih člankov mora* mo trditi isto Iz vseh končin naše zemlje so se oglasili sokolski pisci in so objavili marsikatere misli, ki so tako postale skup* na last vsega čitateljstva lista. Toda želi* mo, da bi Sokolski Glasnik postal sčaso* ma ne samo tednik, še kaj več, ki bi v 6im krajšem časovnem razdobju prinašal kot glasnik celotnega Sokolstva ne samo savez« ne in župne vesti, temveč tudi razne sliči* ce iz društvenega življenja v še večji meri kakor doslej. Vztrajnemu delu unedn.štva se bo gotovo tudi to posrečilo. Uredniški krog, ki je vodil list, so letos tvorili bratje: starosta Gangl, glavni ured* nik Siber in referenti dr. Fux, Jeras, Juvanc dr. Mura i k in Svajgar. V list so dopisovali mnogi člani saveznega starešinstva, vsi sokolski pisci širom domovine pa so stalno skrbeli, da je bilo vedno zadosti lepega m izbranega gradiva. Sokolski glasnik stopa prihodnje leto v XI. letnik. Želimo, da bi se še bolj razširil med članstvom, da bo njegovo izhajanje kot tednik že tekom leta 1929. omogočeno. Sokolsko tutkovno gledališče v Ljub* ljani. Lanska, z zelo zadovoljivim uspehom končana prva sezija sokolskega gledališča na Taboru se bo letos kmalu zopet nadalje* vala. Tekom odmora se je posrečilo toza* devnemu odboru nabaviti iz Prage mnogo novega inventarja, postavit5 nov oder, tako da bodo naši malčki v kratkem zopet imeli priliko gledati Gašperčka in vso njegovo ostalo družbo ter se zabavati. Kako^ izve* mo, so vse priprave že končane in bodo pričele začetkom prihodnjega meseca zo» pet redne slovenske predstave pod vodstom br. Zidariča. Velike smučarske tekme ČOS 1929. V zadnjih dveh letih se je smučarstvo v če* škoslovaškem Sokolstvu tako zelo razširi« lo, da šteje danes COS nad 30.000 organi* ziranih smučarjev, ki jih vodi posebni smučarski odsek ČOS. K temu so v nem ali meri pripomogle vsakoletne velike tekme na smučeh v okviru ČOS in pa sistematično izvedena organizacija Tudi v let 1929. bodo v okolici Novega mesta na Morav* skem IIL smučarske tekme ČOS, ki bodo obsegale naslednje panoge: 1. tekmovanje na 50 km; 2 tekmovanje v trojicah na 12 km; 3. tekmo na 18 km, skakanje in hojo brez palic na 2 km. Kot nadaljna točka pa je vnešena v program hoj« na 18 km in skok. Tekmovalo se bo po pravilniku ČOS. V primeru slabih snežnih razmer na Mo* ravskem se prenesejo vse tekme v Krko* noSe. Po dosedanjih uspehih sodeč, bo le* tošnje število tekmovalcev gotovo zopet razveseljivo naraslo. Napredek dunajskega Sokolstva. Mai> ljivemu češkoslovaškemu Sokolu X. na Du* najti se je posrečilo s pomočjo ČOS nakupiti prostorno zemljišče, kjer namerava pri* rediti najprej svoje letno telovadišče, ka* sneje pa postaviti tudi primeren Sokolski dom, ki bo postal gotovo družabno in kul* turno središče Slovanov v X. dunajskem okraiu. V letu 1929. priredi ČOS. I. naraščaj« ske medzletne tekme, ki se bodo vršile najprej po župah. Najboljše vrste pa se bodo nato kosale za prvenstvo v Pragi, ka* mor pošlje vsaka župa samo svojo najbolj* vrsto moškega in ženskega naraščaja. — Dalie priredi prihdnie leto ČOS svoie IIL smučarske tekme v Novem mestu na M o* ravskem, veliki pokrajinski zlet v dneh Hu* sove proslave 4. — 8 julija v Plznu in po« hiti v večiem številu na vseslovanske so* kolske prireditve poljske«« Sokolstva v Po* znanju na Vidov dan 1929 Večia deputa* cija obišče slavnosti francoskih gimnastov ▼ Cognacu 24 junij«. Kdor sreče ne odklanja naj si odtrga malenkosten znesek in si naj kupi pri nas srečko držav. razr. loterije. V novem letu bomo marsikomu zopet izplačali kak velik dobitek, ki bo prinesel v marsikako hišo blagostanje in srečo. 7. januarja se bo vršilo že prvo žrebanje, do tja naj bo vsakdo že v posesti naše srečke. Srečke se dobijo: oglasnem odd. »Jutra« ▼ Prešernovi ulici v ekspozituri »Jutra« v Šiški v podružn'cj »Jutra« v Celju jn Mariboru Domoljubno delovanje koroških nemških voditeljev Kam so izginili spisi o prejšnjih preiskavah? — Kam je šel dobiček iz zasebnih kupčij vladnih mož? b. a. V Celovcu, o božiču 1928. V poročilih o velikem političnem prooisu. ki se je vršil tik pred božičem pred celovškim porotnim sodiščem in se bo deloma nadaljeval v petek 28. t m., »e vedno ponav ljata naslova cdeželni glavar* (cLandes hauptmann») in cdeželni svetnik* (cLandes-rat»). Da bo naše občinstvo umelo ta naslov naj pojasnim, da se v deželah, ki sedaj pripadajo Avstriji, uprava ne deli, kakor nek daj, v državno in deželno, kjer je prvi stal na čelu c. kr. deželni predsednik ozir. namestnik. drugi pa deželni glavar z deželnim odborom, temveč se dežela upravlja sama in stoji tej upravi na čelu deželni glavar z deželnim svetom, čigar člani, deželni svel niki, vodijo vsak svojo panogo deželne upra ve in tvorijo tako z deželnim glavarjem de želno vlado. Deželni glavar in deželni svet niki so tako vladni možje in je zato tud' državno pravdništvo vložilo tožbo proti ob tožencem v sedanjem procesu, ker je smatralo, da je bil deželni svetnik Sumi oo njihovih objavah v javnih listih razžaljen v svojem službenem svojstvu, kot član vlada. Ta koroška deželna vlada, katari je te^aj stal na čelu deželni glavar Gr5^er je zarad' ovadbe, ki jo je v letu 1922. vložil bivši ita-ijanski častnik vitez Giuseppe Vici pr«'ti dežel. svetnikom Vincencu Šumijiu, dr. Fritzu Dorflingerju in Avgustu Axmannu. a se jie po nalogu deželnega zbora M« 1927 zonet sestavila tročl*n-ska preisV— ' komisija z istimi člani, kakor leta * komisija morala ugot.>/iti, la v p' lokaterih soisov o preiskavi leta 1° ni bilo rapisnika o ra-'!>£•>•>' :a in Avmanna. Pr k: redoč'la ta šumijevn izpovedba, je molče zmignil z rokami in sicer tako. da ie priča dr ReinnrAcbt Vrefnio razumel v smislu: «Če Šnmi pravi, da ni nič prejel, ne morem ja«. Avmarn storiti ničesar, tfda o«faiam pri svoii izpovedhi.» Branitelj dr. 0«rtier: tTorei ravno sejnega zapisnika od 12. maja, zaslišavanja Šumija in Axmanna ni? Ali ni to nadalo v oči?* Priča dr Reinprecht minlali oosam°znosti. Zapisniki. ki so izginili, torei niso b;li *ako važni Razumljivo pa je samo po sebi, da je Axn>anpn*a je Šumiiu dajal denar, odločilnega pomena,* Priča dr Reinprecht je še ugotovil, da je on kot poročevlaec preiskovalnega odseka sprejel spise na podlagi nekakega seznama in ie šele pozneje ugotovil, da nekaterih zapisnikov ni med spisi. Seznam spisov pa je izhajal iz urada deželnega zbora. Komu bi bili izffinili spisi, priča ne more vedeti, niti si misliti. y tem pogledu je Sumijev zastopnik, dr. Dorflineer. skušal vsak sum odvrniti od svojega zastopnika in je vprašal pričo dr. Lemischa, ali so mogli šumi in drugi obdolženci imeti interes na tem. da onih spisov ni več. na kar je dr Lemisch odgovoril, da ne polaga nikakršne važn39ti na one zapisnike, ker so dr. Reinprecht in ostali člani (bila sta samo priča in dr. Zeinitzer) imeli prepise, kar pa sta i dr. Reinprecht i dr. Zeinitzer odločno zanikala. Državni pravdnik: «Neka priča (Hfitter) je izpovedala, da ji je bil akt na razpolago.* Dr. Lemisch: cTako imate vendar gospoda. ki je vzel spise.* Dr. Giirtler: cToda to Je ug>tovil gospod državni pravnik, ne pa priča.* Dr. Lemiseb: tDomnevam, da so spisi šli iz hiše. Izjavljam izrecno, da ne vem, kam so šli.» Kam so torej izginili spisi, ki spravljajo v tako neugoden, tako ja9no si nasprotujoč položaj oba glavna činitelja v procesu, Šumija in Axmanna? In zakaj so izginili?! Avtomobilska razstava v Liubliani Od 1. do 4. januarja 1929 se vrši v hote« lu «Unian» v Ljubljani razstava novega ti« pa avtomobila znamke «De Soto» 6 cilin« derski voz «De Šoto* je najnovejše delo Chryslerja ki je s tem avtomobilom u*stva* ril voz. ki ne združuje samo vseh doseda« njih vrlin «Chryslerjevih» avtomobilov, temveč je še mnogo bolj izpopolnjen Po« sebno opozarjamo na visokotvorno cilin« dersko glavico «Silver Dome». dalje na štedljiv razplinjač «Stromberg», na hidrav« lično De Šoto Lockheed notranjo čeljust« no zavoro za štiri kolesa itd Razven tega je omembe vredna irredno nizka cena po kateri je bil poslan na trg. — Vsi prijatelji avtomobilov se v njihovem lastnem inte» resu opozarjajo na to znamenito razstavo. Vstop prost. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljnbijani. 27. decembra 1928. Višina barometra 308.8 m. Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Skopi Je Dubrovnik Spi« euo rt o Smer vetra o n "z. Barom. Temper. > O in brzina o — J3 i - > V ae. v m in sek. 7659 —16 84 NE 1 9 764 8 —20 mirno 10 764*9 —20 98 S 1 10 7661 —60 97 E 1 lu o-o 7714 —8-0 90 mirno 10 766 9 50 70 NNW 1 9 Padavine Vrsta megla megla v mm do 7. vre Solnce vzhaja ob 738, zahaja ob 16.25, luna vzhaja ob 16.41, zahaja ob 8.46. NaiviSja temperatura danes v Ljubljani 4.0 C, najnižja —2.2 G Pvasjakft vremenska napoved sa petek; Semintja obla&io, bolj toplo, K*0*Z*A*K*J vele&Lm po istoimenskem romam L. N. Tolstega, posneit v proalanro stoletnice njegovega rojstva. Pride I Pride I Elitni kino Matica. Gosoodarstvo Šport Se nekaj božičnih tekem: Praga: Sla« vija komb. moštvo : Čechie Karlio 2 : 2, Sparta : Sparta Kosife 3 : 3, Liben ; Češki Lev 4 : 4, Bohemians : GAK 2 : 1, Kladno : GAK 5 : 1. Atene: SK Bratislava : SK Apollo 5 : 2 (2 : 0) Montpellier: SC Mont= pellier : Rapid (Dunaj) 2 : 1 Z Rapidom potuje tudi zagrebški igrač Mika Babič. Milan: Admtra (Dunaj) : SC Milano 2 : 2 (0 : 1). Marseille: Rapid (Dunaj) : Marseil« le 01ympique 2 : 2. Foggia: Wack©r (Du= naj) : SK Foggia 2 : 1 (2 : 1). Bari: Wa* cker (Dunaj) : SC Bari 4 : 3 (1 : 1). Worms VVormatia (Worms) : DFC (Praga) 6 : 1 Krefeld: DFC (Praga) : Preussen (Krefeld) 4 : 0 (1 : 0). Smučarji LSK, ki želijo dobiti legiti* macije o>d JZSS za polovično vožnjo (tri» krat na leto), naj čimprej vpošljejo po eno fotografijo in 20 Din na naslov Zdenko Švigelj Dalmatinova 11. Prva plenarna seja SK Ilirije se vrši nocoj ob 20. v posebni sobi kavarne Evrx> pa. — Tajnik Plenarna seja JZSS se vrši nocoj ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. ASK Primorje: Gospodje Vončina, Vin diš I in II. Sancin G., Kerestury. Vidic, Vr* hovnik in Svetic se vabijo na sejo danes ob 18.30 v damski sobi kavarne «Emona» SK Svoboda. Danes ob 19.30 članski se= stanek v prostorih Delavske zbornice. Mi« klošičeva 13 Z ozirom na važnost dnevne* ga reda prosim, polnoštevilno in točno. -— S K Ilirija Prva plenarna seja novega odbora se vrši danes, v petek ob 20. uri v »dainskem salonu* kavarne «£mona» Prosi se polnoštevilne udeležbe. — Tajnik Smuški tečaj za novince in že izvežba= ne smučarje priredi g. Rud Badjura pri planinskem Domu na Kofcah 1500 m v Ko= šuti nad Tržičem po Novem letu v prvi polovici januarja ob ugodnem novem smeji Točen termin tečaja s skupnim odho> dom iz Tržiča v Dom na Kofcah (3 ure hoda) bo objavljen še pravočasno okrog Novega leta — Pouk v tečaju bo brezpla« čen. Celodnevni penzijon (zajtrk, obed, ve; čerja s prenočiščem vned v zakurjenih so= bah) bo stal na dan za osebo 50 Din Prt* ljaga (smuči in nahrbtniki) udeležencev tečaja bo dostavljena od kolodvora v Tr= žiču do Doma na Kofcah brezplačno. — Pripominjamo, da je Dom na Kofcah doslej najudobnejše urejen, lična planinska pošto* janka v Posavju z lepimi, kurljivimi sobi* cami in doorimi posteljami ter je dogovorjena za udeleženca tečaja tudi tečna pre« hrana. Ker se je nadejati v prvi polovici januarja novega, debelega dobrega snega in ker se v tem času ni bati velikega drena smučarjev kakor o Božiču, bo lahko tndi napredek novincev=smučarjev na lahkem, gladkem, idealnem planinskem smuškem svetu sigurno povoljnejši m hitrejši. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Zaklad v grobnici V Pekingu so izdali dnevnik evnuha pokojne kitajske cesarice-vdove Dsu-llsije. Ta evnuh. Li-L:en po imenu, je imel na bivšem kitajskem dvoru velik vpliv in ni čuda, če so med njegovimi spomini stvari, ki vzbujajo splošno senzacijo in ki so bile iavnosti doslej neznane. Med ostalim popisuje, na kakšen način so pokopali njegovo cesarico. Ta pogreb se ie izvršil v pojx>lnj tajnosti, kar je naravno, saj so dali v ce-saričino rakev takšno množino raznih dragocenosti, da bi bilo treba za njih popis bujne domišljije kakšnega orientalskega pripovedovalca pravljic. Rakev so pokrili z zlatimi čipkami in s tančico, v katero so bili uvezeni pravi biser. Blazina je bila vezena z dragocenim nefritom. Truplo so oblekli v oblačilo iz biserov in devetkrat ovili z verižico, istotako iz biserov. Roke pokojnice je krasilo osem Budho-vih kipcev iz biserov. Na glavi je nosila dijadem iz velikanskih biserov. Truplo so vrhutega pokrili s 108 Bu-dhovimi štatuetami iz zlata in dragocenih kamenov. Istotako iz zlata in draguljev so bili umetni sadeži, melone, hruške, marelice itd., ki so ležali ob vznožju trupla. Ob desni strani rakve je ležala veja iz koralov, ob levi strani pa lotosov cvet iz smaragdov. Vsak prostorček v rakvi ie bil napolnjen z dragulji in biseri. Predno so krsto zaprli, je položila neka princesa vanjo ornament iz draguljev, ki je predstav-ljal osem konj v polnem diru. Strokovnjaki cenijo vrednost celotnega zaklada v cesaričinj rakvi po Li-Lienovih opisih na 1700—2000 milijonov dinarjev. Sam dijadem ie bil vreden 280 milijonov dinariev Kam ie prišel ta nezaslišani zaklad, ni znano. Zdi se. da se ga je polastila sedanja vlada. Kaj je s poslovalnico Obrtne banke SHS v Ljubljani Koncem oktobra 9e je v zadevi otvoritve podružnice Obrtne banke SHS mudil v Ljubljani generalni ravnatelj gosp Milan Dragič. ki se je na obrtniškem sestanku v Zbornici za TOI postavil na stališče, da bi se ta podružnica mogla ustanoviti šele tedaj, ko bi Obrtna banka SHS plasirala v Sloveniji vsaj 2 do 8 milijone Din Izpolnitev tega pogoja pa je praktično težko izvedljiva, ker je postopek pri podeljevanju kreditov preko Beograda zelo neprimeren, kar močno odbija 3icer številne interesente. Če bi Obrtna ban ka SHS ustanovila podružnico v Ljubljani kar je po zakonu dolžna storiti, bi se zanimanje za kredite navzlic dejstvu, da obre stna mera ni baš nizka, takoj znatno dvig-uiio. Obrtna banka SHS pa mora upoštevati tudi soglasni sklep ustanovnega občnega zbora, po katerem se ima podružnica takoj ustanoviti. Obrtniki so na omenjenem sestanku v ob liki resolucije zavrnili pogoje vodstva Obrt ne banke SHS glede plasiranja zahtevane vsote kreditov kot nesprejemljive ter zahtevali. da se v smislu zakona kot prva ustanovi podružnica v Ljubljani. Če pa bi upravni odbor banke iz finančno - tehničnih razlogov ne mogel takoi ugoditi tej žel ji, nai bi se ustanovila začasna poslovalnic« pri enem iz med tukaiSnjih denarnih zavodov, n. pr. pri Kreditnem društvu Mestne hranilnice ljub ljanske ali pa pri tukajšnji Obrtni briDki. pri čemer bi kreditiranje posameznikov vršil v smislu zakona svoječasno izvoljeni poslovni odbor. Na podlagi te resolucije je ljubljanska Obrtna banka stavila Obrtni banki SHS glede vodstva poslovalnice zelo ugodno ponud bo. Upravni odbor Obrtne banke SHS ie nato na svoji seji dne 28 oktobra v Beogradu na predlog upravnega svetnika gosp. Engelber-ta Franchettija spreiel ponudbo ljubljanske Obrtne banke in sklenil, da se s 1. januarjem prih. leta poveri ljublanski Obrtni banki vodstvo poslovalnice m toliko časa, da bo zasiguran obstoj samostojni podružnice. Od takrat pa po naših informacijah ni dobila niti Zveza obrtnih zadrug niti Obrtna banka nikakega obvestila, čeprav nas od 1 januarja ločijo samo še 4 dnevi; pač pa se baje vršijo priprave za ustanovitev podružnice v Sarajevu, čeprav se imajo v za konu predvidene podružnice ustanoviti po vrstnem redu torei najprej v Ljubljani. Takega zapostavljanja interesov slovenskih obrtnikov navzlic slabim izkušnjam vendar nismo pričakovali, če Obrtna banka že ni upoštevala dolžnosti ki iih nalaga zakon, in četudi ni upoštevala soglasnega sklepa usta n ovne ga občnega zbora, da se v Ljubljani takoj ustanovi podružnica, tedaj smo vendar upravičeni z vso odločnostjo zahtevati, da se *klep upravnega odbora glede ustanovitve poslovalnice brez vsakega odlaganja in zavlačevanja nemudoma izvrši Žalostno na je pri tem, da vlada dr. Korošca tudi danes po tolikih razočaranjih na =troni alovonsVetra obrtništva še ne pokaže nikakega zanimanja za to pereče vprašanje. — Koliko cest ie bilo od 1. 1920. zgrajenih t naši državi. Včerajšnja dd ;l-ki pri sedmih finančnih direkcijah. Carin skemu oddelku finančne direkcije v Ljubljani bodo podrelene naslednje carinarnice: v Ljubljani, na Jesenicah, na Rakeku v Ge-deroveih, Mariboru, Radgoni rK ■ » ; ■•••- nih je bilo 7 vagonov, in sic^r 5 vagonov drv in 2 vagona desk. Deželni pride 1-k i: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi se pšenica (»lov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška. promptna. 80 kg po 290—292.5, za ianuar po 295—300. za februar po 305 do 807.5. za april po 815 — 317.5; turščica: ameriška 5 - 332.5: <5* 30°.5 - 31? 5; '6" 265 — 275 do 215; , sire!« je vzklfknil neznanec. »Spletkar!« je zamrmral Ponte-Maggiore. Henrik IV. se je obrnil k možu, ki je tako glasno izražal svode odobravanje, in mu dobrodušno pokimal: »O! Vendar že! . . . Evo gospoda de PardaiHana!« »Pardaillana!« je nehote zarenčal Ponte-Maggiore . . . »Gospod de Pardaillan,« je nadaljeval Henrik IV, »ves srečen sem, da vas vidim. Naglica, s katero ste se odzvali mojemu vabilu, mi vzbuja nado, da se nam to pot pridružite.« »Vaše Veličanstvo dobro ve, da sem že pridobljen.« Henrik IV. je za trenutek ustavil prebrisane oči na njegovem smehljajočem se obrazu in velel: »Na konje, gospoda, vrnimo s ev Montmartre. Spremite me go- spod de Pardafflan, spremite me.« »Gospod,« je rekel Pardaillan svojem« sopotniku, preden so od-jahali, »če mi izvolite povedati svoje ime, si bom štel v čast, da vas v Montmartru predstavim Njegovemu Veličanstvu, kakor sem vam obljubil« »Izvolite mn imenovati Ercola Sfondrata, vojvodo di Ponte-Maggiore in Marciano, poslanika Njegove Svetosti Siksta V. k Njegovemu Veličanstvu kralju Henriku in gospodu vitezu Pardailianu!« Pardaillana je izpreletel rahel zdrzljaj. »Vraga!« je pomislil. »Take časti se nisem nadejal!« Ko je kralj odjahal na čelu svojega spremstva, se je razlegel x obzidja donebesen krik. »Do svidenja, prijatelji, do svidenja!« Je vfknil Henrik IV. Nato se je obrni k Pardailianu, ki je jahal pokraj njega, t« vzdihnil: »Kaka Skoda, da so ti vrH ljudje tak otrmasti ln mi ne marajo odpreti mestnih vrat!« »Ej, sire,« je rekel vitez ln skomignil z rameni, »pariška vrata se bodo podrla sama od sebe, samo da se vam zahoče.« »Kako to, gospod?« »Povedal sem že Vašemu Veličanstvu: Pariz je vreden, da greste zaradi njega k maši!« »To bomo Še videli,« je t drobnim nasmeškom rekel Henrik IV. »Prej ali slej se bo treba odločiti,« je zamrmral vitez. To pot mu Henrik IV. ni odgovoril Krdelo se je kmalu ustavilo pred opatijo. S kraljem vred so stopili v samostan tudi Pardaillan, Ponte-Maggiore in nekaj piemiče> iz spremstva. Ko je kralj razjahal, mu Je PaudafHan predstavil vofvodo: Madio Izvleček iz programov LJUBLJANA 1577 m «kw). £AUREB i309m 0.7 kw), PRAGA (349 m i kw). BRNU (441 m 3 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw). BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT (42« m 4 ltw), LANGENBERG (469 m 20 kw), SrUTTGARl (380 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daven-tn 1604 m 25 kw>, RIM (448 m 12 kw), BU-OIMPESTA (558 m 20 Kw). STOCKHOLM (Motal« 1380 m 30 kw) Petek, 28. decembra LJUBLJANA L2.30: Reproducirana glasba in borzne vesti. — 18: Pevska izobrazba. (Predava g. Tavžetj). — 18.30: Težnje današnje žen«. (Predava Alojzija Štebijeva.) — 19: Marija Kmetova recitira svoje spise. — 19-30: Varstvo spomenikov. (Dr. F. Štele.) — 20: Drama »Sodnik salamenjski«. (Izvajajo člani nar. gledališča.) — Koncert radio-orkestra. — ZAGREB 17.15: Popoldanski koncert. — 20.35: Odlomki iz pozabljenih operet. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19: Koncert narodnih pesmi. — 20: Kon-oert češke filharmonije. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.20: Laiika glasba. — BRNO 19.30; Rostandov »Cyra.no de Bergerac«. — 22.20: Prenos koncerta iz Praige. — VARŠAVA 18: Koncert »bora mandolin. — 20.15: Simfoničen koncert Wertiheimoviih skladb. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.30: Glasbena akademija. — 20.05: Koncert komorne glasbe. — 21.20: Koncert zbora mandolin. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. — 20: Dialogi h svetovne literature. — 21.30: Koncert orkestra. — FRANKFURT 20.15: Koncert na čelo. — 21.15: Prenos koncerta iz Kassla. — LANGENBERG 17.45: Koncert komorne glasbe. — 20: Večerni koncert orkestra. — 21: G&tzova komedija »Ho-fcuspokus«. — STUTTGART 20: Sain.t-Saensova opera »Samson in Dalila«. — BUDIMPEŠTA 17.45: Popoldanski koncert. — 20: Orkestralen koncert: glasba XVII. in XVIII. stoletja, -r- 21.45: Koncert Mozartovih skladb. — 23: Ciganska godba. — LONDON 19.45: Schuibertovi klavirski duetl. — 20 15: Koncert lahke glasbe. — 20.45: Stnrfomčm koncert. — RIM 17.30: Vokalen ta instrumentalen koncert. — 20.45: Koncert voja-Ike godbe. — STOCKHOLM 19.45: Koncert solistov. Sobot«, 29. decembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba hi borzne ve siti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Pevska izobrazba (G.Tavželj.) — 18.30: Delavska ura. — 19: Nemščina. — 19.30: Predavanje fa filozofije. — 20: Slovenska »chcetna« godba. — Kupleti. — Koncert radio-orkestra. — ZAGREB 17.30: Poljuden popoldanski koncert. — 20.35: Orkestralen koncert Bachovih skladb. — Godba sa ples. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert — 19: Koncert tamburaškega zbora. — 20: Zabaven večer. — 21: Lahka godba — 22.25: Ciganski koncert iz Bratislave. — BRNO 17.30: H&ndlove in Bachove skladbe. — 19: Koncert orkestra. — 20: Program iz Prage. — 21: Koncert lahke glasbe. — VARŠAVA 20.30: Dramski večer in koncert lahke glasbe. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 18.15: StaTodunaiJsJrf glasbeni večer. — 20.15: Dramski večer in lahka glasba. — BERLIN 17: Koncert orkestra. — 20: Operetni večeT. — FRANKFURT 20.15: Prenos orkestralnega koncerta iz Stuttgart«. — 21.30: Zabaven večer h) lahka godba. — LANGENBERG 20: Zabaven večer in orkestralen koncert. — STUTTGART 20.15: Koncent filharmoničnega orkestra: Sere-»ade. — 21 JO: Mešan večer. — BUDIMPEŠTA 12.30: Koncert. — 17.45: Ciganska godba. — 20.30: Leone avafkvva opera »Olumači«. — 23: Ciganska godba. — LONDON 19.25: Scbubertovi klavirski dueti. — 20.15: Lahka godba. — 20.45: Mešan večer. — 22.35: Koncert na čelo. — 22.55: Opera »Virginia«. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Verdirteva opera ►Otfiello*. — STOCKHOLM 19.45: Lirične klavirske ikladbe včerai zjutraj čakam na vas, da me izvolite sprejeti. Kaj počnem? Vaše posle opravljam, gospod, namestu vas. Pri tvrdki Dubouchard sem dosegel petnajst odstotkov popusta, a petdeset sodčkov porta sem prodal hektoliter petdeset frankov dražje, nego ste vi določili. Kaj počnem? Službe prosim, gospod. evo vam priporočila gospoda Bonvoisiiera! Ars&ne Colgrain je ves osupel strmel v agenta. Naposled je bušil v grohot, v širok pokroviteljski smeh. — Bogme, ugajate mi! je vzkliknil, ko si je nekoliko opomogel. Imponirate mi! Taka odločnost-! Sprejmem vas! Kaj zahtevate? — Pred vsem, je odgovoril Fauyoye, pred vsem bi prosil za skodelico kave z dvema rogljičema._ Teodor Korn, Ljubljana Polja osks cesta «ev * Krovec, stavbni, galanterijski In okrasni klepar. Inštalacije vodovodov. Naprave strelovodov, kopališke In klosetne naprave. Izdelovanje posod Iz pločevine za lirnež. barve, lak In med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatlje za konzerve) ter lltogralja. 29 Koniinacija Rudolfa Uršiča O biakoštih L L se Je mudil v Jugoslaviji Rudolf Uršič, sin trgovca in posestnika iz Kobarida. Na povratku »o ga orožniki natančno preiskali In našli so pri nJem »nevarne« Jugoslovenske novine ter sliko prestolonaslednika Peterčka. Sledila Je hišna preiskava, pri kateri so dobili baje med njegovo korespondenco »kompromitujoča in za Italijo žaljiva pisma«?I Ta pisma so poslali ▼ Rim posebnemu tribunalu. Id Je po tako dolgem času, pred tremi tedni ukazal, da naj »e mladeniča, ki Je nevaren lavni varnosti, takoj aretira in konifinira »per dargM una lezione«, da se mn da dobra lekcija. Uršiča so vklendK ta odpeljati v Gorico, kjer J« sedel v Isti celici kot UTednik »Gor. Sitraie« Leopold Kemperle. Slednjič Je izvedel, da Je obsojen na tri leta konfinacije, ker Je nevaren Javni varnosti, ker Je hotel vtihotapiti v italijansko državo njej sovražne časopise, rokopise hi risbe vojaškega značaja in ker Je protidržaven agitator, pri katerem se je dobila slika kralja Aleksandra. O rokopisih in risbah Uršič ne ve nič, to so mu podtaknili kakor so tudi z drugimi izmišljotinami podprli svojo obsodbo. Uršič Je bil odveden na neki otok, kakor ga !« določil tribuna!. K njemu ni smel pred obsodbo noben človek. p— Antonlo Bajamontl, splitski Italijan, v*H« pri fašistih za vzornega dalmatinskega patrijota. Vedno vlačijo njegov spomin po svojih listih in govorih. S tem izzivajo Splitčane. Pripetilo se je nedavno, da Je nekdo nekoliko pokazal spomenik na hiši, kjer se je Bajamonti rodil. Veliko Je zgražanje radi tega po fašističnem tisku. Po-vdarjajo, da je neki dalmatinski voditelj rekel, da mora izginiti vse, kar spominja na italijan-stvo v deželi. Ako Je to res, se Je dotičnik ravnal po Italijanih, ki pravijo, da mora izginiti v Julijski Krajini vse. kar spominja na slovanstvo. p— Slovenske knjige plenijo tn uničujejo orožniki poljubno Oblast sicer odobri pu» blikacije »Goriške Matice*, goriške «Mo-horjeve družbe® m «Luči», ali hitro plane« jo po njih orožniki, ki prebrskajo vse pro« store po slovenskih hišah na deželi in poberejo vse knjige ki jim pridejo v roke. Fašizem hoče pač ubiti vso kulturo med našim ljudstvom. p— Ugotovitve o dohodkih davkoplačevalcev v Trstu so bile v letih 1924. in 1925. mnogo višj-e nego v drugih provincah. Leta 1927. je udarila Trst velika gospodarska kriza, ki ie krčila dohodka Kljub temu se niso pri davčnih uradih prav nič ozirali na davkoplačevalke vloge za znižanje zahtevanih svot. Pripetilo se je celo, da so se nekaterim davščina še zvišali. 0 tem so razpravljali v deželnem gospodarskem svetu in sprejeli so tudi primerno resolucijo, ki pa ne bo nič pomagala, ker jo državna oblast pri izterjevanju davkov v Julijski Krajini do skranosti brezobzirna, kakor je to dovolj znano. p— Poitalijančevanje. priimkov v Trstn: Blokar Blocchi. Bubnič Bobbini, Ceh Cecchi-ni, Cičko Cesco, Cuk Ciocchi in Cucchi, Dur-linger Dorlighieri, Krizmančič Cresimani in Crociati, Dobrovič Deboni, Dodič Dodini, Gr-gič Gregori, Grmovnik Gernoni, Godina Go-dini. Gorjup Gruppi, Gruden Gordoni, Gu-stinčič Agostini, Heller Elleri, Horvat, Orvia-ti, Jazbec Tasso, Jelen Cervi, Jurca Giorget-ti, Klun Coloni, Kokalj Cochelli, Kaltenbrun-ner Freddofonte, Mlakar Magliari, Korošec Corsi, Kralj Re in Carli, Metlikovec Metteli-ni. Milavec Milani, Hlača Lacci. kr_ g Koroškega. V škofijskem odredbe-niku leta 1917. je zapisano, da ima tudi slovensko ljudstvo neodjemlijvo pravico, da se ohrani in goji njegova narodnost in jezik. Zato ima duhovščina dolžnost, da ▼ slovenskih župnijah pridiguje in paotiruje slovensko. 2e leta 1910. je škofijski ordinarijat izjavil, da vedno ovezuje katehete za verouk v materinščini, dostavljajoč, da je kultivira-nje materinščine zlasti v verskonravnem ožini največje važnosti. 0 tem naj razmišlja za božične praznike nemški škof v Celovcu in ostavi naj teptanje naravne pravice ljudstva, kakršno izvršujejo njegovi duhovniki v Grab-štanju, Vetrinju, Marijji na Žili, Grebinju, Rudi, Timenici, St. Lipšu! — V Celovcu ee je ustanovila podružnica nemškoavstrijskega z izdajalcem domovine, ker b« je, bivajoč na svojih rodnih tleh, pri odkupu servitutnih pravic v brdskih gozdovih, postavil na stran malih kmetov proti veleposestnikom. Da se nahaja Grafenauer na Koroškem, p— Boj za materinščino Pr%fesor teologije Fran Spirago govori v srvojem k a to« liškem ljudskem katekizmu takode: «Bog je hotel, da nastopi v zgodovini različni narodi, ker je to v dobrobit človeštva. Raz» ličnost narodov naj pospešuje tekmo in ž njo napredek in kulturo. Različnost jezika naj pomaga k poveličevanju Boga kakor čudežna raznovrstnost v vsem stvarstvu. Kristjan mora. svoj narod ljubiti Saj je ljubezen do staršev zapovedana. Kakor nam je Stvarnik že po naravi položil v sr« ce večjo ljubezen do staršev kakor do dru« gih ljudi, tako nam je položil v src« tudi večjo ljubezen do ljudstva, kateremu pri* padamo. Gorečo ljubezen do naroda je pokazal prerok Jeremija, ki je jokal na razvalinah Jeruzalema im sv. Pavel je hotel biti rajše zavržen, da bi bil le njegov narod rešen. Za b ram bo svojega naroda smo opravičeni najbolj takrat ko »e hoče treti naš jezik. Pogrešek napravi, kdor je do svojega jezika brezbrižen tli pa svojo pripadnost celo zataji...» Dolžnost naših onstran je, da se držijo tudi v najžalost« nejših časih svoje materinščine m se za njo borijo, dolžnost je pa tudi oblastnikov nad njimi, da se začno ravnati po naukih krščanstva. Saj vendar tako radi po-vdarjajo, da so prvovrstni kristjanil Princip sožitja med večino in manjšino morata biti poštenost in pravic«, p— O kmetijskem gospodarstvu razpravlja goriški cGospodarski Vestnik*. Naš kmet je nalagal v časih, ko so bile kmeti« je še aktivne, prihranke svojega truda deloma v hranilnice, deloma pa jih j« porabil za zboljšanje gospodarski^ in stanovanjskih poslopij ter zemlje. Ugotoviti moramo, da je kmet razumel klic strokovnjakov ter sledil njihovim nasvetom, da si izboljša svoj gospodarski položaj in je tudi doumel potrebe, ki jih od njega zahtevata čas in razvoj Kot moža napredka nam kaže primorskega poljedelca dejstvo, da ako bi sešteli njegove prihranke, naložene na gospodarstvu, in one^ ki jih je naložil drugam, prve daleč prekašajo drut»e. Naša zemlja pa je skopa, terenske prilike so ze* lo neugodne te tako bi trebalo Se vedno obilo znoja tudi, ako bi bila racijonalizaci-ja gospodarstva na višku. Kakor pri vsakem podjetju, tako je tudi pri kmetijskem gospodarstvu vprašanje razpoložljivega kapitala temeljno in najvažnejše... Danda* našnji pa je tako, da Se oelo večje kmetije ne morejo več izkazovati dobička. Režim jih ubija z najrazličnejšimi davščinami in dajatvami. Kmet se bori dolga in posojil, ki se u nudijo z visokimi obrestmi. Kdor danes začne z dolgom, je v kratkem izgubljen. Fašistična obmejna politika zapleta slovenskega kmeta v vse mogoče nepri« like z očitnim namenom, da pa spravi z grude, v katero je nalagal vse svoje moči. p— Knbeik ▼ Trstu. Jan »ubelik priredi 22. t. m. v srledaliSču Verdi v Trstu koncert, za kateri vlada veliko zanimanje. p— 0 potrebi regulacije Pivke razpravljajo po fašističnih listih in zborovanjih že dolgo časa. V septembru so bili interesenti povabljeni v Postojno na razgovor, na katerem je deželni komisar zahteval sestavo konsor-cija za regulacijo reke. Sedaj pa je kar stm razglasil, da je konsorcij konstituiran in da ga tvorijo občine Slavina, Šempeter in Postojna ter v9e tvrdke in osebe, ki jih vsebuje kataster teb občin. Regulacija Pivke je v zvezi 7. nameravano kolonizacijo 1 p— Zlato kolajno so izročili na slovesen način podeštatu v Dornbergu, Francio-Išniju. Pravijo, da je njegovo delovanje v občini zelo prevdarno in visoko fašistično. Zato pa zasluži priznanje in kupili so mu drago zlato kolajno letos, ko je bilo poljskega pridelka malo te ko je bila trgatev žalostna. Pri Šinigoju je bil banket, seveda na občinske stroške. p— Posojilnica v Lovranu se je lepo raz* vila v veliko korist obmorskega domačega prebivalstva. «Piccolo» se je te dni zaletel v ta denarni zavod in rekel, da je pod njegovim vplivom ves podeželski element ot> rivijeri, kateri na ta način pozna z italijanske strani samo iztirjevalca davkov, z jugo-slovenske pa finančnega podpiratelja. Še dva druga hrvatska denarna zavoda nista po volji tržaškemu listu. Ta dva zavoda imata večje število vil, hiš, gostita, polja od Volovskega do Moščenic, celo opatijski vodovod je v lasti enega teh dveh hrvatskih denarnih zavodov. «Piccolo» pravi, da mora ta paradoksna situacij« v kratkem nehati. cNeka italijanska banka je pričela raztegovati sem svoje delovanje, nekako s strahom in s skrajno previdnostjo*. p— V Podgorje ▼ Istri Je prišel laški duhovnik iz Benečije don Ferdinando Orti. Vsi fašisti od daleč ta blizu na nogah, zastave, slavolok, slovesen sprejem s godbo, vse prebivalstvo navzoče pri prihodu laškega duhovnika, banket m občinske stroške. Mož ne na našega jezika, farani pa laško ne znajo. Fašisti sedaj Sčelo in vabijo laške duhovnike v Istro. Tržaški škof se ne more opirati. Praznih Je veliko število duhovniških mest, is centralnega semenišča ▼ Gorici prihaja le malo novomašnikov, torej Je dovolj prostora za regnikolel p— Po Istrskih faitjlh zabKoJeJo Slano«, 4a morajo povsodi rabiti izključno U italijanščino. Ako Je kdo navajen molki hrvatsko ali slovensko, mora to takoj opustiti V cerkvi ta pri vsaki molitvi se sme poslužiti samo italijanščine. Trgovec sme prodajati svoje blago samo po Italijansko. Tak Je fašistični ukaz, Id p« ne drli. Ze par let ukazujejo to ta zadnje čase se voditelji fašijev naravnost hudujejo nad pripadniki, aH domač govor »e le ne da iztrebki kar tako s puhlim ukazom, kakor si domišljajo v deželo došli tujci. d— Tuiskl promet t Velikem LoSlnln le bil včasih precejšen. Letos ie bilo samo nekai nad tisoč gostov, kakor ie razvidno iz laškeea poročila. Morda Jih nf bilo niti toliko. Nekdo le šel v Srednjo Evropo vabit zospodo. da bi posečala Veliki Lošinj, adi opravil nI nič. ker ie samo zabavljal na JtigoslavHo ta njena morska kopališča. , tasko-švedske 4 GALOŠE in \ SNEŽNI ČEVLJI J »Zrapez" so nenadkriljfv« Kupca ali finančnika za izrabo dokazljivo ©pohalne novosti (elektrolita! časovni stikalnik), ki za le preizkusila tehnična visoka šola na Dunaju, iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Gute Sache«. 3ščem učiteljico inteligentno gospodično, kj popolnoma obvlada francoščino in nemščino ter igra dobro na klavir. Sprejmem jo v .boljšo trgovsko hi&o kot rodbinskega člana za vzgojo šestero odraslih otrok. Pismene ponudbe n» tvrdfco: MILOŠ M. RALETIČ, trgovec, NOVI SAD. L Hikus MESTNI TRG STEV. 15 rvoraica dežnikov, zaloga sprehaja Infli palic Vsak dan »veže namočeno poleoovko, kako« tudi različno drago špecerijsko ta kofonljatao blago po naioiiji ceni ondS ceni. občinstvu Rudolf Kovačšč 45 Kongresni trg šl 19 SHEQHEHHBHHHHQ5 suhe slive hruške, jabolčne krhlje, orehe in kuretno (debele purane žive in zaklane) kakor razne deželne pridelke nudi po najnižjih cenah Ekaaorfaa hiša Leo Halberstam, Tuzla. Zahtevajte cenike 1 im 7 SBHEaBSHHHHEEEEH BOLEZNI. Vzroki in lečenje. Sloveči angleški sčenjak gr. tlaig Je dokazal, da vsi kulturni ljudje sprejemajo v svoj organizem s hrano vsemogoče strupe (posebno mo-kračno kislino ta arate). Ti strupi povzročajo najraznovrstnejše bolezni, ki privedejo človeka do prezgodnje oveoelosti ta končno v smrt. Sloveči učenjaki Broun, Sek ar, Kamo, Guaz« L dr. so dokazali, da bolni, slabi, bodisi fizično al umno uničeni organizem lahko ozdravimo I« s fiziološkim ekstraktom, kakor »Kaleflnld« O. Kaleničenka iz žlez mladih živali. Organizem postane zopet zdrav, t. J. pomlajen. Radi tega »Kaleflnld« D. Kaleničenka Jemljejo po vseh kulturnih deželah ta sicer milijoni bolnikov kot posebno ojačujoče, zdravje povračujoče sredstvo, med boleznijo, po bolezni, med operacijami, med porodi, pri napornem ali fizičnem delu ali pešanju uma. »Kaleflnld« J« potreben vsem onim, čl Jih organizem Je sprejemljiv raznim obolenjem ati pa sploh stalno zahteva Jačenje oslabelih moči, radi bolezni, slabe prehrane aM napornega dela. Gg. zdravnikom pošljemo za poskušnjo »Kaleflnld« gratts In franko. Zastonj pošiljamo literaturo o »Kalefluldu« z znanstvenimi razpravami rasnih profesorjev ta zdravnikov. Pojasnila vam daje Miloš Markovlč, Somadijska 33, Beograd. Zahtevajte samo pravi »Kaleftakk D. KalenKeo- ka z etiketami, kjer so označene nagrade (Grands prix velike zlate medajle), ki jih je prejel sa izložbah v Parizu, Londonu, Bruslju, Rima in drugod. Čuvajte se imitacij ta to radi zdravja in dragega denarja. »Kaleflirid« D. Kalenlčenka (r tekočM aH ampulah) dobite v vseh boljših lekarnah in drogerijah vseh dežel. Samoradisvoj U :lt r\ERI/AA 1839 Z novim letom zopetni pričetek dopoldanskega, popoldanskega in večernega pouka o darosketn krojaštvti za izvrševanje iastne garderobe. Na željo je na razpolago tudi abonment posameznih dni in tednov. 15709a Modni atelje M. ŠAJRC, Ljubljana Pražakova 15, HI. nadstr. (Palača Pokojninskega zavoda) Potrti sitasenii žalosti naznanjamo vsem sorodnMrom, prijateljem ta znancem pr etažno vest, da Je umri 27. decembra 1928. ob 12. ari, previden s tolažili sv. vere, po mučni bolezni v 64. leta «rofe stara««!, gospod 15634-a Rudolf Vtfarbinek UstanovlJeoo lete 1891. TOVARNA Zaloga ln izposojevalnica klavir* jev prvovrstnih svetovnih tvrdk LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. St. 5. Popravila se izvršujejo točno in ceno, tudi na obroke. Pošt. ček. rač. SHS št. 14.075. lip Mi (g. J. I veleposestnik na Smolniku Pogreb nag««« nepozabnega s« bo rf4M v soboto, dn« 29. t m. ob IS. ari (3.) k hiše žalosti od Rnknerlevega križa na ruSko pokopališče. Smotntk pil Rniah, dne 71. decembra 192S. ŽALUJOČI OSTALL (Jj* orirtofhuLm j* upada? tt ooumjm. s *aroakmt,tjtr Naročilo, u\> us» dopu* tico^j* ovalih. oqLcuhk>i _ __ _ __ v uvAah, »u,QgLasru,od, MW \ * J 0 f W F * T % ^ m cf^oflaj+m* ~ixu>*ja±n* tn tocifaJ, i ir^vu^^a a/4> ož;ni E Vaida <">akove« U*dj> murje Telefon 5» 8. 00 2» Pozor! Volno In oombat "opite najceneje or tvrdki Kari ;J'«-!og Ljubljana Stan trg st 1? in Židovska ulio. 4 1001 dobrega mleka dnevno na razpolago — Simnic. Giince 13 44972 Radio-aparat štiricevni. popolnoma nov, kompleten, poceni prodam. Ogled med 19. :n 21. uro. »Jutra* pod šifro »Nastopi Naslov v oglasnem oddelku takej ali pozneje* 448651 »Jutra*. 44975 G Tb Ktttmnn: Janko in Stanko 26. Stekla sta tja in zagledala srnjačka, ki je s krvavečimi nožicami ležal med golimi drevesi, s katerih je kapal tajajoči se sneg. (Dober daii,> je r^ke! 9rnjak. «Vikar se tako ne čudita, ker govorim kakor človek. Kmalu lio 44970 Vpeljano trgiovmo gaianterije in dobro idočo obrt na zelo prometni cesti v Ljubljani takoj prodam Cenj. ponudbe pod značko cVpeliaiiii tr91 Majhno stanovanje v mestu lsč w z miru dami za takoj au pozneje. — Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra* pod šilro »Majhno stanovanje 19z9» 44978 Sobo s kuhinjo in štedilnikom oddajn stranki bre« otrok 8 1. jan. v Mostah št. 79. 44989 2 sobi s kuhinjo oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44985 Stranka brez otrok išče po dvajsetletnem nepretrganem najemu za februar čisto in mirno eno-alj dvosobno stanovanje s kuhinjo v mestu. Prevzame tudi hišno upraviteljstvo — Ponudbe na ogias oddelek »Jutra* pod »Brez otrok*. 44998 Stanovanje 4—8 sob s pritiklinami in kopalnico za takoj iščem za maloštevilno rodbino Ponudbe na poštni predal št. 127. Ljubljana. 45009 Sobo in kuhinjo opremljeno takoj oddam na Krekovem trgu štev. 10/11. 45021 Stanovanja po 3 sobe, s kopalnico in vsemi pritiklinami oddam takoj v najem na Celovški eeeti. Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra». 45017 Diiaka sprejmem v bližini realke na stanovanje in hrano — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 44982 Več abonentov sprejmem na najboljšo domačo hrano po 18 Din dnevno Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 4500.) Opremljeno sobo veliko, svetlo in či-to, par-ketirano. s posebnim vho dom in električno razsvet-ljavo, v centru mesta od dam - 1 januarjem le bolj šemu stalnemu gosjiodu — Ogledati * poi-nldan uraJi NVlov pove o;,las oddelek »Jutra*. 4492.3 Sobo s posehnini vhodom oddam v Šiški blizu stare eerkve Naslov pove oglasn: odde-iek »Jutra*. 44935 Ooremlieno sobo snažno in zračno, z elektriko in -"epariranim vhodom oddam tako.i 2 osebama na Cankarjevem nabrežju 9/1. 44079 Sostanovalko prejmem totnik, Naravoslovec. Napredek, Nemka. Napredek zasiguran, Perfekten 92, Pisarn«, Poštenost 44322, Postelja 7 Podjetje 316. Pla, čam v gotovini. Pritlično stanovanj', Pointier, Pre-moženka, Pekarna 24, Parna žaga. Pridna 236, Podjetje 316. Po5ten in mir-ijiv 43S44. Planinka 29. Prosto srce. Parcela v bližini mesta, Prazno, Plačam takoj, Re-nost 55, Redoljubna. Rešitev al; propast. Rudi. 8tanovanje 1000, Soliden, Soba 808. Solidno in rentahilno. Stalna služba 2925, Stalnost 08. Soba 91. Smuk, Snažno 231 Si snimost 59 Sodelovanje 88. Siguren nspeh 50. Stalna služba 45. Samostojen. Su-šak. Snažnost 79. Samostojna trgovka 30. Srednjih let. Tovariš in prijatelj Trajne 58. Trgovska hiša, Takojšnja dobava. Trgovec 1 T. 0.. Trgovina v Ljubljani, rčiteliica. Varuh, Vesten 414 West. Vpokojenec. Venrf»lm*. Velik' Miklavž. Velika ns'uea Vinograd 32. Zanesljiva 473. Zaslužek 3000, Zima 20. Zna**}®?!. Zvezda. Zane*'jiv 600(1. Zimski večeri. Zvesta ljubezen. Zamenjava. Prazno sobo čisto, s separiranim vhodom, v novi hiši v bližini garnizijske bolnice oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 44955 Sobo s štedilnikom oddam v Zeleni jami 207 44952 Opremljeno sobico s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam Na-lov v oglasnem oddelku Jutra. 44953 Sobo oddam tnkoj boljšemu gospodu na Sv. Jakoba trgu št. 8/1. 4 4950 Opremljeno sobico oddam s 1. januarjem samo solidnemu gospodu v centru mesta Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. «44945 Prazno sobo z elektr. razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44944 2 prazni sobi parketirani, elektrika in vodovod, oddam 7,a februar v vili blizu Tivolija Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 44990 V separirano sobo v centru mesta spre.mem s hrano 2 boljša gospoda ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45002 2 opremljeni sobi boljši, event. eno prazno za privatno pisarno, s prostim vhodom, v sredini mesta želim s 1. januarjem. Po možnosti tudi shrambo 7-a majhen avto. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 86». 44986 Sobico s hrano oddam v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 45004 Zastonj dam opremljeno sobo in hrano za primerno posoiilo. Ponn be na oglas, oddelek «Jutra» pod »Januar 19?9». 45005 Sobico oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek «Ju'ra>. 45012 Opremljeno sobo earketirano. z razeledom na •esto oddam na Gospoemj poiasnili na razpolago Tošič. Major in "alidov, Beograd, Miloša Velikog 7/B. 45022 Vr Simpatičen gospod dobro situiran. želi zuanja z boljšo gospodično, biva-jočo v Ljub'jani. — Nnano-nimne ponudbe pod značko »Razvedrilo« na oglasni od-450-24 delek »Jutra«. 2 mlada obrtnika želita znanja z gospodičnama od 18—22 let Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko «L»pa bodočnost* 44963 N. Sadlucki birosof p«iho?rafo'off Jn H-7,ionomlst. Po skupnih podatkih t dlani, pisave in lic Sita- značaj prošlo«t. »edanjost in bodočnost — Ostane »amo Sp nekai fasa v Linhljsni, potem oa od-pntn:f» ▼ Maribor Spre;em* v»aVi dan med 9 ln 1? ter 2. in 7 n.ro v hote'n Slon, I. nadstr., soba St. 21 4494P Rible olie sveže, naifinejle. norveško iz lekarne dr G Piceoli-ja v Ljubljani te priporoča bledim, slabotnim osebam 257 Mlade prašičke za pečenje COdojči — Spann-ferkel) priporoča za novo Mo velemesarija Slamič — Go»posvetska cesta št»v 6 Blagovolite sj zaradi omejene količine takoj rezervirati. Telefon 297S. 44961 Jezdnega konja »rvovr^tnega u eonronrs hipp;one in istotakega KarosJeia i>rodam Naslov ▼ oglasnem jdd.lko »Jutra* 44558 Mala vsota denarja se je našla v kinu Matica. Dobi se Jauko Fiiškovec, Sp. Šiška. Maurerjeva ulica št 19. 44941 Lisičje, polhove kože in vat druge od divjačine kupuje is zanesljivo dobro lilača D idravič Ljubija na. Ho n jan ska ulic« It 9 JlUOElEieit ferzijski preprogi krasni, antik, rari-tetna komada pro dam. Nasov v ogl. oddelku «Jutra». Domača agenturska in komisijska veletrgovina prevzame zastopstvo (interesov, zaupno mesto, licitacije i. t. d.) eventuelno komisijsko prodajo blaga v geograflu v lastnih skladiščih domače industrije ali sličnega velepodjetj* H Slovenije. Interesenti naj se javijo pod značko »SOLIDNOST« na firmo A LOM A, BEOGRAD, KOLARČETA 7. Io807 Ali ste že čitali Pustolovščine dobrega vojaka Švefka ki so vzbudile po vsem svetu velikansko zanimanje v knjigi, v filmu in na odru. V slovenščini jih izdaja Kn]igarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Prvi zvezek velja broširan Din 46.—, vezan Din 56.—. Drugi zvezek izide v kratkem. 236 Ko nas le zadel težak udarec, da smo izignbilj dragega soproga in očeta, gospoda Zahvala. 15-80 Matka Kanteta okr. šol. nadz. v p. izrekamo iskreno zahvalo vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, častiti duhovščini, pevcem, darovalcem vencev in vsem, kj so s čemerkoli pripomogli, da nam je biU olajšana bridka bolest. LJUBLJANA, dne 27. decembra 1928. Žalujoči Ostali. OGLAS. Podpisani denarni zavodi so soglasno sklenili obrestovati od 1. januarja 1929 naprej do nadaljnjega hranilne v!og? na knjižice in vloge v tekočem računu in sicer: 15799 P« po 5 /jv vloge brez ccipovedi 7% vloge proti nafmsnj 3«meseč*ii odptved!. Celjska posojilnica d. d., podružnica Maribor, Jugoslavemka udružena banka d. d, podružnica Maribor, Liub'jan>ka kreditna banka, podružn'ca Mar bor, Mestna l^raniinica, Maribor, Kred tno društvo mestne hranilnice, Maribor, Mariborski kredtni zavod r. z. z o. z., Maiibor, Posojilnica Maribor (Narodni dom), Prva hrvatska štediomca, podružn ca Maribor, S »odnje - šta erska ljudska posoj>ln'ca, M r bjr, Zadružna gospodarska banka d. d., podružnica Manbor. se prvorazredni samostojni stroini inzenier z večletno prakso, po možnosti v top Inic^h, za vodstvo pomožnih pogona železarne Zenica. Isti bi vodil n^d/jrame mehanične delavnice, eiekrrične centrale, kotlarne, električne delavnice tovarn ške železnice, tesarne kakor tudi nad ce'okujnim voznim parkom rer industrijskimi in stanovamskimi zgradbami. Samo gospod e z odgovariajočo prakso, ki so v stanu, to mesto popolnoma obvladati, nai izvolijo poslaii svo e ponudbe skupno s prepisom spričeval currcuium vitae, referencami, zahtevkom plače in termin n stopa -lužbe industriji uvožg a d, d. Zenica. direkciii »abrike u Zen c . 157843 Ovigrincilno ugohanat^patent^moUo proizvajajo jedino ZJEDINOENI PAR0MLINI D.D. BJELCVAR VARUJTE SE IMENUSL1ČNUH POTVORB.' Lrejujt UavurUi Ravijeu l£d l* s.uuzurtij »Jutra* Aduii Rjbuikm. La iNaruiluu tu>ka.ruv> d d kol Uait.*rn»ij» ficratnt Jel je odguvuico Aiojzij Nuvak Vsi v Ljubljani