U HimiUutl, l« (ulila 1936
Pobegi črni cesar uči najbolj človečansko ustanovo na svetu morale:
Abesinijo je prodala Evropa
Ženeva, 1. julija, o. Včeraj se je pričelo v Ženevi izredno zasedanje zbora ZN. Na tem zasedanju so se jasno pokazali obrisi treh skupin, v katere so se razdelile države članice ZN. Prvo skupino predstavljajo velesile, drugo skupino nevtralne države, tretjo pa male države, izmed katerih so nekatere danes na tem, da se jim zgodi prav tako, kakor Abesiniji v Afriki. Pozornost vseh treh skupin je bila obrnjena na to, ali bo neguš govoril na seji ZN, ali ne. Tega ni nihče vedel, ker so predstavniki prvih dveh skupin bili odločno proti temu, da bi vladar kake države sam nastopil pred ZN.
Ko se je seja zbora ZN začela, se je nenadno pripeljal abesinski cesar. Ob njegovem prihodu je prišlo do demonstracij zanj in proti njemu. Ko je novoizvoljeni predsednik zbora ZN Van Zeeland dal negušu besedo, je italijanska delegacija zapustila dvorano. Ob začetku njegovega govora je prišlo spet do nemirov, potem pa je bivši abesinski cesar počasi v dolgem govoru opisal zgodovino bojev v Abesiniji, predočil zbranim politikom vse njihove strahote ter vprašal, ali jih namerava ZN kot najvišja politična ustanova na svetu, potrditi in odobriti. Nazadnje je dejal:
Jaz Haile Selasi, cesar Abesinije, stojim danes tukaj, da zahtevani pravico in pomoč mojemu narodu, ki trpi krivico. Zahtevam to na podlagi obljube, ki mi jo je dalo 50 narodov.
Cesar je dal duška svojemu ogorčenju, ker je razočaran v svojem zaupanju v dejansko pomoč DN. To zaupanje je bilo povod, da je odbil ugodne ponudbe italijanske vlade. Abesinska vlada ni
nikdar pričakovala, da bi drugi narodi, katerih interesi niso naravnost vpleteni v Abesinijo prelivali kri svojih vojakov. Abesinski vojaki so samo zahtevali sredstva za obrambo. Toda Abesiniji je bila odpovedana finančna pomoč, ki je bila obljubljena, prav tako pa ji je bila prepovedana uporaba železniške proge Džibuti—Addis Abeba. Ta železniška proga je sedaj v nasprotju z vsemi določbami nevtralnosti na razpolago italijanskim transportom. Danes ni več mogoče zoperstavljali se napadalcu. Naravnost se celo odbija	misel,	da	bi
se kdo zoperstavil	napadalcu.
Izjavljam pred	celim svetom, da	cesar,	vlada
in abesinski narod	ne bodo klonili pod silo	in	da
bodo vztrajali pri vseh svojih zahtevah in uporabili vsa sredstva, ki so jim na razpolago, da izvo-jujejo zmago pravice in pakta DN. Prišel sem pred vas, da izvršim najbolj neprijetno dolžnost kakega državnega poglavarja. Kakšen odgovor boste dali, takšen bo odgovor DN mojemu narodu.
Po govoru abesinskega cesarja je bila seja odložena. Prihodnja seja se vrši danes dopoldne ob pol 11, ko bodo govorili zastopniki Francije, Anglije, Kanade, Južne Afrike, Kolumbije in Paname.
Ženeva, 1. jul. AA. (Reuter) Abesinski cesar je v svojem govoru pred skupščino ZN rekel, da mu je bilo večkrat sporočeno od ZN, da naj ne zapušča svoje nesrečne domovine. Cesar je nato razložil dogodke pred in za časa vojne in je poudaril, da so Italijani uporabljali strupene pline. Zato vprašuje ZN, ali je bilo kaj dejansko storjenega za Abesinijo. Govoreč o vprašanju ukinitve sankcij je cesar izjavil:
Prihajam sedaj na problem, o katerem menim, da ni potrebno, da bi se razrešil na ta način. Ne gre samo za ureditev spora med Italijo in Abesinijo, ampak gre za načelo kolektivne varnosti in za bodočnost vseh malih držav, ki so verovale v svetost pogodb v mednarodni morali. Zato ponavljam proteste proti kršitvi pogodb. Cesar Abesinije se ne bo uklonil sili. Kaj ste storili za Abesinijo? Kakšen odgovor naj odnesem svojemu narodu?
Kakor je bilo sporočeno, je cesar Haile Selasi govoril v amharščini, katero so nato prevedli tolmači. Ko je šel s tribune, je bil pozdravljen s prisrčnim ploskanjem.
Ženeva, 1. jul. AA. Po prevodu govora cesarja Haile Selasija v francoščino in angleščino je bila seja ZN odložena na danes dopoldne in sicer za pol 11. uro.
Italijani ogorčeni
Ženeva, 1. jul. AA. Uradni zastopnik italijanske -vlade pri ZN Bovascopa je izjavil dopisniku Havasa: Jaz sem opozoril vse pristojne osebnosti, da tak incident, kakor se je dogodil snoči, ni na mestu. Resnično je popolnoma neverjetno, kako je mogel predsednik skupščine ZN dati besedo temu samozvancu, predstavniku Abesinije, ki je pobegnil iz svoje domovine in ki je zažgal svojo prestolnico in ki je odnesel ves denar iz državne blagajne. Kako je bilo mogoče dati mu besedo potem, ko je ljudska vlada izvršila svojo pomirljivo noto. Njegova intervencija je pomenila v naših 1 očeh provokaterstvo in žalostno komedijo.
Vreme" o JNS
Nova lokarnska konferenca
Ženeva, 1. julija, o. Po dosedanjih razgovorih pri ZN je bilo jasno, da tudi na tem zasedanju ne bo prišlo do nobenih stvarnih sklepov in zaključkov. Zlasti ni mogoče govoriti o kakih uspehih 'glede varnosti in zagotovitve miru v Evropi.
Zato so se m^d predstavniki držav, ki so 'dale pobudo za lokarnsko pogodbo, vršili razgovori o tem, kdaj naj se sestane vnovič konferenca lofcarnskih podpisnikov. V glavnem so se sporazumeli, da naj bi se to vršilo od 12. do 15. julija. Na to so pristale vso države, ki so ostale zveste svojemu podpisu lokamske pogodbe, to je Francija, Anglija, Belgija in Italija.
Julijska konferenca bo imela dva dela: V prvem delu se bodo sestale samo države, ki lokarnske pogodbe niso prelomile. Po končanih pogajanjih in in razgovorih med temi državami pa bodo na to konferenco povabili Se Nemčijo, ker bo tedaj prišlo na razgovor vprašanje kršitve
lokarnske pogodbe z nemške strani.
Politični krogi si od tega sestanka obetajo več, kakor pa od zasedanj ZN. Zdi se, da bo na tem sestanku skušala predvsem Italija uresničiti svoj načrt, po katerem naj bi evropsko politiko vodile štiri velesilo. Pričakovati je tudi treba, da bodo Italijani zaradi svojih najnovejših prijateljskih zvez t Nemčijo na vsak način vztrajttli pri tem, da mora priti Nemčija spet v družbo evropskih velesil, kjer je njeno pravo mesto. Italija bo pri teh prizadevanjih naletela na nasprotstvo nedvomno pri francoskih zastopnikih, ki se bodo bali, da bi Nemčiji odprli kakršnokoli možnost, da se uveljavi.
Uradno zatrjujejo, da bo konferenca samo nadaljevala delo, katero je pred meseci začela v Parizu. Kakor znano se pariškega zasedanja lo-karnskih pogodbenikov Nemčija ni udeležila.
Stranka jugoslovanske gospode se Je zedinila
Parada generalov brez vojske
Belgrad, 1. julija.
Kongres siranke jugoslovanskih fašistov se je vršil včeraj in potekel tako, kakor so poznavalci razmer predvidevali. Kongresa se je udeležilo po »Jutru« 723 oseb iz vse države, povečini advokatov, trgovcev in sploh bolj gosposkih »lokalnih« faktorjev, ki jih poznamo iz časa JNS diktature. Na vsem kongresu je bilo poleg mnogo frazarjenja pomembno to, da je zmagala skrajna radikalna struja, ki ni hotela imeti za predsednika stranke več Uzunoviča, ki je že zaradi milega naroda koketiral z demokracijo, marveč je izbrala za voditelja strankine politike Petra Živkoviča, čigar politične težnje in metode že dolgo poznamo. S tem se je prvič v naši zgodovini zgodilo, da se je pretrgala stara tradicija,
Program stranke je ostal isti, kakor je bil. Edina politična in gospodarska hrana, katero bo ta edinstvena in disciplinirana stranka nudila narodu od Vardarja do Ljubljanice, je jugoslovanstvo v vseh oblikah. Metode Živkovič-Kramerjevega jugoslovanstva so znane.	.
Glede slovenske JNS se ni nič spremenilo. Dr. Kramer je oslal glavni tajnik tega dvomljivega političnega organizma. V svojo afirmacijo ni mogel v poročilu o delu stranke poudariti drugega, kakor občinske volitve v letu 1933. Pri teh volitvah, kakor že pri državnozborskih 1031 je, kakor vemo v kulturno Slovenijo ta politična skupina prvič vpeljala balkanske metode in pokazala, kako se volitve delajo »s sodelovanjem vseh jugoslovanskih konstruktivnih elementov« o podpori denuncijantov, krivo obrnjenih paragrafov in žandarjev. Dr. Kramer je poudaril tudi, da je zasluga JNS. da lanskega 5. maja ni zmagala v državi opozicija.
Kljub nasprotjem, ki so vladala v slovenski JNS med Pucljem in Kramerjem, se je na državnem kongresu stranke spet pokazalo staro bratstvo in soglasje, ki je značilno za politike, katerim je odklenkalo.
Kongresa se niso udeležili predstavniki Uzu-novičeve, Srskičevc in Maksimovičeve skupine, tako, da so ostali le fašisti in pofovci.
Kakor poroča »Jutro«, pomeni kongres novo dobo v razvoju stranke, ki je našemu narodu prinesla največ gorja, največ kulturne in politične sramote novo dobo in novo pobudo za razmah njenega dela. Kakšno bo to novo delo in nova bodočnost jugoslovanskega fašizma, nam govore stara imena voditeljev, stari program in stare metode izpod Kramer-Zivkoviča. »Jutro« poroča tudi, da so na kongresu vodili prevladujočo večino kmečki možje in fantje delavci, obrtniki in nameščenci, ki so dokazovali' s’ svojo udeležbo, da je JNS resnično ljudska stranka.	,	,	.
Kpt predstavniki te resnično ljudske stranke kmetov, delavcev in sploh malih ljudi, so bili na
kongresu iz Slovenije med drugimi naslednji gospodje: dr. Kramer, Ivan Pucelj, dr. Ploj, dr. Rajar, dr. Pirkmajer, dr. Zajec, dr. Ernest 'Kalan, dr. Oton Ambrož dr. Fran Klar, dr. Teodor Zbiraj, dr. Ervin Meiak, dr. Fran Lipold, dr. Milan Gorišek, dr. Josip Pučnik, dr. Stanko Pušenjak, dr. Milko Brezigar, ing. Jože Rus, jurist Anton Juršič, bivši šef postaje Lukačič, bivši upravitelj bolnišnice Ivan Prekoršek, lekarnar Ivan Kočevar, prevoznik in špediter Rajko Turk, generalni tajnik Trgovske zbornice Ivan Mohorič, veleindustrijalec Lenarčič, učitelj Pleskovič, časnikarski direktor Rasto Pustoslemšek, urednik »Domovine« Josip Omladič, veletrgovec z vinom Lovro Petovar, industrijalec Franc Sire, četnik Zvonko Škafar, izvoznik klobas Miroslav Urbas itd. itd.
Koliko je med temi gospodi kmetov in delavcev mi ne moremo presojati...
Vsa javnost upa, da bodo zdaj pristaši zedi-njevanja uspeli v svojih stremljenjih vsaj toliko, da se bodo pod strumnim novim vodstvom zedinili vsaj med seboj na eno jugoslovanstvo, namesto na šestnajst sedanjih, in da bodo narodu dokazali, da niso njihova zedinjevalna prizadevanja prazne besede...
Živkovič upokojen
Belgrad, 1. julija. Sinoči je bilo izdano sledeče uradno obvestilo: »G. Peter Živkovič se je obrnil 19. junija t. 1. z raportom na g. ministra za vojsko in mornarico, katerega je ob tej priliki prosil za upokojitev. Njegova prošnja je bila sprejeta.
ff
Belgrad, 1. julija. Z izvolitvijo Petra Živkoviča za predsednika JNS se bavi tudi današnje »Vreme«, ter med drugim pravi, da njegova izvolitev ni potekla brez komentarjev. Najbližji prijatelji Uzunoviča niso hoteli, da bi javno manifestirali nezadovoljstvo. Nasprotno pa so trdovratno poudarjali, da se ne morejo strinjati s sklepi, ki so bili kongresu nenadoma vsiljeni, to tembolj, ker po njihovem mnenju sedanja izvolitev Petra Živkoviča za šefa stranke ni nikaka srečna rešitev. Nasprotno, v teh krogih se je govorilo: Prej bi se moglo ugotoviti, da je to samo nova politična atrakcija, pri kateri želijo izvleči največ koristi poleg Jevtiča in Ilije Mihajloviča tudi vsi ostali, katerih rehabilitacija je bila precej brezupna. Pa tudi poleg vsega tega je zelo dvomljivo, če se bodo njihove želje mogle uresničiti v okviru te zadnje avanture, ki pomeni nov brodolom JNS.
Marseille v stavki
Marseille, 1. julija. Včeraj so se vršila pogajanja med zastopniki manjših paroplovnih družb v tem največjem francoskem pristanišču in mornarji. Mali lastniki ladij mislijo, da imajo pravico pogajati se neodvisno od drugih delodajalcev, ker niso člani marsejskega sindikata ladjarjev. Mislijo, da se bo okoli tega vprašanja sukala na današnji seji zbornice zelo živahna debata. Toda po sodbi poslanskih krogov bo najnevarnejša debata o interpelaciji, ki so jo vložili nekateri poslanci o nezadostni zaščiti francoske državne zastave s strani oblastev. Vloženih je več interpelacij o včerajšnjih krvavih dogodkih v Oranu in Constantinu (Alžir). Notranji minister Salengro je že izjavil, da je pripravljen takoj odgovoriti na vse te interpelacije.
Predsednik zbora ZN
Ženeva, 1. julija. Za predsednika skupščine Društva narodov je bil izvoljen predsednik belgijske vlade Vanzeeland. Zanj je glasovalo 47 delegatov. Oddanih je bilo 51 glasov.
Tokio, 1. julija. Po vesteh iz japonskega vira je nankinška vlada sklenila z Nemčijo pogodbo, s katero je naročila v Nemčiji razni vojni mate-rijal v vrednosti 450 milijonov francoskih frankov. O podrobnostih tega naročila se še vodijo pogajanja med nankinško vlado in nemškim generalom v. Reichenau.
Predsednik vlade na Bledu
Bled, 2. julija.
Nenadoma sta se včeraj kmalu po 11 dopoldne ustavila na Bledu pred Belvederom dva avtomobila: iz prvega sta izstopila predsednik kr. vlade g. dr. Milan Stojadinovič ter njegova gospa soproga, iz drugega pa šef kabineta v predsedništvu vlade g. dr. Gašič ter šef kabineta v zunanjem ministrstvu g. dr. Protič.
Kake pol ure pozneje se je pred Belvederom ustavil dvorski avtomobil, v katerega je vstopil predsednik vlade g. dr. Stojadinovič ter se odpeljal na dvor, kjer je bil sprejet v avdijenco pri Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu, da mu poroča o tekočih državniških poslih.
Po avdijenci se je predsednik vlade vrnil v
Belvedere, od koder se je potem s soprogo in dr. Protičem podal v avtomatsko telefonsko centralo, ki ga je zelo zanimala. Obšel je na pošti vse oddelke in se zanimal za vse naprave, ki so mu jih razkazali upravnik pošte g. Bregant, inž. -Eržen in inž, ševerdjakov. Predsednik vlade je izrazil svoje zadovoljstvo, da je končno Bled dobil najmodernejšo avtomatsko telefonsko centralo, ki je bila v tem kraju toliko potrebna.
Nato se je predsednik dr. Stojadinovič s soprogo in dr. Protičem odpeljal na izlet v blejsko okolico, zvečer pa se je sestal	z blejskim	županom
g. Vovkom, s katerim	se	je razgovarjal	o javnih
delih Bleda in okolice.
Predsednik vlade	g.	dr.	Milan Stojadinovič
ostane na Bledu verjetno še kak dan.
Drobne
Pari*, 1. julija. A A. Havas poroča: V vprašanju lig je bilo vladi izglasovano zaupanje s 375 proti 192 glasovom.
London, 1. julija. AA. Stefani poroča: Govori se, da bi Lloyd George prevzel vodstvo delavske stranke. Podpirajo ga posebno desničarski člani delavske stranke, ki menijo, da bi naj prevzel Lloyd George predsedstvo vlade, če pride na oblast delavska stranka.
STontreux, 1. julija. A A. DNB: Tehnični odbor dardanelske konference je izdelal novo besedilo pogodbe o Dardanelah. Baje bi ta pogodba mogla biti podpisana že ta teden. Določen bo še rok za ratifikacijo pogodbe. Redakcijski odbor mora odstraniti v tem oziru samo še nekatere pravne težave.
Berlin, 1. julija. A A. (Havas) V kopališču Sarrow je včeraj opoldne udarila strela v hišo boksarja Schmelinga.
Predsednik vlade si z goipo soprogo ogleduje n aprave v avtomatski telefonski centrali na Bledu
1 m visoka iena rodila četvorčke
Madrid, 1. julija. V neki vasi pri Cadixu je ženska zelo majhne rasti (visoka je komaj 1 m) rodila četvorčke, in sicer enega moškega in tri ženske otroke. Eno dete je takoj umrlo, stanje matere in treh drugih detet je odlično.
Vojaška nesreča na Goriškem
Milan, 1. julija. V bližini Gradiške se je zaletel avtomobil armadnega poveljstva v Vidmu, v katerem se je nahajal poveljnik goriške vojaške pokrajine general Taccoli s svojim pribočnikom, v neko hišo. General je dobil hude poškodbe na glavi, eno nogo ima zlomljeno. Pripeljali so ga takoj v bolnišnico v Tržiču. Njegov pribočnik je ostal nepoškodovan.
Stavkujoči napadli vlak
Pariz, 1. julija. V Constantineu v Alžiru je včeraj 400 stavkujočih rudarjev napadlo vlak, ki je peljal v rudnik. Orožniki, ki so spremljali vlak, so bili prisiljeni uporabiti orožje. Pri tem je bil težje ranjen en stavkujoči rudar. Iz Con-stantinea so poslali takoj ojačenja.
V	mestu Constantineu je prišlo snoči do spopadov med desničarji in levičarji. Ker je na oboli straneh prišlo do streljanja, je mobilna garda morala uporabiti orožje. Pri tem je bil en redar ranjen, ker je dobil udarec s steklenico po glavi.
Kongres za mir
London, 1. julija. AA. Mirovni kongres v Le-odsu je končan. Kongres zahteva v svoji resoluciji nove volitve na Angleškem, da se dožene ali britanski narod odobrava zunanjo politiko sedanje britanske vlade. Neka druga resolucija poudarja med drugim potrebo nadaljnjega razvoja Zveze narodov kot orodja miru. V ta namen, pravi resolucija, morajo vse države prispevati z žrtvami na račun svoje suverenosti in v korist ZN, to je v korist miru. Potrebna je splošna razorožitev, ki se ima začeti s takojšnjo in popolno ukinitvijo vojaškega letalstva in z internacionalizacijo trgovskega letalstva.
Jeruzalem, 1. julija. AA. Reuter: Položaj v Palestini se poboljšuje. Menijo, da bo kmalu končana stavka. Arabski voditelji pa niso tako optimistični, ker žele še nadaljevati s stavko.
Dva človeka - žrtev elektrike
UsodepoEna nesreča v Mariboru
Maribor, 30. junija, pod strahotnim vtisom
Vse mesto je nocoj , usodne nesreče, ki ee je pripetila ob 18. uri v Jez-darski ulici ter zahtevala dvoje življenj. Vest o nesreči se je bliskovito razširila po mestu ter spravila v Magdalensko predmestje na pozonšče usodnega dogodka tisočglavo množico, ki je obupana gledala na več ur trajajoče reševalne poskuse, ki so pa bili zaman.
Zastava pretrgala elektrovod
Na hiši trgovca Kovača v Jezdarski ulici št. 5 ie bila razobešena zastava. Veter jo je zaplel med žice električne napeljave, ki je pritrjena pod ostrešjem ob zidu, da se je od dežja premočeno platno okrog žice zadrgnilo. Danes popoldne proti šesti uri ee je povzpel na podstrešje 58 letni hišnik Franc Dratschneider, da bi zastavo snel. Komaj je prijel za drog, je že dobil električni udarec, ker ie tok prihajal po mokrem platno in drogu. Vendar je kljub temu skuša lzastavo sneti, ker pa je to ovirala žica, okrog katere je bila zastava ovita, jo je potegnil z vso silo. Pri tem sta žici počili ter sta odtrgana konca visela v globino in eegala prav pred v hiši se nahajajočo trgovino gosp. Zolgerjeve ravno do tal.Gospa je takoj opazila viseče žice, zavedala se je nevarnosti ter poslala takoj Drat-schneiderjevo ženo k trg. Kovaču na Frankopan-e ko ulico, na] telefonira električnemu podjetju, da monterni nevarne žice odstranijo, če predno pa je hišnica prišla do Kovača, so se že odigrali v Jez-d a raki ulici strahoviti prizori.
Človek, ki ga »elektrika nič ne briga"
Od Rosenbergovega mlina navzgor jo je mahal po ulici mlajši moški, v delavski obleki in s štruco kruha pod pazduho. Štruco je polagoma trgal ter spotoma jedel. Prišel je po tratoarju naravnost proti visečim žicam. Gospa Zolgerjeva, ki je stala na pragu, ga je prestrašena pozvarila: »Pazite, električne žice so to,< neznanec pa je smeje odvrnil' »Kaj me briga elektrika« in že je zgrabil kakor za šala z roko za žico. V tistem trenutku pa se je potekel in se zgrudil na tla v silovitih krčih.
10 minut v objemu smrtnega toka
Ljudje, ki so se nahajali v točilnici in na cesti ter so biii priča usodnega prijema za žico, so vrisk-nili ob tem pogledu. Ta vrisk je cul hišnik Dratschneider, ki je pravkar prinesel zastavo e podstrešja ter je pohitel z dvorišča na cesto. Ko je videl človeka na tleh, je vzkliknil »Jezus Marija, temu moramo pomagati« ter naglo priskočil. jV svoji zmedenosti pa je mislil najprej izviti nesrfeč-nežu žico iz rok ter je še sam zgrabil za njo. Kakor da ga je zadela strela, tako se ie tudi on opotekel ter padel.
Strašen smrtni bo|
se je sedaj odigraval na cesti. Oba nesrečneža sta se zvijala v strahovitih krčih v objemu smrtonosnega električnega toka, ki je tekel skozi njuni telesi dobrih 10 minut. Ljudje so kakor otrpli stali na cesti, nihče ai ni usodil priskočiti na pomoč. Medtem pa se je nadaljeval smrtni boj obeh ponesrečencev, tresljaji teles so postajali slabejsi m. nazadnje sta se umirili. Le v stisnjenih pesteh ee je okrog žice začelo od silne vročine meso naravnost cvreti in se kaditi.
Pomoč prihaja prepoino
Naposled je postal zaradi krika pozoren električar Magerl v Ehrlichovi tovarni, naglo je zgrabil izolirne klešče ter prihitel na pomoč. Odščipml je žico ter tako prekinil tok. Medtem so iz bližnje stražnice tudi že obvestili reševalce, prihiteli so pa tudi monterji mestnega električnega podjetja, katere je pozval trgovec Kovač še pred nesrečo, da bi popravili odtrgane žice. Z monterji je prispel mestni fizik dr. Novak, z reševalci vodja reševalne postaje dr. Bedjanič. Pod strokovnim vodstvom so se začeli oživljajoči poskusi.
Umetno dihanje in injekcije v srce
Mnogokrat je mogoče še rešiti^ ponesrečence, zadete od električnega toka. Pomoč obstoja samo v umetnem dihanju, ki se mora izvajati strokovno in neiiretrgano več ur. Oboje se je vršilo pri obeh ponesrečencih, vendar zaman. Predolgo ju je držal lok v objemu in gotovo sta se zadušila, še predno je bila žica prerezana. Dasi ju je udaril sama svetilni tok 220 voltne napetosti, je bilo to dovolj, tembolj, ker so bila tla zaradi deževja razmočena ter sta imela tudi oba mokro obutev, tako da je bil slik z zemljo skoraj neposreden. Reševalci so zanesli oba ponesrečenca na dvorišče ter takoj začeli z umetnim dihanjem, katerega je vodil pri vsakem ponesrečencu po en zdravnik. Reševalci so se pri dihalnih poskusili, ki so naporni, vrstili. Ko so se že celo uro zaman trudili, sta se zdravnika odločila za zadnje sredstvo, ki bi utegnilo še pomagati: za injekcije »Corainina« naravnost v srce. Dr. Bedjanič sc je opeljal v bolnišnico po zdravilo ter takoj i>o povratku zabodel vsakemu v srce dolgo iglo ter mu vbrizgnil najmočnejše zdravilo, ki ga zdravniška veda za take primere pozna. Pa tudi to je bilo zaman. Reševalci so se nad dve uri trudili z umetnim dihanjem, potem pa sta zdravnika pri obeh ugotovila smrt. Prispel je mrtvaški voz ter ju odpeljal v mrtvašnico na Pobrežje.
Kdo sta ponesrečenca
Franc Dratschneider je že 22 let hišnik v Jezdarski 5, poleg tega pa vrši v kurilnici službo premogarja. Star je 58 let, ima ženo in štiri otroke, ki so' deloma' že preskrbljeni. Drugega ponesrečenca nihče ni poznal. Mnogo ljudi ga je prihajalo ogledovat, pa nihče se ni spominjal, da bi ga bil videl. Naposled so mu preiskali žepe ter našli izkaznice, iz katerih je razvidno, da je to 31 letni brezposelni ključavničar Andrej Vrabl. Rojen je bil v Avstriji v Donnersbachu ter je bil do letošnje pomladi zaposlen v Knittelfeldu pri tamošnji elektrarni. Letos je postal žrtev avstrijskih izgonov naših državljanov. Pri nas ni mogel dobiti zaposlitve ter se je preživljal s podporami borze dela in od tega, kar Je naberačil.
PretresIT^vi prizori
so se odigravali na dvorišču in na ulici med časom, ko so reševalci poskušali z umetnim dihanjem. Okrog nesrečnega Dratscbneiderja so stali njegova žena in otroci, vsi objokani in nemo zrli na ležečega očeta. Zena mu je vsa zaskrbljena prinesla vzglavnik in odejo ter položila vse skupaj na blatna^ tla, da ji je mož ležal udobneje. Potem je pri-
Smrt pod vozom sena
Maribor, 1 julija.
V Sp. Lažah se je smrtno jsonesrečil kmečki delavec Farme Gorjanc. Ril je zaposlen pri posestniku Vezjaku pri spravljanju ;sena Krmo so posušili, naložili na vozove, pri vožnji domov s travnika pa so speli dva voza skupaj. Gorjanc se je pr« drugem vozu vsedel na oje ler se iako zraven peljal. Naenkrat pa je izgubil ravnotežje ter omahnil na tla. Padci je ravno pred kolo, ki mu je šlo j>roko glave, da je bil na mestu, brez vsakega krika — mrtev Nihče od spremljevalcev, ki so šli vštric voza, im opazil tragičnega dogodka, le Vezjakova hčerka, ki je šla daleč za vozom, te videlo sredi cesle ležali človeka ter je klicala za očetom, da je konje ustavil. Našli ni pomoči in vsi potrti so se ljudje molče razhajali j so Gorjanca že mrtvega s poj>olnonna zdrobljeno v noč.	1	glavo.
Zverinski roparski napad
nesla vzglavnik še za njegovega nekrečnega tovariša, ki’ ji je prav za prav s svojo prešernostjo spravil moža v smrt. V očeh teh ubogih ljudi je še vedno tlela iskrica upanja, da bo oče morda le oživel. Bil je tako pretresljiv pogled na nje, da mestni fizik skoraj ni upal dati reševalcem znamenja, naj prenehajo s poskusi, ker je vse zaman. Naposled pa se je vendar moral odločiti za ta žalosten korak in družina je planila v obupen jok. Tudi velike, skoraj tisočglave množice, ki je na ulici čakala do zadnjega na * rezultate reševalnih poskusov, se je polastila žalost, ko se je zvedelo, da
Ptuj. 30. maja.
Danes v zgodnji uri je bil med Ptujem in Hajdino izvren roparski napad, kojega žrtev je 53 letni ugledni in obče spoštovani posestnik in živinski trgovec Franc Senekovič iz Zg. Hajdine. Imenovani se je mudil približno do 1. ure v Ptuju v neki gostilni v manjši družbi, nakar je zapustil družbo in se odpeljal s svojim kolesom na 6voj dom. Ob tretji uri, torej dve uri po njegovem odhodu iz gostilne, pa so ga našli ljudje ob glavni cesti med Ptujem in Hajdino nezavestnega, kolo pa je ležalo v cestnem jarku. Domači, ki so bili o najdbi obveščeni, so odredili nemudoma njegov prevoz po ptujskih reševalcih v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima Senekovič desno roko zlomljeno, lobanjo pa razbito. Ogled na kraju, kjer so Senekoviča našli, je pokazal, da je poslal žrtev roparskega napada. Natančno je videti na njivi ležišče v žitu, kjer je napadalec čakal in prežal
na svojo žrtev. Kakor se da iz udarcev sklepati, je napadalec svojo žrtev najbrž nameraval udariti s težkim trdim predmetom po glavi, kar pa je Senekovič z desno roko pariral pri čemer pa si je zlomil roko. Drugi udarec, ki je sledil, pa je dobil Senekovič po glavi, na kar se je onesvestil. Senekovič je nosil pri sebi kot živinski trgovec stalno večjo vsoto denarja. Koliko je bilo denarja v listnici, še ni ugotovljeno, vendar se domneva in kakor zatrjuje tudi njegova soproga, 10.000 do 20.000 Din. Denar je z listnico vred zginil. Tudi denarnica za drobiž in rožni venec, kojega je vedno nosil pri sebi, manjka. Pač pa je ropar pustil svoji žrtvi uro, zavedajoč se, da bi ga ta predmet izdal. Stanje Senekovičevo je obupno in je še v trenutku, ko to poročamo, vedno v globoki nezavesti. Orožniki so uvedli strogo preiskavo in je upati, da bo zverina kmalu prišla v roke pravice.
Podgane požrle truplo otroka
Maribor, 1. julija.
Cud'no zadevo raziskujejo oblasti v Dolnji Lendavi. V vsej okolici vzbuja zanimanje ter krožijo o njej najrazličnejše vesti. Stvar pa je sledeča:
Nedavno so dobili orožniki v Dolnji Lendavi ovadbo od svojega zaupnika, da je pol leta star sinček služkinje Gizele Saboiin pred nekaj meseci
nexnanokam izginil
Orožniki so se podali k učitelju Kokolju, pri katerem služi Sabotinova kot dekla ter jo zaslišali. Skraja ni hotela ničesar vedeti. Izgovarjala se je, da ima otroka v reji pri nekih sorodnikih v Varaždinu, ko pa so orožniki izjavili, da bodo brzojavno zahtevali iz Varaždina podatke, je postala negotova. Začela se je izmotavati, zapletati se v protislovja, nazadnje pa je le začela priihajoli s spriznanji, ki so jih morali orožniki kar vlačili iz nje. Lansko leto oktobra meseca je porodila Sabotinova nezakonskega sinčka. Nekaj dni je imela otročička pri sebi, potem pa ga ie dala v rejo Julijani Nagv v Dolnji Lendavi. Otrok je v reji dobro uspeval ter ie bil ves čas zdrav. Mati ga je pogpsio obiskovala ter ga jemala za nekaj časa tudi s seboj, j>a ga je jx> nekaj urah zopet prinesla rednici. Nekaj dni po veliki noči je Sabotinova zopet prišla po otroka. Dejala ie, da ga bo poneslo pokazat botri, potem pa ga prinese zopet nazfij rednici. Nagvieva pa je nekaj dni zaman čakala na rejenčka in ko ie vprašala mater, kje je otrok, ie ta odgovorila, da ga je raje izročila svoji materi, kjer ga bo imela zastonj •in ne bo več treba plačevati rejnine. S tem izgovorom je odpravila tudi druge ljudi in na ta
Univerzitetna knjižnica v Ljubljani
Ljubljana, 3. julija.
K svojemu uresničenju se približuje stvar, za katero je bilo pri nas porabljenega že toliko črnila, izvršenih že toliko intervencij in obljubljenih toliko rešitev: kmalu bodo zapele na obširnem stavbišču med Vegovo, Gosposko in Knežjo ulico krampi in lopate, stotine delavnih rok bodo dajale prostoru živopisno sliko in iz tal se bo začelo dvigati toliko pogrešano poslopje univerzitetne knjiž-nice-
V smislu pooblastila, ki mu ga je 'dal minister za gradbe g. Kožul, je ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen pred nekaj dnevi odobril načrte. Ker sedaj odobritev s strani ministra za gradbe odpade, so načrti dokončno odobreni. Na ta način je bilo mogoče tudi že razpisati licitacijo za prva Jela in sicer: za težaška, za zidarska, železobe-tonska, kamnoseška ter za dela in dobave iz umetnega kamna. Licitacija teh del je razpisana za 3. avgust in znaša skupna vsota licitiranih del 6,618.000 Din. Od tega odpade na težaška, betonska in zidarska dela 2,793.000 Din, na železobe-tonska 2,258.000 Din, na kamnoseška 502.000 Din, na dobave iz umetnega kamna pa je določenih • 1,064.000 Din.
Sredstva za zgraditev monumentalne stavbe so zasigurana s posojilom pri Državni hipotekarni banki v znesku 7,500.000 Din. Dalje bodo uporabljena tudi iz nabiralnega fonda, v katerega zbirata prispevke banska uprava in univerza. Razpis za lici-
način je zadeva popolnoma zaspala. V resnici pa je bil med tem časom
otrok ie zdavnaj mrtev,
mati pa tega nikomur n,i povedala. To ie priznala šele orožnikom. Dejala ie, da je bil otrok močno prehlajen, ko ga je vzela Nagyievi. Imela ga ie nekaj dni doma, potem pa ji je nagloma umrl. Silno se je prestrašila, da bi jo zaradi te nagle smrti ljudje obdolžili detomora. Zaradi tega ic malega mrlička skrila ter truplo skrivaj pokopala v drvarnici.
Truplo so zgrizle podgane
Orožniki so javili primer sodišču, ki je odredilo ekshumacijo trupla. V drvarnici učitelja Kokolja, kjer je mati zakopala trupelce svojega sinka, so morali premetati cele skladovnice drv, da so prišli do mesita, kjer bi po zatrjevanju matere moral počivati njen otrok. Dvigmli so lesene podnice, namesto trupla pa so našli samo nekaj oglodanih kosti — ostankov lobanje. Podgane so si našle pot do mrtvega otroka ter ga dobesedno požrle do nekaj ostankov kosti. Zarodi tega tudi ni bilo mogoče dognati, ali je otrok >-es umrl od bolezni, kakor zatrjuje mati, ali pa je bila smrt nasilna.
Alimentacije - še po smrti otroka
Največja zanimivost pa je še ta: Mati je vložila proti čakovskemu odvetniku dr. Ladislavu Kovaču tožbo zaradi priznanja očetovstva. Tožbo je v prvi instanci izgubila, vložila pa k> ie na drugo instanco, kjer proces še teče. Tožba še ni umaknjena, dasi je otrok že nekaj mesecev mriev.
+ 4.057 delavcev. Na prvem mestu so gradnje nad zemljo z mesečnim diferenciialom + 1683 delavcev itd.
Otrok utonil v pedenj globoki vodi
Maribor, 1. julija.
V Črensovoih se ic pripetila nenavadna smrtna nesreča. 2-leina Rozika Hrovatova je utonila v vodi, ki bi segala otročičku te dva do kolen. Dekletce se je igralo na dvorišču, kjer je apnena jama. V jami ie bilo za 15 cm visoko vode. Je pa jama zelo ozka in tesna. Dekletce se je pri igri prevalilo v njo ter padlo na glavo. Zaradi tesnobe se ni moglo postaviti na noge, voda mu je zalila usta in nos ter se ie zadušilo. Domači so ga našli, ko je bilo že prejaozno.
Podružnica kmečke zveze v Mariboru
Za časa Slomškovih praznikov so se sešli v Mariboru tudi voditelji slovenskega kmečkega stanovskega pokreta. S predsednikom Kmečke zveze Brodarjem so se sestali skoraj vsi člani vodstva. Predmet posvetovanj ie bil važen. Sklenili so, do se osnuje posebna pisarna Kmečke zveze v Mariboru, ki je začela s poslovanjem 1. julija. Poslovala pa bo v prostorih Zadružne zveze na Miklošičevi cesti. Ustanovitev samostojne pisarne v Mariboru pomenja nov korak za končnoveljavno izvedbo široke mreže organizacij Kmečke zvezo po vsem Štajerskem. Organizacija je itak že v ogromni večini izvedena, sedaj pa bo dokončno dovršena. Mariborska pi-
Ptuj
Junaki noža zopet na delu. O pobojih in pretepih je bilo v zadnjem času v ptujskem okraju malo slišati. Vzrok temu je okolnost, da je ljudstvo zaposleno na njivah in travnikih, in nima časa niti denarja za gostilne in vinotoče, ko jih kar mrgoli po ptujskem okraju. Kljub temu beležimo žalostno vest pokolja, ki je bilo izvršeno v nedeljo 28. t. m. v Sp. Pristavi. Pri posestniku Jakobu Zeniljaku, ki ima vinotoč, se je zbralo večje število domačih in okoliških fantov. Približno ob 22. uri, ko so bili gostje že |>recej vinjeni, je prišlo med 22 letnim posestniškim sinom Francom Tušekoni in pos. sinom Janezom Vidovičem do prepira in pretepa. Vidovič je svojemu nasprotniku Tušeku zasadil nož v desno stran hrbta s tako silo, da se je Tušek zgrudil s smrtno-nevar-no poškodbo in obležal v mlaki krvi. Poškodovanca so nemudoma spravili v ptujsko bolnišnico, kjer se trudijo, da bi ga ohranili pri življenju, vendar je le malo upanja ker ima razrezana pljuča in se nesrečni mladenič bori s smrtjo. Okrajno sodišče je odposlalo v bolnišnico preiskovalnega sodnika, da Tušeka zasliši, predno umrje. Napadalca pa iščejo orožniki.
Celjski šahisti v Celovcu
Celovec, 30. junija.
28. in 29. junija t. 1. je gostoval celjski šahovski klub v Celovcu kot gost tamošnjega šahovskega kluba. Odigral je tudi dvomatch z njimi na 10 deskah. To gostovanje je bilo sestavni del slavnostnih športnih iger, ki jih prireja celovška občina to poletje ob Vrbskem jezeru za propagando in prospeh tujskega prometa. Gostje so bili deležni izredne pozornosti ter jih je na oficielnem sestanku v Schrottenburgu pozdravil sam celovški župan g. dr. Wolf z iskrenimi besedami in je obljubil, da bo o priliki revanžnega gostovanja celovških šalii-stov tudi on obiskal celjsko mesto. Razen njega so bili navzoči skoraj polnoštevilno člani šahovskega društva z dr. Trinksom, mag. dir. dr. Gratzhofer in ing. Heinisch. Zvečer se je vršil internacionalni medmestni turnir v lovski sobi hotela »Črni orel«. To borbo so celjski šahisti odločili po dolgi in napeti borbi z T'A : 2'A v svojo korist, čeprav je Celovec močno šahovsko središče in njihov klub dosedaj v teku let obstoja še ni nobenega dvo-matcha izgubil. V ponedeljek dopoldne so udeleženci obiskali še našo Gospo sveto in Gospovet-sko polje. Pri Knežjem kamnu je zapel kvartet »Oj Doberdob« in nekaj koroških narodnih pesmi. Kmalu se je nabralo precej okoličanov, ki so ganjeni poslušali slovensko petje. Pri Gospi sveti pa je domači župnik razložil stare znamenitosti, razkazal cerkev itd. Gostje so bili povsod izredno dobrodošli, a njihov kvartet je s svojimi slovenskimi pesmimi vzbujal mnogo pozornosti in odobravanja. Popoldne so si ogledali še Vrbsko jezero, bili so na Otoku ter v Ribnici. Ta krasni košček koroške dežele so zapustili z najlepšimi vtisi in spomini. Vsak igralec je dobil od župana spominsko bronasto plaketo, ki je zelo okusno izdelana. Podroben rezultat z imeni igralcev obeh klubov priobčimo jutri.
Celje, 30. junija.
* • —	*	   -r----- —	-	^	,	UCjj	uu uwv/iiv.iru vjtv/vi ^v.nu. jviai
tacijo je bil odposlan v Belgrad m upajmo, da se | sarna bo vodj]a velikopotezno propagandno kmalu vrne z odobritvijo. Na ta način bomo tudi j jn ^novsko ddo na svojem področju.
 ____________ odobritvijo.
v Ljubljani dobili proti jeseni novo veliko grad beno delo, pri katerem bo našlo zaposlitev stotine brezposelnih rok.
Število brezposelnih pada
Iz statističnega poročila OUZD v Ljubljani ter iz poročila o poslovanju tega urada v mesecu maju posnemamo:
Zaposlenost delavstva v konjunkturnem pogledu tako rapidno napreduje kot pred svetovno gospodarsko krizo, to je do sredine leta 1930. Celokupni letni prirost vseh industrij znaša plus 6.861 delavcev ali plus 852%. Na prvem mestu so gradnje nad zemljo (visoke gradnje) z lednim diferenciialom + 2.128 delavcev. Sledijo nadalje: tekstilna industrija z letnim direfencijalom % 1643 delavcev, industrija kamenja in zemlje + 928, kovinska industrija + 589, gradnja železnic, cest itd. (javna delal) + 597, oblačilna industrija plus 321 itd. Največji letni padec izkazuje gozdno-žagarsika industrija, in sicer — 122 delavcev ali — 1.85%. Temu so brez dvoma vzrok gospodarske sankcije napram Italiji.
Tudi v seziiskem pogledu zaposlenost lepo naj>reduje. Enomesečni prirast znaša v celoti
Celjske novice
Žrtve nesreč. Ko se je v nedeljo peljal trtni ključavničar Milenkovič Vojmil iz šmarjete pri Škof-ji vasi s kolesom, je zadel v drugega kolesar ja, ,pa-del in si poškodoval desno oko. — Stojanovičllija, 2 41efni redov mitialjeske čete 39. pp. je imel opravek pri konju; konj ga je brcnil v glavo in ga močno poškodoval. — Koželj Terezija, 24 letna delavka iz Zadobrove, je padla v soboto s kolesa in se potolkla jx) glavi. — 18 letni delavec Vodeb Ernest iz Gaberja je v nedeljo padel doma, pri tem ubil šipo na oknu in se močno porezal na desni roki. — Šešelj Antonija, žena pos. iz Št. Janža pri Velenju, stara 44 let, je na praznik padla s češnje in si zlomila levo nogo. — Tepež Antonija, žena rudarja iz Strmca pri Humu ob Sotli, stara 25 let, se je na polju vsekala z motiko v levo nogo. — Košič Anton, 20 letni delavec z Zg. Hudinje je v nedeljo padel s kolesa in si zlomil levo nogo. — Sluga Janez, 3 leta star sinček postajenačelnika na Grobelnem, je doma padel s postelje in si zlomil levo ključnico.
Draga pri Loškem potoku
Draga 30. junija.
»Heil Hitler« ie klicati 30. maja t. 1. r>o naši dolini, v kateri sta 2 nemška priimka in 1 češki, neki lptbBanski gospod s slovenskim imenom ven iz avtomobila. Prijel ga ni nihče.
»Saager« pravi zadnja Kočevarica, se je poročil 31. maja z neko »Primosch« v Dragi. Da ko-čevarski župniki drugod namenoma še danes proti zakonom o narodnih imenih falzificirajo naše priimke, to vemo. Ne vemo pa, odhod ima »Gottscheer Zeitung« pravico, da ljudi, ki so pri nas bili vedno pisani za Žagarje spremen v »Saa-ger«-ie. Ali hočete morda, da pogledamo, odkod (iz katere obkolpske slovenske vasi) je bil oče ali stari oče tega gospoda doma? Sicer pa vemo, da ima neki gospod v Kočevju, ki je od tu doma m slovenskih staršev, celo na trgovini potujčen priimek kljub pravilno izstavljenemu krstnem listu. Zdi se, da upravna oblastva v tem oziru ne store svoje dolžnosti.
Naročajte in širite .Slovenski dom"!
#!■
Maturanti kranjske tekstilne šole štrajkafo
1. Ni res, ’da maturanti kranjske tekstilne šole štrajkajo, res pa je, da je'nekaj kandidatov prekinilo pismeni del završnega izpita. Vsi so motivirali prekinitev z uradnim zdravniškim spričevalom ter prosili za nadaljevanje izpita v jesenskem terminu.
2. Ni res, da so se kandidati prejšnji dan pri nalogi iz vezav zelo slabo odrezali, temveč je res, da tedaj, t. j. 18. junija 1936, naloge iz vezav sploh
niso pisali.   Tedaj so kandidati pisali nalogo iz
dekompozicije tkanin. Ocene teh nalog _so bile določene in na podlagi čl. 27 in 28 Pravilnika o opravljanju vseh izpitov objavljene kandidatom šele 23. junija 1936. Razen enega so vsi kandidati pri pismenih nalogah dobili pozitivne ocene.
3. Ni res, da bi gospod ravnatelj učencem že konec leta obljubil, da na obliko pri maturitetnih nalogah ne bo nihče gledal, samo da bo prav in čitljivo, temveč je res, da tega ni nikdar obljubil, temveč je po svoji službeni dolžnosti pred počet-kom pismenih izpitov učence ponovno opozoril na predpise čl. 22 t. v Pravilnika o opravljanju vseh izpitov glede zunanje oblike nalog.
4. Ni res, da je g. ravnatelj na vprašanje, če je velika večina prav zaradi oblike dobila slabo oceno, odgovoril, da že sami vedo, kako in kaj, pač pa je res, da je g. ravnatelj na vprašanje enega učenca, kako so izpadle naloge iz dekompozicije tkanin, odgovoril, da bo izpraševalna komisija učencem vse potrebno sama objavila, kakor to predpisuje pravilnik.
5. Ni res, da so se štrajkujoči maturanti kranjske tekstilne šole pogajali z gospodom ravnateljem za nadaljevanje mature, pač pa je res, da se kakšna pogajanja med gospodom ravnateljem tekstilne šole in učenci niso nikdar vršila.
6. Ni res, da se je za štrajk zavzela tudi banska uprava in da je dala karkoli razglasiti n« razglasni deski tekstilne šole, temveč je res, da je razpored in druge odredbe, tičoče se zavržnih izpitov po svoji uradni dolžnosti objavil predsednik izpraševalne komisije.
Priporočamo naslovu, da se v bodoče informira na edino pristojnem mestu, predno objavi članke, škodljive ugledu tukajšnjega zavoda.
Ravnateljstvo drž. tekstilne šole v Kranju.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sreda, 1. julija: Presv. Kri Jezusova.
Jutri, četrtek, 2. julija: Obisk M. D.
*
Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr, Gartus, Moste.	*
•
Stritarjeva proslava v nedeljo, 5. junija, bo največja letošnja prireditev na Dolenjskem. Zato že danes opozarjamo vse ljubitelje naše lepe Dolenjske in častilce Stritarja, naj prihodnjo nedeljo prihranijo za dostojno počastitev našega pesnika in pisatelja. — O podrobnem sporedu bomo še poročali.
GORENJCI, POZOR!
Za gorenjski prosvetni tabor v Št. Vidu nad Ljubljano bo vozila zjutraj močno ojačena garnitura vlaka št. 911, ki odhaja iz Bohinjske Bistrice ob 5 in dospe v Št. Vid—Vižmarje ob 7.49. Res je sicer, da bo bližnja Gorenjska prišla ponajveč na vozovih in s kolesi, vendar je verjetno, da gornji vlak, četudi ojačen, še oddaleč ne bo zadostoval; zatorej naj vse župnije javijo svoji železniški postaji približno število udeležencev, ki se nameravajo peljati z vlakom, in to najkasneje do če- | trtka, 2. julija. Tako bo železniško ravnateljstvo j pravočasno obveščeno in bo moglo potrebno ukreniti.
*
— Avtoizlet 4. do 6. julija Grossglockner; 25. do 30. julija Dolomiti in Milano. — Informacije in prijave; Izletna pisarna Okorn, hotel Slon, Ljubljana.
*
Radio
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 1. julija: lz.00 Pevske jaaz-skupim e (plošče)
12.45 Vreme, poročila 13.00 Gas, spored obvestila 13.15 Radijski orkester 14.00 Vreme, borza 19.00 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30 Nacionalna ura: Mesečni ikiIilični pregled (iz Belgrada) 19.50 Mladinska ura: Na izlet — kam in kako! (Pomenek ljubljanskih skavtov) 20.10 Umetnostmi spomeniki v Ljubljani' (g. msgr. Viktor Steska) 20.30 Oporni spevi in dueti — Pojeta gdč. Zvonimira 2u,pevčeva in g. Colazio s sprem-ljovamjem Radijskega orkestra 21.15 Koncert Radijskega orkestra 22.00 Cas, vreme, i>oročila, spored 22.20 Podoknico v pesmi in glasba (plošče).
Drugi programi
SREDA, 1. Julija: Belgrad 1: 19.50 Radijski orkester 20.30 Humoristični časopis 21.30 Preuos iz Ljubljane 22.15 Slovanske skladbe — Bel grad 11: 14.00 S hvarskimi ribiči (Miličli) — Zagreb: 20.30 Prenos iz Ljubljane 22.15 Narodno pesmi — Dunaj: 19.30 Mozartova c-dur simfonija (dirigent VVeingartner) 20.00 Sopran 21.30 Operetni koncert 22.25 Lahka glasba 2400 Šramel — Budimpešta: 18.30 Leharjova operel-a -Sevnt 21.00 Salonski orkester 22.20 Ciganska glasba 23.20 Jazz — Trst-Milan: 17.15 Komorna glasba 20.35 Tierijeva komedija »Princ Upsor« 22.15 Klavir 22.45 Plesna glasba — Rim-Bari: 20.35 Simfonični koncert 22.40 Plesna glasba — Praga: 19.20 Češke koračnice 19.50 Ljubezenske pesmi 20.25 Schumannova poje na ploščah 21.00 Simfonični koncert češke filharmonije 22.15 Plošče — Variava: 21.00 Chopinov koncert 21.30 Tochova simfonija »Kitajska flavta« 23.00 Plesna glasba — Vsa Ne.m-cija: 20.10 Ura mlade generacije — Berlin: 20.45 Juž-mlalKa glasba — Vratislava: 20.45 20.45 Kabaret — Koln-Frankfurt: 20.45 Komorni koncert — Stuttgart:
20.45 Oodalni kvartet — Strassbaurg-Bruselj (franc.): 20,00! Veliki simfonični koncert.
ur Div»
Razbila žarnico in jo pojedla
Ljubljana, 1. julija.
Mihaela je punčok, ki ima lase kol košfrun-ček, a je nesrečnica, ki trpi na talinski maniji.
Nedavno je bila aretirana zaradi suma neke tatvine. V policijskih zaporih jc ponoči razhila žarnico in steklene drobce pojedla. Spravili so jo v bolnišnico tudi zaradi neke druge bolezni. Od tam je pobegnila. Neki kavalir se jo je usmilil in ji nudil streho. V zalivalo ga je olajšala za enega jurja. Ukradla pa je tudi zlato verižico. Z denarjem je pobegnila v razkošni in veseli Zagreb. Tu so jo prijeli. Pri njej so dobili le še nekaj kovačev. Da bi skrila zlato verižico, jo je pogoltnila. Iz Zagreba so Mihaelo pripeljali nazai v Ljubljano ter jo odvedli v sodne zapore.
Kočevje
Kočevje, 30. junija.
Sprejemni izpit v gimnaziji; Za sprejemni izpit v tukajšnji gimnaziji se je priglasilo 54 odrok. Večinoma so izpit prestali celo nemški otroci iz nemških šol, o katerih je bilo doslej znano, da se na osnovni šoli ne nauče skoro rtič slovenščine. Nekateri nemški starši so zato dajali v slovenske kraje otroke učit slovenščine, toda zaradi obrti, ne zarodi gimnazije.
dolski homocijski vpisi v 1. razred ljudske šole so se letos vršili doslej že menda po vsem Kočevskem. Komisijo sestavljajo po znanem Mak-simovičevem dekretu 2 zastopnika nemške manjšine, nadzornik in šolski upravitelj, ki je na važnejših šolah še vedno Nemec ali nemčur, celo bivši schulvereinski učitelji. Slovenski starši so brez zastopstva; vpričo gospodarsko močnejših narodnih nasprotnikov se pač potem, zlasti ker so bili v Avstriji nasilno germanizirani, izjavijo za Nemce celo oni, ki jim teče po žilah *U do V, slovenske krvi, če pogledamo le do starega očeta.
Znamenje boljših časov za kočevske Slovence ie le letošnje vpisovanje v 1. razred osnovne šole. Gospod šolski nadzornik ni več hodil po Kočevskem v družbi g. Hansa Arkota kot včasi v Koprivnik, ampak je večkrat celo protestiral proti vpisi] slovenskih otrok v nemški razred. Upamo, da bo sčasoma tudi naredil povsod red, da bodo imeli slovenski otroci vsaj toliko pouka kot nemški, ne pa kot n. pr. letos dolgo v Stari cerkvi slovenski samo vsak drugi dan; in da bo skupno z novim upraviteljem naredil red na šoli v Kočevju, kjer je dosedanji upravitelj nacionalni delavec Jaklič imel 6 nemških razredov za 113 nemških otrok (+ 23 iz 7. in 8. šolskega leta, ki jjh ni dal ,k slovenskemu razredu). Zlasti pa pričakujemo, da bo postalo obiskovanje šole tudi v višjih razredih obvezno tudi za nemške otroke, da ne bo učitelj več sedel pred praznim razredom ali 5 do 12 učenci — brez vsake kazni za starše.
Izredne prilike na delovnem trgu -razlog za pogojno sodbo
Ljubljana, 1. julija. Predsednik malega kazenskega senata g. Ivan Brelih je včeraj po 5 ur trajajoč razpravi objavil sodbo, s katero so bili 4 obtoženci obsojeni le pogojno, samo eden nepogojno. Pogojno kazen za enega obtoženca je g. predsednik utemeljeval tako-le:
»Z ozirom na to, da vladajo na delovnem trgu izredno hude prilike in okolnosti, da ima obtoženec službo, ki bi jo drugače izgubil, ko bi bil obsojen, kar je v socijalnem pogledu še hujša kazen kot pa leto dni zapora, ga je sodišče obsodilo le pogojno in upa, da se bo v bodoče varoval pred zločini.«
Mali kazenski senat je namreč obravnaval noči vlom v tovarno Beer & Hribernik v Tacnu pod Šmarno goro. Trije mladi ljudje: Jože, Janez in Lojze so vlomili in odnesli 91 m raznega blaga za 2188 Din. Ta vlom so priznali. Lojze je pokazal, kje lahko vlomita prva dva, ki st« nato res v nekaj minutah iz skladišča odnesla obilo blaga.
Jože in Janez pa sta bila obtožena tudi tatvine na škodo dveh ljubljanskih sejmaric 2uran Ivane in Rihar Ivanke. Obe sta 9. decembra lani po sejmu v Litiji naložili svoje blago v skupni vrednosti okoli 12000 Din na Mejačev tovorni avto. Šofer Lojze Zorman je vozil z avtom blago po
banovinski cesti iz Litije v Ljubljano. Tu ie šele opazil, da so mu zavoji in bale blaga izginili Za tatom ni bilo nobenega sledu. Letos aprila so orožniki in detektivi napravili hišno preiskavo pri Jožetu in Janezu. Našli so veliko zalogo blaga, last obeh kramaric. Oba sta tatvino zanikala, trdila pa, da je njima to blago prinesel neki Kuštrin, ki ga sedaj oblasti iščejo, a se zna #pret-no skrivati. Baje jo je pobrisal v Trst. Jože in Janez sta hi la oproščena od obtožbe zaradi zločina te tatvine, toda obsojena zaradi prikrivanja sumljivega blaga. Tudi njiju ženi sta bili sooobto-ženi prikrivanja sumljivega blaga. Obsojeni so bili: Jože zaradi vloma v Tacvm in prikrivanja blaga na 4 mesece in 5 dni strogega zapora, pogojno za 4 leta, ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Brat Janez nepogojno na 5 mesecev in 10 dni strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Lojze zaradi vloma v Tacnu na 4 mesece strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti, pogojno 4 leta. Obe ženski zaradi prikrivanja sumljivega blaga na 480 Din denarne kazni, pogojno za 2 leti. Vsi so kazen sprejeli. Predsednik je vse po očetovsko poučil: »Pazite se! Pošteno živeti! Noben skušnjavcc naj vas ne premotil«
Mozelj
Ob pripravah za Berlin
Vrste olimpijskih tekmovalcev, ki bodo nastopali na letošnjih olimpijskih igrah, se še vedno množe. Za avstralskim moštvom je kot druga reprezentanca prišlo argentinsko moštvo, ki šteje 40 tekmovalcev. Znani maratonski tekač Zabala, je pa že dalj časa v Berlinu in se bo sedaj pridružil svojemu »moštvu in bo z njim skupno treniral. Po slovesnem sprejemu so Argentinci takoj odšli v olimpijsko vas, v prostore, ki so jim bili določeni.
200 m v 21 sekundah.
Pri izbirnih olimpijskih tekmah v Massachusetts je postavil 20 letni študent Dorman Robert Rodenkirchen nov svetovni rekord na 200 m na progi z zavojem. Progo je pretekel v času 21 sekund in tako popravil rekord črnca Tolana za 2 desetinki sekunde. Svetovni rekord na ravni progi pa znaša še vedno 20.6 in ga drži Američan Ralph Metycalfe.
Nov svetovni rekord v desetoboju.
Pri ameriških izbirnih tekmah v Milwankeeju
je ameriški desetoborec Glenn Morris dosegel 7880 točk in tako izboljšal svetovni rekord Nemca Sieverta, ki ga je postavil leta 1934 v Hamburgu z 7824.50 točkami. V Morrisu ima Amerika sijajnega zastopnika za desetoroboj, ki bo resen kandidat za zmagovalca na olimpijskih igrah.
2 krat svetovni rekord.
V damskem plavanju na 1500 m je bil te dni dvakrat popravljen rekord, ki ga je imela Američanka Helen Madison s časom 23:17.2. Najprej je rekord izboljšala Američanka Elleanor Knight s časom 22:39.2. Dan kasneje je pa doslej še neznana danska plavalka Fredriksen postavila znamko na 22:36.7.
3000 novinarjev v Berlinu.
Olimpijski novinarski odbor za Berlin računa, da bo prišlo v Berlin 3000 zastopnikov tiska, ki bodo poročali o olimpijskih igrah. Čeprav je prijavljenih »samo« 53 narodov, je vendar olimpijski odbor razdelil legitimacije za tisk do sedaj preko 60 narodnostim. Poleg teh 3000 novinarjev bo pri-
Maribor
Krščanska ženska zveza naznanja, da je polovična vožnja v Rajhenburg dovoljena. Odhod iz Maribora 11. julija ob 9.45, povratek v Maribor 12. julija ob 10.13 zvečer. Romanja se udeleži tudi knezoškof dr. Tomažič. Vsi, ki se še niso prijavili, naj store to čim prej pri naibližjih odbornicah ali pa v pisarni. Pri prijavi se plača voznino 50 din.
Slomškova družina poroma jutri na Ptujsko goro, vzame pa s seboj tudi prijatelje, ker potuje s posebnim avtobusom. Vožnja stane 25 din. Na povratku v Ptuju odmor za kosilo. Prijave se sprejemajo še danes v glavni pisarni na Koroški cesti 5 ali Koroški 1. Na Ptujsko goro pride tudi škof dr. Tomažič.
Župna vaja mariborske gasilske župe se vrši jutri zvečer ob 19.20 na objektih železniških delavnic v Mariboru.
Fotografe in foto-amaterje, ki so slikali Slomškove slavnosti, prosi Slomškova družina, da ji slike predložijo, ker jih bo nekaj odkupila.
šlo v Berlin okoli 200 radijskih poročevalcev, ki bodo direktno prenašali olimpijske igre. — Tem speakerjem bo na razpolago 600 tehnikov, tako da bo vsa poročevalska služba brez vsakih motenj.
Iz olimpijske vasi.
V vsaki hiši v olimpijski vasi ie napisana tekmovalcem tale dobrodošlica: »Pozdravljeni v olimpijski vasi! Tukaj je sedaj vaš dom. Tu stanujejo vaši prijatelji in nasprotniki v borbi za olimpijski naslov, v skupnem tovarištvu. Vsi služijo istemu idealu in vsi so veseli, da vas vidijo, da z vami živijo in da z vami delijo ure prijetne družabnosti
Vse, kar je ustvarjeno naj služi vašemu ugodju. Predpisi, ki so postavljeni, so zamišljeni za vas, da boste čisto v miru uživali svoj dom. Nad to vasjo se druži olimpijska zastava petih krogov z zastavo vaše narodnosti. Vsako jutro boste slišali olimpijsko himno.
Naj vlada tukaj od prvega do zadnjega dne duh olimpijskih iger in olimpijski mir. Pomagajte nam ta mir očuvati.
To vas je zgradila nemška vojska za olimpijske goste. Naredila je to z veseljem, kajti tudi ona je športno usmerjena in zvesta olimpijski ideji. In tako vam želi prisrčno dobrodošlico nemški narod obenem z nemško vojsko.«
Do 10, julija t. 1. bodo vsa dela v olimpijski vasi popolnoma dokončana in od tega dne bodo tudi vse priprave v olimpijski vasi na razpolago tekmovalcem za njihov trening.
Da bo vladal v olimpijski vasi potreben mir, ki ga morajo imeti tekmovalci, je od 1. julija naprej prepovedan vsak tovorni promet po cesti, ki vodi mimo olimpijske vasi.
Letni uspeh na ljubljanskih srednjih šolah
V nedeljo, na Vidov dan, so se vršile na naših srednjih šolah običajne proslave ob zaključku šolskega leta z razdelitvijo spričeval. Nekdanje obdaritve najboljših dijakov z lepimi knjigami nadomestuje danes v Ljubljani denarna
obdaritev-^ najboljši učenec v vsakem razredu dobi knjižico Mestne hranilnice z vlogo ,50 Din. Vlogo je mogoče dvigniti šele ob polnoletnosti. Poleg spričeval dobo dijaki tudi Letna poročila, iz katerega se morejo dijaki, starši in javnost poučiti o delu med šolskim letom, o zdravju mla-
dine in o končnem šolskem uspehu. Dve statistični tablici predvsem padeta v oči: uspeh učencev in bolezni. Vse medletno modrovanje o problemih šole je bilo brez prave podlage, tu imamo pred seboj gole, suhe številke.
Št.	Vrstni red po uspehu:	Ime zavoda	število ob koncu šolskega leta ocenjenih učencev (učenk	'S >o i	prav dobri |	'C ja o •o	® T) 3š V 2 o. o 53 v>	%	Popravni izpiti: v nižjih do 2 predmetov, od četrte dalje lz enega	%	šal. p*	%	i	%	Število bolezen- skih slučajev	Večja števila ne- ; katerih bolezni i po tablicah
1	na prvem mestu	Zasebna ženska realna gimnazija uršulink z internatom (nižja). Pravica javnosti z dne 25. V. 1936.	131 ž.	20	48	39	107	81‘68	22	16-79 •	2	1-53	i 24 »	18-32	20	Očesne 9 Kolne 4
2	na drugem mestu	I. državna realna gimnazija z realčnimi oddelki (v Vegovi ulici)	908 901 m. 7 ž.	56	194	398	648	71-36	161 "	17-81	104	11-45	265	29-29	605	Različne manjSe 130 Klrurglčne 110 Zobne 66 Tuberkuloza I. 61 Dlbalnl organi 58 Kožne KO Očesne 49
3	na tretjem mestu	Mestna ženska realna gimnazija (Liceji	555 ž.	59	152	173	384	6918	120	21-63	51	9-19	171	30-82	nima tablice	nima tablice
4	na četrtem mestu	Državna klasična gimnazija (v Tomanovi ulici)	1051 856 m., 195 ž.	98	312	316	726	69-07	251	23-89	74	7-64	325	30-93	nima tablice	nima tablice
																Različne manjše 241 Tuberkuloza I. 136 Klrurglčna 120 Očesna 116 Dihalni organi 101
5	na petem mestu	II. državna realna gimnazija (na Poljanah)	1689 427m., 1262ž.	125	445	588	1158	6856	306	18-12	225	13-32	531	31-44	990	
																Zobne 66 Kožne 47
6	na zadnjem mestu	III. državna realna gimnazija (v Vegovi ulici)	999 m.	47	207	399	653	65-36	220	22-02	126	12-62	! 346	34-64	774	Različne 184 Kirurgične 124 Tuberkuloza I. 97 Zobne 84 Očesne 64 Dihalni organi 44
	Skupaj	5 popolnih, 1 nižja, 4 državne, 2 privatni ,	6338	405	1358	1913	3676	68-92	1080	20-25	582	1091	| 1662	3116	| 2389 |	
Mozeli, 30. junija. Zelo odličen obisk je imel iz Ljubljane naš bivši šolski upravitelj g. Hogler, ki je zaradi nekih delikatnih nacionalnih zadev v disciplinski
Preiskavi Sicer sc gospodu ne godi preslabo, ker ie še danes kljub odstavitvi v stanovanju šolskega upravitelja, vendar se jc ga. Hoglerjeva izjavila, da bo zdaj njih »Kalvarija« končana.
Sicer so bili osnovni rezultati uspeha na
srednjih šolah v dravski banovini že v nedeljo objavljeni v časopisju, a niso bili dovolj obrazloženi. V naši tabeli računamo samo z ocenjenimi učenci; kajti to je faktični uspeh ali neuspeh. Če se vračunajo neocenjeni, se vrstni red zavodov po »uspehu« precej spremeni. Na sedanjem prvem mestu je zasebna ženska realna gimnazija uršu-link, torej privaten zavod, če bi prišteli škofijsko klasično gimnazijo v št. Vidu, bi prišla na drugo mesto z 80.14% učencev, ki so zdelali z uspehom. To se pravi z drugimi besedami, da naši privatni zavodi nadpovprečno prednjačijo državnim. Vsega imamo v Ljubljani 5333 (ocenjenih) srednješolcev, to je 3183 dijakov in ‘2150 dijakinj. Tako vidimo, da število srednješolcev z vsakim letoin raste, raste tudi odstotek učenk. Skupaj je izdelalo razred povprečno 68.92%, kar moramo smatrati vsekakor za zadovoljiv uspeh leta. Popravni izpit jih bo delalo skupno 20.25%, padlo jih je komaj 10.91%. Skupno torej cenimo število onih, ki imajo zaenkrat slab uspeh, na 31.16%, to se pravi, da na nobenem zavodu slab rezultat niti zdaleka ne dosega 50%. Upoštevati je treba nadalje, da večina dijakov z uspehom napravi v avgustu popravni izpit. Število odličnih je pač precej nizko: vsega 405, to je manj, t kakor pa jih je padlo.
Šolnina
Ocene iz vedenja nam niso na razpolago. Važno bi bilo ukreniti nekaj krepkega glede kaznovanja učencev: vsi ukori ne zaležejo dosti. Za vedenje ne vpraša nobena služba. Samo dijak s slabim uspehom in neprimernim vedenjem naj bi plačal šolnino. Šolnina naj bi bila sredstvo za
boljši uspeh in vedenje, to bi bilo najbolj uspešno, tudi pravično in socialno in država bi dobila tudi svoj delež, najbrž ne mnogo manjši kot do-zdaj. Ali pa drugi način: samo res odličen dijak naj bi bil oproščen šolnine.
»Mens sana ...«
Oglejmo si drugi del tablice: zdravstveno stanje mladine. V splošnem ambulaloriju državne šolske poliklinike v Ljubljani se je v šolskem letu 1935-36 zdravilo 2389 učencev (iz liceja in s klasične podatka manjkala!), to se pravi, vsak drug učenec ima kakšno bolezen, na III. drž. realni pride skoro na vsakega učenca 1 slučaj bolezni. Pri tem se je treba zamisliti! Zdravstveno stanje učenk pri uršulinkah je vobče ugodno, učenke so krepke in zdrave, ker so starši v tem oziru jako skrbni ter večjidel pripadajo boljšim slojem. O stanju na I. drž. realni poroča socialno-medicinski oddelek Higijenskega zavoda: najpogostejša napaka (44.3%) so pomanjkljivosti v zobovju, uničeni in nagniti zobje, kar je tem bolj žalostno, ker se te napake dajo popravili pozneje le s trajno, večjo ali manjšo okvaro zobovja in z velikimi stroški. Zlasti v nižji gimnaziji je odstotek defektnega, nepopravljenega zobovja visok, celo do 57.8%. Skrbeti je treba torej za nego zob, ki so važni pri govoru in prebavi. Številno so dalje bezgavke ob pljučnem vhodu 31.1%. Tudi golš je precej. Mnogo je napak v vidu 27.8%; odstotek nepravilnosti v drži in na okostju se je letos znižal. Licej nima nikakega poročila o stanju. Na klasični so najpogostejše še vedno pomanjkljivost v drži, defektnost zobovja in nabreklost bezgavk. Indeks prehrane kaže, da zaostajajo v normalnem razmerju teže in višino
najbolj dijaki iz slabih socialnih razmer, in dijaki, ki prihajajo peš ali z vlakom od daleč v mesto. Število teh nezadostno prehranjenih dijakov je v zadnjih letih nekoliko padlo, kar je zasluga številnih dijaških kuhinj in druge socialne pomoči. Važno poglavje dijaške zaščite je nadzorstvo nad zasebnimi dijaškimi stanovanji, ki se doslej ni izvajalo v zadostni meri. Letos se je izvršil rentgenološki pregled vseh dijaških gospodinj in njihovih družinskih članov zaradi obrambe pred tuberkulozo. Na II. drž. realni so naj-pogosteješ napake defektnost zobovja, nepravilna drža, bezgavke, očesne napake. V Selenburgovi ulici se je- ustanovil novi urad za socialno-zdrav-stveno zaščito dijaštva; vodil bo evidenco nad dijaškimi stanovanji tudi v higijenskem oziru. Zaščitna sestra bo obiskala resno obolelega dijaka. III. drž. realna niina posebnega poročila.
Na vseh zavodih se je med šolskim letom izvršil zdravniški pregled. Šlo je sicer precej šolskih ur v izgubo, a predpis je da se mora pregled vršiti na dijaku, ko ni razburjen zaradi pouka. Mnogo učilnic je bilo razkuženih, saj je škrlatinka (in tudi davica) v zimskih in jx>mla-danskih mesecih v Ljubljani močno razsajala.
Iz poslednje rubrike v tablici je razvidno, katere bolezni v splošnem dijake najbolj napadajo: tuberkuloza v I. stadiju, zobne, očesne, kožne bolezni in obolenja dihalnih organov.
Ogledali smo si danes šolski uspeh in zdravstveno stanje naše mladine: v dobi duhovne krize prvi ni tako porazen, kakor je drugo obupno v dobi športa. Kje bomo iskali novih čistih virov, da bo pri mladini »zdrav duh ▼ zdravem telesu«? —
Življenje In lrpl|en|e v najstrašnejši vojski sveta
Zakleta «9«« ■
Šli smo po karavanski stezi in naleteli na skupino ženjcev, ki se je zdelo, da se sploh ne ozirajo na nas. Delali so kar naprej. Vendar sem razbral, kako so nas nekateri potuhnjeno gledali izpod čela. Malo dalje smo zaslišali, kako nekdo kliče za nami.
Proti nam je jahal velik jezdec, Arabec s črno brado na beli kobili. Cez ramo je vrgel puško Mauserjevega tipa, čez prsa pa je nosil strelilnice za naboje. Ustavili smo se, jezdec pa se je vse bolj približeval. Harvey je dvignil karabinko in mu zapovedal, naj obstane.
Beduin je vlekel konja za povodec, z drugo roko pa je dva ali trikrat naredil znamenje križa in s tem kazal, da je kristjan. Ko je prišel pred nas, se nam je prijateljsko smehljal. Vedel se je, kakor pravi prijatelj. Smeh mu je razkrival bele zobe. Harvey mu je pustil, da je prišel bliže. Arabec nam je ponudil cigarete. Kadili smo in začeli razgovor.
Harvey se je posluževal tistih malo arabskih besedi, ki jih je znal. Obadva sta dosti mahala z rokami. Arabec se je delal, kakor da nam ponuja svojo pomoč pri prehodu čez mejo.
Toda klub temu mi ta človek ni ugajal. Neprestano je buljil v Harveyevo karabinko in se nam takole v razgovoru vsebolj približeval. Jaz sem se za nekaj korakov umaknil, da bi bil pripravljen za vsako slučajnost.
Nenadoma pa je Arabec poblisnil z očmi in naskočil Harveya. Ta trenutni blesk v očeh preden je poskusil, da bi Harveyu iztrgal puško, mi je izdal neznančeve prave namene.
Ta kratki blesk v Arabčevih očeh, preden je poskusil, da bi Harveyu iztrgal puSko, mi je odkril neznančeve prave namene. Skočil sem in v kratkem hipu, ki mi je bil na razpolago, sem neznancu iztrgal puško iz rok.
Umaknil se je in naglo potisnil ▼ svojo mauserico, katero je snel z rame, dva naboja. Jaz sem se pa med tem umikal toliko, da sem premaknil zapornico in nabil puško. Tedaj pa sem se spotaknil ter padel, kakor sem dolg in širok. Tisti trenutek je Arabec sprožil in samo padcu se moram zahvaliti, da me ni zadel-
Seveda sem takoj vstal in pokleknil, da bi ga dobil na muho; Arabec je začel skakati sem in tja in streljati. Tulil je z divjim in predirnim glasom ter nekaj kričal ženjcem na polju in miroljubni poljedelci so kar na lepem dobili dolga krepelca in naglo tekli, kljub svoji nerodni obleki, ki je vihrala v vetru po obronku. Tista krepelca so se izkazala kaj
kmalu, za stare pihalnike, iz katerih so zdaj pa zdaj ustrelili, zraven pa so vreščali kakor šakali.
Bežali smo po karavanski stezi proti El Umtaju, Beduini so nas pa preganjali kakor za stavo. Nekateri izmed njih so drveli bosopeti s silovito brzino, da bi nam presekali pot čez njive in brežičke. Streljal sem na tiste, ki so mi bili najbližji, pa je njihova vnema in marljivost takoj popustila.
»Prijatelj« s črno brado je spet zasedel konja in nas spremljal v primerni razdalji. Zadovoljen je s tem, da uravnava operacijo iz daljave. Vsi tulijo kakor vragi, njihove krogle pa dvigajo prah okoli nas.
Zmanjkalo mi je sape, težke coklje mi stiskajo noge. K sreči smo naleteli na karavano kamel, ki nosi v vas žito. Skrivali smo se za njo in zdelo se nam je, da se je preganjanje ustavilo.
Pet sto metrov naprej smo tekli naravnost proti El Umtaju, ki nam je mahal prijazno z višine. Potem smo pa naleteli na drugo skupino prijaznih prebivalcev tega kraja. Mahali so nam prijateljsko, kakor da nam hočejo pomagati pri begu. Ustavili smo se, čeprav je bilo naše zaupanje že precej omajano.
Oni so nam pa kar naprej z različnimi gibi kazali in dokazovali svoje prijateljstvo ter se bližali Harveyu, ki je imel karabinko. Harvey je začutil .nevarnost. Umikal se je in jim zapovedal, naj se oddaljijo. Eden se je kljub njegovim opominom trdovratno bližal.
»Nazaj! Nazaj!« je kričal Harvey ter mahal. Ker se je pa Beduin kljub temu vendarle še zmeraj bližal, je Harvey sprožil streh naravnost v njegove prsi čisto od blizu. Nekdo drugi, ki je bil prav tako smel, je padel zadet med oči, tako da so se možgani kar razpršali.
Propadli smo, vse je bilo izgubljeno. Vrišč je bil strahovit. Ženske, ki so pritekle iz sosednjih hiš, so se metale na mrliča. Njihove predirne žalostinke so se dvigale do neba.
Spet smo se spustili v beg. Od povsod so nas spremljale krogle in splošno kričanje. Bežali smo in bežali ter držali preganjalce v določeni razdalji. Nazadnje smo vendarle stali pod zidovi El Umtaja.
Iz mesta je prišel kadi s svojo domačinsko stražo. Priklicalo ga je streljanje. Znali so nekaj besed angleščine, zanimali so se za našo pustolovščino in se delali pripravljene, da bi nam pomagali.
Toda v njihovih zadnjih vrstah sem zapazil nekaj izdajalskih pogledov in sumljivo mrmranje. Nekateri so se poigravali s svojimi dolgimi noži, katere so skrivali pod obleko.
»Pazi!« sem zašepetal Harveyu.
Obrnil sem se, da bi videl, če prihajajo naši preganjalci, toda ko sem pogledal nazaj, sem videl, da je Harvey praznih rok: kaid mu je vzel puško.
Moram priznati, da se je Harvey znal v nevarnih trenutkih izborno znajti, čeprav je nasilen, občutljiv in pogosto krivičen. Planil je na kaida in ga lopnil z obema rokama.
•Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, r.a inozemstvo 25 Din. I
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. I
j: Kopitarjeva nlica 6/TT1 Telefon 2994 in 29%, Uprava: Kopitarjeva &■ Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiče k.
Prijateljstvo mravelj in metuljev
Med prirodosloven v znanstvenem svetu je že dolgo časa znano, kakšno je sožitje mravelj z nekaterimi drugima žuželkami, ki jim hodijo v obiske kot najljubši prijatelji. Mravlje se v gotovem oziiru tudi smatrajo za pametnejše od ostalih žuželk, saj si dovolijo nad njimi celo takšno oblast, da jih imajo in rede nekatere od njih kot svoje domače živali, seveda ker jim te dajejo koristi. Razen listnih uši, ki so mravljam prave molzne krave, je še cela vrsta malih hroščev, ki izločajo nek sladek sok, zaradi katerega mravlje te hrošče zelo negujejo in celo hranijo. To čudovito razmerje, ki vlada med lemi malimi ži-valicomi, je res pravo prijateljstvo, čeprav le zaradi koristi, ki jo imajo druga od druge.
Goseničje sladke kapljice
Mnogo manj pa 'je znano, da je tudi precej metuljev, katerih gosenice prežive svojo razvojno dobo vprav v mravljiščih, ali pa jih mravlje tudi same poiščejo, da se na njih nasrkajo sladke pijače, ki io v maiih kapljicah izločujejo. Posebno znameniti so v tem oziru tako imenovani metulji modrini. Gosenico tega metulja kaj rade obiskujejo sive mravlje, tekajo okoli nje, se je dotikajo in jo božajo, gosenice same pa prav nič ne motijo in nadlegujejo. To sožitje gosenic in mravelj je to.ko trudno in pogosto, da mu brez pomišljanja lahko pripisujemo neko naravno zakonitost Na tretjem obročku od zadaj ima ta gosenica kakšne pol milimetra dolgo zarezo. Alko se ie mravlja dotakne že izloča gosi sok, ki se vleče kot nit, in je za mravlje prava slaščica. V eni sami minuti lahko gosenica izloči več kapljic te tekočine, dostikrat pa se zgodi, da morajo sladkosnedmice čakati več kot četrt ure, da dobe znova pijače.
Varuhinje Iz hvaležnosti
Ljubke mravljice pa so za to uslugo in hrano gosenic tudi zelo hvaležne. Zanesljivo varstvo jim dajejo na ta način, da že s svojo navzočnostjo samo odpode razne najezdrake in vsiljive muhe. Se večjega pomena pa je varstvo, ki ga uživajo metuljeve bube. V tej dobi razvoja postane pravi gost mravelj. Gosenica se lepo splazi v spremstvu svojtih zaščitnic-mravelj naravnost v notranjost mravljišča in se v njegovem zavetišču nemoteno zabubi. Tu je tudi popolnoma varna pred svojimi sovražniki, kot n. pr. roparski hrošči in drugimi nepridipravi. Celo tako daleč gre skrb mravelj, da ob času, ko se gosenica zabubi, stražijo ob njej dva ali tri dni. Ko metulj zapušča mravljišče, ima ne samo popolnoma prost izhod, ampak mu mravlje celo naj-skrbneje pomagajo, da more odleteti neovirano od svojih varuhov v sončni dan.
Samica »ariona« polaga jajčeca samo na Jaka drevesa ali grmičje, pod katerimi se nahaja mravljišče rumenih mravelj. Gosenico tega metulja' so zaprli med te mravlje in opazovali kakšno bo njihovo sožitje. Mravljice so se najbolj živahno sukale okoli 10. obročka gosenice. Pod povečevalnim steklom je bilo lahko opaziti, da se nahaja na tem mestu mala žleza, ki se vedno giblje in narašča, če se je mravlja dotakne, nato pa izloči belo kapljico *»ie tekočine, ki jo mravlje s pgsebno slastjo poiokajo.
Mravlje - pastirji
Nad vse pa je zanimiva ličinka »indijančka«, katera živi kot gost med mravljami na akacijah. Te jo varujejo pred sovražniki zaradi medu, ki ga izloča. Ponoči jo gonijo celo na pašo, zjutraj ob svitu pa jo lepo zopet spremljajo domov na varno.
V	Južni Ameriki živi metulj, katerega gosenico mravlje naravnost molzejo. Če pa jo napade kakšen sovražnik, se zanjo bore na življenje in smrt na ta način, da brizgajo pekočo mravlji,nčno kislino.
Tudi nepoklicani gost|e
Morda še bolj zanimiv pa je pojav, ki so ga opazovali pni pajku podobnih metuljih, ki žive ravno tako v Juž. Ameriki v mravljiščih, izdelanih iz lesa. Toda zdn se, da so ličinke tega metulja mravljam samo v nadlego, ne uživajo pa, kakor
v prejšnjih slučajih, nikakega gostoljubja. Gosenice se hranijo samo od lesenega gradiva, iz katerega je zgrajeno mravljišče. To so pravi zajedavci, kakor n. pr. pri čebelah troti. Kot nepoklicane goste jih mravlje sovražijo nad vse, toda jim ne morejo do živega, ker so si te vrste gosenice, zgradile školčnUjom podobne hišice z eno samo odprtino za glavo. Ko pa prileze iz bube popoln metulj, se pa poslužuje še druge obrambe pred nadlegujočimi mravljami. Povsod, tudi na perutih in nogah, je pokrit s 3 mm dolgo, kot zlato blestečo se dlako. Ta plašč pa je tako fin, do odpade že pri najrahlejšem dotiku. Metulj se ga zaradi tega prav hitro znebi. Služi pa edino temu, da more metulj nepoškodovan zapustiti njemu sovražno bivališče. Mravlja, ki mu streže po življenju na vsakem koraku, zgrabi v svoji jezi le za šop teh dlačic, med tem pa dobi metulj že toliko časa, da se reši grabežljivih mravljinih čeljusti in odfrfota v prosto naravo. Na ta način še ob slovesu prevara svoje rednice in pokaže vso svojo metuljo nehvaležnost
Leteča bolha a up In razočaranje letalcev
Že dolgo časa je bila srčna želja vseh mladih športnih letalcev, da bi nekdo izumil primerno majhno in cencno letalo, ki bi bilo dostopno tudi širši publiki. To pričakovanje je deloma uresničil francoski inženjer Heri Mignet s svojim zračnim pritlikavcem, ki mu Francozi pravijo »le Pou du Cie.1«. (Nebeška uš), Angleži pa so mu dali primernejši naziv »Leteča bolha«.
To letalo meri komai nekaj nad šest vatlov in je opremljeno s strojem 15 do 20 konjskih sH. Stroj kakega starega motornega kolesa tedaj zadošča zanje. Ob ugodnem ozračju se dvigne od tal že kakih sto vatlov od startne točke in se v dvajsetih minutah dvigne do 3000 m visoko, preleti približno 50 milj na uro (rekordna hitrost pa znaša 60 milj) in more nositi s seboj bencina za triurni let. A kar je še najbolj tolažljivo, tako letalo si more za kakih
80 funtov skonstruirati vsak mehanik
Vsakdo, kdor zna zbiti skupaj navaden leseni zaboj, pravi njegov izumitelj, si more napraviti tudi Letečo bolho in jo čez tri mesece že na lastnem letalu rezati po zraku. Nobenega posebnega orodja, nobenega strokovnega znanja ali kakega posebnega smisla za letanje mu ni treba. Treba mu je samo napeti krila in znati po ptičje pl uti vzdolž, v idr, navzgor in navdol, kajti Leteča bolha je zgrajena na čisto drugih osnovah •kakor letala drugih sistemov. To letalo nima n. pr. stranskih krmilnih vzvodov ruti pristajalne zaklopke na zadnjem robu vsakega krila, katere premikanje z vzvodom navzgor in navzdol krila dviga in spušča. Namesto z nogami se to letalo krmilari z roko in razen s tem krmilom in zavoro pri stroju se vam pri Leteči bolhi ni treba ukvarjati z nobeno drugo tehnično pripravo. Mignet je proučeval ptičji let in se na tej osnovi prepričal, da ptič nikoli ne zgreši oporišča, na katerem hoče pristati, da nikoli ne pade in ne zgubi ravno-
Boji na Kitajskem: čete kantonske vlade v boja proti opornikom
težja samo zato, ker lahko po mili volj« spreminja svojih kril in prilagodi njihovo ploskev zračni Struji. Ptič se po mili volji obrača s pomočjo kril in repa, ki mu rabi kakor krmilo.
Navadna letala pa imajo krila negibno pritrjena in samo razmeroma majhne pristajalne zaklopke se dajo premikati To po mnenju Migneta ni prirodo. On je obdržal krmilo za upravljanje, ioda glavno krilo je napravil
premično
To je h krmilnemu vzvodu (palici) tako pritrjeno, da se vsakokrat, kadar potegnemo za vzvod, krilo zasuče na osi. Ko potegnemo za vzvod, se zadnji rob krila spusti niže in zračna struja zajame večji del krila in požene letalo naprej. Kadar je letalo v polnem letu, se vedno čuti na roki pritisk vzvoda.
Bistveno pri tem stroju je torej posnemanje prirodnega ptičjega leta. Glavno krilo se dč premikati kakor ptičja perut in v kolikor se kot krila skrči ali poveša, v toliko izgubi ali dobi veter na moči in letalo gre počasneje oziroma hitreje. Ker ima stroj samo krmilni vzvod, ne zahteva od letalca toliko koncentracije in spretnosti kakor pri drugih letalih. Če se nagne na desno premaknete vzvod na levo in pridete spet v ravnovesje, če hočete letalo zasukali, premaknete vzvod na tisto stran, na katero hočete pluti, če se hočete dvigniti navzgor, potegnete vzvod nazaj, a če se hočete spustiti na tla, spuščate vzvod polagoma naprej, pri čemer čutite na roki primeren pritisk.
Izum tega letala pomeni pravi prevrat v letalski tehniki. Vprašanje pa je, a;'i bo tudi uresničilo vse tiste nade, ki jih stavijo vanje letalski športniki. Ni še dolgo,, kar so angleški listi poročali o treh žrtvah Leteče bolhe, med katerimi je bil tudi neki strokovni pilot in neki nadzornik angleškega zračnega brodovja. Če je letalo odpovedalo tem treniranim zračnim plovcem, bo nedvomno zahtevalo še številnejše žrtve med amaterji zato je ministrstvo za letalstvo v veliki zadregi, ah bi dalo Leteči bolhi koncesijo ali ne. Na silni pritisk navdušenih zasebnih konstruk-teriev bodo Letečo bolho preizkusili v londonskem »zračnem predoru«. Isto so sklenili storiti tud v francoskem Chalaisu Mendonu in na vseučilišču v Torontu. Od rezultata teh preizkušenj bo odvisna nadaljnja usoda Leteče bolhe.
Opeharjena igralnica
Največja igralnica na svetu v Monte Carlu je prava država v državi. Njene igralne znamke po 5, 20, 100, 1000 in več frankov veljajo na vsem področju kneževine Monaca kakor državni kovanci. Skupina sleparjev je ponaredila te znamke in z njimi poplavila vso državico Monaco. Igralnica je zapazila ponaredbo šele takrat, ko je prejela z dežele več vreč znamk, ki jih je morala zamenjati za prave franke. SeveJa je takoj potegnila znamke iz prometa in zdaj računa izgubo. To je menda prvi primer v zgodovini velepodjetja, ki je sicer vajeno dobičkov. Policija je ugotovila, da je plačeval s ponarejenimi znamkami neki mož, menda angleškega pokolenja, ki je nosil črna očala in se je izdajal za_ vodjo skupine turistov. Seveda je že davno izginil v inozemstvo s svojim »glavnim dobitkom«.
Angleški zunanji minister Eden — žastni doktor oxfordskc univerze
275 litrov krvi
Raymond Brieuse, ponočni nosač na pariškem Centralnem trgu, je rešil v teku zadnjih 12 let veliko bolnikov s tem, da je oddal za prelivanje 275 litrov lastne krvi. Do leta 1924 ni vedel ničesar o tem zaslužku. Neki zdravnik je nagovoril rdečeličnega korenjaka na cesti, ker je nujno potreboval kri za operacijo. Nosač je pristal in od tedaj oddaja skoro redno po 300 gramov krvi na dva do trikrat na teden. Vedno je vesel in zdrav. Pri kosilu popije steklenico rdečega vina, češ, da največ zaleže za kri. Samo enkrat je skoro omedlel, ker je moral v teku enega dneva postreči peto-rici bolnikov in oddal več kakor en liter in pol krvi. Takrat je moral počivati 15 dni. Vodstvo velike pariške bolnišnice je priporočilo ministru zdravstva nosača za red Častne legije.
Cesar na sejmu
Gubernij ameriške države Texasa je ponudil abesinskemu cesarju sedem in pol milijona dolarjev za enomesečno gostovanje na letošnjem velesejmu. Haile Selasie ni odgovoril ponudnikom. A kljub temu je prejel novo brzojavno ponuibo od angleškega lastnika gledališke pisarne Strom-bergha. Seveda je zelo vljudna in primerno zakrinkana. Angleško javno mnenje ogorčeno obsoja Abesiniji storjeno krivico. Cesar bi veliko pridobil, če bi pristal na več kratkih nastopov po angleških mestih. Govoril bi samo nekoliko besed o nesreči, ki je zadela njegovo deželo. To ne bi moglo škodovati njegovemu osebnemu ugledu. Seveda ni nobenega govora o primerni odškodAAft'. Podjetnik bi smatral za čast, če bi mu cesar dovolil pokloniti en tisoč funtov »za odrešitev-1 -AlbO-sinije izpod tujega jarma«.	,«qir	gs-
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige.
Bogata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2