Lelo LXX Štev. 238 a V Ljubljani, v petek, 16. oktobra I942-XX Prezzo — Cena L 0.80 Naroinlna mesečno 18 Lir, za Inozemstvo 20 Lir — nedeljska Udaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lir. Ček. rad. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podruinicat Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in Injega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Ixba|a viak dan <|otra{ razen p ooedeijka la dneva po praznika. c Uredoiitvo la apravai Kopltarlava 6, L)ob1|aoa. o = Redazione, Ammlnlslratlooei Kopitarjeva 6, Lubiana. ~ i Telefon 4001—4005. A.bboaam*ntii Meit 18 Lir«l E.tero, mota 20 Lir«, bdiaoDt domealca. anoo 34 Lir«, Eitero 50 Lir«. C. C fj Lubiana 10 650 per gli abbo-aamoott: 10-349 p« 1« InterrlonL Filial«! Novo me« t a. | Concesslonaria eseluslva per la pnbblldtd di provenienza italiana | ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo št. 872 Odločni bombni napadi na Malto Samo nad Malto je bilo sestreljenih 25 angleških letal — Na ostalih bojiščih so bila zbita štiri angleška letala — Junaška smrt generala Alessandra Predierija Stan Italijanskih Oboroženih Sil Glavni objavlja: Topniško in oglodniško delovanje na egiptovskem bojišču. Protiletalsko topništvo neke naše divizije je zbilo eno nnglesko letalo. V okolici S i d i Barranija je bila uj"ta posadka nekega sovražnega letala, sestreljenega 6. t. m. od protiletalske obrambe v Tobru-k u, sestoječe iz dveh častnikov in dveh podčastnikov. Letalstvo je nadaljevalo napade nn otok Malto. V poskusu, upreti se odločnim nnpa-dom osnih bombnikov, je sovražno letalstvo v srditih bojih izgubilo 25 letal. Sedem so jih sestrelili italijanski lovci, 18 pa nemški. Napad treh nasprotnih letal na neko spremljavo v Sredozemlju je izpodletel: dva nn-padajoča trimotornika sla treščila v morje, za-d'"'ta od neke nnše torpedovke, tretjega pa je sestrelilo letalsko spremstvo. Rim, 15. okt. AS. Dodatek k vojnemu poročilu št. S7J: V izpolnjevanju svoje dolžnosti je 13. ok- lolira padel nn egiptovskem bojišču general Alessandro Predieri, poveljnik divizije »Brescia«. Divizija »Brescia« je bila omenjena v dnevnem povelju zaradi svoje hrabrosti v bojih pri KI Alameinu. General Prodiori se pridružuje tistim našim poveljnikom velikih enot, ki so prav v prednji bojni vrsti pri svojih vojakih zrli v oči vsem nevarnostim resnega in trdi ga boja, ki so darovali svoje življenje za zmago našega orožja. Rim, 15. okt. AS: »Popolo di Roma« komentira angleški vojaški dokument, v katerem je bilo zapovedano, naj Angleži pobijejo vse italijanske vojake, ki bi jih zajeli v nekem zaklonišču pri svojem izkrcevalnem poskusu v Tobruku. V članku »Dve civilizaciji« pripominja, da so italijanski listi istega dno objavili sliko dokumenta glavnega stana italijanskih Oboroženih Sil, v katerem so našteti napori posadke italijanskega parnika, ki je prevažal angleško ujetnike, in je bil torpediran od angleško podmornice, posadka pa jo z velikim pogumom rešila skoraj vse potapljajoče se ujetnike. Junaštvo italijanskih padalcev v Afriki Berlin, 15. okt. AS. »Nachtausgabe« piše, da so na egiplovskem bojišču poleg kopenskih sil že nekaj časa bore tudi oddelki italijanskih in nemških padalcev. Z velikimi prevoznimi letali so se odpeljali iz nekega oporišča na polotoku v prve bojne vrste, kjer so takoj stopili v boj na nekem važnem odseku, kjer so stalno v stiku s sovražnikom. Ognjeni krst Osnih padalccv je bil težak, toda sijajno so ga prestali zlasti Italijani, ki so bili v težavnem položaju, pa so vendar uspeli. Ko so se s potrebnim orožjem opremljeni podali skozi puščeno puščavo, so pridrli do angleških črt. Sovražnik je nekaj ur prej izvedel večji napad in italijanski padalci so prešli takoj v protinapad, s katerim so proslavili ime svojo divizije, ki se imenuje »Folgore«. V nekaj minutah so zmedli Angleže in štrli vse, kar jim je bilo na poti. Neki novozelandski general, ki je mislil, da njegovi zmagujejo, jo zašel s svojim avtomobilom v sredo fašističnih vojakov. Videč, kaj je, se jo holel rešiti s trikom, in je pozval italijanskega polkovnika, naj se vda, češ, da so Angleži tako močni, da Italijani ne bodo mogli bitke nadaljevati. Italijanski polkovnik mu je odgovoril z besedami, ki so ga osuple; pozdravil ga je z njegovim imenom in mu zapovedal, naj stopi iz svojega avtomobila ter gre v italijanski avtomobil. Ni mu preostalo drugega kakor predaja. Italijanski padalci pa so iadaljevali boj in 6o skupno z Nemci ujeli 250 ujetnikov. Duce sprejel Himmlerja Rim, 15. oktobra. AS. Eksc. Heinrich Him-mler, državni voditelj nemških SS oddelkov ter vodja nemške policije, ie te dni bil zasebno v Riinu kot gost fašistovske Vlade v vili »Madama« Med tem obiskom ga ie sprejel Duce, ki ga ie obdržal v dolgem in prisrčnem pogovoru. Kralj Boris sprejel Zaharijeva Zofija, 13. okt. AS. Kralj Boris je sprejel trgovinskega ministra Zaharijeva, ki mu je poročal o svojem nedavnem obisku v Italiji. Nova japonska izkrcanja na Guadalcanaru Buenos Aires, 15. okt. AS. Poročilo mornariškega ministrstva Združenih držav javlja, da so se včeraj zjutraj pod zaščito pomorskih sil izkrcale japonske sile na severnem delu otoka Guadalca-nar, zahodno od ameriških postojank. Buenos Aires, 15. okt. AS. Severnoameriško mornariško ministrstvo je izdalo še drugo poro^ čilo o včerajšnjem izkrcanju japonskih «il na južni obali otoka Guadalcanar (Salomonski otoki) in pravi, da so japonske čete mnogoštevilne. Čungkinške sile razpadajo Kalgan, 15. okt. AS. Izvedelo se je da se je kitajski major Huhsi Hu prijavil s 500 ljudmi poveljniku japonske posadke in se mu vdal. Tokio, 15. okt. AS. Japonski listi sporočajo, da čungkinške četo vedno pogosteje prestopajo na stran Nangkinga. Tako se je izvedelo, da je general Čiansi s 1200 možmi v pokrajini Šantuug prešel na stran Nankinga. Angleška javnost proti vklenitvi nemških ujetnikov Stockholm, 15. okt. AS. Odlok angleške vlade za vklenitev nemških ujetnikov je izzval proteste ne samo v angleškem tisku, marveč tudi v domini-jonih. »Times« piše, da je velika množica ljudstva proti takšnim represalijam in poziva vlado, naj jih opusti in to tembolj, ker bodo Angleži mnogo bolj prizadeti, kakor Nemci, ker je število angleških ujetnikov znatno višje od števila nemških ujetnikov. List v zvezi s tem objavlja tudi pisma chelms-fordskega škofa, Bernarda Shawa in drugih osebnosti, ki enotno obsojajo tozadevni vladni odlok. Tudi domini jonski list »Toronto Globe Mail< posveča temu vprašanju uvodnik in je nasproten represalijam angleške vlade, ki so vodile v Kanadi val protestov in ogorčenja. Zato list poziva vlado Kanade, naj odločno zahteva od Anglije, da se ta ukrep razveljavi. Zakaj sta govorila Churchill in Roosevelt Rim, 15. okt. AS. Roosevelt in Churchill sla se v svojih govorih trudila, da bi dvignila moralo svojih narodov z uspehi v vojni proizvodnji, ki naj bi po njunem mnenju izpolnili praznine, ki so jih anglosaškim silam zadale sile trojne zveze, piše >Popolo di Roma'. List pripominja, da Churchill in Roosevelt nista bolela omenili številk in podati tozadevnih točnih podatkov. Oba anglosaška voditelja sta imela v mislih ladje, ki jih potaplja Os, List navaja, da so nemške podmornice samo od začetka vojne potopile 22 milijonov ton ladjevja in sicer 6amo v zadnjih 9 mesecih 7 milijonov ton. K tem številkam pa treba dodati še število od Italijanov in Japoncev potopljenih ladij. Angleška in Ameriška izdelava se niti od daleč ne more približati tem številkam. List zaključuje, da Churchill in Roosevelt to dobro vesta, toda te resnice v Angliji in Ameriki ne sme nihče povedati. Posredno angleško priznanje Lizbona, 15. kotobra. AS. Bivši angleški poslanik v Adis Abebi je priobčil članek, v katerem daje posredno, čeprav zgovorno pohvalo italijanskim stvaritvam v Abesiniji. Poslanik pravi, da se ie ves politični in gospodarski položaj Abesinije do teinelia izprcmenil in ie docela drugačen kakor pa ie bil pred italijansko oblastjo. Ta sprememba pomeni dejansko izboljšanje. Ko govori med drugim o abesinskih cestah, pravi, da ie Italija v Abesiniji uredila najboljši afriški cestni sestav. London je z nevoljo sprejel Smutsa Bern, 15. okt. AS. Važnost, ki jo pripisujejo bivanju južnoafriškega ministrskega predsednika maršala Smutsa v Londonu in njegovi neposredni razgovori s kraljem ter z najvišjimi osebnostmi dokazujejo, da ni več London kot prestolnica imperija tista sila, ki bi uveljavljala svojo voljo, marveč uveljavljavo dominijoni svojo voljo nasproti Londonu. Švicarski listi pišejo, da v London# zato z nejevoljo gledajo na 6tarega maršala, ki je prišel z novimi zahtevami, kakor se je zgodilo takrat, ko je šel v Kairo in je zahfeval spremembo angleškega vrhovnega poveljstva na Bližnjem vzhodu. Prihod Roo6eveliove gospe v London je vzbudil precejšnje presenečenje in celo razočaranje, kajli pričakovali so obisk severnoameriškega predsednika. Bern, 15. oktobra. AS. švicarski listi poročajo, da vzbuja v Londonu novo razburjenje potovanje generala Smutsa. ministrskega predsednika južnoafriške republike. Ta ie dospel v London z bobnečimi načrti, ki jih je brž sporočil tisku in časnikarjem, in dejal, da ie zdaj konec koncev udarila ura za prehod v napadalno vojno in da ie predvsem treba pametnejšega voinega vodstva. To pa ie kar se\la malo ugajalo vsem angleškim vrhovnim povflj-stvom. t Brazilija zgubila 22 ladij Rim. 15. okt. AS. Argentinski tisk poroča, da jo Brazilija izgubila doslej žo 22 ladij. Srditi boji v Kavkazu Napredovanje v Stalingradu — Razbijanje sovjetskih prometnih zvez Zmagovita pomorska bitka v Rokavu oktobra: Nemško Hitlerjev glavni stan, 15 vrhovno poveljstvo objavlja: V Kavkazu so nemške in slovaške čete v gostem gozdnatem gorskem področju v srditih bojih predrle nove sovražne postojanke in v naskoku zavzele nad 500 oporišč in bojnih naprav. Na odseku pri Tereku so bile sovražne sile odbile. V Stalingradu so pehotni oddelki, podprli s tanki zlomili odpor sovjetskih blokov in barikad ler so prodrli globoko v severno mestno področje. Bojna in strmoglava lelala so v zaporednih valovili razbijala sovražne bunkerje in topovske postojanke. Sovražnikovi razbremenilni napadi so bili odbili z visokimi krvavimi izgubami. Učinkoviti letalski napadi so bili naperjeni tudi na sovjetski promet ob spodnjem toku reke Volge. Ena petrolejska ladja in dva to-vornn čolna sta bi In s požarom unič'na. .Na donskem bojišču so romunske čete odbile krajevne napade. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča So dovedli lastni napadi do uničenja številnih bunkerjev in do utrjenih postojank. Bojna letala so bombardirala važne proge, kj -r ic imel sovražnik občutne izgube na železniškem gradivu. V Finskem zalivu so lovska letala v nizkem poletu zažgala en sovjetski hitri čoln. Na visokem severu so razbijalna letala napadla taborišča vzhodno od zaliva K o l a. Bojna letala so podnevi in ponoči s težkimi bombami obdelovala angleška letališča na otoški trdnjavi Malti. Spremljevalni nemški in italijanski lovci so sestrelili skupno 25 angleških.lovskih letal, imI toča samo nemški lovci 18. Dve lastni bojni letali se nista vrnili. Pri napadu nn spremljevalni promet ob nngleški obali so hitri čolni potopili štiri sovražne trgovske ladje z 8000 tonami. Vsi čolni so se vrnili v svoja oporišča. V noči na 14. oktober je v Rokavskem prelivu prišlo do pomorske bitke med nemškimi spremljevalnimi ladjami in med nadmočno sovražno skupino, ki se je sestojala iz dveh rušilcev in več hitrih čolnov. V trdi bitki je bil en angleški hitri čoln potopljen, pet hitrih čolnov pa je bilo s topovskimi zadetki poškodovanih, oziroma zažganih. Eno lastno letalo je bilo izgubljeno. Na področju Severnega uiorjaso straž- ni čolni skupno z mornariškimi protiletalskimi topovi sestrelili dvoje sovražnih letal. Lahka nemška bojna lelala so včeraj bombardirala vojaško važne naprave in vojaške cilje na južni angleški obali. IJsbona. 15. okt. AS: Routor priznava, da so včeraj devet angleških bombnikov ni vrnilo iz napada na Kiel. Berlin. 15. okt. AS: V prvih osmih mesecih leta 1942 so nemške podmornice potopilo okoli 7 milijonov ton sovražnega ladjevja. Berlin, 15. okt. AS: Na pristojnem viru pravijo, da je bilo potopljenih med 1. in 14. oktobrom 50 sovražnih ladij s 324.000 tonami. To število že vsebuje zadnje štiri dni potopljene ladje. o katerih govori včerajšnje nemško izredno vojno poročilo. Berlin. 15. okt. AS: Izvedelo so je, da sta bili ladji »Orcadasc in »Duchess of Athol« že dolgo časa v službi za prevoz vojaštva. Prva je bila najhitrejša angleška prevozna ladja. Imela jo 23.486 ton W jo lahko prevažala nad 5000 vojakov in 11.000 ton vojnega gradiva. Zgrajena je bila leta 1937. Zadnje tedno je angleška prevozna mornarica izgubila pet velikih ladij. Kakor je znano, jo bilo prejšnji teden blizu Itla dobro nade potopljenih 12 ladij s 74.000 tonami. Nov nastop nemških podmornic dokazuje, da osno podmornice stalno razširjajo svoj akcijski radij in da so tudi ladje, ki vozijo po najdaljših poteh, lo jo okoli Afrike, v dosegljivosti nemških in italijanskih podmornic. Nova sovjetska taktika Berlin. 15. okt. AS: »Zvvfilf Uhr Rinite poroča z bojišča o novi taktiki sovjetskih čet pri vojskovanju z minami. Dopisnik tega lista pravi, da so nemški tehnični oddelki žo dalje časa opazovali, kako so sovražniki vrtali rove pod zemljo vse do zemljišča, ki so ga imeli zasedenega Nemci, in so tudi tega podminirali. Takoj so bili pod-vzeti vsi protiukrepi za odstranitev nevarnosti in branilci so morali postopoma zapustiti noko zelo važno postojanko Nemška pehota in topništvo sla se pripravljala za protiolenzivo in podminirana postojanka je bila popolnoma prazna, ko so inino eksplodirale. Nemci so lakoj nato pod zaščito svojega topništva prešli v protinapad in postojanka je bila zopet zasedena, medtem ko so mnogotera trupla sovjetskih vojakov pričala o ne-uspelosti tega poskusa. Turški general o položaju na vzhodu Carigrad, 15. okt. AS. General Iltsam Sabis razlaga v listu »Tasviri Efkar* položaj na vzhodnem bojišču, ko so Nemci po zasedbi najrodovit-nejših in najbogatejših ruskih predelov med Vol-ginim kolenom in v Kavkazu, v rudniških in premogovniških pokrajinah, najbogatejših na industrijskih napravah, končali svojo poletno ofenzivo. General ugotavlja, da je Stalingrad skoro v celoti v nemških rokah in da dejstvo, da je nekaj, predmestij na krajnem severu še v ruskih rokah, ne [Kimeni, da najvažnejši del mesta ni zavzet. Vojaški kritik nato pripominja, da je hila po končani poletni ofenzivi zgrajena mogočna nemška fronta med Ladoškim jezerom in Kaspiškim morjem in podčrtuje, da jo ta fronta zgrajena trdneje, kakor lansko leto in ugotavlja, da so Nemci danes gospodarji polovice zahodnega Kavkaza in da bodo po končani bitki za Grozni gospodarji vzhodno polovico gorske kavkaške verige. General nalo pripominja, da podnebje v južnem Kavkazu ni preveč ostro in da bo z zasedbo Bakli ja Rusija zgubila štiri petine svojega petroleja. Pričakovati je treba stabilizacije bojišča med Ladoškim jezerom in Kaspiškim morjem ter nadaljevanja ofenzive na Kavkazu. Junaški boj pri llmenskem jezeru Berlin, 15. oktobra. AS. Dramatičen dogodek se je odigral v bližini neke sprednje utrjene nemške postojanke jugovzhodno od Ilmenskega jezera. Utrdbo je v ponedeljek napadlo skoraj 4000 Rusov, ki so jih pri tem podpirale ogromne oklepne sile in topništvo. Branilci — vseh skupaj iih ie bila ena sama četa — so pod poveljstvom nekega poročnika takoj spoznali, da ie položaj težaven. Napadalce so strojnice in lahki topovi dobesedno pokosili. Toda. njihova premoč je bila prevelika. Oklepna sovjetska vozila so predrla nemško bojno črto in je kljub srditemu odporu, ki je nanj naletela, sov- Brazilija - sužnja Združenih držav Rim, 15. okt. AS. Ameriški mornariški minister Knox je izjavil, da je prešla brazilska mornarica pod poveljstvo severoameriškega admirala, ki poveljuje ameriškim pomorskim silam v Južnem Atlantiku. Tako je tudi brazilski narod prišel pod poveljstvo severnoameriškega generala. Severnoameriška vlada, ki je napadla po ustih Su>mnorja \Vellesa Argentino in Čile. je po ustih ministra Kno.\a visoko povzdignila Brazilijo, kt je, s tem, da je svo je nnirodne oborožene sile podredila severnoameriškemu poveljstvu, pokazala, da razume takšen panamerikanizem, kakor ga hoče \Vashing-ton. Brazilija je zelo zaslužna za dolarski imperij. In če jo je. Roosevelt pridobil za svoje politične sanje, to je za nadoblast AVashingtona ietska pehota vdrla v trumah skozi odprtino v prebiti bojni črti. V tem kritičnem položaju ie nemški poveljnik kljub temu da ie bil težko ranjen, naglo zbral vse razpoložljive rezerve: telefoniste, pomožno osebje in kuharje. Na čelu te ocščice se ie pognal na sovražnika. Ta oddelek hrabrih vojakov se je boril neustrašeno ter se upiral vse dollei. dokler napad ni začel popuščati. Po zgledu svoiega poveljnika so vojaki napeli vse svoje sile. Posrečilo se jim je vreči sovražnika nazaj ter se spet polastiti vse postojanke. nad vso nmoriško celino od Kanade do Ogn jeno, zemlje, ji bo izkazal svojo hvaležnost s tem, da jo bo imenoval za osvobojen ko št. 1. Napetost med Moskvo, Londonom in Washingtonom Berlin, 15. okt. AS. »Diplomatska in politična korespondenca« piše o vedno vidnejši in vedno bolj naraščajoči napetosti^med Moskvo, Londonom in Washinglonom in izraža možnost, da bi zaradi tega položaja utegnilo priti v bodočnosti do nepričakovanih dogodkov. List nalo našteva, kako je Stalin izrazil svoje nezadovoljstvo nad premajhnim vplivom Moskvo v Ameriki in Angliji. Zavezniki, ki ne morejo poslali obljubljene pomoči, so se zato odločili dovoliti večjo svobodo moskovskim agentom. To dokazuje že dejstvo, da so Avstralija, Kuba In Kanada obnovilo diplomalske stike s Sovjetsko Rusijo. Zelo značilen jo tudi pritisk nekih političnih krogov na nekatere južnoameriške države glede njihovega stališča do Sovjetske zveze. Ta gotovo no gre zgolj za protokolarno formalnost. marveč za določene stvarne cilje, kar so bo v bodočem razvoju dogodkov gotovo tudi jasno videlo. Naravno jo tudi, da bi Stalin sedanji položaj rad izkoristil. Manj logično in naravno je, zaključuje zgoraj omenjeni list, kako sta na to pripravljena .Churchill in Roosevelt, Posledice vojne v USA Buenos Aires, H. okt. AS. Združene državo začenjajo vedno bolj čutiti težo vojne, v katero so zagazile. V svobodni zvezdnati rezubliki so pred vojno postopali s črnci kakor z živino, jim niso puščali živeti skupno z belimi ljudmi in so jih često linčali. Pod na jneznatnejšitni pretvezami pa jim zdaj, ko jih predsednik Roosevelt potrebuje kot topovsko meso za dosego svojih imperialističnih ciljev, priznavajo enake socialne in politične pravice, kakor jih imajo belci. Iz Washingtona se jo izvedelo, da so v poslanski zbornici sprejeli zakon za odpravo takse, ki so jo morali plačevati nekateri ljudje, če so se hoteli udeležiti volitev. Ta taksa je prizadevala skoro izključno črnce, da se ne bi mogli udeleževati političnega življenja in skupno z belimi glasovati. V Franciji so prepovedali anglosaške filme Vichj', 15. okt. AS: Ravnateljstvo za kino-predslave je odklonilo dovoljenje za predvajanje filmov, posnetih onstran Atlantika ali v Angliji. Od 15. oktobra v francoskih kinematografih ne bodo smeli več predvajati ameriških ali angleških filmov. Kako je propadla slava vrhniških partizanov Grozodejstva Logarjevih razbojnikov po vrhniški in horjulskl okolici ter konec razbojništva Zapeljanec ing. dr. J. Grampovčan organizira »OF« Lansko leto meseca septembra so začeli komunisti razpredati svoje mreže po St. JoStu s pomočjo učiteljice Betke Nugode. Kjir koli je ta izkoreninjena vzgojiteljica mogla, je ljudem razlagala »o junaških fantih no gozdovih, ki se bijeju za svobodo«. Tudi pouk je skušulu izrabiti za razširitev partizanskih idej. Ker kljub navdušeni agitaciji in previdnih prošnjah za prispevke ni bilo nobenega vidnega uspeha, je učiteljica potožila vrhniškim in verdskun partizanskim šefom svoje neuspehe. Komunisti na Vrhniki so zato sklenili, naj bi se v St. Jostu ustanovila zdruvstvenu zadruga, nekak trojanski konj, v katerem bi zlezli komunisti na St. Jošt. Po vneti propagandi učiteljice iNago-detove in upravitelja Mivška jc bil sklican sestanek ua prvo nedeljo po novem letu. /. Vrhnike Sta prišla Janko C.rampovčan in l urlan Franc. Na sestanku jc bilo 12 ljudi. Iz govora Janka Grainpovčana se je takoj videlo, da ni prišel govorit o pomenu zdravstvene zadruge, temveč navduševal za partizanstvo. Govoril je, da reveži, ki se skrivajo po gozdovih, niso komunisti, temveč cvet slovenskega naroda. Sicer pa komunizem ni nič tako strašnega, kakor piše nekatero časopisje in govore nekateri ljudje. Saj je bil vendar Kristus prvi komunist, je rekel Grampovčan, in duhovniki so najbližji komunizmu. Zatem je prešel na gospodarsko polje in trdil, da so bili kmetje do sedaj izkoriščani, od sedaj naprej jih bodo pa partizani ščitili in skrbeli za pravičen icd. Volkovi v ovčjih oblačilih Prizadevanje Janka Grampovčana seveda ni imelo na St. Jostu nobenega uspeha. Sentioščaiu so dobro vedeli za limunice, dobro so vedeli, da prihajajo k njim volkovi v ovčjih oblači ih. ludi poznejše partizanske agitacije niso imele nobenega uspeha. Pozimi so sc partizani sem in tja javljali po fari, a ne preveč javno. Aprila meseca so priredili večji shod, k jer so se proglasili za slovensko narodno vojsko in zatrjevali, da je večina slovenske duhovščine z njimi. Na vprašanje. naj navedejo katera imena, so rekli, da je to skrivnost, ker so partizani uvideli, da jc vsa vas proti njim, so začeli groziti. »Zadnji čas je, da št. Jošt pristopi k partizanom!« so rekli, /a slovo so po mnogih hišah izropali precej živeža. . .. . Po trm partizanskem obisku je med ljudstvom zavladalo silno ogorčenje, saj so vsi na lastna ušesa slišali, kaj jih čaka, če bi partizani zavladali. , . Maja meseca in junija so se partizani vedno pogosteje javljali, strahovali ljudi, grozili s poboji in s smrtjo. Edini program: ropanje in morjenje Večji partizanski obisk je bil v noči na 20. junij. Pri tem obisku so izropali zadružno blago, živež, ki je bil pripravljen za ljudi. Po nekaterih hišah so pobrali prav vse: živež, kuhinjske posode, nože. žlice itd. Drugi so spet pobrali živino, obrtnikom blago, jim pokvarili stroje itd. Ob slovesu so odpeljali štiri moške in eno žensko, ki pa so sc vsi srečno rešili. Pri ropanju in v taborišču kot izpraševalni sodniki so bile najbolj glasne in najbolj strupene partizanske prilcžnice. Dne H. julija ob 11 ponoči je prišlo dvajset partizanov v St. Jošt z namenom, da izropajo blagovno zadrugo. Ob podiranju vrat jih je ponesrečen pok iz partizanske puške pognal v beg. Res, pravi junakil »Šent Jošt bomo do tal uničili« Ker na vse obiske in vabila Št. Jošt ni dal jiartizanoin zadovoljivega odgovora, nasprotno, ogorčenje je bilo vedno večje, so prihajale vedno boli pogoste grožnje: >št. Jošt bomo do tal uničili!« Seveda so vaščani vzeli vse te grožnje primerno na znanje. Vsak človek ljubi svoje življenje. svojo družino, pa tudi svoje premoženje. Nič čudnega torej, če so vaščani začeli gledati po samopomoči, da bi si vse te vrednote ohranili. Proti partizanski razbojniški bandi je bila možna samo ena pot: odločna borba. Kmetje so dobro vedeli, da so partizani borbeni samo pri neoboroženih ljudeh, pri ženskah. Zato se je pripravljal oborožen odpor. Partizani so sicer zvedeli za ta načrt, toda zelo pozno in tudi prepozno. Kmetje zgrabijo za orožje Večer 24. julija je bil določen za uničenje St. Jošta. Partizanski oddelki, sestavljeni večinoma iz ljubljanskih izrodkov, v manjšem delu pu iz podeželskih postopačev.^ so prihajali iz smeri: Samotorica, V rzdenec, "Smrečje, Podlipa, Zažar, Polhovgradec. Po izjavi partizanov je bilo banditov okrog 400. Prepričani so bili, da se nihče ne more ustavljati »njih nezlomljivi sili«. »Brez streljanja bomo uničili št. Jošt in pobili vse ljudi,« je izjavil nek partizan. Da ne bi morda prišla kaka pomoč, so na cesti proti Lučinam zasekali cesto in na desetih položajih pripravljeni čakali, da zavrnejo morebitno pomoč. Oboroženih kmetov je bilo pri tem partizanskem nnpadti reci in piši: 34. Borba je trajala od polnoči do štirih zjutraj. Partizanski kolovodje so neprestano vzpodbujali svoje junake na »juriš«. toda ti so se kaj slabo odrezali. Namesto v boj so se pognali v beg. Pri joku in stoku so bile najbolj glasne purtizanske tovarišice, ki so čakale, kdaj bodo mogle ropati po hišah. Uspeli napada je bil: nihče izmed vaške straže ali domačih ljudi ni bil ranjen, niti lasu ni izgubil. Partizani so imeli mrtvili kakih H. a po izjavi vrhniških partizanov sn odpeljali dva voza mrličev. Ranjenih je bilo okrog 40. Neknteri ranjenci so pozneje podlegli sami ranam, štiri iztned njih pa so partizani kot neozdravljive postrelili v Babni gori. K napadu so partizani prinesli lepo okrašeno in z zlatom obrobljeno komunistično zastavo. Zastavo in še nekaj orožja zraven so pogumni šentjoški fantje zaplenili. Iz. jeze. ker ni^o mogli ustrahovati branilcev, so s satansko hudobijo začeli požigati v okoliških vaseh hiše ter pobi jati popolnoma nedolžne in brezbrambne ljudi: može, žene, fante, dekleta in otroke. Nasledn ji dan po napadu so prišli v Smrečje ropat k Smrekarjevim. Ker fantje niso hoteli z njimi, ampak zbežali pred njimi, so na begu ustrelili nn njivi pod domačo hišo Smrekarje-vega Toneta, starega 30 let. dočiin sta druga dva brata ušla. Pri Smrekarju so izropali vse. Isti dan so odpeljali Malovrha Tineta in Franceta iz Smrečja ter Kogovška Lovreta. Iz Podlipe so dpeljali dva I.nzarjeva ter iu ubili. Pobili so prav tnko vse ostale, razen Malovrha Franceta, ki se je živčno ubit vrnil domov ter se sedaj zdravi v bolnišnici. Kmetje v okolici St. Jošta slove po svoji pridnosti in poštenosti, po ljubezni do družin ter po ljubezni do bližnjega. Čeprav morajo trdo garati za svoj življenjski obstoj, je bila vendar vedno pri njih doma sreča, ker iim je njih poštenost in ljubezen do Boga in bližnjega klicala nanje blagoslov z neba. ln ker so bili taki. so bil trn v peti komunističnim voditeljem po Vrhniki. Horjulu Ljubljani in drugod. Zato so sklenili ti nečloveški voditelji, da je treba te ljudi uničiti. »Rajši smrt kakor k vam« Dobre pol ure od St. Jošta je naselje Potok. Tja so prišli partizani 30. julija ob devetih dopoldne. Iz Možinove hiše so odpeljali gospodarja Jakoba Subica, starega 34 let, njegovo ženo Ma-rijano, staro 39 let, sestro Marijane Albino Ma-lavašič, staro 23 let. ter 17 letno služkinjo Francko Kavčič. S senožeti so vzeli 19 letnega hlapca Jereba Viktorja, 1? letnega hlapca Gantarja Janeza in Guzelja Franca, družinskega očeta iz Lavrovca, ter njegovega sina Jožeta, ki sta bila v dnini pri Možinovih. Vse so odpeljali v gozd. Doma so pustili samo staro mater ter štiri majhne otroke. Prvega avgusta zvečer so prišli k Selovsu (Kogovšku) v Smrečje. Ko so vse po hiši prevrnili, izropali živež in živino, so odpeljali gospodarja in očeta desetih otrok. Vse te odpeljane so umorili 3. avgusta v gozdu pod Češi{-kom. Albino Malavašič so mučili, dočim so Francki Kavčič dali na razpolago, da gre z njimi. Toda junaško dekle je odgovorilo: »Bajši smrt kakor k vam!« Nato so tudi njo umorili. Kaj so naredili ti ljudje, da jih je zločinski zbor obsodil na smrt? Kaj so naredile brezbrambne ženske, onemogli starčki, nedolžna dekleta, ali je bila njih poštenost tista pregreha, ki je zaslužila smrt, ali njih ljubezen do družine, njih vdanost Bogn in Cerkvi? Vse to so vprašanja, ki bodo s strašno težo padla na povzročitelje pokol,jev. Toda partizanom ni bilo dovolj, da so pobijali vse, kar so mogli. Dne 10. avgusta so požgali v Potoku trem gospodarjem vsa poslopja, ostula je le Martinčkova hiša, ki ni hotela goreti. Ljudje so ostali živi, ker so že prej bili zbežali na St. Jošt. Dobre četrt ure od St. Jošta je nasel je Kopel j. Tu je bilo sedem hiš z gospodarskim poslopjem. Dne 1. avgusta so bila vsa poslopja požgana od partizanov. Ostali sta le dve hiši: Zakljeva in Grdadolnikova. Zgorel je ves živež, nekaj živine, dva, krma itd. Kar ni zgorelo, so partizani izropali. Ljudje so nekateri zbežali v gozd, drugi so pudli v roke nečloveških partizanov. Ko so drugo jutro prišli na kraj zločina oboroženi kmetje, so našli ob goreči hiši na tleh ustreljenega in obžganega družinskega očeta Bradeška Franca, starega 48 let. Nekaj metrov proč je bila zaklana njegova žena Ivana, 38 letna mati petih otrok. Poleg matere pa so trepetali in jokali otroci. Nedaleč od tega žalostnega prizora sta bila umorjena soseda Jesenovec Alojzij, star 3S let, in njegova 43 letna žena Ivana. V goreči hiši pa je zgorela dveletna Ljudmila. Isto noč so zažgali pri Bržniku (Oblak) vse. Hoteli so vse pobiti, a se ie gospodur rešil z bombo. Smrtno nevarno je bil ranjen od parti-zatov Stanko, brat gospodinje, ki je še isti dan v groznih bolečinah, a zelo leno umrl. V Bržni-kovein mlinu so zažgali hišo, hlev in kozolec. S strelom v glavo so ubili 63 letnega gospodarja Janeza Oblaka, ki je umrl naslednji dan v nezavesti. Dne 10. avgusta ponoči so ubili na Lavrovcu (župnija Sv. Trije kralji) 59 letno mater Mari-jano Guzelj. ženo Franca, ki ic bil na dnini Možinovih. Hkrati z materjo so hoteli ubiti tudi ličcr Albino, a so jo le težko ranili. Dne 4. avgusta ponoči so ubili v domači hiši vpričo družine malega posestnika, dobrega Janeza Demšarja, očeta petih otrok, v mežnariji pa skrbnega cerkovnika Trčka Janeza, ki zapušča ženo in malega otroka. Istega dne so ubili Jankovca Juneza, ki zapušča štiri otroke. Samo v šentjoški fari so partizani pobili 20 ljudi, med njimi devet družinskih očetov, tri matere, pet fantov, dve dekleti in enega otroka. Požgali so šestnajstim gospodarjem: 11 hiš, 14 iilevov, 14 kozolcev in drugih poslopij. Koliko so izropali. ni mogoče vsega oceniti, škoda na premičninah in nepremičninah znaša samo v šentjoški fari najmanj 2,500.000 lir. Kdo bo popravil škodo otrokom, ki so ostali brez staršev? Kdo bo nadomestil ženi skrbnega moža in očeta? Kdo bo poplačal vso materialno škodo, ki ga ie povzročilo ropanje in požiganje partizanov? Kaj pravijo k temu krivci, ki se skrivajo po salonih in tajno konspirirajo zoper življenje in premoženje slovenskega ljudstva? Kaj jKireče k temu pobesneli Cene Logar, kaj poreče k temu zapeljani Grampovčan, ki je na St. Joštu govoril, da je bil tudi Kristus komunist in da je vsa duhovščina na strani partizanstva? Nekatere glavne krivce teh zločinov je že doletelo zasluženo plačilo. Kolovodjo udarne tolpe, ki je vodil vse te pokolje in požige, jo ubil v Zibršah njegov lastni pajdaš Matifa Merlak iz Rovt. Padli so tudi drugi kolovodje partizanskih tolp. Prej ali slej bo poplačal svoj dolg tudi komisar docent dr. Cene Logar, ki se sedaj fioiika okrog kot stekel pes ter krade kmetom krompir, da si uteši glod. Pravica hodi svojo pot sicer počasi, toda zanesljivo! Kdor je pošten in zaveden Slovenec, ta mora pomagati, da se komunistični zločinci razkrijejo! Komunizem je največji sovražnik Slovencev. Sprememba predpisov za promet in javne obrate Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Člen 1. Do nove odredbe ne sme v Ljubljanski pokrajini nihče krožiti od 20. do 5. ure. Člen 2. Čas, ob katerem se morajo zapirati javni obrati in končati javne predstave se določa za vso pokrajino na 19.30 uro. Člen 3. Druge določbe naredb z dne 30. oktobra 1941-XX št. 135 in z dne 24. junija 1942-XX št. 125 se ne spreminjajo. Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan 20. oktobra 1942-XX. Ljubljana, 13. oktobra 1942-XX. Visoki komisar: EM1LIO GRAZIOLI Jožef Lobcl Povest o insulinu Zmerom je bilo pa tako, da so ga šele v Eredzadnjem trenutku klicali, in da še tega ne i zamudil in ne bi prišel šele v poslednjem trenutku na pomoč, je moral biti profesor pripravljen noč in dan. Nezaslišna gonja je bila to zanj v tem večnem boju s smrtjo, boju, ki mu je sapo zapiral, zakaj smrt je prežola na vseh frontah, v vseh delih o^r-;«iaega Berlina. Komaj se je zdravnik odpeljal iz zahodnega mesta — tam je imel ordinacijo — proti jugu — tam je stala njegova bolnišnica —, odpeljal z vozilom tedanje dobe, ko je bil avtomonil še redkost in je človek, ki se je z njim vozil, vel jal za milijonarja — je bil že prepričan, da ga lx> naslednji telefonski poziv klical na sever. »Halo, tukaj Charite*. kirurški oddelek. Po naročilu gospoda primarija vam sjMiročim, da smo danes operirali nekega moža z veliko bulo na tilniku. Koj po operaciji ga je objela dia-betska koma. Gospod primarij prosi gospoda profesorja, če bi lahko takoj prišel semkaj in zbrizgol bolniku svoje zdravilo.« »Aconiatol« — rešitelj življenja Ta klic je prišel o pravi uri: prav toliko »ncomatola« je bilo namreč še v zalogi, kolikor ga bo treba. Profesor je torej /dirjal z Zajčje goljnve v Latinski okraj, našel tam bolnika še živega — velike bule na tilniku so znanilke najhujših komplikacij sladkorne bolezni — in mu vbrizgni! svoj ekstrakt. Drugič spet se jc oglasil klic na pomoč iz neke liolnišnice na vzhodu Berlina. Neki še nič kaj star bolnik je '>il diabetski »prisad«, ono strahotno odmiranje udov pri živem telesu. Tudi tja je prišel Zuclzer s svojo brizgalko še o pravem času in preprečil najhujše. Se v mnogih hudih primerih sc je pokazalo, da je novi preparat res učinkovit. Pri nekem liolniku je bil izloček sladkorja skočil kar na petdeset gramov na dan: zdravilo ga je potisnilo nozaj na ničlo. V drugih treh primerih se mtt je posrečilo acetonovo oetovo kislino skoraj docela iztrebiti. Navzlic temu pa še niso prebredli vode. Pol tucatu Zuelzerjevih pacientov je po vbrizganju res izgubilo nekaj sladkorja, toda zdravilo je imelo od sile neprijetne, skoraj gsozne součinke: pojavila se je zdaj mrzlica, zdaj one-melost ali otrplost. Učenjak se ni mogel otresti misli, da je poslal bolnike z dežja pod kap, zato je z vso vnemo stikal za vzrokom teh nezaželenih pojavov. »Ali ste izdelovali zdravilo res natanko po vseh predpisih?« je vprašal svojega pomagača, doktorja Camilla Reuterja. »Menda!« je užaljeno odvrnil kemik. »Ali niste za gotovo prav ničesar spremenili pri postopku — niti na jmanjše malenkosti?« »Nisem, prav gotovo nisem,« je vzkliknil dr. Reuter. »Razen.« je dodal po kratkem pre-mišljanju, »razen mogoče to, da sem tokrat delal z bakreno posodo. Z n a b i t i da so nastalo zaradi te kovine kakšne strupene spojine in da je to krivo teh neprijetnih pripetljajev...« »Vidite,« se je razveselil profesor, »pri taki kočljivi stvari je treba pač na vse misliti in prav ničesar ne kaže prezreti, naj se zdi še tako malenkostno.« Toda joj, saj ni bil baker kriv krčev! Bržčas tudi nobena druga snov ne. ki bi bila po nesreči primešana preparatu. Siccr je mmp'> Zuelzerjevih poklicnih tovarišev, ki jim je v »Časopisu za eksperimentalno patologijo« opisal svoja opazovanja, menilo, da se je moral njegov ekstrakt onečediti s škodljivimi primesmi: zlasti so cikali na beljakovino. Mnogi so bili p« skoraj prepričani, da ni tako, da ta, s tolikšnim trudom pridobljeni sok ni nečist, da na splošno ni slab, marveč narobe, dober, še... p re d o b e r I Današnji dan namreč vemo. da se učinku soka iz trebušnih slinavk prav takrot, kadar je posebno učinkovit, kadar seže njegov učinek še čez cilj, da se mu prav takrat pridružijo slirni nezaželeni součinki. Tega pa takrat res ni«o mogli vedeti! šele mnogo, mnogo kesneje, šele po dolgoletnih izkušnjah z »insulinom«, so te stvari pobliže spoznali in razumeli. Zdaj ve seveda vsak zdravnik, da vbrizgani pankreasov sok ne uniči v krvi samo odvečnega sladkorja, temveč časih — če tako nanese — tudi še potrebnega... Preobilna izguba sladkorja — raz-sladkorjenje — pa povzroči krče. Sleherni zdravnik pozna današnji dan takele krče, tako imenovano »hipoglikensko reakcijo«, pa jo kakor bi trenil, čudežno skoraj ukroti — s sladkorno raztopino, ki jo vbrizga bolniku ali mu je pa da piti, Še celo laiki to vedo: sladkornik, ki mu stalno vbrizgavajo insulin, nosi zmerom nekaj koščkov sladkorja s seboj ali pa sladko kitajsko narančo. (Dalje.) ♦ Ime velike berlinske bolnišnice. KULTURNI OBZORNIK Pogled na češko leposlovje v I. 1941 Lepo bilanco lepe proze v Češko-moravskem protektoratu za leto 1041 je podal znani kritik Vaclav Černy. Nas gotovo zanima, kaj vse tiskajo Čehi iz svoje bogate zakladnice knjižne tradicije, ter kaj ustvarjajo na novo. O tem govori omenjeni kritik naslednje: »Dobili smo nove izdaje starejših čeških pisateljev. Tako izhaja pri Vilimku spet Ružena Svoboda, v Melantrichu Arbes, pri Mazaču Karo-lina Svetla; nekatera zbrana dela, ki so se začela tik pred novimi razmerami, se nadaljujejo, tako Dykova Zbrana dela izdaja Uorovy naprej, ki pripravlja tudi znanstveni izbor iz Zeverja in Ne-rude, ki se bo zaključil z zvezkom Nerudove korespondence v redakciji prol. Pražaka. Za vse to smo založbam hvaležni. Kaj pa naj rečemo v neizogibni vehemenci konjunkturnega blaga? Avtorji življenjepisov v obliki romanov in temu podobnih tipov še vedno zelo pišejo, le da dobiš med tem blagom edino res visoke cene delo Honz-lovo dramatsko montažo v Nerudi pod naslovom »Roman ljubezni in časti« (Roman lasky a cli, Borovy), v nekaterih knjigah pa samo marsikaj strani, ki so zanimive le literarno zgodovinsko, lako v knjigah Miloslava Novotnega, gospe Milene Novakove, in gospe Eve Jurčinove, ki pišejo o Havlasu, Svobodovi in Zeyerju. Avtorji izvršujejo v naročenem terminu rekordna naročila, pišejo začetna dela, rodi se cela vrsta novih roma-novih knjižnic, takoj nekaj hkrati, pri katerih ni bilo treba storiti ničesar drugega, kakor zbrati kakih pet rokopisov in iih natisniti; pet. šest. sedem nadaljnjih'takoj pride zraven in — knjižnice gredo kakor »čevelj na traku«. Program pri teh 6tvareh je manj važnega značaja, velja le stokrat zlorabljeno geslo o ljubezni do Češke knjige, do češke zemlje, zvestobe, vrnitve k domu itd. To je danes tudi v češkem romanu, v kolikor je roman teza, edino geslo: leta in leta se je propagiral ktnetski roman in zdaj zopet. Njega novi privrženci samo raztnehčavajo to, kar niti preje ni vodilo v knjigi do umetniške resnic« Le sheme namesto ljudi, pridige namesto prepričljivih usod, lena dolgočasnost namesto pravne živahnosti. Roman zvestobe je samo po sebi že v svojem bistvu umetnost etičnega patosa. In taka naloga je vedno težka. Samo mojstri bi mogli v njem uspeti. Namesto tega pa vidimo, da so pri nas poskušajo v njem srednji in celo jHidpovprečni pisatelji. Kajti dokler taka povest glasi zvestolio zemlji, mora to prepričljivo tudi prikazovati, nepotrebno pridigati to načelo je pa za umetnost vedno smrtni greh. Tam se začenja mučna groteska tiskanega in zato praznega papirja, s katerim pisatelj vara bralčevo hrepenenje in potrebo. V celoti pa označuje našo letošnjo leposlovno delo stara resnica, da je glad najboljši kuhar. Toda moral bi biti to znameniti glad, posebna strastna hotnja duševnega navdušenja in stikov, da bi se opravičila pri nas tako podpovprečna, toda tako razsežna produkcija, kakor jo predstavlja leto 19411 Lakota baje priča o zdravju. Našemu bralcu torej ne moremo lepšega zdravja želeti. Kaj, ko bi poklicani skrbeli zaraditega zato. da bi narod dobival resnično vrednote, ki jih zaslužil »Modri Engelbert« Jaromira Johna ter »Cirkus Humberta« Edvarda Bassa sta resnični darili letošnjega lejioslovja, katerima se nedvomno pridružuje tudi nova knjiga Jana Čepa »Obraz pod pajčevino«, ki vsebuje stvari starejšega datuma in nam že znane. Kritika se jo mnogo razpisala o njih ter Iu ne bomo ponavljali zaslužene hvale in izrekli svojo lastno sodbo, ki stno jo že izrekli. Opozarjamo samo na družabno oznako teh knjig, na skrbno in vestno opravljeno delo, ki priča o poštenosti njihove umetniške moralke. So to dela, porojena iz izkušnje, napora in notranje potrebe pesnika, ki se mora izraziti in izpovedati; ne pa iz zunanje potrebe na knjižnem trgu ter visokega odkupa. Prve enačice Johnovega dela smo brali že skoraj pred desetimi leti: od tedaj je bila knjiga v delu; Čep je pisal svojo knjigo tri leta; če pa kaže Bassov roman v drugi svoji polovici stopinje hitre reakcije vsebinskega gradiva, je vendar le jasno, da je zbiral gradivo skoraj vse življenje. Tako tudi »Cirkus Humberta« ostane v naši književnosti delo, ki bo trajni vzrok tega, česar je danes tako malo: avtorjev, ki vedo, o čem pišejo in ki obvladajo 6voj svet 6 strokovnjaško znanostjo. In še nekaj imajo te knjige, sicer si jio bistvu tako nepodobne, namreč: niso t e z n i romani. Ne bodimo v zmoti pri Čepu: katoliški spiritualizem ni v njegovi tvorbi (boljše, na vrhovih njegove tvorbe) cilj, temveč izhodišče; ni predmet, ki naj ga dokaže, temveč prvotna vizija: Čep nikdar ne prepričuje koga o tej in tej resnici, nikomur je no vsiljuje: samo preprosto izpoveduje, kako se kaže svet človeku, ki mu je taka in taka resnica dana, kot pri rodno in prvotno dejstvo duha, srca in volje. Odtod tako velika čistota njegovih umetniških pojavov. (Ce bi ne bilo njega, bi lahko rekli, da je misel »vrnitve k grudi«, ki pri nas navdaja tolikšen procent vse proze sploh, peljala k resničnemu momimentalnemu izrazu samo v — poeziji Kolinana Cassia!) John, Basa, Čep — prozaisti brez teze. To pa je ravno posebnost današnje situacije bralcev in umetnikov: ko bi se zdelo, da v tem času čita-telji potrebujejo tez, parol in direktiv, se vidi iz teh viškov nasprotno, da si jih ne bralci ne umetniki ne žele in ne potrebujejo. Ta trojica umetnikov nam je v svojih deliti dala nekaj drugega: žive ljudi, preproste, nekaj resnično ponazorjenih človeških usod, pri katerih lahko sodelujemo z resnično srčno udeležbo. Bralec je spoznal, da se v teh romanih lahko sestaja z resničnimi bližnimi ljudmi, kajti danes — čutim — si predvsem ceni poštenega stika človeka s človekom. Več kot to: knjige teh treh so zgodbe nastajajočih in bojujo-čih se značajev, prerezi močnih, obnavljajoči h se značajev. Prevzema te resnično globoko avtentično človeško čustvo: vroča, naravnost nesentimentalna, naravnost tovariška solidarnost s človekom, ki se bori za svojo opravičenost. To pa je tudi najboljše, kar čutiš ob knjigi »Pavel in Gertruda« Miroslava Hanuša, avtorja lanskega romana »Na trati je megla«, da imenujem tudi našo najmlajšo pisateljsko generacijo in označim to, kar je v tem letu dala najboljšega. Bilo je tu tudi nekaj del, nad katerimi smo preživeli nekaj trenutkov prijetnih dojmov, ali celo globljih vtisov: »Ljubezenski krog«, ciklus devetih ljubezenskih zgodb devetih avtorjev, ie zajemljiv dokument, ki nas prevzema predvsem z nameravanim bojem, ki ga tu neprostovoljno bije za krono j>sihološke novele devet različnih pisateljskih tijx>v, manj pa s tem, da je tu bila obnovljena zavestno (zakaj?) stara renesančna forma bocciacciovskega ljubezenskega cikla; v tem je Radovan Širna če k podal vse drugačno pogumno dejanje, ko je z metodami moderne delek-tivke rešii zgodovinsko skrivnost iz 1. 1318 v povesti »Zločin na gradu Zleniškem«. Bedrih G o -1 o m h e k zajema bralca na nekolikih mestih z analitično mikroskopijo v povesti »Ljudje na površini«, Vlastimil Rada pa nas v humoristič-nem romanu »Gostilna pri kameniti mizi« na koncu kakih štirikrat resnično razvedri. Vse to je poštena j>ovprečnost, često za nekaj ali pa za mnogo manj. Smo pa daleč od tega, da bi podcenjevali v umetnosti pomen dobre povprečnosti. Če se umetnost razvija na svojih vrhovih, je povprečnost tisto, kar t r a j e. Predstavlja ozadje, na katerem se resnično veliko delo plastično odraža in v katerega soseščini odkrije gledalčev pogled najvidneje nove vrednote. Upajmo vsaj, da kje v tihi samoti zori tako delo. td. Najboljši in najcenejši slovenski tednik je »Domoljub« Delo dr. M. Natlačena za povzdigo Dolenjske S pokojnim dr. Markom Natlačenem lega v grob neumoren javni delavec, ki je dolga letu na-čeloval upravi pokrajine in pri tem ves čas z jasnim pogledom zasledoval en sam velik smoter: dvigniti življenjsko ravan prebivalstva in ustvariti predpogoje za razvoj dežele v socialnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. Ne le Ljubljana, tudi vsa dežela bo še dolga leta pomnila živahno javno delavnost, ki se je sprožila po njegovih zamislih. Pod upravo pokojnega dr. Marka Natlačena so se začela pri nas premnoga pomembna javna dela in skoraj ni kraja, kjer ne bi mogli pokazati kakršnekoli zgradbe, ki je bila postavljena v občo korist iz javnih sredstev po njegovi pobudi. Dolga leta se je prav Dolenjska pritoževala, da je napram drugim krajem od javne uprave zapuščena in zanemarjena kakor pastorka. Bivši lovanju vseh činiteljev, ki morejo ustvariti gospodarski napredek pokrajine. Dolenjski je primanjkovalo pogonske sile. Električna energija bi jo lahko nadomestila, zalo je podpiral elektrifikacijo Dolenjske, ki je prav v zadnjih letih že dobila obsežno in deloma zaključeno omrežje daljnovodov. V nešteto, od kakršnih koli prometnih središč oddaljenih vasi je zagorela električna luč. Tako je bil ustvarjen predpogoj za ljudsko pro-sveto in večjo izobrazbo. Istočasno so si kmetovalci lahko preuredili svoje gospodarstvo in si omislili vsaj nekatere najpotrebnejše stroje, ki jim jih je gnala elektrika. Z elektriko je bil omogočen večji in sodobnejši obrtniški obrat, ustvarjen je bil predpogoj za naselitev industrije. Tako je pokojni dr. M. Natlačen nadaljeval prav na Dolenjskem oporoko dr. Lampeta, ki je za gospodarsko povzdigo domovine ob začetku Pogled na veliko čistilno napravo suhokrnnjskega vodovoda med graditvijo. V ozadju črpalnica. Velika naprava je največji vodovod na Dolenjskem. Zasluga, da je bil izveden, gre pokojnemu dr. M. Natlučenu. ban dr. Marko Natlačen je odločno prelomil s to nelepo tradicijo in se s posebno vnemo lotil pospeševanja vsesplošnega napredka Dolenjske. Saj ne gre, da bi pokrajina, ki jo je narava sama tako skopo obdarila, trpela še bolj zaradi tega, ker bi morala redno zaostajati v pridobitvah moderne civilizacije. Kraški značaj Dolenjske je gospodarstvu ustvaril znatne ovire. Primanjkuje ji vodnih sil, zaradi česar se je industrija že od nekdaj branila večjih investicij na dolenjski strani. Tudi železniško omrežje za razvoj Dolenjske ni bilo najbolj ugodno. Kraška tla pa so vzporedno s tem povzročala na Dolenjskem še drugo zlo: neprijetno pomanjkanje vode. V zvezi s tem je trpelo ljudsko zdravje, saj je bilo pomanjkanje zdrave pitne vode reden razloe. da so od časa do časa izbruhnile epidemije. Ob sušah pa so v nekaterih delih, zlasti v Suhi krajini, prebivalci silno trpeli, saj so morali voziti vodo v sodih po več ur daleč iz globoke doline Krke na planoto. Vsem tem nevšečnostim, ki so bile vzrok počasnega razvoja Dolenjske, je hotel pokojni dr. Marko Natlačen napraviti konec s smotrenim načrtom za povzdigo gospodarstva in socialnih razmer. Začel je pri korenini, saj je vedel, da je taka naloga izvedljiva le ob vsestranskem sode- sedanjega stoletja sprožil veliko zamisel elektrifikacije in ji tudi položil prve temelje. Električna sila je šele omogočila drugo stran najpomembnejše javne delavnosti na Dolenjskem: graditev vodovodov. Kraški svet na Dolenjskem marsikje ne dovoli, da bi po planotah in kraških dolinah tekli studenci. Zato je skoraj povsod nemogoče zajeti primerne zdrave studence, ki bi polnili rezervarje. Treba je seči po vodi, ki teče globoko v dolinah in jo s črpalkami dvigniti v višino. Tako je bil zamišljen tudi veliki belokranjski vodovod, ki naj bi oskrboval vso planoto Suhe krajine in preskrbel zdravo pitno vodo 80 vasem in 13.000 prebivalcem. Leta 1037 so začeli graditi zajetje v Olobočru oh velikanskem navdušenju vsega prebivalstva Suhe krajine, kateremu se je s tem izpolnila prošnja, ki jo je ponavljalo že polnih 40 let. Danes že teče zdrava in prečiščena voda, ki jo ženejo električne črpalke, 200 m visoko na planoto v Ambrusu in sosednjih vaseh. Vodovod, ki mu črpajo vodo prav tako električne črpalke, je bil zgrajen v Starem trgu ob Kolpi. Znatno pa so bili razširjeni in povečani mnogi drugi vodovodi na Dolenjskem. Tam pa, kjer ni bilo mogoče graditi vodovodov zaradi pomanjkanja vode, je pokojni dr. M. Natlačen redno podpiral graditev higiensko neoporečnih kapnic, ki so malim naseljem za vedno oskrbela zdravo pitno vodo. Koliko ljudskih praznikov je doživel sani, ko je prihitel na odprtje kapnice, okrog katere se je zbrala vsa vas, presrečna in hvaležna za zdravo vodo. — Tudi Bela Krajina je trpela zaradi pomanjkanja vode. Zanjo se je začel graditi veliki belokranjski vodovod, ki bo prav tako velikemu delu prebivalstva oskrbel zdravo pituo vodo. Ker je bila Dolenjska pretežno kmetijska, poleg tega pa po zemljepisnih razmerah tako raznolika, je prav na Dolenjskem in v Beli Krajini bilo še vse polno vprašanj, ki bi vsa mogla v znatni meri, če bi bila rešena, povzdigniti naše kmetijstvo. Tudi tu je pokojni dr. Natlačen začel pri temelju. Zavedal se je, da je prvo, kar potrebuje naš kmet, izobrazba, in je ustanovil toliko kmetijskih in gospodinjskih šol, kolikor jih jo bilo potrebnih. Dolenjskemu kmetijstvu je dalje pomaga! s pomočjo pri zadružništvu, ki je za našega malega kmeta gotovo edina pot do gospodarskega napredka celih krajev in podeželja. Osnova umnega kmečkega gospodarstva za malega kmeta, ki nima sredstev, da bi kupoval velike količine umetnih gnojil, je dobro gospodarstvo z gnojem. Tega brez ureditve gnojišč ni. Prav tu jo pokojni podpiral vsa stremljenja in omogočil, da so bili iz javnih sredstev podprti premnogi kmetovalci, ki so bili pripravljeni zbolj-šati gospodarjenje z gnojem. Glavna težava našega kmečkega prebivalstva ia je bilo od nekdaj pomanjkanje plodne zemlje. Kraška tla na Notranjskem in Dolenjskem so skopa. Kraška polja trpe pod povodnjimi. ki marsikdaj uničijo kmetu vse, kar je položil vanje. Zboljšanje zemlje in regulacije kraških izvirov kakor tudi hudournikov, so bile glavna naloga uprave, ki jo je vodil dr. Natlačen. Na Notranjskem so bile izvedene obsežne regulacije s čiščenjem požiralnikov na Planinskem in Logaškem polju. Pripravljati se je začela obsežna melioracija Cerkniškega jezera. Na Dolenjskem so bile pomembne regulacije v Ribniški dolini, v Slruški in Dobrepoljski kotlini. »Rešujmo kmetu, ki je jedro naroda, njegovo zemljo!« je bilo geslo pokojnega dr. Natlačena. Kdo bi mogel pravično orisati pokojnikove zasluge z« vsesplošni napredek .pokrajine. Koliko šol je dobilo nove domove, koliko zdrav stvenih ustanov, ki naj bi služile najsi romašnej-šim, je odprlo vrata s podporami, ki jih je pokojni dodelil iz javnih sredstev. Kako prisrčno se je zavzel za ureditev bolnišnic, ki so bile pred leti prav gotovo najbolj žalostno poglavje našega zdravstvenega skrbstva. Dejstvo je, da so postale bolnišnice, podrejene njegovi upravi, neprimerno In Br. M. Natlačen kot človek in prijatelj preprostega kmeta £na lastnost me je pri pokojnem dr. M. Na- . . v,- tlačenu vedno presenečala. Poznal je našo zemljo j 6e v kakšnem kraju preveč širi alkoholizem. Prav Posebno je bolelo pokojnika, če je videl, da tako dobro, kot malokdo, in osebno poznal toliko ljudi, kakor nabrž nihjče drugi. Dobro 6e spominjam, bilo je na Dolenjskem, daleč od Ljubljane. Vozili 6mo 6e k blagoslovitvi nove šole. Pa me je vzel na piko. »No, kako ee pa pravi vasi, v katero bomo zdaj prišli?« — »To pa res ne vem.« — »Saj 6te vendar študirali, domačo zemljo bi vendar morali dobro poznati.« — »Sem, sem, toda tako podrobnega znanja, tudi če bi ga imel, ne bi mogel obdržati, saj tod nimam skoraj nikdar opravkov.« Pa ni obvelalo. Po vrsti mi je našteval vasi, ki naj bi še prišle, pa 60 bila tako neznatna naselja, da si jih niti zapomnil ni6em, ko 6mo jih minili. Dr. Natlačen pa je pripovedoval podrobnosti: »Vidite, v tej vasi živi še zdaj kmet, ki je hodil že deželni odbor priganjat, naj zgradijo vodovod in je nehal šele tedaj, ko je me6to vodovoda bila zgrajena vsaj kapnica. Tam, v drugi vasi pa je gostilna, v kateri znajo skuhati najboljše žgan-ce. Vprašal sem: »Kako fo, da to ve6te še danes, po tolikih letih?« — »Kaj niste kot dijak nikdar hodili po deželi in ogledovali kraje in ljudi? To mora vendar opraviti V6ak dijak, brez tega mu šolski zemljevid ne pove ničesar! Jaz na primer sem vse počitnice porabil za to, da 6em delal izlete, pa ne v tem smislu, kakor razume današnja mladina, ki kaj rada leta vedno 6amo na isti kraj, ki se ji je najbolj priljubil. Križem prek 6em v dijaških letih prehodil vso našo domovino in lahko rečem, da je le malo krajev, če 60 še tako neznatni, da jih že tedaj nisem videl. Od takrat 60 mi ostali v spominu in zato tem lažje razsodim, če 60 in koliko 60 napredovali.« Zmajal sem z glavo in osramočen pripomnil, 'da je danes le malo dijakov, ki bi še delali tako in da tudi jaz 6am nekaterih delov domače zemlje še nisem videl, kaj šele, da bi jih poznal. Pa je za-godrnjal, zdi se mi: »Oh, kakšna je ta mladina!« Pa 6mo prišli v kraj, kamor smo bili namenjeni. In 6pet 6em zijal. Vsepovsod je pozdravljal znance, prijatelje. Starega kmečkega ovanca je ustavil: »No, kaj pa vaš 6in? Ali vam kaj piše?« Kaj vem, odkod ga je poznal! Videl 6em le, da mu je mož ves vesel začel pripovedovati in da 6e poznata. Ljudje 60 povsod poznali njegovo dobrosrčnost in skromnost. Kako rad je zavil po opravljenem po6lu v kmečko hišo, 6e porazgovoril s kmetovalci o njihovih težavah in vedno rekel tudi modro besedo, pa naj bi bilo govora o delu na polju, gozdu ali hlevu. Včasih bi človek mislil, da prinaja kar naravnost s kmečkega gospodarstva. Nekoč sem mu to oponesel, pa me' je hitro za-frknil: »Se vam že vidi, da v mladih letih najbrž niste imeli vil in grabelj, kaj šele kose v rokah. Jaz pa 6etn opravljal vsa poljska dela in 6e razumem nanje. Celo rigolal 6em, pa kar vprašujte tu vinogradnika, kako težak posel je to. Sicer 6em pa ponosen, da sem sin kmečke hiše!* na Dolenjskem ga je ta razvada, ki je bila marsikdaj tudi posledica skromnih socialnih razmer, 6ilno bolela. Pred leti 60 obrodile na Dolenjskem in v Beli krajini slive tako bogato, kakor že desetletja ne. Ko je ogledoval ob cesti šibeče se drevje je kar zdilioval. »Joj, preveč je tega blagoslova, 6aj ga ljudje ne bodo znali, niti mogli pametno porabiti. Spet bodo kuhali žganje in ko jim bo spomladi zmanjkovalo vsega drugega, bo žganje za zajtrk in malico, ne 6amo odraslim, ampak tudi otrokom.* Ko je prišel v sedež okrajnega načel stva, je bilo prvo, da je dal takoj poklicati kmetijskega referenta in mu posebej naročil, naj 6tori vse, da bodo ljudje čim več sadja posušili ali kako drugače spravili, samo da ne bo šlo preveč pridelka po nepotrebnem v žganje, feto je naročil županom, jim dajal svete in tudi obljubil takojšnje podpore, da bi 6e še v naglici dale zgraditi in popraviti sušilnice sadja. Posebno naklonjenost in razumevanje pa je pokojni dr. Natlačen vedno z izredno prisrčnostjo pokazal družinam z mnogimi otroki. Sam je imel številno družino in zalo razumel skrbi staršev. Pa 60 6e oglašali očetje, včasih s pismi, včasih pa so 6e prišli posebno priporočit že kar po nekaj mesecev v naprej, če bi morda hotel priti za botra desetemu, dvajsetemu ali štirinajstemu otroku, Pogreb dr. M. Natlačena V petek, dne 16. oktobra, je od 7 dalje Irup-pokojnika položeno na kntafalk v stolnici. Ob 10 bo slovesna pogrebna sv. maša, ki jo knezoškof g. dr. Gregorij Roz- dne. opravi prevzv. man. ,, Truplo ostnn- v stolnic? do 1 popoldne. Pogreb bo pri Sv. Križu z Žal ob 4 popol- Pevcem glasbenega društva »Ljubljane« Člani glasbenega društva »Ljubljane« se zbe-ro danes, v petek ob tri četrt na štiri na Žalah, da se poslove od svojega časlnega člana dr. Marka Natlačena. — Predsednik. V počaščenje spomina dr. Marka Natlačena • so darovali: Glavni urednik »Slovenca« g. Ruda lurčec 300 lir in urednik g. Franc Kremžar 100 lir Vincencijevi konferenci v Mostah; neimenovani z Jezice 250 lir za Elizabeto in 250 lir za Vincenci-jevo konlrenco pri Sv. Petru v Ljubljani. V isti namen so darovali Karitativni zvezi v Ljubljani: ravnatelj Alojzij Kocmur lir 300, Osrednja vinarska zadruga lir 1000, 1. Delavsko kon-zumno društvo lir 1000, Zadružna klet lir 1000. Plemenitim darovalcm Bog povrni! boljše, lepše in bile primernejše opremljene, kakor pa osrednji drž. zavodi, nad katerimi njegova uprava ni imela vpliva. Velika je bila delavnost, da se rešijo nešteta prometna vprašanja. Z vso skrbjo in z največjim zanimanjem je zasledoval ureditev in modernizacijo cest in jo podpiral prav povsod, kjer so zahtevale razmere. Revne občine so neštetokrat prosile za pomoč za ureditev svojih občinskih cest in jo tudi dobile. Koliko klancev, nerodnih ovinkov je bilo odpravljenih, koliko novih mostov zgrajenih! Če gledamo danes ob njegovem grohu nazaj na njegovo lako plodonosno javno delavnost, mu moramo priznati, da je v ljubezni do svojega naroda in njegovega napredka s spretno roko vodil vso javno delavnost v korist splošnosti. Nehote si je tako postavil v neštetih krajih, mestih in najmanjših naseljih znamenja, ki bodo prebivalce še dolga leta spominjala na njegovo delavnost; znamenja, ki bodo opozarjala vse. naj se ga spominjajo s hvaležnostjo. Povsod mu bo ostal svetal spomin, da je nesebično delal za ljudstvo, trpel z njim in tudi padel zanj. Prijslelj je hil tudi mladini Na drevesu slovenske kulture menda ni veje, niti vejice, za katero ne bi skrbel naš pokojni bivši ban kot skrben vrtnar. Njegovo očetovsko naklonjenost so čutili vsi, ki so delali vsak na svojem področju za prospeh lepih umetnosti, znanosti, ljudske prosvete, dobrodelnosti, gospodarstva, zdravstva, mladinske vzgoje. Kdo bi naštel vse vidne sledove, velike in male spomenike nje-govega plodnega dela! Na kulturnih poljih slovenskega naroda je bil sejalec, orač, vrtnar. V obilici skrbi in resnega dela je našel časa tudi za nas mlade, ki smo iskali pri njem nasveta in podpore za bivše dijaške in fontovske organizacije. Kako vesel je bil fantov, ko so se vračali z mednarodnih tekem s slavo ovenčani! S kakšnim veseljem jim je govoril, ne toliko o slavi, ki je hvale vredna, ker velja skupnosti, pač pa o novih in važnejših nalogah: o pripravi mladih fantov na življenjske naloge, kjer naj bi bil vsak v svoji vasi, pri svojem koščku zemlje mož na mestu. V časih njegovega predsedstva so začeli pri fantovskih večerih proučevati socialna vprašanja, da bi bilo nekoč več smisla za pravičnost in za- Vedno je s ponosom prevzel pokojnik to častno opravilo in vedno tudi poudarjal: »Ce kdo, tedaj zaslužijo take družine javno priznanje in podporo!« Prav daleč iz Ljubljane je obhajal h krstom in dobro 6e spominjam »najtežjega«. Bilo je nad Cerknico. Obljubil je, da bo prišel botrovat in držal besedo. Pa mu je družina, ki jo je že dobro poznal, pripravila posebno presenečenje. Mati ie rodila dvojčka, 11. in 12. otroka. Prvi je bil fantek, drugi punčka. Župniku se je zdelo potrebno, da opravi obred malo bolj slovesno, malo bolj na dolgo. Dr. Natlačen je držal ob krstnem kamnu na rokah oba otroka in najprej je bil opravljen kretni obred za enega, nato za drugega. Dolgo je trajalo in videl sem, da so mu stopile potne kaplje na čelo. Težko je bilp namreč, držati toliko časa obe roki z otročičema iztegnjeni. Po končanem opravilu ga je nekdo podražil: »Danes 6te pa precej težko dTŽali oba otroka pri krstu, posebno ker je župnik tako vlekel.« — 'Res, ni bilo lahko, no, pa je že minilo. Skrbi me le, če me ne bo kakšna mati presenetila s — trojčki. Potem res ne vem, kaj bi napravil.« Tako 6e je pletla prisrčna vez spoštovanja in prijateljstva med dr. Natlačenom in našim podeželjem. Ljudje 60 ga povsod ljubili in cenili. Njegova skromnost, ki jo je pokazal vedno, kadar koli je imel opravka z ljudmi, mu je ustvarila nešteto zvestih prijateljev. Ni jih nikdar pozabil, kakor tudi tisovi in tisoči tistih, ki dines žalujejo za njim, nikdar ne bodo pozabili njega. Pokojni d*. M, JVaflačen botra jej f!5, otroku Mane Jagodičeve, ščito malih. O vsem naj bo poučen slovenski fant, zlasti pa o gospodarstvu, zadružništvu in vprašanjih ljudske prosvete, je hilo geslo njegovega mladinskega udejstvovanja. V duhu je gledal kmet-sko mladino, navezano na ognjišče svojih prade-dov, prepojeno z ljubeznijo do zemlje, ljudi, govorice ter vsega lepega izročila, v vsem poučeno, pošteno, pravično in delovano kot mravlja, kakršen je bil tudi sam Pri tem pa ni pozabil tudi na druge, navidezno male stvari. Kakor pozneje v znanosti in umetnosti, tako je iskal tudi v mladinski vzgoji nadarjenih fantov in jih pošiljal v svet, da bi se izobrazili, razširili ohzorje in so vračali « polnimi rokami med narod. Ni pa pošiljal teh fantov po tujo učenost, pač pa po izkušnje, da ne bi zaostajali za drugimi. da ne hi izgubljali časa. Z ljubeznijo je spremljal in podpiral gradnjo velikega Ijubljaiskega stadiona. Ko so gradili prosvetne domove in planinske koče, smuške postojanke, ljudska kopališča ali kar koli že, vselej so naleteli na odprto srce. Izgoreval je v delu za primarne potrebe zaupanega mu naroda, pri vsem tem pa menda ni bilo veje ali vejice na drevesu slovenske kulture, za katero ne bi imel srca, časa in vsaj skromne podpore. Ko mu je zločinska roka pretrgala nit njegovega blagoslovljenega življenja, jo bolečina v vrstah mladih prav tako skeleča kot je med tisočerimi možmi, zrelimi in sivolasimi njegovimi sodelavci, s katerimi je koval boljšo bodočnost našega ljudstva. Gospodarstvo Prepoved prodaje predmetov usniene qa-lanterije od 1. januarja dalje. Ministrstvo za korporacije ie izdalo okrožnico z dne 12. okt. letos, po kateri je dovoljena do 31. decembra letos prodaja naslednjih predmetov: kovčki, torbice, karoserije, tapete, pohištveni predmeli iz usnja. Nadalje je še v veljavi prepoved izdelovanja iz usnja naslednjih predmetov: kovčki, torbe za klobuke, polne torbice, ženske torbice, sedeži, sloli, naslanjači, zglavja in pohištveni predmeti iz usnja. Vsi ti predmeti se ne bodo smeli prodajati od 1. januarja dalje. Zaloge vseh teh predmetov z dnem 31. decembra bodo na razpolago ministrstvu za korporacije. Glede porabe usnja za izvozne predmete veljajo prejšnja navodila. Zvišanja olavnic industrijskih družb v Italiji. Med važnejšimi industrijskimi družbami, ki so zadnje čase zvišala v Italiji glavnico, navajamo naslednje: Monlecatini od 1.600 na 2.000 mili. lir. Edison od 1.200 na 1.500. IIva od 1.200 na 1.500. Temi od 1.200 na 1.500, Cieli od 700 na 800, Meridionali od 712 na 715, Kalija od 550 na 560, Breda od 200 na 250, Fibre Tessili od 175 na 275, Emiliani od 91 na 156, Pirelli od 36 na 48 in Val Ticino od 36 na 40 milij. lir. Dva nova tehnična korporativna odbora sta bila osnovana. Prvi je odbor za hiše, drugi pa ie odbor za živinorejo. Nemčija porabi dnevno 250.000 ton pre-mona v zimski dobi, piše berlinski dopisnik »Piccola«. Nova ureditev bankarstva v Srbiji. Ze lansko leto je izšla v Srbiji posebna uredba o ureditvi bankarskega posla, katera se sedaj izvaja. Koncentracija bank je na osnovi navedene uredbe zelo napredovala. Dosedai ie bilo 15 belgraiskim in 59 lokalnim bankam odrečeno dovoljenje za poslovanje. Od tega ie stopilo v likvidacijo 9 belgraiskih bank in 34 pokrajinskih bank. Ostalim šestim belgraiskim in 25 lokalnim bankam je bilo priporočeno fuzionirati se z obstoječimi in dovoljenje ima-jočimi zavodi; če tozadevna pogajanja ne bodo uspela, bodo likvidirane tudi te banke. Tudi mnoge banke, ki ne delajo, bodo likvidirale. V Belgradu samem je položaj naslednji: od 51 delniških bank sta dve v likvidaciji, 6 jih ie pod zaščito. Od zagrebških in ljubljanskih vc-lebank jih dela v Belcrndu 6. Judovske banke so bile likvidirane tri, 8 jih ni dobilo noveca dovoljenja, dvema pa jc bila priporočena fu« zija z drugimi denarnimi zavodi. Koncentra-icija v srbskem bankarstvu je torej v teku. ft&utce Koledar P^tek, 16. oktobra: čistost Marijina: Gal, opal; Gerard Majda, spoznavalec; \ i k. t< > r 111., papež. _ Lunina spremeniti«: mlaj: 16. oktobra ob 3.06. Ilcrschei napoveduje megleno vreme. Lunina sprememba: mlaj: 16. oktobra ob 5.0(i. llerschei napoveduje megleno vreme. Sobota, (?. oktobra: Marjeta Alakok. ilevi-ea: lletlviga Poljaka, kraljica in vdova; Horcn-cij, škof; Andrej. mučenec. Novi grobovi + Na Peržanu nad Dravljami je umrla pocestnica gospa Jera Cerar roj. Rozman iz št. Vida na J Ljubljano v visoki strarosti 89 let. Bila je skrbna in najboljša mati. Zapušča 8 dobro preskrbljenih otrok. Prizadetim družinam naše iskreno sožalje, rajni pa naj sveti večna luč! $amo l.1 68 sSi 4 obroke po L. 42 vas stanejo 4 kra«ne. obširne, elegantno vezane kniige, če se naiočite na zbirko NAŠA KNJIGA II. POLLETJE CD Kociper: GorKane« Že izšel © Salvanesch:: Pagansni. Chopin Izide v kratkem (3) Dickens Dori»oi/a najmlajša I. del — I'ide novembra © D;ckens: DorKcva najmlajša II del — Izide dtcembra Naročite v ljudski knilg«rnl. Ljubljana. Pred škofijo 5 ali v njeni podružnici Miklošičeva 5, Novo meščani v novomeški podružnici — Ko pečeni kostanj zadiši. V sredo so začeli že prvi kostanjarji peč: kostanj na svojih, od mestne občine ljubljanske dodeljenih jim prostorih. Sezona za kostanjarje se navadno pričenja vselej ob času, ko pritisne v deželo prvi, še pohlevnejši mraz, ko so hladna jutra in prav tako hladili večeri, ka jti za kostanjarje je najugodnejši čas hladen večer, da nudi mimoidočim nekaj vročega kostanja v okrepčilo. Poklic kostanjarjev se je v Ljubljani začel uveljavljati šele po končani prvi svetovni vojni. Pred letom I9I4 so bili kostanjarji v Ljubljani sila redki, posebno p« v prvih desetih letih tega stoletja, ko jih je nasprotno Dunaj poznal že deset in desetletja poprej. Na Dunaj so hodilj že pred dobrimi tO in več leli kostanj peč mladi ljudje, fantje iz kočevskih, ribniških in ve-l i k o I a š k i h krajev. Tudi z Blok, laškega potoka in iz Loške doline so mnogi prihajali čez zimo kostanj peč na Dunaj. Poleg kostan ja so dunajski kostanjarji pekli še krompir in jabolka. Za krompir in jabolka so bili pravi specialisti. Nekateri mladi kostanjarji so «i pozneje na Dunaju ustvarili prav dobro eksistenco. Navadno je bilo tako, da je kak starejši domačin iz Ribnice ali drugod, ki se je stalno naselil na Dunaju, poklical iz svojih krajev fante n« Dunaj. skupino po tO do 20 mladeničev, ki jim je dal kot gospodar primerno hrano in stanovanje ter jim vse preskrbe!, tako peči in blago, da so potem n« določenih jiin mestih pekli kostanj. Ves skupiček so pa zvečer oddajali gospodarju, ki jih je potem primerno plačeval. Nekateri kostanjarji so spomladi prinesli čedne denarje domov, ko so po sezoni čez zimo po Dunaju še krošnjarili s kako drugo robo. — V četrtek je prispela v Ljubljano večja pošiljka lepega kostanja, tudi debeli maroni je sedaj že v Ljubljani na prodaj. f£juMjaHa _ Pcnovno opozarjamo vse one krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje, ki še ni60 dvignili bonov za nakup sukanca, da store to čimpreje, da bomo mogli izdajo zaključiti. Boni se dobe v pisarni skupnega združenja obrtnikov, sedaj poverjeništva odseka za obrtništvo v Novem mestu, med uradnimi urami vsak dan razen nedelj in praznikov, od 8 do 12. Bone naj po možnosti dvigne vsak prizadeti sam osebno. Ako pa to na noben način ni mogoče, lahko več obrtnikov iz enega kraja ]X>šlje po bone zanesljivo osebo, katera se mora v zadružni pisarni izkazati 6 pooblastilom, podpisanim od vseh zainteresirancev. Sukanec se lahko takoj dobi za krojače in šivilje v manufakturni trgovini g Barboriča v Novem mestu, za čevljarje in sedlarje na v trgovini s čevljarskimi potrebščinami Jurij Verbič v Novein mestu. — Poverjeni-štvo odseka za obrtništvo, bivše skupno združenje obrtnikov v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 4. — Učite se strojepisja! Pouk v novih eno-, in dva- in trimesečnih tečajih prične jutri dne 16. oktobra. Tečaji so dnevni ali večerni. Pouk po najuspešnejši desetprstni metodi. Največja moderna sirojepisnica, 60 pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev. Posebni tečaji za stenografijo. Znanje strojepisja in stenografije je dandanes nuino potrclmo v vseli gospodarskih poklicih, zato tečaj toplo priporočamo. Novi pr06neo s tem omogočeno, da si prebivalstvo že sedaj priskrbi zalogo krompirja. Spet pa prebivalstvo opozarjamo na skrbno varčevanje s krompirjem, ker je ta krompir namenjen za zalogo pozimi. Poicg že ob javil jenih trgovcev prodajajo krompir tudi še: Druškovič-Illavnig Anka, Bernekerjeva 5: Sever & Comp., Goapo-svetska c.t Konzumna zadruga na Medvedovi cesti in Urek Franc v Hotimirovi ulici 13. I Specijalni stenografski tečaji — dnevni in večerni — na trgovskem urilišru > Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, 6e prično 16. oktobra. Vpisovanje dnevno dopoldne, jx>f>oldne in zvečer, Posebni oddelki tudi za diake-inje. Učnina zmerna, vsakomur dostopna. Znanje stenografije in strojepisja je dandanes pomembne važnosti za vse poklice v raznovrstnih 6trokah. — Posebni strojepisni tečaji. Podrobne informacije in n >ve brezplačne prospekte s slikami dobite v pi3aini r.-.vnateljstva. Dnevi in učne ure po želji obiskovalcev. i Mali gospodarji in ZegozaTji, naročniki zimskih krmil, naj dvignejo v pisarni na Gallusovem nabrežju 33 najjvozneje do ponedeljka, t9. t. m., nakaznice za naročeno količino korenja in pese in na.j ob tej priliki poravnajo morebitne zaostale obroke. Ker naročenega drobnega krompirja ne bo na razjiolago, lahko vsak dobi namesto tega odgovarjajočo količino korenja. Dobava naročenega sena je zagotovljena in bomo pričeli izdajati nakaznice šele, ko bo vsa količina v skladiščih. Sprejemamo še nadaljna naročila za korenje in peso. Naročil za seno, droben krompir in oves pa ne sprejemamo. I Edvard Gregorin: »Oče naš*. Dramatski ciklus v sedmih podobah z uvodom. Miselna ilustracija posameznih prošenj iz molitve. V ciklu so zajete slike iz sodobnega življenja, v katerih .je zajel pisatelj razne konflikte, ki so osvetljeni s socialnih in moralnih vidikov. Delo je po zasnovi zelo svojevrstno in je našlo posebno pri najširših plasteh ljudstva močan odmev. Igro je zrežiral avtor. 1 Slavni mojster v igranju na orglah Ulisse Matthey, profesor državnega konservatorija v Torinu, je prviči koncertiral v Ljubljani lani, začetkom meseca oktobra. Koncert profesorja Ulisse Mattheya 6e je spremenil v pravo odkritje močne orgelske glasbe, kakor jo lahko 6lišimo le olj čisto izjemnih prilikah. Ta prilika je našemu koncertnemu občinstvu dana v ponedeljek, dne 19. t. m. ob pol 7 zvečer v ljubljanski stolnici. Prof. Ulisse Matthey bo izvajal na tem koncertu, med drugim tudi skladbo našega mojstra prof. Stanka Premrla Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Malice. — Na koncert še prav posebno opozarjamo. 1 Delavstvo zaposleno v tekstilnih in pletiljskih podjetjih vabimo na sestanek, ki bo v soboto 17. oktobra t. 1. ob po! 14 v prostorih Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesta 22, I. nadstro|5ie, s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo o poteku pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe. 2. predlog za novo ureditev mezd v pletiljski in tekstilni stroki. Ker je to zadnji sestanek pred končnove-1 javno sklenitvijo kolektivne pogodbe je v interesu vseh prizadetih delavcev, da se polnoštevlino udeleže ter sodelujejo pri izdelavi predlogov. Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ. 1 Zemlja se draži. Znano je, da je v Ljubljani bilo lani in predlanskim oddano zelo mnogo zemlje v najem malim pridelovalcem, ki so na tej zemlji pridelali kar pomembne množine krompirja, fižola, zelja, paradižnikov in drugega ter tako ustvarili v mestu kar kos male avtarkije. Dela teh malih pridelovalcev nikakor ni podcenjevati, nasprotno vse oblasti ga z zgledom in podporo pospešujejo, recimo, z delitvijo semena, kakor je to 6torila mestna občina. Mali pridelovalci so v veliki meri storili koristno delo za prehrano Ljubljane. Pač pa opažamo, da se zemlje sedaj skuša polastiti špekulacija in posamezni posestniki dvigajo najemnino zemlji. V čast raznim ustanovam in mestni občini pa moramo priznati, da se tej špekulaciji ne pridružujejo ter prav tedaj, v jeseni, ko je treba že orati in gnojiti, oddaja starim najemnikom zemljo v najem po ist. ceni kakor lani. 1 Nabiralci divjega kostanja so svojo sezono v Ljubljani kolikor toliko zaključili. Čeprav v mestu ni več, toliko drevoredov z drevesi divjega kostanja, ker 60 v prejšnjih letih morala pasti mnogokje stara drevesa, kakor recimo v livoliju, Zvezdi in drugje, vendar so bili nabiralci prav zadovoljni z nabranim sadežem. Tudi zanimanje med trgovci je bilo prav veliko in so trgovci med seboj celo konkurirali, kdo bo boljše plačal divji kostanj. Sprva sc ponujali po 5(1 centezimov za kilogram pa so cene kmalu |>ovišali, tako da eo dosegle 65 do 70 centezimov. Kakor sploh pri vseli rastlinah, je letos tudi divji kostanj izreJno dobro obrodil. Ne samo, da je bilo na drevju mnogo plodov, temveč so bili tudi izredno debeli in zdravi. Nekateti nabiralci 60 pripeljali k trgovcem tudi po 300 in še več kilogramov divjega kostanja, ki so ga nabrali v enem samem dnevu ter so bili seveda zadovoljni z zaslužkom. Računajo, da jc Ljubljana zbrala skupaj kakih pet vagonov divjega kostanja ter da so nabiralci izkupili pri-oli/tio 30.000 lir za ta plod, ki bi drugaCe pro|">-del brez haska. Divji kostanj bo šel najbrže po večini za hrano živini, kakor prešičem in perutnini pa tudi drugim živalim, toda le kot primes. Nekaj kostanja pa bo seveda odkupili industrija, bodisi kemična ali milarska. Naznanila (•LEDALISCE. Drama: Petek, 11. okt. zaprto -Sobota, 17. okt. oh 17: »Oče naš«, Izven. — Nedelja, is. okt. ob 14: »Ufiiteljica-.■ Izvon. — Ob 17.30: »Deseti brat'. Izven. Optra: Petek. 16. okt. zaprto. — Sobota. 17. okt. ob 17: »Gasparone«. Opereta. Premiera. Red premier-ski. — Nedelja, 18. okt. ob 17: »Travlata«. lzveu. Cene od 21 lir nava.lol. RADIO. Petek, If. oktobra: 7..10 Lahka glasba — 8 Napoved časn; poročila v italijanščini — 12.211 Komorna glasha — 12.30 Poročilu v slovenščini — 12.45 l.nlika glasha — 13 Napoved časa: poročila v Italijanščini — 13.15 Poročila Vrhovno«« Poveljstva Oboroženih sil V Slovenščini — 13.20 Rndijske pesmi — orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v Italijanščini — 14.15 Iiomnnce — 14.25 Godalni orkester vodi dirigent Spaggiari — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert violinista Karla Rupla (pri klavirju I,. M. Skerjnnc) — 17.35 Četrt ure za tvrdko Nizzartlo — 17.50 i'isana glnsha — 19 »Govorimo Italijansko« — prof. ilr. Stanko Lehe/ — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Pesmi ln napevl — 20 Napoved časa: poročila v italijanščini — 20.0 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaško pesmi — 20.45 Znani duetl — 21.15 Pisana glnsha — 21.40 Operetna glasba — vodi dirigent Petralia — 22.15 Novi orkester vodi dirigent Krngna — 22.45 Poročila v italijanščini. Nepreklicno 15. t. m. začnemo nove dopoldanske, popoldansko in večerne tečn.ie modernih jezikov (italijanščine. nemSčine. francoščine! po najbolj preizkušeni metodi, s katero že dosegamo odlično uspehe. Posebej Se opozarjamo ni konverzacijske ure za tisle, ki so kjer koli ie predelali začetno snov. — Istega dne začnemo stenograskl (slovenska. nemSka. italijanska stenografija) In strojepisni tečaj. Prijavljanja dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16, Mestni trg 17, I. n. Sole so se začele. Starši ki tele dn se njih otro-el uče oh stalnem nadzorstvu (priprava, razlaga, spraševan le, poprava domačih nalog itd.), nB.I se javijo na Mestnem trgu 17-1. To velja tudi za tiste, katerih otroel ne morejo iz kakršnih koli vzrokov redno obiskovali pouka. Poučujemo dljnke(-lnjo) srednjih, strokovnih in ljudskih Sol. vsak dve url dnevno vsn šolsko leto Važno jo tudi za dijake, ki se vozijo, za katere Imamo vsak dan posebne ure, da se liče na toplem, dokler čakalo nn vlak. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 in od 1» do 16. Korepetltortl, Mestni trg 17-1. Pripravljamo tudi za privatne izpito. LEKARNE. Nočne sluibo Imajo: mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg !>; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. POIZVEDOVANJA. Izgubljen Je bil v Tivoliju oh novem igrišču sivkasto-rjav otroški plaSček in prosim najditelja ,naj ga odda proti nagradi v Tobačni ulici 18-1. Izgubita sem majhno rdečo denarnico i. manjšim zneskom. Ker sem revnn dijakinja brez očeta, lepo prosim najditelja, da jo vrne v upravi »Slovenca-. Našel se je ključ v Linhartovi ulici blizu rižar-ne. Dobi so v Predjamskl 37. Iz Hrvaške Velika javna gradbena dela v spodnji neret-vanski kotlini. Sjicdnja neretvar.ska kotlina je še močno zamočvirjena in ima nekaj jezer in stoječih rek, ki onemogočajo izkoriščanje plodne zemlje. Po že pripravljenem načrlu naj bi se ta del doline zvezal z reko Neretvo, ki naj bi odvajala močvirno vodo. Zato bo treba prekopati več velikih in širokih kanalov in 60 nekatere že začeli kopali 6tare obstoječe in premajhne pa razširjati. Sedij so začeli razširjati prekop v bližini Podgndini. Ta bo na vrhu širok b m, na dnu pa 4 m, njegova globina pa bo 6egala dober meter po sedanji poletni vodostaji. Odvajal bo vodo iz stoječe rel e pri naselju Ladišta. Zatem bodo prišli na vrsto ;»e drugi vodni kanali. Ko bo delo opravljeno, lo spodnja neretvanska dolina ogromno pridobila na vrednosti. ummm 21. aaHHHMBBBaS Naročajte »Slovenca«! Z Gorenjskega Umrla je v Medvodah gospa Elizabeta Mar-ješič roj. Pavlovšec, trgovka. Pokopli so jo 10. oktobra na pokopališču v Preski. Zapušča soproga Antona Marješiča. Naj v miru počiva! Važna pridobitev za Gorenjsko. Gorenjska doslej ni bila neposredno še zvezana po daljnovodu s transformatorjem KDE na Črnučah. V zadnjih mesecih se je pa tudi to že zgodilo. V glavnem so sedaj že gotove napeljave za zvezo med transformatorjem na Črnučah in Majdičevo elektrarno v Kranju. Vod za visoko napetost je speljan od Črnuč jx> vrhu Straže in dalje v ravni Črti v smeri Šmartna pod šmarno goro, nato v enaki črti na Rocenj pod Šmarno goro ter odtam dalje na Pirniče. S Spodnjega štajerskega V, Šmartnem ob Paki je umrla zasebnica Antonija Bizjak, stara 75 let. Nesreče. 17 letni Oton Trop iz Maribora je pri Sv. Petru niže Maribora padel s kolesa in si zlomil desno nogo nad kolenom. — Pri Slovenski Bistrici je nek kolesar povozil delavko Marijo Polegek iz Cigoncev. Pri tem si je Polegekova zlomila levo nogo nad kolenom. — 70 letni Vin-cenc Kolar iz mariborskega zavetišča je padel na cesti in se hudo poškodoval. — V Leitershergu je padel vlakovod.ja Alojzij German iz Maribora z jablane in si zlomil levo nogo v členku. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici, KRALJ NI VEDEL, KAKO BI POPLAČAL TAKO UČENO GLAVO, ZATO MU RECE: »PRIVEDI MI ŠE ŽIVEGA ROPARJA HA-RAMBAŠO, PA TI DAM POLOVICO KRALJESTVA. ON MI JE NAMREČ UGRABIL HČER EDINKO IN NE VEM, ALI JE ŽIVA ALI NE. c 22. KAJ JE HOTEL DRUGEGA KOT LOTITI SE TUDI TE ZADEVE. KLAVERNO JE ODŠEL IZ MESTA, KER NI VEDEL NITI TEGA, KJE ZDAJ TREBIVA ROPAR, NITI NI MOGEL UPATI, DA MU KDO POVE, KER SE GA JE VSE BALO. Nadangel Gabriel na zemlji Pretekli teden, ko nisem mogel zaspati, sem se nenadoma sjKimnil na moža z imenom Soarel-ke Meule ... Vidini ga pred seboj, takega kot sem ga v življenju poznai: kratek, debel, krivopleč, s potlačenim vratom in krivimi nogami, z oglato, naprej štrlečo spodnjo Čeljustjo in z velikimi, pametnimi očmi, od katerih je eno gledalo srepo, drugo pa je škililo, bilo prepreženo z rdečimi žilicami in se izgubljalo nekam vstran ... Slike iz preteklosti se vedno jasnejše pojavljajo pred mojim duhom in od vseh strani se vsipl.jejo spomini. Tihi večerni sprehodi v mesečini po stezi, ki pelje med polji s krompirjem; svetle noči z blestečimi zvezdami, spev slavca v temnih drevesih, bele kočice z zaprtimi polknicami, kakor v skrivnostno zamaknjenje potopljene; in zgoraj, pri starem, 6ivem mlinu na veter, ki sloji z ogrodjem svojih štirih golih, prekrižanih kril na griču in sanja, majhna družba, ki je ob lepem vremenu čepela pred sivim vetrnikom mlinar,jeve hiše in poslušala pripovedovanje Soarelka Meula. Le koliko je vedel in kako zabavno in originalno je znal pripovedovati! Medtem ko so se njegove oči bliskale, kakor bi bile nad vsem razdražene, so prihajale iz njegovih ostrih ustnic kratke in odtrgane, često zeio slane besede, Vendar je bila to le navidezna zlobnost in najbrutal-nejši in najkrepkejši izraz je vedno spremljal prizvok neke naivnosti, ki je silil človeka v smeh in čemur se je možak celo sam rad smejal. Bil je okoren filozof in je z jasnim sarkazmom spoznaval pravo in resnično stran vseh stvari. Njegov bistri duh je bil prost vseh predsodkov. Nezaved- no naravno je takoj prodrl brez težave na dno vseh stvari. Zlasti mladi fantje iz okolico so se radi zbirali okoli njega in tudi jx> cele ure so znali sedeti ob njem in prisluškovati njegovim besedam. Sedeli so tam pod starim mlinom, majhna družba kakih osmih ali desetih ljudi, kakor v meglo zavitih v dim svojih pip, iz katerih se je včasih zasvetila v temo žareča pičica. Podžigali so Soarelka, klepetali in se šalili z njim, da bi ga ohranili pri dobri volji in ga pripravili k pripovedovanju. »l)a.j, Soarelke, pripoveduj nam vendar, kako je prišel nadangel Gabriel na zemljo. Kje je že prišel dol? Ali ne pri Poeku v Luizegevechtu?« Delali so se kot bi se ne s)>omin.jali več prav natanko, da bi pripovedoval še enkrat; in Soarelke se je dal ujeti in je spet pripovedoval s svojim kratkim, raskavim, ostrim glasom: »Pri Mišji luknji je bilo, sem rekel, tepci; pri Mišji luknji jned Vijnckom in Oarseelom!« »In kako je to bilo, Soarelke? Kako in kdaj se je to zgodilo?« »Naš Gospod Bog ga je poslal z neba, da bi se nekoliko razgledal, kako se kaj na svetu godi,« je pravil Soarelke. »Da, ampak kako? Daj, Soarelke, povej Še enkrat!« In Soarelke je bil premagan. Iztrkal je svojo pipo, se odhrkal, zagodrnjal nekaj v svojo brado in končno začel pripovedovati v svojem odrezavem, robatem tonu: >Naš ljubi Gospod Bog je sedel na svojem nebeškem prestolu, pri njegovih nogah pa je čepel nadangel Gabriel. Angel jo sedel na najnižji stopnici z zJoženind krili in spal. .Gabriei,' je rekel nenadoma naš Gospod Bog, ,zdi so mi, da imaš tu kaj malo dela, ne res, dečko?' Angel se je prebudil in potresel s svojimi krili. ,Na uslugo sem ti, ljubi Gospod Bogi* je dejal« Angleška tajna obveščevalna služba Niena zgodovina in poslovanje Nemški list »Neucs Wicner Tagblatt« prinaša i dne 1, oktobra t. 1. zanimive podatke o tajni obveščevalni 6lužbi Angležev. • Do 14. 6toletja vodijo sledovi tajne angleške obveščevalne službe. Kralj Edvard 111. jo je ustanovil z uvedbo »E6pionage civil«, da bi že v kali zadušil vse zaplotniško rovarjenje proti državi. Iz te civilne obveščevalne službe se je razvil poseben kriminalni preiskovalni oddelek, ki je prav za prav temelj angleškega Secret Servicea. Edvard 111 je ustanovitelj organizirane dvorske tajne obveščevalne službe. Kralj Henrik VII. je na vso moč povečal delovanje Secret Servicea. Imenoval je svojega prvega načelnika in sicer Sira Henryja Clilforda, ki je organiziral tajno ovaduštvo zoper Francijo in je postavil v njegovo službo pravnike, misijonarje in ženske. Pesnik kot politični agent Pod vlado kraljice Elizabete se je obveščevalna služba jako razširila. Njen najboljši uradnik je bil dramatični pisatelj Christoplier Marlovve, ki je živel v Reimsu. Marlovveja so umorili in njegova smrt še do današnjih dni ni pojasnjena; bržkone je postal tudi on žrtev Secret Servicea. Načelnik obveščevalne službe pod Elizabeto je bil Francis Walsingham, ki je bil nekaj časa angleški poslanik v Parizu. Njemu se je posrečilo odkritje najrazličnejših načrtov za atentate. V vojnih časih je Walsingham razmetal velikanske vsote denarja za razne tajne vesti. Leta 15S8 je šlo za to službo 30.000 funtov denarja. »Tajni kabinet« je uvedel središčni urad za tajne vesti in tajne listine. V najlenšen razvoju je bil Secret Service pod Oliverjem Cromvvellom, ki je število agentov jako zvišal, spojil tajno obveščevalno službo s policijo in je 6popolnil obveščevalno službo z oddelkom za razvozljavanje šifriranih vesti, čigar vodstvo je poveril okslordskemu profesorju geometrije, dr. Johnu Wellisu. Cromvvell je izdal za to službovanje po 70.000 funtov na leto. Johnu Thurloeju, ki je bil vodja Secret Servicea se je posrečilo razkriti sleherno rojalistično zaroto zoper Cromvvella. Tliurloe je ustanovitelj tradicije, da 6e ime mrtvega špijona prav tako ne sme razkriti, kakor ime živega ne. O Franciji je bil Cromwell na ta način bolje poučen kot francoski državni kardinal Riclie-licu. Od Dovvninga do »Rooma 40» Ko je vladal Karel II., je Sir O. Dovvning nadaljeval z umetnostjo ovaduštva. Ta angleški kralj je izdal že 500.000 funtov za vohunsko službo. Ko je kralj pristopil k trozvezi proti Franciji, se je Dovvningovim agentom posrečilo s pomočjo diplomatov izvesti za hrbtom zaveznih držav tajno pogodbo z Ludovikom XVI. Posredovalka je bila proslula Francozinja Lotiise de Queroual, ki io je Karel II. povzdignil v vojvodinjo Portsmouthsko. Ta agentinja. ki jo je angleško ljudstvo mrazilo, se je morala slednjič preseliti nazaj na svoje francosko posestvo v Atibignyju. V 18. in 19. stoletji, je tajna obveščevalna služba pronicala že vse življenje v Angliji. Francija je konec 18. stoletja spoznala nevarnost londonskih agentov. V poletju 1. 1795 je nameravala obveščevalna služba jiovzročiti protirevolucijo v Parizu. Angleški zgodovinar Harnil je tozadevno napisal: »Med francosko revolucijo so neki angleški politiki prejemali plačila od Robcspierrea, ki je dobil z njimi dragocene pomočnike za opozicijo«. Atentat na Napoleona je bilo delo angleške obveščevalne službe. Londonski agentje so bili po napadu v pariški ulici Saint Nicaise od svojih ministrov javno pohvaljeni. Zunanji minister George Canning je bil najbolje informiran diplomat Anglije. Po agentih obveščevalne službe je še pravočasno zvedel za določbe tajne pogodbe med cer-jem Aleksandrom in Napoleonom v Tilzitu. in je še utegnil poslati Nelsona z brodovjem v Kodanj, ki je 6redi miru bombordiral mesto in ugrabil dansko brodovje. Za informacije o tilzitski pogodbi je Canning prejel baje 20.000 funtov. Med bivšo svetovno vojno je bila obveščevalna služba organizirana v dveh oblikah: kot politična in vojaška špijonaža. Že pred izbruhom vojne je bilo zaposlenih več ko 10.000 agentov, ki so delovali v zvezi s francoskim generalnim štabom. Poseben urad angleške admiralitete, ki sta ga vodila 6ir Reginald Hali in sir Alfred Evvin, je bil znan z imenom »Room 40«. Tu so imeli za nalogo, da so lovili tajno šifriranje nemške admiralitete. Tajna obveščevalna služba je povečala svoje vplivanje s sodelovanjem angleških ovaduških poslojank po vsem svelu. Posebno poglavje v zgodovini Secret Servicea tvori njegovo poslovanje v letih 1916 in 1917 v bivši Rusiji. Velika Brusilovlja ofenziva v poletju 1916 je izrabila poslednje sile caristične Rusije. Dozdevalo se je, da je bil car pod vplivom Raz-ptistina, ki ga je leta 1916 uslrelil ljubljenec angleške visoke družbe, naklonjen miru. Stvar Anglije je bila na slabih nogah Pod vodstvom 6ira Samuela Hoarea, kasnejšega angleškega zunanjega ministra, 60 sklenili zaroto zoper carja. Sir Samuel Hoare je v 6Voji knjigi »Četrti pečat« odkrito priznal, da je bila »angleška tajna obveščevalna služba udomačena v najbolj notranjem središču ruske birokracije, kjer so bile pisarne guvernerjev, ministrov, trgovine in industrije.« Tudi grof Sergij v. Witte, mogočni finančni minister bivše Rusije, je bi! na potu angleškim vojnim načrtom 1. 1914. Witte je bil mnenja, da je bodočnost Rusije samo v Vzhodni Aziji in je bil zoper dvojnato igro angleške politike. Dne 15. marca 1915 je bil Witte nenadno mrtev. Nihče drugi kot lastna hči prejšnjega angleškega poslanika v Moskvi, Buchanana, je v knjigi, ki je izšla I. 1932, tozadevno obdolžila angleško tajno obveščevalno službo. Krvava zadolžnica Tudi iraška država je od svoje ustanovitve dalje igrišče za agente angleške tajne obveščevalne službe. V območju obeh rek — Tigrisa in Evlrata — so izdatni petrolejski vrelci, ki mikajo gospodarske, vojaške in kapitalistične kroge v Angliji. Irak je duša Prednjega Orienta in zaradi važne zemeljsko|X>litične lege za Angleže izrednega pomena. Zato mora biti poglavar Iraka zmeraj človek, ki je Angležem prijazen, oziroma podložen. Petrolejski vrelci v deželi so mogočno orožje iraškega kralja. Kralj Feisal se ie hotel osvoboditi angleške odvisnosti in je hotel izrabili petrolej v dobro svoje države. Tako je postajal bolj in bolj nasprotnik angleških koristi, spet je moral Secret Service spregovoriti po svoje. Znano je, da je kralj Feisal, ko je I. 1933 bival v Švici, umrl zaradi jiosledic zastrupljenja. Ista usoda je zadela 1. 1939 njegovega sina Ghazija L, ki je imel jako hud |iolo/aj 6j>ričo delovanja angleške lajne obveščevalne službe v Iraku. Nasilno je bil I. 1937 odstranjen iraški šel generalnega štaba Bekir-Sidky, ki se je zojienstav-1 j al politiki petrolejskih mogotcev. Tokrat je prejel Cliazi prvi opomin od Anglije. Cez dve leti je bil že na vrsti: po čudnem »naključju« se je smrtno ponesrečil na neki vožnji z avtom. Komaj se je raznesla novica o njegovi smrti, so že po vseh iraških mestih izbruhnile prekucije zoper Anglijo. Ghazi je umrl fi mesecev pred izbruhom sedanje vojne. Zdaj čuva iraške petroleiske vrelce človek, ki je vdan Angliji in pazi na kopnozemski most ki vodi v Indijo. šestdnevne dirke - zanimivost velemesta Med gledalci, ki strmijo in dremajo, jedo in kričijo Velemesta imajo svoje mikavnosti in posebne znamenitosti. Življenje poteka hitreje, trgovina je velikopoteznejša, muzeji so nakopičeni 7. zalogami dragocenosti, o ojierah in gledališčih nastopajo umetniki mednarodnega imena. V milijonskih mestih je vse drugače in tudi v športu imaio svoje posebnosti, ki jih drucod ne vidile. Tnkšna >znamenitost« so n. pr. šestdnevne dirke. Kadar se kolesarji umaknejo v svoje palače — v vsakem velemestu je vsaj ena športna palača — tedaj se dvignejo ticoči fanatičnih pristašev tesa športa, ki govorijo šest dni samo o dirkah. Takrat postane vse drugo nezanimivo. Ves prosti čas presodijo v kolesarskem »gle-dallišču« in se navdušujejo za plačane dirkače, ki se pod'io od zore do mraka, p.n od mraka do zore. V dobrih časih so smatrali Parižn.ni za svojo dolžnost, da iprehijejo vsaj eno noč v zimski šjiortni palači. Tu najdejo marsikaj privlačnega. ne samo v športu, pač pa v vsem, kar se dogaja v dvorani. " športne palače so podobne velikim rrledali-ščem. Razlika je v tem. da ni odra. da je v parterju navadna krožna proga, nad njo pa se vzpenjajo galerije. Tu se podijo utrujeni kolesarji- ki se dan in noč. šest dni skupaj, pehajo za lope denarce. V sredini parterja so stojnice in kabine, v kaierih se dirkači osvežujejo. masira io. hranijo, počivajo, spijo — in vse tn smejo gledalci na galerijah opazovati. Pomislite, na lastne oči opazovati! Dirke =e vrtijo neprestano, kajti tekmovalci so podeljeni na pare po dva in dva in se menjujejo v dežurni službi na kolesih. Ko je prvi na proiri. drugi počiva in narobe. Vs-nkdo mora poganjati svoj bicikel po 24. uri ns dan. Nagrade so različne in se za nje potegujejo na obroke, glavni dobitek pa gre kajpada zmagovalcu na koncu. Tu pn tam pa nanese tudi priložnost, da nastane nn dirkališču nenavadno živahno. Pojavi «e premožen človek, ki obljubi denarno nagrado tistemu, ki bo prvi v naslednjem krogu Takrat s0 jio/enojo, v dvorani se razlega navijanje. potem pa spet vozijo udobno kakor nedeljski izletniki. Publika je različna in pripada vsem mogočim družabnim plastem. Na galerijah se gne-tejo nemaniči. tu so vstopnice najcenejše. Mt-d prvimi se pojavijo in vztrajajo najlalje, s se-Ivoj pa prinesejo torbice s hrano. Nekaj časa strmijo v areno, ipotem začnejo jesti, ko postane spodaj dolgočasno, zadremajo. Čisto Urez «krbi lahko spijo, ničesar ne bodo zamudili, saj jih l>o zdramil spet vrišč. kadar Ivi šlo za res. Prizori pri šestdnevnih dirkah so res nenavadni. Nekatori strmijo v areno, drugi dremajo, zdaj slišite žensko, ki začne kričati, zdaj htl-ron«ko tuljenje, ko se obrok dirke, za katerega je nekdo stavil, približuje koncu. Tako poteka čas oH ure do ure, od zore do mraka, od mraka do zore. iz dneva v dan Gledalci so ves čas v formi Ko «e prvi naveličajo, pridejo drutri, ki so prebrali v časopisu vse. kar so zamudili. V mirnih časih je bilo največ zanimanja z« te dirke okrog polnoči. Po predstavah v gledališčih in kinih so prihajale v športne palače nove množice, meri katerimi so bile tudi jiopu-lnrne osebnosti. Petične filmske igralke so razpisale nove nagrade in navijale pravtako vroče kakor resni politiki, ki so se prišli razvedrit po na|>ornem delu. Šestdnevne dirke «o spremenile športne palače v pisane tržnice, kjer si lahko kupil vse, kar so potrebovali gledilei in dirkalci. Športna stran teh prireditev je kajpada poglavje zase. vendar o tem nismo nameravali pripovedovati. V nedeljo bodo igrali domači klubi Po prpteku prijavnega roka po se prijavila za 1 turnir v A 6kupini (igralci do 16 leta) 4 moštva, Žabjak ob 10.30; Mars ob 14.50; Italijansko lovsko letalo tik pred odlclom na ruskem bojišču. v B skupini (kjer smejo nastopati vsi starejši igral ci) pa 7 moštev. Turnir se bo odigraval po prvenstvenem izločilnem tekmovanju. Moštva v H skupini so razdeljena nn dve sku pini: v prvi skupini no štiri moštva, v drugi pa tri. Dve moštvi, ki se bosta ko', prvi klasificirali v svoji skupini, se bosta v finalu pomerili za prvo in drugo mesto, dve moštvi iz druge skupine pa su bosta v finalu borili za tretje ineslo. Tekme se bodo odigralo v nedeljo 18. oktobra z naslednjimi začetki: Skupina A: a) ONI) Az. Manif. Tahc. a) Vič : Zahjek ob 18.;*); Skupina Ii: n) Vič : fcabjek ob 11.30; b) ONI) Az. Manif. Tabae. c) Ljubljana : Korotan ob 16.10; d) Mladika je v prvem kolu prosta. Tekme v A skupim bodo trajale dvakrat po 25 minut. Tckmp v B razredu pa bodo trajale dvakrat po 35 minut. Vse tekme hodo od;grane na igrišču SK Ljubljane na Bleivveisovi cesti. Vsako izmed nastopajočih moštev bo moralo poskrbeti stranskega sodnika z zastavico in pa žogo. Vstopnina k dopoldanskim tekmam je določena na 1 liro, za popoldansko tekme pa 2 liri. Obvestila klubom. Društva se opozarjajo, da je treba razsodišču predložiti seznam igralcev, ki se tekem udeležujejo. Igralci morajo imeti uradno potrdilo, ki dokazuje njihovo starost in osebno istovetnost. Vodstvo turnirjev je zaupalo odboru, ki ga sestavljajo namestnik zaupnika CONI-ja, predsednik Zveze ter predstavnik sodnikov. Odbor se bo sestajal vsak torek, da bo pregledal poročila sodnikov in morebitne pritožbe. Vsi odloki glede turnirja bodo objavljeni v posebnih poročilih v časopisu. Ta poročila bodo imela veljavo uradnih objav. Obvestilo za sodnike Za nogometne tekme 18. oktobra so določeni tile sodniki: Ob 10.30 ON D Tabacchi:Žabjak. g. Jerman. Ob 11.30 Vič:Mladika, g. Zajec Rado. Ob 13.30 Vič-.Žabjak, g. Makovec. Ob 14.50 OND Tabacchi:Mars. g. Kos H. Ob 16.10 Ljubljana:Korotan, g. Erlich. Igrišče SK Ljubljana. Vsi navedeni sodniki bodo morali oddati svoje sodniško poročilo turnirskemu odboru v uradu CONI-ja do ponedeljka do 1 ure popoldne. Morebitne spremembe glede 6oienja bodo objavljene v časopisju. Kolona italijanskih tankov v prvih bojnih črtah egiptovske front.-. Športniki, ali že veste ... ...da lxxlo priredili tretji mednarodni holeti dol na zemljo, da boš videl, kako je kaj tam spodaj. Že dolgo nimam nobenih novic od tam in prav nič bi se ne čudil, če hi tam dol nekoliko pozabili name. Moraš se pomešati med ljudi in poklepetati z njimi, da boš slišal, če še kaj govorijo o meni.' Prav. — Rečeno, storjeno. Angel Gabriel si je nataknil svoje najboljšo žametne peruti; naš Gospod Bog je poslal oblak, angel je sedel nanj in se odpeljai ter prišel na zemljo med Vinjckom in Oarseelom, pri Mišji luknji!« »Pri Mišji luknji! Ali se je spustil na zemljo res prav pri Mišji luknji, Soarelke?« so se hihitali mladi fantje. »Pri Mišji luknji, tako golovo kot tu sedim, in sicer na nekem oblaku. Toda držite gobce in mi pustite pripovedovati naprej. Prav. Prišel je torej na zemljo pri Mišji luknji in j>adel v sredo žegnanja. To je bilo vriskanja, smeha in petja, pa pijače in jedače, in plesa in skakanja z mladimi dekleti! In angel Gabriel, ki kaj takega še svoj živ dan ni videl in je vse dni prečepel le ob nogah našega ljubega Gospoda Boga, se je tudi začel smejati in skakati in je z njimi plesal v svojih žametnih perutih!c »V svojih žametnih perutih? Pa je to res, Soarelke?« »V svojih žametnih perutih! In sredi med mladimi dekleti... I Toda ... začelo se je mraoiti in naš Gospod Bog. ki se je že jezil, ker je njegov angel tako dolgo izostal, je poslal blisk z neba, ki naj ga takoj pokliče nazaj v nebesa. — In takoj je Gabriel izginil; razumete? Da sle ga le videli, kako je letel po zraku! — In sveti Peter je že dalj časa s svežnjem ključev v roki oproz.al okoli in je pravkar nameraval zapreli nebeška vrata. .No, ti si prišel pa vprav zadnji tas, poba; kje pa si tičal lako dolgo?' je vpra- šal sveti Peler, ko je angel zlelel v nebesa. Toda angel mu ni utegnil odgovoriti; letel jc naravnost pred nebeški tron. Gospod Bog je še vedno stresal bliske od jeze. In Gabriel je jx>kleknil pred prestol svojega Gosrioda, in rekel: ,Odpusti ljubi Gospod Bog, nisem vedel, da je že tako pozno.' ,Zdi se mi, da si se prav dobro zabavali' je dejal Gospod Bog, ki je na vse zadnje le prenehal s svojim bliskanjem. ,Da, ljubi GosjDod Bog, res sem se prav dobro zabaval; zlagali bi se moral, če i>i rekel, da ne.' ,Pa le s čim? Lo kaj ie bilo tam dol tako zabavnega?' je vprašal naš ljubi Gospod Bog, ki je bil videti še vedno nekoliko razkačen. »Ooooh, ti si sploh ne moreš predstavljati, ljubi Gospod Bogi' je dejal angel Gabriel. .Spustil sem se na zemljo mod Vijnckom in Oarseelom, pri Mišji luknji, in v resnici, ni mi bilo žal. Tam je bilo vprav tedaj žegnanje in je bilo veselja in plesa in jedače in pijače in skakanja in zabave z mladimi dekleti — res, to so najsrečnejši ljudje, kar si jih moreš misliti.' ,I'a so kaj vprašali po meni? Ali niso nič o meni govorili?' je vprašal naš ljubi Gospod Bog. ,Noben človek ni govoril o tebi, ljubi Gospod Bogi' je dejal angel Gabriel. .Ljudje so govorili le o zabavi. Ti si niti predstavljati ne moreš, kako srečni in zadovoljni so ljudje tam spodaj.« Naš ljubi Go3jx>d Bog ni rekel nobene besede več. Angelu Gabrielu se je zdelo, da je bil zelo jezen. Gospod Bog jo še kakih dvakrat jx>svetil z bliskom in pogrmel. Potem je zapovedal angelu Gabrielu, naj si natakne druge peruti in gre jest, jjotem pa spat.« , »Pravi... Tako nekako štiri mescee kasneje ' je sedel angel Gabriel spet pred Gospodovim prestolom in dremal. Naš Gospod Bog ga je pre' I budil. ,Fant,' je dejal, ,natakni si svoje nove perutnice in poleti še enkrat na zemljo in mi jx>ročaj, kako jim kaj gre tam dol. Zdaj ti pa ni treba hiteti, slišiš! Le dobro si vse oglej in ostani toliko časa, kolikor je potrebno.' Angel si je nataknil najboljša krila, Gospod Bog mu je poslal oblak, pa je spet prišel na zemljo pri Mišji luknji.« »Spet pri Mišji luknij, Soarelke?« >Spet pri Mišji luknji, na oblaku! — Prav. — Angel se je ozrl okoli sebe, pa ni videl nobenega človeka. Stopil je v gostilno, kjer se je prvič tako lepo zabaval; ioda... namesto muzike in plesa ni slišal drugega kot tarnanje in pritoževanje, šel je naprej, prišel v neko drugo gostilno, šel na kmetijo, v delavnice, toda... kamor je prišel, povsod je vladalo namesto smeha in plesa in pitja le vzdihovanje in ječanje in tarnanje! Ljudje so od vseh strani pritekli k njemu, pokleknili preden j in ga prosili, naj vendar zastavi zanje pri ljubem Bogu dobro besedo, kajti zdaj nimajo niti najmanj veselja več na svetu; in na prvi oblak, ki je priplaval mimo, se je angel vsedel in spet zletel naravnost v nebo. ,Glej, glej, glej, ti si se pa hitro vrnil! Se zdaj pač nisi zabaval, he?' jc vprašal sveti Peter, ki je stal pred nebeškimi vrati in rožljal s ključi. ,Naka, prav nič,' je dejal angel, in se s po-klapanimi perutnicami privlekel k našemu ljubemu Gospodu Bogu. ,Oho, dečko, zdaj si se pa dobro pomorkal,' je rekel naš Gospod Bog. ,No. kako jim kaj gre tam dol? Ali še zdaj ne govorijo o meni?' ,Da, da, zdaj pa, ljubi Gospod Bog; v resnici govorijo prav mnogo o tebi. Drugega sploh ne govorijo več,' je z vzdihom povedal angel Gabriel. .Sliši se samo „Oh, ljubi Bog!" sem, pa „Oh, moj Bogi" tja. In vso vzdihuje in loži in tarna In nihče ni niti malo več veseli Po r.ele dneve dežuje, mraz je in tema; kmetje imajo živino v hlevih, toča jim je pobila žito in krompir jim gnije! Delajo prošnje procesije in romanja in od jutra do večera prebirajo svoje molitvenike. Resnično, žalostno jih je gledati in jioslušati, pa sem kar odlctel od njih...!' Naš ljubi Gospod Bog si je podprl z levo roko čelo, z desno pa si je pogladil svojo doigo sivo brado in za trenutek pomislil. » ,Dobro je,' je končno dejal. ,Zdi se mi, da so zdaj dovolj kaznovani in me ne bodo tako zlahka jx>zabili. — Veš, kaj naredi, fantič? Hitro teci U svetemu Antonu in mu reci, da naj razjiodi oblake in pusti, da bo svetilo sonce.'« Bučen smeh se je dvignil iz temne, čepeče druščino na fiomolu starega mlina in za trenutek so se posvetilo pičiee njihovih pip, kakor bi tudi one hotele biti deležne splošnega veselja. — Naokoli je hilo prečudno lepo in tiho, in na temno modri nebesni kupoli so žarele lepe zlate zvezde. Noč je bila najiolnjena z nekim mehkim občutjem. Neslišno so plahutali sivi netopirji sem pa tja in stari, razpihani mlin je mirno sanjal na griču, ovit v srehrnkast lesk. Nekje v travi je enoglasno in brez prenehanja cvrčal murn. Na nekem oddaljenem posestvu je tulil pes čuvaj in od nevidnega cerkvenega stolpa je zazvenelo melanholično počasi deset udarcev ure. Takoj nato je zapel večerni zvon, in od blizu in daleč so odgovarjali zvoniki okoliških vasi, vsak s svojim zvokom in ritmom. Potem je nastopila spet sveta, sanjava tišina pod nemirnim lesketom milijonov zvezd in nekdo iz temne skupine je zašepetal: »Daj Soarelke, še eno zgodbo! Preveč je lepo, da bi šli že zdaj spat.« In ko se Soarelke odhrkn in nekaj znmomlja v brado, tztrka pepel iz svoje p i so in začne z novo povestjo... Cyriel Bujsse. - - > - . ^ Vv* >y ^* w o", v 7 T • /O- vvaldo Valenti KINO MATICA - TEL. 22-41 Llunavna pn-tolovSčina slnvnegn igralrn in tajua Ijubezezen rne nnJIenSih nristokratinj tedanje dobe K E AN po A. Tlnmasovem drninskrm deln. Rossano Brnzzt, Germana 1'aolieri, Mariella Lotti KINU UNION - TEL. 22*21 je žo precej vodnih naprav za namakanje riževih nasadov in tako bo na tisoče katastrskih oralov neplodovile pustinjske zemlje spremenjenih v rodovitna tla. Drugi deli stepe bodo z jezovi z vodo preskrbljeni. Ogrski poljedelci se z velikim zanimanjem posvečajo tej novi panogi obdelovanja zemlje, kjer bodo pridelali mnogo riža in še drugega žita. Toda pridelovanje riža prav za prav ni novost za Ogrsko, saj so že pred več kot 50 leti to poskušali in sicer v Bački. Omrežje raznih prekopov in številni jarki v Bački so omogočali pridelovanje riža tudi na nižje ležečih njivah, in leta 1010 je bilo z rižem posejanih že 1110 oralov zemlje. Kasneje se jo to pridelovanje usta- Tolažba vilo, a v novejšem času je spet oživelo. V poslednjih letih je na Ogrskem jako napredovalo predelovanje in konzerviranje paradižnikov. Zato jo paradižnik poglavitno blago ogrskega konzerviranja sadežev. Tudi letos se bo število paradižnikovih konzerv spet povečalo in sicer na 800.000 stotov. Da dobijo paradižnike čim bolj sveže v predelovanje, jih tvornice plačujejo po čim višjih cenah. Ker spadajo paradižniki k sadežem, ki imajo mnogo vitamina C, se v tvornicah trudijo, da so ta vitamin ohrani tudi v konzervah. Največ izdelujejo paradižnikove mezgo. V nekaterih tvornicah so uvedli nov način predelovanja, da l»i se mezga delj časa ohranila v tekočem stanju. Glej, Janez, kako je dobro, da 6va tako hitelal Zamudila sva samo eno minuto. ^Tuonečilate SLOVENCA ■9 ■■ ■ .,;>nminmtitW Pri konzerviranju uporabljajo nekakšen sirup, ki pomaga, da se ohrani mezga kol maža za na kruh. V neki drugi tvornici pa proučavajo novo vrste konzerviranja in sicer izdelujejo paradižnikovo moko. Za domačo uporabo pripravljajo tudi paradižnike v kozarcih. Drugod pa prirejajo mešanico iz paradižnikov in paprike, s čimer se vsebina vitamina C še posebno poveča. D Hala | Dijaki! Dijakinje! Pohitite, šola so jo začela: 6 legitimacij In 1 razglednica 20 Ur. Ugodnost traja samo mesec dni. Se priporoča Koc-mur Marjan, fotografija, Društvena ulica 34, Prešernova 9. Krmiljia pesa naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 5656. Heraklitne plošče Ima zalogi Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ulica 22, telefon 25-13. O č ude ž ii Osram žarnice Del prodigio della Lampada Osram II piamenlo • doppis spirale delle OSRAM-D 4 tre-plato con la lolleranza di mm. 5/10.000, precisiona mollo elavala a in nassun altro campo richieste al I' injuori deli' induslria ollica per ta fabbricazlone di lanti di allissima qualitA. Tele eialla lavorazione garanlisce la per|ella econo-mia di funzionamanlo delle lampada OSRAM. Percii si olliene con la- . IAMPADE OSRAM D molla luce e poco consumo Dvojna vijačnica OSRAM-D žarnice se izdeluje v debelini 5/10.000 mm. preciznost, ki se zahteva le Se v optični industriji pri izdelovanju visokokvalilelnih Ie2. Ta točna obdelava je porok za ekonomičnost OSRAM žarnic. Zato dosežemo z O S RAM-D ŽARNICO mnogo svetlobe in majhno porabo C 4 t Dne 13. t. m. jo umrla v 83. letu svojega plodonosnega življenja, stalno pripravljena na obračun s svojim Stvarnikom, naša preljuba, najboljša mati, stara mati. Drababira, tašča ln teta, gospa Frančiška Jakse roj. Vdovič posestnica ln gostilničarka v Robu Pokopali smo jo danes na farnem pokopališču v Robu. — Maša zadušnlca bo v torek, 20. okt. ob 8 v cerkvi Marijinega oznanenja Rob — Ljubljana, 15. oktobra 1942, žalujoče rodbine: Jakše, Štrukelj, Dornik, Cimperman, Peterlin in Likar. Dotrpela Je v visoki starosti S9 let, v sredo, dne 14. oktobra 1942, naša ljuba zlata mama, stara mama, sestra in teta, gospa Jera Cerar rof. Rozman posestnica Pogreb blagopokojnlee bo v petek, dne 1(5. oktobra ob 9 dopoldne Izpred hiše žalosti, na Peržanu št. 6, na pokopališče v Dravlje. Svete maše zadušnice za pokojno bodo brane v cerkvi na Glincah. Prosimo tihega sožalja! Peržan, Ljubljana, Ježica, št. Vid nad Ljubljano. Žalujoče družine: Cerarjeve, Zcleznikova in Rozmanova A. Fogazzaro: 13 Palača ob iezeru >Od tu je ni videti. Morda pa so razsvetljena okna gospe Marine.« »Niti malo ne Res so tudi njena okna razsvetljena, a nocoj je luč tudi v knjižnici. Kaj mislite, da ne vem? Saj sem bil še pred par dnevi tam, ko sem vložil nekaj šip « »Menda ima goste.« je pristavil tretji. »Da, nek mladenič je prišel iz Milana. Kuhar je včeraj pripovedoval Francki. Bržkone se nekaj plete z gospo Marino.« »Lahko bo zadovoljen, kdor jo bo dobil. Lepo igračko bo imel!« je izjavila ženska.. »Ivanka je pripovedovala župnikovi gospodinji, da sta se tudi danes skregala s starcem. Stori ji je zagnal knjigo skozi okno in ona je napravila cel trušč. Ivanka drži seveda z gospodarjem; pa saj sta oba prismojena. Če bi bila moški, bi je ne hotela že zaradi njenega imena ne. Ima ime čarovnice. Zlasenca!« »Prav ima ta ženska.« je tiho dejal Steinegge. »Ime čarovnice ima! Kako zabavno je vse to.« »Saj ji ni ime Zlasenca ampak Crusnelli.« »Zlasenca!« »Crusnelli!« »Zlasenca!« Razgrevali so se in kričali vsi skupaj. »Pojdiva!« je dejal Silla. Dvignila sta se in krenila proti domu. Ko sta dospela v bližino Palače, kjer je bilo tako temno, ds se je Steinegge kesal, da ni vzel s seboj svetilke, sta nenadoma začula mehke glasove glasovirja. Noč je hipoma postala svetla. Ni bilo sicer videti ničesar, a v teh glasovih se je čutila bližina gora in se je slišni šum vode. V tej samoti je bil učinek glasbe nepopisen p>oln skrivnostnosti. Morda je ta klavir bil star in izrabljen: v mestu bi njegov glas posebno čez dan bil neprijeten. Tukaj, v tej samoti, pa je njegov ubit in tožeč glas toliko povedal. Zdel se je utrujen, oslabljen, pod vplivom preveč gorečih čustev. Na-pev, pioln strastne vznešenosti, je bil združen z lahno in božajočo spremljavo. >Donna Marina.« »Kakšna glasba je to?« je zašepetal Silla. »Um!« jc odvrnil Steinegge. »Zdi se Don Juan. Ali je ne poznate? Igra skoraj vedno ob tem času.« V knjižnici ni bilo več luči. »Gospod grof se zdaj jezi,« je pripomnil Steinegge. »Čemu neki?« »Ker ne mara glasbe. Ona tom mu pa nalašč nagaja.« Silla je nekaj časa molčal. »Kako krasno igro!« je čez nekaj časa dejal Silla. »Igra kakor zli duh. ki ima ljubezenski napoj,« je izjavil Steinegge. »Svetujem vam, gospod, da ne verujete njeni glasbi.« VI. Donna Marina Crusnelli gospej Juliji De Bella. ... 26. avgusta 1864. »Nadvse ljubka obleka! A kako ti je vendar prišla misel na spominčice? Ne pozabi me. na desno, ne pozabi me. na levo; ne piozabite name, go«p>odje in gospe! Morda je ena padla na epoleto predragega D... — druga se je morda vnela ob rdečih laseh grofa B... — tretjo je morda pobral dolgi otrok hišne gospodinje in jo hrani v latinski slovnici. Kaj, če ni ostala nobena za Tvojega moža! Videla boš, kaka bom jaz, ko bom priredila plesni večer. Pošlji mi stekleničko tistega sredstva za pomirjen.je živcev. Moji živci so razglašeni kakor strune samostanskega klavirja. Polnoč je, a ne moreva spati niti ja.z niti jezero tu spodaj, ki neprestano toži. »Strela« godrnja na svoji verigi. Rada bi, da bi jo odvezala in bi skupaj odšli na jezero. Krasna misel! Brez dvoma bi strepetala. kakor tudi junaki, ki jih ob tej uri gostiš s cigaretami in čajem, če bi me videla, kako begam sama v čolnu po jezeru kakor divjakinja. Toda ne. žrtvu jem Ti to muho, kakor tudi želje preljube »Strele«. Če bi me ne zadrževalo pismo, bi tako rada šla ven. Povej mi, zakaj se stričevo črnilo nikoli ne posuši? Povej mi, zakaj pride v septembru semkaj sestrična, grofica Poska Snlvador s svojim sinom. Njegovo Ekscclenco Nepomučenim, ki ga kličejo za Nepa, Da, mislila sem nn to Čemu ne? Zakaj ne bi poročila gospoda Nepa in odšla z njim daleč odtod, da bi mogla pozabiti celo ime te obsovra-žene ječe? Družina Salvador ima v Benetkah palačo v napol bizantinskem in naprti lombard-skem slogu, rjave barve, zgrajeno v vodi med dvema samotnima in smradljivima kanaloma, piolnima blata in cap. Tukaj bi se dalo prebivati dva mcseca poleti, n ne v družbi stare grofice, ki ni drugega kakor velika raztrgana vreča zdrobljenih in stolčenih čenč. Nepa še ne poznam. Videla sem ga samo enkrat v Milanu. Zdi se poln samozadovoljstva, govori mehko in nežno, tako da se mi je zdelo, da je narejen iz smetane. Pripovedovali šo mi, da je zelo izobražen, piosebno v političnem gospodarstvu. Medtem ko čaka na osvoboditev Benetk, želi, da bi bil izvoljen za poslanca tam, kjer ima obširna riževa polja. Grofica, o kateri je stric govoril z grozo, je naznanila svoj obisk v dveh pismih. Eno od teh je bilo naslovljeno na strica, drugo name, polno nenavadne ljubeznivosti. Druga novica: tu v Palači imamo črnega princa. Pripovedovala Ti bom o njeni. Morda se bom ob tem pripovedovanju pobotala s spancem in se bo ustavilo moje pero, ki kar brez prestanka divja naprej. Črn je predvsem zelo, razen morda na komolcih suknjiča. Princ pn ni. nn noben način ne. Je preprost meščanski človek, vsaj po videzu'. Imenujem ga črni princ zaradi njegovega vedenja. Ves zaprt je in skrivnosten. Imenujem pa ga tako tudi zaradi legende. Res je tukaj zraven tudi legenda! Povedala sem ti že, da mi je stric velikodušno dodelil kot paža vrtnarjevega sina. navihanega dečka trinajstih let. Nekoliko mi je pripovedoval on, nekoliko sobarica, nekoliko zidovje, kajti vsepovsod se sliši šepetanje o njem. Baje je sin nekdanje stričeve ljubice, ki je umrla pred leti v Milanu v skrajni revščini. Povabili so ga sem, da bi polagoma pripravili zakon v družini. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jo2t Kramarii izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič