SDAJ ' ZA GORIŠKO IBT REAKC IJO DNEYKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŽKO OZEMLJE Leto VIII. . Štev 143 f2139^ Poštnina plačana v gotovini ^—r -■—...... -*. ^ ' Spadizione in abbon. post. 1. er. «IZ STO DROBNIH STVARI SE VIDI, DA KAKRŠEN JE DUH PROTI SLOVANOM CIVILNE ITALIJE, PRAV TAKSEN JE TUDI CERKVENE. V TEM POGLEDU MED ITALIJANOM IN ITALIJANOM NI RAZLIKE, PA NAJ NOSI FRAK ALI PRELATSKI PLASCu. Tako je pisal slavni hrvatski škof Strossmayer 27. marca leta 1877 svojemu prijatelju fr. Račkemu, znamenitemu hrvatskemu učenjaku, predsedniku Jugosl. akademije znanosti v Zagrebu TRST, četrtek 12. junija 1952 Cena 20 lir Zaskrbljenje v Veliki Britaniji zaradi položaja na lužni Koreji V spodnji zbornici je Eden obsodil ravnanje predsednika Sigmana Rheeja * Stališče laburistov * Anglija name-ava zahtevati udeležbo pri pogajanjih v Pan Mun Jomu ? - V Londonu bodo objavili belo knjigo o Koreji in o »ojnm ujetnikih - Sklepi južnokorejske zbornice - Vojni ujetniki na otoku Kojedo ubili 115 svojih tovarišev Predlaga, naj častniki petih nevtralnih držav odidejo "a Korejo, da ugotovijo, kakšen je položaj vojnih ujetnikov 9jI .H* Predsednik. Truman je danes predla- ^otouiin um? ,1 5 nevtralnih držav odšli na Korejo, da tam htjskimi'ujetniki 6 ravnajo a severnokorejskimi in ki- MstrJr -V &smu’ ki ga je poslal obrambnemu mi-, krat&JZ ’ m Podprt ter spopolnii enak predlog demo-> da uaotovii°’ kakšen je položaj in kaj se pravzaprav zunP^PON, 11. — Britanski S, J1 minister Eden je da-izia, % ede položaja na Koreji .v. -i ,v spodnji zbornici, da sveniske akcije na Južni’Ko. v, “e upravičujejo razglasit- Vp -v ^ uvtl-UjCJU 1 čLCgldSll' to “kodnega stanja, kakor je Hhoo°^-\ Predsednik Singman Voi Ymenil je nato ves raz-jj.i,P?*°žaja ter posredovanje ohnm‘SIJe OZN za združitev in ProH^j Koreje, posredovanje Lioo Trumana. Trygve stav«-i diplomatskih pred- AvI(- ^ov Velilte Britanije in je i: t.er jo pripomnil, da ontanski odpravnik poslov dobil navodila, naj bi Redniku Rheeju sporoči, da Bjal®govo vztrajanje na seda-tanil s.tališču ((predstavljalo Wi- nje nadel. za katera se niu oborožene sile Združe-“b narodov na Koreji,, brito ni jo dalje dejal, 'da se Vati vla41o /ranc°sk0 mnenje, da bi kcnfpvi y kratkem sklicati "rerenco štirih o Nemčiji. seji francgsikesa 5Wriw SVete PU Je Pred-da ^s,^lpo,Un ! ie. ie poslala navodila svojim ki razpravljajo o del CCi; e Batom, INr>trr...., * ratmfcirVda bo težko dose-^r0v. *okl ° ,bonTlskih dogo- onovno no- & neizkud a C e snovno ne ''Vez*, oi a v°jja Sovjetske Nmmr, Pogajanja por, kenart?,’. "e bl Preostala ^bje cp,°litika raze'i se-'hernh' , P . ‘ pnž!o do spre-Hstanlk °Vn €?a tnn-cnja, bi ';<3Prl not 'likov lahko Mirih sestanek kondor?,^ ministrov V Va kMer? T"rnja' da W tstanek a ! i Predhodni 'davni , Ji -rlh.omejen na dve '> eblaT kfraŠ i13 •volilv':: in ^ bo i, tli ,jo Ima vlada, teh 4 -1 volitev izšla. Ra-Wšanil f°.dtuga številna tastu e« JhCTnivT zveza ima vzhod. ?a doW o na 0dEi in; Nisi KTv"0' 2' sovjetski pred-^etn^ii '. morala imeti enotna {Prav last-ne oborožene sile, £h^i.°mejene, 3. vztrajanje J 5av' a pt nova vs;-Vt‘u;Dii vla^a lahko svobodno Ibi oavt kČt\lni koli regio- 1 bstino OZN1 1 v 'Madu Jnn®nj3, du bi . konferenc. , . sovjetsice kakor dolg ■ lahko namene besnila ?c-^2df"c.r da“l0 ^«javanie nrnpnf - ° tud'i oseb- vseboval 1 kateri nai lverenco štirih, ^tavnih vprašanjihaZvra-^all 0 kfSfn VhWvami. n! " banu ac! ne bl Sp sestali "e Stau zlu- njihovi predstavniki. Zelo verjetno bo odgovor, v katerem, bo tudi zahteva, naj bi Sovjetska vlada dala točna jamstva, odposlali še pred prihodom Ache-sona v London, kateremu se b0 pridružil tudi Schuman. Adenauer se je danes sestal s člani zunanjepolitičnega odi-bora v Bundesraiu (senatu), katerim je obrazložil svojo te. zo, da ni potrebno, da senat ratificira pogodbene dogovore m pogodbo o evropski obrambni skupnosti. Odbor pa te tez« nj sprejel. Kakor je znano, ne more Adenauer računati gotovo na ratifikacijo y senatu, ker imajo tu večino socialni demo krati, ki nasprotujejo amen,j'»-fiiim dogovorom. Predsednik socialno demokratske stranke Schumacher pa je danes po radiu ponovno poudaril, da bodo bonnski do-govori in pogodba o obrambni skupnosti spravili v nevarnost zopetno združitev Nemčije. Pripomnil je, da bo udeležba Nemčije v evropski vojski povzro. čila nevarno tekmovanje z Rusi. «Adenauer je podpisal po. godbe, ne da bi vedel, ali nameravajo zavezniki braniti Zahodno Nemčijo kot svojo ena. kopravno zaveznico«, iz dejal Schumacher, ki" je pripomnil, da ponovila združitev' čljo sedaj v rokah zahodnih držav in ne Nemcev. ((Nemška vlada pa se je 'udi odpoved** la ogromnenu premoženju v tujini in drugim pravicam glte de tovarniških patentov«. Ponovil je, da se položaj lahko reši samo z novimi pogaja, nji z zahodnimi državami, o katerih pa ierazil dvom, ker da Adenauer nikoli jasno pove svojih želja in zahtev. Končno j.; Schumacher omenil težnjo vlade, da vse svoje nasprotnike naziva s komunisti* in je dejal, da ao tadnje pravne volitve v Italiji pok, zale, kam vodi ta vrsta politiki V tVashingiorju je Aches ponovno poročal pred senatni -zunanjepolitičnim odboror kjer je zagovarjal ratifikaciji bonnskih dogovorov. Ponovil je, do ZDA niso sklenile nobe. nega tajnega dogovora s Fraa» cijo, .Veliko Britanijo ali diu- gimi državami. Gledg Severne Afrike je Acheson izjavil, da niso ZDA tu prevzele nobenih obveznosti. Dalje je izjavil, da ni bila prevzeta nobena obveznost glede ukrepov v primeru, da bi se ena od držav članic umaknite iz evropske obrambne skupnosti. Sklenjeno pa je bilo, da bi'se v tem primeru posveto. vali z ostalimi ogroženimi državami in podvzeli potrebne ukrepe. Omenil je nato zadnje ukrepe sovjetskih in vzhodnonemških obtesti, in dejal, da bi znala Rusija pod vzet; nove ukrepe, ki bi Vzhodno Nemčijo še bolj vključile v njeno območje. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — V zvezi z ustavno reformo je podpredsednik Prezidija in predsednik zakonodajnega odbora zvezne ljudske skupščine Moša Pijade danes izjavil, da je osnutek načrta ustavnega zakona, ki so ga izročili v diskusijo CK KPJ, zakonodajnemu svetu in javnosti. služi kot osnova za formulacijo nevega načrta, ki ga bo. do v jeseni predložili ljudski skupščini v razpravljanje. Moša Pijade je poudaril, da je bila dosedanja diskusija v tisku preveč abstraktna in da niso poklonili dovolj pozornosti pcv menu reorganizacije ljudskih odborov, ki so osnova nvega sistema cblasti. Po novem ustavnem zakonu bo Prezidij stvarno izvršilni or. gan skupščine in ne bo imel pravice izdajati odločbe z zakonsko močjo. Organi uprave, ki bode imeli administrativen značaj, bomo imeli v svojem področju popolno samostojnost Predsednik republike ne bo izgubil z izvolitvijo' poslanskega mandata, kot so najprej predlagali. Volitve za zvezni svet bodo neposredne, kandidate za zvezni svet pa bodo lahko predlagali bodisi ljudski odbori, bodisi posamezne skupine državljanov. Poslance v svet proizvajalcev bodo volili okraj, ni in mestni sveti prizvajalcev za dve leti. in to sorazmerno s številom prebivalcev republike. Po trgovskem sporazumu z Avstrijo, ki so ga 6. junija pod-pisali na Dunaju, je bil danes v Bonnu podpisan trgovski sporazum med Jugoslavije in Zahodno Nemčijo, ki predvideva obojestransko zamenjavo blaga v letošnjem letu v vred nosti 60 milijonov dolarjev Poseben sporazum predvideva, da se nemški investicijski kredit v Jugoslaviji poveča za 9 milijonov dolarjev na 44 milijonov. Prav tako so uredili turistični premet in tehniko plačilnega prometa. Jugoslavija bo izvažala v Zahodno Nemčijo predvsem baker, cink, bavksit, tobak. koruzo, prašiče, meso, sadje, vino in les, uvažala pa stroje, traktorje, industrijsko opre- mo m razne industrijske izdelke. Trgovski promet z Zahodno Nemčijo se je letos zelo pove. cal. V prvih treh mesecih tega leta je znašal delež Nemčije v skupnem izvozu Jugoslavije 24 odst., v uvozu pa 23 odst. Medsebojna izmenjava blaga bi se lahkote povečala, če bi Zahodna Nemčija zmanjšala za. ščitne carine. Jugoslovanski izvozniki upajo, da bodo v bodočnosti te motnje odstranjene. Agencija «Jugopress» poro-qa,_ da poklanja ZSSR vedno večjo pozornost modernizaciji letalstva svojih satelitskih de. žel. V letu 1950 so v satelitskih državah začeli formirati večje letalske enote, v katerih zamenjujejo stara letala tipa Jak-9, 11-10 in Pe-2 z novimi aparati na reakcijski pogon tipov Mig-15. La-15, La-17 in Jak-15. Po zadnjih poročilih ima danes Madžarska dve mešani letalski diviziji. Romunija eno lovsko in eno mešano divizijo, Bolgarija eno lovsko in dve mešani in CSR dve lovski in dve mešani diviziji. Nekatere mešane divizije so opremljene pretežno z bombniki, večinoma z le-tali Pe-2 f Iz Budimpešte pa poročajo, da so sovjetske čete začele z graditvijo utrdb v severno-vzhodni Madžarski v okraju Borsod. Dela opravljajo kaznjenci pod vodstvom sovjetskih inženirjev. Agencija «Jugopress» pcroCa, da bodo v kratkem podpisali turistično konvencijo med Jugoslavijo in Grčijo. Načrt konvencije predvideva med drugim vzpostavitev redne avtobusne linije Dubrovnik-Atene in olajšave za turiste, ki bodo V Teheranu zanikujejo TEHERAN, 11, —- Glavni stan iranske vojske odločno zanikuje govorice o poizkusu vojaškega udara v Teheranu in o “rp’ tacijj petih polkovnikov. Vojaške oblasti iščejo početnike teh govoric. Proti listu «Nabarde», ki je objavil omenjene govorice, pa bodo sodno postopali. obiskali klimatična mesta obeh držav. Piloti, jadralci in padalci letalske zveze Jugoslavije bodo na poziv avstrijskega Aerokluba 12. in 15. junija izvedli ve, lik letalski miting v Celovcu. Sodelovali bodo znani jugoslovanski piloti—akrobati, jadralci m padalci. B. B. ichesunovo potovanje WASHINGTON, 11. — Tiskovni tajnik zunanjega ministrstva White je izjavil danes časnikarjem, da namerava Acheson odpotovati v London z letalom v nedeljo 22. junija in o-stati v Angliji do 28. junija. Dne 25. junija bo Acheson prejel častni doktorat oxfordske univerze. Dne 27. junija so bo sestal z francoskim zunanjim ministrom Schumanom in britanskim zunanjim ministrom Edenom. White je nadalje izjavil, da namerava zunanji minister 28. junija odpotovati iz Londona v Berlin na večern obisk, 29. junija pa odpotovati z letalom na Dunaj, kjer bo obiskal avstrijskega kanclerja Leopolda Figla, ki ga je povabi! na svojem nedavnem obisku v Združenih državah. Acheson bo 1. julija odpotoval z Dunaja v Rio de Janeiro preko Fort Lyauteya in Dakarja .v Severni Afriki ter Recifa v Braziliji. V Braziliji bo zunanji minister osta] nekaj dni in obiskal tudi .San Paulo. nakar se bo z letalom vrnil v AVashington. rodnega sodišča v petrolejskem sporu. Na zahtevo angleške delegacije bo prihodnja razprava v petek zjutraj in na njej bo britansko stališče obrazložil Sir Eric Beckett. * WASHINGTON. 11. — Bančni odbor predstavniške zbornice je danes odobril podaljšanje zakona o nadzorstvu mezd, cen in najemnim za eno leto. Ta zakon tudi pooblašča vlado za dodeljevanje in razdeljevanje strateških surovin. B «nacionalno izdajstvo« in *. da od 28. aprila dalje vrši sta. len pritisk na duhovnike v co. ni B, pri čemer se poslužuje tudi grozilnih pisem. Dejstvo, da vsega tega fašistični škof ni niti zanikal niti potrdil, temveč se odgovoru na te obtožbe izognil, pa pomeni, da. so tudi te obtožbe točne. Edino kar je škofovska kurija v svoji izjavi «Ansi» zanikala, je trditev da bi škof Santin prepovedal na omenjeni konferenci duhovnikom vsako zvezo in sodelovanje z oblastmi v c oni B. Pri tem škof in njegova kurija še posebej poudarjata, da je škof duhovnike sspodbujals, naj lojalno spoštujejo zakon in odredbe civilnih in vojaških oblasti«. Prosimo naše čitatelje --predvsem pa tiste v uredništvu lista «Ultime Notizie«. ki jim je na čelu znameniti član Katoliške akcije iz Torina — naj si zamislijo katerega koli župnika v coni B in predsednika ljudskega odbora dotič-nega kraja, ki nenadoma či-tata v časopisih ali pa slišita po radiu, da vse svetovne radijske postaje oddajajo vest, da je tržaški škof Santin poslal kardinalu Spellmanu v Neto York brzojav. v katerem trdi, da se cefkev in vera v coni B preganjata. Popolnoma logično je, da se je predsednik ljudskega odbora kot nosilec krajevne oblasti čutil prizadetega in Ob prvi priliki postavil domačemu župniku približno takšna le vprašanje: «Gotovo ste slišali, da vaš predpostavljeni škof Santin trdi, da oblast tukaj pri nas preganja cerkev in vero. Kaj pravite na to?». Župnik, ki v miru opravlja svoje cerkvene in verske doli. nosti in ki je morda še pred kratkim poslal prav temu predsedniku ljudskega odbora pismeno zahvalo v imenu vseh vernikov, ker se je predsednik zavzemal in pomagal, da se je s*ara cerkev obnovila, je predsedniku, na to vprašanje takole odgovoril (kajti drugače odgovoriti ni mogel): «Ne ne morem trditi, da se cerkev in vera preganjata. Ravno narobe, oblast nam je celo pomagala obnoviti naš božji hram. Zato lahko rečem, da škof Santin v tistem GOSPODARSTVO IN FAŠIZEM dve temi italijanske politike Razprava o zakonu prati neotašizmu v poslanski zbornici - Dejstva ne potrjujejo optimizma Detle in Kanonija v tinančnih vprašanjih NOVI DELHI. 11. — Indijska spodnja zbornica je danes odobrila proračun za narodno obrambo, ki znaša več kakor 50 odst. celotnega indijskega proračuna, ★ HAAG, 11 — Pred mednarodnim sodiščem je prof. Rol-lin, ki zagovarja iransko vlado, končal z utemeljevanjem teze o nepristojnosti medna* (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Italijanska poslanska zbornica, ki je včeraj izglasovala začetek podrobne razprave o zakonu za zatiranje neofašizma in njegov prvi člen (ni bilo neopaženo, da se je to zgodilo prav na obletnico umora Giacoma Matteottija, na obletnico umora bratov Rosseliijev in na obletnico zahrbtnega napada Italije na Francijo — verjetno ne toliko slučajno, kot po želji in potrebi onih, ki se danes bolj iz nujnosti kot iz prepričanja oklepajo protifašističnih gesel), je danes nadaljevala razpravo o posameznih členih. Razpravo, v katero so s predlogi amandmanov posegali samo misini in monarhisti, je vodi! sam Scelba, ki skuša po mnenju nekaterih s podobnimi nastopi spet utrdit; omajano zaupanje v demokratičnost italijanskih upravnih organov. Poleg parlamentarnih metod pa se poslužujejo neofašisti v tej borbi proti zakonu, ki sicer brzojavil ni govoril resnice». Toda ta župnik se bo istočasno sp.om.nil, da mu je na zadnji konferenci v Trstu, v Ulici Cauana, škof Santin strogo prepovedal dajati karkšne koli izjave o stanju cerkve in vere v njegovem kraju; spomnil se je tudi, da ga bo škof lahko kaznoval, če bo ta njegov ukaz prekršil. Kaj naj torej ta župnik stori, če noče delati proti svoji ve. sti, če hoče govoriti resnico? Na to vprašanje naj odgovorijo predvsem eUltime Notizieki smo jim prav zares iz srca hvaležni, da so včeraj prevedle tudj v italijanščino našo logično razlago, kako je tržaška kurija v predvčerajšnji izjavi agenciji ANSA obdolžila samega škofa Santina in potrdila, da so navedbe poročila vojaške uprave JLA jugoslovanske cone STO glede konference 28. aprila t, l. v Ulici Cavana točne. Pa še to naj sUltime Noti-zie« povejo svojim čitateljem, da je v tistem času, ko sta papež in Mussolini imenovala za reškega in nato za tržaškega škofa Antonia Santina, tedanji nadškof zagrebški Ante Bauer izdal poslanico, v kateri je določil, da se morajo v vseh katoliških cerkvah v Jugoslaviji vsako leto na praznik svetega Jožefa vršiti molitve za versko svobodo Slovencev in Hrvatov v Slovenskem Primorju, Beneški. Sloveniji, Istri in na Reki. Za tisto versko svobodo, ki jo je kratil Santin in njemu podobni. prihaja dokaj pozno, tudi groženj; nedavno je izšel članek misinskega voditelja Almiran-teja, ki grozeče omenja, da bodo «ostali zabeležen'« vsi tisti ki bodo za zakon glasovali. V senatu pa so se ukvarjali z gospodarskimi vprašanji v zvezi s finančnimi proračuni. Govorila sta ministra Pella in Vanoni, prvi o gospodarskem položaju v Italiji, drugi o državnem računovodstvu in davčnem sistemu. Preveč bi bilo ponavljati vse podrobne številke, ki jih je navedel Vanoni; naj omenimo le, da se je branil pred očitki, da so v Italiji, VIDALIJEV PREPIR Z LASTNIMI PRISTASI Izidi zadnjih upravnih volitev so povzročili globoko zaskrbljenost med vrhovi tržaške kominformistične agenture. Z mastnimi črlzami pozivajo Tržačane na zborovanja, kjer jim sam Vidali tolmači volilne rezultate in kaj se za njimi skriva. Tudi njihov tisk, ki je spočetka besedičil o «utrjenih» pozicijah kominfor-mistiine stranke, bruha stalno svojo jezo predvsem na tista gibanja, ki so se v teh volitvah najbolj okrepila, namreč zlasti na indipendentiste. Hkrati pa' kominformlstični tisk poziva vse tržaške demokrate v skupne fronto proti fašizmu- Pri vsem tem je zelo zani-mipo pogledati, kakšne argumente uporablja kominformi-stično vodstvo proti indipen-dentistem ,kako si zamišlja fronto proti fašizmu, in kaj vse trpa pod besedo in pojem ufašize m«. V papirnati gonji proti in-dipendentistom je najzanimi-vejše dejstvo, da ima ta kom-informistična kampanja izrazito obramben značaj. Vse, kar pišejo proti indipendentistom je stvarno namenjeno njihovi lastni bazi. Zadnje volitve so namreč pokazale, da se tržaško delovno ljudstvo, ki se še nahaja pod njihoviin vplivam, hočemo res doseči neodvisnost ne pusti reč vleči za. nos, in da je v glavnem že spregledalo dvoličnost kominformistič-nega vodstva zlasti glede tržaškega vprašanja. Naivneži bi Pričakovali, da jih bodo volilne izkušnje spametovale, da bodo pcdvrgli ostri kritiki predvsem svoje lastno sleparsko stališče do tega vprašanja in potegnili utrezne zaključke. Mi pa, ki smo s to naivnostjo že davno opravili, vemo, da ostaja kcrri-mformistično vodstvo zvesto svojemu iredentističnemu stališču do tržaškega vprašanja. Vsa njihova sedanja papirnata ofenziva je najboljši dokaz te resnice. Sedaj bomo priča stalni njihovi kampanji proti mam in proti indipendentistom. Ta kampanja pa je predvsem naperjena proti njihovi lastni bazi, tako da moremo govoriti o dejanskem dvoboju med kominformističnim vodstvom na eni strani, in tistimi pristaši, ki jim še sledijo v nepre-več dobri veri, na drugi strani. Pred indipendentisti se mora danes kominformistično vodstvo celo braniti. Kako se branijo danes in kako so napadali včeraj? Pred volitvami s o kominfer-mistiini voditelji rade volje poudarjali, da so edino oni resnični indipendentisti, in da naj zato ljudje: volijo nje, če Tržaškega ozemlja. Tisoče in tisoče pristašev jim ni verjelo in rezultat ie znam Po tej poti si torej kom informist icni voditelji ne morejo obetati uspehov, in čisto jasno je, da bi jih na prihodnjih upravnih volitvah dočakal še večji poraz. Zato so se odločili za drugačno taktiko. Ta nova taktika Pa je hkrati ponoven dokaz o njihovi dvoličnosti. Nasprotnikov v svojih lastnih vrstah so se zato lotili frontalno: Začeli so z napadom na saino idejo o neodvisnosti Tržaškega ozemlja, češ, indipendentizem šibi delavski razred, ker baje odvaja delavce od borbe za njihove pravice, ker jih baje pasivizira in spreminja v brezoblično množico, itd. (glej «U Lavoratore» od 9. t. m,; ((Reakcionarni značaj «indipendentističnega» ko- zmcpolitizma»). Nas pa zanima lem zlast: sledeče vprašanje: Kako i« mogoče, da delavci zapuščajo kominformistično vodstvo, ki se vsak dan najmanj desetkrat trka na svoja revolucionarna prša, ki pred vsem svetom slovesno zatrjuje, da se vneto bori za interese delavskega razreda, za mir, kruh m svobodo vsega delovnega ljudstva — in glasujejo za neko gibanje, ki se zavzema baje sama za neko formalno neodvisnost našega ozemlja, brez. neke izrazito razredne vsebine? To je osnovno vprašanje, in na to naj dajo kominformistič-ni voditelji tehten odgovor, če so sploh zmožni trezno in objektivno presoditi položaj. Ce so zmožni nekaj podobnega, potem bodo morali nujno odkriti, da ima že sama borbai za neodvisnost Tržaškega er zemlja, učinkovit socialen in razreden značaj: neodvisnost Tržaškega ozemlja pomeni namreč hkrati konec italijanskega gospodarskega, finančnega in s tem tudi političnega monopola nad našim celotnim življenjem. To je eno. Drugo pa je v tem, da se kominfcrmist-.čno vodstvo zaman šopiri s svojo «borbenostjo», delavsko in razredno borbenostjo: tudi glede tega imajo najboljši odgovor v volilnih rezultatih. Sicer pa: če bi bili delavci — in za delavce gre — res prepričani, da Vidali et Co resnično zastopa jo njihove interese, potem bi se to moralo pokazati tudi pri zadnjih volitvah. Ce se nj, potem jim ne moremo pomagati: videant consules! Neresno in poniževalno pa je, zaganjati se v. nasprotnike1, ki morejo sicer imeti celo vrsto hib in napak, a ki imajo brez dvema ta prednost, da znajo napredovati, medtem ko se kominferr-misti po vsem svetu odlikujejo samo z nazadovanjem. Končno še par besed o njihovi «fecnti proti fašizmu«. Proti resnični antifašistični fronti nimajo kaj, in tudi proti V id ali je vi fronti ne bi imeli pomislekov, niti bi imeli resne ugovore proti temu, da on zahteva, naj bi ta fronta bila zelo sirčka. A kako si on zamišljajo to «široko fronto proti fašizmu)), ki ne zahteva od nikogar, da se odreče svojim, načelom., idejam in prepričanju (glej «11 Lavcra-tore« od 9. t. m.)? Koga torej poziva Vidali v to fronto, ki naj bi bila celo fronta proti fašizmu? Očivid-no gre za tisto fronto zagrizenega iredentizma in šovinizma, ki je skupno z Vidalijem izglasovala znano iredentistično protijugoslovansko resolucijo v tržaškem občinskem svetu po marčnih fašističnih izgredih, za katero so fašisti prvi navdušeno glasovali. Vsekakor zelo zanimiv nar-čin, kako si Vidali zamišlja borbo proti fašizmu. In potem se še čudi, če ga delavci zapuščajo, nasprotju z vsakim kriterijem pravičnosti, posredni davki nekajkrat višji kot neposredni; Vanoni je trdil, da je sploh ((razmejitev med posrednimi in neposrednimi davki težka in samovoljna« in da ni mogoče kriterijev, ki veljajo v eni državi, kar tako prenašati na drugo državo, nato pa je poudaril ((naprednost italijanskega sistema obdavčevanja«. O monopolih je Vanoni ome nil, da dajejo 73-krat večji dohodek kot leta 1938, čeprav se je tobak podraži] 65-krat in so cigarete samo 50-krat dražje. Pozabil pa je omeniti, da služijo tobačne delavke po 15.000 lir na mesec, pa tud; potrošnja tobaka se je v Italiji od leta 1938 povečala od 661 gramov letno na osebo na 832 gramov, celotna potrošnja pa od 29 milijo nov na 39 milijonov kg. Pella je najprej govoril o državnih dolgovih in dejal, da je današnji iavni dolg, «če se upošteva razvrednotenje lire«, za polovico manjši od predvojnega; ta «če se upošteva...« j€ j-es zlata vreden, saj ne pove nič drugega kot to, da je inflacija kot z gobo zbrisala ogromni predvojni italijanski državni dolg. Poleg tega se je, kot je priznal Pella, spremenila njegova struktura, saj ga zdaj v ogromni večini sestavljajo viseči dclgovj (konsolidirani so samo predvojni dolgovi), predvsem v obiliki ((zakladnih bo bbvj). Pella je tudi priznal, da zatekanje državnega zaklada k posojilom za kritje proračunskega primanjkljaja v znatni meri zmanjšuje razpoložljivost kreditnih sredstev za gospodarstvo. O denarnem obtoku j« Pella dejal, da «se je od leta 1948 povečal izključno zaradi potreb trgovine«, kar popolnoma ne b0 držalo, če upoštevamo stati-stično izkazani stalni porast življenjskih stroškov, A. P. 0 trgovini med Anglijo in SZ NEW YORK. 11. — Na včerajšnji seji gospodarskega in socialnega sveta OZN je britanski delegat lord Selkirk izjavil, da njegova vlada želi povečanje trgovine s Sovjetsko zvezo, z državami Vzhodne Evrope In s Kitajsko. Poudaril pa je, da te države prav gotovo niso potrebovale moskovske konference za začetek pogajanj z britanskimi tvrdkami. Selkirk je nato pripomnil, da moskovska pogajanja niso še dovedla do sklenitve pravih pogodb in zlasti ni pekinška vlada nadaljevala začetih pogajanj kljub korakom v tem smislu, ki jih je napravil britanski odpravnik poslov v Pekingu. Delegat je pripomnil, da se zdi, da je bil glavni namen konference pripraviti prebivalstvo posameznih držav, da kritizira politiko svojih vlad zaradi o-mejitve pošiljanja strateških surovin Vzhodni Evropi in Kitajski. Z druge strani pa je britanski delegat Izrekel zadovoljstvo zaradi zagotovi] ameriškega predstavnika glede bližnjega znižanja carin, ki onemogočajo uvoz in ohranitev polne zaposlitve, ko se bo proizvodnja za oborožitev zmanjšala. 0 nemških reparacijah WASHINGTON, 11. — Združene države, Francija in Velika Britanija so danes objavile, da ne nameravajo zahtevati reparacij jz tekoče produkcije nemške zvezne republike. Ameriška in britanska vlada sta se vedno protivili uveljavljanju reparacij iz tekoče produkcije in se bosta uprli takim zahtevam drugih držav. Temu stališču se je pridružila tudi francoska vlada. S pariškim reparacijskim dogovorom iz leta 1946 so se zavezniške sile z izjemo Sovjetske zveze in Poljske dogovorile. da bodo krile svoje repara-cijske zahteve samo iz nemške imovine, ki je v njihovih deželah in iz imovine, ki jo bodo razpremiii v Nemčiji. Vse druge zahteve so odložili do mirovne konference. Novo zaslišanje Duclosa PARIZ, 11. — V petek zjutraj bo preiskovalni sodnik v svojem uradu ponovno zaslišal namestnika glavnega tajnika francoske kominformistične stranke Duclosa. Prvič je bil Duclos zaslišan pretekli teden v zaporu Sante ob navzočnosti svojih sedmih zagovornikov in je ob tej priliki odločno protestiral zaradi svoje aretacije, ki jo je označil za nezakonito. Današnji listi pa poročajo, da je sodna oblast v Tulonu izdala ukaz za aretacijo Francoi-sa Tourtina, glavnega tajnika tamkajšnje Splošne zveze dela. Tourtin je pretekli teden izginil z doma in sumijo da je bij organizator vohunske mreže. Nadaljevanje preiskave o eksploziji v Milanu MILAN, 11. — imenovana sta bila druga dva kemijska izvedenca, ki bosta pomagala Že imenovanim izvedencem pri preiskavi o vzrokih eksplozije, ki je nastala včeraj v Bovisi in zaradi katere se je porušila trinadstropna hiša. Izvedenci bodo morali pregledati napeljave svetilnega plina in metana in ugotoviti morebitno u. bajanje plina. Zdravniški izvedenec je pregledal enajst trupel. Novinarjem je izjavil, da v pljučih mrličev niso našli sledu ogljikovega oksida, kar izključuje smrt zaradi zadušitve s plinom. Pregledati pa morajo še kri. 12. junija 1951 Danes, četrtek 12. junija Ivan. Zorica Sonce vzide ob 4.15 in zatone od 19.55. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 23.28 in zatone ob 8.03. Jutri, petek 13. junija Anton Pad.. Zlatana Občinski svet bo razpravljal v ponedeljek o upravnih zadevah Jutri se bo sestal na sejo občinski upravni odbor NA STADIONU “PRVI MAJ“ V TRSTU Danes 12. junija ob 20. uri bo v letnem gledališču v Stan-drežu druga predstava letošnje sezone. To pot so na vrsti gojenci Dijaškega doma, ki nam.bodo podali veselo in napeto zgodbo o cEmilu in detektivih», katero je po Kaestner-jevem romanu priredil Ost. Kaestner nam v svoji zgodbi prikazuje dečka, ki ga okoli. sčine prisilijo k zasledovanju in končnemu ujetju zločinca. Poleg' njega pa je cela kopica otrok, ki s tisto odkrito otroško dobrosrčnostjo takoj pri- skočijo na pomoč tovarišu, ki je v stiski in mu pripomorejo, k uspehu. Kaestnerjeva zgodba se v originalu dogaja v Ber. linu, Ost pa je ambient predrugačil in prenesel dejanje v do. mače kraje. V igri sami bomo imeli priliko spoznati razne ljubljanske fantiče, ki nas bodo razveselili z zdravim humorjem, ki je v otroških letih še neprisiljen, Zgodba se začenja v Novem mestu, se nadaljuje v vlaku in potem pa po ljubljanskih ulicah in se zaključi na domu Emilove stare matere. Nastopajo v igri tudi starejši: Emilova mati. stara mati, ko-misur, policaj in tako dalje. Ta igra je precej zahtevna, kar nam pove tudi že samo število igralcev, ki jih je okoli 40. Gojenci Dijaškega doma se že več časa pripravljajo na ta nastop, ki hoče biti dokaz, da. poleg učenja stremijo v Domu lsv aj a : I»K /. \V\ ] AMJ AMBKL PLESOV IX PKk.ni L K M A H K l> O k 1,1 K VI SKOPI. J A Spored v soboto 14. junija 1952 ob 20-30 uri \ 1. KALAJDZISKO OHO: Makedonski ‘ples potujočih kot' iarjev iz prve polovice preteklega stoletja. KoreograHl3 i črpa plesne elemente iz poklicnih gibov kotlarjev, 2. CAMCE: Zelo razširjen ples. Izraža oatriarhaliw 1 skromnost makedonske žene; 3. KAVADARKA: Junas* , ples iz časov čerkeskih vdorov v Makedonjo 1864. leta, 4. AIR DA NE STORIS MAMO: Pesem opeva rea»i®e i dogodke iz fevdalne dobe v Makedoniji. Poje Ilieva; 5. BILBILCE: Albanski narodni ples s turski' 1 vplivom. Ponazoruje nežno siavčevo gostolenje; 6. ! PLRLIKA: Turški ženski ples z orientalskimi element' Nekoč so ga pogosto plesali v haremih: 7. KOPACKA i Izhaja iz siromašnih planinskih delov .Makedonije. ” posnema težko poljsko delo; 3. BERANCE: .Junaški P1" iz Egejske Makedonije in Bito:la: 9. ZASVIRIL STOJA'’ l Ljubezenska pastirska idila: SEVDALINO MOME: Humoristična pesem opisuje tožb" zaljubljenega vasovalca. * 1 5® dekleta posmehujejo, ker nima konia; 10. CRNtz GORKA: Svadbeni ples iz Skopske Crne gore. Plešejo S tudi ob domačih praznikih. 1 ODMOR ,'11. SRBSKI NARODNI PLESI: Venec značilnih taborn* plesov iz raznih krajev Srbije; 12. ELENKO MOME: >la[ kedonska narodna elegija. Opisuje težko življenje sez2^i skih delavcev, ki odhajajo v tujino. Poje Aleksander s • ri.jevski ob spremljavi kaavala; 13. ARAMISKI PMjJ; i «Aramije» so bili uporniki proti samovolji turških obla* nikov v 19. stoletju. Uporniki so iz zased napadali boga> karavane, bege in spahije. Plen so razdelili med siromak i Zato jih je ljudstvo opevalo kot narodne zaščitnike; NEVESTO CRVEN TREND AFIL: Narodna pesem iz.c ' 1 klusa pesmi o sezonskih delavcih. Poie ženska skupi118, 15. NEVESTINSKI PLES: Obredn: ples Vodi ga nevesu ki se poslavlja od samskega stanu; 16. SOPSKA , SKOCICA: Ples z vzhodne planinske Makedonije. Simbolično prikazuje podiranje dreves, krčenje gozdov, kopajt ' zemlje, košnjo in druga poljska dela: 17. SEDNAL BE«* CE DA VEČERA in ALTANO KADANO: Pesmi iz KJf manovega. Poje ženski duet; 18. SLAVONSKI N ARO" , NI PLESI: Plesi iz okolice Vinkovcev; 19. TESKOT0’ Priljubljen ples s praslovanskimi elementi. Nastal je. i zapadnih planinskih ovčarskih predelih Makedonije, kJ? so slovanska plemena živela v stalnem obrambnem bol s tujimi plemeni: 20. KAZI ANDZO: Pesem poje o «aS!;' i nosti turškega bega nad m.ado makedonsko uporniko' nevesto; SADE TI SE CUDAM CVETO: Makedonska bezenska pesem; 21. SOBORSKl PLESI: Živahni plesi. T0-gosto jih plešejo na vaških taborih. Pogled na Pcvmo — V ozadju Gorica zanese čez dan pot v Jamlje, si bo mislil, da se je želja prebivalcev po napeljavi električnega toka uresničila, kajti skoraj v vsaki hiši vidite električno napeljavo in tudi žarnice, ki so privite pod stropom. Toda resničnost je veliko bolj kruta. Ljudje so po raznih obljubah, ki sc prišle od.različnih strani, pričeli napeljevati električne žice in ko so z delom končali, so izvedeli, da iž tega ne bo nič. Oblasti niso odobrile potrebnih kreditov in tako je vse skupaj zaspalo. Ljudje še vedno svetijo z ačetilenkami in pee trolejkami ter hodijo spat «s purami«, ker je trošenje petroleja drago Poleg tega pa je tudi zelo nepripravno nositi vedno s seboj luč. ako gre nekdc v sobo. hlev itd. Vaščani zahtevajo, da bi to vprašanje čimprej- spravili z dnevnega reda in da bi oblasti odredile določeno vsoto za gradnjo prepotrebnega električnega voda v vas in po vaških poteh. viiiio m ciia/ te Pit motelu dnevnik! tudi za kulturnim udejstvovanjem. Koncert, ki je bil nedavno v dvorani eZlati pajkn, in igra ((Peg, srček moj» ter še nastop v četrtek nam jasno kažejo ,da naša mladina ne stremi samo za dobrimi šolskimi uspehi, temveč da ljubi kot ljubijo vsi Slovenci kulturno udejstvovanje. Prepričani smo, da bo uprizoritev komedije nEmil in detektivi)) privabila lepo število ljudi v letno gledališče. Kul i-serija, ki je v tej igri precej zahtevna, je tudi dovršeno izdelana in gledalcu se bo zdelo, da je tudi on v Novem mestu, v vlaku in po Ljubljani. Zato vabimo vse, da se te prireditve udeleže v čim večjem številu, ker bo to tak kulturni dogodek, katerega bi bi-! lo res škoda zamuditi. Ce bo slabo vreme, bo prireditev v. istem prostoru, ob isti uri v nedeljo 15. junija. Poslovanje trgovin danes GORICA, 11. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo danes 12. t. m vse trgovine ves dan zaprte. Odprte bodo samo pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30; trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12.; cvetličarne od 8. do 13 in mesnice od 6.30 do 11. Brivci bodo danes delali samo od 7.30 do 12.30. VERDI. 16.30: »Zvočnik je vaš» G. Sofio. VITTORIA. 17: «Bes v Kongu« •J. Weissmueller. CENTRALE. 17: {(Vesela tar-man, J, Garland in G. Ke!ly. MODERNO. 17: «Mali stari svet«, A. Valli. KINO NA PROSTEM V STAN-DRE2U. 21: «2eli me», G. Garson in R. Mitchum. Revizija vojnih pokojnin Državna zveza družin padlih v Vidmu obvešča vse svojce padlih od 1. septembra 1939 dalje, ki niso še zaprosili za vojno pokojnino, naj takoj vložijo prošnjo, ker bo 31. avgusta sicer zapadel rok? Poleg tega obvešča vse svo?4e padlih v .istam času, ki so jim odklonili ali pa znižali pokojniho zaradi njihovih gospodarskih in družinskih razmer, da .lahko vložijo prošnjo za revizijo svoje zadeve s tem, da dokažejo spremembo svojih gospodarskih ali družinskih razmer (zaradi nesposobnosti za delo. spremembe v lastnini, delovnih dohodkov, DANES 12. junija 1952 ob 20. url bodo gojenci Slovenskega dijaškega dcina iz Gorice na; t opili, v letnem gledališču v Stan dre/u (na dvorišču konzumne gostilne) z E. Koestnerjevo veseloigro Zidarski lečaj za brezposelne GORICA, 11. — Pokrajinski urad za delo je pred časom napovedal zidarski usposoblje-nostni tečaj za brezposelne. Doslej pa se za omenjeni tečaj, ki bo v Gorici, ni prijavilo zadostno število vajencev. Pokrajinski urad za delo EMIL IN DETEKTIVI Prodaja vstopnic bo pri blagajni od 18. ure dalje. Udeležencem priporočamo točnost ! kratki; vest« iz beneških vasi Za slovenske ribiče ni sredstev za tnje-doseljene pa so vedno Sl. Lenart Kmeta Alberta Skuvnika iz vasice Krostovlje so prepeljali v čedadsko bolnišnico zaradi nenadnega napada naduhe. V zadnjem času je bil Skavnik zaposlen v rabeljsktkn rudniku in je bil doma na kratkem oddihu Nenadoma pa ga je napadla bolezen in se je- moral zateči k zdravniku, saj ni mogel niti dihati. Upamo, da bo bolezen le začasna in da se bo mož po svojem ozdravljenju lahko zopet vrnil na delo. Grmek Delovni center, ki so ga u-stanovili pri nas, je začel popravljati cesto iz Košiče do Peternelov. To delo je bilo nujno potrebno, saj je bilo cestišče vse razrito. S tem popravilom ceste se je začela vrsta popravljalnih del za ureditev cestnega omrežja, za kar je dalo kredite ministrstvo dela, Eri tem bodo zaposlili 80 delavcev, ki bodo delali po 76 dni vsak. Kredit dodeljen v ta namen znaša 4.611.764 lir. Upamo, da bodo kmalu začeli tudi druga dela in zaposlili celotno število delavcev, kakor ga določajo načrti, Tajpana Tudi pri nas so pri neki kontroli ugotovili, da je trgovka Alojzija Blasutto iz vasi Vi-škorša, kjer ima malo trgovino, pozabila izobesiti predpisa, no tablico z napisom, da prodaja semensko olje. Zato so jo prijavili sodniji v Tarčentu, ki jo je obsodila na 10.000 lir globe na plačilo dekretpe takse in sodnih stroškov. Poleg tega bo morala poskrbeti za objavo razsodbe v dveh furlanskih časopisih ter plačati seveda za to. Imela je s tem več desetti-soč lir stroškov. To je že tretja taka obsodba, o kateri pišemo. To tudi kaže, kako pritiska erar brez vsakega usmiljenja na naše ljudi. Brdo Sedaj junija je postalo nekam toplo in ob vseh praznikih opažamo precejšen dotok videmskih, goriških in tržaških turistov v našo dolino. Prihajajo z raznimi prevoznimi sredstvi, se ustavijo, sedejo na Kaj se skriva za predlogom pristaniškega poveljstva, da naj bi kriški ribiči odstopili zemljišča, na katerih imajo svoje hišice, da bi zgradili nova skladišča, v katerih bi dobili svoje prostore „tudi" kriški ribiči Na šolo bolj doslojen napis! JAMLJE, 11, — Jameljska c-snovna šola je tik državne ceste, ki pelje v Gorico. Po njej je velik promet. Marsikdo se ozre na poslopje tamkajšnje šole, vendar skoraj gotove nihče na prvi pogled ne more iz cele vrste napisov na hiši ugotoviti, kaj pomenijo. Na šolskem pročelju so namreč kar štirje napisi, ki sc drug vrhu drugega. Nekaj je pisanega v slovenščini, nekaj v italijanščini, iz vsega skupaj si človek s težavo predoči točno sliko. Gre za dva napisa, ki v slovenščini in italijanščini pojasnjujeta, da je tamkaj osnovna šola. Sola je kulturna ustanova m zate bi bilo pravilno, da bi bil tudi njen videz kar najbolj kulturen. Odstraniti je treba tisto packarijo in jo nadomestiti z lepim napisom. Napačno je misliti, da je za vaško šolo vse dobro Sola je naša velika pridobitev in zate moramo nanjo vsi skrbno paziti; tudi na njeno zunaniost' Izpiti na slovenski nižji srednji šoli Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu, Ulica detle Scucle Nuove 14, sporoča, da se bodo začeli sprejemni topiti 20. junija 1952 ob 8. uri. IZ SODNIH DVORAN Obsojena trgovca Počitniški lečaj v Sloveniji za 20 zamejskih študentov slovenske narodnosti Rektorat Univerze v Ljubljani razpisuje počitniški tečaj od 1. IX. do 20. IX 1952 za 20 zamejskih visokošolskih študentov slovenske narodnosti ne glede- na stroko, ki jo študirajo na univerzah in visokih jelah izven FLR Jugoslavije. Tečaj bo obsegal zlasti predavanja in vaje iz področja slovenskega jezika s književnostjo, slovenske zgodovine z zgodovine umetnosti, geografije s posebnimi pogledi na današnjo gospodarsko ureditev FLR Jugoslavije. Rektorat univerze nudi za ta tečaj brezplačno celotno preskrbo (stanevanje, hrana) in organizacijo tečaja s predavanji. Ostale podrobnosti o tečaju bodo objavljene po zaključku prijav. Prijave za tečaj sprejema rektorat univerze do 20. julija t. 1. na naslov; Rektorat univerze (Počitniški tečaj za zamejske študente), Ljubljana Kongresni trg 11, Uqovori proli družinskemu davku GORICA, 11. — Družinski davek še vedno predstavlja v nekaterih goriških krogih določeno zapreko. Zlasti notranja komisija tovarno SELVEG se z njim nikakor ne more strinjati in je v zadnjem času poslala županu Bernardisu pismo, v katerem ga pozivajo, naj bi jit.i pojasnil nekatere nejasne stvari pri plačevanju družinskega davka. Zupan pa je na pismo odgovoril, da je pripravljen sprejeti notranjo komisijo in da upa, da b0 bodo v medsebojnem razpravljanju razčistili dvome, ki obstajajo gled? pobiranja družinskega davka med člani notranje komisije tovarne SELVEG. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom znancem, da je pokojni IVAN ZUCCOU (potapljač) " bil prepeljan iz Grčije v Trst. Pogreb dragega pokojnika bo danes • 18,30 n® Proseku. d/K ./.alutoča družin* Avtobus za folklorni nastop v Trsfu GORICA, 11. - Vsem Goričanom, ki nameravajo na nastop Mekedonske folklorne Prosek, 12. junija 1952. VOLFGANG LEON H AR D: Sovjetska zveza-legenda in stvarnost »Predvsem prosim vse prisot-ne- da z vstajanjem izrazimo spoštovanje najboljšim predstavnikom III. Internacionale Karlu Liebknehtu in Rozi Lu-xe.mburg.» S temi Leninovimi bedami je bil otvorjen 2. marca 1919 v Moskvi ustanovni kongres Komunistične internacionale. Te besede niso bile Prazna gesta, prav tako ni niti malo slučajno, da se je ustano-7'tev Kominterne začela s pro-slavo dveh neruskih revolucio-^rjev, ^tenin in njegovi prijatelj; ni- ...... I MIHII IHI MI lili im .. elektrika v RIBOLOVU ni dolgo tega, ko smo pi-,a*> o morebitni uporabi elek-kičnega toka v ribolovu. Tedaj teto omenili, da se s takimi po-izkusi ukvarjajo predvsem ZDA *er Kanada v Ameriki, dočim Pa se v Evropi ukvarjajo s tem Predvsem nordijske države. To-a v tem primeru je vse te tehnično razvite države prehitela Sovjetska zveza. Znano je, da se ribe oddaljilo od vode, v katero smo spu- *tii; ... . . _ stili tzmenični električni tok. Ta 'ribji strah» pred izmeničnim °kom izkoriščajo pri električnih hidrocentralah, kjer z izmeničnim tokom podijo ribe, da ne bi prišle med naprave ter j6'0 stroje in tako škodovale hi- vrocentralam. (-e Pa spustimo v vodo isto-tenerni tok, se ribe približajo Pozitivnemu polu ter ostanejo am glede na moč električnega °ka omrtvele ali vsaj omotič-Jte. dokler kroži v vodi elek-'tenj tok. Te posebnosti, ki so ,e že vsem znane, so izkori-f l'i Rusi na svojevrsten in do-ai enostaven način. Kakor poroča številka lanske-decembra lista «Wiessen-;cha£t und Fortschrift«, so za-eu Rusi izkoriščati že omenje-® ribje navade tako. da spu-'-'o tako s sprednjega, kakor z adnjega konca ladje v vodo ve elektrodi, ki sta negativno jteelektreni. Ob strani ladje pa, Približno v sredini med negativ-uria elektrodama, speijeio v odo veliko cev, k> se v globini 1 oučuje v obliki lijaka. Ta cev. °ziroraa lijak je pa pozitivno j.aelektren. Ze prej smo omen;-A da ribe pri enosmernem to-•u bežijo od negativnega pota pozitivnemu. Ta posebnost Pride tu do izraza tako. da se f'be približajo cevi-lijaku. V tem lijaku je vgrajena velika črpalka, ki črpa morsko vodo ln z njo tudi ribe v poseben en v ladji. Od tu odteka vo- na zelo rešili vpraša-električnim to- bazi ponovno v morje, dočim Planejo ribe v bazenu. Tako p ruski strokovnjaki postaven način ^te ribolova vsem tem pa obstajajo še d °?e druge možnosti lova z te-iko. Kot smo že omenili, tQ, 2nan°, da močan električni . omami, omrtvi ali celo ubi-^ ribe. To bi sefdalo uporabiti tak ribolov«, t°da za sedaj se za ♦ ^olov ne izplača, ker bi tfi- >ov uporabili toliko elek-ei^neSa toka, da bi na tak na-a... trlovljene ribe bile prežge. so • nikoli mislili na to, da bi Rusija morala prevzeti vodstvo mednarodnega delavskega gibanja ali da mora biti Boljševi-ška partija izbrana, privilegirana partija. V svojem poslovilnem pismu švicarskim delavcem je Lenin 8. aprila 1917, dve leti pred ustanovitvijo Kominterne, dejal: »Ruski proletariat je doletela velika čast, da začne vrsto revolucij, ki jih poraja imperialistična vojna po objektivni nujnosti. Toda nam je popolnoma tuja misel, da bi imeli ruski proletariat za izbran revolucionarni proletariat med delavci drugih dežel.« Tudi po revoluciji se boljše-viki še zdaleč niso prikazovali kot nezmotljiv vzor za druge dežele: «Bilo bi smešno — jc dejal Lenin na VIII. kongresu KP Rusije marca 1919 — postavljati pašo revolucijo kot nekak ideal za vse dežele, poveličevati, da je napravila celo vrsto novih odkritij in uvedla celo grmado socialističnih časopisov. Jaz nisem tega od nikogar čul in trdim, da tudi od nikogar ne bomo slišali. Mi imamo praktično izkustvo pri ustvarjanju prvih korakov, pri rušenju kapitalizma v deželi s posebnim odnosom med proletariatom ip kmečkim slojem. Tn drugega nič. Ce bomo iz sebe napravili žabo in se napihovali, bo to predmet smeha za ves svet, mi bomo enostavno hvalisavci.« (Lenin: «Sočinjenija», IV. iz., zv. 29., str. 169-170). Iz teh besed veje velika skromnost. V kakšnem nasprotja je to z bombastičnimi izjavami današnjih sovjetskih voditeljev! Toda te besede istočasno tudi govore o spoznanju, da lahko glorifikacija ruske revolucije na tak lahkomiseln način samo škodi socializmu. Lenin je menil, da je ne samo mogoče, temveč celo verjetno, da bodo druge dežele na svoji, poti v socializem presegle Rusijo. Ne VIII. kongresu je izrazii prav to misel, ko je omenil svoj razgovor z nekim poljskim tovarišem: «Eden izmed najboljših tovarišev poljskih komunistov. ko sem mu dejal: ,Vi boste napravili drugače’, mi je odgovoril: ,Ne. mi bomo napravili prav isto, toda napravili bomo bolje od vas’. Proti takemu argumentu nisem mogel reči prav nič. Treba je ustvariti možnost, da se izpolni skromna želja — ustvariti sovjetsko oblast boljšo od naše. Moramo ) a* čunati s tem, da je pot tain p:"C,-cej posebna — ip ničesar ni treba dekretirati iž liloslcve.)) (Lenin, ((Izbrana dela«, zv. 22, knj. 2. str. 117-118). Za Lenina kot za boljševike iz dobe revolucije je bilo samq po sebi razumljivo, da bodoči socialistični razvoj v drugih deželah ni treba, da sledi ((nezmotljivemu sovjetskemu primeru« — kakor se glasi danes kominformovska teza — temveč obratno, da bo ta razvoj, na osnovi proučevanja in izkustva lažji, boljši, z manj pogreškamj in nedostatki. ((Sovjetske republike soviet-skih dežel z večjo avtoriteto in vplivom proletariata, imajo vse možnosti, da presežejo Rusijo, čim stopijo na pot diktature proletariata.« (Lenin, ((Izbrana dela«, zv. 22, knj, 2, str. 147). V podobnem smislu je govori! Lenin na II. kongresu Kominterne 1920. leta: «Mi «mp v Pu- siji napravili na tisoče pogrešk, pretrpeli na tisoče neuspehov, izgub itd. zaradi nesposobnost novincev in nekompetentnih oseb v zadrugah, komunah, sindikatih itd. Mi ne dvomimo v to, da bodo drugi civilizirani narodi napravili manj pogrešk.« Različna pot v socializem v raznih deželah — razumevanje, k; v današnjih kominformnv-skih partijah predstavlja smrtni greh — to je bilo za Lenina za-zumljivo samo po sebi. ((Revolucija v Italiji se bo razvijala drugače kot v Rusiji«, je dejai Lenin na III. kongresu Ko.'■.interne 1921. nato Pa je dodal, da Kominterna «ne bo nikoli zahtevala, da se suženjsko podreja Rusom.« Leto dni pozneje, na naslednjem kongresu, je Lenin kritiziral neko resolucijo, ker je »prežeta z ruskim duhom« zaradi česar je «nihče izmed tujcev ne bo mogel razumeti. Oni se ne morejo zadovoljiti s tem, da jo bodo kot ikono obesili v kot in pred njo molili«. V prvi dobi Komunistične m ternacionale je ruska partija igrala pomembno, toda ne odločilne vloge. Ugledni funkcio-narji III. Internacionale so nastopili proti ruskim težnjam za vodilno vlogo v mednarodnem delavskem gibanju. Čeprav je socialistična revolucija zmagala najprej v Rusiji — so govorili — vendar to ne sme privesti do ruske hegemonije v mednarodnem delavskem pokretu. Kljub mnogim izkustvom oktobrske socialistične revolucije, morajo iti socialisti drugih dežel svojo lastno pot. ki ustreza pogojem in tradicijam njihove dežele. Mnogo izkustev ruske revolucije bi lahko izkoristili, in treba jih je izkoristiti, vendar ne jih shematsko prevzemati. Delavsko gibanje vsake posamezne dežele se mora razvijati samostojno, po kulturnih, političnih in ekonomskih pogojih te dežele. Za časa Lenina so živele komunistične partije bolj ali manj intenzivno, posebno politično življenje z avtonomnimi, demokratičnimi pravicami partije vsake posamezne dežele. V svojih obsežnih dveh programih, ki jih bo Makedonski državni ansambel narodnih plesov in pesmi izvajal v soboto in, nedeljo na stadionu «Prvj maj«, bo tudi, «Ne-vestinska igra«. T.a ples je zelo star. V njem so ohranje-ni sledovi starih verskih obrednih gibov. Plešejo ga navadno na svatbenih svečanostih. Pie® vodi, nevesta., ki se poslavlja od svojega dekli, škega življenja. »Nevestinska igra« vsebuje izredno lepe, elegantne gibe, k: se odlikujejo po svoji milini. Ples je obredier.', zato je okolje resno. Nevesta gleda s priprtimi očmi ter simbolično prikazuje, da. prehaja iz lahkot, nega dekliškega življenja v težko življenje gospodinje in matere. Kostimi -o lazaropoljski. Sobotni in nedeljski nastop makedonske plesne skupine bo brez dvomp privabil na stadion mnogo gledalcev. Posebno Slovenci ne smemo zamuditi te izredne prilike, da spoznamo tolikšno bogastvo bratskega makedonskega na, roda. tl Ob odkritju spomenika Primožu Trubarju na Raščici pri Velikih Laščah Slovenski narod se Je velikega moža-očeta oddolžil spominu slovenske knjige senski krizi«, je odvrnila pozornost naše javnosti drugam. Le Slovenska Matica se je oddolžila z izdajo ((Trubarjevega zbornika«. Sele v novi ljudski Jugoslaviji smo Slovenci dostojno poravnali svoj kulturni dolg. Lani, točno ob 400-letnici pri-občenia Trubarjevega «Cate-chismusa«. prve slovenske tiskane knjige, je Odbor za proslavo 400-letnice slovenske knjige z velikimi svečanostmi položil temeljni kamen za spomenik v rojstnem kraju velikega Slovenca. Te dni pa se je v glavnem končalo leto proslav z monumentalno izdajo izbora Trubarjevih del in z odkritjem spomenika na Raščici. 2e večer prej, v soboto 7. t. ni-., so dobile slavnostno lice Velike Lašče, središče dolenjske občine, ki je dala sloven- vit slavnostni sprevod okrašenih vozov z brhkimi Dolenjkami v narodnih nošah in mladeniči v narodnih nošah na konjih. Harmonika, godba JLA iz Ljubljane, petje krasno ubranega mladinskega zbora... Predsednik republiškega odbora za proslavo 400-letnice slovenske knjige dr. Bratko Kreft, je podal kratek obris dela odbora, ki g tem završuje svojo nalogo. Dr. Fran Ramovš, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, genialni raziskovalec primerjalnega indoevropskega jezikoslovja ter zgodovine slovenskega jezika in njegovih narečij, je na kratko očrtal pomen Trubarjevega dela. ki je povzdignil v književni jezik lepo in, čisto dolenjsko narečje po pristni ljudski izgovarjavi. Glavni govornik, pod- skemu kulturnemu svetu tri ve- predsednik republiškega odbora Slovenski narod je , končno vsaj deloma poplačal svoj veliki kulturni dolg hvaležnosti enemu največjih svojih sinov, prvemu v vrsti tvorcev svoje moderne kulture, Primožu Trubarju, očetu slovenske književnosti in kulture. 2e I. 1908, ob 400-letnici njegovega rojstva, so :asno čutili to častno obvezo, toda politične prilike in vretja prebujene slovenske narodne zavesti ob tako imenovani «bo- l^nnnnnnniTnnnniTTTirnmTnTTTTfTnTTfTnrTnTHTiTTTnnTTTTfmiTTTnTTnnnniTnnrfTTTTnnrTrrna NEKAJ VAŽNEJŠIH SLOVENSKIH ODDAJ IZ MILKINEGA PHOGKAMA Radia jugoslovanske gone trsta like može: Trubarja, vasica Retje — Frana Levstika, Podsmreka pa Josipa Stritarja. Domače kulturno-umetniško društvo ((Primož Trubar« je priredilo v zadružnem domu literarni večer, kjer so sodelovali pesniki in pisatelji: Fran Albreht, Vladimir Pavšič - Matej Bor, dr. Bratko Kreft, Peter Levec, Cene Vipotnik ter član Slov. nar. gledališča Janez Jerman. V sončnem pomladnem jutru, kot umitem v dežju prejšnjega dne, so se zgrinjale množice od vseh strani, največ pa po cesti iz Velikih Lašč na približno 2 km oddaljeno Raščico, po čudoviti dolenjski pokrajini, mehko razgibani z grički nad širokimi plodnimi dolinami, prebuj-no odetimi z zelenjem brezkončnih gozdov in polj. Na nekoliko zvišenem prostoru sredi vasice s širokim razgledom po dolini, na križpotju stoji novi spomenik, še zakrit s slovenskimi zastavami. Približal se je končno sliko- dr. Mirko Rupel, je v široko zasnovanem govoru orisal delo in pomen začetnika slovenske književnosti. Revolucionarno gibanje verske reformacije je bilo porojeno iz propadanja katoliške cerkve in družbe ter rastočih sil laičnega fevdalstva z obnovljeno klasično kulturo, ki je okrepila težnjo k narodnim skupnostim proti latinsko-rim-škemu univerzalizmu. Novo versko gibanje je razumelo, da bo našlo pot do ljudstva le z živim narodnim jezikom. Pri nas je gibanje našlo genialnega človeka, zelo izobraženega ter domoljubnega, ki je težko občutil vso socialno in kulturno zaostalost slovenskega človeka. Razumel je važnost pristnega narodnega jezika za kulturno rast in socialni napredek. V prevodu Novega testamenta iz 1. 1557 je zapisal: tcPri tem prevajanju sem se potrudil glede besed in sloga, da bi ga utegnil z lahkoto razumeti vsak Slovenec, bodisi Kranjec, Spod- nještajerec. Korošec. Istran, Dolenjec ali Bezjak. Zaradi tega sem ostal kar pri kmetiškem slovenskem jeziku, kakor se govori na Raščici, kjer šeni se rodil. Nenavadnih in hrvatskih besed nisem hotel primešavati niti si novih izmišljati.« In vse svoje življenje je posvetil stvarjanju slovenskega literarnega jezika s pisanjem in prevajanjem verskih in cerkve-no-organizacijskih del v slovenščino. 27 knjig v času od 1551 do njegove smrti 1. 1586, tiskanih v dobi kratkih desetletij po iznajdbi tiska, priča o neutrudni delavnosti tega izrednega moža. ki je morai v tej dobi večkrat v izgnanstvo v Nemčijo, kjer je z obširnim organizacijskim delom vodil tisk ter tihotapljenje knjig v praznih vinskih sodih v domovino. Pripravil si je krog inteligentnih sodelavcev in prevajalcev z Vipavcem Sebastijanom Kreljem, Jurijem Dalmatinom, ki je prvi prevedel vso Sv. pismo v slovenščino, ter Adama Bohoriča, ki je spisal prvo Slovensko slovnico ter vodil prvo slovensko srednjo šolo v Ljubljani. Ze takrat se je jasno zavedal vse važnosti šole za kulturni napredek in napravi) zanjo vse, kar je bilo v njegovi moči. Piše v svoji «Cerkovni ordningi« iz 1. 1564: «Ob tu je silnu potreba tudi per sadašnim času, da se te šule povsod gori drže.« Malo pozneje piše ravno tam: »Raven tiga en vsaki pridigar inu farmošter ima tudi per suji fari eniga šulmojstra oli mež-narja imejti inu držati, de te mlade hlapčiče inu deklice, purgarske inu kmetiške otroke vu-či slovenski brati inu pisati.« Začetnik slovenskega pisma, ki je bil takrat na križpotju treh velikih kulturnih krogov, nemškega, latinskega in glagolsko-starocerkvenoslovanskega, se je moral lotiti vseli vprašanj kul- turne usmerjenosti, osnovnih je-) izpopolnil Adam Bohorič v svo- zikovnih, pravopisnih vprašanj ter znal najti po kratkih omahovanjih najprimernejšo rešitev. Prva slovenska knjiga, «Ca-techismus« iz 1. 1551, je bila tiskana še z nemškimi črkami — gotico. Ze z naslednjo knjigo pa se je odločil . za latinske črke s primernimi prilagoditvami za sičnike (c, s, z) in šumnike (č, š, ž), kar je kasneje ji slovnici v najtesnejšem sodelovanju z njim. S tem je bil dosledno izoblikovan pravopis, znan pod imenom ((bohoričica«, ki je preprečil vsako odvajanje, cepljenje ter kulturno združil vse Slovence — kar je zadostovalo skoro za tri naslednja stoletja. V prevodu ((Evangelija sv. Matevža« iz 1. 1555, piše Pri- Spomenik Primožu Trubarju na Raščici prj Velikih Laščah. mož Trubar: (cLubi Slovenci! Vom inu nom je vejdejoč, de leta naša slovenska beseda do-sehrnal se nej z latinskimi puh-štabi pisala. Mi smo, Bug vej; dosti zmišlovali, s kakovimi buhštabi to našo besedo bi mogli prov po tej ortografiji, štalt-nu inu žastopnu pisati, de bi preveliko puhštabov oli konso-nantov k ani silabi ne jemali, koker ti Peami (Oehi) inu drugi delajo, kateru je grdu vi-diti... V ti viž: se nom zdi. se ta naš jezik, suseb z latinskimi puhštabi, more prov, iehku inu zastopnu pisati inu brati.« Slavnost je zaključil s svojim govorom tov. minister Boris Ziherl, ki je spomenik odkril, nakar je sledilo polaganje vencev. dolge vrste vrhovnih slovenskih kulturnih ustanov, od ministrstva za znanost in kulturo, Slov. akademije za znanost in umetnost, Slovenske univerze v Ljubljani, Društva slovenskih književnikov, SNG iz Ljubljane itd. Med njimi, je bij položen tudi venec tržaške osrednje prosvetne organizacije, SHPZ, s čimer je bila poudarjena skupnost vseh, tudi zamejskih Slovencev, ki še ne uživajo potrebnih možnosti za moderni kulturni razvoj zaradi prilik, v katerih žive izven svoje svobodne domovine. Zastopnik SNG iz Ljubljane, Janez Jerman, je prečital nekaj -odlomkov iz' izvirnih Trubarjevih del, ki kažejo širino njegovih zamisli. Minister tov. Ziherl je nato spomenik izročil v varstvo zastopniku občinskega ljudskega odbora. S tem je bilo zaključeno glavno slavje z igranjem državne himne, narodnih in partizanskih pesmi na Raščici, v Podsmreki in Retjah, ki so jim bile za to priliko darovane vpisne knjige za obiskovalce teh slovenskih kulturno važnih krajev. Z. JELINČIČ nedelja 8.30 Našim kmetovalcem 9>00 Najlepše pravljico in pogovor z najmlajšimi J 3,45 Glasba pn željah \ fonom med iia&im liudbtoom E H E II A 14,1 j Kulturni razgledi PONEDELJEK 14,15 OB SOCl IN Zlil 21,00 SLUŠNA IGRA TOREK 14,15 Križem po Koprskem 18,30 Radijski roman a a a a a a a a a .a a a a a a illuksuuilcr Duma« sin: Radijska prirsdba: Uufiao Kralj m E E T R T E K 14,15 Po svetu okrog 18,30 Iz našo ljudske revolucije PETEK 14,15 Literarni obzornik Režija: Tuguinir Klasinc 1/safto /utro, ) 6,45 Raj je j tlanes novega 1 Pogovor SOBOTA z ženo r------------- I Naša poročila | 13,30, 19,15 14,15 Križem po Koprskem 18.30: MORJA _ ŠIROKA CESTA m so vsak dan ob 5,30, 7,00, v nedeljah ob 8,00, 23,30 - Komentar od včeraj do danes pa vsak delavnik ob 13,45 ^^^dikuuiiiiuuuukiuUikikiuuinniuuiLiuunuuuuuiiuuuukmuuuuLiUikiiukikk^ 16. Ne, tedaj še nisem imel pojma o tem, da bo tovariš Broz nekoč generalni sekretar KPJ. Mislili smo na skupnost in ni nam šlo, kdo bo koga izpodrinil in kdo bo prišel na vrh. Bil pa je edini član CK, ki sem mu povsem zaupal in to ne velja samo zame, temveč tudi za veliko večino jugoslovanskih komunistov doma in v inozemstvu. Zraščali smo se v tisti kolektiv, ki smo čutili, da nam je potreben in Broz je povsem naravno, ne glede na to, da je bil eden izmed najstarejših med nami, postal kandidat za vodstvo Partije, že dolgo, preden smo se tega zavedali. Tudi Rodoljub Colakovič mi je pripovedoval o Brozovem bivanju v Moskvi marsikaj, kar mj je povedal že Kardelj. Potrdil mi je, da Broz v Moskvi ni obiskova) redno kake šole ah tečaja, temveč le sem in tja hodil k predavanjem. Pač pa je prečital ogromno literature. Prav posebno ga je zanimala francoska revolucija, ki jo je začel proučevati že v Mariboru. Temeljito je proučil sovjetsko obliko vladanja. Sovjetska industrija in njene največje naprave, Dnjeprostroj in Ma-gnitogorsk so napravile nanj- izreden vtis. V industrializaciji je videl pravo razvojno pot. Tudi Colakovič mi je potrdil, da v Moskvi v letih 1935-36 niso razpravljali o vprašanju partijskega vodstva. Danes se čudim, mi je rekel Colakovič, kako pravilno je Broz predvideval. Nič n| dvomil o tem. da bo prišlo v Jugoslaviji do revolucije, ki bo v neizogibni zvezi z dogodki v Evropi. * )(( Za časa svojega bivanja v ODLOMEK IZ ZADNJE KNJIGE LOUISA ADAMIČA RAZGOVORI Z MARŠALOM TITOM Moskvi je Broz presedel dolge ure v knjižnici Kominterne pri branju svetovnega časopisja, komunističnega nekomuni- stičnega. Iz pisanja listov je bilo vsak dan bolj jasno, da se svetovni položaj bliža hudi krizi. Vsak dan je presedal od 6 do 10 ur pri svoji pisalni mizi in proučeval poročila iz Jugoslavije. Nekatera izmed teh poročil so prihajala po CK KPJ na Dunaju: v teh ni bilo navadno nič posebnega; druga pa iz ((globoko ilegalnih« virov v deželi sami in od Borisa Kidriča in drugih, ki so živeli v Srednji in Zapadni Evropi. Ta poročila je prejema! Broz s pomočjo posebne tajne zveze, ki jo je vzpostavil na Dunaju, Brozov ugled je naraščal. Kmalu po VII. kongresu Kominterne, ki je povzdignil Dimitrova na mesto generalnega sekretarja, je nepričakovano prispela v Moskvo iz Jugoslavije 7-članska partijska delegacija. Predlagala je,’naj bi postal Broz oficialni partijski delegat v Kominterni, s čimer bi dejansko postal kandidat za članstvo centralnega komiteja Kominterne. Ta predlog je, kakor kaže. prišel povsem spontano, in je izražal željo članov zagrebške, beograjske, ljubljanske in sarajevske ilegalne KP. Sprožil pa je krizo v CK KPJ, čigar vsi člani so bili tedaj v Moskvi. Generalni sekretar Gorkič je sklical izredno sejo in | kazni toliko mladih «vročekrv-dovolil, da se je je udeležila nežev», drugi pa so bili prisi-tudi delegacija iz Jugoslavije, ljeni zbežati v tujino, da si je Broz ni posegal v debato. Gor- generalni sekretar (Gorkič) mikic m še neki drugi član CK j slil, da ima sedaj položaj v ro-(Copič) sta se sprva upirala ] ZDA, io .Vsi; gledali v njih skupino veselili dečkov na oddihu. Tudi sami so se o sebi Ha ko izražali. Nobede dietične hrane, nie rtiasaže m podobne- | ga, kar je grenilo življenje igralcem ostalih reprezentanc. In vendar so igralci ZDA priredili največje presenečenje turnirja z zmago nad učitelji nogometa — Anglijo, ki predvsem zaradi tega poraza ni mogla nastopiti v finalnih tekmah, Ta zmaga nad «ponosnim AI-bicnom« je nepričakovano naletela tudi v Ameriki na priznanje tiska, ki doslej nogometu ni posvečaj pozornosti. Led je bil prebit. CARL SHEPHERD Z vseh vetrov O V nedelj^ je bilo v Zagre bu državno prvenstvo v mn er poboj« za seniorje, seniorke, mladince in mladinke. Letošnji prvak v desetoboju je ilan «Partizana» Rebula, ki je nabral 6,596 točk. Drugi je Marčelja (vMladost») s 6.138 točkami. Četrti je bil Slovenec Cerpez s 5.818 točkami. Cerpez je v skoku ob palici z višino 3.62 m dosegel nov slovenski rekord. V tekmovanju žensk si je priborila prvo mesto Šumak (eMladostv) s 3,835 točkami, kar je ruov jugoslovanski rekord. V desetoboju za mladince je zmagal Mikič (Slavonska Požega) s 4,555 točkami, „ peteroboju za mladinke Pa Bezjak (Varaždin) z 2.560 točkami, O Nedavna je bil odigran šahovski troboj Madžarska -Poljska • Vzhod. Nemčija, v katerem je presenetljivo zmagala reprezentanca Poljske s 14 in pal točkami pred-Madžarsko 9 in Vzhod. Nemčijo 6 in pet Dvoboj proti Madžarski so Poljaki dobili s 6:4. Na prvih deskah je Sli-n>a remiziral s Szabojem, Szapiel z Barzco, Pytlakow-ski je premagal Benkoeja, Pia-t er po je remiziral s SzHi/em, Dogovor o tehnični pomoči med ZDA in Indijo tVASHINGTON. 11. — Zunanje ministrstvo objavlja, da so Indija in Združene države na podlagi dne 5. januarja sklenjenega sporazuma o tehnični po-moči podpisale dogovor o tehničnem sodelovanju, ki zadeva 16.500 indijskih vasi. To bo največji program, kar jih je do zdaj zamislila ameriška uprava tehničnega sodelovanja. Glavni poudarek polaga omenjeni dogovor na polno izkoriščanje materialnih in človeških virov ter zlasti na povečanje pridelovanja hrane. Cenijo, da bo program koristil 12,000.000 'ljudi v 28 indijskih državah. Po tem dogovoru bo indijska vlada prispevala v rupijah znesek, ki odgovarja 75,000.000 dolarjev, Združene države pa 25.000.000 dolarjev. Predvidena so namakalna dela, uporaba umetnih gnojil, razširjenje kmetijstva, zdravstveni ukrepi in vzgoja, nadalje pospeševanje male industrije in urejevanje mest. Delo bo vodil osrednji odbor, k' ga bo imenovala indijska vlada. Zaposlenih bo okoli 8.000 indijskih nadzornikov in delavcev. Vloga ameriških strokovnjakov bo samo posvetovalna. Prisilno posojilo v Izraelu AVIV, 11. — Izraelska .ate »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« samo v oddih. — Naročite se na list za kaFHnokoli dobo in za katerikali kraj, tudi za inozemstvo. 13-dn3' Devetaka. 20,30 Lahka 21.00 Radijski oder - M |gr» Francois: Hladna ljubezen. dobavni orkester. 14.30 Pf*? po{Cr slovanskih narodov. D1*' jg.3® čila. 15.10 Zabavna g last)«- itl3il Operetna glasba. 19-10 .t, Glinka: Nedokončana s^Jlr0£ll8, violo in klavir. 19.30 F , 19.40 Zabavna glasba. 2®- jihJK1 Skl, ženski mešani >n IPL igr* zbori.' 22.00 Poročila. 22.* Študentski plesni sekstet. Ckaileb< ihickmb 4. Prevedel prof. dr. Fr. Bradat; Obraz mu je bil podolgast in suh.in vsa njegova zunanjost je izra/ala drzno nesramnost ter naj popolnejšo samozavest. Tak je bil mož, ki ga je gospod Plckwick opazoval skozi svoje naočnike (bil je ves srečen, da jih je mogel pobrati skoraj nepoškodovane) in ki se mu je, ko so se njegovi prijatelji izčrpali, v izbranih besedah zahvalil za pomoč. «Nic več o tem«, ga je prekinil naznanec, «že dovolj besed - korenjak, tale izvošoek - boril se kakor hudir: 'toda če bi bil jaz tale vaš prijatelj v lovskem suknjiču tam — strela maj me ubije — bi ga bil — in tistega kričača s paštetami — brez sole!«. Ta sovisni govor Je prekinil vstop rpchesteiskega poštarja, ki je prišel javit, da se «commodore», Roehester-stage-coach. pripravlja k odhodu. «Commodore», je rekel tujec in planil kvišku, «odpotujem z njim — sedite, prosim — plačajte raAin — brandy ln voda — nič drobiža — petak — slabo srebro — se mi zelo mudi>. Toda tudi gospod Pickwick in njegovi trije tovariši so nameravali odpotovati naprej v Rochester in, ko so čuii, da misli njihov novi znanec potovati v isto mesto, so si izbrali sedež zgoraj, kjer je lahko sedelo vseh pet skupaj. «Kar naprej, naprej«, je dejal tujec in pomagal gospodu Pickwicku z naglico, ki je zelo škodovala dostojnosti tega gentlemana. «Imate prtljago, gospod?« je vprašaj sprevodnik. «Kdo — jaz? Tukajle paket v sivem papirju — vse drugo je vrag’ vzel — kov — kovčki, skrinje — velike kakor hiše, težke, peklensko težke«, je odvrnil tujec ter skušal stlačiti v žep paket v sivem papirju, ki Je Izdajal sumljive znake, da je v njem srajca in žepni robec. «Glave doli, glave doli, pazite na svoje glave«, je klical zgovorni neznanec, ko so se peljali z dvorišča skozi nizka obokana vrata. «Grozen podvoz — zelo nevaren — pred nekaj dnevi —- pet otrok — mati — velika dama — jedla sendviče ni mislila na oblok — zahreštalo je — otroci so se ozrli — mati brez glave — držala sendvič v roki, a ni imela ust, da bi ga dela vanje — otroci sirote — uboge sirote — grozno. Ha, Whitehall! — tudi lep kraj — ampak majhno okno — tudi nekomu odletela glava, he. gospod? — se je premalo pazil --he. gospod, kaj menite?« *). »Pravkar sem premišljeval, kako čudno se iapreminjajo človeške usode». Je dejal gospod Pickwlck. «Da, danes skozi vrata v palačo, Jutri skozi okno ven. F1 lozof, gospod?«. «Opazovalec človeških značajev, gospod*, je rekel gospod Pickwick. «Ah, sem tudi jaz — kakor večina ljudi, če imajo malo dela in še manj jela. Pesnik, gospod?«. «Moj prijatelj, gospod Snodgras, ima mo 110 pesniško rilo«, je odvrnil gospod Pickwick, *) Karel I. je bil v \Vhitehallu Obglavljen; na šafot je stopil skozi okno. «0, tudi jaz — junaško pesem — deset tisoč verzov — Julijsko revolucijo — spesnil na bojišbu samem — Mars podnevi, Apolon ponoči — kanone proč — in liro v roke!*. «V1 ste bili navzoči pri slavnem dogodku, gospod?« je vprašal gospod Snodgras. «To si mislim! — sprožil sem mušketo — navdušila me je ideja — hitel sem v vlnamo — pif, paf! — spet ideja — spet v vinamo — pero in tlnto — spet nazaj — spet v vinarno — dragoceni dnevi, gospod. — Lovec, gospod?«. «Nekoliko, gospod«, je odvrnil gospod Winkle. «Lovska strast, plemenita strast, gospod “ krasna zabava — pse, gospod?«. »Zdaj ne«, je rekel gospod Winkle. «Ah, vi bi morali gojiti pse — krasne Živali — pametne — sem tudi imel psa — ptičarja — fludovit instinkt — grem nekega dne streljat — stopim v neko ogrado — žvižgam —pes se ne gane — zažvižgam še enkrat Ponto — nič — Ponto. Ponto — stoji — se ne gane z mesta — strmi v neko desko — gleda kvi>ku, kakor da Cita napis — 'CuvaJ divjačine ima ukaz, ustreliti vsakega psa, ki ga najde v tej ogradi’ — Ponto noče noter čudovit pes — prečudovit pes!*. »Zanimiv dogodek!« ga prekine gospod Pickvvick. »Dovolite, da sl ga zabeležim?«. «Prosim, gospod še sto povestic o tej živali. Čedno dekle, gospod?*. S temi besedami se je obrnil neznanec h gospodu Tupma-nu. ki je bil nepickivickovsko pogledal mimoidočo kmetsko deklico. «0. neskončno!« je rekel gospod Tupman. »Angleška dekleta niso tako lepa — kakor španska - ple-menite postave — lasje črni kakor oglje — črne oči — sladke stvarce*. «Vi ste bili v Španiji, gospod?* je vprašal gospod TUP111’ «Mnogo let sem živel v Španiji*. «Ste osvojili mnogo src, gospod?*. * »Tiso?. Don Bolaro Fizzgig — Grand — edina Donna Christina — krasen otrok — me je ljubila do — ljubosumni oče — blagodušna hčerka — lepi Anglež D06 Christina iz obupa — prusko kislino — v kovčku sem ilT1 salko za želodec — operacija uspela ~ stari Bolaro ves — privoli v najino zaroko — potoki solza — romantična z° — zelo romantična*. -ji «Ali biva ta dama zdaj v Angliji, gospod?* ~~ Je gospod Tupman, ki mu je opis njenih mikov segel v s{c ■ j «Mrtva, gospod — mrtva*, je odgovoril neznanec in svffj si zelo obrabljen bombaževlnast robec pred očmi. *Nil5 ni opomogla, odkar smo ji izprali želodec — slaba K°nS ‘ — postala žrtev*. «In njen oče?* je vprašal poetični Snodgras. nies^' «Kes in beda — nenadno izginil — govorice ^ntaic v povpraševanje po vseh deželah — brez uspeha — ^eiavC’ vedno zamašen — pri čiščenju vodnjaka ~ so nas ,e v <*r mojega tasta — glava v glavni cevi, njegovo Pfizl^d0 KaKC,r snem čevlju — izvlečejo ga — vodnjak spet meče Prej*- ,n0d?» Je r* »Dovolite, da si napišem tale mali roman, gosp kel globoko ganjeni gospod Snodgras. 0jete Pjj’ *Z veseljem, gospod — še petdeset drugih, -ud»e slusati — vse moja življenje Je zelo pustoiovs Oega*. štorije — nič nemogočega — ampak nekaj P043 . (Nadalie»aT,ie Glavni urednik BRANKO BABIC. - Odg. urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO. ULICA MONTECCH1 St, 6, III nad. - 1’elefou SCev. 93-8V8 ln 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA št. 20. - Telefonska št. 73-33 — OGLASI: od 8.30 • 12' m od 15 . 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, fuiančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mrr, Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod 7.TT — Podruž.: Gorica III S. Pelllco i-II„ Tel. u-32. Koper, Ul. Battistl 301 a-I. Tei. 70 ——— 21® dln' NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10,®^fice«a -pgT. Poštni tekoCi raCun za STO . ZVU; Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — z» Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ^ p.zOz' * ' Ljubljana T.vrševa 34 • tel. 2009 tekofi račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo trž krc*