Ameriška Domovi ima
AM6MCAN IN,SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
“C
NO. 82
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 26, 1961
ŠTEV. LX — VOL. LX
Južni Vietnam se po volitvah pripravlja na novo, odločnejšo borbo z rdečo gverilo
Verjetnost, da bo državica Laos prišla pod komunistični vpliv in tako olajšala in povečala možnosti Sev. Vietnama za nastop proti Južnemu, zahteva nujne spremembe v vojaški organizaciji te?a.
Saigon, J. Viet. — Vtisi od tah. To pa je napačno. V Ju-Zadnjih parlamentarnih volitev ,žnem Vietnamu se vrši lahko sa-so že spuhteli, ljudje so se vrni- mo gverilska vojna, ki ne rabi
li k svojemu vsakdanjemu delu in svojim vsakdanjim skrbem.
Isto je naredila tudi vlada pred-ke dobro izvežbanih vojakov, ki
težkega orožja in ne velikih vojaških edinic, pač pa male oddel.
nika Ngo Dinh Diema, le da je z večjim pogumom začela priznavati svoje in ameriške napake v javni upravi in delati na-čite; kako naj jih popravi.
Iz vladnih poročil je razvidno, d? imajo komunisti iz severnega Vietnama še zmeraj v džunglah ob laoški in kambodžanski meji svoje glavne gveriteke postojanke. Z orožjem in hrano jih zabadajo letala, ki prihajajo iz južnega Laoisa.
Gverilci smatrajo za svojo glavno nalogo, da uničujejo stroje, ki so potrebni za gradnjo cest. Požigajo tudi šole in ambulance, Poganjajo učitelje in zdravnike in strahujejo prebivalstvo. Mesečno ubijajo po 500 ljudi.
Da je boj proti komunističnim
poznajo gverilsko tehniko. A-merikanci so šele pred kratkim uvideli uvojo napako in spremenili vežibanje vietnamske armade.
Ameriških uradnikov in uslužbencev vseh vrst je v Vietnamu ckoli 450. Niso pa vsi na svojem mestu. Vietnamska vlada se je že večkrat pritožila, da je med njimi mnogo nesposobnežev in lenuhov. Pritožbe so naletele na gluha uššesa v Washing,tonu. Šele sedaj se menda stvari obračajo na boljše. Amerikanci so namreč prišli do (spoznanja, da v Vietnamu traja deževna doba 6 mesecev in da je za javna dela dejansko samo pol leta časa. Začeli so temu primerno prilagoje-vati svoje investijske načrte.
Na položaj v Vietnamu vpliva
gverilcem tako malo uspešen, so seveda močno politika v Laosu, krivi v glavnem Amerikanci.1 Dokler tam ne bo reda, ne more Organizirali ,so vietnamsko ar- nihče ustvariti redne javne u-r^ado za boj na standardnih fron- prave v Južnem Vietnamu.
Kennedy sprejel vso odgovornost za Kubo
Predsednik je ponovno izjavil, da prevzema vso odgovornost za del, ki ga je igrala Amerika pri ponesrečenem nastopu proti Castru na Kubi.
WASHINGTON, D. C. — Izjava notranjega tajnika S. L. Udal-preteklo nedeljo na radio in te-k-viziji, da je nastop proti Ca-s*ru pripravila že Eisenhower j e-Va vlada> je sprožila nevarnost lavne debate o krivdi za poraz, ki bi mogla deželi samo škodovati.
Predsednik Kennedy je zato v ll°vi izjavi Bele hiše poudaril, t,a sprejema polno odgovornost Za del, ki so ga Združene države dpale v nastopu proti Castru.
Sem članom vlade je prepove-dal vmešavanje v debato o tem
vprašanju.
Njegovi razgovori s bivšim
besednikom Eisenhowerjem,
lvšiim podpredsednikom Nixon-
sen. Goldaterjem in guv. N.
ockefellerjem naj bi utrdili na-
r°dno enotnost v sedanji težavni Uri*
1 e nudili predsedniku polno bdiporo v ukrepih, ki se bodo ren potrebni na polju medna-rod,ne politike.
Založniki in uredniki o sedanjem položaju dežele
NEW YORK, N. Y. — Tu zborujejo ta teden vodilni založniki in uredniki našega časopisja. Na konferenci se jih je nabralo več kot 1,200 iz vseh krajev naše dežele. Po svojem poklicu gotovo dobro poznajo razpoloženje med svojimi bralci, njihove misli, želje in skrbi.
Založniki in uredniki se strinjajo v tem, da je gospodarska kriza dosegla dno. Trdijo, da tako misli vsa naša javnost. Pravijo pa, da je javnost zelo zaskrbljena nad dogodki v zunanji politiki, toda se radi njih še ne razburja. Odobrava politiko predsednika Kennedya, toda s pripombami.
Pohvalili so se, da časopisna industrija ni preveč trpela od krize. Naročil za oglase, ki so za časopise glavni vir dohodkov, je bilo celo več kot lani. Največ oglaša avtomobilska industrija. G. M. je na primer dala za oglase nad 40 milijonov.
Kitajska bo pomagala izgrajevati Albanijo
TOKIO, Jap. — Rdeča Kitajska je podpisala dogovor s komunistično Albanijo, v katerem je obl j ubila Albaniji pomoč pri graditvi nove industrije. Kolikšna in kakšna bo ta pomoč, je težavno preceniti, ker je Kitajska sama navezana pri graditvi industrije na pomoč Sovjetske zveze.
Albanija je. v sporu med Moskvo in Peipingom stopila na kitajsko stran in je nedavno spravila s poti večje število pristašev Moskve. To čistko albanskim rdečim oblastnikom ne zamerijo na vso.moč samo v Moskvi, ampak še bolj v — Beogradu, kjer so nekdaj upali, da bo Albanija sedma članica njihove Federativne ljudske republike.
SUKARNO POTUJE
Indonezijski predsednik je bil na svoji poti po svetu povabljen tudi v Belo hišo.
WASHINGTON, D C. — Indonesia je po obsegu in po številu prebivalstva med velikimi državami, saj je njena površina enaka nekako tretjini površine Združenih držav, prebivalstva pa ima okoli 90 milijonov, torej nekako polovico manj kot naša dežela. Njen predsednik Sukarno rad potuje. Tako je sedaj na dva in polmesečni poti po svetu. Pretekli četrtek je prišel v Združene države na Havajih in bil v ponedeljek sprejet v Beli hiši, včeraj je zapustil Združene drža. ve na poti v Latinsko Ameriko. Oid tam pojde v Evropo in se bo preko Moskve in nemara Pei-pinga vrnil domov.
Sukamo je poleg Nehruja v Indiji najpomembnejši predstavnik nevtralnega bloka, le da se malo bolj nagiba na komunistično stran kot Nehru. V tem pogledu je bližje egiptskemu Naserju in Titu kot Nehruju. Zahodno vrsto demokracije je označil za neprimerno za indone-zijiske razmere in uvedel “dirigirano demokracijo,” ki je dejansko mila oblika osebne diktature.
Sukarno hoče imeti Holandsko Novo gvinejo
Predsednik Kennedy je Sukar. na povabil v Washington in ga sprejel z vsemi častmi, ki gredo poglavarju samostojne države. Z njim se je razigovarjal o vprašanju holandskega dela Nove Gvineje, ki jo hoče Sukamo dobiti pod svojo oblast, pa mu jo Holandci ne marajo dati. Grozi,
Castro: Spellman — kardinal Pentagona!
Kubanski radio je ostro napadel newyorskega nadškofa kardinala Spellmana.
MIAMI, Fla. — Castrova vlada na Kubi je že dalj časa v ostrem sporu s katoliško Cerkvijo, ker se ta upira širjenju in utrjevanju komunizma na Kubi. Pretekli teden je dtil Castro zapleti več sto katoliških in prote-stantovskih duhovnikov, med njimi menda tudi pomožnega škofa prestolnice Havane. Zaveda se dobro, da to ne bo ostalo neopaženo v katoliških krogih po .-vetu, najmanj v Združenih državah.
Tako je razumljivo, da je svojim radijskim postajam naročil ostre napade na vodnike katoliške Cerkve v Združenih državah, predvsem na newyorškega nadškofa kardinala Spellmana. Ta je preteklo nedeljo v pastirskem pismu, ki je bilo prebrano v stolnici sv. Patrilka v New Yorku, obsodil Fidela Castra, ker je izdal revolucijo, ki mu je pomagala na oblast. Kardinal je že pred več meseci dejal časnikarjem, da “bi z veseljem prispeval v sklad za zdravniško preiskavo Castra,” s čimer je nakazal, da je ta po njegovem mnenju potreben nege strokovnjaka za duševne bolezni.
Havanski radio je prav tako, če ne celo bolj ostrp napadel tudi predsednika • Zdr uženih držav J. F. Kennedya, ki bi po besedah napovedalca moral biti med prvimi ujetniki, ki so tekom izkrcanja na Kubi pretekli teden padli v roke Castrovi milici.
VELIKANSKI PARK
Great Smoky narodni park, ki sega delno v Sev. Čarobno, obsega preko pol milijona akrov.
do jo bo vzel s silo. V ta namen se je domenil s Sovjeti za nabavo orožja in drugih vojaških potrebščin v skupni vrednosti 300
VOJAŠKI UPOR V ALŽIRIJI JE BIL SINOČI ZLOMLJEN
Upor vojaštva v Alžiriji, ki so ga organizirali desničarski krogi nasprotni priznanju neodvisnosti Alžirije, je sinoči propadel. Vladi pokorno vojaštvo je popolen gospodar (Alžirije, (vodniki upora so v rokah oblasti.
PARIZ, Fr. — Upor desničarskih vojaških krogov v Alžiriji, ki se je začel v soboto pod vodstvom gen. Maurice Challe, je sinoči propadel. Challe sam je ponudil predsedniku republike predajo. Vladi zveste čete so popolen gospodar položaja v Alžiriji, vodniki upora so v rokah oblasti ali pa so pobegnili. Upor je bil končan brez večjega prelivanja krvi. De Gaullova odločnost in podpora, ki mu jo je nudila javnost v Franciji, sta upornike prepričali, da je njihov poskus dobiti v svoje roke oblast v Franciji in podporo javnosti obsojen na neuspeh. Do zloma upora je prišlo nenadno, ko je bil Pariz še pripravljen na morebitni napad
padalskih oddelkov iz Alžirije._________________
De Gaulla
Upor vojaštva je silno razdražil. V govoru javnosti preko radia in televizije je pozval Francoze, naj ga podpro, da bo upornike ukrotil in kaznoval. V tem govoru je poudaril, da je naloga vojaštva ubogati, ne pa se zakoniti oblasti upirati. Napovedal je uporabo prav vseh sredstev za končanje upora.
Da bi preprečila pohod upornikov nad Pariz, je vlada poklicala pod orožje večje število rezervistov v vojsko in v žandar-merijo ter pozvala del francoskih čet, ki so bile v okviru NATO v Nemčiji, domov. Te so komaj včeraj zjutraj na poti proti Parizu prekoračile Ren.
Vodniki upora, gen. Maurice Challe, Raul Salan, Andre Zeller in Edmond Jouhaud, so trdili, da se jim je priključilo vse vojaštvo v Alžiriji. Tam je dejansko skoro vsa francoska armada, vsekakor njene najboljše enote. Skupno naj bi bilo v Alžiriji preko 400,000 mož francoske armade, med njimi tujska k.ija in večji del padalskih oddelkov. Ti dve skupini naj bi bili na čelu upora.
ru zapletli v streljanje z žan-darmerijo.
Vojaški upor v Alžiriji je močno škodoval ugledu Francije, ker je znova opozoril na njeno notranjo nestalnost. Na drugi strani je njegov zlom odpravil zadnjo oviro k razgovorom z upornimi domačini v Alžiriji in morebitnemu priznanju neodvisne Alžirije.
--------o--------
Izgloda, da
se je upornikom oboroženih sil,
milijonov dolarjev. Združene 1 priključil le del države smatrajo, da je položaj jmsd tem ko se jim je en del po-v jugovzhodni Aziji že sedaj do- s^av^ očitno po robu, diugi pa
' je omahoval. Vladi sta ostala v glavnem zvesta tudi letalstvo in mornarica. Tako ji je bilo mogoče napovedati polno blokado Alžirije. To je imelo svoj vpliv tudi na civilno prebivalstvo Alžiriji. Tamkajšnji francoski naseljenci so bili za upor vsi navdušeni. Ko je prišlo do njegovega konca, so se sinoči v Alži-
volj težoven in zapleten in skušajo posredovati med Indonezijo in Holandsko. Na drugi strani bi Kennedy brez dvoma rad dobil Sukarnovo podporo za svojo nevtralno politiko v Laosu.
Vesti iz vladnih krogov trdijo, da sta se Kennedy in Sukarno leipo pomenila in dobila drug o drugem zadovoljivo sodbo.
Jugoslaviji naj bi tudi letos grozila suša?
BEOGRAD, 1959 je imela
FLRJ. — Leta I hilo tudi v severnem delu drža-Jugaslavija tako ve. Spomladi pa ni bilo nobe-
Živčna bolezen pilota vzrok nesreči
. Washington, d. c. .— Pre-
ava je dognala, da je prišlo p' llesreče potniškega letala pri harlottesville, Va., 1. 1959, ko kilo mrtvih 26 oseb, zaradi pi-a>. ki bi zaradi svojih živcev ^ ° h ne smel več leteti.
showers
Vremenski
prerok
pravi:
hladneje,
Večinoma oblačno,
^ popoldanskih
°zia- Naj višja temperatura 54.
urah možnost
dctoro letino, da je vlada mislila, da ne bo treba nikoli več uvažati vsaj pšenice. Upala je celo, da bo dežela pšenico izvažala kot pred zadnjo svetovno vojno.
Lani je bila žetev komaj povprečna. Režim je vseeno upal, da pšenice za domačo prehrano ne bo manjkalo, pa se je uraču-nal. Že jeseni se je pokazalo, da ne prihaja toliko pšenice na trg, kot so napovedovali. Vlada je zato na hitro roko izprosila od Amerike pol milijona ton pšeni. ce, plačljive v dinarjih, ki jih ji bo pozneje Amerika tako ali tako prepustila za javna dela. Za vlado je1 bil to hud udarec, ni megla več uganjati propagande z napredkom v poljedelstvu.
Letos ji grozi podobna nesreča. V Vojvodini, Srbiji pod Beo. gradom so imeli letošnjo zimo izredno malo snega. Podobno je
nega dežja. Vse to se sedaj pozna na posevih. Na njivah se pozna talka suša, kot da bi bil že julij v deželi. Je pa nekaj razlike med posevi. Posevi na državnih posestvih in kolhozih so nekaj boljši. Državna posestva in kolhozi imajo namreč vse polno privilegijev, ki jih navadni kmetje' nimajo. Predvsem imajo potrebno mehanizacijo za sejanje in gnojenje, povrhu pa dobivajo še umetna gnojila po znižanih cenah. Zato lažje bolj globoko orjejo in več gnojijo kot navadni kmetje. Imajo seveda na razpolago tudi boljše poševno seme kot kmetje.
Prihodnjih 5 do 6 tednov bo odločilo, kakšna bo žetev v Vojvodini in severni Srbiji. Ako bi bila slaba, bo prekrižala vse račune za letošnji družbeni plan. Plan namreč temelji na upanju,
da ne bo treba uvažati pšenice. Ako bi jo morali, bi morali porabiti za plačilo del svobodnih deviz, ki bi jih po planu radi porabili za industrijske surovine in pomožni materijal, pa tudi za navadno potrošno blago.
Slaba letina bi dalje gotovo pognala ceno za pšenico navzgor. Režim je že itak s tem računal, da se bo prehrana podražila. Ako pa je povod za dražjo hrano dražji kruh, je to tem nerodnejše. Že sedaj se je namreč pokazalo, da ljudje kupujejo manj mesa in mesnih izdeffikov, ker se je živina podražila, zato pa da jedo več kruha. Kaj šele bo, ako se vse skupaj podraži.
Slaba letina bi dalje lahko postala povod za novo inflacijo, že sedaj so cene zelo narastle, ako jih primerjamo z onimi iz lanskega leta; kaj bo, ako bi jih slaba žetev še bolj pognala navzgor.
Sicer obstoji nevarnost, da bo
Iz Clevelanda in okolice
Rokoborba—
Jutri zvečer ob 8:30 bo v Areni zanimiva tekma v rokoborbi. Duke in Sato Keomuka, ki sta bila zadnji četrtek premagana, se bosta znova pomerila z Bearcatom Wright in Bobom Brazil. Poleg teh nastopita tudi brata Tolos proti Fritzu Von Erichu in Billyu Lyons.
V bolnišnici—
Mrg. Anton Pavli, 6514 Edna Ave., je v St. Alexis bolnišnici, soba št. 444. Obiski so dovoljeni!
Zadušnica—
V ponedeljek ob osmih bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Mihaela Valentič za osmi dan po smrti.
Jutri ob 11:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Terezo Žele ob 14. obletnici smrti.
Zadnje vesti
WASHINGTON, DC. — Guv. Nehon Rockefeller iz New Yorka je včeraj pozval vso a-meriško javnost, naj se strni za predsednikom Kennedy-em v obrambi svobode. “Varnost ameriškega ljudstva je resno ogrožena,” je dejal gu-
Ameriške ladje rešile nekaj beguncev s Kube
WASHINGTON, D.C. — Ameriške vojne ladje, ki so bile bli-. LUANDA, Angola. — V zadnjih zu obale Kube, koder so se izkr-| dve,h tednih je padlo cali nasprotniki Castra,
verner.
so rešile nekaj premaganih borcev, ki se jim je posrečilo umakniti nazaj na morje.
Gornje poročilo prihaja iz u-radnega vira in kaže, da so bile ameriške vojne ladje pripravljene nuditi Castrovim nasprotnikom pomoč, če bi se jim posrečilo utrditi na obali in oklicati tam novo revolucionarno vlado.
V vladnih krogih zagotavljajo, da Združene države ne mislijo | opustiti boja proti Castru, vladni krogi le še niso na jasnem, na kak način naj se ga lotijo.
Narod jima ni naklonjen
VARŠAVA, Polj. — Pri volitvah v narodno skupščino sredi meseca je predsednik sedanje poljske vlade komunist Joseph Cyrankiewicz dobil v Krakovu manj glasov kot njegov katoliški tekmec. Podobno se je zgodilo zunanjemu ministru Adamu Ra. padkemu v Bratislavi.
V demokratični državi zahodnega Upa bi omenjena politika izginila iz političnega življenja, v ljudski demokraciji sta pa seveda ostala na svojih ministrskih
stolčkih. To je vsekakor znak letošnji družbeni lan začel zgo- u^tevanja «ljuds.ke volje,” o, daj šepati ravno tam kjer se re_ -emer komunisti in njihovi pod_ (
ž;m šepanja naj. o j oji. v Pr0' p01njkj vedno tako radi govore.
izvodnji, posebno industrijski. |	______Q_______	1
Jnidustarijiska proizvodnja se letos ni tako hitro dvigala, kot
je planirano, njen letošnji dvig je celo zaostal za lanSkim. Na drugi strani je potrošnja rastla od januar, naprej veliko hitrejše, kot je bilo predvideno v planu. Rastla pa je radi tega, ker so cene rastle. Ljudje so morali za iste množine blaga plačevati večje zneske. Take vrste “porast” jc seveda čista inflacija. To pa ne velja samo za hrano itd, ampak tudi za stavbeno gibanje. Cene za stavbeni materijal so baje poskočile napram lanskemu letu že za 37%.
Razumljivo je torej, da režim gleda z zaskrbljenostjo, kako se vedri in oblači po deželi. Tega namreč komunisti še ne znajo planirati.
Ne morejo v zbornico
WASHINGTON, D. C. — Vrhovno zvezno sodišče je odločilo, da oni odvetniki, ki ne marajo odgovoriti na vprašanje glede svoje pripadnosti in zvez s komunistično partijo, ne morejo biti sprejeti v Odvetniško zbornico.
Kdor ni sprejet v to zbornico ne more vršiti odvetniških poslov.
Fantje na jug, tam so
Hpk iPf A *
ATLANTA, Ga. — V državah ameriškega juga je 842,090 več žensk kot moških in celo milijon več deklet kot fantov! Tako pravi uradna statistika na temelju ugotovitev ljudskega štetja!
in bilo
pobitih v portugalski kolonij’ Angoli več tisoč oseb. Upor, ki je nastal pred dvemi meseci, sc je razširil in ogroža mir v večjem delu obsežnega o-zemlja.
CLEVELAND, O. — Oblasti so sinoči odredile 37 družinam v Valley View, naj zapuste svoje domove, ker je Cuyahoga River zaradi obilnega dežja začela naglo naraščati. Te so večinoma ostale doma, ko se' je naraščanje ustavilo.
VIENTIANE, Laos. — Vlada kot njeni komunistični nasprotniki so pristali na premirje, vendar do ustavitve sovražnosti še ni prišlo. Souvanna Phouma, ki se je vrnil domov, je predložil, naj bi se zastopniki obeh strani sestali v petek v Xieng Khouangu na področju, ki je v rokah upornikov, zastopnik vlade Bonn Ouma je pa dejal, da daje prednost presto lici Luang Prabangu.
CAPE CANAVERAL, Fla. — Včeraj so skušali poslati z raketo Atlas ameriško vesoljsko vozilo z umetnim astronau-tom na pot okoli Zemlje. Poskus se je ponesrečil im vesoljsko vozilo je s padalom priplavalo srečno in brez vseh poškodb nazaj na Zemljo komaj nekaj sto jardov od tukajšnjega brega. Kljub temu neuspehu n a p o v edujejo, da bodo prihodnji torek poslali v vesolje prvega ameriškega a-stronavta. Dvignil naj bi se le okoli 150 milj visoko in potoval kakih 200 do 250 milj daleč proti južneiru Atlantiku.
COQUILHATVILLE, Kongo. — Predsednik Ka tange Combe je obdolžil predsednika republike Kasavubuja, da je “prodal Kongo Združenim narodom”. Čcmbe je v jezi zapustil konferenco, ki naj bi pripravila pot za reorganizacijo Konga v zvezo držav.
Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi tega kesal!
Ameriška Domovina
•m-/VI r
6117 St OUir Ave. — HEnderww 1-0628 — Clev#l*Bd I, O ki*
National and International Circulation
PtibUaM dally except Saturdays, Sunday*, Holiday* and 1st week of July
PtfrUaber: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Dabrrsc
NAROČNINA t
£a Zadlajene države:
912.00 na leto; 97.00 za pol leta; 94.00 ca 8 mesece ga Kaaado in dežele izven Zed. držav:
9U.00 na leto; 98.00 za pol leta; 94.50 za 8 mesece Petkova izdaja 93.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES.
United States:
912.00	per year; 97.00 for 6 months; 7*.00 for S months Panada and Foreign Countries;
914.00	per year; 88.00 for o months; 94.50 for 8 months
Friday edition 83.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 82
Wed., April 26, 1961
Ob koncu zasedanja Združenih narodov
Ne bi mogli reči, da je letošnje zasedanje ZN dvignilo njihov mednarodni ugled. Cirkus, ki so ga priredile začetkom zasedanja komunistične države s Hruščevim na čelu, je bil zabaven, toda je ZN več škodoval, kot koristil. Hru-ščev je s svojo taktiko napravil generalnega tajnika Ham-marskjoelda za sporno osebnost v okviru ZN, kar je to organizacijo ohromilo.
Že pred leti je Moskva s svojo zlorabo veto pravice v Varnostnem svetu ohromila delo v tem najvažnejšem odboru ZN. Varnostni svet je postal brezpomemben, dasiravno bi moral biti glavno pribežališče za mednarodni mir. V ZN so na hitro roko skovali dva nadomestka: dvignili so veljavo administracije ZN in prenesli so nekaj delokroga na plenum ZN.
Oba nadomestka sta letos odpovedala. Do letošnjega ieta je lahko Hammarskjoeld kot šef administracije ZN urejeval vse polno zadev, ki bi se moral z njimi baviti Varnostni svet. Njegovo posredovanje v sporih v arabskem svetu je bilo uspešno. Mislil je, da se mu bo posrečilo podobno posredovanje v kongoški krizi. Načrt mu je spodletel, precej po krivdi Moskve, ki je porabila vsako priliko, da ubije njegov ugled. Hammarskjoeld uživa sicer danes zaupanje večine članic ZN, toda to zaupanje ni več tako, kot je bilo: je zaupanje iz zadrege, ker večina vidi v njem še zadnjo bilko, ki nanjo lahko obesi reševanje takih zadev, ki jih plenum ZN ne more več reševati, ker je v svojih ciljih preveč razklan.
Odpovedal je tudi drugi nadomestek; plenum ZN. Ta plenum ni več tak, ko je bil. Vanj je prišla vrsta novih afriških držav, vsega skupaj jih je sedaj že 25 in mislijo, da se bo to število še povečalo v par letih. Skupaj s prejšnjimi nevtralnimi državami tvorijo danes v ZN tako močan blok, da ima celo večino, kadar potegnejo z njim komunistične države, zmeraj pa lahko prepreči dvetretjinsko večino katerekoli vrste. Številčna moč nevtralnega bloka bo rastla od leta do leta, toda njegova politična moč bo padala. Ne morja radi tega, ker so v nevtralnem bloku male, gospodarsko ;n kulturno zaostale države, ampak radi tega, ker ta nev-rralni blok nima nobene pozitivne ideje-vodnice. Njegovo glavno opravilo je nihanje med Washingtonom in Moskvo.
S politiko nihanja pa ni mogoče ustvariti nobene dobre politike, kvečjemu — kaos in zmedo.
Naša administracija bo stala preje ali pozneje pred na logo, da preoceni vrednost ZN za našo zunanjo politiko. Elemente preocene lahko nabira že sedaj, so dokaj vidni in razumljivi. Da omenimo samo najvažnejše!
ZN niso to, kakor so bili zamišljeni leta 1945. Niso to, kar so bili v začetku. ZN so bili na vrhuncu svojega pomena in ugleda za časa korejske krize, ne morda po svoji za slugi, ampak po nerodnosti ruske zunanje politike, ki je takrat bojkotirala Varnostni svet. Vrednost ZN za časa arabske krize je že močno padla, vendar so ZN vsaj ustvarili po goje za izvrševanje premirja med Arabci in Izraelom. Odpovedala je pa ta organizacija v kongoški krizi. To je dejstvo, ki ga vsi priznajo na tihem, tajijo pa na zunaj. Ne more spraviti kongoških politikov na skupno linijo, nima pa tudi kapitala, da bi obnovila kongoško gospodarstvo in kon-goške javne finance.
Sedanji sestav ZN ne odgovarja dejanskim odnosom med posameznimi skupinami držav, ki so včlanjene v ZN Komunistične države nimajo številčno dosti moči, toda pO' maga jim veto pravica Moskve in simpatije, ki jih uživajo v nevtralnem bloku. Vse to jim pa ne pomaga toliko, da bi lahko gospodarile v ZN. Zato kažejo očiten namen, da ubijejo ZN ali vsaj popolnoma ohromijo njihovo delo. Plačujejo s težavo le prispevke k režiji ZN ne pa k posameznim akcijam ZN. Na drugi strani so začele odkrito nastopati proti ZN tudi posamezne države v svobodnem srvetu. Prva med njimi je šla po tej poti Francija, sledi ji po malem Belgija. Kdo more jamčiti, da ne bodo našle somišljenic mec drugimi svobodnimi državami.
Računati je dalje treba s tem, da bo prišlo v ZN še kakih 20 držav, ki bodo vse simpatizirale z nevtralnim blokom S tem prirastkom si bo nevtralni blok mogel pomagati samo pri glasovanjih, vrat do pozitivne mednarodne politike si tem ne bo odprl. Bo še naprej' nihal med Washingtonom in Moskvo. S takim stanjem bodo seveda zmeraj manj zado voljne države iz zapadne Evrope in Latinske Amerike, ker bodo obsojene na trajno manjšinsko opozicijo.
Končno bo imel tudi proračun ZN svoj vpliv na politiko ZN. Komunistični blok se bo odtegoval svojim proračunskim obvezam, nevtralni blok se bo skliceval na svojo revščino. Ali naj ostale države z Ameriko na čelju nosijo vsa bremena za posamezne akcije ZN? Ali naj posebno Amerika prispeva levji del in gleda, kako bodo drugi gospodarili z njenim denarjem?
Vkljub temu podpira tudi sedanja demokratska admini-;
stracija politiko sodelovanja z ZN in nadaljuje v tem republikansko politiko. Kaj jo nagiba k takemu stališču?
ZN so danes edina organizacija, kjer se sliši svetovno javno mnenje. Kar se tam govori in debatira, je objavljeno več ali manj nepristransko v vsem svobodnem in nevtralnem, ne pa komunističnem svetu. Zato je za Ameriko potrebno, da se tam oglaša, zagovarja svoje ideje in pobija napade na našo zunanjo politiko. Dalje so ZN še zmeraj edina mednarodna politična borza vsega sveta. To se čuti posebno vsako jesen ob začetku zasedanja ZN. Takrat se tam zbi-lajo ne samo diplomatje, ampak tudi vodilni politiki vsega sveta. To smo videli lansko jesen. Dobro je, da je zbirališče v Ameriki. Že kraj sam vpliva na vse politike in diplomate, ko pridejo v New York. Amerika vodi dalje ravno v palači ZN zelo aktivno zunanjo politiko, ne samo v plenumu, komisijah in odborih, ampak tudi na hodnikih palače ZN, njenih restavracijah in kavarnah. Tam se sklene marsikaj, o čemur svet navadno ne zve veliko, zato pa praviloma zelo pozno. Vse to je nagnilo naše državno tajništvo, da se drži vstrajno linije podpiranja ZN, dasiravno doživi tam naša dežela več razočaranja kot veselih dogodkov.
S tem pa ni rečeno, da bo zmeraj tako. Pri nas se že oglašajo javni delavci, ki kritizirajo brezpogojno podpiranje ZN po naši administraciji. Ako se nevtralna večina ne bo ozirala na ameriško stališče v mednarodni politiki, potem se tudi naši administraciji ni treba ozirati na politiko ZN. Debata o tem vprašanju se je že začela, končala se pa ne bo tako hitro, lahko mogoče utdi ne v prid sedanji organizaciji ZN.
BESEDA IZ NARODA
Kuba - Laos - Kongo - Alžir in kje je konec..
Cleveland, O. — Priznajmo si, da živimo v zanimivem stoletju. Pa že se vidijo dbrazi, kakor “hvala za tako zanimivost,” je kakor tista o potrpljenju, ki je božja mast, revež pa je tisti, ki se z njo maže.
Ozračje je zopet polno napetih snovi. Ponavlja se veliko vprašanje ali so vojne neizogibne, ali pa se jim lahko izognemo. Angleški zgodovinar George Gooch odgovarja na to vprašanje takole. Strogo vzeto ni nobena vojna neizogibna; toda življenje zahteva od voditeljev izredno dale'kovidnost, samopre-magovanje in to v vsaki državi, če naj se prepreči katastrofa.
Poglejmo malo,' kakšen je danes svet, pa si bo lahko vsakdo ustvaril sodbo o tem kje je dobiti voditelje, ki naj bodo tako dalekovidni in se znajo s svojo družbo vred, s svojimi ndarodi in državami tako premagovati, da odvrnejo katastrofo. Najprvo ko liko nas je in kako gospodarsko-kulturno živimo.
Na svetu živi danes po statistiki Združenih narodov 2,790 milijonov ljudi. V takozvanih kapitalističnih državah 20.5%, v so-cialistično-komunističnih 37.5%, 42% pa v gospodarsko zaostalih državah. Kakšne razlike in kako voditi enotno te narode in države? — Proizvodnja jekla na leto je 270 milijonov ton. V svobod nem svetu proizvajajo na leto sedaj 180 milijonov ton, komuni-sti-socialisti 80 milijonov ton, gospodarsko nerazvite države pa komaj 10 milijonov ton. — Gospodarsko kulturno stanje se kaže tudi v povprečni starosti. V Ameriki je ta povprečnost 70 let, v nerazvitih državah — 30 let. Dohodek na osebo je važen. Amerika, t. j. Združene džave, imajo 36% vsega svetovnega dohodka. Pred desetimi leti je prišlo v Ameriki na glavo 1,470 dolarjev dohodka, danes pa 2,057 dolarjev. V Indiji n. pr. pred desetimi leti je znašal dohodek n g osebo 54 dolarjev, danes 61 dolarjev, itd. itd.
Številke so zanimive, so pa ta^ ko nizke, da zahtevajo za sebe cele knjige.
Vsakemu je znano, da je na zemlji cela kopica različnih narodov, držav, verstev in polti, če naj se vse skupaj enotno vodi po “dalekovidnih voditeljih in državah, ki se znajo samo premagovati,” se nam zdi praviMa primera z grškim filozofom Dioge-iicsom, ki je lučjo iskal človeka ob belem dnevu.
Mislim, da je bolje, da oživimo dogodke tega stoletja, ki mu dajejo pečat in ki imajo splošno označbo SPORI, SPORI, VOJNE, VOJNE! Še to v tej zvezi. Ali je bil veliki nemšik pesnik Goethe ali pa veliki nemški pesnik Schiller, ki je bil zapisal, da
je bistvo zla v tem, da zlo nujno mora roditi samo zlo! Spori, vojne, so naravno tako zlo. Dogodki tega zla kot posledice so kratkem, (vsi jih imamo še v spominu):
Poleg raznih “kriz” (maroška :riza, agadirska, avstrijsko-srb-■ska radi Bosne), smo imeli leta 1911 pravo italijansko-turšfco vojno; to pa radi Tripolisa v Severni Afriki; leta 1912 balkansko vojno; leta 1914 začetek prve svetovne vojne, ki je trajala polna štiri leta. Nato je sledilo razdobje dalnega miru, pa ga je mo, reda prekiniti španska držav Ijamska vojna, dokler končno nismo zašli v veliko drugo svetovno vojno, tej pa je sledila velika državljanska vojna na Kitajskem, kjer živi čez 600 milijonov ljudi! živo v spominu so nam vojne v Indokini, sploh v južno-vzhodnem predelu Azije, kjer sta evropski kolonialni državi Francija in Nizozemska izgubili svojo kolonialno posest. Pravega miru v tem predelu sveta seveda še danes ni.
Danes so na obzorju krvavi spori na Kuhi, v Laosu, v Kongu in Alžiru. Za enkrat je pravzaprav najmirnejši evropski kontinent in pa Avstralija, na ostalih treh kontinentih Amerika, \zi-ja in Afrika, pa se dvigajo proti nebu ognjeni zublji kot znaki, da zna na splošno zagoreti.
Od 20. stoletja imamo za seboj 60 let, torej pred seboj še 40. Pretolkla leta so bila zanimiva, toda razburkana. Bodoča preostala leta, kakor vse kaže, bodo enako razbunkana. Sicer pa, ko obujamo te spomine, je važno, da pregledamo na kratko tudi gospodarsko stran.
“Prostor na soncu!” je vpila Nemčija, ko je zahtevala za sebe gospodarske trge izven Nemčije. Carine, uvozne, izvozne, zaščitne — carine kot gospodarska kazen, političnemu sovražniku, so se izkazale kot važno sredstvo samo-uveljavljanja ene države proti drugi. Zadnji povod spora Dunaja z Beogradom, Avstrije s Srbijo, je bil končno izvoz srbskih prašičev v avstro-ogrsko monarhijo, pa ker je bila politična napetost že visoka, so na Dunaju in v Budimpešti prijeli Srbijo za vrat in kot agrarni državi nabili visoke carine pri njenem izvozu v avstro-ogrsko monarhijo. Podoben ali sličen slučaj s carinami kot gospodarskobojnim sredstvom, smo lahko opazovali tudi drugod.
Je pa bilo preteklih 6 let zanimivih, četudi nestalnih in živčnih, tudi v mnogih drugih pogledih. Tako na polju agrarne, kakor industrijske produkcije smo prišli do zaključka, da čim manj človeške delovne rake pri
večja je produkcija. Tako visoko je namreč napredovala današnja tehnika.
Naj zanimivejši je gotovo pojav svetovnega komunizma, samo razumeti ga je treba in sicer v teoriji in praksi. Več kot teorija pomeni za “odpiranje oči” komunistična praksa. Vse je totalno. Totalno tudi v tem smislu, da pripada bodočnost samo komunizmu. Samo komunizem lahko obstoja. Sovjetska zveza si je nadela za prvo nalogo TOLCI AMERIKO na vseh poljih. Naj stane kar hoče! Tudi v športu, ne samo v znanstvu in gospo, darstvu. Poleg komunizma ne more živeti nobeno drugo politično ali gospodarsko prepričanje s svojim sistemom itd. itd. To je res dobesedna borba — na življenje in smrt! Ne bodimo naivni, ne idealni, ali lahkomišlje-ri! Gregorčič je včasih pel, da je svet za vse dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko bi človek bil brat bratu s prisrčnimi čutili. Sicer pa naše praktično življenje v raznih potankostih?! Zakaj pa je na svetu vse polno, če ne prepolno raznih sodnij, ki rešujejo kot nepretrgana veriga same in večne spore.
Sicer pa je stoletje, v katerem živimo, zanimivo tudi z druge plati, ki se nam zdi še najbolj važna. Je to polje naše kulture, našega duhovnega izoblikovanja Tudi na tem polju ima naša doba poseben pečat, pa ga je treba prikazati prav pred oči vsakomur, kar je mogoče najbolj ja sno, če si zastavimo vprašanje in si damo na to vprašanje stvaren odgovor. Kontrolirajmo še samo VPRAŠANJE ali je naše stoletje rodilo velike filozofe kot jih je v prejšnjem stoletju dala Nemčija in ki so imeli za ves nadaljni duhovni filozofski razvoj po celem svetu, odločilen vpliv? Ali imamo romanopisce tega stoletja, ki bi se dali primerjati Rusom Tolstoju, Dosto jevškemu, Turgenjevu, Francozoma Balzacu, Viktor Hugoju, Angležem kakor Darwinu, Gals-v/orthu, Dickensu? Gredo iz rodu v rod, gredo iz knjige na film sko platno. Slovenci smo pev ci. Po slovenskih odrih, tudi tu Ameriki so šle svetovno znane opere, kakor večno mlade, so pa v glavnem vse iz prejšnjega stoletja. Ali je to stoletje dalo kaj podobnega, kaj tako večnega?
Slična vprašanja bi zastavili lahko, ko gre za druga polja, pa raj primeri zgoraj zadostujejo. Manjka ODGOVOR na vprašanja. Tega naj si da vsakdo sam! Priznati je treba, da je ogromno napredovala tehnika. Bila pa je v bistvu že zaplojena v prej šnjem stoletju in se sedaj le nadalje razvija. Se mora! Kajti človeški du:h nujno stremi
napredovanjem in če obstoji tam, kjer so bili pred njim drugi, nazaduje, ker ne napreduje!
Skratka: vsakdo si bo priznal po teh vrsticah, da živimo v iz redni, pa zanimivi dolbi, ki nam za bodoča leta narekuje računati s stvarnostjo kot je, ta pa je bi stveno interesna, materialistična, notranje na vse strani zaple tena in verjetno imamo vsi ob čutek tistega že navedenega Di-ogeinesa, ki je in ki išče danes lučjo ob belem dnevi človeka, ki bi imel tako dalekovidnost in tako samopremagovanje, samoza-tajevanje, da bi znal PREPREČITI VOJNO!
Dr. L. Č.
Smrt mladega šolnika
V	Mariboru je umrl nedavno profesor Lojze Kores. Po dovršeni gimnaziji v Mariboru je pokojnik študiral na ljubljanski univerzi. Študije filozofije je končal šele po drugi svetovni vojni. Nato se je vrnil v Maribor, kjer je poučeval na eni tamkajšnjih srednjih šol.
Je to humano?
Ljubljanski list “Delo” je nedavno prineslo pod gornjim naslovom sestavek, ki lepo kaže, da komunizem malemu človeku prinesel raja. Le berite:
V	Regerči vasi št. 6 pri Novem mestu stanuje poštar Jože Zaletel z ženo in štirimi otroci
starosti od 4 mesecev do štirih let v kleti, ki meri 3x3 metre. Soba je brez poda, stene neometane, prostor ima le eno okence, vrata se slabo zapirajo.
Ker družina v tem “stanovanju” ni zaželena, je lastnica hiše Ana Verbič dala v novembru zmetati na edino posteljo v prostoru tono premoga. Nekaj premoga je tudi pod mizo.
Že soba sama je skrajno neprimerna za bivanje šestčlanske družine z dojenčkom, ker je prostor zelo vlažen. Z naloženim premogom pa jim je lastnica še bolj zagrenila bivanje. Tega gotovo ni storila iz humanih nagibov do sočloveka.
Tako ravnanje lastnice hiše zasluži javno obsodbo. Menim, da bi se za rešitev te zadeve morala zavzeti Socialistična zve-enako pa seveda tudi občinski organ za socialno varstvo. Bernard Vindiš, Novo mesto.
Za sponzorja prosi
Cleveland, O. — Franc Kristan, AAI Čampo Papua, Caser-ta, Italija, rojen 21. februarja 1925 v Ponikvi pri Celju. Po poklicu je delavec, v begunstvu je že dve leti. Župnik mu daje spričevalo dobrega, rednega, praktičnega katoličana in zanesljivega moža.
Kdor bi mu mogel oskrbeti prve stanovanje in pomagati pri iskanju zaposlitve, ga lepo prosimo, naj to sporoči na: 1156 Washington Mayfield Heights
Slavili bodo 20-letmco revolucije
Ljubljansko “Delo” poroča 26. marca iz Ljubljane o sestanku okrajnega odbora “za pripravo proslav 20-letnice revolucije predstavniki vseh organizacij. Sklenjeno je bilo, naj bi se vse proslave strnile na praznovanja treh dni: 4. julija “dneva borcev”, 22. julija, “dneva vstaje” in 22. decembra “dneva jugoslovanske ljudske armade”. Osrednja republiška proslava bo na večer 22. julija v Ljubljani.
Tukajšnje titovske propaga-torje bi ob tej priložnosti radi opozorili, da bodo v Sloveniji slavili 20-letnico revolucije, ne 20-letnico borbe proti okupatorju! Ta je bila največ geslo, pesek v oči jugoslovanskim narodom in svetovni javnosti!
Gospodarska organizacija ni socialna ustanova
Pod tem geslom so začeli Sloveniji priganjati delavstvo k novim naporom in k večji produkciji. Jedro vseh skrbi in vseh naporov je večji dobiček podjetja ne blagostanje delavstva! Tako razlaga ljubljansko “Delo” pod gornjim naslovom nove cilje socialističnega gospodarstva Jugoslavije. — Zanima nas le, v čem je odnos sedanjih gospodarjev podjetij v Jugoslaviji do delavca boljši od delav skih “krvosesov” v kapitalističnih deželah. IMorda bi nam to utegnil pojasniti A. Š.?
Potujoča zobna ambulanta
Ljubljanska šolska poliklinika je izročila pretekli mesec prometu drugo “potujočo zobno ambulanto v novem velikem avtomobilu”, ki bo v znatno pomoč pri zdravljenju zob mladine v vaseh ljubljanskega okraja. Lani je potujoča zobna arh-bulanta oskrbela v ljubljanskem okraju 14,000 otrok in mladine.
Slovenske mladinske brigade zopet v Makedonijo
J u g oslovanske komunistične oblasti so prišle do zaključka, da so mladinske delovne briga-
in utrjevanje komunizma, če že njihova delovna storilnost ni posebno veliko prida. V teh brigadah delajo in se zabavajo skupaj mladi fantje in dekleta. Da je to samo po sebi privlačno, ker ni nobenega strogega nadzorstva glede medsebojnih odnosov, je razumljivo. Skrbni starši zato iščejo vse mogoče načine, da bi svoje hčere in fante rešili pred brigadami.
Kljub vsemu je zadnjo nedeljo v marcu zopet odpotovalo “480 mladink in mladincev iz murskosoboškega, mariborskega in ljubljanskega okraja” proti Makedoniji, kjer bodo gradili cesto “bratstva in edinosti” od Grdelice do Skopja. Na cesti bo letos gradilo 439 mladinskih brigad s skupno 52,680 mladink in mladincev, med njimi bo 38 slovenskih z 8.69 odstotkov skupnega števila brigadirjev.
Bratstvo in enotnost bi zahtevala, da pridejo v Slovenijo gradit brigade z juga, pa o čem; takem ljubljanski časopisi ne povedo nič!
Šc o postrežnini
O uvedbi postrežnine, ki je nadomestila nekdanjo napitnino socialistični Jugoslaviji, smo že pisali. Ljubljansko “Delo”, po katerem smo povzeli vesti o njeni uvedbi z letošnjim novim etom, pravi, da so se ponekod pojavili “rahli znaki” boljše postrežbe, od kar je postrežnina uvedena, da pa v bistvu njena uvedba ni na splošno dosti spremenila. “Odnos do gostov” je o-stal isti, le računi so za eno desetino višji. Z novim letom je uvedlo postrežnino 90 gostinskih podjetij v Sloveniji, do srede marca je njihovo število naraslo že na 170.
tej prvi in drugi produkciji, tem 24, Ohio.
K. S. A
Veliko cesto na Ježici bodo uredili
Pri gostilni “Ruski car” na Ježici se konča široka sodobna trasa Dunajske (Titove) ceste. Zaradi velikega prometa in ozkega cestišča od “Ruskega carja” do cestnega mostu čez Savo ter vrste nepreglednih o-vinkov so odgovorni ljudje pri Občin. ljud. odboru Ljubljana-Bežigrad sklenili, da je treba ta del ceste urediti.
Kdaj se bodo dela lotili, je še odprto vprašanje, ker se doslej še niso odločili niti za način u-reditve. Obstoje trije predlogi-
Sneg jih je presenetil
Po sončnem in čisto pomladanskem vremenu je v Sloveniji nepričakovano 20. marca začel padati moker sneg. Pretrgal je toliko telefonskih žic, da 80 bile prekinjene vse medkrajevne zveze. Za popravo nastala škode na telefonski mreži so P°' trebovali štiri dni. Nekaj ne' všečnosti je sneg povzročil tudi na železniških progah, vendar tam ni bilo večjih zastojev. Hud zastoj pa je nastal na cesti Kalce-Planina, kjer je padlo blizu dva čevlja snega. Cesta ie bila zaprta okoli šest ur. Kake štiri milje dolga kolona osebnih in tovornih avtombilov in dragih vozil je čakala do H- uie zvečer, da je bil sneg očiščen & cesta zopet odprta.
E. K. je zapisal v “Delu”, da zastoja na cesti Kalce-Plani*19 ni povzročil toliko sneg kot “ne discipliniranost, netovarištvo nesposobnost številnih vo: kov”. •
in
zni'
de uspešno sredstvo za širjenje nailijaird dolarjev prometa
ŽENSKE — VELESILA ^
Ženske kot potrošnice blaŽ so postale z gospodarskega sta lišča prava velesila, ugotavljaj0 ameriški poslovni ljudje Povpraševanju Američank P° kozmetičnih sredstvih, po m0, ni obleki in podobnih rečeh sk ša ustreči okoli 5,000 velikih ^ vam, ki so imele lani nad 80
JOSIP STARE:
Lisjakova hči
Nič ju ni motilo, ako ju je časih kaka maska podražila; saj ju ni nihče poznal, Lovro pa se ni nikdar niti ozrl nanju. Brigita mu je poslala prav zgovorno in premeteno žensko masko, ki ga je tako kratkočasila, da je pozabil na ženo in sploh vse druge ozire, katerih je imel sicer polno glavo. Bilo je, kakor bi se ga bil v zavedni maski oklenil sam hudobec. često je čul iz njenih ust take, da ga je bilo sram samega sebe, in vesel je bil, da ni prišel brez maske v to čudno mešanico, časih se je že hotel otresti nepozvane družice, ali zopet mu je godilo njeno sladko blebetanje in kar ločiti se je ni mogel, kakor da ga je začarala do dobra.
Bilo je že pozno proti jutru, ko je ukleti Lovro zapazil, da so ljudje že odhajali. Sedaj šele se je nekoliko streznil in se ogledoval po svojih ljudeh; toda ni jih mogel več najti. “Odšli sta brez mene in Bog ve, kdaj že,” umoval je sam pri sebi in se tudi odpravil domov. Kakor skesan grešnik je stopal po Starem trgu in bi bil najrajši vrgel črno masko raz sebe; toda sram ga je bilo, da In ga ne spoznale pobožne ženice, ki so se že napotile k Svetemu Jakobu k prvi maši. Nekoliko laže mu je bilo, ko je za seboj zaklenil vežna vrata in stopal tiho po temnih stopnicah v prvo nadstropje. Srečno se je zmuznil v prednjo sobo, ne da bi bil srečal koga domačinov. Sedaj pa ga je bilo sram svoje žene. Res je bilo sicer, da je bila še lahkomisel-hejša in da ni poznala drugega nego veselje in zopet veselje; ali tega ni nikdar tajila, dočim je bil on oster v svojih mislih in željah ter iskro me n (ji pobožen. Danes Pa se je dalj zamudil na plesišču nego ona! Še je upal in se tolažil, da je morda vendarle zgrešil Klotildo in da je še ni doma. Prav varno odpre vrata v spalnico. Na tleh Pred posteljama brli ponočna svetilka in pri slabem svitu vidi, da žena že leži pogrnje-na v mehke blazine. Tiho se hoče sleči in smukniti v posteljo, da bi je ne vzbudil; aH kakor se prestopi, zaškrip-ijejo čevlji, zato si ne upa dalje. Kakor uklet stoji pri Vratih in si ne ve svetovati.
Klotilda se skoro ne more Vzdržati smeha. Prišla je nekoliko pred njim domov; pa so ni spala; preveč je bila razvneta od sladkih užitkov. Zadrega moževa ji je dobro došla, da se nekoliko pošali ^ njim.
“Kdo je?” vzklikne kakor v spanju. Lovro se kar ne ga-fto; ona pa se vzdigne, podane si nekoliko oči in ga debejlo pogleda, rekoč;
“Lovro, ali si ti?”
“Jaz sem, jaz j’ ‘odgovori in si sname masko z
obraza.
“Toda, kje si bil toliko ča-8a-” očita mu ona; “nikjer nisem našla in sama sem Jerala domov- Ali se to spodobi oženjenemu možu, pustiti mlado ženo in se izgubiti, kdo ve kam in do ranega jutra?”
“Oprosti mi, Klotilda!” Prosi Lovro.
“Sklenili smo, da si za nekaj časa ogledamo predpust-110 veselje, ti pa se kar za vso d°Č izgubiš med to mešanico, ki jo sme gosposki človek opazovati le skozi masko. Ne, ne> tega bi si ne bila mislila v sanjah! Kaj bi rekel tvoj oče, ko bi to vedel?”
‘Prosim te, draga Klotilda, ndruj; saj se kesam do dna
Hrup, kisnik in srce
notranjega ušesa, hrup nad 120 fonov, na primer tam, kjer preizkušajo reaktivna letala, pa po-
Ugotovitev fiziologov: Hrup škoduje, četudi se človeku zdi, da se je povsem navadil nanj.
srca!”
(“Glej ga licemerlca! Po dnevi je zgolj svetnik, po noči pa bi si dvakrat nadomestil, kar zamudi po dnevi.” Obljubim ti, sladka Klo-tica, da nikdar več ne pojdem v reduto; to ni zame.” Tako, sedaj to ni zate; sedaj sem ti sladka Klotica; kdo ti je bil pa po noči sladek?”
“Nihče; saj sem ti rekel, da me ne vidi več nobena maškarada! Nevednega človeka te čarovnice zavajajo, da jih posluša in se zamudi, da sam ne ve do kdaj.”
. Sedaj se Klotilda na ves glas zasmeje in ga potolaži;
“Kako si še nedolžen, Lovro moj! Kdo bi ti zameril nekoliko zabave! Prav vesela sem, da si se tudi ti oživel; človeku je kar hudo, ako te vidi zmeraj le tožnega in resnega.”
“Bodisi, kakor hoče, ali v reduto le ne pojdem. Zate je to in za teto; vedve vesta, koliko se spodobi in koliko ne. Jaz pa nisem za takšne burke. Kaj bi rekli ljudje, ako bi me spoznali? Smejali bi se mi; smešen pa nečem biti. Ne, nikdar me ne bo! Rajši počakam, da mi poveš potem drugo jutro, kako je bilo.” —
Za zlobne naklepe tete Brigite se prva maškarada v re-duti ni mogla končati bolje nego tako, da so se te veselice Lovru do dobra pristudi-le. Sedaj sta imeli z bratran-ko za vsako nedeljo zvečer popolno svobodo in lahko sta se kratkočasili in veselili v reduti ali kje drugje. Mrak jima ni bil več na poti. Toda prav ta svoboda je do dobra podkopala še tisto malo zakonske sreče, kolikor je je bilo pri Mrakovih.
VIII.
i Lovro Mrak se je kmalu zopet vzdramil iz omotice, ki je obšla tudi njega in ga vlekla v hrupni ples razuzdanih strasti. Spoznal je svojo brezumnost, sprevidel pa tudi, da teta Brigita predaleč zavaja njegovo ženo in da ji preveč budi tisto nenasitno hrepenenje po užitku in veselju. Klotilda je bila sicer mlada, otrok ni imela, in zato se mu je zdelo celo dobro, ako se časih nekoliko poveseli, da se je ne loti tista otožnost, ki človeka le prerada privede v blaznico. Ali nobene stvari ni uživati čez mero. Toda prav tega žena ni hotela razumeti. Lovru je ni bilo treba primerjati drugim razsipnim gospem; dovolj je bilo, da je odprl svoje knjige, in videl je, kako so od dne naraščali računi in da utegnejo veliki stroški naposled presegati dohodke najboljših let. Take skrbi so belile glavo trezno razsajajočemu Mraku. Za sedaj se je še tolažil da bo predpust skoro pri kraju in da bo potem bolje. Nekoliko oblek za iz-prehode, to je vse, kar bo še potrebovala njegova žena.
Res je bilo v postu nekoliko bolje. Deževno vreme ni dalo prilike, da bi se gospe izkazovale v novih pomladanskih oblekah; počakati so morale do Velike noči. Prehitro pa se je Lovro veselil, da so takrat zaprli gledališče. Po praznikih so prišli angleški jahači in so ob Latermanovem drevoredu odprli nekak cirkus, kamor so sleherni večer privabili toliko ljudi, da je pod njimi kar pokala lesena zgradba. Klotilda ni zamudila niti ene predstave in po dnevi in po noči ni mislila na drugo nego na konje. (Dalje prihodnjič.)
—----o------
že enolično kapljanje iz slabo privite vodovodne pipe lahko povzroči motnje v vegetativnem živčevju, krvnem pritisku in srčnem utripu umskega delavca, čeprav ta šum ne presega 40 fonov, kakor strokovnjaki označujejo različne stopnje hrupa. Če pa se hrup nekoliko stopnjuje, že neposredno deluje na naš organizem, in sicer ne glede na to, ali nam je škrebljanje vodnih kapljic neprijetno ali pa nam je celo všeč. Tako trdijo sodelavci dortmundskega inštituta za fiziologijo dela “Max Planck.’”
Pogosto menijo ljudje, katerih delovno mesto stalno obdajajo “kulise hrupa,” da jih to nič ne moti in ne zmanjšuje njihove delovne vneme. To seveda velja le za psihično komponento škode zaradi hrupa, fiziološko pa se človek po ugotovitvah inštitut-skih sodelavcev ne more navaditi na hrup. Organizem človeka, ki je vajen hrupa, reagira na motnje prav tako kot tisti, ki stalno dela in živi v mirnem okolju.
Velikomestni hrup se giblje nekako med 80 in 90 foni; človek celo v spanju reagira na motnje v obliki hrupa, čeprav jih ne zaznava zavestno. To so ugotavljali na spečih prostovoljcih in tudi na bolnikih, ki jim je bilo treba odpreti lobanjo zaradi operacije možganskega čira. Hrup deluje neposredno na tisto živčevje, ki skrbi za avtomatične funkcije našega organizma, med drugim za širjenje in krčenje krvnih žil.
Pri poskusih so uporabljali elektro, — kardio — in encefa-lografe, zadnje čase pa tudi miniaturno oddajnike, s katerimi so lahko spremljali obtok, dihanje in temperaturo prostovoljcev ah bolnikov celo na razdaljo več kilometrov. Pri človeku, ki je po vsem sproščen počival v naslonjaču, so se močno zožile krvne žile v trenutku, ko se je oglasil iz magnetofonskega zvočnika enakomerno močan ton s 30,000 do 20,00 nihaji. Dokler je trajal šum, so bile žile skrčene, normalni obseg pa so zavzele šele minuto potem, ko je bilo spet vse tiho. Podobno je organizem reagiral tudi na posnetke industrijskega hrupa, na primer delovanje vrtalnega kladiva ali enoličnega drdranja rezkalnega
stroja.
Prof. Mark zatrjuje, da se zaradi nenadno skrčenih žil zviša krvni pritisk. Sodelavci inštituta “Max Planck” tega sicer niso potrdili, ugotovili pa so, da hrup omejuje delovanje srca, ki zaradi tega pošlje v žile z vsakim u-tripom manj krvi kot v normalnih razmerah. Krvni pritisk se spričo tega torej ne zvišuje, zato pa prihaja v telo manj sveže kr. vi. Posledica; pomembnim organom primanjkuje kisika.
Zaradi stalno skrčenih žil kot posledice hruja se stopnjuje občutek žeje, industrijski psihologi pa trdijo, da postanejo sicer mirni, preudarni in prijazni ljudje po več letih dela v zelo hrupnem okolju močno razdražljivi in da je v njihovih družinah sorazmerno več nesoglasij kot pri tistih, ki delajo na manj hrupnih mestih. Po mnenju psihologov te reakcije niso odvisne od tega, ali je hrup komu neprijeten in v duševno breme ali ne.
Pri hrupu nad 90 fonov se lahko sčasoma pokažejo poškodbe organov sluha in še posebej
stane nevaren občutljivim živ- ,sti( pri 25 in več nihajih v sekun
enim celicam v možigariih in hrb- ,	......	,	.
, ,v	di pa je bila kri spet normalno
temenem mozgu.	i
še presenetljiva ugotovitev jPreskrtolJena s kisik(>in in se
poskusa z metronomom in .z uro prejšnja utrujenost umaknila ob-
na nihalo: zaradi zvoka petih ni- čutku telesne svežine.
------------o------------
Vlagajmo v Ameriko!
hajev v sekundi se je zmanjšala množina kisika v krvi in je človek kazal znamenja utrujeno-
MALI OGLASI
Garaža za dvojno rabo
V švedskem glavnem mestu so m'edili pod zemljo parkirne prostore za 2200 avtomobilov, ki bodo iSlužili v slučaju potrebe za zaklonišče pred atomskimi bombami.
V Stockholmu so pred krat- tomobilistom, s katerimi je skle-kim izročili namenu četrto podzemeljsko avtomobilsko garažo oziroma parkirni prostor, ki bi ga v primeru letalskega napada lahko preuredili v zaklonišče.
Švedi so začeli v okviru civilne zaščite graditi podzemeljska za-
nilo dolgoročne pogodbe.
Ker so ta podzemeljski parkirni prostor namenili dvojni rabi, so poskrbeli tudi za to, da se v nekaj sekundah nepredušno zapro jeklena in železo-! betonska vrata, ki tehtajo pri klonišča oziroma avtomobilske j glavnem vhodu in izhodu po 35 garaže pred desetimi leti. V naj- ton.
WILLIAM A. PATTERSON
Prihodnji teden praznujemo v vsej deželi “Teden vlaganja v Ameriko,” ki naj opozori javnost, kolikega pomena je varčevanje in pametno vlaganje prihrankov v narodno gospodarstvo. O tem vprašanju bo govoril v ponedeljek, 1. maja, opoldne v hotelu Sheraton-Gleveland William A. Patterson, predsednik United Air Lines, Inc.
novejši je prostora za 300 avtomobilov ali za 15,000 ljudi ali za 4000 ležišč.
V celoti so v Stockholmu dogradili doslej štiri pozemeljske avtomobilske garaže, v katerih je prostora za 2200 osebnih avtomobilov, po potrebi pa bi v njih našlo zaščito okoli 50,000 ljudi.
Podzemeljska garaža je grajena v obliki elipse in ima dvoje parkirnih nadstropij, katerih vsako lahko sprejme po 75 avtomobilov. Za vsako sekcijo so izbrali posebno barvo — rdečo, modro, zeleno ali rumeno — da bi se avtomobili lažje znašli v tem podzemeljskem labirintu. Parkirni prostori sicer niso oštevilčeni, zato pa posebna naprava ob vhodu registira sleherno vozilo, ki zavije v podzemlje, hkrati pa tudi tiste avtomobile, ki odhajajo. Iz razlike lahko vsakdo razbere, ali je kje v podzemeljski garaži še kak prost kotiček.
Medtem ko morajo avtomobili skozi glavni vhod in izhod, se lahko avtomobilisti vozijo z dvigali, ki so pri vhodu in pri glavnem izhodu v eno izmed stranskih ulic sredi švedskega glavnega mesta.
Podzemeljska garaža je odprta noč in dan, avtomobilisti se lahko v njej oskrbijo z bencinom, z motornim oljem ali pa dajo oprati svoja vozila. Ker je parkirni prostor sredi mesta, je namenjen predvsem krajšim postankom, le nekaj mest je podjetje, ki mu je civilna zaščita dala garažo v oskrbo, oddalo av-
V najem
Štiri na novo dekorirane sobe se oddajo odraslim ali no-voporočencema na 6224 Carl Ave. Vprašajte spodaj, zadaj.
—(82)
Odda se
Moderno prenovljeno 4 in 5 sobno stanovanje se odda na 5514 St. Clair Ave., vključno brezplačna uporaba pralnika in sušilnika ter prostor za parkiranje. Vprašajte pri Transfer Hat Cleaning, 1353 E. 55 Sit., IV 1-5380.	(84)
Sobe se odda
4 sobe in kopalnica, na novo dekorirane, se oddajo na St. Clair blizu E. 55 St. Najemnina $50. Vprašajte na 1334 E. 55 St.	(x)
Za dotok svežega zraka v podzemeljsko avtomobilsko garažo skrbi 94 prezračevalnih naprav, ki hkrati zagotavljajo tudi primerno temperaturo, saj bi se podzemlje sicer preveč segrelo. Vodne črpalke, ki so priključene h garaži, zmorejo petdeset hektolitrov vode v minuti, vodo pa črpajo iz velikega rezervoarja v globini 30 m. Zbiralnik vode ima prostornino, ki ustreza 145 tonam ledu. Za primer, da bi bile prekinjene zveze z zunanjim svetom, so vgradili zasilno električno centralo, razen tega pa tudi širši hodnik do bližnje postaje podzemeljske železnice, od katere stopnišča zdaj loči garažo le tanka stena, ki bi jo v po. trebi takoj odstranili, čeprav u-pajo in si želijo, da bi je ne bilo treba nikoli podirati.
-------o-------
Na zračni blazini čez Rokavski preliv
Kakor piše angleški tisk, pripravlja neka britanska tovarna proizvodnjo vozila “Hovercraft,” splava, ki bo na zračni blazini vozil čez Rokavski preliv. Novost naj bi zamenjala dosedanje potniške splave in vlačilce. Pravijo, da bo “Hovercraft” lahko vzel na krov do dve sto potnikov, ki jih bo v pol ure prepeljal iz Anglije v Francijo.
Odkar je pred dobrim poldru-bim letom neka britanska tovar. na prva konstruirala vozilo te vrste, je začelo že šest podjetij graditi “ladje z zračno blazino” ali pa vsaj pripravljati načrte zanje.
Novost bo imela aerodinamično obliko, pri maksimalni hitro, sti 90 milj na uro pa bo znašal njen akcijski radij okoli 200 morskih milj. Letalske “turbi ne, ki proizvajajo zračno blazino, bodo zagotavljale vozilu uporabnost na kapnem, in na morju, zaradi velike hitrosti pa bo “Hovercraft” peljal čez Rokavski preliv po večkrat dnevno. Ladja na zračni blazini bo “vzletala ni “pristajala” na kopnem.
wv v
Isce se
Starejši par ali starejša ženska, ki bi delila stanovanje v bližini sv. Vida z zaposleno žensko. Si lahko sama kuha. Pustite naslov v uradu A.D.	(84)
Stanovanje se odda
Pet neopremljenih sob in kopalnica na 1415 E. 55 St. Za pojasnila pokličite YE 2-7509 po 6. uri zvečer.	(83)
Lastnik prodaja
Hiša 6 sob na 16723 Grovewood Ave. Pridite si ogledat, da se sami prepričate, kakšna je, zato pokličite KE 1-5258. Odprta za ogled vsako nedeljo popoldne.
(84)
Hiša naprodaj
V Chardonu, Ohio, je naprodaj nova zidana štiristanovanj-ska hiša s štirimi garažami. Vsako stanovanje ima dve spalnici, veliko družinsko sobo in moderno električno kuhinjo — pralnik, sušilnik, štedilnik in pečica! — Naprodaj je tudi eno-stanovanjska zidana in lesena hiša z moderno kuhinjo in dvema spalnicama, kolonialno družinsko sobo, ki ima kamnit kamin in katedralski strop. Odlična. Vrt in okolica urejena, sadni vrt in privatno jezerce polno rib (bass, trout in blue gills).
Vse to je mogoče kupiti z $39,000 naplačila. Stanovanjsko hišo je mogoče kupiti posebej!
369 Park Ave., Chardon, Ohio AV 5-9334	—(83)
Sobe se odda
5 sob se odda zgoraj. Vprašajte na 1087 Addison Rd.	—(83)
PLASTIČNI DIMNIK
Pri neki vzhodnonemški kemi. čni tovarni so zgradili dimnik iz plastične snovi. Na vrhu ima po*l metra notranjega premera, visok pa je 86 m.
Pravijo da se je izvrstno obnemel, ker je trenje plinov v njem znatno manjše, razen tega pa ga je zaradi gladke notranje površine laže čistiti kot dosedanje dimnike iz opeke, kovin itd.
V. RIM—E Ivane. (m. Jevi) in Sedij Yorz]'Plujeta iz Neapla v Rim ■m velikih žogah. Zgoraj na desni ju vidimo, ]ko sta “privozili’’ [pred Konstantinov slavolok v Večnem mestu. Okoli 120 milj dolgo pot sta napravili na velikih žogah za reklamo za 'neki cirkus.
Darujte za Rdeči križ!
Ženske dobijo delo
Išče se dekle
za splošno delo v uradu. Mora imeti nekaj znanja v knjigovodstvu. Pišite in sporočite: starost, priporočila in izkušnjo, na Beachland Post Office, Box 3644, Cleveland 19, Ohio.	(82)
Pozdravljeni! — Naznanim Vam da sem dobila LOV1AN CAPSULES ter Vam pošiljam naročilo še za nadaljne 4 dolarje, zato ker sem se prepričala. aa v resnici pomagajo, kar bom povedala drugim! Lepa hvala Vam in Z Bogom! — M. K., McDonald, Pa.
To je ena izmed tisoč oseb, ki so jim LOVIAN CAPSULES pomagale. Prepričani' smo, da bodo pomagale tudi Vam!
Razprodajamo po celi U.S.A.
25 - $1.95 — 50 - $3.69 — 100 - $6.49
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
Chardon Hrib
v Euclid, Ohio, lastnik prodaja zidan bungalow, primeren za večjo družino. Blizu transporta-cije, lep vrt. IV 1-5702.
(24,26,28 apr.)
MALI OGLASI
Willoughby Hlils
Lot naprodaj en aker, 100 če v. spredaj na Chardon Rd. KE 1-0957.	—(83)
Hiša naprodaj
6-sobni bungalow, moderne preproge, aluminijasta zimska okna in vrata. 1153 E. 77 St. UT 1-0540.	(84)
Naprodaj
Blizu Lake Shore Blvd. na lepem prostoru, bungalow, 5 lepih prostornih sob, lep vrt, cena prava.
Blizu Neff Rd., v lepi okolici, zidana hiša, 4 spalnice, sončna soba, zidana garaža, cena prava.
John Knific Sr. Realty
820 E. 185 St. IV 1-9980
Sobe se odda
Odda se 6 čistih sob, 3 spalnice, furnez, avtomatični vodni grelec, mirni odrasli družini. 6205 Carl Ave. EX 1-2497.
(26,28 apr., 1 maj)


<2 Karel Mauser:
:| LJUDJE POD BIČEM I
1 -<•:

g	I. del
S '
S
“Rada sem ga imela in tvoja nekdanja sodba o njeni materi me je zabolela. Toda vem, da si pravično sodil. Nisi mogel drugače, ker si ti.”
“Nisem obsodil otroka. Tudi matere ne, ker nisem sodnik. Obsodil sem greh.”
“Da, Viktor, toda greh je iz človeka. Ne moreš ga obrisati kakor pljunek.”
Silva je s prsti pobirala drobtine, ki so padle od kruha.
“Sicer pa kdaj se moja sodba tiče tebe? Vsak sam bo dajal odgovor za svoja dela. Mislim, da tuj otrok in greh tujega človeka ne more motiti najinega zakona.”
Zalar je trmasto silil naprej.
“Mogoče. Nocoj bom vse premislila. Trudna sem.”
Ni mogla več zdržati.
Viktor se je poslovil, ko je vstala sama in prisluškovala njegovim korakom, je vedela, da je vse končano. Pospravila je posodo z mize in vzela dva kovčka z omare.
Ko je odbirala perilo, so se ji tresle 'roke. Počasi je skladala, kar je vedela, da bo nujno potrebovala. Pohištvo in ostalo bo že dobila ob svojem času.
Potlej je morala sesti. Zalar je še hodil nad njo in zunaj je deževalo. Voda iz žlebu je tolkla v korito.
Končano. Na vrh perila je položila Marijino sliko. Nato je kovček zaklenila.
Zalar je hodil po svoji sobi.
Nenadoma je vstala, odšla v predsobo in odprla vrata v vežo.
Ni se mogla odločiti. Sicer ji je bilo, da se ji je zazdelo, kakor da nevidna kladivca tolčejo ob zid obširne veže.
Potlej se je zagnala po stopnicah. Pred vrati v Viktorjevo stanovanje je obstala. V vseh žilah je vrelo, butalo je v sencih in v vratu, kakor da se nekdo z norčevo silo upira v njej.
Nato je potrkala.
Videla je pramen luči, ki je iz sobe padel v predsobo, slišala Zalarjev glas in kakor da je razvezana bolečina sama kriknila, je skoraj zavpila:
“Viktor, Marija je moj otrok!”
Nato je ob ograji zdrsnila po stopnicah.
Slišala je, da odklepa in v na
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — Excel, oppty. Truck stop. Going bus. Compl. eqpd. Owner must relocate. Very reas. BI. 7-9810.	(83)
TAVERN — BLDG.
4919 W. Chicago Ave. Owner retiring. Priced for quick sale. ES. 8-9522.	(82)
REAL ESTATE FOR SALE
RIVERSIDE — North. By owner. 6 room, 3 br. brk. Georgian. Att. gar., alum. S & S. Yard ideal for kids. 55’xl25’ Indscpd. lot. Fin. bsmt. Overhead sewer. Low $20’s. HI 7-9289.	(64)
APARTMENTS FOR RENT
3% & 4 ROOM APARTMENTS available May 1st. Vic. of 19th and Grove. Convenient to transportation and shopping. CEntral 6-3806 or Pioneer 9-5410.	(24, 26, 28 Apr.)
pol omedlevici se je zavlekla v sobo. Kovčka sta pripravljena stala na tleh.
Žalair je vstopil bled kakor mrlič. V njej pa je v tem hipu vstala moč, ki je do te ure ni poznala. Kakor da Marija živa stoji ob njej in se ji oklepa rok.
“Silva!”
Stisnil je ustnice in pogledal kovčka.
“Jutri zjutraj odidem. Premeščena sem v Dobrepolje. Na lastno prošnjo.”
Videla je, da se mu trese brada.
“Viktor, med nama je tvoja sodba in moj otrok. Moj, nisem ga mogla zatajiti.”
Zdaj šele se je do kraja znašla. Kakor da otrok prosi za ljubezen, da se je oklepa z obema rokama.
“Ne hodi.”
Prošnja je bruhnila iz njega.
“Ne morem drugače. Ravno zavoljo tega si bova enaka. Ko je z bičem udarjal tujec, sem padla, ko udarja pravica, bom vzdržala. To uro sva se našla, da se posloviva čista.”
Zgrabil jo je za roke.
“Silva, tebe ne morem obsoditi. Blaž je, ki je grešil. Zakaj nisi povedala?”
“Obsodil si me in velik si v meni zato, ker si me obsodil. Če prekličeš sodbo, si udaril pravico. Obsodil si Blaža, zakaj mu hočeš slediti? Nesrečna bi bila poleg' tebe, ko bi za ljubezen žrtvoval pravico. Tako pa boš lep v meni, kakor si mi br doslej.”
Videla je, da se ruši vase in kakor spodsekan je padel na stol.
Zbrala je zadnje sile in z zadrgnjenim glasom rekla:
“Pojdi zdaj, jutri zjutraj se vidiva.”
In je šla pred njim v predsobo. Sklonjen je taval za njo in ramena so se mu tresla.
Odprla je vrata v vežo.
“Ne misli na srečo, ob kateri bi bila oba nesrečna. Ne moreš zatajiti sebe kakor jaz ne matere v sebi.”
Ni ji odgovoril, kakor da nosi velikansko težo, je šel po stopnicah.
Zaklenila je vrata, se vrnila v sobico, odklenila kovček in vzela v roke Marijino sliko.
Solze so kapljale na leseni okvir.
* # *
Zjutraj mu je oddala pismo in mu ponudila roko.
Dolgo jo je držal v svoji.
“Zbogom, Viktor.”
Več ni mogla reči.
Sele zdaj se mu je razvezal jezik.
Naslonil se je na ograjo, Silva pa je šla s težkimi koraki proti izhodu. Pred Pavlinovim znamenjen jo je čakal voz.
Šla je po poti, ki je bila razmočena od dežja. Pred znamenjem se je obrnila. Zalar je stal na pragu in dvignil roko.
Sedla je na voz. Ko je pogledala na cesto, je videla, da njene stopinje zaliva voda.
Zamahnila je z robcem.
Ko se je voznik obrnil, ga je pogledala s solznimi očmi.
“Poženite!”
Udaril je z bičem in koleselj je utonil v Gobovce.
DRUGI DEL Upravitelj šole Lado Razpet je nažgal cigareto in ponudil tudi Silvi. Ko je z nasmehom odklonila, je sedel nazaj, preletel papirje pred seboj in Silva je začutila, da je zdaj odvisna od tega človeka, ki niti malo ne
spominja na Viktorja. Nizek, čokat, z ostro prirezanimi brčicami je še ves podoben oficirju, ki je komaj včeraj prišel iz gmajne in slekel uniformo. Čeprav ima komaj nekaj let čez trideset, ki mu jih po postavi in po čudno zabuhlih očeh prisodila že nekaj čez štirideset. Malomarno zavezana kravata se čisto nič ne prilega navadni sivi obleki in ko si nataka v kozarec vino, se mu roka vidno trese.
Silva ima neprijeten občutek, da so mu poslali vse, kar so vedeli o njej. Brez karakteristike v tem času človek sploh ni človek. Karakteristika je najmanj pol življenja in ta ti odpira in zapira vrata. Važnejša je od zmožnosti in od vsega, kar spremlja človek. Nič zato, če nimaš posebnih talentov, tvoje vedenje med revoucijo, tvoji odnosi do ljudi v drugem taboru in tvoj odnos do stranke, tvoje versko prepričanje, če se ga nisi še čisto znebil — to so stvari, ki so najvažnejše, posebno pri učitelju, ki neposredno vpliva na vzgojo novih ljudi v družbi in to v socialistični družbi, ki je prelomila s preteklostjo, z buržujsko vzgojo, ki je u-tesnila ljudi v razrede in dajala prednost tistim, ki so izrabljali svoj položaj v škodo delavnega ljudstva, ki je edini producent dobrin.
Prve, osnovne stvari sta uredila že nekaj dni po prihodu. Bila je na kosilu in predstavil jo je pri rajonskem odboru in pri raznih društvenih predstavnikih. Vedela je, da se temu ne more ogniti in da je ta pota pač treba opraviti. Večinoma so bili to preprosti ljudje, nerodni spričo novega človeka, ki je stopil mednje in Silva je bila vesela, da je bilo to v kraju. Obenem je začutila, da je bilo v Podbrez-jah čisto drugo, da je bil Viktor kot delček vasi, da je spadal vanjo s tako naravnostjo, da je bilo ob njem kakor doma. Ni smela reči, da je ni Razpet spre-

_) ’
OB KOLESU — Dekletce v rdeči žametni oblekci z belim ovratnikom se je naslonilo na kolo voza, ki komaj še spada v današnji motorizirani svet.
jel prijazno. Bila je to tista prijaznost, ki jo radi kažejo nadrejeni, ki še niso dolgo na svojem položaju in je mešanica neke nadute visokosti in sladke zunanje hinavščine, ki se more vsak hip spremeniti v strupeno ujedljivost.
Razpetova žena Nataša jo je presenetila. Bila je mlada, Silva ji ni prisodila več kot kakšnih dvaindvajset let. Bila je višja od svojega moža, skoraj pšeničnih las, prijazno skodranih, toda že po prvih besedah je Silva začutila, da je to ženska, ki skuša svojo notranjo revščino zakriti z neprestanim živčnim nasmihanjem. Namesto obrvi je imela dva ozka barvasta loka, ki pa sta očitno kazala, da Razpetov-ka v barvanju obraza ni vešča. Prav zavoljo tega so njene oči imele nekam mrtev, zelenkast pogled, ki je Silvo navdajal s čudnim odporom.
Čeprav se je branila ostati na kosilu in bi v resnici rajše odšla v gostilno, se Razpet ni vdal.
Jedli so v sobi, ki je bila vsa obložena s slikami v cenenih o-kvirjih. Knjižna omara, majhna pisalna miza pri oknu in težka hrastova miza s štirimi stoli, ki gotovo ni spadala v to majhnost, to je bilo vse, kar je mogla Silva v trenutku obleteti.
“Vse je še tako revno,” je nekam hladno žuborela Razpetov-ka. “Njemu so veliko uničili beli v Zvirčah, jaz pa ...” smejala se je spet s tistim živčnim smehom, “jaz sem odšla v gmajno, ko sem imela komaj sedemnjast let in tam ni bilo zaslužka.”
Kakor da je povedala dober dovtip, se je spet smejala in šele na Razpetov namig odšla v kuhinjo. Silva je bila kakor na trnju. Z vso ostrostjo je čutila, da se je staro podbreško življenje zlomilo in da zdaj prihaja novo, tisto, ki se je v Podbrez-jah še komaj poznalo. Mitingi, zabavljanje čez stare razmere, sestanki tukaj in tam, iskanje za krivci in osladno hvalisanje novega, kakor da je vse novo
brez napak.
Razpet je natočil vina in po juhi vzdignil kozarec:
“Na dobro srečo, tovarišica Silva. Trdno sem prepričan, da se bomo lepo razumeli.” Trčili so. Silva se je ujela v zelenkaste oči Nataše, ki je v zadregi popravila globoko izrezano rdečo bluzo in ravnatelj Razpet je v dušku izpraznil svoj kozarec. Silva je samo omočila ustnice.
Po kosilu, ko je Razpetova odnesla posodo in se nato vrni-
la, so obsedeli. Silva je ogledovala slike.
“Spomini,” je nekam malomarno vzdihnil Razpet, toda Silva je takoj začutila, da se bo razgovor pletel zdaj v to smer. Ni se mogla ogniti. Koj nato jc tudi Razpetovka odšla v spalnico in prinesla velik album.
“Tu sva bila še fant in punca,” je Razpet pokazal na sliko. “Bilo je kmalu po tistem, ko je Nataša prišla v gmajno. Na Tisov-cu smo bili tedaj.”


s?
is
:S

|
g
S'
-i-

|
g
H Draga nevesta!
g
!
i
1
.a
|
1
1
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, naj veselejši in najlepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj večje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba uslužna.
Na svidenje!
g
M
I
8
§
»
si
i
mi!
sz
•rl
8
ŠS
SŠ:
Sp.
M
§
n
r
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
0
g
i
*
PRI OBEDU i— Tjulenj iv 'živalskem vrtu v Chessingtonu na Angleškem kar ne more z glavo iz kangle, v kateri mu je čuvaj Jack Young prinesel hrano.
I
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
NAZNANILO IN ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem poročamo žalostno vest, da je po njeni dolgi bolezni ljubi Bog poklical k sebi našo dobro in skrbno mater, staro mater in sestro
Johana Krall
roj. STRUNA
v Zagradec Fužina v Sloveniji. Stara je bila 76 let.
Zatisnila je za vedno svoje trudne oči 26. marca, 1961. K zadnjemu počitku (smo jo spremili 29. marca iz cerkve Marije Vne-bovzetc potem pa na pokopališče Kalvarija.
Posebno sc hočemo zahvaliti Father Mathias Jager, in Father Joseph Varga za obiske na domu kakor tudi za darovano slovesno sv. Jnašo zadušnico. Father Anthony Rebol za asistenco pri sv. maši zadušnici, kakor tudi Father Jagru za molitve v pogrebnem zavodu.
Srčna hvala vsem za sv. maše in za toliko lepega cvetja.
Hvala dr. Sv. Ane št. 4 SDZ za molitev rožnega venca ob krsti.
Hvala nosilcem krste Arthur Woods in Charles Jenda.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Iskrena hvala vsem, ki so prišli pokojnico kropit, vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko ljubeznivo postrežbo.
Vi pa, naša ljubljena soproga, mati, stara mati in sestra, počivajte v miru. Mi vsi Vas bomo ohranili v trajnem spominu.
Žalujoči ostali:
ANTON, soprog
JEAN MARY por. RUSSELL, FRANCES por. BUCKLEY, ANTONIA por. TOMAŽIČ, MARY por. KOVAČIČ,, hčere WILBUR, JAMES, JOHN in JOHN, zetje Štiri vnukinje, JOŽE STRUNA, brat v Sloveniji Cleveland, Ohio, 26. aprila, 1961.

PARIZ V ZGODNJI POMLADI >— \Slika kaže idel pod-ne površine nedaleč od Eijfelovega stolpa. Pomlad je že v zraku, ni se pa še razbohotila v naravi.	/	/